PROTIKORAKI ITALIJE The Oldest, and Most. Popular, Slovene Newspaper in United States ofl America. štev. (no.) 240. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmage! GLASILO SLOV. KAJOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. JRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE K JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH ___(Official Organ of foun Slovene Organizations) *"* Najstarejši i« najbolj priljubljen »lovenskl list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12, DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 12, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Svet se pričel buniti proti nestalni politiki angleške vlade i napram Italiji. — Anglija zdaj ponuja Mussoliniju, i? kar mu je pred par meseci odločno zavrnila. — Liga f narodov in angleško javno mnenje zahteva pojasnila. Ženeva, Švica. — Svetu se Je pričelo dozdevati, da je v Sedanji politiki angleške vla-nekaj sumljivega in nekaj Narobe, in države, zlasti manj-instinktivno čutijo, da so lzdane in da so le igrača v ^°kah mogočne Anglije. Pri-Cel je svet odpirati oči in opazovati Anglijo, kake trike ltlla pravzaprav v načrtu. Ne ^ samo tujezemske države, Marveč angleško javno mnenje samo je presenečeno nad kar njegova vlada to-casno počenja. Kako je pravzaprav razmerje med Anglijo in Italijo? krniti se je pričelo, ali m končno vendarle resnica, "a ste bili obe državi že 0(i vsega početka med seboj ^Omenjeni in da je bil ves Zadevni spor le cirkus za ^epilo svetu. Kako naj bi se ^'Ugače moglo razlagati, da je mogla angleška vlada |P°ma preleviti iz dosedanje Hkroviteljice Abesinije tako teč, da zdaj ponuja Italiji JAPONCI RAZOČARANI Kitajsko dijastvo se postavilo proti njih grabitvi. —0— Peiping, Kitajska. — Zadnja zasedba dveh nadaljnjih kitajskih prbvinc je postala za Japonce malo trši oreh, kakor pa je bila pograbitev manj civilizirane Mandžurije. Tukaj se je postavil po robu Japoncem cvet prebivalstva, namreč univerzitetna mladina. Hrupne in burne demonstracije je prirejalo dijaštvo v tu kajišnjem mestu pretekli ponedeljek in torek proti odcepit-vi obeh provinc, Hopei in Ca-har, od kitajskega ozemlja. Med tem pa se potom brzoja-vov vršijo pogajanja med kitajsko vlado in upravo obeh provinc, i Abesinije, ki znaša sko-eno tretjino cele države, ^ačilno je, da je ta ponudba ®Waj tolikšna, kakoršna jo »ila Mussolinijeva. zahteva ^6seca septembra. In tedaj je %lija to zahteva ogorčeno Zvrnila! I Ne glede na to, kake skriv- načrte ima angleška vla-je gotovo, da se proti njej bolj bunijo druge čla-lce Lige narodov. Doslej so pistale na vse sankcije proti PARNIK "MAJESTIC" JE DOSLUŽIL London, Anglija. — Kakor se trdi v krogih parobrodnib družb, bo parnik "Majestic," last Cunard-White Star Line, kmalu vzet iz prekoatlantske-ga prometa in se bo uporabil za staro železo. Parnik je star 14 let. Tudi dva druga 'parnika iste družbe, namreč Mauretania in Olympic, čaka ista usoda in ju bo nadomestil novi ogromni parnik "Queen Mary." ZMAGE ABEmCEV V dveh manjših bitkah pora žili italijanske čete. Addis Ababa, Afcesinija. — Iz tukajšnjih vladnih krogov je v torek izšlo poročilo, da so abesinske čete dosegle tekom preteklega tedna zmage v dveh bitkah z Italijani. Obe bitki ste bili manjšega značaja in v obeh so se Italijani \imaknili ter pustili na bojišču devet mrtvih ter večje število pušk. Posrečilo se je Abesin-cem tudi, da so Italijanom prerezali komunikacije, vsled česar se je morala glavna italijanska fronta pri Makale pomakniti nazaj. CENA MLEKU GORI, PRO- DAJA DOLI Chicago, 111. — Večina tukajšnjih mlekarn je le z ne-voljo, kakor trdi, zvišalo ceno mleku, namreč od 10 na 11 centov za kvart, kar je stopilo v veljavo s ponedeljkom zjutraj. Iz izkušnje namreč vedo, da z zvišanjem cene vedno znatno pade množina prodaje. K povišanju cene so bili zdaj prisiljeni, ker morajo več plačati farmarjem in vsled povišanja plač razvaževalcem mleka. Hi 'fliji, ki jih je zahtevala An žvesti najbolj občuten pritisk a Italijo s prepovedjo uvoza . eti"oleja, je Anglija hipoma ^ičela moledovati okrog | ^ssolinija, naj popusti, da ne treba te prepovedi uvelja-j^1- Razjarjena je predvsem .Usija, ki trdi, da je Anglija Javnost prodala cesarja Ss- hi: K te. Njej ob strani v tem stoji število drugih dr- ^ ■ >_ zlasti države male antan-' te angleški ter francoski o. da potolažijo ta val ne-, V ' 16 RUDARJEV UBITIH Coajhurst, Alta. — V eksploziji v Lethbridge premogovniku je pretekli ponede Ijek našlo smrt 16 rudarjev, katerih trupla so odkopali. Trije drugi so bili ranjeni, do-čim se jih je 14 rešilo nepoškodovanih. NAVODILA ZA BOŽIČNO POŠTO Chicago, 111. — Poštni pro-ihet je vsako leto ob božičnem času naravnost ogromen Angliji sami se priprav-^ Parlament, da pokliče vla-odgovor glede njene tujske zadnjih dni, in tudi h>, aJ ne bo za vlado zagovor lahek. IZGINIL IZPRED HIŠE - Policija -;n — nem l7mki bodo imeli težko Tako je šlo lani skozi tukajšnji poštni urad skozi devet dni pred božičem nič manj kakor 86 milijonov pisem in 675,000 zavojev. V korist vsakega posameznika je torej, da ob tem času posveti podvojeno skrb svoji pošti, da se zagotovi dostavitev. Predvsem je polagati važnost, da se naslOv napiše do skrajno-sti natančno in razločno, brez vsakih okrajšav. Dalje je paziti, da se prilepi zadostna poštnina v znamkah. Ako se pošilja denar, naj se pismo registrira, ali pa pošlje potom Money Ordra. Paketi naj se dobro