Večeru l»ma. 393. Setm. JUHniv sotih. 0. «mtn mi. CtM ItflMlJ«*. XUIL leto. ^^^^m^^^^^ml^^^^^^^^am^m^^m^^^^m^m^^^^^^^**i^^^*m^mam^^^^mmmi^mmBmmi^m ns^^ i^■^■«^«^^™^^^i^™»^w^^»H*^»«a^M*WrtB*IW .Slovenski Narod- velja: v Ljnblfani na dom dostavljen v upravni?tvu prcjeman: ćelo leto......K 24— . ćelo leto......K 22-— Pol leta........ 12-^ pol leta........11 — četrt leU........6'— cetrt leta........550 na mesec.......2-— na mesec........ 1-90 DopiM naj se frankirajc. Rokopbi se ne vračajo. Iredniitvc: KsallOTa allca it 8, (v pritliCju levo), telefon št 34. ' Iifcaja vsak *aa srttcr im«aaf a+*«t|t te jrastika, Insenti vcJjajc: peterostopna petit vrsto za tmkizt po U via.t zi dvakrat po 12 vin.f za trikrat a!i \ećfcrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravnistvu naj se pošiljajo niročnise, reklamacije, uiatiau iiU. to je administrativne stvari. ------------_ retamnu ttevUka vftftfta ie vtMarfcv.-------------- f\a pismena naročita biez istodobne vposlatve na/otnine se ac ozira. Ksrotfaa ttskarna tsleiea at. 15. .Slovenski Narod* velja po poitf! ta Avstro-Ogrsko: z* Nemčfjoc ćelo feto.......K 25 — ćelo leto.......K 2*-- pol Jeta........13' četrt leta........ 6 50 i » Amenko in vse druge deleler nainescc......• m 2*30 ' ćelo leto.......K 30"-* Vpra*anjetn glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aii zntmk* Opravaistvo: laaftova lUdM. 5, (*podaj. dvorile levo), teUItaiLt* Dežel. električna centrala. V onem trenotku, ko so dobili klerikalci na Kranjskom moč v roke, so je pokazalo, da trpi njihova stranka na usodepolnem nedostatku. Klerikalci niniajo ljudi. Nekaj debater-jev in Švadronerjev pae preniorejo, ali za različno strrkt* dežoln** uprave zmožnih ljudi nimajo nit*. Šukljo je edini, ki ima nekaj one^a znanja, ki jra je treba za na j važne j£i dei dežcl-ne uprave. Krek je teoretik in njesro-vn diletantstvo na raiiličuih i>oljih političnih znanosti nima reelue vred-nosti. Povše je bil dober upravitelj dcželne kulture, a v drugv stvari se iz naravne providnosti no vtika dr. Šusteršie pa je samo političen gv-tip-ral, ki se z detajii nikoli ni peeal ter je podobt-n vojskovodji, ki zna si-rer jnko glasno komandirati iu pred fronto niogočno gor in dol jahati, a ne ve, kako se puška nabije in top uravna. Temu pomanjkanju zmožnih Ijntii se imanio zahvaliti, da imamo danes v deželnem odboru dr. Lampe-ta, dr. Pegrana in dr. Zajeosobni za vodstvo d*..»-želne uprave. Ko bi se omejevali na roševanjo tekočih zadev iu pa takih. ki so jih pravi strokovnjaki dobro pripravili, bi so s ćasonia že kaj naučili in bi morcia portali Čisto dobri reiferent je Ali ta dezelni odbor se loteva najveoiih in najtežjih gospodarskih in finunčuih prcblemov, ki bi že strokovnjakom delali skrbi, spušča se z vprav škot'ovsko lahko-rniselnostjo v pođjetja, o katerib ves deželni odbor nioes«jr ne razume in spravlja tako deželo v najveejo ne-varnost. Tako podjetje, ki je je dež. odbor forsira! s trmog"lavostjo, s kakršno je škof Je^rlić spravi 1 g'ornjeprrajsko ^rraščino na kant. je nameravana de-želna električna centrala. Ker nima klerikalna stranka ne enegn takega strokovnjaka, ki bi bil zmožen samo-stojno presojati probleme moderne deželne uprave, pa po opieje ix>sne-ina klerikalce drujorih kronoviu. Tuđi inisel, zgrariiti deželno električno centralo, so si izposodili klerikalci od svojih somišljcnikov na Dunaju. Po vodali smo že ojvetovann, da nismo nasprotniki take centralo. Ce bi se obnesla, bi bilo to pravr tištim >!ojom na korist, ki j>o veliki većini ]jrij)adajo narodno - napredni stranki; če bi bila centrala dobra, to se pravi, če bi dežela ne imela pri njej izprube in bi mogla tok oddajati za primarno eeno, bi se razvila obrt ni ja, vse več bi bilo industrijalnih delav-eev in vse bolj bi se razvijala in raz-evitala napreilna ideja. Naprednjakt imanio vse vzroke, se zavz-emati za tako centralo, če je dana g-otovost, div bo uspevala, in saiiio kmet je ue-umen, če so zanjo potegu je, ker \n se / denarjem, ki gii bo veljala, lahko silno mnog-o storilo ::a kmeta, ker mu l)o industrija se lx»lj oiltegovala tlelavstvo in mu dražila že itak drage posle. Nasprotniki pa smo i • ntrale, za kutoiv ui jamstva, tla bo dobro uspevala. Ce centrala ne bo dobra, če bo preveč veljala, ali če ne bo imela do-volj odjemaleev. bo tok dra# in nih-če g:a ne Ik> maral, dežela !>*» pa imela izgrubo in bo morala to izgrubo plačeva ti iz bremen, ki jih bo zopet naložila mestnemu prebivalstvu, plačc-valcem direktnih in pa indirektnih davkov. Kakor rečeno, so si klerikalei iz-posodili misol o zgrradbi električne centrale na Xižjem Avstrijskem. Tam vladajo v deželnein zboru klerikalci in ti so leta 1907. sklonili, zidati električno centrale na Xižj<,*m Avstrijskem in prišle so tam stvjiri na dan, da se človeku kar lasje ježe. Leta 1907. je nižjeavstrijski deželni zbor sklenil sezidati centralo. Predložili so mu seveda lepc proračune o stavbnih stroskih in mu prise-g-ali, da bo centrala dobro nesla in da bo veljala 0,700.000 kron. A to je bihi laž in prevara. Že leta l£K)0, je deželni odbor prisel pred deželni zbor z uaznanilom, da potrebuje še tri milijone za zsrradbo centrale. Deželni zbor je s kislini obrazom dovo-lil tndi te milijone in je bil prepričan, da,je sei-bor je svoje htstue pristaše g-oljufal, da jih je zitpeljal, da so glasovali za centralo. Deželni odbornik St urni je prizn;*!, da so V>ili vsi pronu-uni laž-njivi in vsži njegova porocila laž. Zvračal je krivdo na uradnike, dočini je njegt>v tovariš dr. Pattai branil uiadnike, čvš, da je doze!ni odbor kriv. Sturin jo tuđi priznal. da so nm njegovi tovarisi rekli, naj ne pove de/.t'lnemu zboru resnice, tes. sicer ne bo sklenil zgradbe. Konec je bil, da je deželni zbor pac dovolil zr.htcvaui denar, saj na-zaj itak ne more, da je pa ogorčeno protestirul firoti spekuliranju z .>*^v-niin deonrjeni in da ko klerikalei sami zaliti'vali, naj se uatl klerikalni delehu odbor postavi kontrola, da bo moral deželni odbor pošteno cieluti. Taka. je usodn »ližjeuvstrijske eK ktrične centrale. Za nas je ta slučaj jako podučen in treba je toliko bolj uvaževati, k^r je naša dežela be-rasko revna, nižje^ivstrijska pa kolosalno bogata. Za nas bi bila taka centrala, kakor so jo ustvarili nižjeav-strijski klerikalci, strahovita gospodarska katastrofa. Xe Piccolorre.spond naslovom: ?>Coucor-so alla slavisazione su tutta ja li-neji«. ^'oln falzit'ikacij resnice in in-faninih iezi. — Oiueujciii najb<*lj ras-^irjoni avstro-itnlijaiiski li*t piše, da uiiajo Slovenci tnl vlade vse, knr koli hoeejo in da si pridobivaj« vsak di\n lv we. (ikue firiaviib ul)Mike želt^uic«. k: tečo v Primorju po izključno slo* venski zemlji, piše doslovno: /Oni, ki so mu razniere na^ih krajev znane in se sedaj vozi po crti državne že-leznice, to^ra kraja sploh vtč iu* spozna: popoluoma evidentno je, da se mauiff&iira v vseh formah, prikazati iluzije polnim poiK>tnikom ta kraj kot izključno slovensku deželo. V očigled kiivicam, katare .so fC«xle slovonskoinu ljudstvu na vseh koneih in krajih, pač ne iK»prešiino mno^o, ako zavrnemo tako pisavo. kot nesramon falzifikat resnienih dejstev, in po vscj pravici /-abrusimo >»Piccolu« v obraz psi>vk<>: nt^sraninc-pa in brczvostntsa lažitika! >Ii, k:t~ terem teče v Primorju alpska državna zeleznica, so »Piccolova« zavijanja tako hinavska in falzifikatorič-na, da ne z;uslužijo drn^rcjra odgovora, kakor: Pi'uj Teufel! — Kdor raz-niero re« pozna — ali no po urodni-kih «Picct)la« — ta vt\ da na vsem Primorskom, kjer teče ta žolezniea, od Podbvda pa do Trsta, ni opaziti sledi italijanstva. C'oio kraja zadnjih d\eh jx>staj pred Trstom. S\. Jvan i u Roool, sU4 obljudena &kora.i i'/ključno s samirni Slovenci, a na*1 T>o>iajai!ii s<' vkljub teinu bleati \,* iutlijan^ki uadpi^. ia ;>Piccok>" prikazuje kraje oh tej crti kot itali jan«ke, ki se »ele tedaj od strani vln-tk^ — slavizirajo! To j<* re*. /a* vi«eL pesramnobti! Nadalje opibujt- omenjt*ni itali-jauski list ua dol«w> in široko, lutko st: pred ocrni Italijauov slovenizirtt vse c. kr. urade v Trstu, posebno 6t» ftodidčo. Na tržu^kem dežel u em iiodi-fcču m» je nainreć dogodilo nekaj ze!.» atrašnefra: ruzfflas o poroto ih rtu jriivah je hi! izdan v itulijaiiskem ift — o tfToza — tndi v slovenskim jeri-ku! To grozen slučaj, ki, da s<.k je t»-i: ral prvič pripetil, je pruvi a ten ta na -»italianitii ih*l uoetro foro«! Italijanoui onkraj velike luie, v Kimu, Neapolju itd. in morda tuđi cekaterininevedneiemv samemTrstu, ki raznier ne poznajo iu u? jeremija-tie, laži in iaizifikacije čitajo. we iii uru jo rea tja noter v dna srca in dui^e zasiniliti od Sloveneev in vlade zutrrani primorski i talijanski bratje! Ali pog'lejino nekoliko re*iriici t abrtiz in videii borno, je li trža&ko dr-želno in porottio sodišde upravić*?iiu biti dvojezično ali ne. V delukrog- deielneg^a M^di^nt o\-sod na prveut ino**tu, a kaj šo 1*», dn naj bi bil italijanski kot ab^edut-ui uradni jezik, kakor to >:ahtev« Pircoloc in kakor je ialibofr prej^-ne eai*e tuđi bilo. No, stvari se razvij&jo pocAM, a £0 vendarle. Nam st» dele mrvice prtr-vic<» le ik) trilera in neizpro*mem bo-iu za naša prava, katerega bijoino r imenu resnice i u pravice. In ta bo* borno mulaljevali. doklor ne do€^ž*»-nio onih pravio, katero uživajo na5t narotlni nasprotniki It&lijani v polni nicri. — Krik naših, dan na dan ne-sramneJMh obreko valeev in krivični-kov pa nam nič mar, ?aj pregovor pravi, da cslovski prlas ne do«ože — neba! LISTEK. za njen rl Spisala U t v a. Droben, hlađen dež je padal po »iveru inestnenn tlaku, po katerem je Mojko zamišljeno hacal. V »križani : oki na hrbtu je krčevito tiščal zapri • !*'žnik... Oči je iniel mrko uprte v lak, po katerem je počasi pomikni ^voje velike čevlje. Ena sama misel okupirala mu ]v ijla^tno moždane. Kaj bi ji kunil za ;rod .' Svoji žeuki, prosim, svoji ženki, in nikomnr drugemu! Če je vrtal po svojem spominu, kaj si njegova bolj-•;«*i polovica vse želi za svoj vew>!i ^"d, temnilo se mu je od same* praznične kolobocije pred očini. Zadnjih ftm je na primer v novi trgovini na Korzn kazala ponipaduriro za ^ledi-•'•f-e. rJ>dila je, da jo krvavo potn'bu-u • Crna svilena je bila ta j>onipadur-•;», prazaprav še Redaj visi v izložbi. Tri je lahodje no uvezeni v crno polje. J)va stara in njlacHč. Ona je trdila, fU je to zelo simbolično za nuso dru- ;no. I^opa je bila res, toda najmanj z*t dvajset centimetrov se je ujimiu /(H& predolga! Zadnjič je kar cme- mela, ko je videhi tište rdeče, težko ganiine. Za spalnico bi bile, je konč-no zajavkala. Kaj če bi ji listo prinese 1 ? rhi^rnil je zamišljeno #Javo; oei so mu padle v izložbo, kjer so se po-nujale mehke prepro^e iz kož belih medvedov. Res, tuđi to si ona že par \H želi. Za k pisnlni mizi, pravi, bi pristojalo. Zmeroin jo v nopre zebe, še poleti, kadar sedi pri tišti svoji staromodni mizi. Pred dveini leti ji jo jo podnril za #od. — Res, iz drugs roke je bila, — vendar lepa je bila, — pa vmlua je bila. Prostorna, pol-na skrivnostnih predalov, » ona bi že od takrat drupro rada. Ni po nje-nem okusu; motna bi morala biti. la pa se sveti, kakor tišti stari predal-nik od babice. Kaj bi ji kožuh pod tako mizo! Da bi ji kupil novo pisaliK> mizo, tako, kakor jo iina Taubelnova Minka! 0 tišti zm'erom govori. Toda oboje no irre, to je preveč. Razvadil bi jo. Okronil je zopet svoje slabotne korake po ulici. Vž^ale »o se že čarobne žarnice i>o stacunnh. V prelestni svet-lobi in stnico. pi*staneki, blesteči tihani; toda kaj bi ji s tem. To ni za inteligentno žensko, to ji vedno jk>-udarja. S tem n?*i se kiti neumnost. ji \*estaK pa col >* st1 «'isto. Kljuka s<* mu je zlomila, p*i jo jo dala jx>pravi-ti, pa je spet za rabo. Toda letos, kaj bo letos! Okrog- ig'o^«i $e bila že tunu. Za-prte štuoune so mrko strmele v no*\ Glej, misli si Mojko, tišti kožuh bi ji bil lahko kupil. Kaj sein >*» obo-tuvljiil * Kako bi jra bila vesela. Ali pa tisto pompadurco! Vriskalii bi bila veselja. Otresti bi se je ne laofrel. J-*ahko bi ji bil enkrat izjemoma kupil eno zlato zapestnieo. Siij so kratki roka vi v 'iioonujal prav po cen i melone To je Mojka zdramilo od zlatih, tadotlarnih sanjarij. Jojmene, reSen sem! Melone ima rada! Edini sad, ki je vreden, da se Ka uživa. Stopil je k prodajalcu ia zbaTantal za tri melone. Ves premočen od deija, in obložen z d i šeći mi melona mi, je prisopi-hal domov. »Glej, dražica! Težko Nfm jih ilobil. Pa drair© m bile, ker jih je mala Veft, jih ne unejo prodajati radi kolere. Pa setu jih skrivaj iztaknil aate, — vei, — ia tvoj tođ!« Narodni tatoster KcrošKe. (l'oroi*al Aute Dok n.» obnunbnem tepaju v Ljubljani dne 2. jul. li)10.> V. Okrajno jflavarstvo Beljak. Preklopimo k beljaskeiuu okrnjnemu glavai-stvu, ki je štelo I*-Ui 1890. 23.1Gti Slovtneev in 37.SH Nerneev; leta. 1900 pa 21.129 Sloven-cev in 42.58G Nemcev. Relativna smo torej nazadovali za 31*5, absolnt-no pa za 2037 duš, diK-iin so Nenifi napredovali za 4772 duA. Najhujn^ smo nazadovali v podkloKterskeni okrnjn, nanire* za 1270 duš, v belja skem za iVVl, v trbiškem za 286, v ro zaskeni pa za 140 dui. V letih 1880, 1890 iu 1900 ** Je naši1 razmerje izpreminjalo Hledeč«e: Bezjak 2376 229-2 19G-7V«. !V>dklo6ter 723*2 7958 68T»'2 ^ Roiak 9652 8724 875 » Trbiž tm-ii ,^60-2 296*8 » O^lcjuio si občine po modnih okrajib. V heljiiAkem tiodnem okraju mi le 4 občine, kjer iive Slovenci. (Ob-čina Šmartin se je upojiU i mestoni). V raestu Beljaka m> nastali leta 1890. 