Mol Ą sivi suhRji. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Jaz —? O ne —!« je brezbrižno dejal gospod iBt. Tropeze. »Prav nič ne bom rekel! Ne za ne Eroti. Dal sem vso zadevo vam v roke, storite kaor najbolje veste in znate! In — karkoli se zgodi,« je pridjal počasi in s poudarkom, »v nobenem alučaju vas ne bom grajal!« Takih besed Se ni čul gospod Lefšvre iz ust ivojega šefa —. Gospod prokurator je veljal za iilno strogega, natančnega in saroovoljnega uradHika. Gospod Lefšvre si ni mogel pomagati, še Itisto popoldne je hitel k prefektu in mu pripovefcoval, kaj mu je prokurator rekel. In tudi par brugim prijateljem Je povedal. In vsem je bila prokuratorjeva ljubeznivost In popustljivost nerazumljiva. Pa vsi so bili enega Knnenja, da namreč ni čuda, če je gospod prokurator jezen in nevoljen. Saj je bila navzočnost tajbega detektiva naravnost udar v obraz vsem ©blastem In uradom v Alen^onu. In gotovo je ta Bdar najhuje čutU gospod St. Tropeze sam, ki je bil zelo visok in ponosen gospod in znan za enega najsposobnejših mož v celem cesarstvu. 6. Tista noč je bila izredno temna. Veter je tožno cvilil skozi smreke gozda Cache-Renard, težke dežne kaplje so padale od vej, kadar jih je veter stresel, živega glasu ni bilo čuti, mokra megla je ležala pod drevjem. V globoki jami, pokriti s suhim vejevjem, z blatom in ružo, je sedelo pet ljudi. Napeto so poslušali ven v noč, niti najmanjši Sum jim ni ušel. Motna svetiljka je stala na tleh med njimi in s plapolajočo lučjo obscvala njihove mrke, divje obrazo. Vkljub hladncmu, mokremu zraku zunaj v gozdu je bilo v jami udušljivo vroče, težko, globoko so sopli in zdaj pa zdaj je kateri šepnil kako opazko. »Vsekakor bo dobro,« jc dejal eden, »da opravimo z njim še nocoj, če misli na izdajstvo. Kajne, tovariši?« Mrmraje so pritrdili v krogu. Edcn je rekel: »Mu ne zaupaš več, Zajčji gobec?« »Nfe zaupal bi mu niti za snetljiv lešnik vcč, če bi vedel, da sluti, kako je bilo z Rdečo glavo.« »Misliš da sluti?« »Ne morem si prav misliti. Ne sme se priKazati s svojo leseno nogo v Alengonu. Posebno ne po dogodku s poštnim vozom. Policija ve zanj in ga išče. Pa recimo, da bi zvedel za umor —. Pa bi obenem tudi zvedel, da je bil umor čisto navaden roparski umor, da je bila umorjencu ukradena žepna ura in denar in da so našli v njegovem žepu list papirja, popisan s številkami.« Nekdo je zaklel v temi. »List papirja,. popisan s številkami —! Osel, da greš in mu tako reč pustiš v žepu!« »Čemu bi mu bil, tisti papir?« je vprašal eden. Zajčji gobec se je nasmejal in ravnodušno pripovedoval: »Mislite da sem res neumen! Da bi mu vzel list s številkami in se izdal našim vodjem, ki bi si koj lahko izračunali, kdo ga je umoril. Ne, tak osel pa nisem! Vzel sem si prazen kos papirja s seboj, ko sem šel čakat Rdečo glavo. In ko je padel — ustrelil sem ga med pleča — scm ga obrnil na hrbte in mu izpraznil žepe, — to je bil samo pesek v oči policiji. In potem sem vzel list s številkami in jih lopo pionfsal, — tudi to je bila le prevara, za slučaj namreč, če bi Srebrna noga zvedel za umor, da bi ne sumil nas.« Par jih je nezadovoljno pogodrnjalo. »Lahko bi te bili prijeli, ko si Cečkal tiste številke! Kar pa sicer niti otroka ne bo prevarilo!« »Srebrna noga ni otrok!« Tako so se oglašali eden za drugim. Zajčji gobec pa je malomarno dejal: »No ja! Pa vsak hip utegne priti. Če mislite, da namerava izdajstvo, ga lahko pošljemo za Rdečo glavo. Tako vam povem!« »Morebiti pa da ga ne bo!« »Mora priti! Poslal mi je glas, da ga moram na vsak način tukaj počakati. Nov napad pripravljajo. Topot na orleanski poštni voz. Srebrna noga želi, da smo tudi mi poleg.« »Prej moramo dobiti naš delež od zadnjega plena!« »Še ni mogbče! Krtov kožuh in jaz, oba se trudiva, da bi s pomočjo tistih številk poiskala pot k plenu. Ni lahka reč, vam povem, najti takle ključ! Pa našla ga bova — in potem lahko greste naravnost na kraj, kjer je plen skrit!« »Razcn če Srebrna noga in gospa zaklada medtcm ne odneseta!