polti prejeman: za telo leto naprej 26 K — h pel leta , 13 , — , Četrt , , 6 „ 60 , mesec , 2.20, Vsprsvnlštvu prejemu: za telo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 j, — g letrt , , 6 , — „ Mesec , 1 „ 70, Ea pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno in loserati sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopis! se ne vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Uredništvo je v Seme-nifikih ulicah St. 2,1., 17. Ii litja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 184. V Ljubljani, v torek, 12. avgusta 1902. Letnik XXX. Shod na Krki. ('Dopis.) Minolo nedeljo popoludne ae je vršil ljudski shod na Krki. Zborovanje je otvoril sklicatelj, državni poslanec g. V e n c a j z, ter predlagal za predsednika shodu domačega župana g. Z u p a n c a. Ta pozdravi navzoča poslanca ter zbrane volivce iz krške, za-graške in ambruške župnije. Nato prvi poroča državni poslanec g. Ivan V e n c a j z blizu eno uro. V svojem govoru je v prvi vrsti povdarjal, da ima sedanji min. predsednik dr. pl. Korber najboljšo voljo in vzgledno vstrajnost. Mnogo se trudi, da bi pomiril razno stranke v državnem zboru ter ublažil nasprotja. Njegova zasluga je, da se je za tekoče leto redil državni proračun. V proračunski razpravi govorniki raznih Btrank vladi razodevajo želje in zahteve svojih vo livcev. Tudi slovenski poslanci so si razdelili naloge ter naštevali zahteve slovenskega ljudstva v političnem, narodnem in gospodarskem oziru. Da slovenski poslanci nimajo onega vpliva, ki bi ga mogli imeti v zvezi z drugimi klubi in tudi že po svojem številu, je prva krivda kranjskih mestnih zastopnikov, ki so domači naš boj in prepir zanesli tudi v državni zbor. Ti trije kranjski liberalni poslanci so sicer brez vsacega vpliva v zbornici, a s svojim postopanjem so le škodili skupni slovenski stVari. Veselo dejstvo pa je iz zadnjega zasedanja, da so se katoliško narodni slovenski poslanci s hrvatskimi, nekaterimi rusinskimi in dvema češkima zopet zedinili v en klub, ki šteje 28 glasov. Na to skupino se bode morala vlada ozirati v vseh važnejših vprašanjih, tako tudi pri avstro-ogrski nagodbi, ki pride na jesen na vrsto. Za to nagodbo pa bodo novi klub glasoval le tedaj, ako se ugodi opravičenim zahtevam Jugoslovanov na gospodarskem, političnem in narodnem polju. To združenje Jugoslanov je torej veselo znamenje in največji moralni vspeh za nas. Nadalje govornik naglaša, da jo naš domači prepir v največjo škodo narodu. Toda ta prepir so provzročili in zanesli v narod liberalci s svojim časopisjem. To liberalno časopisje v zadnjih letih dan za dnevom piše proti katoliški veri in njenim napravam ; zasmehuje cerkvene obrede in duhovnike, ne da bi oblast zasledovala tako hujskajoče postopanje, katero tudi kazenski zakon izrečno prepoveduje. Ministerski predsednik dr. pl. Korber postopa vse drugače pomirljivo, kakor to čutimo na Kranjskem. Pačježe zadnji čas, da bi tudi pri nas na Kranjskem njega posnemali. Konečno govornik opisuje kmečko bedo. Kmet si dandanes sam ne more več pomagati, ker so njegova bremena pretežka. Dolžnost je v prvi vrsti države, da kmetu pomaga. Treba je kmetu primernih kmetij-skih strokovnih šol. Dalje se mora kmetu na kak način urediti in olajšati plačevanje dolgov; treba je omejiti razkosavanje kmetij, uvesti dveletno vojaško službo ter davke primernejšo razdeliti po razmerju imetja in kapitala. Ideja zadružništva mora preši• niti ves narod, da se organizuje in zbira svoje moralne in gospodarske moči. Govornik tudi pojasni nove zakone glede gospodarskih zadrug, cenitve škod . po uimah in glede mitnic ter pojasni tudi položaj gledč ustanovitve nove šole na Muljavi. — Govorniku so možje živahno pritrjevali. Nato deželni poslanec g. Žitnik ob-širneje opisuje žalostne finance kranjske dežele. Leto za letom se množe potrebščine za kulturne, dobrodelne in šolske namene, za ceste, vodovode itd., a dežela nima dru-zih dohodkov, nego prihodke iz priklad na direktne davke, od žganja in piva. Pri dež. odboru leži nad sto prošenj samo za vodovode in vodnjake ter razne nove ceste. Ta razna nujna dela bode mogoče hitreje izvršiti, ako dežela najame večje, vračljivo posojilo ter pomnoži število deželnih tehnikov in inženirjev. Glede p o b o j i 1 a je zakon že potrjen, naloga je deželnega odbora, da ta zakon izvrši. Istotako more deželni odbor sam pomnožiti število deželnih inženirjev brez deželnega zbora, ker ta imenuje le načelnike posameznih uradov. Govornik naglaša, da deželni odbor mora deliti redne podpore iz rednih dohodkov. Zakon le pravi, da dež. odbor ne sme delati dolgov, prekoračiti proračunov in pa za določene namene dovoljenih kreditov porabljati v druge namene. Ako torej deželni odbor odreka navadne podpore, je to le gola nagajivost in maščevalnost po znanem izreku : »Liberalcem groš, klerikalcem knof«. Vsak uradnik mora biti n e -pristransk; deželni odborniki sicer niso uradniki v pravem pomenu besede, toda odgovorni so za to, da se deželno imetje in deželni dohodki upravljajo nepristransko in da se ljudstvu beda lajša ne gled6 na levo ali desno. Oglašajo se zopet učitelji za zboljšanje plač. Katoliško narodna stranka je v zadnjih dvanajstih letih dvakrat glasovala brez očitanj za zboljšanje učiteljskih plač, v prepričanju, da so bile in bo še te plače res borne. Nasprotno pa so leta 1892 in 1. 