232 Slovenoev, leU 1900 na •*-mo 114. V obeini Avar ti n m nm iteli leta 1890. le 197 Sloveiieev, le«a PoDiciiilinort IraroflrejD državneso poslanco. (Dopis s KoroSkega.) Na zadnji naš članek je »Mir« odg'ovorU pod naslovom: »Slovenski Narod« sopet grize« — nm »Mirov« odgovor ne moremo odgovoriti dru gega kakor: »Mir zopet laže!« In to pot tako smelo in neumno, da ne naj-demo besedi, da bi »Mirov« odgovor do vol j krepko označili in tako klerikalno brezstidnost zasluženo osvetlili. »Mir« taji, da bi bil kedaj pohvali! dr. Ploja, dr. Tavčarja in dr. Plan-tana za njihov nastop v prid koroš-kih Slovencev ob času volilne reforme, ta list ima drzno čelo trditi, da ni nikdar imenoval Lampeta »podiv-janega politika«, Šustersiča pa iz-dajalca in poturico, — da je sploh kdaj imel kak konflikt s kranjskim! klerikalcil »Mir« bo menda ćelo zve-čde z neba utajil, ako treba. In vendar eela slovenska javnost ye, da je katoliško politično društvo pod predsedstvom dr. Brejca imelo jjaven shod, o katerem je poročal sam »Mir«, kako se je iiapadlo Susteršiča |n Lampeta od strani dr. Brejca; — da, se več! »Mir«, Brejc in Podgorc so bili ćelo od dr. Šusteršiča in Lampeta to-žcni, ker so nagrnuli obtožitelja z iz-dajivo in »podivjanim politikom!« To (je dokazano po sodnih aktih, kj so vsak čas na razpolago pri nas v Ce-lovcu na deželnetn sodišču. »Mir« je tuđi prošli odpuščanja in te žalitve aam preklical iako hoee, mu postre-£emo z dotično številko), — in zdaj si drzne trditi — da — mi lažemo!! Tu se \ts€ neha! S svojini oi.lpovnvin Je ivMirv. v laži prckosil zdaj vse klerikalne liste — on ima zdaj rekord kol laži-list, ki ne zasluži, da se ga tploh se kdaj dotakne kak dostojan človek. Glede slučaja na eelovškem kolodvoru, ko so aretirali Slovenca, zahtevajočega v slovenščini vozni list, in glede slučaja gp. dr. Oblaka in dr. Frlana, ki sta prišla v disciplinarno preiskavo radi rabe slovenšči-ne pred sodibčem, reagira na naše očitanje, da je Grafenauer, Šusteršič |n njegov klub bil pri ministru radi tega, da je vložil interpelacijo in da — minister sploh i i udgovoril. --Mir« ne s tem zadovolji in pravi: »Grafenauer ne more ministru ust odpreti in — basta!« Pa molčimof. To je res kilav* odgovor, vse puhlo opravieenje na naš članek, ki ravno očita Grafenauer.iu in njegovemu klubu — da je vtaknil v žep ćelo to postopanje in da se ne fcgnne! Ali misli res »Mir«, da je s takim ciničnim odgovorom zadovolji! slovensko javnost in opravičil brezmejno brezbrižnost merodajnih faktorjev za obrambo naših narodnih pravio? Ali res misli, da je s svojim brezstidnim odgovorom na naš stvarni, vseskozi rosnični članek za duši] glasove na KoroŠkem, ki tirjajo od »vojega poslanca in lepejra kluba iz-polnitev danih obljub* Tako se ne odgrovarja na rosne pozive koroških Slovencev, katerih zasčitnik bi moral polepr »Korošca« biti tuđi »Mir«! To je cinizem, ki demoralizira colo slovensko javnost, to je naravnost zločin na našem slovenskem čitajoc-em koroškem ljudstvu! Pri takem pisar-jenjn in zajorovarjanju neodpustljive brezbrižnosti za to, da se da od strani vlade v parlamentu popolno sijaj-no zadošrenje za v nebo kričeča slučaja, ki optaneta noizbrisna v žalostili zgodo vi ni slovenskoga naroda — mora izgniti vsaka vera v resnost slovenskoga nacijonalizma, vsako zaupanje v resnost slovenskih po- daneev, in najsi boda U tuđ! klerika 1 ci — in končno • tem uganuti zadnja iskrica narodnega 4Nrta» ki bi ga moral netiti in vedno ttiigati ko* roČki slovenski liat! Meeto dm bi i nami vred pozval svojega poslanca In njegov klub. — da odpre ravno usta ministru in da *• na zadovolji z ministrovim oiabnim mol kom in nečuveno predrznim ignoriranjem tako važnih interpelaeij, — še nekako molče odobrava — ta ialostni fak-i tum! Mesto da bi potival pogumno na boj, zakotno in strahopetno — la-fte na način, kakor dozdaj ie ni lagal niti najobskurnejsi revolverski klerikalni slovenski list! Zalostna nam majka! __________ Ruđolf Peerj se pripravlja na otfliol Dopis iz ljubljanskih ueit. krogov. Kakor je še vsein čitateljem »Slov. Naroda« znano, je bil ravne »Slov. Narod« oni list, ki je ocikril vse one skandale in škandalc-ke, ki jih je uganjal »vzor-piHlagog«, o. kr. glavni učitelj na ženskeni učite-ljišču v Ljubljani, e. ki. okr. bolski nadzornik za kočevski okraj iu ravuokar imenovani ud c. kr. izpra-ševalne komisije za mešdaiiske ia ljudske sole v Ljubljani. Mož, hud nemški naeijonalec, je imel Šo drzno ćelo, da je v svojem neznatnom list i -eu »Monatschrift zur Fordorunsr des oster. Schuhvesens« v septembrski ^tevilki mipisal ua 1478 strani v »Briefkastnu« to-le: »Fiir die zalil-reichen Kumlgebungen von Verei-nen, Gemeinden, Lehrkorpern, Le-si*rn des -Hl... i:nn I'reunil« u unlusslich de& letzten AiiNturiues, der Mif allen Linien ^rrutullieh abge-M'hlagen wurde, herzliehen Dank! l>er Eekel iiber den verwerf!iehen Streieh ist uberwunden und Froh-sinn zieht wieder in dir Arboit ein. Der Kampf hat mir ein Heer von Frounden gebracht; mosre das fried-liche Walten sie mir in Treue erhal-ten!« A ta samozavest je bila le zopet pesrk v oči vsera bralcem imenova-neg-a listića. Kajti na merodajnem nitstu v Ljubjani je dobil strikten ukaz »hodi<> — ker si »unhaltbar«. — Dobil je dopust — sedaj se leci v Lovrani — iu od tam pošilja križem sveta pismo za pismom, prošnjo za prošnjo, kjo bi naše! usmiljenje. Govori se, in menda jo že javna tajnost, da je stakril v solneni Gorici nckecra kolego, ki bi bil voljan menjatl ž njim službeno mesto. Gori.ški kolega bi bil menda voljan priti v Ljubijano rax!i rodbinskih razmer in bolj-8riiljajo svoje hrerke na poriško žensko ueite-Ijisče? Opnzarjamo jih in jim Vli^o rno: zaprite kozlu vhod v evetni vrt. danite se, se je eas! Peerz je toliko za Gorico, kakor novoimenovani celovški skot" za Ce-lovoo. V merorlnjnih krr>pih se žo flavno bavijo z mislijo, ki jo mora pae vsak trozon olov^k odobravati, ia se m-ora žensko c. kr. učiteljišče v Go rici, ki je prava karikatura modernoga čolstva prrosnovati v toliko, da liobi le-ta zavod dva namostojna od- delka, laike^a in tloreoakefa. In ta na&rt m bmjt uvrši takoj, kakor hitro •*op* ▼ pokoj doMđanji ravnaUlj Stofan Kriaaič, ki Je t1o*i1 proiojo sa upokojitev. In kam pojde potem »profe4K>r«x Peersf Labi am *a bodo im znali otresti, a ć* je na šenskem nčiteliiita v Ljubljani »unhaltbar«, menimo, da je ravnotako nespoao>ben za »loven-ska dekleta v Gorici. Gorliani poior leiaj na »podUi-goga« Peerza! Ako Ra hoče vlada že na v»ak na6in »držati«, naj ga posije nazaj med Tirolce — ali pa naj Ra preetavi med pristne Rornještajerske »todl-ne«, kjer bi mogoče dobil sebi sorod-ne dufte. Najbolje bi pa£ ie bilo, da ga poSIjejd v pokoj. Mož bo kmalu imel deset definitivnih let, a dokler teh ne doseže, naj igra vlogt) vratarja v onem »Siidheimu«, tam v Ix>vrani, mogo^e bo imel več sreče pri kaki histerični nemški kolejrinji, kakor jo je imel pri kranjskih koleginjah. Našemu c. kr. deželnenni Šolske-mu svetu se le čudimo, da ftHti tako rake, s kako tanko vest nostjo čuva nad slovenskim ucMteljstvom, in s kakim i strogim i kaznim i na stopa proti nnimanjŠenm prestopku slov. ueiteljstva. JesenliDe navice. Gledalisko društvo je vprizorilc zadnjo nedeljo T. Balucke^a »Oo-sjK>da obeiiihkeg-a sveto valea«, ki je imel popoh*u uspeh. Na Je-senicah Bino vajeni videti značaje, kot je ta »Svetovalec«, v pravem bivstvu. If^ralo se je dobro in bi so bil> mogroee lahko še boljše, ee bi bile vlo-pe dniRaee razdeljene. Vsak ijrralec ni za vsako vic gro, na to naj se pred-se^lstvo ozira vedno. Sieer pa moramo opetovano priznati, da smo z le-tosnjo g"Iedališko sezono prav zadovoljni, osobito, ko nam gledališki listi obljubi ja jo obče priljubljeno »Mi klovo Žalo« in »ZrinskeRa«. Pripo-ročamo le, da naj se »Miklova Zala^ iprra po rokopisvu, po katerem jo je vprizoril »Sokol«, in ne po tem, pa katerem jo je vprizorilo »Slovensko Kle>eli samo za tujski nromet, da nas bodo tujci pomeiali iz lastnih his. Iz sele 3đružcncgo nenđ-neg3 otibora. Pod pisana sva po naro^llu 7dru-ženeira narodnecra odbora Izvršila »lants nenapovedano revizijo pri blagajniku g. dr. Alojziju Kokalju, od-vetniku v Izubijani. \asla sva bla^ajniško knjigo v popolnein redu in y popolnem so ^lasju z dokazili o prejemkih in iz-datkih. Vsi izdatki so se izvršili strofo na po jo vt dež. zboru, da se ni mogel udelo-žiti od<*'kovih razprav v dek*irari-jah, poudarjal svojo opozicijo proti n>in. Buriaim, ki je koncosijoniral famozno o^r^ko banko za Bosno. Re-kel je: »O tem pa, kakšno stali^re za-viemam napram nurianu, o tem naj pa £. dr. Triller povori potem, kadar bodem jaz v plenumu deložacije /avze] stališče.« (Burno^ pri trgovanje. »Slovenec« št. 252.) Sustorsičeva stranka, katera je T>rieakovala vehr-m on ten napad na Buri a na in uniče-valen odirovor dr. Ploju, jo dr. ^u-storiiču burno aplavdirala. Prof. Jare m je reial kakor nm trjavici pa-eena odaj ka. Šušte rsič je re« Rovoril v dc^leiraciji, a kakof Odobraral je n»-lo vnanjo politiko 1b pu^tll bosansko kmete In Đuriana v miru. Ako > Slo-venčevi« uredniki, ki že dolgo Htrast* no in sistematično na pada jo dr. Ploja ter morajo za placilo zafrovarjati j>oinibno politiko dr. ^ustenšiča, ob njegtnem zadnjem nastopu v delegaciji ni&o razočarani, po tem ne vemo, kaj bi jih mokrio spraviti iz ravno-teija. Ko je po govoru dr. Plcja v delegaciji »Slovenec« objavil znani članek, v katerem se dr. Ploj strast-no in neobzirno napada, nismo mislili, da se bode dotični člauek tako hitro obmil zoper min. kandidata dr. I^usteršiča. Kadar bode »Slovenec« šo napadal dr. Ploja, naj se vendar nekoliko ozira na svojega poveljnik^j Susteršič^i, da g-a ne blamira. Mi smo odločno za o*svobo-vsod izprevideli, da kup^lja s k konsumi ni nie. Kar nismo napr« d njaki ubili klerikalnih konsunimf društov, so jih pa klerikaloi sami z>| davili. Novih nikjer ne snujejo ial tuđi svoje »Gospodarske zveze« bi s. vsak hip z največjiin veseljem izru-bili, če bi lo ino^li, če bi se no hahl izprubc in posledic. Vedno in dosle mora skrivati li-ki prvi kristjani po katakombah. \'endar so pri teh sestankih marsikaj sklene in stori za probujo okolice- Ta l*'ščica rodoljubov doluje požrtvoval-no. Sami skoraj vzdržujejo podružnico Družbe rv. Cirila in Metoda, tor ! so prispevali že tuđi 200 K za ! obrambni sklad. Leta 190G. «e je ustanovilo podporno društvo »Drava« za podpiranje dijakov. Bek&tanj je zelo velika obči-na, ki obsega župnijo Brnoo, Štebenj in Loce. Raziega se 3 uro hoda od Pod kl oštra do Rožaka. Občina se smtr imenovati še samoslovensko. L«>ta 1890. so našteli 3410 Slovenoev in 217 Neincev; leta 1900 pa 3370 Slovtn-cev in 295 Neincev. Največ Neniccv j« bilo v Brnci (leta 1890: 49, leta 1900: 62) in v Mlinar jih (leta 1890: 29, leta 1900: 43). Pravih Nemcev is največ 4%. V občinskem lastopu imajo nemškutarji većino; Slovenci imajo izmed 18 le 7 odbornikov. fik>-lo so v Bruci, MaloČčab in Loćah, po* vsod slabe utrakvistične. Izmed učiteljev je le 1 v MaloUah Sloveuec Pri vstopu v solo zna 90'/r otrok samo slovensko. Najbolj zavedni »o Hlovenci v Bruci, ki imajo pevsko in tambura-ško društvo »Dobrač« v lafitnem domu. Vodja je organist in trgovoc Mi-klavčič. Slovenski posestniki ro si omifrlili samoslovenske hišne table v narodnih barvah. Nemškutarji imajo podružnico »Schulvoreina«. Tuđi v Malofičah je podružnica »Schulveroi-na«, ki jo vzdriujejo učitelji, orožni-ki in zaslepljeni kmotje. Trgovine w> većinom a v nasprotnih rokah, le manjSi trgovini v Brnci (MiklavčiS) in Dičji vaši (Mikl) »o slovenske. V Ločah imajo Slovenci katoliško ix-obroževalno društvo, ki pa dremlje. Lani se je ustanovila za Blač* in Lo-če Ciril - Metodova podružnica, ki lepo nspeva. Posojilnica v Lo£ah je prešla v nero&kutarske roke. Veliko si obetamo za slovenstvo v iem kraja od ustanovitve irirazredne slovenske sole v Vodici vaai. Solo ustanovi Družba sv. Cirila in Metoda. V cerkvi je ie vse slovensko. Občina Marija na Ziljisefte bolj ponemčuje. Leta 1890 so naiteli 1316 Slovencev in 50 Nemeev, leta 1900 pa 1346 Slovenoev in 140 Nemeev. Narastanje nemfttva ni čudno, ker je župnija na pragu Đeljaka. Da so se Slovenci ie tako dolgo lepo dr« tali, za to gre saslnga pokojnemo mnogoletnemn nadnčitelju Franeetu Ellerju, ki ni imel sovrUmika, ptA pm »o mu bili probivalci broz razlike političnoga misi ion ja hvaležni tako, da so ga izvolili za častnoga občana. Tuđi sedanij župnik, zaslužni pisatolj XJcsko, uživa vsostransko zaupanje vslinl svojoga spravijivoga in takt-noga poHtopanju. Pravih Nemoev ni v občini niti 50, vendar so gospodarji v občinskem zastopu. Šola je 2razr«Ml-na, a se s pomočjo »Si*hulvoroinav< raz&irja v 3razrednico. Pouk je sicer utrakvistični, a učitelja sta Nemca. O sedanjera nadučitelju ni njegov bivši nad učitelj Eller niti vedel, da razume slovensko, dasi sta več let skupno službovala. Tako se je vodno kazal trdega Neinca. Ko pa jo bila izpraznjcna nadučiteljeva službo, je uaenkrat nastopil z dokazom, da zna slovensko. V svoji kompetenčni prošnji se je skliceval na zasluge, kor je ustanovi 1 podružnico »Siidmarke«. In ta zasluga je bila pri deželnem soi-skem svetu merodajna, da mu je po-delil mesto. In tak človek poučujo sedaj slovenscinol Po njegovi zaslugi delujeta ie sedaj na Žili podružnici »Scbulvereina« in »Siidmarke«. Slovenci imajo le posojilnico v župni-6ču. V cerkvi je se vse slovensko. K občini spada tuđi župnija % 1 razred no ćolo na Dravi. Tam je tuđi cerkev v nevarnosti* ker je duhovnik rodom Kemeo. Preko Drave je občina Vira-berg» ki je Mio velika ter asf* do jemikovne meje* V občini so ftopoijt iK>maČalo, Strm«*o in Skočidol. Noka tori kraji v občini so žo popolnoina ncMiiski. kakor Sv. Ulrik in Travenca. vendar se nem&tvo no siri posobno. \a\vl 1890. po nažtoli 148^ STovonrov in 8r.9 Xemwv, lota 18SK). pu l.