zavijejo in zve-žejo in vanje se ne sme de-jati nikakih pisem, ker so s tem podvrženi poštnini prvega razreda. Zunaj na pakete se sme napisati le kako voščilo, kakor "Merry Christmas," ali podobno. Če je v paketu kaj takega, da se lahko razbije, naj se zunaj označi 2 besedo "Fragile." NAPOVEDUJE KONEC LIGI NARODOV Reno, Nev. — Senator K Pittman, načelnik seriatskegp odbora za tujezemske zadeve, se je pretekli ponedeljek izrazil, da Ligi narodov grozi konec, ako ne bo uveljavila sankcije glede petroleja proti Italiji, katere vpad v Abesi-nijo je označil kot "brutalen in morilski." OBUPEN ČIN JETNIKA Chicago, 111. — V River Forest ječo je bil v sredo preteklega tedna vtaknjen 29 letni Erling Brewitz iz Morris, 111., ker je vnovčil ničvreden ček za $70. Obrnil se je na svojo mater, naj mu pošlje denar, da bo poravnal, kar je zagrešil, in zadobil prostost. Mati pa menda ni mogla takoj dobiti potrebne svote in tako se je pošiljatev zakasnila do ponedeljka. Ko pa je tega dne prispel denar, je bilo KRIZEM__$VETA — Riga, Latvija. — Zunanji ministri treh baltiških držav, Latvije, Estonije in Lit-vinske, so se v ponedeljek zbrali tukaj h konferenci, da sestavijo načrt za skupen nastop teh držav glede zunanje politike. Dočim v drugih ozi-rih še niso edini, so pa v sporazumu v zadevah Lige narodov. — Berlin, Nemčija. —Mus-solinijevi zastopniki so se obrnili na (tukajšnjega pape-škega nuncija in druge cerkvene dostojanstvenike, naj bi posodili svoje denarne rezerve Italiji za nakup premoga v Nemčiji. Njih prošnja pa je bila zavrnjena. — Madrid, Španija. — V ponedeljek je morala resigni-rati tukajšnja vlada zaradi nasprotstva v parlamentu. To je bila že 14. vlada, od kar je postala Španija republika. Predsednik Zamora je takoj pričel iskati moža, ki naj bi sestavil novo vlado. — Pariz, Francija. — Tukajšnja vlada je v ponedeljek odločila, da se razpiše državno posojilo v znesku 132 milijonov dolarjev, ki se bo uporabilo v oboroževalne svrhe. Posojilo bo nosilo 5 odst. obresti in bo dozorelo v 30 letih. že prepozno; jetnik «e je namreč malo prej obesil v celici z vratno ruto. Vd•Cag0i' 111 W te so pretekli ponedeljek lili?1! Preiskovali okolico, da \ 11° 3 leta stare°a Har ti^^elingerja, ki je omenje- ^Orl Popoldne izginii Ni- tem' se Je ^!ral Pred J^te domom na 3328 Poto- aVe" Je ostalo iskanje »Mileno, so se poslužili Nskeg % „1 — ' -------o« Vodila do bližnje la-jtlty v Humboldt parku. Dva-\ 0/napravili ta poizkus ko ^krat Je pes sledil na %uesto- Drugi dan so nato ■ Preiskovati laguno. a psa, katerega je PRVE PRAVICE ČLOVEKA Predsednik povdarjal potrebo neomejene svobode religije. — Prejel častni naslov doktorja prava. South Bend, Ind. — Po govoru, ki ga je imel v ponedeljek dopoldne v Chicagi, in po sledečem kratkem obedu se je predsednik Roosevelt odpeljal naprej v tukajšnje mesto, da osebno prisostvuje izredni proslavi, ki jo je priredila tukajšnja katoliška univerza Notre Dame. Okrog devet tisoč oseb broječa množica, sestoječa iz dijakov uni-vejrze in njih prijateljev in znancev, je pozdravila prea-'sednika, ko je nastopil ob 3. uri popoldne v veliki univerzitetni dvorani. Univerza je ta dan proslavila proglasitev neodvisnosti Filipinov, katerih prebivalstvo je po večini katoliško. Ob tej proslavi je univerza podelila predsedniku častni naslov doktorja prava. V govbru, ki ga je ime! predsednik na zbrano množico ,se je zahvalil za podeljeno čast in obenem izrazil svoje zadevoljstvo, da so Filipini po 40 letih odvisnosti od Zed. držav zadobili svojo samostojnost. Povdarjal je pri tem, da oba naroda, ameriški in filipinski, stojita na istih principih glede pravic človeka, temeljnih pravic, ki so svoboda vzgoje in svoboda religije. "Religija, ali dolžnost, ki jo dolgujemo svojemu Stvarniku," je dejal, predsednik, "in način nje izražanja, se more voditi samo potom razuma in prepričanja in ne z nasil-stvom; zato so vsi ljudje enako upravičeni do svobodnega izražanja vere po narekovanju vesti. V konfliktih politike in političnih sistemov, katerim je svet danes priča, dvigajo Zed države, v svoje lastno vodstvo in v vodstvo drugih narodov, ako ga hočejo sprejeti, to veliko luč svobode človeških misli in človeške vesti." Iz Jugoslav!)«. Avtobus s 14 potniki se je na ozki cesti prekopicnil v jarek. Šofer, misleč da je vseh 14 potnikov mrtvih, se je hotel obesiti. — Šmartno pri Litiji praznuje 800 letnico župnije. — Drug« vesti. Na sankcije tujezemstva je Italija odgovorila s tem, da je ukinila trgovanje s tujezemskimi izdelki. Tako se vidi na gornji sliki na neki trgovini napis, ki se prestavljen glasi: "Tukaj se prodajajo samo produkti Italije in nesankcijskih narodov." NA KONFERENCI PRIŠLO SKORAJ DO PRETEPA Washington, D. C. — Geo. L. Berry, ki ga je postavi! predsednik Roosevelt industrijskim koordinatorjem, je sklical za pretekli ponedeljek konferenco zastopnikov industrije in delavstva, katera ima namen, kakor se je izrazil Berry napram 3000 delegatom v svojem otvoritvenem govoru, da se ralzimotriva problem brezposelnosti, življenjskega standarda in davkov. Takoj po njegovem govoru pa so zahtevali zastopniki industrijalcev, da se da beseda tudi enemu njihovih članov, češ, "da se sliši Še druga stran." Eden od njih je stopil na stol in priče! govoriti, na kar je sledil glasen "burni" od strani delavskih zastopnikov. Zmeda je postajala čimdalje večja, padala je psovka, "lažnik" sem in tja in v v splošnem kaosu je bil Berry