1894 v dež. zboru ravno tisti poslanci tarnali vsled učiteljskih prošenj za boljše plače, katerim se danes večina učiteljev obeša na vrat. Ako hoče dež. zbor zboljšati učiteljske plače, zvišati podpore za razne druge namene, mora zvišati tudi p r i k 1 a d e. Edina rešitev bi bila, ko bi država prevzela troške za ljudsko šolstvo. To je skoraj splošna zshteva vseh deželnih zborov, in tudi v državnem zboru se od raznih stranij povdarja ta zahteva. Ako ima vlada vbo oblast glede šol stva, naj tudi država prevzame troSke. Ustreženo bode učiteljem in deželam. Govornik obširneje govori o zavarovanju proti požarom, toči in za starost. Glede starostnega zavarovanja je dež. zakon že načrtan, upanje jo, da se ta naprava v kratkih letih na Kranjskem oživotvori in ukorenini mej ljudstvom. Vsak zaveden mož naj bi širil to zdravo idejo mej znanci. Konečno govornik pojasni povod in vzrok obstrukcije v dež. zboru. Razmere so bile v dež. zboru vsled zveze liberalnih slovenskih in nemških poslancev postale že neznosne. Prišle so v deželni zbor mlajše, čilejše moči, ki ne bodo prenašalo terorizma. Katoliško-narodni poslanci so sicer v manjšini, dasi zastopajo ogromno večino prebivalstva. Zato pač imajo vsaj to pravico, da jim večina dovoli razmerno število glasov v posameznih odsekih. Ako tega večina ne dovoli, potem je ona odgovorna za posledice. Sicer pa bi gotovo ne prišlo do obstrukcije, ko bi večina ne imela moralne podpore ondi, kjer bi morali biti nad strankami v tem oziru. Sedaj svetujejo in zahtevajo, naj presvetli knezoškof posreduje. Presvetli knezoškof ni ničesar zakrivil, posreduje naj oni, ki ima oblast v deželi, in to je deželni predsednik ekscelenca baron Ilein. To izjavim, pravi govornik, -brez ovinkov, ker prorok mora priti k gori, a ne gora k preroku. (Živahno pritrjevanje) Razmere v deželi so postale neznosne, a krivi temu so oni, ki razdvajajo stranke po starem sistemu ter jih izigravajo eno proti drugi. Katoliško-narodna stranka bode vstrajno zahtevala splošno, enako in direktno volivno pravico, da ljudstvo dobi svoje politične pravice ter se ianebi tujih jerobov. (Živahno odobravanje.) Mej zborovanjem, ki je trajalo od 3. do 5. ure, je pet mladičev, ki še volivci niso, skušalo motiti oba govornika s klici: „Ži-vio Tavčar". Možje se niso dosti zmenili za te nahujskane liberalčke, ki so se javno smešili pred množico. Take ljudi radi prepustimo liberalcem, sicer pa upamo, da jih s časom sreča politična pamet Pribiti pa moramo, da je domači župan z ozirom na red in mir minoli torek prosil g. okr. glavarja v Litiji, naj bodo orožniki na mestu za vse slučaje. Dva orožnika sta res prišla, a ko so peteri mladi možje začeli delati zgago, šel je župan klicat orožnika v bližnjo hišo. A kaj sta odgovorila gospoda? »Ako ni miru, pa shod razpustite!« Radovedni smo, ali Bta s tem odgovorom zadovoljna tudi gg. okrajni glavar in deželni predsednik. O postopanju orožništva se bo itak še govorila resna beseda na pravem mestu. Zato danes ta slučaj samo pribijemo. Konečno je predsednik, župan Zupanec, prečital naslednjo resolucijo: Dne 10. avg. 1.1. na Krki zbrani volivci z veseljem pozdravljajo, da sta se združila v državnem zboru »Slovansko središče« in »slovensko-hrvatski klub«, ter pričakujejo, da ostane ta zveza trdna brez premembe tudi v bodoče ter krepko brani verske, narodne in gospodarske koristi svojih volivcev. Zbrani volivci odločno zahtevajo od svojih poslancev, da jim priborijo splošno enako volivno pravico, ter jim izrekajo zaupnico za njihovo delovanje v državnem in deželnem zboru. Rodoljub" pogorel. Tožba zaradi 6 vinarjev. Iz Slov. bistriškega okraja. Naj Vam naznanim, kako nesmrtno se je dr. Tavčar, bogati grajščak, blamiral in pogorel — tožil je črešnjevskega župnika Janeza Sušnika zaradi ubegih 6 vinarjev, ker se je oškodovanega čutil zavoljo »Rodoljuba«, kojega naročnike mu je župnik hotel odjesti. Stvar je ta-le: Štefan Šprager, kmet na Crešnjevcu pri Slov. Bistrici na Štajerskem, je naročen bil na »Rodoljuba«. Nekega dne je prišel njegov »Rodoljub« nazaj z napisom, da se več no sprejme. Koj na to pa je Šprager tisto številko »Rodoljuba« reklamiral. Bilo jo takoj očitno, da jo imel kak poseben prijatelj »Rodoljuba« svoje prste vmes. In res! Uredništvo »Rodoljuba« mu je izjavilo, da je Štefanu Šprangerju dostavilo omenjeno šte- vilko, pa da ne bode na škodi, poslali so mu še drugo številko. Koj na to dobil je Šprager svojo staro številko »Rodoljuba« nazaj, na koji je bilo na ovitku napisano »Se ne sprejme, — Ljubljana — Uredništvo Rodoljuba«, — Šprager, znani socialdemokrat, pa je nesel ovitek k Ludoviku Kre-sniku, znanemu nemčurskemu propalemu protikandidatu proti profesorju Robiču, dež. in državnemu poslancu, in ta je spoznal, da je to župnikova pisava. Na to je Šprager na nasvet Kresnikov šel k c. kr. sodišču v slov. Bistrico in hotel tožbo vložiti radi »tatvine in goljufije« zoper župnika. Sodnik pa ga je temeljito zavrnil in podučil, da to ni tc žljivo, ker je svojo številko dobil — in Bicer še celo dve mesto jedne (ker mu jih uredništvo ni bilo dolžno poslati). Sploh pa se mu ni zgodila nobena škoda. Šprager pa le ni miroval in tožil je zdaj župnika dr. Tavčar, duševni oče »Rodoljuba«, pri državnem pravdniku v Mariboru, zaradi »tatvine in goljufije« češ, ker ima škodo zaradi jednega naročnika. — Državni pravdnik mu je ugodil — pa stvar je dobro preiskal in dokazalo se je tole: Štefan Šprager, kmet na Crešnjevcu, zvest pristaš liberalne in nemčurske stranke, bil je naročen na »Rodoljuba«, kojega jo ta list jedina duševna hrana. Na leto stane 1 K 60 vinarjev = 80 novčičev. Ker je bil listonosec Jožef Struc bolan čez jeden mesec, opravljala je njegova hči, Marija Struc, tačas te posle. Nekega dne prinese Marija Struc med drugimi časopisi in uradnimi rečmi tudi Spragerjevega ..Rodoljuba", ki se je zmešal med župnikove reči, ter ga je pozabila na mizi župnikov! C z kal-i 2 uri pa je župnik preiskoval in prebiral uradno reči in našel mod njimi Spragerjevega »Rodoljuba" na svoji mizi. Ker ni bil župnik dolžan opragerju izročiti tega časopisa, ki je bil poln pikantnih svinjarij, listonosec pa tudi ni zavezan mu ga osebno izročiti, ker za to od Spragerja nič ne dobiva in ker na Crešnjevcu ni erarične pošte, temveč je le pošta v Slov. Bistrici zato vse odgovorna — je župnik zapisal na ovitek : „Se ne sprejme — Nazaj! Ljubljana. — Uredništvo .Rodoljuba1". G. župnik bil je napaden v „tilov. Narodu" 7. maja 1902 št. 104 na surov način in je poslal stvarni popravek „Slov. Narodu" po obrambenem društvu. Pa „Slov. Narod" — hvala imuniteti dr. Tavčarjevi — se ni upal prinesti popravka. Stvar pa je prišla pred državnega pravdnika v Mariboru. Žu-pnik je temeljito zagovarjal svoje obnašanje. Skliceval se na dostavljavca samega, ki Be je pismeno izjavil, da so je to le po nepaz-nosti in pozabljivosti njegovi zgodilo — in da je župnik pri tem nedolžen. Šprager je dobil svojo številko nazaj, torej se mu ni zgodila nobena krivica, pa tudi