#151 Slcvenoev in 859 Nemcev. lota lfH>0 pa 1351 Slovencev in 896 Nemcev. Pravi čudož pa jo, da ko [»ostali SU* venci goKjKKlarji v ohčin^kfm zasttv pu, kj€*r imajo 12 odbornikov izim^ 18. — K temn jo pripomoglo slab*1 gospodarstvo projSnjcfra župana i» Hozelnega po^Ianca Ora^cha, glavnoj pa je zalegla neumorna agitacija uglednih rodoljubov župnika Lav rinea, oboh Vožpernikov, Hribomiku in Sorvicelja. Župan je Voftperni^ Mat. — Drugo vpraAanjo pa jo, nli lx>do mogli Slovenci tuđi držati pri borono trdnjavo. Najbolj zavediM'l prebi valstvo jo na Strmcu, kjer je *» di feola z narodnim učiteljem in *1°" venskimi nčnimi urami. Pravih Nemcev v vernberški oH čini je največ 100. Nekaj je tuđi O hov. Slovenci imajo izobraževaiu<' društvo »Sloga«, ki prireja tuđi v»i selice. V Podravijah je slovf n^ka f*> sojilnica. Razun tega imajo Slovenci oftbelarsko društvo in podružni^0 kmetijske družbe. Nemci imajo po-družnieo »Siidmarke«. Na Aolah r Domaća)ah in Podravljah deluje od* ptumisko oćiteljstvo. Splosao pa do-veaska stvar ▼ občini BAprataje. (DsIM prltedajls.) ćejaii m£c trgovino, unlAH aaofo trgovcev, gosti lnidarje v, pekov itlL, ter oslabili mestno prebivalstvo. Kle-rikalci so sami spoznali, kam bi pri* vedla konsumska organizacija na&o dcželo in zato eo odnehali, ter akcep-tirali stali&Če, sa katero se Je borila narodno - napredna stranka. Ko pa ie noben človek ni veČ mislil na kon* sume, ko je bilo to vprašanje že povoljno rešeno, pa je zaČel dr. Žerjav svoje »gospodarsko delo« in je usta-novil en - groš konsum »Agro - Merkur««, ter se pripravljal na ustano-vitev konsumov v raznih mestih. — »Agro - Merkur« je prišel v konkurs, kakor bo prišla tuđi »Gospodarska zveza«, naj klerikalei zanjo še take žrtve doprinašajo. Ta konkurz kaže — ne glede na vse drugo — da kon-suinne zadruge, naj delajo na debelo, ali na d robno, ni majo v sebi življenj-ske moči. Mi smo bili od vsega začetka nasprotniki »Agro - Merkurja«, ki je delai Škodo samo slovenskim trgovcem, ki ga sploh ni bilo treba in o katerem se je nnprcj vedelo, da bo že zategadelj vzel žalosten konce, ker nima zmožnega vodstva. Kdor hoće danes velike kupčije delati, mora več soli v glavi imeti, kakor dr. Žerjav in njegovi delavci. Sploh je .samo smešno, kar pišejo »Jutrovci« o gospodarskih zmožnostib dr. 2or-java. Vse, kar je dr. 2erjav storil, priča jasno, da o gospodarskom dolu splob nobonega pojma ni imel. Vse njfg-ovo gospodax.sko delo jo bilo nc-spametno in nesolidno. Tako more ■Vlati samo človek, ki nie ne vo in nič nt1 zna. a je domišljav in prodrzon. Kje pa naj bi si tuđi tak mladcu ie, ki p komaj z univerze prišel, pridobil potrebnoga znanja za trgovino, ktžte-ri bi bili še izkušeni strokovnjaki težko kos. Skrnjni oas je torej. da že .;»»hajo »Jutrovci« s svoji mi široko--istnimi farbarijami in s svojinu ini-jK'rtinentnimi natolcevanji, ki jih ;»rcna&a pao samo velikodušna potr-pežljivost. O naših, z vprav nadčlove-ško prizanesljivostjo pisanih opom-njah glođe konkurza »Agro - Merkur ja«, pravijo ti »Jutrovi modrija-■ii<, da se ž njimi ubija zaupanje v narodno - gospodarske institucijo. Pa jo ravno nasprotno res. Ce se za-hteva ml obeinstva, naj gospodarskim !nstitucijam zaupa, mora občinstvo tuđi videti, da ima narodno • napredna stranka voljo in moč, izrezati in •uKtraniti vse, kar je nezdravo. Od-kritosrčnost i u poštenost sta prva pokoja zaupanju. Tega smo se držali in *•• borno tuđi v naprej. -f Proganjanje učiteljstva. Zo- pet se je začelo veliko proganjanje nčiteljev. Za žrtvi so si klerikalni iz- irali dva zaslužna učitelja gg. Stupico in Blagajne ta. Eno teh ovadb jv ^fodplsal dr. Lampe. Razume se ob se- i. da je dr. Lampo samo posodi! svn-.?e ime, da je namree zlorabil svojo po&lansko imuniteto. Pravi denuncijant se ni upal izpnstaviti se tožbi, vo torej, da so njegove denuncijacije iažnjive, in zato je ptiklical na jk>-iioč dr. Lampeta, da $ra ta krije s -vojo poslansko imuniteto. Božja vo- ja pa jt? ustvarila nenaduma tak položaj, da je dr, Lampeta, ee stvar še i zastarena ,vondar!e magoee prije-7a u«esa. Vsled zaključenja dežo!-n ffa zbora jf* namrej u^a-snila poganska imuniteta dr. Lampo ta. Zdaj 1 tndi dr. Lampe za vsa svoja deja- ,in odgovore n ravno tako, kakor ■ *nk navadui človok, torej tuđi za r*n unci jaci jo, ki jo je vložil v nodi. • era imuniteta ob varu je vseh po- -f- »Slovenro« v pomirenje. ahm podlistki »N» rodni katastar Ko-v-'Ake« v splnsnem r-Sloveneu« uira-injo — homo videli, ali bo tuđi kriti-h* tako prenesol, kakor pohvalo — tnda 7/1 p «*» Tiiit strasno nrprevidni, kor predavntpfj navala kraje, kjer •Hnioio narodni učitolii in c. kr. uradniki, češ, gorje učitelju al! colo vodniku, ki so javro proglasi za SIo-vpnea. — Ta fitrahonotnoRt priča, d« ie notira poslana iz Koroške, najbrže iz t^knzvnnotra vodstva, k^r je roče-rio: Tuđi mi poznamo noitrMp Slovence, a j?li š" pri noHeni nriliki javno nismo irrtpnnvpli. fKnlumbovo Uicpp — Bortifp hrp? skrbi. Iminz-IiTvci! rčitpi.ii. ki qo tu nnvnj.ijo za Rlov^nce. so Tftrndt narodnosti že do-«"f?ni mnčoniki d»Ri to ni rrtnno Po-!:f'čn^mu dritš+vn ?n kor. S'nvenco. riti drž. p^^ancTi Gnfpnanpriu. Ali minlite. Ha jp nem. rArnlk«rntPTn5ki r-lpmpnt nn Kočpvo-Vpn-! +fr \7f\nm p'^o r^roTiTske poz'ciie vprnpprn fFu?JnA^f Tu sfe ravno r»o-Vn7aM. Ha Vri-oSVfii rnzm^r von» fl«vno v«#» •ar'o liTlip1'?*. rfo}r\w) «n lili lt*«V fp fl '""V H?» -r<* P'-A^tovoHnn iff. TnVa -o o-nrii tiefirn Vi «p rie r»o?p nri^^nt! voi«*rn cTov. rni^tva. nno rwi, ki ^o fn^T-v SJ'ovptici. a rrfvAn v ^nvTincti f, ^♦"•Tnpn^«tvom. Pa itaV nr?**«vnmo k rpnog"atomf ki nam ve* Skodnjejo, EMffo korbltja. bio vttlja ^lOe •din^ Ra slovenske^a sodnik« j. K. v I K. Tuđi o tem vedo vsi nemški kro^i do Hochenburgerjm, da ne Uji svojega slovenskega pokolenja, da« se v javnosti kaže vse drugace, kot bi lahko prićakovali od zavednega Slovenca. No, to so korodke razmerel — Ako I?a naj koroški Slovenci vedno živo liki prvi kristjani v katakombah, ako bo koro&ka intelifirenca smela outiti svojo narodnost le med štirimi stenami, po tem pa bolje, da že danes ~ križ nad nami. Učitelj ali urad-nik, ki »tori svojo dolžnost, je tuđi na KoroSkeni svoboden državljan, ki *mc svojo narodnost javno posvedo-čiti. Tako daleč vzgojiti naš boljši naraScaj, to bodi ravno naša prva skrb, ker le raznmniki, ki ne zakri vajo svojeg-a narodnegti mišljenja, morejo vzg'ojevalno \-plivati na narod tor mu sploh kaj koristiti. Ako pa vidi preprosti človok, da se njejrov sodnf1wt učitelj itd. tuđi trese pred v sa kim nemškim pnplavcem tor prikriva svojo slovensko pokolonje, fro-tovo izgubi ta v njegovih očeh tak stan in na§a narmlnost vt»o veljavo. Toroj pokoncu, z odkritim čelom, a ne po štirih! Vodstvo kor. Slovencev pa si naj napravi kataster, kakor pra ima >>Volksrat« tor so naj po svojem drž. po«»]aneii in njejrovih tovariŽih zanamp na najvifijem mostu za vsa-kejra Slovenca, ki bi «»e mu zaradi narodnosti zjrodila najmanjSa krivica. Le na ta način priđe koro&ko Sloven-stvo iz — kata'komb. + »Mir« in nov! cclov&ki škof. Zadnji ^Mir« so bridko pritožuje, da novi škof ne razume slovenski, in [•ravi: »Na dnrjri strani p^ iskreno hžalujemo v interesu verskeg-a življenja in katoliske zavesti med Slovenci, da tuđi so^danji stkof ne bo mo-.-'I stopiti 7. r ii•• trotjin i svojih ovčic v tesnejšo zvezo . . . To jo naj novejša in nnjbol.i skeleo«* rana na telesu koroških »Sloveneev«. Glasilo koroških klerikalcov je torej mne-nja, da novi nomški škof ne bo prav nič škodoval slovenskemn jeziku, slovenski narodnosti, kor se boji edi-nole za versko življenje in katoli&ko zavest. Zdi se nam, da tom ljudem :ploh ni veliko ali pa niČ za narodnost, kar so žo opetovano dokazali. In če se jo koroškim Slovencem zvonila ta krivic'i, todaj so topra v prvi vrsti krivi odinolo koroški slovenski klorikalci. ki nišo drusrora, negro pri-vo?ek nemških klorikalee^, vsaj Mir« sam pravi »Na col! crti smo kazali kntoliškim Ncmrm poU ornli na ćeli crti celino tor delali krščan* «kim Nemeem ^az, da so stopali za nam!.« Pač žnlostno in sramotno pri znanje. Ti ljudjo se s> hvalijo, da so pripravljali med Slovenci pot, da so mogli nemški klorikalci lnžje gornja-nizirati. Sicor so pa te tožbo koroskih slovenskih klerikalcev zaradi imenovanja novppe škofa — laž in hinav-ščina. Vsaj mu »Mir« v isti sa ni ob-i.itibu.je podporo slovenskih klerikalnih poslaneev v dež- zbonu ko pravi: ». . . . m orobiti dne vi nišo veo daleč, ko bo škof izmfd kršćanskih Nem^ev sam stal v dezolnom zboru. Oporo bo todaj naše! rdinole pr! nlovcnskih za-stopnikih.K -J- Dobernlj: v delejracljah. Projsni zagrizeni nomški nac:i<^na-iec, katoromu je bila Avstro-Oirrska vodno lo nokak privesok Nomč:.io, se jo kar naonkrat izprrmenil v n^'/iln-šonepa patrijotiono^ra avstrij^kefra državnika. S^veda kot tak s° morn nkrasiti z vsakovrstnimi tiovit- i in starim i idejarr i. Tn takn je prHcl v svojom jrov^rn v doloprncijah tu-li na misel, da nomenja aneksija Bo^-io in Korooprovinp noknko prr>sT>oriobčil v »TapcfipoSti« dne 11. t. m. ^■lanek »7»im Problem čpt interna-tionalm Hilfft«T>racbo«, v katerem se je dotakni! tndi vprašanja o renefTJl-Uh. Te boRox!o iz nst moža, ki spada med prve intelitrente »der deutsebe-Pten Rtndt« Gradom, ki le ed*»n nosite-l'pv kulturnpfra živlienja na Stajer-skem, so zoln zanimive. Znnno je. da io »dio Aufsau«nnar der Nicbtden-teiolien«, to je nasilno, oziroma frro-^tovolino nonnnč^vanie Slovannv mnoćim nomčkim kroffnm stremlie-ni^ in eili v^eora nem^kpira narodneiru iribnnin. Ti krocri podiio. da ^e more nemfctvn % ponrmčpvpfiipm S'ovanov r^zmnoTiti in rnzSiriti. Prof. ^r. PfanndJer va zn«ton« drniro mnen^e, fci ie ie i/razil s T»nirt*rnlfnf ^*»vki: »Kar hoćemo obraniti in raiiiriti, je iwmti jlmm lm ktUfcor ilatajie lo eataoe, toliko bolje. Za narod m dofteiemo ničeaar x varka van j«m aa mo x nemikim jezikom preslikanih tujih elementov, katerih plemeaeke laatnosti bodo 4e eele generacije uplivale na nade nemftko bistvo. Saj je žalofttno dejstvo, da ae v takih slučaj ih ne prenesejo toliko dobre, kakor manjvredne lastnoeti.« To bo pametne in resnične besede, eo pa tuđi a niče val na obsodba vseh na«* ih reoa-pratov in nemfikutarjev. Prof. dr. Pfauudler jim ni* manj ne očita, kakor da so kvarljive! nemstva in da inflelrajo nemštvo, ker ne pronašajo vanj dobrih lastnosti slovenske^ra plemena, neg-o gamo njegove elabe lastnosti. Kako resnične so b^^odo prof. dr. Pfaundlerja, kaže tuđi povr Šon pogled na vse nohanjo in delova-nje nemškutarije. Bistveni razloček med pravi mi Nomci in meti nemfiku-tarji je oči videti in priča, da so nem-škutarji manjvreden element, ki so izprubili dobro la«tnoeti svojega plemena, pa se nišo navzoli dobrih last-nosti Nemcev, da so izkvarjenci, ki imajo F^imo slabe l«r.tnoHti. + Naše dobro ljudstvo in duhov* ščina. Kor nas kmet v pretežni voči-ni pri vsaki volitvi voli s klerikalno filranko in kor so voditelji klerikal-cev ravno duhovniki, hi vsak pričo-koval, da kmetje v rt-snici ljubijo svesili tom vecjp. Sami pa za plačilo nn onom svetu nočojo nič storiti. anipak hočejo imoti takoj vse plačnno na tom svotu. Kako zabit hi moral Še kmet biti, da bi tegn ne spoznal. Na mostniki one^ra, kojecra kraljpstvo ni od toga sveta, so se prostovoljno od-povedali uživanju svetnosti, a sodaj boč jo ravno oni ta svet vladati in iiživnti vmo sladkosti. Duhovniki nni hi skrboli, da hi naše ljudstvo obranilo pravo vero in poštenost, potom bi potovo nikdo nič no imel no proti duhovnikom in ne proti veri. Proti sodaniim T>ol;tikinočim duhovnikom :n proti klerrk-»lizTnn pa no'znroson boj do zmn^re. Tn nni bo ge*;lo vsako-pa pravoga prijatelja ljudstva. t- Klorikalci so pač klorikalci. Župnik P. Lanik, rodom Ceh, je pri občinskih volitvah v Poštorni j>oma-gal nomskitiiu zidu Rosenbaumu. Zatajil je torej svojo narodnost in svojo vero. Ta čedni župnik jo Ml z ostali ini Neirsei in rene prati turli izvo-Ijt-n v občinski svet. Da bi pa to svojo »sramotno zvezo prav hinavsko zakril, jo dal v srodo po Poštorni nalopiti lo pake h slodočo vsebino: ^Protestujem proti svoji izvolitvi v drugom razro-dn, kor so jo to zgodilo proti moji volji in brez moje vednosti. Mandat pa \»eeno obdržim.« So pač povsod ona-ki ti klorikalci. 