jgl MATI IN GOSPODINJA hB ■'i ga—i ■ ———j * m " ' bbbbbmbkbmhbbhbbbbb 'f1 ————_ Otroška narava -otroška preprostost. Vsaka mati lahko opazuje, da njen malček v prvih mesecih preživlja saino neko nagonsko življenje. Zadovoljen je, če mu mati ugodi le v glavnih treh stvareh: da ga nahrani, drži snažnega ter ga pusti počivati, mnogo spati. Polagoma pa se zbuja otrok k resničnemu življenju. Počasi se pojavljajo ganljive poteze ljubezni, samozavesti in dobrote; na drugi strani in kaj kmalu pa se pokažejo vprav nasprotne poteze. V vsakem otroku je namreč možnost, da se razvija navzgor ali navzdol. Pri otroku še niso za-temnela zlata tla čiste vesti, v katero je vklesal Bog večre nravne zakone. O, te zlate črke so kaj lepo in jasno vidne v otrokovi duši! Za to, kaj je dobro ali hudo, prav ali neprav, ima zato otrok prav mnogo umevanja. Treba je le še nrterne avtoritete in otrok krene gotovo v pravo smer. Posebno značilna poteza otrokove duše je otroška preprostost (naivnost). Po svoji naravi se otrok ne zna prikrivati, potvarjati Vsako svoje čuvstvo izrazi prostodušno svoji okolici; celo tujci pri tem niso izvzeti. Velika napaka je, če otroka prezgodaj te preprostosti oropamo s tem, da ga smatramo že za dovolj razumnega za težnje odraslih. Vsaka mati naj sku.a otroka kolikor se da dolgo obdržati v mejah otroške preprostosti; ne bo ji žal. Zato pa naj tudi pazi, da kdo drugi ne bo stopil v nežni vrtec otrokove duše in pomandral nežne kali in prve izrastke njegovega otroškega bistva. Važno je to tudi za vse odrasle, da se v družbi otrok tako obnašajo, tako in tako govore, kar ne žali otroške preprostosti in ji ne oskruni čistega sijaja. Prava okolica za otroka so predvsem drugim njemu enaki tovariši. V taki družbi, ki seveda mora" biti dobra in neoporečna, se otroci medsebojno vzgajajo. Noben nagon ni v otroku bolj razvit kakor nagon za posnemanje; seveda pa otrok posnema dobro, a prav tako tudi slabo, kar vidi na svoji okolici. Mati naj gleda torej na to, da nadzira otrokovo okolico in mu je vseskozi dober angel varih. Vzgojne iskrice. Prva laž, ki jo otrok sliši, je gotovo tako zvana družabna laž, ki odraslim pomaga iz hipne zadrege. Odrasli jo izgovore iz navade in ne pomislijo, da z njo zastrupijo otrokovo dušo, ker z lažjo uničijo zaupanje. * Najvišja zapoved vzgoje je: potrpežljivost. Tudi cvetnih popkov ne odpiramo z rokami, ampak jih prepustimo vplivu solnč-nih žarkov. * Matere, če enemu otroku privoščite več ljubezni kot drugemu, potem se 11 čudite, če Poskusite takoj in prepričali se boste, da ima milo »GAZELA, take vrline, ki ga usposabljajo za nenadomestljivega pri vsakem varčnem in pametnem gospodinjstvu. boste morale v starosti jesti trde sadove, ki ste jih vsejale v srce osamelega otroka. Vzgojitelj ali vzgojiteljica ničesar ne izgubi, če prizna svojo napako, pač pa, če se pusti obvladati od jeze. Kuhinja. Jefimenčkova juha z zelenjavo. Namoči prejšnji dan četrt litra ječmenčka, drugi dan ga pa prevri in odcedi. Nato ga na novo zalij z 2 litroma vode ali juhe od kosti. Ko se ječmenček kuha že eno uro, mu prideni eno mlado nadzemeljsko kolerabo, eno korenje, korenino peteršilja in pora, vse na drobne rezance zrezano. Ko se vse to pol ure kuha, prideni še en olupljen in na rezance zrezan