bogati grajščak in duševni oče „Rodoljuba" dr. Tavčar nima nobene škode vsled tega. Župnik bil je oproščen. Šprager f-a jo strašansko pogorel in dr. Tavčar pa sc je nesmrtno blamiral. Šprager bi pametnejše storil, da bi svoje težko priBluženc denarje kam drugam dal in nosil, ne pa v kapitalistično ,Narodno tiskarno". Češko -nemška sprava. S tem zelo kočljivim, a rešitve nujno potrebnim vprašanjem se peča Bedaj tudi dunajsko oOciclno časopisje. Eden teh listov 'pravi mej drugim: »Ni toliko skrb za rešitev avstro-ogreke nagodbe, ki jo napotil« Koerberja za pogajanje s Čehi in Nemci, marveč zdi Be, da dozoreva na polju žetev, in dolžnost min. predsednika je, da si na-bruBi koso. Stavil bo predloge enim kakor drugim. Šlo se ne bo morda za spravo mej njimi (Čehi in Nemci), marveč mej vsakim posameznim delom in državo. Seveda se bo na ta način, Čeprav po ovinku, dosegla nekaka sprava mej obema narodoma. Zdi se, da mora v naši državi priti vse od vlade, da dobi potrebno veljavo, torej tudi način za Češko. Če se posreči najti način, s katerim se bodo odpravile tožbe Cehov, obenem pa ostale nedotaknjene zahteve Nemcev, je dobljena podlaga za celo nagodbo. Nadaljnja točka v Koerberjevem programu je popolna sprava obeh narodnosti.« — Tako piše neki dunajski (ficiozni list. Zelo čudna je njegova prva trd.tev, da se Koerberju ne gre toliko za nagodbo, kakor za spravo mej obema češkima narodoma, ker vendar hoče imeti trdno podlago za nagodbo. List bi bil nekaj rad utajil, a se mu ni posrečilo. Vsakomur je pač jasno, da je prvi in zadnji Koerberjev cilj nagodba; če pri tem dožene češko nemško spravo, mu bo seveda še bolj ustreženo. To delo pa je izredno težko. Zatvarjanje koiigregaeijskili v šol Franciji. Nedavno v raznih francoskih listih objavljena vest, da je vlada začasno sistirala zatvarjanje redovnih šol, se sicer ni obisti-nila na celi črti, ker se tudi sedaj še zatvar-jajo posamne šole, toda vlada izvršuje svoj načrt veliko bolj polagoma, kot je pričela v prvih dneh, in se tudi izogiba posebno nevarnih krajev. Vendar se pa dogajajo v posamnih krajih nasilnosti, ki jih obsojajo tudi mnogi liberalni krogi. Da se ta ostudna gonja gabi tudi mnogim francoskim izvršiteljem postave, je jasno. Prav dobro so je postavil po robu podpolkovnik pl. Saint Remy, ki na povelje divizijskega generala Fraterja ni hotel poslati bataljona vojakov prefektu okraja Flcermel, da bi z njimi odganjal redovnice. Kajpada so ga zbog te nepokorščine takoj odstavili od poveljstva in na zahtevo vojnega ministra odvedli v trdnjavo. Pozneje ga pozovejo pred vojno Bodišče. Podpoveljniku je bilo dobro znano, kaj ga čaka, a vedel je tudi, da treba Boga bolj slušati kot ljudi. Posamni slučaji nasilnosti CombeBove vlade so iz zadnjega časa naslednji: aodni dvor v Choletu je obsodil dva duhovnika v zapor, ker sta na zahtevo ljudstva odstranila pečate od samostanskih vrat, v P1 o c r melu, kamor je vkljub Saint Remy jevemu ugovoru moralo oditi vojaštvo, so vojaki na konjih pohodili mnogo žensk, ki bo branile zatvoritev sirotišnice in šole, v Honan-Bihenu je podprefekt ukazal orožništvu, naj s sabljami maha po 2000 mož broječi množici. Ker to ni zadostovalo, pozvali so še konjike. — V Aumontu je 54 orožnikov na konjih brez vsakega opomina prodrlo vrBto mož pred redovno šolo ter jih razganjalo s sabljami. Ranili so osem mož. Redovnice so s silo odvedli iz samostana.— V Sailu je iz mesta pozvani ključavničar s kladivom mahal po ljudeb, ki so mu branili vlomiti samostanska vrata, ter smrtno ranil eno osebo. — Mnogo oseb je bilo ranjenih pri zatvarjenju šole v L a n d e r -n a a u • u. Ker se je množica krepko ustavljala vojaštvu in orožništvu, tako da ni bilo mogoče izvesti vladnega povelja, je dobilo vojaštvo povelje za streljanje. Le pomirjevalni* besedi ondotnega poslanca je pripisati, da se ljudstvo m dalo postreliti. — Velike grozovitosti so se dogajale v Dellinu, Do-messinu, Saint Baronu, St. Pierre d Estumont in drugod. Pa tudi v zasebne hiše si drznejo vlam-ljati vladni mameluki. VRavoire-ju se nahaja redovna šola v hiši grofa de Beaure-gard, v kateri tudi sam Btanuje. Grof je sam odstranil pečate, s katerimi je komisar hotel zatvoriti njegovo hišo. Komisar je ukazal ukleniti učitelja in duhovnika, a razjarjeno ljudstvo je takoj oba oprostilo vezi. Grof je zakričal nad vladnimi usiljivci: »Prihajate k meni kot tatje!« Silno slabo bi se godilo komisarju, da ni prosil grofove pomoči pred razjarjenim ljudstvom, ki je potem, broječe do 1200 oseb, v slovesnem sprevodu spremilo redovnice v bližnje mesto. — Podobni slučaji se pojavljajo tudi v mno gih drugih krajih. — Da takih nasilnosti ne more odobravati noben pošten človek, je umevno. Kronanje kralja Edvarda. V soboto opoldne se je vendar le izvršila v Londonu ona velika slavnost, ki je bila prvotno določena na mesec junij in na katero se je oficielna Anglija pripravljala celo leto. Kralj Velike Britanije in cesar indijski Edvard VII. je prejel krono iz rok canteburyskega nadškcfa, 81 letnega starčka. Vsa slovesnost se je vršila v west-minsterski cerkvi od 11. do polu 1. ure ob navzočnosti nebrojnega ljudstva Ob 11. uri so prišli v cerkev kraljevi princi, njim na čelu stari vojvoda Cambridge. Takoj za njim je šel princ waleški, prestolonaslednik, s soprogo. V drugem delu slavnostnega sprevoda je šla kraljica Aleksandra, spremljana od dveh škofov, za njenim spremstvom pa kralj Edvard s še številnejim spremstvom. Pristop do oltarja, kjer se je vršila vsa ceremonija, je bil dovoljen le najvišjim cerkvenim in svetnim dostojanstvenikom. Ljudstvo samo ni ničesar videlo. Takoj nato se je vršila kraljeva prisega. Kralj je z razločnim močnim glasom odgovarjal na dotična nadškofova vprašanja in nato pod pisal prisego. Zatem se je vršilo m a z i -1 j e n j e na glavi, prsih in rokah. Mej tem je kralj sedel na stolu sv. Edvarda, na katerem so bili doslej maziljeni vsi angleški kralji. Po maziljenju so izročili kralju ostroge, meč, ki ga je daroval cerkvi, kraljev plač in državno jabolko. — Šele sedaj se je vršilo pravo kronanje. Krasno krono mu je dejal na glavo nadškot, ki se je potem kot prvi poklonil novemu kralju. Poljubil ga je na