prisiljen, da je zaključil sejo za tisti dan. Sreča v nesreči Trbovlje, 19. nov. — V noči od nedelje na ponedeljek se je vračala skupina fantov, 14 po številu, iz Trbovelj v Dol pri Hrastniku. Peljali so se na avtobusu, ki je last gasilske čete Dol. Bili so namreč na praznovanju Martinove nedelje, ki se je vršilo v Društvenem domu. Bilo je že pozno, okrog polnoči. Ko je avto vozil v temni noči po strmi cesti proti Sv. Marku, se je v bližini Bolentinove' hiše prekucnil v potok. Na tem mestu je cesta zelo ozka in šofer, hoteč se izogniti kupu gramoza, ki leži na obrobku ceste, je zavil v desno. Razmočenost in plazovitost terena je d'opri-nesla še svoje in tako je avtobus strmoglavil v kake 4 metre globok potok. Avtobus se je prevalil po strmini tako da je obtičal v strugi potoka zopet v pravilnem položaju, stoječ na kolesih. Nikomer izmed 14 oseb, ki so bile v avtobusu, se ni zgodilo ničesar. Seveda so ob valjenju avta v potok popadali drug preko drugega in prestali mnogo strahu. Šo fer S., videč v prvem trenot ku vse fante ležeče v avtu in misleč, da so mrtvi, je v navalu strahu in obupa skočil iz avta in se poskusil nad cesto obesiti na svoji ovratnici. Sreča se je drugič nasmehnila: ovratnica je bila prešibka in se je pretrgala. Medtem so tudi srečni potniki zlezli iz avta in prepričali obupanega šoferja, da obup ni na mestu, ker so vsi zdravi. Nesreče je kriva predvsem ožina ceste, ki se še zastavlja z kupi gramoza. Le čudno je, da se na tej strmi, ozki cesti polni ovinkov ne zgodi več nesreč. Jubilej župnije Šmartno pri Litiji, 17. nov. — Danes praznuje župnija Šmartno pri Litiji z veliko slovesnostjo 800 letnico obstoja župnije. — Župna cerkev v Šmartnem pri Litiji se omenja v pismih že leta 1135, ko se je žarpnija osamosvojila od svoje materne župnije Št. Vid pri Stični. Župnija je spadala pod oglejski patriarhat. Leta 1395 je papež Bonifacij IX. vtelešil župnijo stiškemu samostanu, pa je tudi v naprej ostala samostojna, le župniki so morali samostanu plačevati namiznino, do razpusta sa-imostana po cesarju Jožefu II. Leta 1787 je prišla župnija pod ljubljansko škofijo. — O prvotni župni cerkvi, omenjeni leta 1135, ni ničesar znanega, ne kakšna je bila, ne kako in kedaj so pozneje zidali drugo, ki je stala do leta 1899, ko je bila postavljena sedanja cerkev, za katero je največ napravil rajni župnik in dekan Josip Burger, ki je pastiroval v Šmartnem od leta 1836 do leta 1870 in je vse svoje premoženje zapustil za zi- davo nove župne cerkve. Svota se je do leta 1895 početvorila in dekan Lavrenčič je s podporami in delom župljanov leta 1899 postavil sedanjo cerkev, ki je stala 282.391 kron. Požig v Hočah Pred kratkim se je nek$ noči nenadoma posvetilo na gospodarskem poslopju posestnika Ferda Tomažiča v Gor. Hočah. Ognjeni zublji so naenkrat objeli vse poslopje, ki je zgorelo do tal. Prihteli gasilci so se morali komaj omejiti na to, da so preprečili, da ni zgorela še hiša, ki se je vnemala. Ogenj je bil podtaknjen, kar se da sumiti po tem^da je že teden poprej začelo goreti to poslopje, pa so ogenj pravočasno opazili in ga pogasili. Smrtna kosa Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je umrl Pavel Šuc, ugleden posestnik v Gradenščaku, občina Voličina. — V bolnici usmiljenih bratov v Ka^ndiji je umrl R. Fr. Aleksej Pirnat, iz reda Usmiljenih bratov. — V Kostanjevici je umrl 10. novembra Ivan Gerlovič, hranilnični ravnatelj v pokoju. — V Celju je umrla Marija Vodlak, vdova po učitelju, stara 82 let. Še vedno jagode Iz Cerknice poročajo, z dne 19. novembra, da je Jože Mele v gozdu Javorniku pri Cerknici, nabral v nedeljo 17. nov. velik šop zrelih rdečih gozdnih jagod. - Tudi od Zidanega mosta, z Dolenjskega, Gorenjskega in od drugod, prihajajo slična poročila. Mladi rokovnjači Tezenskim orožnikom se je Dosrečilo zaslediti dva voditelja liladih rokomavhov. Sta to 14 letna dečka Ernest Bubnar in Maks Polenšak. Oba sta priznala celo vrsto tatvin in drzen roparski napad. V družbi diugih dečkov sta se v stražunskem gozdu pridružila nekemu , moškemu, ki se je vračal z Brezja domov. Eden fantalinov mu je podsta-vil nogo, drugi so pa bliskovito planili po njem ter mu naglo iztrgali denarnico, s katero so pobegnili. Fanta bosta šla v prisilno delavnico. Nesreča Na Pobrežju v Mariboru je padel z odra, visokega 4 metre 24 letni delavec Alojz Žin-ko iz Ormoža, ki je pri padcu dobil nevarno zevajočo rano na tilniku, radi katere je moral v bolnico. Nesreča Med vožnjo je padel s kolesa 29 letni mesarski pomočnik Ivan Gorišek, iz Creta, ko se je peljal iz Teharij v Celje. Padel je tako nesrečno, da si je zfomil levo ključnico in zadobil še druge poškodbe, da je moral radi tega v bolnico. *KMERIKAN5K1 SLOVENEC* Četrtek, 12. decembra 1035 Amertkanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina: .....$5.00 2.50 Za celo leto Za pol leta „., Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________________________$6.00 Za pol leta______________________3.00 Za četrt leta ________________________________ 1.75 Posamezna številka______________ 3c Subscription: For one year ........................ For half a year 1.50 For three months ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___________________________________$6.00 For half a year___,____________3.00 For three months ___________________ 1.75 Single copy ______________,________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act oi March 3, 1879. Jugoslavijo avtomatično in naglo razčiščevati. Ce se upošteva, da so kljub političnim težavam, ki so se pojavljale, ostali trgovinski odnošaji med obema državama neiz-premenjeni, ker na njihov razvoj ni vplivalo samo neposredno sosedstvo, marveč tudi koristno medsebojno gospodarsko izpopolnjevanje, se vidi, kako smešne so sankcije, pri katerih mora sodelovati tudi Jugoslavija. Sankcije silijo Jugoslavijo, da ne kupuje več italijanskega blaga, to pa seveda sili tudi Italijo, da preneha kupovati v Jugoslaviji. Jugoslavija se je morala nehote odreči svojemu najvažnejšemu izvoznemu trgu samo zaradi krivičnih sankcij, ki lahko izzovejo najhujše gospodarske in finančne zmede in tako še povečajo gospodarsko krizo in brezposelnost. Kar se tiče italijansko-jugoslovanskih trgovinskih od-nošajev, je treba še upoštevati, da je bila trgovinska bilanca Jugoslavije napram Italiji aktivna za 63.7 milijona lir. Jugoslavija bi morala s tem, da so jo prisilili k izvajanju sankcij proti Italiji, kaznovati prav za prav samo sebe. Italija bo lahko ostala tudi brez uvoza iz Jugoslavije, ker, lahko vse blago, ki ga je kupovala v Jugoslaviji, kupuje ne imajoč nikakršnega skupnega načrta, oziroma, da bi imeli med narodom stvarne podpore. Ta odpor se posebno čuti v Narodni Skupščini, katero je predstavljal tedanji predsednik vlade gospod Jev tič, in katera je radi tega v velikem številu proti vladi g. dr. Stojadinoviča. Vendar pa je vlada pred nedavnim glasovanjem v Narodni Skupščini dobila večino za svoje delo. Vlada je v Skupščini dobila večino od 164 glasov proti 144 nasprotnikov. To glasovanje je utrdilo položaj dr. Stojadinoviča, tako, da bo v moči še v bodoče, skupno s tovariši ministri v minister-skem svetu brez težkoč nadaljevati svoje delo po zamišljenem načrtu. Sporedno s delom v Narodni porno silo napram drugim zlim posledicam bolezni. To zdravljenje je vedno bolj v rabi v raznih pokrajinah. Da se okoristimo dobrote tega uspešnega zdravljenja, treba vedno obrniti se k družinskemu zdravniku, čim doznamo, da je bil otrok izpostavljen ošpicam. Zdravnik bo tedaj vzel malo krvi iz rane enega ali drugega izmed staršev in vbrizgnil to kri v ni. Zdrava hoji kakor stvari. pamet velja pfl pri vsaki drugi V k H w BERAŠTVO V AMERIŠKIH MESTIH Pod pritiskom nujne sile se godi, da obupana mati a'1 zadnico |zmeden oče prosjači na cesti bolnika. Ako potem otrok razvi-jpredni se zmisli obrniti se-na je ošpice, bo napad jako blag in obstoječe socijalne ustanove ni nevarnosti pljučnice. Iza pom1C dočakamo. ---o-- "Amer. Slovenec ie nasm pi.iomrjev m te dedižč"1" ne damp J z rok prsi, Icof c smrtni postelji atrsenkan-1'! .lovenstva. Ce ZLATO MESTO IN TARZAN (69) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs V .malem prostoru je bil Tarzanov zmagoviti krik še strašnejši. Gemnon in Erot sta se groze tresla, Nemone se je pa v strahu odmaknila daleč proč od ograje balkona. Le Athnejc se ni premaknil. Ni ga prestrašil straSen krik, saj je ta krik slišal že poprej. Athnejc je bil Walthor, Tarzanov prijatelj. Sedaj se je Tarzan obrnil k njemu in vsa div-jost je izginila raz njegovega obraza. Stegnil je roke k Vtfalthorju in mu govoril: "Zopet sva se sestala, prijatelj." "In zopet si mi rešil življenje;" jc pripomnil Walthor. — Tarzan je pa hitro govoril prijatelju in mu zabičal, da ju ne smejo spoznati kdo sta. Naglo, dokler je še trajala razburjenost vsled njegovega divjega krika, je povedal Walthorju kod je hodil in kaj se mu je prigodilo, odkar sta se izgubila na potu v Athne. Povedal je prijatelju, da če bi Nemone na kak način izvedela, da sta bila že poprej kje skupaj, je prav gotovo ni moči, lei bi ju rešila. Nemone se je bila že tudi opomogla od prvega presenečenja nad strašnim krikom in že je bila spet stara Nemone. Naglo je dajala povelja tem ki so bili v bližini. Govorila je kot kraljica, ki se zaveda svoje oblasti. — Erot se je ja pričel bati, a v svoji puhli butici jo koval zlobne načrta. )e poleg vašega imena in naslova označba '12-35' je to znamenje, da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lo kalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, K' lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo-Opomin za obnovitev naročnine 3« poleg vašega imena in naslova. jetrtek, 12. decembra 1935 "AMERIKANSKI SLOVENEC" NAS! LETOŠNJI STENSKI KOLEDARJI Btraa B Te dni razpošiljamo naše stenske koledarje za prestopno 'eto 1936. V vse one naselbine, kjermia naš list svoje zastopni-ta(ce) so poslani na zastopnike fce) in jih bodo naročniki prejeli od teh. V vse one naselbine, kier nimamo zastopnikov in vsem posameznim naročnikom raznih krajih, kakor tudi naočniki v Kanadi, v starem kraju in po drugih krajih v inozemstvu, jih bodo naročniki li-prejeli direktno po pošti. Vse zastopnike(ce) prosimo na.i stenski koledar čimpreje r®zdele med naročnike. Vse naočnike pa prosimo, da po mož-: n°sti sodelujejo z našimi zastopnicami) zlasti oddaljeni naočniki, da naj se tudi sami glasijo pri zastopnikih(cah) ter ®°do pri njih dobili stenski ko-lec'ar. Tako medsebojno sodelo-vanje bo pomagalo, da bo kolegi' čimpreje v Vaših hišah. Letos so ameriški rojaki na- naročnikov upamo, da jim list s svojim rednim lepim stenskim koledarjem vsako leto ustreže. Seveda želimo pripomniti, da ima list z izdajanjem stenskega koledarja velike stroške, ki jih le težko zmaguje. Toda, da zadovolji svoje naročnike, to vsako leto stori. Vse drage naročnike lista