4- Velik skandal je, da pošilja Mohorjeva družba knjige s vraonem-skinii voznimi li?ti; Če jo to delala žo Pa Koro&k^m in Štajerskom, naj vsaj n« Kranjsko in še ćelo v Ljubljano ne vsiljuje nemščine. Ali se to pravi »delo za narod«? — Najvišja lahvala. Na vseh ljudskih in mefičanskih šolah ljubljanskih so Re ob 80. godu Nj. Veličanstva vršile interne slavnosti in j© zbrano učiteljstvo in šolska mladina o tej priliki sporočilo Nj. Veličnn-st\ti brzojavno svojo neomahljivo vdnnost in čestitko, za kar jima je došla iz kabinetne pisarne Najvišja zahvala. — Ina đavnfli šnU Proslava Da-vorina Jenka je otradila mnogo spo-minov na davne fese. Čitateljica na-Š4 ga lista je našla tak spomin v Blei-weisovih »Novicah« iz leta 1865., ki bo maraikoga zanimal. V »Novicab« je pisano: »I« Novela Suda, 3. dec K. C. Čudno č> biti čitatelju »Novie«, da se le redkokdaj kaj sliši ii tako znene^a kraja avstrijskega srbstva, torej naprej vem, da vam «• milo biti, izvedeti redko kako novieo, — Znano vam je, da je vai vrednl ro-jakt g. Da^orin Jenko, nartanj— ▼ Paaeeri« o*a6 salo •adadiao mini-kalne in pevake vednosti; nm vem pa, je-li vam znano, koliko dm je pri naa zavoljo svoje vednosti ia obnašanja ljubljen in fcislan. Na poziv »novosadske omladine«« uredil je gosp. Da-vorin Jenko pri nas dve »besedi«, katere so bile, da prav aečem, sijaj-ne, pol ne dobre volje in budnega na-vdufienja, bile so v polnem smislu slovenske zabave, pri kateri priliki so Srbi spoznali ceno so rodnoga mu slo-venekega naroda in čutljive, sladko-tuzne grlaae slovenskih pesein Vil-horjevih, Ce^narjevih, Jenkovih, Prežernovih i. dr. Vzbudile so glub)-k« ču ti jaje, ganile so in poslednjio pridobilo aorodna si srbska srca; p(i-slu&ali smo mehki slovenski, v čutje »opajoči grla^, ki je lahon in pretresa &rca, mislil si, da nimaš pred soboj krotkoga slovenskega naroda, polne-ga slovenskoga občutja, z njegovo uKodo, njegovo bolestjo in željo i>o tihi slobodi. S slovenskimi posmimi in pevanjem nam je gosp. Da vorin Jenko postavil pred oči slovenski narod z njegovim poštenim srcem in z njegovo ljubavjo do umotnosti, ka-tera nas spominja blizino italijanske-ga podnebja. Izmed vnoh naših pe-S4*m si.) najbolj dopadle: >,Strunain<' in »Naprej«. Končno, slovenski brat-je, samo se dostavljani, da nas jo u*ik vodja, gosp. Davorin Jenko, popolnonia zadovolji 1, da je vreden srbske-tfa gostoljubja in da je skokoma pii-dobil našo Ijubezon, kakor je s svojo pri vas ostal. Daj Bože, da se nam taka prilika še povrno, čim prej, tem K(>!j in da so spoznavajo slovonsk;i plemena na jugu, naši dućmani pa da se prepriča jo, da med nami vlada sveta sloga. Zdravo, slovenski bra*- — Pohtna ambulanca na železnl-rah. Piše ho nam: Slovani smo men-da v Avstriji res lo žoga v rokali raz-ličnih nouifikih uradnikov. To so kaže posebno pri nlovanskem časopisju, prevorov in gospa X. mu je napravila Fečerjo. Povedal je, da se piše Jožef Oliha, rojen leta 1888. v Idriji, kjer je njegov oče c. kr. davkar. Zjutraj *i je naročil kavo in postrežbo, da mu ocintijo blatne čevlje in izlikajo obleko. Gospa X. mu je razpolagala i čistilom, krtačami in z likalnikoin, eež, nam naredi. Kato mu ni bil všeć ovratnik in gospa Y. je poslala po novega, gospa X. pa mu j»* ponudila pelerino, da ne bi bolj čoden predsta-vil na kolodvoru. Pelerino jo hvaloi-no odklonil, rokši, da priđe kmalu nazaj, sazuo brzojavi 1 bi rad, zato prosi posojila 5 kron. S tein pa je »um Ie poviša], da je slepar — šel je in ni ga bilo več. Imel je črn, mehak klobuk in rjavo obleko, govoril pa je v idriJRkem narečju. Razmere na okrajni cesti Vlc-Oorice. Iz občinstva se nam pišo: Ce* sta, ki drži od državne cente od Lav-riča do opokaren Zupančiča in »Kranjske stavbinske družbe« je ze- 10 slabo oskrbovana. Clovek bi moral ča«ih v Matu ostati. Casih pa zo-pet toliko nasujejo, da so take jamo, da jo cestni promet zelo ot< žkočen. Vbled toga mnogo tn^i živina, pt»sobno pa še od neusmiljenih hliipcev. Kriv temu je cestni odbor in tukaj-šnji ceetar. Tuđi most imamo tak, da #a bo enkrat noč vzela. Opozarjamo merodajna oblastva, da odstranijo te n od os-t at kc. Kimtijska &ola na Grmu. No-vo 6olsko loto na knjctijski soli a Grmu so i> prioeH v ootrtek, ;lne 3. novembra t. 1. V Solo je sprrjo-tih 48 učencev, in sicer 36 v zimsko solo, 12 v lotno solo. Kor jo prosila /a sprejem 55 učencov*, so se morale nednJm učencem prošnjo vrniti. Zakaj bi nesreća ne koristila! Tako 6i je niisli Jancz Trkaj, tesarski pomočnik, ki jo padel ponoči s pod-strešja Rapučeve kl< ti, kjer je bil nrejšnji večer z mojstrom Francetom Toropčieem dokončal tesarsko delo. Iver si je pri padcu inočno pnškodo-val nogo in ker je bil zopor n» zgodn /avarovan, je sklenil, prijaviti po-škodbo. Rečeno, storjeno. Ko sta bila on in mojster Trope i e poklicana na prieevanje na okrajno glavarstvo v Novo mesto, sta oba rekla, da je zadobil Trkaj poškodho pri dolu. Ja-nez Trkaj je potegnil vsled tega oko- 11 350 K zavarovalnine. Dobor in bla-s^ohoten prijatelj j^ pa izdal oba. Trkaj in Tropčič trdita, da je to umno gospodarstvo, če se ćelo iz nesreča izbije koristi, kolikor se da, oblaatva so pa mnenja, da je to čisto navadna troljufija. Oko za brke. V Krž tih pri So-dražici sta oba brata, Ma tej in Juri Samsa, ki so že dolgo silno sovražita. Kjer se slučajno snidota, tam se ste* I^eta. Dne 23. oktobra t. 1. jo sol Ma-tevž Sam8a mimo biš> .Turja Samsa h krsčanskemu nauku v Goro. V tem trenotku je prišol iz svojo his\' Juri Samsa, hoteč iti tuđi v cerkov. Tiho jo pristopil Matej Kani«* k brara Jurju in ga udari! z zaprtim dežni-kom pod nogo. Juri Samsa jf» rckol, tla se ne da pretepati otrata v obraz. Zadol ga jo v desno oko, ki mu je takoj izstopilo. Š *1 je r !>olnico, kjor mu bodo pa morali najbrže d**snv> oko izrezati. Tako bo odon broz brk, drugi pa broz desnega očeša. <"> so bSokola<-., ki bi z družbo sv. Ciril ain Metoda skupno deloval v prčevit našega naroda in v zopet ćakaii, da vas bodo Buekljanje prigovarjali, da si skupno ustanovite >Sokola<;, kakor se je to zgodilo pred snovanjem družbe sv. Cirila in Metoda. Ne misliti si, da borno uživali vse mogoče udobnosti, kakor »Orli«, ki i majo zalagatelja. treba se bo truditi in delovati z vztrajniin sokolskim delom — in šio bo. Sieer so res tež-kočo, kor ni pripravne sobe za telo-vadbo, a treba je potrpljenja. Ko bi vsaj izvolili pripravljani odbor, da bi pohigoma nabiral za »Sokola« in tekom zime tu pa tam priredil kako predavanje aii mogooe knjižnico ali braJno društvo ustanovil. Mogoe> bo kdo dejal, da zidam gradove v oblake, a mislim trezno, ker poznam >S?koejanco kakor tuđi zavednt? »hri-bovce«, da bi se dalo marsikaj napraviti v Škocjanu; potreba je le moža, ki bi vso stvar spretno in premišij no vodi!, pa se da doseći vse. Treba je jeklene volje; tuđi narodne gospodične bi marsikaj pripomogle, kakor pri snovanju družbe. Pa brez zamore! Iz Trnovoga na Notranjskem se ham poroča: V trnovskem zvoniku je vedno mnopro ;*Cukov«. Posebno ob nedeljah med maso jih mora hoditi cvrkovuik podit, drugače s svojim skovikanjem motijo še druge, ki so \' cerkvi. Todu ne misliti, da so samo taki čuki, ki znajo leteti, ampak so iudi taki, ki skačejo in hodijo in rasi h hoeejo ćelo telovaditi. Čudno, da deknn in ka plan k temu mol Čita. Kupčija s člove.škiin mesom nese menda krasne dobičke, kajti stevilo teh kupčevalcev z dekleti se Čudovito u,nozi. Na Ogrskoni in na 81ovaškein je. menda konkurenca že tuko veliku, d.i so ti kupčeva! ci zaceli iskati svoje žrtve na Slovenskem, zlasti na Spod-njpm štajerskom, kjer je ljudstvo Jahkoživo in dekleta rajše zapuščajo douiačijo, kakor na Kranjskem. V zadnjih tednih se je zgodilo žo več shičajev, ki pričajo. da so ti kupee-valei posvetili posebno pozornost apodnješttijerskim dckletoin. Tako *e nam poroča od verodostojne strani, da je tak človek minoli teden potoval po Spod. Štajerskem. vozeč se iz Celja proti Zidanem mostu, je nago var jal noka v istom vozu *e «ahajajoČa dekleta ter jim obetal dobre službo. Mož «e je izdajal za agenta, je imel crno brado in crne oči ter y* govoril slabo slovenski, »prleski<-. Na svojem kovčegu je imel prilepljen star železni-ski listek »Kaniža«. Na Zidanom mostu je izstopil. Najbrže se je peljal proti Zagrebu. Redarstveni organi bodo morali tem 1 judom posvečevati posebno pozornost. Ti takoimenovani asrentje. iz Ogrsko so vodno sumljivi. Tuđi oe so res potniki in agontje, se kaj radi pečajo £e z drugimi fitvarmi: ali so goljufi, tatovi, ali pa kupčeval-ei z dokleti. Slovenski in italijanski učni te-čajh Z dovoljenjom deželnega solske-ga sveta otvori vodstvo privatnih te-ćajov v Gradcu v drugi polovici tega meseca učne tečaj** za slovenščino in italijansčino. Poučevalo se bode v prvi polovici učne dobo pa 4 ure, v drugi polovici pa po 6 ur na teden. Tečaj i se končajo meseca Juliju. Gotovo so do toga privedli to nemSko gospodo vse drugi vzroki, kakor uka-zeljnost. Se paČ boje slovenske kon-kurenoe. S tem pa tuđi priznavajo, da je dandanos slovonSčina tuđi v »neuaškem« Gradcu potrebna in da je brez nje splob izhajati nemogoče. Dijakm, t»rkvemm tmianm. Pri Oo- spej Sveti na Koroškem sta 4. m. dva tata oropala nabiralnike v f»rkvi, a sta bila še v prmvem čavo sasa6ena. Pileta se, kakor sta pred oroinikom izpovedala, Holiinger in Mi-k 1 i n ter sta d i jaka na celovški re-alki. Ukradla sta okroglo 20 kron t«r sta imela denar ie razdeljen, ko ju je orožnik prijeL Nesreča. V tovarni v AjdovSčini se je ponesrečila lGletna Pranja M a-ree. Ko se je pripognila, da pobere neko reč pri stroju, je obrnila glavo tnko, da joj je stroj zadal dve težki rani. Prenesli so jo v goriško bolniš-nieo, kjer so jo takoj operirali. Stanje njeno je nevarno. Trgovka s človeškim mesom. Na državnom kolodvoru v Gorici so are-tirali neko Magdaleno Solo 8 Ilr-vnškega. ko jo hotela odpeljati s Be-boj neko dekie za neko tolerančno hi-šo, rekoč, da jej proskrbi dobro službo. Dokle se jo vrnilo v svojo prejš-njo službo v mesto. Slovenske delavce odslavljajo, sprejemajo pa laske. V Podgori od-slavlja tvrdka »Ast & Co.« slovensko delavee, ki so zaposleni pri stavhnih delih v papirniei tor jih nadomešča s tujimi laškimi delavoi. Doslej so bili dobri, sodaj pa kar odslavljajo Slovence tor sprejemajo Lahe! Pred kratkim so jih odslovili naenkrat 70, nato jih odpusčajo po malom ter na-domeščajo z laškimi. Ravnateljstvo papirniee bi moralo kaj ukreniti z tirugimi faktorji v Podgori vred, da ne bodo tnjci jeniali kruha izpred ust domačinom. Župnik pobegnil — ne v* se kam! V vaši Momjan blizu Kopra jo več let »pasel svojo čredo« 3^1etni župnik don Anton Pernaeieh, doma i/. "/"•;„. Inu n\*va;ii jo pa žo pred kakim mesecem izginil — moninič tebi-nič — iz Momjana in od todaj ni po njem več ne duha ne sluha. Kot vzrok bogu se navaja slabo finančno stanje žunnikovo, kakor tuđi slabo gospodarstvo in uprava s eerkveniin premoeenjem. Ker je imel don Per-maeieh intimno znanje z neko tržaš-ko >signorino«t ki se je vočkrat naha-jala pri njom v Monijanu, se sumi, da je inorda pobegnil ž njo vretl v južno Ameriko. Beg župnika Perna-cieha jo vzbudil v Momjanu in okolici med ljudstvom veliko presenečenje. Smrtna kosa. Včeraj je umrla po dulgi bc'ezni na Dunaju go-ipa Minka Bloudokova, rojena L a p a jn e , vdova po c. kr. rudiiiškom nadsvotniku. Pokojnica, zavedna slovenska žena, je bila sestra gosp. okrajuega glavarja v p. J>t. Lapajneta in gesp. Dragotina La pajneta, trgovca v Idriji. Pogreb bo danes, v soboto, na Dunaju. Bodi rajnski lahka tuja zemlja! Himen. Poroci 1 se jo včeraj gosp. Anton Kogoj, upravitelj užitninc v Samoboru, z gdČ. Heleno S k u b i-eevo iz Šmarij. Bilo srečno! Elcktroradiograf »Ideal«, zraven glavne pošte, ima od sobo to, dno 12. novembra do torka, dno 15. novembra sledeci spored: Cilensko vojaštvo. (Po naravi.) Igralka na lavto. (Historič-na drama.) Storeoskopično preisko-vanje cvetlic. (Po naravi.) Oderuh. (Drama.) Luka, bančni uradnik. i Komično.) Dodatek k zadnjima dve-rna predstavama ob 7. in pol 9.: Fol-chetto de Narbonne. (Zgodovinska legenda.) Poroka v Svici v X^'^IT. stolotju. (Po naravi.) Paton*;ran ventilator. (Komično.) Preselitev obrti. Mizarski moj-ster, g. Anton R o j i n a, so jo pr**«e-lil v lastno hišo v Kolodvorsko ulico št. 8 (prej Janoscheva hiša). Služba začasneffa sluge. ISče se začasni sluga, izv^žban v postrožbi pri učnih zbirkah. Pojasnila daje c. kr. ravnateljstvo višje realke. Plača po dogovoru. A rotirani goljuf. V Hernalsu so te dni aretiraii Nikolaja Pisku-r i ć a, ki ga kazonsko zasleduje ljubljansko Hodišče. Piškurić jo že dolgo let v duhovniski suknji hodil po slovenskih dežolah in tu od nevednežev izvabljal denar. Izročili so ga dežel-nenm sodisču na Dnnaju. S ceste. Ko jt» včoraj popoldne Acoottov hlapoc Fran K o t n i k peljal po Dolenjski cesti k neki zgradbi posek, so mu vajoti padli iz rok. Ho-teč jih pobrati, je prišcl pri tem z desno nogo pod kolo, ki je šio čez njo ter mu jo vidno poškodovalo. Straž-nik je Kotniku nogo obvezal, konja in voz pa izročil nekomu zidarju, ki jti jo nato s poškodovancem otlvedel domov. Istega dne je nek hlapec po Kopitarjevi ulici z vpreženim konjem tako naglo vozil, da je zadel z vozom preko ceste