levo lice in mu prisegel zvestobo. V tem hipu mu je postalo slabo in kralj mu je pomagal, da se je mogel dvigniti. Dva škofa sta ga odvedla na sedež. Kot drugi se je prišel poklonit prestolonaslednik. Temu je kr,lj proti pričakovanju podal roko in dolgo časa držal njegovo desnico: Poročevalec »N. Fr. PresBe« popisuje ta dogodek : »Ta prizor je bil najprisrčnejši pri celi slovesnosti. Kralj je za trenutek pozabil na svoj položaj; toplo je stisnil roko prinčevo in jo držal dolgo, kakor oče sinu po dolgi ločitvi«. — Zatem se je vršilo kronanje kraljice, ki je pa bilo mnogo bolj enostavno, kot kraljevo. Kralj in kraljica sta se nato podala v polnem ornatu iz cerkve ter zasedla mnogo ton težki krasni državni voz, ki se blesti zlata in diamantov in v katerega je vpreženih osem creme - belih konj. Na vozu je bil videti kralj zelo bled in utrujen in le s težavo je odzdravljal množicam. V hipu, ko je bil kralj kronan, so mogočni streli iz topov v Toweru naznanili Angliji to veselo vest. — Slovesnost kronanja se je torej srečno izvršila z največjim bleskom, ki je bil sploh mogoč. Od prvega do zadnjega vojaka je bilo vse v paradi, izmej vseh ministrov in drugih dostojanstvenikov je bil pa najbolj slavljen lord Kitchener. — V veliki gneči prod cerkvijo in na večjih trgih se je pripetilo več nezgod. Iz brzojavk. Državni proračun za leto 1 9 0 3 so že završila posamna ministerstva. V kratkem se vrši ministerski svet, ki bo konečno sklepal o proračunu. Ob sestanku državnega zbora se budget takoj predloži parlamentu. — Belgijska kraljica zopet nevarno obolela. Iz Bruslja javljajo, da so je kraljici Mariji Henrieti bolezen zopet Bhujšala. Boje se katastrofe. — Irci protestirajo proti kronanj u. V Dublinu so priredili v soboto irski parlamentarci velik protestni shod proti kronanju Edvarda za irskega kralja. — Nemška carinska komisija je včeraj završila prvo branje carinskega tarifa. V današnji seji se posvetuje o vporabi carinskega prinosa. — Dopolnilne volitve v Franciji. V okraju Pontoise je prodrl nacionalist Roger-Ballu z 9752 glasovi proti soc.-dem. Aimondu, ki je dobil 9641 glasov. V st. Flouru pa je proti grofu Castellanu, čegar mandat je zbornica razveljavila, prodrl radikalec Hugon s 6188 glasovi. Castellan je dobil 6099 glasov. — Volivna pre-osnova za ni žje - a v s t r i jbk i deželni zbor. Na županskem shodu je dež odbornik dr. Scheioher napovedal, da se namerava uvesti četrto skupino z 12 mandati. Dnevne novice. v Ljubljani 12. avgusta. Presvetli gosp dr. Anton Mahnič, biskup kraki, se je sinoči povrnil z Dolenjskega ter se odpeljal z našim g. knezoškofom na Goričane. Osebne vesti. Župnija Dobovec je podeljena tamošnjemu žup. upravitelju č. g. Engelbertu Berlanu, župnija Št. Jernej pa župniku v Želimljah, čast. gosp. Antonu Lesjak u. — Česar je podelil naslov šolskega svetnika profesorju na graški realki g. J. P.apežu, ki stopi v stalni pokoj. — Poštnim asistentom je imenovan orožniški postajevodja g. J. K r a n j c. — Poštarica v Starem logu pri Kočevju je postala poštna upraviteljica gdčna Amalija Eisonzopf. Zaupnica našim poslancem. Občinski odbor velike občine Cerklje na Gorenjskem poslal je posl. dr. Brejcu sledečo zaupnico: »Obč. odbor je v seji z dne 10. avg. 1902 izrekel jednoglasno zaupnico deželnozborskim poslancem za njih možat in neustrašen nastop v seji deželnega zbora, ker so se potegnili za ljudske pravice in koristi, za splošno direktno in tajno volivno pravico in pravično izpremembo deželnega volivnega reda, in ker so krepko zavrnili Hribarja, ki je neosnovano napadel spoved nike in propovednike. Obč. odbor tudi prosi in zahteva, da deželnozborski poslanci, za katerimi stoji naše katoliško-narodno ljudstvo neomajano kot hrast in skala, hodijo po poti, katero so nastopili, da pribore ljudstvu vse mu pristoječe pravice, da se nadalje bore z vsemi dovoljenimi sredstvi do konečne popolne zmage — proti krivici, proti kle-vetnikom naše sveta vere in sovražnikom ljudsk h pravic in ljudukega blagra in da i nadalje pogumno in vztrajno delujejo slovenskemu narodu v korist in rešitev iz neznosnih razmer pod geslom: vse za vero, dom, cesarja.« — Županstvo Cerklje, dne 10. avg. 1902, župan I. Zamen, 1. r. — Nas veseli ta zaupnica tembolj, ker je prišla iz Hribarjevega letovišča. Kdo bo namestnik v Trstu? Tržaški »Piccolo« piše o vprašanju, kdo bo namestnik v Trstu, ter pravi pri tem : Programu ministerskega predsednika odgovarja, da pridejo na čelo deželnim vladam, zlaBti v deželah, katerih politična uprava je združena z velikimi narodno-političnimi težavami, samo take osebe, ki uživajo njegovo osebno zaupanje. On je odločen, da naredi konec staremu zistemu, da postanejo cesarski namestniki Ie izkušeni birokrati in aristokratski varovanci, in se bo dal pri imenovanju namestnikov voditi samo od administrativne sposobnosti in od modernega duha posameznih kandidatov. Temu namenu ministerskega predsednika bo mora pripisovati imenovanje novega namestnika za Tirole, barona Schwartzenau-a, in dvornega svetnika in voditalja okrajnega glavarstva v Tridentu barona Forstnerja. Ker grofGoess ne bo prišel v novo namestniško palačo, iščejo mu naslednika. Imenovanje kranjskega deželnega predsednika barona Heina za namestnika v Trstu je izključeno po tem, ko se je raz bi1 o z a sedanje deže1nega zbora kranjskega. Kot edini mogoči kandidat za to mesto se imenuje dvorni svetnik v notranjem ministerstvu dr. Simonelli«. — Tudi »Narod« je prinesel včeraj iz istega vira podobno vest, a je pri tem celi s t a-veko baronu Heinu izpustil. To nam je umljivo, kajti ta glas iz Trsta, ki gre zdaj tudi skozi nemške liBte, pač jasno kaže, da so dogodki na Kranjskem začeli širnejšim krogom odpirati oči. Mi bi pristavili temu le to, da je za deželnega predsednika v Ljubljani treba vsaj ravno toliko administrativne sposobnosti in modernega duha, kakor za namestnika v Trstu, posebno zdaj, ko je treba v naši deželi toliko popraviti. Biskup Josip Juraj Strossmayer priobčuje v „Obzoru" nastopno zahvalo: Povodom svojega doktorskega dijamantnega jubileja sem prejel mnogo brzojavnih in pismenih čestitk. Jaz se v svoji visoki sta-j roeti ne morem zahvaliti VB8m in vsakemu