pa prosimo naj te žrtve lista upoštevajo ter naj, v kolikor mogoče redno in točno svojo naročnino obnavljajo, da bo mogoče listu tudi v bodoče to delo nadaljevati. Zlasti prosimo one naročnike, ki so že daleč zaostali z svojo naročnino, naj po možnosti isto poravnajo. Vemo in upoštevamo težke čase današnjih dni. Toda z dobro voljo se cla premagati marsikatero teža--o. Naročniki lista naj upoštevajo tudi to, da se mora podjetje boriti trdo za svoj obstanek. Vse je treba plačati in to točno ob svojem času. Podjetje ne more plačati svojih računov, ne svo- 50,000 OSEB GA POSLUŠALO Očili več sto stenskih koledarjev jih delavcev, z samimi obljuba- 2a v stari kraj svojim domačim, ali )je: svojim znancem in prijate- 'fti- V starem kraju ne izdajajo tako obsežnih in v takih ob-5ah stenske koledarje in jih 1,najo vsled tega zelo radi, zla-st' še, ker je naš koledar slovenji in katoliški z vsemi postnimi Enačbami, prazniki itd. in je J'sled tega zlasti gospodinjam ze-lo dobrodošel. Vsem onim, ki bi ga še radi aročili, sporočamo, da jih ima-na roki še nekaj. S poštnino 20c. Kdor si ga želi naro- čiti naj piše ponj, ali ga naroči 'a v stari kraj, predno koledarji Poidejo. Kdor bo čakal in od-Ss£tl z naročilom bo prepozen. Kar se tiče pa naših dragih mi. Vsak hoče svoje, kai' mu gre. Zato prosimo one, ki so zaostali, da to upoštevajo in naj po možnosti svojo obveznost do lista poravnajo. Ako ni mogoče vsega na enkrat pa to lahko store po manjših svotah v presledkih. Prosimo upoštevajte to, kajti le na ta način bo mogoče listu še v naprej vršiti svojo dolžnost do svojih naročnikov. Vsem onim, ki so točni in redni naročniki lista, kakor tudi vsem onim, ki bodo našo prošnjo v tem oziru upoštevali, že v naprej najlepša zahvala. Ostanite zvesti svojemu prvemu in najstarejšemu slovenskemu časopisu v tej zemlji! Uprava "Am." Slov." Pogled na množice, ki so prihitele, da sliši jo govor predsednika Roosevelta imel nedavno v Atlanta, Ga. Računa se. da je b ilo navzočih okrog 50,000 ljudi. katerega je Mnogo nezgod imamo radi pijanih voznikov, pa tudi radi pijanih pešcev. Dejstvo je, da šest odstotkov smrti nezgod sti voznikov. FLIS. -O- raznoterosti tragično poglavje o avtomobilskih nezgodah i* Avtomobil je bil brezdvomno/ Končno pa so motoristi in %oslov za človeštvo. Pomagal j pešci brezdvomno najbolj odgo-. družbi v Californiji, kjer J/ Premagati razdalje. Začetko- vorni za to, da se zniža število' igrača za bogataše postal je prometnih smrti. S tolikimi av- l^ebščina za poljedelca, ka-°r tudi za meščana. Človek pa še naučil manipulirati mo-voz z varnostjo. V rokah j.eeimurnih in lahkomišljenih . je avtomobil prepogostoma Ostal 1 nevarno orožje, ki ubija Prevari človeška bitja Avt omobil je že zdavnaj zado- ameriškem Združenih j? odlično mesto v ,'vJienju. Imamo v I žavah več kot 24,000,000 mo-^ih voz napram 9,500,000 v drugih deželah sveta sku-v •}• Ta dežela pa tudi izkazuje .1 Večje število smrti in nezgod ^ avtomobila. Statistike potujejo, da v zadnjih petnaj- i...... • ^ letih je pripisati nič manj 'Jt 145,000 Ur smrti avtomobil- ; 'O nezgodam. To število zna-l45,000 več kot število vseh >ti %cl > v vseh vojnah t^kom vse °vine Združenih držav, vendarle število smrtnih čim dalje raste. Vse ka-tj *število avtomobilskih smr-letos večje kot ono 1. 1934. tjt- bralna vlada, kakor tudi ^vne in občinske vlade, vo-l(j sedaj varnostne kampanje, !;,, vplivajo toliko na vozni-t0tn°Hkor na pešce. Večina av-(j^l'^lskih nezgod je posledica Važnosti. Motoristi vozijo z l)jk 0 bfzino, ne dajejo pravil-oL ''°čnih signalov |j^blienimi avtomobile ob ovin tomobili po cestah je dolžnost vsakega posameznika, da uboga prometne zakone. V mestu New Yorku je bila sestavljena zaobljuba varnosti, v katero naj se vsak motorist zaveže: Poznaj prometna pravila in odredbe, ubogaj prometne signale, daj moč. signal, kaj nameravaš, poznaj! _o__ svoj voz in drži ga v dobrem!' SUNKA PROSTI SPOJ stanju, ne vozi hitreje, kot za-{ TRAČNIC V TIRU kon zapoveda, in treniraj se, da(Stossfreier Schienenverband) VARNOSTNE VEŽBE ZA RUDARJE Federalni rudarski urad, ki vodi varnostni pocluk med ameriškimi rudarji, si je postavil za cilj, da bodi vsak rudar podučen, kako treba nuditi prvo pomoč v slučaju nezgode. Sedaj imamo po poročilu iz Washingtona več kot 800,000 rudarjev in delavcev pri petrolejskih vrelih, ki so dovršili predpisane bolničarske tečaje in so dobili primerno spričevalo. Tečaj zapopada poduk v oskrbi poškodovancev, pomoč za slučaj "šoka", umetno dihanje, u-stavljenje krvavenja, obvezanje vseh vrst odprtih ran, lečenje opeklin in prenos poškodovan-i cev. Kako koristni in potrebni so ti varnostni tečaji, se je dokazalo v neki veliki petrolej ski se je število infekcij po nezgodah znižalo za 50 odsto in se je delovni čas, zgubljen vsled nezgod, znižal za več kot 98 odsto in znesek kompenzacij za 95.2%. Drugo industrijalno podjetje je poročalo, da število nezgod je štirikrat večje pri onih, ki niso dobili poduka za varnost in prvo po- FLIS. vsled lanskih j kozvani China Clipper, prvi izje bilo pripisati pijano- med brodovja orjaških zrakoplovov je zletel iz Californije z več kot 100,000 pisem za Hawaii, Filipinske otoke in Kitajsko. V Honolulu pa so še 14 potnikov vzeli v zrakoplov poleg moštva in skupna teža zrakoplova znaša več kot 50,000 funtov. FLIS ---o- boš znal, kaj je storiti v sluča ju nujnosti. Slična pravila naj se postavljajo tudi za pešce. Ne prekorači