krompir, strok dobro zreza-nega česna in zelenega peteršilja, pol la-vorjevega lista, peresce žajbeljna in košček drobno sesekl jane slanine, osoli, prideni še eno žlico pretlačenih paradižnikov in ščep popra ter kuhaj vse skupaj še pol ure. Ako imaš juho od suhega svinjskega mesa, zalij ječmenček s to juho in napravi vse, kakor je opisano, le slanino opusti. Hlebčki iz koruznega zdrobil s saluto. Zavri skupaj četrt litra vode in četrt litra mleka. V zavrelo stresi četrt litra zdroba, ga nekoliko osoli in kuhaj pet minut, prideni za pol jajca surovega masla, masti ali dve žlici olja ter ga ga med vednim mešanjem kuhaj še 5 minut; nato ga postavi v stran, da se nekoliko ohladi; ohlajenega stresi na desko in v podobi klobase, 3 prste visoko, katero zreži na prst debele zrezke; vsakega razmoči v raztepeno jajce in povaljaj v krušnih drobtinah ter v masti hitro rumenkasto ocvri. Te hlebčke postavi s salato na mizo. Hlebčki iz koruznega zdroba z dušenimi jabolki. Napravi koruzne hlebčke, in ko so ocvrti, deni na sredo vsakega pol žlice dušenih jabolk, jih potresi s sladkorjem in postavi kot močnato jed na mizo. Zrezki iz govejega mesa. Sesekljaj drobno 30 dkg svežega govejega in 10 dkg svežega svinjskega bolj mastnega mesa, odstrani mu kožice in žile; prideni nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule, ščep popra, nekoliko soli in pol v vodi napojene in ožete zemlje ali kruha. Vse prav dobro zmešaj in otresi na mokro desko ter napravi iz tega 6 zrezkov, potresi jih po obeh straneh z moko ter jih speci v razbeljeni masti. Pečene postavi s solato na mizo. . Dušena jabolka. Deni v kožico za oreh surovega masla; ko je vroče, mu prideni žličico sladkorja in pest krušnih drobtin; ko se nekoliko razrumene, prideni približno 6 srednje debelih olupljenih in zre-zanih jabolk, 2 žlici vina in 4 žlice vode, košček cimeta in limonine lupine. Pokril in duši počasi 20—25 minut. Potem jih dobro zmešaj in nadevaj z njimi koruzne hlebčke. _______JL- jtf V VSAKČTfflŠO »DOMOLJUBA«! Božič se bliža in treba bo skrbeti za jaslice. Uprav i Vigredi v Ljubljani, Ljudski dom, ima prelepe božične prtičke za v kot k jaslicam. Naši lepi slovenski domovi naj si okrase jaslice tudi s pristnimi domačimi prtički, ne pa s kakim tujim in morebiti celo judovskim blagom. Trgovci in posamezniki naj takoj na-roče božične prtičke, da ne bo prepozno! Verižice za k jaslicam. Tudi najmanjši otroci lahko pripomorejo s svojim delom k lepoti jaslic. Slame je dovolj pri hiši. S škarjami je narezati enakomerno dolge koščke slame; lahko pa jih tudi naberete iz rezanice na podu. Gotovo pa imate tudi kje kaj rdečega, višnjevega, zelenega, rumenega papirja. Tega narežite v drobne kvadrate. Zdaj pa mamo prosite za šivanko in dolgo nit. Zdaj se pa prične: Skozi sredo kvadrata prebodi in ga potegni na nit, a pazi, da se ne raztrga. Nato košček slamice, pa zopet papir in zopet slamico itd., da nastane dolga, dolga verižica. Zgšed varčevanja. »Kar se Janezek nauči, to Janez zna, tako pravi kmetski pregovor. To je čisto res. Ako se kdo že kot otrok vadi varčevati, bo tudi upanje, da bo varčen gospodar, uradnik, delavec itd. Naj navedem zgled Burjovčevega Tončka, kako je letos varčeval kot šolar in voznik. Burjovčevi kupujejo mleko pa