po želji svojega srca. Pa jim zato tem potom izjavljam toplo hvaležnost svojo. Vse ono, kar je Bog dobrega in plemenitega pohranil v njihovem srcu in njihovi duš), to naj tudi izpolni v obilni meri. — V Slovenski Slatini, dne 8. avg. 1902. Josip Juraj Strossmayer 1. r., biskup. Bogat lov. Nadvojvoda FrancFer-dinand je minuli teden v s/ojem lovu nad Lollingom na Koroškem ustrelil s tremi gesti J 00 jelenov. Železniški minister na potovanju. Iz Beljaka Be poroča: Železniški minister dr. Witek nadaljuje z ogledovanjem del v predorih in je začel v soboto ee severnim rovom predora Karavanke, kjer nabiranje vode jako otežuje dela. Minister je izrekel inženirjem priznanje na napredovanju dela vzlic vsem težavam. »Divji loveo«. Današnja »Laibacher Zeitung« je prinesla prvi članek obširnejše ocene Finžgarjeve igre »Divji lovec«. Poštna naročila na ravnokar izšlo knjižico sprejema upravništvo »Dom in Sveta« v »Marijanišču«, kamor Be naj obrnejo tudi gledališki odri za predstave. Ker je igra izpopolnjena, tudi ni dovoljeno, da bi se igrala po starem rokopisu. V Ljubljani se dobiva knjižica tudi pri L. Schwentnerju. Iz Kranja se poroča: V soboto in nedeljo zvečer je v gostilni pri P. Mayrju koncertirala d r u ž b a »Avstr i a« z Dunaja. Obisk je bil povoljen. — Godba prostovoljnega gasilnega društva se je odpeljala v nedeljo na Bled ter ondi svirala v «Luisenbadu«. Iz Trsta se nam poroča z dne 10. avg.: Radi včerajšnjega sprevoda sika jeze »L' In-dipendente« in piše : »Ko so hotele ob priliki shoda »Lega Nazionale« po mestu igrati godbe nekaterih mest, zabranila je to oblast z navadno motivacijo obzirov javnega reda, pridodavši temu, da bi ta manifestacija narodnega veselja mogla žaliti ljudstvo druge narodnosti. Včeraj pa je ta oblast dovolila, da je neko slovansko društvo šlo v laško cerkev našega mesta z razvito rusko trobojnico in je ob povratku godba zasvirala himno, ki žali in izziva narodno mišljenje tržaških meščanov. Vsled tega neopravičenega postopanja oblasti nasproti Lahom in Slovanom zahtevamo mi, da naši poslanci, zlasti Hortis, predložijo interpelacijo predsedniku ministru, da bomo izvedeli, kako mislijo na Dunaju o tem nedoslednem postopanju oblasti v Trstu«. — Dr. R y b a f povrnil se je v Trst in po treh mesecih začel zopet delovati. Bog nam ga ohrani zdravega v blagor tržaških Slovencev in slovenskega naroda! Vsled včerajšnjega nastopa tržaških blo-vencev pretaka »II Piccolo« solze in se zaganja v tukajšnjo policijo, ker je dovolila sprevod po mestu slovenskemu društvu z godbo in zastavo. »Godba ni svirala nedolžnih koračnic, temveč vojno himno sla-vizma« — tako joče. On vidi že v strahu slovensko trobojnico vrh sv. Justa — (tržaškega patrona). Časi se spreminjajo. Danes jedno leto je poročal v listnici uredništva, da je neko veteransko društvo šlo k maši se svojo zastavo in se svojimi člani — letos pa že tak strah. — Včeraj je pel n o v o m a 8 o na Katinari g. C o k iz Lonjerja. Slavnosti udeležil se je tudi dr. Rybaf, kot zastopnik tega okraja. Vsa vas je praznovala popoldne z veselico v prostorih »Konsumnega društva v Lonjerju« novo mašo prvega lonjerskega novomašnika. — Udeležba na včerajšnji popoldanski veselici delavskega podpornega društva na šolskem vrtu pri av. Jakobu velikanska. Veselje nepopisno. »Tržaški komis«. Prelat msgn. Dominik Filip je umrl. Iz Merana javlja brzojavka, da je tam dne 6. avgusta t. 1. umrl apost. protono-tarij msgn. Fdip v starosti 75 let. Rodil se je 1827 in za duhovnika je bil posvečen 1851 v Kraljevem Hradci. Postavil si je nalogo, napraviti za bolne duhovnike sanatorij v Gorici. Temu zavodu je obračal svojo pozornost, čas in premoženje. Zadnja leta je iivel v Meranu. Mrtvo truplo bodo pripeljali na Češko in bo v rojstvenem kraju Jamnem pokopano dne 13. t. m. R. i. p.! Vožnja a motorjem Ze zadnjič je poročal »Slovenec« o nesreči, ki se je pripetila na potu proti Naklem, kjer se je konj splašil vsled prehitre vožnje z motorjem, kojega posestnik je neki trŽiški tovarnar, llahel opomin v listu ni nič izdal, kajti dotični gospod se še vedno vozi po glavni cesti iz Kranja v Tržič z isto hitrostjo. V nedeljo je zopet dirjal mimo drugih voz, ne d« bi ee bil ustavil na dano znamenje voznikov. Kmalu bi se bila pripetila zopet nesreča. Ali res ni nobenega sredstva, nobene pomoči proti tej brezobzirnosti? Ali imajo posestniki motorjev vse državne in deželne ceste sami v zakupu? — Pričakujemo, da se napravi red, kajti skrajni čas je za to. Na paši umrl je v nedeljo zjutraj 83-letni užitkar Janez Rupert v lški pod Kri mom. Hotel je zavrniti živino, a padel je, pri tem se pretresel in vsled slabosti umrl. Živina je sama prišla domov, njega pa so našli mrtvega ležati. Pretep radi vasovanja o nožem je eunil v r.edeljo zvečer na Ojutrem pri Hrastniku pri neki gostilni Govejšeka Leopolda, 18 let starega rudarja na Ojstrem, njegov tovariš Kupec Jožtf, ko je hotel Kupec spraviti fante in ž njim tudi Govejšekovega brata v drugo vas na vasovanje. To pa ni bilo Govejšeku po volji in je hotel to zabraniti, kar je pa Kupca tako ujezilo, da je rcbil v pretepu nož in je Govejšeka v desno roko zelo nevarno ranil. Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev iz peresa g. župnika A. Veternika s) končani. Izšel je namreč tega dela četrti zvezek, ki v 36. krščanskih naukih obravnava katekizma peto poglavje: o krščanski pravičnosti in štirih poslednjih rečeh. Knjiga stane v »Katol. bukvami« v Ljubljani mehko vezana 1 K 80 h — pc pošti poslana 20 h več. Radi materine bolezni v smrt. Po ročali smo, da se je v Gradcu ustrelil asistent južne železnice Adolf Supančič, ker mu je mati nevarno obolela. Nekaj ur po sinovem pogrebu je umrla tudi njegova 77 letna mati. V Ptuju je umrla gostilničarka gospa E 1 i z a W r a t s c h k o v 67. letu svoje dobe. Nemškim pevoem, ki so se vračali od vsenemške pevske slavnosti v Gradcu, je bilo, kakor smo svoj čas poročali, v Celovcu in Beljaku ukradenega precej denarja. V Beljaku se je posrečilo, tatu zasačiti v osebi 171etnega pobalina K. Šicerja, pristojnega v Trg. Ko so ga prijeli, imel je nemški, laški in avstrijski denar, srebrno uro in zlat prstan. Svoj zločin je priznal