ceste drugje kot ob križišču, potem počakaj za pravilni signal, ne hiti na cesto izza parkiranega avtomobila, in na deželi hodi po levi strani ceste, da boš videl promet, ki prihaja v tvojo smer. Dolga leta so že ugibali strokovnjaki, kako bi se odpravili na železnicah za potnike, posebno pa še za bolnike, tako zelo neprijetni sunki na stikih tračnic. To izumiti se je posrečilo uradniku drž. želez, v Jugoslaviji g. Kumer Ivan-u. Kako velikega pomenu pa bode na železnicah vožnja brez sunkov za razne železniške upra- vpzijo z zavori in prehite- li cez esci na drugi strani gre- i Ce'Sto srecli ■ bloka, proti diagonalno aLi hitijo «1, jfavtomobila proti avtomobi- Y Pohaja v drugo smer. I* ^»tni strokovnjaki trdijo, !ei>V0lTla nosi'i° tudi vlade pre-'" V odgovornost. Mnogo dr- i!K. 11 % w Se standardiziralo svoje 'tye odredbe in ne prisilju- da uvedejo signale. Hov°ia TOeSta- P^methe tNj JkanJe strogosti pri uve-' lu prometnih pravil ima opravljati z visokim avtomobilskih nezgod. se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim f|* pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem 1 ^ takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo ddpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov .brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene. Dinarji: 7a $ 2.75........................100 Din Za S 5.10........................200 Din Za $ 7.20........................300 Din Za $ 9.60........................400 Din Za $11.70... Za $23.40.. Za $9.20....... ....................500 Din ..................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5,75 Za $10.00 pošljite...........$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $25.00 pošljite........L$26.10 Za $40.00 pošljite.............$41.25 Za $50.00 pošljite.............$51.50 Lire: .......100 lir Za $87.25.. Za $44.00. .. .........1000 lir . 500 li Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskaga Slovenca) Cermak Rd., Chicago, Illinois ve, pa vedo preceniti največ le strokovnjaki. Koliko trpe sedaj stroji, vagoni, toraj celi vozov-ni park vsled sedanjih sunkov, koliko se zamenja Vsled sunkov počenih tračnic in veznih spojk, koliko stroškov povzroča vzdrževanje, prog (tirov), in to največ na stikih, vedo preceniti tudi le strokovnjaki. Lahko se trdi, da bi se pri vožnji brez vsakih sunkov na stikih po vpeljavi navedenega izuma, zmanjšali izdatki za splošno Vzdrževanje prog za približno 60_70%. Ta izum obstoja iz dveh prehodnih delov tračnic, čez katera bi imela vozila popolnoma gladko in sigurno vožnjo. Ti deli omogočajo pri vročini ali mrazu popolnoma neovirano raztezanje in krčenje tračnic. Dilatacija za raztezanje in krčenje je predvidena za 30—40 m dolge tračnice. Ta izum (kateri je že patentiran) se odda pod gotovimi pogoji. Interesenti naj se zglase pri g. Kumer Ivan-u, Maribor-Tez-no, Jurčičeva ul. št. 3 Jugoslavija. Ta poseduje natančni popis, načrte in model izuma. -o- REDNA ZRAKOPLOVBA ČEZ ATLANTIK Neki izdelovatelj zrakoplovov v Baltimore je obelodanil detalj-ne načrte za transatlantične ve-le-zrakoplove s tonažo 100,000 funtov. Ti zračni orjaki bi pre-letali Atlantski ocean brez vmesne postaje v malo več kot enem dnevu. Pot v eno smer bi stala $415, ali potnina bi se znižala na $265, čim je omogočenih devet ali več poletov na teden. Vsak izmed teh orjaških zrakoplovov bi bil opremljen s štirimi Dieselovimi stroji, razvijajočimi 6000 konjskih sil. Dosegla bi se največja brzina 170 milj na uro in maksimalna daljava poleta bi bila 6470 milj na' enkrat. Vožnja v vzhodno smer bi vzela 26.7 ur in vožnja v za-1 padno smer 31.5 ur. Voznina za potnike bi znašala 7 do 12 centov za miljo, kar je odvisno od števila voženj vsak teden. Mogočnost teh načrtov je bila dokazana po zadnjih poštnih zrakoplovih čez Tihi ocean. Ta- DELO DOBI pripravna ženska za hišna de la v Chicagi. Plača po dogovoru. Pojasnila daje uprava tega lista. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in oredpisqje očala DR, JOHN J, SMETANA • OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenua Tel. Canal 0523 Uradue ure vsak dan od 9. zjutraj do 8.30 zvečer. KDO IMA KORIST? V vas Vrpolje, nedaleč od DjakoVa, prihaja vse polno romarjev, ker se je p0 najširši okolici razširila vest, da se je neki stari pobožni vaščanki na dnu globokega vaškega studenca pokazala podoba Matere božje. Dan za dnevom romajo v Vrpolje velike množice ljudi, dasi nihče več ne vidi v studencu čudežne podobe Vsi napori oblasti in duhovšči ne so zaman. Val praznoverja se ne da ustaviti. Celo iz Dal macije prihajajo romarske skupine po več sto ljudi. Nekateri romarji ostanejo po ves teden pri studencu, da bi videli čudež, dimgi spet mečejo v studenec denar in bo tam že zbrana prav lepa vsota. Največjo korist od tega romanja imajo seveda vaški gostilničarji in prav posebno še onadva, ki imata svoji gostilni blizu studenca. Prej sta komaj životarila, zdaj pa sta obe krčmi nabito polni dan in noč. Te dni So oblasti pozvale gasilce, cla bi izčrpali vodnjak ter ljudem dokazali, da ni o čudežu ne duha ne sluha. Ko so se gasilci pripravljali na delo, jih jo praznoverna množica takoj razgnala. -o- ČASOPISNA REKLAMA — NAJUČINKOVITEJŠA Ravnatelj avstrijskega reklamnega društva dr. Dorfler je predaval v reklamnem klubu o pomenu časopisnega m-serata. Ugotovil je, da je časopisna reklama najbolj učinkovita v primeri z ostalimi. Razineroma je tudi najbolj poceni. Najlažje pridobiš kupce s časopisno reklamo. Pri tem ne igra samo vlogo višina naklade lista, temveč tudi pla čina moč bralcev. vas ress "Zahvaliti se Vam ..moram za Tri-nerjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem povžil je ustvarilo plin v mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga povžil je moja želodčna sitnost prešla. Bilo je kot oprostite, kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti. Wallace A. Combs." Ako trpite n'sled neprebavnosti, slabega apetifca, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega ■spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po ono čajno žličko pred obedvanjem. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF ESTTfe'R WINE Joseph Trincr Company, Chicago naši zastopniki pri katerih naročniki dobijo stenski koledar in pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo Kanje glede vseh zadev likajoči"!! se našega lista in podjetja. COLORADO. C,-anon City. -- Ana Susnjan. Colorado Springs. — M. Kap;»c!i, Crested Butte, — Martin Težak. Denver. — G. Pavlakovich. Leadviile, — John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril. O.S.B., Meglen ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Kocl-d.nle, Joliet, 1)1. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarieh. No. Chicago, — Joseph Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre- gar. So. Chicago, :nek. Waukegan, - - Ant. Balcss, C. Ger-Andrew Košir. INDIANA: Flkhart -r- Marv OWa1--Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Mujerk. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrietta, — Frank Zakrajšek. Calumet, — Jos. Sustarsich MINNESOTA: Aurora. — E. SmoHch Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto nil Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kocheyar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Koiar. Leoneth, — Peter Stampfcl. McKinley, — A. H-egler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev, John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushui. Virginia, — Frank Cimperiuaji in Angela Schneller. MONTANA: Mary Kot- Butte in Walkerville, ze in Kath. Tpmazich. East Helena, — Frank Smith. NEW YORK: Brooklyn, — Matt Curl, Jr. Little Falls, — Amalia Fur Ian. New York, — Rev. II, Podgoršek. 3HIO: Barberton, — Frank Smole. bcilftitd. — Frank Stavcc Rrid(;eport, — L. Iloire. Cleveland, Ohio. — Za Collin wood, št. Clair in okolico je zastopnica Mrs. Margaret I'oznic. — Za Newburg in ikolico Mr. J. Resnik in Rev. J. J. Oman. Conneaut, — Angela Bcrus. Euclid, — Jennie Jntihar. Lorain. — Mamie Perusek Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: AUquipp^. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolaj Simonich. Brr.ddock. — JosCfeK Lisjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan. Beading in Sygan, - • Mary Uscnjčnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Pintar. Ourr,brook, Angela Satkovič. Forest City, — Mrs. Marv Grum. Houston, — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Rev. Benigen Snoj. OFM., Rev. P. Odilo Hajnšek, OFM., Matt Klučevšek in Andrej Tomec. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Moon Run. — Jacob Drašler. Morgan, r— M. Dernovšek. - Olyphant, — Mary Zore. .Pittsburgh, — John Golobich, Jos. Bahorcich. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopcrt. Strabane, Canonsburg in okolica, — \nton Tomšič. St. Marys, — M. Atifderklam. Vandltng, — Frank Pancar WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gre-■orčič. ' Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perusek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville,—• Frank Rosenstsin. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviek Neelyville, Naylor in Poplar Bluff,,—-"John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — George Feren-chak. West Linn, Ore___Marija Plantan. Helper, Utah, —- A. Topolovec.. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Valley. Wash.. — Mary Swan. Jacob Gerend Furniture Co, 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo'naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W SLOVENSKE božične razglednice si lahko naročite iz naše knjigarne. NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte) 3 komade............................... 10c Ducat 40c BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Fulders) S KUVERTAMI (Velikost 5%x4%) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad............ 10c G razglednic.....................-.............60c Ducat (12) razglednic..............$1.00 RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJE OBLIKE (Velikost 8^x5^) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad.......-................ 15c 6 razglednic.......................... 