idočo 671etno Ano I v i -č e v o, katero je podrl ter jo na glavi poskodoval. Pri padcu se je poškodo-vanki tuđi razbila posoda 8 kavo in mlekom ter se ji je strl dežnik. Kokoborca. Včeraj sta se v neki trgovini v dolenjskem predmestju *jn-\fi nek tukajšnji drvar in nek po-HOHtnik z deiele. Med prepirom je jel posestnik nad drvarjem vihteti noi, katerega so mu takoj odvzeli, potem Bta si pa skočila v lase ter se spopri-jela in žvalila na tla. Začela sta se drug drngega praskati in pretepavati toHko *asa, da so Jn imadmlili Drvar toli sedaj, da gm Je poaestulk opraakal po obrasn, ta pa je baje pri rokoborbi iz^ubil sob. Zadnjo beaedo bode imelo soditte. Delavako gibanje. Včeraj se je z juinega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Makedoneev, 35 Hrvatov in 22 Slovencev, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šio 25, v Đuchs pa 19 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Ga, Jo-žefa Hamova je izgubila bankovec za 50 K. Na južnein kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden deški ha-velok in dežnik. Policijski stražnik Valentin Gradišek je našel žensko ogrinjučo. Post ni sluga Jakob Đezlaj je naše] denarnico z manjšo vsoto de-narja. G. Avgust Zornič je naSel de-narnico 8 srodnjo vsoto denar ja ter jo oddal pri magistratu. Gdč. Fran-oiška Plankova je izgubila denarni-eo, v kateri je imela čez 20 K de-narja. Narodna oHramUa. Podružnica I. obrantbnega društva »Branibor«. Vr včerajšnjem oa-bom poroeilu Bino pomotoma izpusti-li, da je bil za taj ni ko vepra namentni-ka izvoljen g. Andrej Knajzolj, revrident južne železnice. Moška in bonska pod rožnica bv. Cirila in Metoda v Mostah vahi naj-vljudnojo na Martinovo veseli, ki jo prirodi v nodoljo, dno 13. t. ni. v prostoriji prosti Ine G. Krklavca, Novi Idiuat At. 3. Za raznovrsno zabavo fo trudi odbor, da ustrožo. vsem do-šlini prijateljem. Začetek ob fttirih, vstopnina 3O.vin. Društveno noznonllo. Javno predavanje »Splosne^a slovenskoga ženskoga društva« se vrši jutri, v nedeljo ob 11. dopoldne v voliki dvorani »Mestne^a doma«. Preda val bodo $r. c. kr. sodni svotnik Ft. Milčinski novo slovenske pravljice in sicer: Trdo^lav iu Mar-jetica. — Vila- — Krivični mlinar in ijjeprova htvrka. — 2ival se jo ]K>go~ 1 arjala. — Ci^an kralj. Splo^no slovensko žensko društvo vabi zlasti slovensko mladino Ln starše na to predavanje. II. zabavni in plesni večer »Narodno čitalnice v Ljubljani« se vrši v ^oboto, 19. t. m. Vsi obLskcvalci prve take letošnje oitalnične priredit ve so sopriasno izrekali svojo za-dovoljnost ravuo tako ^lede fine priprave, kakor ,|rl^đe izborne zabavo. Odbor oitalnico pričakuje tedaj, da bo II. zabavni in plesni večer, ki ima različen in izbran program, se bolj-še obiskan od si. ljubljanskeg-a občin-btva. N'eelani plačajo 1 K vstopnine, elani eitalniee so pa prosti. Ljudsko izobraževalno đrnštvo »Akademija« priredi v ponedeljok, dne 14. t. m. v veliki dvorani »Mest-neg:a doma« javno predavanje. Pro-(iavii jr. ur. Ivan L a h o potovanju po slovanskih mestih. Prodavanje po-jasnuje več skioptičnih slik. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost- Opozarjamo na Martinov večer pt^vskeg'a društva »Slavec«, ki se vrši jutri, nodolja v veliki dvorani »Xa-2odnosa doma«, katoropra spored jo iako zanimiv. Po končanem sporedu je ples. Slov. tr^ovsko društvo »Mer-kur« prirodi jKivodom lOlotnioe svo-jeg-a nbstoja dne 8. decembra t. I. ob polu 11. uri dopoldno v društvenih r>ro^,t'>rih slavnostni občni zbor in isti dan zvočor v voliki dvorani »Xa-ro^lnecra doma« zaba\"ni večer. Gjr. elane in prijatelje društva žo sedai opozarjamo na to prirod i tov. Spored bodemo t>ravočasno nriobčili. Podružnica Ljubljana I. avstr. društva državnih ship ima javni društveni shod v M»boto 10. novembra t. 1. ob 8. uri zvočor v salonu hoteln Ilirijo« v Kolodvorski ulici. Na dnevnom rodu jo: Pozdrav po načelniku. — Snlošna drasinja in njo uni-on,\oo\ vpliv na državne slng^. — Prodlo£iri in nasveti. Martinov večer viftke^a »Sokola«. V nedoljo priredi »Sokol« na Viču v salonu %. Balija Martinov ve-ror z iprro »Nomški ne znajo«. Zn ples in znbavo bo vsostransko preskrblje-no. Začetok ob 8. uri zvečer; vstopnina 40 v. Oaailno drnitvo v B^runjah na Oorenjskem prirodi dne 13. novembra v »Gasilnem domu« ffledali&ko predstavo. Slovenski visokofalet v tujinl. Na iria^oviti visoki Soli za trgovino in narodno p-ospodarstvo v Kolinn ob Renu io v tekočem zimskom tcH*niu imatrikulovanih 8 Slovencev: .Tanko Bnkoveo, Icmacij Hndi, Prauc KraSovic, Prane Lokar, Pranc P e t e r n e 1, Pranc Rus in Frane St a jer. Vaeh glovanskih sinSute-liev na kolinski viBoki Soli j<* 4S. Slo-vonci »nniojo v %vn\ % drujrimi juco-Blovanski-mi tovuriši nenrigtranflko akademično društvo »Bilkan«, koje* mu je smoter cdrnževati svoje Slane s predavan i i in dinkusiiami U nnoU Ionu Ine ekonomija, pravne rede, tumčne in borzne tehnike, »nrirntni-štv* in moderne filologije. Društvo ima tud! aro] pev«ki (vodja HwW) in telovadni odsek (vodja Petemel.) V»i interesenti, ki bi ae morda hoteli posvetiti fitudijam na kelmorajn«ki visoki Soli, naj se obraejo na naslov Akademificher Vercln »Balkan« Koln am Rhein, Severinstrasse 97, I. Eta- Slovenski log. — Hrvačko - srboka koalicija in ban« V četrtek zvečer je imela hrvačko - srbska koalicija svojo plenarno sejo. Navzoćih je bilo 35 članov, ostali pa so so opravieili. V izvrš»*valni odbor to bili izvoljeni: dr. Vladimir Nikolić, dr. Bogro^lav Maza rani*', Va-b*> Muačević, dr. Ivan Lorkovio, 8ve-iozar Pribičević, dr. Pero MaRdit, dr. Bogdan Medaković in Grga Tu-žkan. Na to ne je razprodla debata o banovem i>ozivu, naj hrvačko - srbska koalicija sodeluje pri sestavi vladne većine v saboru. Po daljši d**-Uati je bil sprojet predlosr dr. Lorko-vića» da je koalicija pripravljena se ; ogajati z banom #lede bestave saborske većine in delavno^a proigra ma na podla^ri državnopravne j>opod-l>e, toda samo pod pokojem, da w» pro je razvoljavi žolozničarska pragmatika za Hrvačko. V od^k, ki se ima j*>gajati z banom, so bili izvoljeni po-t^lanci: dr. Medaković, dr. Mažura-nić in dr. Lorković. — /ahin'e poslancu dr. Masary-ku. l'(Hipnd*e. — MeSčan&ki odbor hrvačke u jedi njene samostalne stranke v Zairrelm jo po svojom predvodniku arhitektu Hoinz-lu odnoslal poslancu dr. Ma«*aryku to-le brzozavko: S svojim ^rovorum v delesracijah v ohrambo rase narodn«;* r-pfiti sto TK>novno zadolžili ves hrva ški narod. V imenu zatrrehskop'a mo ščanstva se Vam zahvaljuje orjrani-zacija hrvačko ujedinjeno samostalne stranko. — Falsifikator Vladimir Vašić. ki je po naročihi avstro - otrrskpsrf1 posl?tnin .dpornoga družtva, znan kot eden najutflednojših pisatoljov na polju poljsko kulturno z^odovine. Cbauiie/-!>e je udoložil 1. 1[i0S kongresa slovan-bkih ćasnikarjev v Ljubljani. Domovina slovenska je napravila nanj naj-ioj>^i vtisk» zlasti pa #a je očara I Blod s prekrasno svojo okolico. Ko ne je vrnil v Varšavo, jt* opetovano Se pisal v Ljubljano, kako rad se Kpominja prokrafinih dni, ki jih jo jircživel na slovenskih t!oh in da bo porahdl prvo priliko, da si jM^bližje st^znani z raznioranii na Slov*n*kem. To u:n žal ni bilo voč usojeno. Kfta-vern Chamiocu bodi tndi med Slovenci obranjen blag* M>omin. Izpred sodilcU Kazensko obravnavt* prtni okrajnira m Mlincem. Žaljenje straže ali odtrgani pol-inesec. »Vi se pijete Matovž Miklav-čić. Ste dolavec. Ali ste bili ie kdaj pri sodniji kaznovani?« — »I, »evedij sem že bil.« — »Zdaj ste pa zatožoni tla ste na Vornih duš dan zvečor po Dolenjski cesti kalili noćni mir. Ko j*-prišel stražnik in vas je vprašal za ime, mu pa niste hoteli imena povr-dati, ampak sto pra zgrabili za vrat, pri tom ste mu pa odtr^ali tišti p<»l-mc-sec, na kateroin je >tražnikova Številka. Ali je to res! Kar po pra vici povejte. Bo najkraj.šo!« — »Ja. prespod sodnik, jaz se no vem sponi: njati. Slivovko ^m pil, pa sem bil pijan, ^e bog-, da sern rno^rel hoditi pa bom koma kaj prizndejal!< »No, bonio i>a strainika iia^ližali. Zasliši se kot priča dotični stražnik, ki ovadbo v colom obsog-n potrdi, in sodnik je obsodil Miklavčiča zaradi dojanskeg^a žaljenja straže na teden dni zapora, poostrenega s trdim loži-ščem. — »To se mi pa res čudno zdi. se oglasi z glavo zmajevaje Mikla čič, »ki se še nišom nikoli nikjt mestneg^a vahtarja podstopil. Vsak' mu st^ni dal dobro liescdo. Morda, < sein malo kriv, ampak on tedon je j le preveo.« — »Ali so hoćete pri^. žiti zaradi previsoko kazni? Tri *i: imate časa.« — »Xo, naj bo, se bv pa pritožil.« — »Zapišito, da se M: klavčič pritoži zaradi previsoko o ruorjono kazni.« — Počasnegra korakj in zinajaje z glavo jo odšol mož i' sodne dvorane. Ta čudni epilog1 o!i< scene na Dolenjski cesti na Veru:i: duš dan zveoer mu najbrže nikak r ni hotel iti v glavo tako lahko kakrr — slivovka. • • • Kazenske obravnave pred dežclnini sodisčeni. Fantovski pretep. Janez G r i 1 posostnika sin na Blejski Dobravi. bil na Mali Šmaren zvetvr v vaš gostilni pri Reichmanu. Kor je bii> navzočih več drugih fantov, nifii njimi tuđi nekaj Kroparjov, ki so hi zaposljeni v Vintgarju, se je vix kinalu prepir, ki se je končal s pn topom. Pred gostilno in na cesti > trčile nasprotne stranko skup.i. Grilc, oborožen s kolom, je jel mah; 1. V>o Kroparjih in poškodoval Jan» > Hrovata, Andreja E r ž e u a iu Hiacinta Pibrov e a. Po^kodbo yn. ki so jih ti trije zadobili, k 8reči ni^ bile težke. Kor je pa zašol med večjt stevilo nasprotnikov, je moral bežati Končno so ga pa ujeli in tuđi njo^i prctepli. Grile je na glasu, da se ra' tepot vsaj je bil zaradi tega žo pot krat kaznovTan. Zato mu je pa tuđi sodišče naložilo zaradi prostopka zo-per telesno varnost 4 todno za pora. Zavist zaradi deklet Poscstnika sin, Franco Š u 8 t e r š i ć iz Vinter-jevca, je kaj pisano glodal fanta Jo-žefa Kepa, ki je kar dva dekleta v tisto gostilno na Javorniku soboj pripeljal, kjor je on samotaril. Popoldne je Kepa zapustil gostilno in »prt^mil dekleta domov. Takoj za no tami mu je pa sledil tuđi France Nn steršie, ki je oborožen z nožem Kopo brez povoda napadel ter ga na glavi nioer lahko, a na levi roki težko ra nil. Preresal mu je na dlani kito srednico. Obdolzenec se zagovarja s sil obran om* 6e4, da je bil Kepa tišti, ki je boj saftel. Temn zagrovoru pa od loćno oporekajo zasliiane priče, kar mu je pripomoglo, da bo za to »edol tri leđne v je*i. Smrtna obtodba. Porotno »odiSta v Rovinju je obsodilo kmećka fanta Ivana Udovica in Ivana Krai-Car-Poloča na smrt. Ta dva fanta sta uamreč pri nekem prepiru med tanti iz sosodne vaši iz nekega skri-vališča strel jala in pri toni ustrelila fanta Ivana Križanaca. Duhovnik — svinjar To dni je stal pred sodišoem v Tonerri na Francoskem ondotni župnik David, bivši misijonar v Ameriki ki je pred tremi meseci prevzel župuijo v Tonerri. Eleganten nastup župnikov ie ondotnenni prebivalstvu ugajal in bil je tuđi zelo priljubljen. Zlasti je bil prijazen z nedoraslimi deklica-mi. Ustanovi! je pevsko društvo jiod imenom »Ang"elji sv. Ceeilije«. Članice tegra društva so bile 10 do 121et-ne deklioe. Pevske vaje so se vršile na koru v cerkvi. Nihee ni vedel, kake nespodobnosti počne ta svinjar z deklicaini. Sele, ko se je ena izmed lM deklie doma pritožila radi boleein v spodnjem delu telesa, so prišli na to, kaj da župnik poene s svojinu ueenkami. Takoj so uvedli strofo preiskavo, ki je dogrnala, da je župnik nskrunil vseh -4 nedoraslih deklie. Seveda so mu takoj slekli duhovnisko Iiajlo ter ga vtaknili v zapor. Razne stvari * Umor in samomor. V Hamburgu je gostilniear K a i s e r vsled Ijubosumnosti ustrelil svojo ženo, nato pa se samoga sebe. * Dninar in milijonarjeva hi i. Te dni se je v Budimpešti poroeil Ivan Szohonva z milijonarjevo lieerjo Evo T o r n a 1 1 i a i. Ženin je star 23, nevesta pa 30 let. Ljubezen je trajala več let iu starši zaljubljene Kve so storili vse, da jo odvrnejo od njene ljube^ni. Toda ljubezen je končno zmagala. Nedavno je hči zapustila hiso svojih staržev, ki so se slednjič udali ter dovolili poroko. * Oficirski izgredi. V Keekemotu na Ogrskem so provzroeili pijani ol'icirji velike kravale. Huzarski nadporočnik pl. Forster ter neki ulanski oficir sta s pasjim bičem tol-kla po mimoidočih civilistih. Ci vilast i s tem seveda nišo bili zadovoljni; hoteli so ofieirja protepsti. Oiicirje-ma je prišlo na pomoe več tovarišev, ki so z golimi sabljami mahali po Ijudeh. Policija se ni upala poseči vmes. Oficirji so tndi na sirov način /a I ili dame. A Umor s kladvom. Pred kratkim >o našli v vaši Srednji Suhi na Mora vskem truplo umorjenega Rusa. Tiinik tamošnjega delav&kega kon->i;ninega društva je poslal v bližnjo b*?rako svojega sina po neke vzorce. !v> priđe ta do barake, vidi da so vra-i;i le prislonjena ter se ni upal vsto« piti, ampak se vrnil k očetu. Takoj je ta hitel v barako. Tu opazi velik kup slame, ki jo razmeće z nogo. Pod ^kimo je ležalo truplo ubi tega čk>-veka, polog pa kladivo. Takoj nato obvesti policijo, ki je našla pri umor-.jenemu delavsko knjigo, glasečo se na ime Kolber. Dognali so kinalu, da ;< Kolber služil za korijaža v isti vaši pri nekem stavbeniku. Isti dan so 'udi prijeli nekoga inoža, ki je imol >>ri sebi razne