in pravil, da se je ob 5. uri zvečer skril pod postelj v sobi, po noči opravil svoje »delo«, zjutraj, ko so gostilno odprli, pa odšel s svojim plenom. Smrt na planinah, o Koroškega: V Kalsu pod Velikim Zvonikom je padel tuj turist v brezdno in obležal mrtev. Drug turist je umrl v vozu na potu v Kals. Ko je sel proti Sveti Krvi, je neki hribolazec padel tako nesrečno, da se je na kolenu močno poškodoval. Razpisane učiteljske službe. Služba učitelja-vodje je do 31. t. m. razpisana na enorazrednici v Koprivniku v Bohinju. Prošnje sprejema okr. Sol. svet v Radoljici. — Na dvorazrednici v Krki je do istega dne razpisana služba učitelja. Nesreča. Župnik č. g. Jakob Knaflič v Ločah pri Beljaku si je zlomil levo nogo. Potreboval bo dva meseca, da se popolnoma pozdravi. Slovenska pesem na hrvaški pevski slavnosti. Ob priliki 401etnice »Kola« bode pri koncertu hrvaških in slovenskih pevskih društev dno 15. t. m. pelo pevsko društvo »Ljubljana« A.Nedvedovo »Pevčeva molitev«, zbor s tenor- in bariton so-lom, pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane pa bode pelo Gerinov zbor »Domu«. Društva bodo nastopala po alfabetičnem redu. Ruski novinar na jugu. Po jugu naše države proučuje razmere urednik pe-trograjskega lista „Novoje Vremja« g. Vse-volod Svatkovsky. Umetnica — varalioa. Vukovarske »Sriemske Novine« pripovedujejo, da je neka umetnica U. T. (menda je posetila pred tedni tudi Ljubljano), pobirala predplačila za deklamatorski večer, od katerega naj bi čisti donesek dobili ' siromašni dijaki v Zagrebu Seboj je vodila mladega dečka, o katerem je trdila, da je izvrsten deklamator. Ko so ljudje prišli v dvorano, kjer bi imela biti predstava, čuli so, da je »umetnica« — ubegla. Mandat odložil je zastopnik kmečkih občin Ljubno na Štajerskem, dež. poslaneo Tannhart. Bil je pristaš nemške ljudske stranke. Nesreča v cirkusu V Mariboru se je v cirkusu Viktor mej predstavo podrla galerija. K sreči ni bil nihče ranjen. V tržaški bolnici je umrl mej tržaškimi nižjimi sloji obče znani g. Ivan Tavčar. Pokojnikovo življenje je uničila huda bolezen v ustih. Veliko romanje na Brezje priredo 18. avgusta slovenski Štajerci. Posebni vlak odide iz Miribora ob 1. uri 10 min. zjutraj in bo sprejemal romarje na vseh štajerskih postajah, potem pa vozil brez odmora v Otoče. Podrobneja pojasnila daje č. g. Mart Medved, župnik v Liporju. Bitke pri Jajou se je spominjal naš 17. pešpolk dne 7. t. m. v Beljaku, kjer je bil tisti dan na vajah. Zvečer je bil mi r. zov, na dan pa ob 9 uri slovesna služba božja v mes ni farni cerkvi. Opoludne so imeli Častniki skupen obed. V zvoniku obesil se je neki mož, znan žganjar, v S t. Rupertu cb Bdjaku. Na Oosposvetskem polju nadaljujejo tudi letos izkopine iz rimskih časov na mestu nekdanjega Virunuina Našli so zopet več zanimivih starin, lepe stenske slike itd. Stavka natakarjev v Zagrebu Zagrebški natakarji nameravajo stavkati, ako gospodarji ne ugodijo njihovim zahtevam. Pravijo, da je sedaj za uveljavljenje njihovih zahtev slavnost »Kola" najugodnejša prilika. Pobegnil iz zapora je v Pulju žlletni RudolfMirtič iz Rudolfovega. Ujeli so ga na Reki. Potomec generala Laudona. V ce lovški bolDici je te dni umrl v dobi 45 let komornik Olivier baron L a u d o n , potomec fm Gideona barona Laudona. Ljubljanske novice. Cesarska maša. Povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja bo dne 18. avgusta v tukajšnji stolnici ob 10 uri Blovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Črnuhi v »Narodnem Domu." »Narod« je že nekaj tednov pisal, da so črnuhi divjaki in kanibali. Sedaj se Ljubljančani o divjosti črnuhov lahko osebno prepričajo. Črnuhi, ki so sedaj vzeli v posest „Narodni Dom", so iz — zahodne Afrike. »Narodova" pisava je bila baje reklama za nastop te črne čete. Liberalci bodo tu videli, kako strahovit je nastop »črnega človeka«, kakor bi rekel dr. Slane Ljubljančani naj ne zamude ugodne prilike ogledati si v »Narodnem Domu« teh črnuhov. Ogledali si jih bodo lahko brez strahu, ker so že vkročeni. Po Ljubljani se govori, da pripelje dr. Sianc poseben vlak liberalnih novomeških „purgarjev", katerim bo predaval pred to četo črnuhov o groznih nesrečah, ki so neizogibne, ako črnuhi dobo oblast v roke. Obisk te črne družbe ni spojen z nobeno nevarnostjo, ker nam je g. imprezarij na naše vprašanje zaupal, da »črnega zmaja« nimajo seboj. Več pove današnji inserat. Nova trgovina. V zadružni register se je vpisala tvrdka Iv. Fabiana naslednik Ant. Korbar, Vodnikov trg 2, trgovina s špecerijskim blagom. Topničarji na vojaške vaje. Danes zjutraj je cdšel iz Ljubljane tukajšnji topničarski polk št. 7. Vaj se ne udeleži 2. baterija, ker je obolelo več konj. Tatvine. Včeraj je tukajšnja policija prijela neko Rozalijo Spreitzer, rojeno v Planini pri Črnomlju, ki so jo že dalj časa zasledovali radi tatvine. — Jan. Tome-tu v Ko-lezijski ulici je minolo noč nekdo iz spal niče odnesel več zlatih prstanov in druge dragocenosti. Tatvine sumljiv je neki bivši njegov Btanovnik. Z rešilnim vozom v dež. bolnico so prepeljali 261etno deklo Ano Godec v blaz niči na Studencu, ki je pri neki vožnji tako nesrečno ravnala, da si je zlomila nogo. Pregoreč balinar v ljubljanski bolnici. V nedeljo zvečer so pri neki gostilni na Baču pri Knežaku na Notranjskem fantje balinali, Eotem so pa šli v gostilno se nekoliko »po-repčat«. Pridruži se jim neki Alojz G a -š p a r š i č , vdovec — čevljar, katerega pa niso nič kaj radi gledali v svoji druščini, Jakob Knafelc, 21 let stari kmečki sin iz Bača mu pravi: »Ti dedec pa pojdi domu spat, kaj se med fante mešaš!