vaseh ter ga vozijo v Kamnik. Ker pa imajo konja, ki se sam dobro razume na kupčijsko postaje, je večkrat Tonček sam vozil mleko. Vedno pa je imel dosti naročil, naj prinese raznovrstne potrebščine za domačo trgovinice. Seveda je vselej za to dobil par dinarjev, ki pa so se sproti poizgubili. Jaz sem pa Tončka dobro poznal, sai sva skoraj soseda ter je bil skoro vsak dan pri meni. Nekega dne meseca oktobra lanskega leta mi pripoveduje o svojem zaslužku in o izdatkih, ki jih ima. Rekel mi je, da vsak dan izda za sladkarije en dinar. »Poglej, Tonček,« mu rečem, »če bi ti redno vsak dan oni dinar shranil koliko bi imel koncem leta,« »Jaz bi se težko zdržal, da bi gledal v roki denar, na štantu pa toliko dobrih sladkarij,« mi reče Tonček. »No, pa narediva takole,« mu svetujem, »boš pa meni nosil vsak dan en dinar, iti jih bom jaz shranjeval, koncem leta pa dobiš vse.« Tončku je bilo to takoj všeč. Precej drugi dan sva pričela z najino hranilnico. Šlo je dobro, redno mi je dona-šal dinarje. Večkrat je prinesel celo po dva dinarja dnevno. Minilo je leto dni in danes, ko to pi-! šem, ima Tonček pri meni vsoto 415 Din. Danes je Tonček vesel svojega prihran-; ka, ter se bo lahko v Veliki noči postavil ; z novo obleko. Fr. Lipar, abs. kmet. šole. 7' Žensko gorie v ruskem vjetništvu. Bedno je stanje ruskih žensk, ki so osumljene, da ne soglašajo z boljševiškimi nazori in so zato zaprte v raznih taboriščih. Neka begunka pripoveduje v časopisu »Island Hell« sledeče: »Ne moreš si predstavljati, kako strašen je položaj ženske v boljševiških zaporih. Dan in noč moraš poslušati najgrše besede in najsurovejše psovke razuzdanih stražnikov. Tebi vsiljena družba so pijani hudodelci z najgršimi boleznimi. Tudi najmočnejša ženska narava mora prej ali slej podleči. V zaporih Solovke ob Belem morju so ženske izpostavljene večji sramoti kot drugod plačane vlačugarice. Brez srca in razuma, brez mogoče obrambe se revice zlorabljajo od članov taboriške uprave. 25 nesrečnic mora vsak dan v vojašnico rdeče armade, da snažijo pode, urejajo postelje in da »pomagajoč voditeljem pri umivanju in kopanju. Za zadnji dve službi pridejo v poštev le one z lepšim obrazom. Vse zaprte ženske so razdeljene uradno na trt razrede: za en rubel, za 60 kopejk in za 15 kopejk. če upravitelj ječe zahteva zase ali za tega ali onega svojega pajdaša žrtev, kratkomalo naroči čuvaju — dotični razred. Ženska, ki bi hotela varovati s.vojo čast, umre od gladu. — Evo vam, slovenske pro-letarke — socijalistična nebesa na zemlji 1 Prepozna setev. Stal je pred menoj, visoke rasti, nemirno se obračujoč, v zadregi, klobuk pred seboj. Mati njegova, zelo elegantna, zgovorna, mi je hitela pripovedovati: Vedite 1 Moj mož je izobražen, pisatelj, zelo izobražen, pa je menil, da ne sme siliti sina z vero. Rekel je: Kadar bo stal 20 let, se bo sam odločil. Toda takrat je izbruhnila vojna, pa ni mogel izbirati vere. Sedaj se bo oženil. >Pa gospa, sle li bogati, zelo bogati?« »Zakaj to vprašujete?« »Če bo sin hotel izbirati vero, bo rabil mnogo časa, potovanja, bo moral kupovati razne verske knjige, starejše in nove, jih Citati, študirati.« Obrnem se k sinu: 5Znate kako molitvico?« »Kaj pa je molitvica?« »Oče naš, na primer.« »Vas ne razumem.