listine in 10 rubi je v. Izpustili so ga nato, ne da bi slutili. ■ la imajo v rokah morilea, kajti tii ino:', je bil Kolber, ka kor se je po-/ufijo dognalo. Ta je umoril nezna-Mga tujca tor mu vtaknil v žop ^vojo delavsko knjižico, da bi se mi si11 >. da jo um ir^eni Kolber. Do se«1 t^ si» jo, dognalo le toliko, da je umor-..»noć Rus. Muiiftta pol-i »ji pria***.. zasJo primanjkl jajem l,l.ib.000 K. * Konj na vozu električne že-ieznice. Na Dunaju se je 10. t. m. piašil neki konj, ki je dirjal proti clcktričnemu vozu ter skoči nanj. Pri tem je vrgel 3 potnike z voza, sam pa se je vlegel na vozu in le s težkim irudom so ga spjavili iz voza, katerega jo precej poškodoval. * Poskušen umor In samomor. Na Dunaju je pred kratkim prišel po-noči ob 2. doinov neki Stowiczek in streljal na svojo spečo ženo. Zadel jo je v hrbet, nakar se je ta prebudila ter bežala iz sobe. Streljal je še za njo, a Je ni zadd. Ko to fcoteti po-tem v sobo, so bila vrata zaklcnjena od znotraj. Odprli so jih s silo in naili Stowiczeka obešenega in že mrtvega. Žena ni nevarno ranjena. * Potres In praznoverje. V ob-činah Vaskoh in Baresd je bit v če-četrtek precej močan potres. Vsled po-tresnega šunka se je cerkveni zvon v Paresku zamijal in jelo je zvoniti. Ttt se polasti prebivalcev grozen strah. Neka vedeževalka je pa natvezila praznovernemu prebivalstvu, da je hu-dič lačer in da trese.vsled tega zemljo. Hitro so privlekli Ijiidje teleta in koze na dan ter jih zapodili v gozd. Nato so gozd na dveh krajih zažgali, da s tem preženo hudiča, ki je bil v gozdu. * Dr. Cook raskrinkan. Vsled poročil, ki jih je Rasmussen poslal univerzi v Kopenhagen, namerava ta Cooku odvzeti častni naslov doktorja. * Napad na poslanika Zveznlh držav. Iz St. Antonija (Teksas) se poro ča, da je ondotna množica izvršila napad na poslanika Zveznih držav ameriških. * Miss Le Neve se poroci z dr. Crippenom. Kakor se zatrjuje, se namerava miss Le Neve na vsak način poročiti z morilcem dr. Crippenom. Vsa prigovarjanja staršev naj opusti ta sklep, nišo izdala nič. Miss Le Neve je že tozadevno vložila prošnjo na vodstvo jetnišnice. * Nova iznajdba. Poštni nadoticijal Koloman Wegmann v Szegedinu je iz-našel pripravo, s katere pomočjo bo mogoče iz vozečega vlaka telefonirati. Svojo iznajdbo je že dal patentirati. Ce se obnese, bo to jako koristno. * Radi vohunstva prijet. V Metzu so prijeli nekega Avstrijca z imenom Lagus, ki je bil osumljen vohunstva. Ogledoval si je namreč uđnjavske naprave. Sele, ko se je legitimira!, so ga izpustili. * Nečloveška mati. V Budimpešti je te dni povila neka dekla M. Kral zdravega otroka. Ker se je bala sramote, je sklenila se otroka iznebiti. Odrezala je dojenčku glavo, roke in noge, ter jih vrgla v zaboj za smeti. Truplo je pa skrila v dimnik. Ker se ji je posrećilo ude neopaženo vreči v voz za smeti, je hotela istotako napraviti tuđi s truplom. Toda hišnica jo je pri tem zasačila ter jo ovadila policiji. Nečloveško mater so takoj od-vedli v zapor. * Strel v soli. Na neki srednji soli v Gradcu se je te dni odigral zelo vznemirljiv slučaj. V prvem razredu pri veronauku je ravno profesor pisal nekaj na tablo, ko zasliši v razredu strel. Tega se je tako prestrašil, da je padel z odra. Neki učenec se je namreč igral s flobert puško, ki se mu je spro-žila v žepu. Strel so slišali tuđi pro-fesorji v sosednjih razredih ter so pri-drveli, da vidijo, kaj se je zgodilo. Seveda so dečku odvzeli nabito orožje in ostale patrone, ki jih je imel vse polno v žepu. Sreča, da ni bilo hujše nezgode, kakor ta, da je profesor padel na tla, ki se pa tuđi ni poškodoval. * Ponarejeno priporočilno pismo. Na pošti v Kčrmdndu je bilo pred kratkim oddano pismo, naslovljeno na nadvojvodo Karla Fran Jožefa. V pismu prosi grof T. Erdodv, sin tajnega svet-nika grofa J. ErdOdvja, ki je dober prijatelj nadvojvode, za podelitev službe gozdarja nekemu Horvathu. Nadvojvoda se je informiral in se je pri tem dognalo, da je pismo falzificirano. Za-deva se je takoj izročila policiji ki pa dosedaj še ni mogla izslediti pisca lista. * Milltarizem in kultura. Neki angleški statistik je izračunal, kaj bi se moglo napraviti za denar, kolikor stane ena bojna ladija najmodernejšega tipa, takozvani „dreadnought" v ceni 50—60 miljonov kron, kakoršnih zgradi Avstro-Ogrska deset in za katere se je ljudski prijatelj dr. Šusteršič prav toplo zavzemal. Z vsoto, ki se izda za eno tako bojno ladijo, bi se zgradilo deset učnih zavodov za 10.000 poslusalcev s knjižnico, čitalnico, muzejem itd. ali pa kolonijo 10.000 udobnih, čistih in zdravih hiš, vsaka za dve rodbini. Za ta denar bi dobilo 138.846 ljudi za eno ćelo leto zastonj stanovanje, hrano, obleko, zdravniško pomoč itd. Za ta denar bi se moglo 170.000 sirot vzgojiti. * Pozor na samostane in čudo-delne podobe. Pod tem naslovom poročajo moravski listi sledeče: Cerkveni rop v Ćenstohovu je naSel tuđi v drugih krajih posnemovalce. V Cha-watih pri Olomucu imajo v cerkvi tudj neko starodavno Marijino podobo, ki ja okrašena z raznovrstnirm darili pobožnih župljancv in romarjev. Posebno veliko je bilo srebrnih novcev, tolarjev itd. Ko so zvedeli za cerkveni rop v Čenstohovu, so začeli vemiki ogledo-vati dragoceno Marijino podobo. In glej: O tolarjih ni bilo sledim Izgi-nili so. Pred kratkim so izginue \t ravno te cerkve tuđi velike kovinaste cerkvene podobe* katete K> n™* v Olmucu. Zatorej: Po«>r O* SJUIiafiailt In čudodelne podobe! HflRfihl sin. Hinostll »DamoTlaa« je mopet otvoriU svojo dijaiko kuhinjo. Okoli 100 nav debudnih, nadarjenih dijakov pohaja letos ta zavod, kjer ae jim nudi zdrava in zadoatna brana, ki je potrebna, da mlađemu, mnogo zahtevajoeeuiu teletu, pri napomem dusevnem delu ne amanjka preprodaj moči. Menda ni potrebno poudarjati, kako plemenito socijalno dolžnost izvršuje s tem napredna javnost, ki je s svojinii pri-spevki ustanovila to tlijasko kuhinjo in ki jo je do sedaj v tako bogati nie-ri podpirala. 2e v prvem letu svojega obstanka ima »Domoviiia« zabeležit) najlepši uspeh, ki Ra je pripisati edi-no naprednemu slov. rodoljubju. Ker je pa za vzdrževanje te dijaške kuhinje potrebna mesecno vedno veoja vsota, zato se v začetku novela šol-skega leta v imenu te naše mladine zopet obraćamo na slovensko javnost s prošnjo, da ona ne žabi tega prepr trebnega zavoda, da ga vsestransko podpira tuđi v uaprej in mu ohrani svoj« naklonjenost. Na tem mestu fie posebej obraćamo do naših vrlih narodnih dam, da se zopet z ono prisrč-nostjo in požrtvovalnostjo poprimojo rodoljubnega dela za »Domovino«. Xaj bi ga ne bilo med nami v Ljubljani, ki ne bi ali meseeno ali letm podal malo vsotico v oskrbo učeče se mladine. Ker pa je pretežna većina dijaštva doma iz širne Kranjske de-žele, zato gre naš poziv pred vsem rodoljubom na deželi, da se sporni-"jajo prav i>ogostt>krat naše kuhinje. V niislih imamo tu deuarne zavode, pred vsem pa naše posestnike. Dograt čas jeseni je tu. Po nekod se pridela toliko živil, da dostikrat ne vodo, kam ž njimi. Xaj bi se v vsakem večj« kraju našlo nekaj toli požrtvovalnib oseb, ki bi zbirale tenaturalije in jih poslale »Domovini«, ki vsak dar hva-ležno sprejme. Ker ima »Domovina« še ćelo vrsto drugih načrtov, vsled katerih naj bi postala res prava domovina slovenskomu dijaštvu iu ker jo odvisno le od podpor .slov. javnosti, v koliko se dado ti nacrti izvesti, zato naj bi ne ostal naš poziv brez odmeva! Pošiljatve naj 8e naslovijo na »Domovina«, Ljubljana, Gajeva ulica 2, sicer pa daje vsa pojasnila društveni blagajnik prof. Anton Jug, Dalmatinova ulica 3/1. Odbor »D omovin e.« Telefonska in brzojavna poroditi Iz dele^acijskega zasedanja. S. — Dunaj, 12. novembra. Ob četrt na 11. se je daneis nadaljevala plenarna seja avstrijskih delegaeij. Govorili so Nemee, ^rof Latour, mi-nistrski predsednik baron Bienert in dr. Šusteršič, ki je grovoril o Bosni in Hercegovini ter napravil jako slab vtisk » svojim provorom. Poudarjal je namreč, da si Slovani nišo edini ple-, pft j* nm tej oeli strari sopet ude-leiena mUtifikacija Aehrenthala. Ma«aryk pravi namreč, v svojem ru-skem telegrama, da ima dokaze, da je Forgach soudeležen na aferi (sve doučenstva, čto.,.), kar je pa Aehrenthalov prevajalec predstavit za sto. Seveda se ćela delegacija aedaj srne je Aehrenthalov i blamaži. ' Orof Tolstoj iiffinll. M. — Petrocrad, 12. novembra. Grof Tolstoj je izginil iz Jasne Poljane. Aehrenthal . Masarvk. F. — Pariz, 12. novembra. Tr. kajdbji listi posvečujejo veliko pozornost govorničkemu dvoboju med ministrom Aehrenthalom in delegatoir Masarykom. Vrsi se strinjajo v tem, da je Aehrenthalov odgovor absolut-i»o nezadovoljiv in i>oudarjajo, da je na avstrijskem ministr^tvu zunanjili del o b v i s o I a obdolžitev, ki jo jo i^^ekel Masaryk. Avstrija in Italija. F. — Rim, 12. novembra. Listi pišejo še vedno z velikim ogorčenjem o izjavah ministra Aehrenthala glede rimskoga župana Nathana. Pot>a-mični listi tuđi trde, da je Aehren-rhalova pozicija omajana, če^, raz-dražil je Italijo, obudil nezadovolj-nost v Nemčiji in bil [>o Masarvku tako občutljivo zadet, da teg^a ne bo prebolel. Nemčija in Avstrija. F. — Berolin, 12. novembra. Nevolja in nezaupnost, ki je v političnih kroi^ih nastala, ker je haje Aohrenthal premalo odločno poudarjal ni-helunško zvestobo Nemčije za časa aneksijske krize, se bo vedno ni po-leglo, dasi je Aehrenthal v po'^nejAih .f.?vr»h neknko r>onižno r>ovzdifroval -Vouičijo. Cujejo be. glasovi, da Av-striji sploh ni zaupati. Nekatori U-j-ti snominja.io na to, da je bil av->trijski prestolonaslednik dolpro ča-Fa velik nasprotnik Nemčije in neni-škeera cesarja, v parlamentarnih krojili pa se zlasti poudarja. da Avstro-Oprska kot zavoznica ni onakovrestavke: V Avstriji se bo prejelo carine 148,178.000 kron, na Ofrrskem 20,120.000 kron, v Ik)sni 1,270.000 K skupaj tedaj 1(39.580.000 kron (za 9,640.000 kron več kot lan-sko leto). — Dobave la vojaStvo in mornarice. Zveza avstrijskih industrijalecv j* napravila na vso člano avsirij^ke delegacijo vlo^o, v kateri poudarja, da more konkurirati avstrijska industrija pri vseh predmet ih in v vsa-kem oziru z inozeujskimi tvrdkami. Poudarja, da bi oddaja del tu i im tvrdkam Skodovala ug>euu dumače industrije in prosi, da naj aele^ntje pri povsetovanju dotičnih tock in.ra-hijo ve« svoj vpliv v tem zmblu. Ker je tuđi zvesa ogTske tovarui5ko industrije delegate printerno poučiln, je u pat i, da bode od avstrijskih dav-kopla5evalc«v vpla&ini ! v dobro doma&i industriji. — Tr^ovstvo mthil Danđanes *e vse oi^raaisinu Poveod je i« prodrla laveftt, da je v moČni organizaciji jamstvo za uspeh in napredek. Ni tad«, d« je tuđi slovenako trgovttvo, ki tvori mogočen kamen v sgrsdbi slovenske bodočnosti, izprevidelo, da je krepka organizacija trgovstva, po-goj za uvodno prihodnjost — nele trgovstva ^ame^ra, ampak celokup* ne|ra slov«»*>ske|ra naroda. Vretdelo pa je tuđi, rU mora i me ti ta organizacija konkretno praktično }K>dlago in ne smo vUeti kar samo nekje v zraku. In tako je nastala v Ljubljani »Kolin«ka vovarna za kavnn prime-si«, 'lelniuko trgovsko podjetje. Ki treba še posebej poudarjati, da ni do volj, da je to podjetje ustanovljeno, tom več ie treba, da napreduje in se veća. Vi 4rjrovcih namih je to ležeče. ^T njih l'mtnem interenu je, da »Ko-linsk*^ to 'a^iio« z vsemi raočini pod-pirajo iu Je* njene priznano izvrstno izdelke priporočajo svojim odjemal-com, ravn'tjoč ee po geslu: »Trgov-stvo sebi!r Poslano*) g. Mrak« la potfotaloi „aadstran-kmiiomu. Gosp. Vekoslav Mrak se Je v „Slovenskem Narodu" dne 29. oktobra 1910, št. 368 sila razhudil ter me ob-dcluje po svoji maniri in okusu. In kaj sem mu storil? Na Ijubljanskem sestanku narodno-radikalnega dijaštva v letošnjem septembru je g. Mrak govoru na dolgo in široko o političnem nadstrankarstvu. Naravno, da sem se zanimal, kako se zagovorniki nadstrankarstva dejstvujejo v politični praksi. Svoje informacije o g. Mraku sem v „Novih Zapiskih (VII. Str. 308) strnil v besede: .. . . s tajnikom kranjske liberalne stranke in baje bivšim socijalnim demokratom in članom .Narodne delavske organizacije* (ćelo lake cvetke poganja radikalno nadstrankarstvo! . . .". Slednjc — namreč članstvo „Narodne delavske organizacije* — g. Mrak v svojem „Poslanem* zanikuje, prvo in drugo priznava. Vzamem na znanje in oglejmo si položaj sedaj! Gosp. Mrak je istodobno član narodno-napredne stranke na Kranj-skem 1b socijalni demokrat — dvoje lastnosti, ki se pri Ijudeh, imajočih vsaj osnovne pojme o političnih stran-kah, izključujeta. In človek s takimi lastnostmi pnde na dijaški shod, govorili o nadstrankarstvu ter se čuti užaljenega če zapišem na njegov rovaš: .Ćelo take cvetke poganja radikalno nadstrankarstvo!* Nadstrankarstvo, kakor ste ga pokazal vi, gosp Mrak, v svojem političnem dejstvovanju, je v mojih očeh poli ti 6aa konlaznott To sem hotel pribiti v »Novih Zt-piskih-. 