« kar je Ga-šparšiča tako v jezilo, da je Knafelca udaril s kimonom po glavi, in potem ga je še s čevljarskim nožem na roko in v levo stran precej zabodel, v trebuh ga je pa tako sunil, da so se čreva pokazala. Prepeljali so Knalelca v ljubljansko deželno bolnico. Pravijo, da bo težko okreval zaradi rane na trebuhu. kotiček za liberalce. Liberalna doslednost. Ka kor znano, je v poljanski dolini dr. Tavčar delal škofa odgovornega za obstrukoijo in rekel, da je 1 e o n k r i v , če ne pridejo vso tri stranke skupaj. »Narod« je vedno pisal, da fkot dela obstrukcijo. Včeraj smo pa z največjim začudenjem brali v »S^ov. Narodu«, da v katoliški stranki strahovito vre, da gre stranka v kose, kajti — kanoniki s škofom vred obsojajo obstrukcijo. Pri znani duhovitosti liberalne inteligence bi bilo morda mogoče, da bi kak navdušen liberalec tudi ti obe trditvi verjel! »Narod« piše: »Minevajo tedni in minevajo leta, a napredne stranke še ui konec. Nasprotno, pridružujejo se jej vedno novi somišljeniki, tako, da je danes že ni vasi v hribih, kjer bi ne imela napredna stranka somišljenikov«. Ta trditev je po trebna pojasnila. V vsaki vasi še ni liberalca, a skoro v vsaki vasi se pa dobi kateri, ampak ta liberalec je — baraba. Kdo pa so liberalci na deželi ? Večinoma ljudje, ki si z župnikom skregani zato, ker ne dajo svojih konkubin proč, ali ker so oderuhi in sovražijo posojilnice, ali ker so učitelji, ki mislijo, da se bodo z izdajstvom »prikupili«, ali ljudje, ki so si prilastili po krivici kak kos cerkvenega posestva, ali pa splošno nravno tako propala bitja, da je an tagonizem proti religi|i njih duševna potreba. Zato pa liberalizma popolnoma konec nikdar ne bo. Nekdo izmed »višjih« liberalcev je bil enkrat pijan in takrat je modro odgovoril na vprašanje, ali bo liberalne stranke konec ali ne: »Naše stranke ne bo nikoli konec, ker je človek vedno bolj k slabemu nagnjen, kakor k dobremu. Mi smo torej z »Narodom« v tem enih mislih, da liberalne stranke ne bo konec, dokler je še kaj lumpov na svetu. Krasen dokaz za to trditev je Habermann, urednik »S c h e r e r j a«, ti stega lista, iz katerega je »Narod« že marsikatero svinjarijo ponatisnil in ga tudi branil proti briksenskemu škofu. Ta Habermann je bil od nekega častnega sodišča za brez-častnega spoznan zaradi rufianstva in podpore pri zapeljevanju !uato ga nečejo sprejeti v nobeno inomostsko društvo, razen »najčistejših« nemškonacionalmh konventi-kelnov. Ge pride Habermann v gostilni k mizi, gredo drugi takoj proč. S tem kažejo Tirolci, da imajo več časti v sebi, kakor oni naši »inteligentni«, med njimi tudi c. kr, kateri »sans gene« sede poleg časni k&rske barabe, če je tudi žlico kradla ali Bvojim prijateljem žene zapeljevala. Izpred sodišča. Otrok utonil. Dne 24. junija t. I. je bila 67 let stara Helena Prebil iz Brezovice sama doma, kajti domači so šli vsi na delo, in jej izročili v varstvo dveh nedoraslih sinovih otrok. Čez nekaj časa je pa tudi obtoženka šla na bližno njivo, ki leži preko državne ceste nasproti domači hiši, ter vzela otroka seboj. 41etni Jakec jej pa uide proti domu, odkrije lesen pokrov jame, ki je bila napolnjena z vodo, zgubi pa pri tem ravnotežje, pade v jamo in utoni. Zaradi malomarnosti pri nadzorstvu otrok obsodilo jo je sodišče na 3 dni zapora. Smerkovca je imenoval Janez Petač 181et starega Antona Kunsteljna, tovar. delavca na Savi radi tega, ker je slednji plesavcem noge podstavljal. Kunstelj je vsled tega z odprtim nožem Petača po glavi in na lakti lahko, Janeza Rabiča pa, ki ju je miril, na desni zger. lakti in na dlanu težko ranil. Obsojen je bil na 8 mesecev težke, z 1 postom in trdim ležiščem vsacih 14 dni poostrene ječe. Obsojen princ. Princ Viljem Croy, ki ima vilo v Porečah, je bil od okrajnega sodišča celovškega obsojen radi razžaljenja uradne časti na 100 kron globa, ker jo na poli za OBebni dohodninski davek napisal nekaj gorkih finančni oblasti. Razne stvari. — Najnovejše od raznih strani. Sveti oCe in poroke v vladarskih hišah. Razni listi poročajo, da je sveti oče vBem vladarskim rodbinam naznanil, da za poroke mej sorodniki ne bo dal več dispenze in naj vladarske hiše sto' pijo v sorodstvo z visoko aristokracijo. — Kralj Menelik namerava priti v Curih, kjer ostane dalje časa. Prvi njegov minister lig jo doma iz Luriha. — U s t r e -ljen zdravnik. V temešvarski okolici so kmetje ustrelili zdrav tika dr. Horvatha, ker je izdal stroge naredbe proti živinski bolezni. — Brezvesten zdravnik. Policija zasleduje iz SchSnhausena ubeglega zdravnika dr. Grothea, ki je obdolžen, daje v 240 slučajih uničil plod. — Prepove dani poljubi na kolodvorih. Ravnateljstvo n< \vyorške centralno železnice je izdalo ukaz, s katerim prepoveduje polju- bovanje na kolodvorih, češ, da s tem trpi točnost in promet. — Benetke v nevarnosti. »Giornale dltalia« v Rimu poroča, da je temelj Benetk zelo nesiguren ter priporoča italijanski vladi, naj stori vse potrebne korake za rešitev tega mesta. — Baron J. Zois se stalno preseli v London. V Londonu koncertuje z velikim vspehom. — Nadvojvodi Leopoldu Salvatorju je povila soproga nadvojvo-dinja Btanka osmega otroka. Novorojena hčerka in mati se dobro pečutite. — Za milijon peset tobaka je zgorelo pri požaru tobačne tovarne v Sevili. — Beg iz jetnišnice. Iz zaporov v Nashville v Tennesol je pobegnilo 16 kaznjencev Riz-drli so zid ječe z dinamitom, katerega se jim jo od zunaj utihotapilo. Roparski umor na Dunaju Poročali smo v soboto, da je bila v soboto na Dunaju umorjena 801etna tralikantka Vilje-mina JUlieh pl. Julienthal. Sum leti na mladega človeka, ki je že nekaj dni opazoval trafiio in starkine navade. Policija pravi, da se je morilec priplazil skozi kuhinjska vrata, katera je v petek zvečer ob pol 10. uri pustila postrežnica nekoliko odprta, ko je šla po vodo. Morilec se je skril pod posteljo in ko je postrežnica odšla, čakal je, da stara trafikantinja zaspi. V spanju ji je prerezal vrat, nakar ji je iz denarnih skledic pobral drobiž in vzel nekaj cigar. Nito je zbežal skozi okno na trg. V obleki umorjene ženske je zasledil 20 kron papirnatega denarja. Policija je krčevito delala, da bi morilca zasledila. Kakor javljajo brzojavi, se ji je to beje posrečilo. Prijeli so ga včeraj zjutraj v Pratru. Morilec je 28-letni nožar Anton Schoeneckeliz Kno-žiča na Moravskem. Suhoencckla zasleduje deželno sodišče v Ratiboru radi tatvine in uloma. Telefonska In brzojavna poročila. Vodice, 12. avgusta. Tu se je čutil danes zjutraj okolu tri četrt na 7. uro potres. Spremljalo ga je bobnenje. Okna so šklepetala. ISl, 12. avg. (C. B.) Bavarski vojvoda Siegfried je sinoči dospel sem. Danes dopoldne ga je sprejel cesar v avdienci. Popoldne se je vojvoda udeležil dvornega obeda. Budimpešta, 12. avg. V hrvaškem