75c Ducat (12) razglednic ..... $1.25 " Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti priporočamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide. , Naročila pošljite na: _ 1 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. «,>50; BtMH l"*"* "AW ERIK AN SKI SLOVENEC Četrtek, 12. decembra Tgrnrmmmm/im/m^aensoseHa. POVEST, rečen denar w TBIEj Ampak predno človek pravo zadene, jiK je treba vendar več poznati, govoriti ž njimi, jih preskušati in pretehtati. To pa ni mogoče, ako človek ves dan tiči le v šta-cuni in vidi kvečemu, kako zna ta izbirati le na lepbto, ona že presoditi, kaj je res dobro in trpežno, in kako si tretja izvoli najdražje, a bi hotela potem imeti zastonj. Res, mnogo pokaže že to, kaka je in kaKa bo; ali ako jih hoče človek res preštudirati, mora priti tudi drugje ž njimi v do-tiko. Hm, tam v pevskem društvu jih je zdaj že celo nekaj, ki niso ravno preveč trde kmetice in ld bi jih človek polagoma izuril, da bi se znale še v štacuni obrniti. Ampak ne samo radi tega — zakaj bi se ne smel tudi jaz včasih z drugimi povese-liti, zdaj, ko sem sam svoj gospodar in mi je najbrže usojeno, v tem kraju živeti in umreti? ... Nič, kar učitelju bom rekel, pa naj stori, kar hoče, je odločil Martin. Ce me sprejmejo v društvo, je prav, če ne, se tudi ne bom jokal. Tn če me danes ne, me bodo dragic. * * * Kar se tiče obeh gospodov v Slivnici, to je župnika in učitelja, je bil Martin z obema v dobrih odnošajih, a ne da je prišlo ne z enim ne z drugim do kakega posebnega prijateljstva. Župnika je bil šel že drugi mesec svojega bivanja pozdravit, da ga bo gospod poznal. Stal je s klobukom v roki kar v veži, in gospod je govoril ž njim pač kot s človekom, o katerem prav ne vemo, ne kaj, ne od kod je. Priporočil mu je, naj priden in pošten; za to pa, da je Silari-ca zopet začela hoditi v cerkev, odkar je on tu, ga je celo posebno pohvalil. Naslednje leto ga je župnik nekoč kar sam dal poklicati v župnišče. In tu mu je brez posebnih ovinkov povedal, da sliši pritožbe, kakor da on, Martin, ljudi zavaja v pijačo; in tudi njegovo blago da ima take cene, kakor jih more imeti le odme-ček; in da se on pravzaprav seveda noče vtikati v trgovske posle, a kakega juda bi v tem kraju, ko so ljudje še neizkušeni, ne videl rad. Martin je prebledel in je prosil gospoda, naj počaka le trenotek, takoj da bo nazaj. In res se je Martin vrnil že v petih minutah in je položil cel kup računov na mizo. Tn začel je razkladati: Po tej in tej ceni je kupil on na primer to in to blago; toliko ga stane vožnja, toliko mora staviti na račun obresti, davkov, potroška za se-zidanje štacune, toliko še za to in ono — po tej ceni prodaja, torej mu ostane še toliko in toliko za zaslužek. Ali je to morda preveč? Kaj ne da ne? No, prav! Kar se pa tiče vrednosti blaga, naj gospod pogleda številke. Evo, to blago ima to številko, to je račun, ki se ujema, in tu je košček tega blaga. Ali je tako blago slabo in nevredno te cene? In evo, tu so računi za pijačo. Ko je šel on prvič po vino v trg, je nesel Močnikovo s seboj in je rekel: Tako ima on, meni' dajte boljšega! Pa je bilo treba tudi več plačati, prodajata ga pa oba po isti ceni. Naj gospod župnik ne misli, da trpi on popivanje pri sebi — ob pol enajstih pri njem ni več luči. In naj gospod tudi ne verjame, da se vs. Syisal IVO ŠORLl. m popije toliko več vina v Slivnici, odkar je on tu — kolikor se ga popije več pri njem, se ga popije manj pri Močniku. To je pa samo njuna stvar — župan naj rajši pošteno tekmuje ž njim, kaj da ga hodi vedno tožit. Ce bi imel on, Martin, Močnikovo srce in njegov kapital, bi takega začetnika, kakor je on, v pol letu zadušil, pa bi ga nikamor ne bilo treba hoditi opravljat. Naj se gospod župnik njega le nikar ne boji: niti enega krivičnega vinarja ne mara. A tako nespameten pa tudi ni, da bi se ne znal braniti, če oni po vsej sili hoče boj. Gospod se je skraja resno držal, potem pa se je na glas zasmejal. "Saj so mi pravili, da ste ptiček, Martin," je rekel. "A da ste tak, bi pa le ne bil verjel. Čisto prav pravite — Močnik naj tekmuje z vami, druge pomoči mu ni. Kaj se hoče — tu se takoj vidi, da ste že bili trgovec. Pa nazadnje je celo prav, da se je našel človek, ki ne dela kar tja na slepo." In župnik ga je prav prijazno spremil do vrat. In odtlej je govoril z vse drugim spoštovanjem ž njim. Ali kaj pomaga : Martin je bil nazadnje vseeno le tujec; in tisto kar naenkrat tudi staremu gospodu ni mogel postati, kar so mu bili ti ljudje, ki jih je skoro vse še sam krstil in preživel potem ž njimi vse svoje vesele in žalostne dni. Kar se tiče učitelja, sta si bila z Martinom nekako kakor z župnikom. Po take stvari, ki jih niso imeli pri Močniku, je tudi on, kakor toliko vaščanov, stopil k; Martinu, malo postal, se pomenil ž njim vsakdanje reči in zopet odšel. V srcu ga je imel pač za kramarja, ki je prišel, da si tukaj žepe napolni in nekega dne najbrže zopet odide. In ni mu bil niti sovražen, a tudi ne bogve kako naklonjen. Ko ga je torej Martin ,vračajoč se s polja, danes dotekel, mu je prijazno odzdravil, a videlo se mu je, da se mu zdi precej odveč, če se je oni radi njega tako zasopel. "Gospod učitelj!" je pričel Martin. "Nekaj imam že dolgo na srcu ... Ali prej se skoro nisem upal, ko sem bil vendar le še tujec v tem kraju. Zdaj pa, ko me je, kakor ste morebiti že slišali, Šilarica vzela čisto za svojega, in ko pač lahko rečem, da sem zdaj tudi jaz Slivničan in da tudi ostanem, bi vas, gospod učitelj, le prosil, ali bi me ne sprejeli v svoje pevsko društvo ..." Učitelj se je ustavil. "Kaj ste vi pevec, Martin?" je vprašal. "Saj vas nisem še nikdar slišal odpreti ust." "Kje sem pa hotel, gospod učitelj ? Tisti fantje, ki zahajajo k meni, >jo — med nama rečeno — vendar malo preveč hudo režejo. Ampak, ko sem bil v Trstu, sem bil ves čas član pevskega društva "Vila" in pravili so ... no, ne da bi se hotel bahati — pravili so, da jo pritisnem skoro Za dva. Veste, gospod, ko sem slišal tako lepo peti vaše fante in dekleta, pa naj je bilo domače ali umetno petje, mi je bilo zmerom kar hudo pri srcu, da nisem zraven ..." Zadnje bes