3745 Predno nam torej „nadstrankarji1* pridejo priporočat svoje mračno nadstrankarstvo, naj se nauče osnovnih političnih pojmov ter uravnajo svoja dejanja po tem, ker drugače so na las podobni tistemu župniku, ki na koncil moralnih pridig priznava- .Ne glejte me, ampak poslušajte me1" In kakor se z vsem spoštovanjem zahvaljujemo za take moralne nauke, tako z vso odločnostjo odklanjamo konfuzno nad« strankarstvo mračnih .nadstrankarjeV, Na Dunaju, 2. novembra 1910. Mirko černič. • I* TMblno tesm »plM J« nredoMrr« 3dat>Torno 1« toliko, kolikor dolac« takom, Izđajatelj in odgovorni urednik: Ka&to PuslosK'inšik. Veo vpračajočim gostilnirarjeni: Izboljšati si hoćete svojo obrt ter proinot z jedili in pijaco pomno'žiti. Priljubiti se hoćete pri 8vojih jroatih in pridobiti mnofro stalnih. Vrh tegra pa hoćete pridobiti gotovoga denar-ja. Nabavite si Hupfoldovo glanbilo. Pišite Ludviku Hupfeldu na Punaj, VI., Mariahilfer&tra^t»e, in zahtevaj-te natanČne tiskovino gratis in franko. Darila. Upravnifitvu nažih listov «> po-slali: Za obrambni sklad Ciril - Mru* dove dražbe: G. Vaclav Alojz Pa-lecek v Oorenji vaši na Kranjakern 10 K, na račun onoga kamna dne 4. julija t. 1. priglaštno^a. Hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 11. novembra: Josip Kle menčič, c. kr. profosor v p. B6 let, Ba-deckega cesta 11. Dne 12. novembra: Ana Do li nar, bivša Šivilja, 81 let, Stara pot 1. V dfielni bolnici: Dne 9. novembra; UrSula Drm- r»r, uho|ra, 74 let. Dne 10. novembra: Anton Sk*- lar, posestnikov »in, 9 let. — Mar ja- na Bergant, poaestnikova iena, 45 let ^^ Ali Imate bOlOČlUO? Od rrTm.ti.ma, od protiv ^atobob. Mbobobl AU st» M po pttpJMU P^^^J^^l^^ % *»«*•* tolaleBhn, mkm^Mm. kropaalo£ta Fcilcrjcfim fluidom s inamko »Elufluid«. To ai —*+ wW^» T«c«t a poiitaiajo 5 krom potelM pfott* bdiliTilff mmo mmm* ¥0m ¥ Strnbid, BUa irg tom. IM m HrviMo« m ▼ ■•Ml«, 13. MMkn IMt. Biftat Zatetck •» *. pipMie. iMfeat Svet brcz moških. Burka v tren dejanjih. Sppozarjajo praktične in izkušene po-ipodinje na jrrizkusone kuharske ^ripomočke, kakor n. pr. na priljub-jene Maprjrijeve izdelke, ki pomaga-o štediti z deiuirjem, časom in de-odj in s© ravno dandanes še enkrat ako koristile. Od uekdaj pa do danes nako dobre imajo se to prednost, ia so ostale iijih cene eiiako nizk*\ :akor svoje dni. Usjtam« VMto _^^^^^^^ V mrslem leiima tata je sa udobno stanovanje najpotrebnejša oprava dobra peč. Okusna zunanjost, kolikor mo^oče preprosta, majhna pos trežba in prijetna gorkota so /ahteve, ki se stavijo na dobro pe£. Tein zahtevam odgrovarjajo izdelki starorenomirane tvornice za peči Rudolf Geburth, c in kr. dvorni strojnik na Dunaju, VII., Kaise>r-strasse 71. Telefon 524. Preizk tišino sredstvo proti kašlju. Opozarjati je cenjene bralee na Herbabnegra podfoeforokisli »apneno. ieleznati sirup«. Ta že izza 41 let od premnogih in odličnih zdravnikov preizkušeaii in priporoeeni prsni sirup blaži kašelj in razkraja slez ter uospešiije tek in prebavo. Ker obse-Ka zeleno v lahko topljivih fosforovo-2ipnenih soleh, je pol^p t^jra tuđi korišten za tvori te v krvi in kosti. Her-babnej?a apnenoželeznati sirup zaradi njegrove bla^rola^tnoati prav radi uživajo ter za odrasli, kakor tuđi naj-nežnejži otroci izborno prenašajo. Edina izdelovalnica: Dr. Hellmanna lekarna »Zur Barmherzijrkeit« na Dunaju. VII. okr. Kaistxrstrasse 73 do 75. V xalopi po vseh večjih lekar-nah. Plesna svila H-- LufOflU Franko in if •r«rlnjrn« «6 poilje n» Inm Bc»eBt» »ihir* vzorcev s pr»* p<»*tr T vmrn* za svilo llrnnrbrrf, Z&rlrli. £2 4 Priporočamo natitn rodbinom I kolinsko cikorijo. \ m. Draginja mesa in Maggijeve kocke. Lažje se prenaša draginja mesa, če gospodinja govejega mesa ne izkuha samo zaradi juhe, marveČ vzame za napravo juhe izborne in praktične Maggijeve kocke po 5 v, goveje meso pa enkrat praži, enkrat pa porabi za pljučno pečenko, gulaš i. dr. Maggijeva kocka je napravljena iz najboljšega mesenega ekstrakta in ima vse začimbe naravne goveje jthe. Raztopi se hipoma v vreli vodi in da krožnik izgotovljene goveje juhe, ki se odlikuje po močnem in dobrem okusu in se da uporabiti kakor vsaka druga doma izkuhana juha ne samo za zakuhane juhe, marveč tuđi za v a druga jedila, kakor za prikuhe, omake, ragu i. dr. Pri nakupu zahtevajte izrecno pristne Maggijeve kocke po 5 v in pazite na ime „Maggi4* in var-stveno znamko „zve/do s krtžcem. 3750 IHHi UBI ■■■H| L'HV Hl li IrihBfelifelriilrikMiBlNHBHli to >>S!?,J?T J^1** *?*-*+** m AtKZulr ' I te stolotfa znani — "alkalična kislina kot podplrejoce sredstvo pri zdravljenja v Karlovih varili, Marijinih lažnih, FranCiSkovih laznil _______vedno sijajno preizkuSena._______ i k o Kai^Uia uro t o t| scđcnlojtl: I zioto, irtbnio. tala, nlKellnniti I In JekJeaa se dobi soma prf I H. SUTTHER Ljubljena, Mestnl trs. I Lasta« tovarma -------------■ ur v ŠTlci. T I Y Tmmrfta nntom aMki I K 0 \ i K 0 iL_pJ Proti 6 : zotoiii ifl pnjilobi zob iskomo d«lole dobro laaas i antiseptična Melusine ustna in zobna voda ; ki etrđi dlasso in odstranjule Bepiiletao sapo U ost ; 1 steklenica i aavodilom 1 krono. Dežeina lekarna Milana Leusteka ■ t Ljubljani, Resljera cesta šter. t polejj Franc JoZefovegA jabilejnega most«. \ Meluftine-nstna In zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. ' Blaž gospod lekarnar! Prosim vljudno, poŠljite mi zopet t trt staklenice Vaše Izborno delujoče ; mntlsepttčne melnsfne-netn« sobn« ¥0ae, Latera je neprekosljivo sredstvo , zoptT zobobol, utrja dlesno in od-; strsnja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom i vsakomur kar najbolje priporoćal. I Spoštovanjcm Mato Kaurinović, kr pošte meštar. I Mlado, staro, ! Vsak pove: i p J Krasna umetniška reprodukcija v rmt bamh .-. .-. znamenite Oroharjeve slike .\ .% Prinožo Truborlo ostanovitelja slovenske književnosti visoka SS cm In široka 55 cm je najlepsi okras vsake slovenske hiie. Ta reprodukcija je sploh najlepsa in najdovrsenejsa kar jih imamo Slovenci PT Cena m poito K S.20. DtMva •• v HARODHIKIUIGARHI i mm, mm i i Ta pt je za me ? Ker se sam i njin krepeaa. Veto zdrav želo#"c laaa! NajbolJSi želodeni likćr! Sladki in grenkl. I Ušm aa aer»cfls: rtOMAi, *r ihn HaBmlOtfSBB POfOfllB« II *»*£!£ i6 i g v>^* i«« gŽ > 11. If.pop 73» 70 slab jug jasno . 9. zv. 727*3 3 1 j si. sever oblačno IX 7. zj. 727 3 0*8 ! brezvetr. j megta Srednja včerajšnja temperatura 3*2% norm. 46. Fadavina v 24 urah i 0 mm Otfia •• tate| meblovana ali nr-meblovana 3767 sosa s posebnim »hodom yf 0r*4a\a\ki ollcl it 8, L aadstr., tesao. Gospodična, ki govori slovensko, nem- Ško in italijansU-o, ieli priti v učenje h kaki b«!;4i = šivilji ^ zm t^ri mf^ce. Pr«>si *♦» ^a Takni'rsi oH govor f|B. I.11, poste restante Lovrana« i779 Voliko ii!i je naprodaj na Stajerskem, ćez 94oralov: travniki, sadonosniki ."•.'■I*. l*:pa p'j-l.pja pri Cv-sti. Ceoa K 47.000, naplača se K 7000. drugo ostane vknjiženo. Več pove Fran TomSić, 37 Ljubljana, Valvazorjev trg 4. 65 Spre]me SO pri glavnem zatr. /av^rovainc družbe „DUNAV11 ▼ Kranja Pisarnici urninIK zmoif-n slovenske in n^mške steno grafije, t^r strojepisa. — Ravnotam sa aprejese ^d) ptriektna slovenska m n- iii — *- a 3751 stenografi n ja. Stalna siužba. Plača po dogovoru. s Plis-Uenev klej **•& topi, apsfa im I — »okiva m pH Fraincu Kollmannu. Dva nranka pomoćnika za fina, boljka dela sprojBIO takof f r. Čuden, nrar, Ijubljana. ____________________________________3775 KDOR NE VE kaj bi kupil s\.ojcem za vezilo pn porokl ali in BožiČ, naj si ogleda moj BF GLAVNI CEMIK ~^C z več kot 3000 slikami, kjer najde vsak nckdj pnpravnega in ki ga pošljem n* za ti te vo vsa* kemu lastonj in poštnine prosto. C. kr. dvorni dobarlt6l| Jan Kunrad, Most štev. 559 2914 (Češko). Uće a« kompanjon ali đelcžnikc z jako majhniin kapitalom, za edino, veliko, umetno, brezkonkurenčno, dohička-n<^sno podjetje nm JAsealcaJL — Sodtluje se brez z ::nude časa. Za Jožem kapital se j^mči Poj^sniU *e dobe do 15. t. m pod naslovom „Kedka prilika xa domaćina, 2000 K-*f poćtno leteće, lesenlce, Go-reniako. 3t*76 Hoišiorlšf 24 let star, s primerno šol>ko irobra^Ko \f\ rH'fletno ?T{»nv»Wo rra^*'> ftoll tluibe t trgovski pisarni z za- ćemo plaćo. 37^4 Ponudbe se prosi pod MJ. 1»M r.a upraMii^Tvo »Slov. Naroda«' HIŠA z gostilno in trafiko. Iz proste roke se proda hiSa z lepim gospodarskim poslopjem, vrtov, njiv, gozda in travnika. Eventualno tuđi z velikim lepo lezećem vinogradom pod zelo ugodnim i pokoji. Le resne ponudbe pod 9Lepa prilika1, Šmarjeta, Dolenjsko, 3777 St. 11.195. 3778 AVISO! Vojna uprava kupi po trgovskih običajih za Gradec . . . 800 q rzi, 2000 q ovsa; Maribor . • 900 q pšenice, 3200 q rži in 1400 q ovsa; Celovec. . . 900 q rži, 1500 q ovsa; Beljak . . . 60<> q rži; LjuMjano . f 2000 q ovsa; Trst . . . ! 500 q ovsa. Zadevna zapotovitvena obravnava bo 22. novembra 1910 pri e, fn kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Kolkovane prodajne ponudbe morajo do najpozneje 9. dopoldne do-speti pri c kr. intendanci 3. voja, kjer se lahko pogledajo tuđi natančnejši pogoji iz tamkaj v poinem obsegu v vpogled razgrnjemh nakupnih aviz in uzančnih zvezkov. Nakupne avize in uzanćni zvezki se tuđi brezplačno dobivajo pri voj. oskrDovališčih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju. V GRADCU, novembra 1910. Od c in kr. intendance 3. voja. IH® Pozor! B® | I Aspiranti xa enoletno prostovofjsko službo« I ■ F*o nedavno ra2gla?enirj vesteh st je visoka merodajna oblast ic za gotovo ^m I odlomila, da h(Kr v kratkem odpiaviti sposobnostni izpit (lntclligonzprufung), ki je ^M I predpisan za aspirante za tnoletno prostovoljsko službo. ^B ■ Zato se nuino priporoća aspir^ntum, ki si hućejo zagotovitt enoletno prostovoljsku ^B I službo, da lapraTtjo ta izpit — m sicer pu sedaj obstojcčem načinu — ■ijpoincje 4o ^m I aeseca decembra 1911. ■ B Zato otvarja podf»'?an1 x»vcd - rn pripravljanje a^pirantov k temu izpitu — U- ^H I Jesoma ie 1. Janaarja 1911 glavni očni tečaj, more pa podati tuđi v kradem t.isu pripravo H I za izpit. Naposled pa je dosege! ta zavod tuđi zelo dobfe izpitne uspehe. Podrobnejsa H ■ pojasnila daje H ■ „Prvi zagrebački vojno-pripravni zavodM ■ I 3750 §ola in internat: Zagreb, Kukovićeva ulica 15). H Solsbe PotrebJćine :: vseh vrst se dobe po najniljih ceoah ▼ ;: Narodni kn|igarnl s v PreScniovt oBci it 7. s Duofti vestom Narodno - napredno dija&tvo. (Nadaljevanje iz zadnjega »Dijaš-fcegra vestiiika«.) Kakor šino že enkrnt omenili, je glavna progranina točka or^anizova-ne^a nar. napr. riijaštva: O. s. n. n. d. hoće organizovati slov. dijaštvo na temelju nacijonalizma, svobodomi-seinosti in demokratizina. da ga uspo-8a hl ja za narodno, kulturno in ztasti Ka poljudno delo. Kom-ni smoter„O. e>. n. n. d. je povzuprpdnib btrank. Iz teg-a temoljnegra -f^lulata so derivira obsiren. skoro neomejen nanieu ntUo akailemiem* or^ranizaei-je. V glavnih točkah bi bil pa namen O. s. n, n. d. sledoei: 1. Knotno orgauizovati slovensko dijaštvo. *2. Skupno varovati svojo interese in vzdrževati potrebne zveze in edi-nost /a dosesro c?vojeyra smotra. 3. S splošno in vseobsežno izobrazbo jaeiti Sloveuee duševno in gospodarsko ter krepiti njihovo narodno samozavest. 4. Skrbeti za nadaljno izobrazbo ljudski soli odrnstl^ mladino in za njeno organizacijo. 5. Voditi narodno - obrambne ekfije hi ndeleževati se sliodov ii; drug-ih javnih prireditev, ki irnajo namen delo vat i v narodnom, gospoda rsk em ali kulturnem smislu. Svoj namen pa doestanke in izlete, f) javni* veselice s petjem. srodbo, gleclališkimi in drugim i igrami, plesom itd. 4. % vsem i primernimi in po-titavno - dovoljeninii sredstvi deluje za nadal.ino vz rspodarskem smislu. Vse delovanje O. s. n. n. d. h > • odaj skrajno praktično in proraču-njeno na to. kar nam je pred vsem trrba. Dosedanja naša napaka provi n* r i jalne separiranosti se mora umak. niti skupnemu nastopu in notranje-tnu edinstva, ki nam bo prineslo na ,ajnaj zopet nekdaj izgubljeni uprltfl in vpliv, katerega tako zek> rabimo, ] akor borno pozneje j)okazali. Na ^notraj bo pa enotnost vplivala nivo lujoee in reformujoče. Tista ma Umi-kostna nasprotja in tradicijonalne .specijalitete se bodo nmaknile id**-,iam, ki jih 1>o novo življenje zanesln med nas, oziroma že žive med mlaj-^im dijaštvom. Enotnost med nar. itapr. dija&tvom je pa tuđi velikepra urg-anizatorienepra pomezia. Razvoj in moć naših dmštev ni povsod enaka,v skupni in enotni organizaciji pa moo-nejše društvo na premno^o naeinov iahko pospešuje razvoj slabejsepa društva, kar ima za efekt koneno ]>ovzdigo vse oe-lote. Le v tesni, skupni in enotni organizaciji je moEToć napredek narod-nonapredni'Ka dijaštva, le tako 1k>-nio mogli z uspehom nasiopiti proti dobro org;anizovani demoralizaciji klerikalne^a študt-ntstva. Ali razven tf>#a javnoga in zna-Tio^a sovražnika imamo se drtij?e|ra, k i nam je prav za prav sorođen, pa se v^ndar g'erira kot najveeji naŽ na-^I^rotnik, vsaj vse njegovo delovanjo ria*i potrjuje v tej žalastni resniei. To so narodni radikalei. O njihovih >ov raznih izjavah nasproti nam Miio govorili pred tednom. Tuđi ta vr-fisili do)»ra i" uiocna strujo, ki se .i- ludi skupno organlzovala, j© bila ^koro uničujočega vpliva, proti nam na pf»ljn dijnških gospodarskih vpra-^anj in akeij. Praktični, kakor so bili, so okupirali vse napredne denarne iu sploh vse druge podpore, na kate-r»f je vodno navezana većina naSega 'iijaštva in fi tem fio najobentnejše ^kodovali razvoju našeg-a narodno- napređiuva efijaitva, kl Je kon&K) obstajalo iz nekaterih dobro 8ituir»-ixih neodvisnih dljakov. Vse drugo je pa tndi zaradi materijalnih koristi šio k onim, ki so narodno-uapred-re podporo napeijali na svoj radikalni mlin, ki je seveda uspečno deloval v nam — soN^ražnem smislu. Ker je bilo naše dijaštvo ve?lno-J!