kopališču Lipik je hrvaška mladina naskočila paviljon, na katerem je bila ma-žarska zastava. Mladina je mažarsko zastavo strgala raz paviljon in jo zažgala. Brilo, 12. avg. Sorodniki virtuoza na goslih Kubelika so uložili prošnjo, naj se mu radi zapravljivosti postavi kurator. Bukarešt, 12. avgusta. Tu so zasledili ponarejalnico denarja v strojni delavnici glavnega kolodvora. Železniški ključarji so tekom let spravili v promet nad 300.000 frankov ponarejenega denarja. Turin, 12. avg. Tukajšnja diskontna banka je vsled ponesrečenih bančnih operacij izgubila 9,300.000 lir. V zadevo so upleteni mnogi vladni poslanci, ki so se okoristili za milijone. Haag, 12. avg. Leydsa je včeraj sprejel Kriiger. New Jork, 12. avg. Po velikem cestnem boju so vstaši vzeli Barcelono v Venezueli. Mej vladnimi četami je pal general Bravo. Charkow, 12. avg. (C. B.) V gle-diškem prostoru podjetja Tivoli je mej odmorom nekdo štirikrat ustrelil na guvernerja kneza Obolenskega, ki je dobil znatno rano na vratu. Druga kroglja je prodrla nogi policijskega mojstra Bessona. Napadalca, čegar identitete še niso mogli dognati, so prijeli. umrli ro: 8 avgusta. Antonija Vertovc, zasebnica, 86 let* Mestni trg 6, ostarelost. 9. avgusta. Ana Kavčič, slikarjev* hči, 16 dnij, Reber 16, življenjska slabost. 10 avgusta. Marija Slamnik, prodajalka, 4T let, Marije Terezije cesta 12, jet ka. 11. avgusta. Anton Laharnar, c. kr. profesor, 62 let, Gosposke ulice 4, Carcinomatosis V hiralnici: 7. avgusta. Marija Verva^, gostija, 86 let, ostarelost. 9. avgusta. Meta Steržaj, gostija, 73 let, vsled raka. V holniSnici: 6. avgusta Fran Češaovar, kurilec, 44 let, para-lysis alcoholica 7. avgusta. Jakob Nahtigal, ključar, 46 let, vsled krvavenja iz raoe. 8. Anton Justin, dninar, 66 let, srčna biba. 9 avgusta Matevž Jurman, gostač, 53 let, meningitis. MeteorologiSno poročilo. Vilina nad morjem S06-2m, srednji zračni tlak 786-0 mm b '' 0»s opa-fi toTiinja SUnje barometra T mm. Temperatura Celt, kamenje, kovino, lesovje itd., poroea gg. kamnosekom ln kljndarskim mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 27 11—3 Le pet dni: sredo 13., Četrtek 14 , petek 15., sobota 16. in nedeljo 17. avgustu Afrika v Ljubljani. 919 i_i Togo in Mandino karavana 45 oseb, vmes 28 deklet In len. Izvršujejo vojne igre in razne vaje z orožjem in z rokami, narodno petje in plese. Afrik. vas, življenje v šotoru, afrik. kuhinja. Vas je na ogled vsak dan od 10. dop. naprej. Vsak dan velike predstave: popold. ob 3, pol 5 in 6, pa ob 8 zvečer. V petek in nedeljo bodo predstave tudi ob pol 12. uri dopoldne. Vstopnina; za odrasle 25 kr. Za otroke in vojake 10 kr. Vstopnina za ogledovanje vasi do 2. ure 15 kr. Ob neugodnem vremenu bodo predstave v areni. Latinska maša v čast sv. Antona Pad. Zložil P. Angelik Hribar v spomin 25 letnice Cecil|inega društva ljubljanskega. Partitura in 4 glasovi (so-ran, alt, tenor in bas) veljajo 2 K. Dobe so pri Iratru Petru Rešeti v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. 934 (5-5) Hiša na prodaj! V Kranju, 30 korakov od glavne cerkve, na glavnem trgu, se proda iz proste roke, v dobrem stanu, pro štirimi loti novo z dana. Več se poizve pri upravništvu .,Slo venca". 929 (5-5) Iz proste roke se proda enonadsfropna 1» I m srn št. 95 v Škofji Loki. II š\ ie pripravna za kupčijski obrt in je blizo treh cerkva. — Ponudbe do 20. t m. 937 (8-2) Izve se več pri lastnici v Škofji L^ki. 'aH M Priznano najboljše oljnate barve Lv m Fl Im E ti Si zmlete z naglo sušečim firnežem na najnovejših strojih, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja » po nizkih cenah a- Adolf Hauptmann v Ljubljani, 770 15 tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. ilustrovani ceniki so brezplačna na razpolago. o o- S O S" L." v Ju V *>rd 950 1—1 Dražbcni ol^lic. S 11/2 39 Po zahtevanju upravnika konkurzne sklade zapuščine Jakoba Gašperin iz Škofjeloke št. 97 in s privoljenjem konkurznega komisarja bo dne SO. avgusta 1903 dopoldne ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 2 dražba zemljišča vi. št. 149 d o. Škofja loka s hišo št. 97 v Škofjiloki, obstoječo iz stavb. pare. 238, ki ima v pritličju delavnico za ključavničarsko obrt, zemljiščnih pare. 399/17 d. o. sv. Barbara mal solasten gozd in 356 d. o. Sopotnica tudi gozd. Nepremičnini, katero je prodati na dražbi, jo določena vrednost na 7700 K. Najmanjši ponudek znaša 5132 K in se pod tem zneskom no proda Dražbene pogoje, zemljiško-knjižni izpisek in cenilni zapisnik smejo tifcti, ki žele kupiti, pregledati pri tnm sodišču v sobi št. 5 med opravilnimi urami. Ta dan se bodo po prodanem zemljišču na javni dražbi prodajale tudi na drobno vse premičnine, ključavničarski izdelki in orodjo, izklicale po inventarni vrednosti in oddale za vsako ceno proti gotovemu plačilu največponudniku, ki ima kupljene stvari takoj odstraniti. C. kr. okrajno sodišče Škoflaloka, odd. I., dne 14. juliia 1902. mm <5* 'S ** mm mm S) Pr. Valentin Krisper m dr. fran Tominšek naznanjata, da sta premestila svojo pisarno v hišo st. 8 Sodnijskih ulic nasproti novi justični palači. FE JEZ S AJ^T - O AOAO je železnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika. 618 50—11 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. flVayr, lekarna „prl zlatem jelenu" v LJubljani. Pisarna c. Rr. notarja kD= <šiarol~a šefimidinger nafiaja se sedaj v cBafiovcevi Riši štev. 9 v SodnijsRiR ulic aR. Gramofon Je najboljši in najglasnejši govorilni sfroj na svetu (s trdimi ploščami.) 846 (24-12> Avtomate za gostilne prodaja (tudi na obroke) do naj-večj'h in najfinejših Rudolf Weber, urar v LJubljani, St irl trg Star. 10 ■• Spretni zastopniki se povsod sprejmo! »••s a s O O J& A h m s C/O o « o? C C3 OS na cn K- O P O. I (D e ™ 3 S "^mmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmK^mam SfjT Nakup ln prodaja v v. a k o vrstnih državnih papirjev, sraftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeso za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročili na borsi. Menjarlčna delniška družba „91 EBCV i., Wollzeil810 in 13, Dunal. I., StrcbBtgassB 2 «6 .gar~ Pojasnila ""»H v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 87