« »Ste kdaj kaj čuli o Bogu. »Redko, le tuintam: kadar sc oh raz-jezi, ko sem se vozil v čolnu, v nekaterih knjigah.« »Pa kaj čutite svojo revščino?« »Nismo ubožni. Dobivamo letnih 12 tisoč frankov najemnine. Imamo avto.« »Imate katekizem?« Pogledal je mater, mene. »Kaj pa je to, katekizem?« »Vam ga bom posodil. Pridite jutri v nedeljo okoli desetih dopoldne.« »Takrat ne utegnem. Igramo nogomet.« »Pa v pondedeljek ob pol devetih zvečer.« »Tudi ne gre. Se pripravljam za vojaščino.« 8» »Pa v torek ob devetih zvečer?« »Nemogoče. Ponavljam šahovsko igro!« Odhajal je. Ni misliti, da jc bil zloben. Tako je bilo pač njenovo življenje. Življenje enega izmed množice. Nekrščen. Domači župnik ima v takem slučaju vezane roke. Ko je razlagal že ves dan katekizem, naj pa zvečer v par minutah z enim samim nevednežem preleti razlago vsega krščanskega nauka. »Nisem mislila, da je katekizem tako važen,« je ugovarjala mati; »svoj čas...« Nisem je poslušal. Saj to ni bila mati. Ko bi i smel to zalučati v obraz. Pa radi sina ni;- -n upal. Prvi oltar otroški so kolena materina. Potem pa vsaka stvar o svojem času. Krščanski nauk v šolski dobi. In potem nadaljevati. Tako je zemlja pravočasno pripravljena, in je mogoče posejati pšenico v jeseni. Sicer se seje pšenica v marcu spomladi. Ta resnični dogodek je opisal francoski duhovnik. Razumemo francoske katoličane, ki se baš sedaj s takim ognjem bore za obnovo verske šole. Razumemo tudi, da se francoski državniki tako boje komunizma, ki ima prosto pot v brezverna srca. Bodimo čuječil Zakaj tudi pri nas je svobodomiselnim strankam največji cilj: šola brez vere in brez Cerkve. Težka pot. (Nadaljevanje.) »Regina, kje sta ostala naša otroka, da ju od nikoder ni?« Gotovo že petič je vprašala mati v pol ure enoinisto. Bolezen in slabost spomina sta ji sproti izbrisala odgovor. Regina je dvignila glavo od dela in rekla: »Le malo še potrpite, mama, kmalu bosta tu. Saj veste, Agneza je tik pred maturo in ima dalj časa pouk, Klemen pa hodi učit poštarjevega sina. Vsak trenutek bosta tu.« Bolnica je prikimala in se naslonila nazaj v blazine. Regina ji je udobno postbla v naslanjaču blizu okna in kmalu je zatisnila oči v lahkem dremavcu. Regina ji je nalahno popravila ogrtačo preko ramen in jo je dolgo gledala. Uboga mati! Koliko je prestala od očetove smrti! Toliko ponižanja, zapostavljanja in tudi skrite revščine. A, da te ni toliko čutila, je že poskrbela Regina s svojim neumornim delom. Tri leta so že pretekla od tedaj in vsa skrb je ležala na Regininih ramah. O, saj je rada delala za svoje ljudi: za bolno mamico, za pridno Agnezo, za nadarjenega Klemena Le včasih, v tihih poznih urah ji je prišla na misel njena, prav njena osebna sreča, ki jo je žrtvovala svojim dragim. Koliko lažje je v mladostni, navdušeni požrtvovalnosti izvršiti veliko žrtev, kakor pa posledice te žrtve kot težko pezo vlačiti za seboj vse življenje! Regina se je navadila v teh letih popolnoma in v vsem zapovedovati svojemu srcu, delati in skrbeti le za druge. Obljubo, ki jo je napravila v tistih nočnih urah, polnih bojev in bolesti, je držala trdno in zvesto. Vse, vse je storila, da uboga mati ne bi čutila tolike izpremembe, da sta brat in sestra lahko še obiskovala šolo, da so živeli tiho in mirno v nizki predmestni