« ie dvomeče godrnjal eden. »Včasl se mi res čudno zdi —« je pravil drugi. Pa ni prišel dalje. »Tiho —!« Je v tistem hlpu zapovedal Zajfiji gobec in vsi so umolknili. Svetiljka je ugasnila in v trdi temi so ždeli jr nizkem brlogu, kakor žival, ki jo zasleduje loI»ec. Zatohli rrak jih je dušil, zaman so se tru'dili, da bi tiše dihali. »Policija —!« je šepnil Zajfiji gobec. Pa ni jim bilo treba šele povedati. Kakor divja žival, tako dobro so poznali .vsak najmanjši šum, ki je pomenil nevarnost. Jn že so čuli iz daljave sem, od roba gozda, več Jto kilometer oddaljenega, umerjeni topot konjfekih kopit. Molče, nepremifino so čepeli v jami. Varne to se čutili v temnem skrivališču, sredi globokega gozda. Saj o jami razen njih samih živ čloVek ni nič vedel. Kolikokrat je že šla mimo njih policija! Pa najbližnja ježna pot je peljala štiriBto metrov daleč vstran tod mimo in najbližnja pešpot se je v velikem polkrogu izognila gostetou grmovju, v katerem je ležal njihov dom. Seveda je bil varen le dotlej, da ni kaka ftrzna policijska četa razjahala na koncu ježne |K>ti ln sc peS prerila skozi eroščavo. Pa tak slu- čaj je bilo komaj mogoč, ni bilo vredno, da bi radi take neverjetne možnosti srce le za trenutek hitreje udarilo ali da bi roka le samo šinila k ročaju pištole. In zato je tolpa molče in mirno obsedela, čeprav je topot konj prihajal vse bliže. »Upajmo, da se je Srebrna noga še o pravem Casu umaknil,« je mrmral eden. »Čudno da ga še ni tu —!« je šepnil drugi. Nato so čuli, kako je Ceta policistov razjahala, verižice ob sedlih in stremenih so žvenketale, konji so grizli v uzde, glasna, kratka povelja so zadonela. Pa niti tedaj se niso bali. Vse to so že doživeli in Culi čisto blizu skrivališča, pa jih še nih6e ni našel. Goščava in tema sta bili njihovi zaveznici, molče so čepeli na kupu, pa prepriCani so bili, da so na varnem. Toda vsi njihovi čuti so bili napeti. Čuli so, kako so pokale suhe veje pod težkimi koraki, kako so kleli policisti, prerivajoC se skozi goščavo, kako so udarjale sablje ob drevje in vejevje. < Pa še se niso ganili. Še se niso bali — šc ne! Le neko ncgotovo, neprijetno čuvstvo jim je grabilo za srca, niihovi živci so bili do skvainosti napeti, prsi so nagleje sople in ena in dniga roka je nehote poiskala sosedovo roko in Jo krčevlto stisnlla, In Mpoma je Zajčjl gobec Jezno siknfl skori Btisnjene zobe, kakor kača, ki jo razdražifi. Po•tlačil je kletvico, ki mu je silila na usta, Skozl ozki vhod se je zasvetila luč, pokanje »olomljenih vej in topotanje korakov j« prišlo listo blizu. »Vraga — »Napadll kožuh. I Na jasi sol« bodo jamo!« $• Mastnll Krtov Še nikdar ni prišla policija tako Mira n}lhovi trdnjavi. Ni se dalo videtl, koliko jih je, pa da jih je mnogo in da so pripravljeni n* napad in odločni do skrajnosti, o tem ni btto dvoma. Cisto razločno jih Je bilo slišatL »Tod!« »Ne! Todht »Cuj, Marcel, kje imaS sekiro?« »Posodi mi nož, Jules! Trn se mi je zadrt ˇ nogo.« Tako so govorili. Eni so kleli, drugi 30 se smejall, mnogo jih je bilo in čisto blizu so že Drišli. »Na51i nas bodo —I« }• hripavo šepetal ZaJt$L gobec »Pot poznajo —J« »Nekdo nas ]• izdal —U j« pridušeno povedal eden. »Srebrna noga —l* je aiknil Zajčji gobcc in tollko sovraStva tn maščevalnosti }« donelo ix teh dveh besed, da bi se bil ustrašil celo aristokratski, samozavestni lastnik lesene noge in vodja roparske tolp«. »Prokidi Izdajalecl Pr! vseh dtihovlb. pekla, plaCal nd bo za svoje 1»dajstvo!« Res nl bilo nobenega dvoma več, da policij« Ed samo slučajno našla skrivališča, Naravnost proti jaml so prodlrali skori goščavo. Spredn# so svetili in eden je zagledal stezo, slabo shojeno in komaj vidno, kl je peljala proti skrivališču. »Imam jo!« je vzkliknll. »Za menoj, tovariiil« Njegove besede so povedale dovolj jasno, d* so vedeli za pot. In odgovor ni izostal. Ostro je jeknil pok pištole v temo in sprednji policist se je zgrudil. »Pozorl« je zapovedal častnik, ki je četo vodil. »Zagrnite svetiljke in dajtc roparjem smodnika Dovohati!«