hišici. Kako je to zmogla vse to, pa je bila domačim in znancem velika uganka. Nihče seveda ni vedel, da je Regina k so odšli že vsi k počitku, še dolgo v noč se! dela nad fino vezenino, ki jo je naročila ta ali ona trgovina; da je pozno v noč prepisi vala akte za tega ali onega advokata; da je med dnevom, ko je mati dremala, slikala škatle, pahljače in druge stvari za razne modne tvrdke. Tako so se ji stekali skromni dohodki in morala je desetkrat obrniti vsak dinar preden ga je izdala. ' ' Dr. Arko se ji ni več približal. Parkrat ga je bila srečala in sta šla z nemim pozdra-vom drug mimo drugega. Tudi to se prenese Kmalu pa je bil prestavljen v tuje mesto, odkoder so časopisi prinesli poročilo, da se je poročil s hčerko svojega kolega. Z občutjem bolestne utehe je sprejela Regina to vest ter je, pozabivši popolnoma nase, hvalila Boga, da ni bila ona kriva kake njegove nesreče! Molila je zanj in njegovo srečo, sama pa je iskala svoje sreče v žrtvi za druge.--- Iz teh misli so jo zmetili lahni koraki v veži; tudi mati se je zdramila. »Dober večer, mamica! Dober večer, Re. gina!« ta dva vzklika sta planila v sobo in za njima Agneza in Klemen. Oba velika »otroka« sta torej prišla in prinesla s seboj mnogo svežosti in življenja Hitro je odšla Regina v kuhinjo, da pripravi večerjo, dočim sta Agneza in Klemen kramljala z materjo. Pri večerji, kakor da sta nalašč hranila dotlej, sta povedala vsak svojo veselo novico. »Pomislita, mamica in Regina,« je začela Agneza, »takoj po maturi lahko nastopim mesto pomožne učiteljice na samostanski šoli. Pri kongregacijskem shodu mi je povedala prefekta. To bo lepo! Nič ne bo treba čakati!« M- ti se je nasmehnila, a kljub temu pristavila: »Ali ne bi rajše počakala, da dobij mesto na javni šoli?« Hitro je pomagala Regina, ki je dobro poznala Agnezino željo po samostanu: »Veste, mama, bolje je, če sprejme tu. Pride hitreje na vrsto, čakati ji ni treba in pa manjši razredi so na privatni šoli ter se ji ne bo treba toliko truditi!« Mati se je vdala, Agneza pa je hvaležno pogledala starejšo sestro. »Tudi jaz prinašam veselo novico,« s* je oglasil Klemen. »Pomislite, naš ravnate!) je prišel danes v razred in me je v odmora pozval k sebi v pisarno. Tam mi je povedal, da je bil naš očka po svoji materi v sorodu z baronom Zojzom in imam jaz kot sorodnik pravico do štipendije. Juhe, lahko boni naprej študiral!« »Hvala Bogu!« je vzkliknila Regina; ma< terine oči pa so se zalile s solzami Dalj kot navadno je zaradi teh vesclin novic trajala večerja. 2e se je dvignila regina, da pospravi po večerji, ko jo je zaprosil Klemen: »Regina, sestrica, ali boš presedala še mojo nalogo?« In Agneza je prisj* vila: »In mene, sestrica, moraš izprašati zgo1 dovinske letnice!« . . u »Seveda, seveda,« je odgovarjala ie-" že med vrati. Pol ure sta posedela »otroka« pn T* teri, ko se je vrnila Regina. Onemoglo manj' so spravili v kuhinjo k počitku, ostal« trij pa so odšli v kuhinjo k delu in učenju. U« enajstih sta odšla dijaka spat, Regina pa je pogledala še k materi. »Oh, Regina, slabo mi je! Popravi blatno! — Daj mi piti! — Prosim, prinesi mi rožni venec z omare! — Ah, daj mi kapljic, noče mi odleči! — Tudi jesihov obklrdek mi boš morala prinesti! — Ne bom mogla spati vso noč!« In Bog ve, koliko takih drobnih želj, potrebnih in nepotrebnih, je izrazila bolnica. In tiho, potrpežljivo in vdano jih je vse izpolnila, ne meneč se zato, če je žrtvovala za te drobne želje polovico, da tri četrtine svojega počitka. Samo za par ur se je mogla vreči na posteljo, da je v lahnem spancu nabrala zopet nekaj novih moči in nove požrtvovalnosti za prihodnji dan. (Konec prih.) Se ta teden izide že dolgo pričakovana knjiga »Ob tihih urah«, dr. p. Roman Tominec. Ker smo je radi obilnih naročil dali nekaj sto več tiskati, jo morejo naše žene in dekleta še naročiti pri gdč. A. Lebar, Ljubljana, Florijanska ul. 7. Za doraščajočo hčerko, za sestro, za ženo, za prijateljico prelep Miklavžev dar in tudi zelo primerno božično darilo. Naročite lahko vezano ali nevezano. Vigredntee naj tudi letos zgodaj začno z nabiranjem novih naročnic, ker so za najpridnejše nabiralke tudi letos pripravljena prav !epa književna darila. A tudi Vigred sama je vredna, da ji vsaka dosedanja naročnica pridobi vsaj eno novo naročnico. Na delo za naš edini dekliški list!_ Iz otroških ust. Učitelj: »Otroci, zakaj se dviga živo srebro v toplomeru, če ga vtaknemo v vročo vedo?« __ joško: »Ker mu je v vodi prevroče.« * Mirko pride vesel iz šole domov: »Oče, danes sem pa smel iti iz zadnje klopi v predzadnjo.« — Oče: »To me veseli, da tako napreduješ. Tu imaš dinar, pa si kupi kostanja. Kako je vendar to, da si se smel presesti na boljše mesto?« — Mirko: »Zadnjo klop so prebarvali.« Strežnik Lovro kaj rad pomaga cerkovniku, ko kinča oltar. Pravkar je prinesel dve vazi iz zakristije in — ojoj: ena mu zdrsne iz rok in se na tleh razleti v kosce. — Cerkovnik mu reče: »Kako si vendar mogel to narediti?« »Takole.« pravi Lovro m spusti že drugo vazo na tla. ___ Sraica~pique 90--, 68"-, 58--Srajca cefir 120 -, 100--, 80--Hlate gradi 60--, 50--, 45-- Kravate, ovratnike^ naramnice, nogavice in žepni robci, Prodaja se samo izbrano dobro blago po zelo nizki ceni. Veletrgovina R. SHermeckl, Celje. Celje leži centralno, dohod vlakov zelo ugoden. Mali Tonček na vso moč joka. Mati vpraša Liziko: »Kaj si mu vendar naredila, da tako joka?« — Lizika: »Prav nič. Samo pomagala sem mu čokolado pojesti.« Na tisoče in tisoče aospodinl uporablja pri pranju samo milo »GAZELA« in to že leta in leta. Ali ste tudi vi med njimi? n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. u Pri Prosvetnem društvu v Št. Juriju pod Kumoin so oglasi sv. Miklavž v dvorani po litani-jah. Vabljeni. n Kat. prosvetno društvo na Bledu vprizori »Lepo Vido« dne 27. novembra in 4. decembra ob 8 zvečer v Ljudskem domu. n Blatna Brezovica. V nedeljo 27. t. m. ob 8 popoldne so vprizori v Gasilnem domu smeha polna komedija v 3 dejanjih »Slaba vest«. Vabimo cenj. občinstvo k najobilnejšl udeležba. nBoh. Bistrica. Hranilnica in posojilnica na Boh. Bistrici bo imela redne uradne ure v svojem uradnem prostoru v občinskem domu na Bistrici, in sicer vsako nedeljo od 8—12 in vsak četrtek od 10—12 dopoldne. Ljudski oder v Kranju priredi v soboto, dne 26. novembra ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 27. novembra ob 4 popoldne Calderonovo žaloigro »Stanovitni kraljevič«. Jaz Ana Čilag s svojimi 185 cm dolgimi divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste vsle