|n ilobro situirano, finanena vpra-sanja nišo silila toliko v ospredje, ko set laj, ko se je narodno-napredno jri-l*anje resilo tradieijonelnih navad in se razširilo v vse socijalne kro^e slo-\ ensko^a »lijaštva. Stniaj jt» n:istala j>otreba uresni-eiti geslo »Svoje sebi!« in tuđi tu je važna naloga O. s. n. u. d. iineti v o*-idenci vse ixnli>orne in dobrodelne naprave, katerih se Iahko poslužujejo rnš\ dijaki. Porabiti bo morala tu velik kos svojega vpliva, kateroga ji l)o dalo edino orgauizovano ozadjo nar. napr. di.iaštva, da bado prišli naši dijaki S.o zasluženegra upuste van ja. V Uiisiiii iniaiiio tu «>Radogoja«c, »Domovino« iu v^o vrsto pod]K>rnih in posojilnih na prav pri naših hra-nilnienh its posojilnieah, kakor pri drugih dobrodelnih institucijah. SI-sto^atieno in naravnost demoralizu-J joi; pirziranjt našega dijastva pri iiarodno-naprctlnih podpornih uisti-tucijah mura najti svoj kenec in mi homo, t*e l>o treba, z uiarsikaterim kričeeim slurajem dokazali resnie-nost svoje trditve! Ob enem pa borno informovali javnost in poklicane faktorje o resnični potrebnosti podpore. Merilo jK>trebnotiti ne srne biti vee veeje ali manjše radikalao pete-linstvo, nmpćik resniena potreba. Vodstvo O. s. ii. ii. d. bo v ravno tej točki moralo storiti zelo mnogo, da s? zagotovi vsrtj tista materijalna gotovost pri našem dijastvu, katero lah-ko nudimo svojim dijnkom na pod-lagi M-ilanjih razmer naših podpor-cih institucij. (Dalje prihodnjič.) * Drnštvo svt»bodo;niseloili slovenskih akademikov »Sava« na Du-msju jo v letošnjem zimskem semestru znatno uarastlo glede na število novih elanov. Kakor se nam poroda je splošno narašeujoče gibanje med nar. napr. dijaštvom že začelo kazati svoje praktične uspehe. K lepeinn napredku bratskega društva na I>u-r.aju tlaues samo naše čestitke. Ker st» je včeraj vršil občni zlx>r, posije ciunajska »Sava« itak obširnejše poroci lo o njeni in o društvenein na-predku v »Dijaški vestnik«. Ljudska pretlavanja po dezeli. V programu O. s. u. n. d. je ena izined hajvažnejšili tot-k § 5, ki slove: V interesu prepotrebnegra razširjenja obzorja preprostegra naroda nagrlaša O. s. n. ii. cl. veliko važnost ljudske literature svoboflomiselnejra in po-jnilarno-znanstveneg^a značaja, usta-navljanje ljudskih čitalnic in knjižnie hi prire janje javnih preda van j in hore vse ta z vsenai močnii vršiti in pod pirat i. Akademično ferijalno društvo > Savac se je enako izrekla že v reso-Inciji obene^ra zbora 4. sept. 1910 v Ljubljani. V smislu te^ra naznauja-mo t^nlaj našim čitalnjeani, izobraže-valnini društvom, političnim društvom itd., da se Iahko obračajo na našx» društvo, ki bo preskrbelo do-brili prodavateljev iz vseh polj v;iau-stva, kakor tuđi politične govornike. Ljudska predan*anja. se pri na vse j»re\ee zanemarjajo, dasi so ent« naj-važnejših sredslev za kulturr • napredovanje. Mnoj-o več kakor pisana «\!i tiskana beseda zaleze govor in mnopro bolj j>repriče\ alno moč ima ^ovorjena, ko tiskana beseda. Najbuljšo pu je, da se zdru/J kako j)ončno predavanje s družabnim •>-eZ-erom, da Mi po predavanju Iahko liomačo pogovore somišljeniki isto vaši ali tr#a o skrpnih zadevah, vsaj vemo, kake škode je ona konzervativna scpiiriranost ravno po dežHi za razVirjanje naših iriej. Za l>ožifni ča« naj bi vsako naše kulturno društvo po deželi poskrbelo vsaj za eno predavanje združeno z prijetnim zabavnim večerom, kajti prefl vsem je treba več je izobrazbe in grlobokp.isefc'a čut a za združeno in demokratsko de-i ova nje vseh enakoniLslecih. Lai vpletke (kite) dolga prevesa. • • E 5#— poldolga pr«vax» • m T*— kratka preveza . • mmz"" §i „ Tata nlf— nelno svetle (bKnd) ii sifc ar/, tntje priporoča S. Strmoli, brivce la lan&Ur, rjobljaiu, pod Traačo «. 1, (irttM ««vl|ank«0a «Mta|. Izđclnje vs« ■••••I*»r»k« "fS?*«1?" Udio io ok««M. Ceit u ieto «»»*• Kipuje zmedeM «■ re»ie «««• «■• Perje *m postelje in puh priporota p ujiižjih ceaah Pred ikoffij« itev. 20. Zmaoja narobila f« totnt izvrtujejo. Najboljši čevlji ^= sedanjosti. ^= Cene brez konkurence! Edina zaloga le pri trrdkl I. KEBER (pri zlatem čevljn) Juhljana. So!ski đrevored { v Mahrovi hi&i. i Ustanovljen« 1845. l'*u»ovlj«»o 1344, Edini zavod v Ljubljani za kemično čišćenje oble-ke in zastorjev, barvarija in likanje sukna na par. -još. reich: I PoliaoskJ nasip - Ozka nlia šl. 4. ■ Sprejemališče Šelenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene v važno! za Važno! | Gosoodijijg, tro ovce io živinorejce. | Hojtjol šq in nojtene io potfrežDo ♦i k« ilrogve, kemikalije, zelUća cre-2, t|a, koreaine ito. tući po Kaelppa. ^j estne vade in xobni prašek, rtbfe ♦! oi;e, rediine in posipalae moke %m * otroke, iiiave, mila f:i sploh tm ^ toaletne predmete, fotogrifitae * aparate in potrebietae UrargUaa 2 obvexiU Tsake vrste, sredstva sa * desinfekciio, vosek in paste za tla * itd. — Velika zaloga naifiaefiega J ruma in konfaka. Zaloga svezih X mineralnih vod ia soli za kopel. J Oblastv, konc. oddaja strupov. $ Za iivinorejce J pf»scbnn priporočljivo: grtnka sol J dvojna sol, soUter, eeofaa, kolsaol, * krmilno «&pno itd. - Vnanja narocila Jj sc izTršujcjo točno in solidno. j Drogerija I ANTON KANC ^Ljubljana. Židovska ulica št. t. 1 Kapule po aaivUil ceni razia zeti*£a i 5, (roic), cvetje, korciine, semcaa, sk»rjc iti.Ji Ivgisflpla Ljubljana, mitski ctsti 13 namiznih in nastropnih svetllk najnovejše vrste nova hlša s štirimi staaovaoji ?* lepira vrtom spredaj in zadaj mm hišo, v gorkem kraja, v Gorici f* Mpr 3 5 n ftiftfc, Ctno posttljno ptrj«! Kg sivega, dobroga* pu!«cncga 2 K ; boty-J«-2u HH; pnnaa poibelc(T& 2 flU K; belepa 4 K; belege puhastt-ga ft 10 K; .kg vfilefinegA me- _____________________incbelrga, pnlje- otga, 64o K, 8 K; »g puha. awcga 6 Kf 7 K, beirga, hnega 10 K; najtinejši prsni puh 12 K. Kartrila #d '» k» taprtj fraikt. ZiotovUene posteUe :-d^;'rrr dre^a, bek£3 ali rumenr^a lankingi, pernica 180 cm dol^ja, )20 cm iLroka, s dretna iglavnicama, i>0 c.n dlg, t>0 cm 5-r, polnjena z nofim, sirim, prav stanovitnia pahastin perjem 16 K: rupol puh kO K; puh 14 K, posamezne pernice 10 K, 1^ K, 14 K, 16 K, iglavnice 3 K, 3 50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm §ir. 13 K, 14 K 70. 17 K 8t), 21 K, zgiavnica, 90 cm dolga, 70 im tir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70. f-iodnja pernica i;; inoCncga črtaste^a gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80 katpoš»lja se p* poTzctju, od 12 K naprej Iranko Lahko Je franko zamenja za neu^ajajo^e se vrne dcoar Natanćm ceaovr.iki gratis in franko. S. Bulsck. Deieo ci iL 767. Čeikt Hotel liMji (narodni Dom) f Vcioskem eiini impolnoma tintiu Mi\ ? ličim Opatija, stoji ob državni cesti v blizini postaje električne 2e!eznice. Preskrbljen je z vodovodom in električno ni-svetljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu je restavratiji z izvTStno kuhinjo. Toćijo se znamenita istrska in dalmatinska vina. Cene nnerne. i*!« Bergerjevoglicerinovo-kotranovo mil«v % tuiterca je -a w4^»ttui, tfUc£fiM ia ki pt aartaattvaM t«t *đK.x» srefsr.* « |iA¥* le raW aalj« a l/rr*tH!» a«p#toai B#rger{ev9 boraksovo milo Cea* kotsad^ ^s&ke vrste 1 BaTOdllom o uporabi S0 vir. Zaite*a.;tfjw -♦!—rm4» is ijuS«»T.i jr • i« a* ^»l«^M«[«ti nram total* riđu e \Ar%ti eaoA ratn O. Heil A Ct». aa wu±i Ki ■a Dsaa;« litM u> X Slat« avatiflijo »a sv«tovnirazctavi • Partxul9O# Vka 4r*Z* a^k. ta kirin. miU rajualc iaraar •«> naktcia v a*--2i!a, ii ** anacnr v\Ai.a.a mit. Ha 4«b«lo: V Ljubljani se dobiva v tek^rnah: Mllam |_*ust«lK, Ph. Ir. Jotvfa Ćiimar, J. ■aytS C Plecoli, U. pl. Trnkbzf t,i v vseh drugih lekamah na Kranjskem \0Ib Sto)! k jvojia! J(aroJna hrriia! Hilko Krope! urar in trgo?ec Ijtkljaaa, JirOJtr tr§ Jtrr. 3. — Ustanovl|coo leta 189?. ——• Ccoj. obćiiisnru priporoćam trofo bogato aalogo 1964 s^MMklli ta topaHi wt% aaaaaVf pntaaav ia mfliflib Osobito »edaj ob pHliki božica itt Novega Jgj. aajnenil »cm ^ prođajati hpnvBi toiat ii cot! — Im Y!*kQ lifniMu ai po a^aflak k^^^^^&^^ &— ^^a^a^K ^^^^Mi Za slabokrvne to prebolele je idra?oi&ko priporočeno in# flll* ■finih* ¥tM 3009 SKOčS ■ajboljie sredstva 4 steklenice (5 kg) fr*~Ao K 4 — Br. Novakovič, Ljubljana« Opozaija se na mzodo hranjshin Klobas odlikovanih na ra stavi t Parizu !. 1904. Razpošiljam velike kranjske klu* base od pristnih kranjskih pra^ičev po 40 vinarjev komad proti povzetju. V 2alogi imam tuđi vsakovistne v mojo stroko spadaj oče mesnine. Z odličnim spo£tovanjem Franc Golob mesar in ^uekajfva'ec 3704 Sp. Slika pri Ljubljani. Lepo urejena in dobro idoča pivocorna na Kranjskem, s pOSesČVOm, ilvinO in vsem gospodarskim orodjem se proda. „» Tozadevne dopise na upravniStvo »S3<>v. N^ro.u« pod „Pivovarna". a^a^a^a^aK^Jjifeiffi^Bi^ijflOi&^^ft^fiv"**)* i ^^^^^iBH^B^^^B Gramofone najbolje vrste po najniŽji ceni avtcnatsčne, posebno za go>tilni-Čarje pripravne pv\ oroča 5> Ivo Bajželj y Ljubljana b Harije lERZiie cesta 11 (KoliztJ). Rarnokar so došle najnorejše slovenske plošče a K 3*50. — 1000 igel K 2*—. 2514 Od dobrega najboijše sta margarinu maslo za pečenje 1 1837 trn h margarinovih izdelovalnic za planinske dežele v Celovcn. Samo pol tako drago ka kor naravno presno maslo ga nadomeščata popol- noma 7a kuhanje, pečenje in praienje. ■ruK^" ^H OLLA a Jra^NaT V JRVI^aa • ■ ^^ffVljMfl ^ 200^2dravni- ■^ specialueu HuniijA 1 uVsjiut ¥&*. ^° d«ainJtra stanJ° I sllvelse. i I^J i mosti tiliiim J Zaloga v I ^B^^iiAiboliiiClM! J Ljubljani: ini lekarmeab ii JS% pkcoli< |cklf. pIV drogerija*. JTmk n«r. A. Kine. Zahtevajte, da Vam Va5 dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov 2a ti>ti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". Uustrovan, poučen in originalen cenov-nik i navedbo prodajališč zastonj od tvor-alce za gumi OLLA na Dnnafu U. 3<>O, Praterstr. 57. 1000 ......\ i Vinko jMajdič | ! vaijčni mlin v Kranja ! < __— (Kranjsko). —— i Največja proizvajanja pdzruno naj \ boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih ; < vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode i v se in dado kvantitativno ntdosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske moj stre nepreccnljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 28 V L|obl|asli Potortii, Trag?—, Kolerjn, Trst« Gorici, Cdovc«, aUlfaka, Boleaim, Inomoatn, TH-dtsta. Zadro, ipljttm, Kreajmorta, Eotor*, tarafen la Pmlf«. Brzojavi: Valjćnl milu, KranJ* Trinski iistnnn« aaVaa^aaaa^aVBa^aWa% aaBj9a\ iffft trgoTSkl ačenec * primarno Izlika naobrazbo •• • pptjmetaa 3725 Kje, pove upravoiitro »Sloven-skega Naroda« Nevrastenija je dandanes med trpečim občinstvorvt neverjetno razširjena. Tisoti moraju jo prenašati I trpkr muke 1 živčncslabo-I sti in so Ž' f popolnomd obupani, ker ne najdejo pravega po- močka za ^ zdravljenje ___ svoje bolezni ^^^**^5^^ čeprav so po izkusili že marsikaj ne, da bi dosegli uspeh. Resnično je samo obžalovati, da se zanemarja edino reelno sredstvo, -elektriciteta. Mnogo bolnikov, ki jih muči sploSna živčna slabost, revmatizem, glavohol, pomanjkanje spanja, potrtost, ohromelostno »tanje, nevralgije. moteoje prebavc iz nervoznosti, malokrvnost, slabosti vseh vrst ter aajrazlič-nejse ienske bolezal itd , še ne ve, da se z najboljšim uspehom lahko rabi galvanski trainošibki tok. Da poučimo trpe'e ČIoveStvo o bla-gostovljenem učinku elektr citete. smo sestavili jako zanimivo, poučno, poljudno znanstveno brošuro, ki jo vsakemu, ki se na nas obrne, po51jemo gratis in franko Se ntkdar se ni v Avstriji tako dra-gocena knjiga zastonj nudila obćinstu. Clek^ro - terapcvtiška ordinaciji Dniiai, L, Schwang£3se I. Meuanls AbL a. 2. 3749 12 XI 1910. Enpoa sa brezplatno kalif«. ~ Na 8 EI«Mro-teraD»vt(iko ordinacijo j 2 na Ounaju, I Schwa^gassa j 5 1, Macitnin Act a 2 j ^ Prosim posijite mi knjigo: i ^azprava o moderml el«a> j tro-terapiji" ai Da^ gratts in tianko "VQ Ime:________________________ Naslor:_____________________ I Pristni kranjski \ lanenooljnati /irncž: Oljnate barvc \ v posodioab pm Vi. IM I kakor tndl v vtćjlh posodah. I fasa9ne barvc za kiše, po tzorrih. Slikarski vzorci ta pajrir za tzorce. laki pristni anglđki za vozove, za pohiitva ta za pode. Steklarski klej (kit) prtzaam ta streftmrM Karbolinej ^ Jrtavcc (gips) za podobarje bi za stavke domaiega izftelka a zttarjc ta za vsakt tbrt priporoia fibo\j Jtanplmann Zabtcvajtt ctaatl ajajaja>^aBaBaBaBaBaaBBBap^B^B^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BB^B^BBBBBBaaw Uprava »iljSkin tm (ReaJ<«t«»i«arkt) ^ jraki, JUiurldlgassc 24, priprtfa aittipaa zmQBb ? aakip: 2142 Gozdflo losom v blizini ■•ljakaiv 91 oralov zemljišna, med tem ofcoli 40 oralov gozda. većidel pripnvntga za po«<>kanje. Les je vreden okoti K 40.« 00 —. Za ga z moćno vodno silo, nadstropna hiia, 6 sob, dvorana, 2 kuhinji itd, mlin na 4 tečaje, hlevi in gospodarska poslopja. limte* tpeka-lacljtki ctjekt Cena 74.000 ft. Zmerno na- plačiio. 2138 DmžinsKa h!!o z velikim, lepim vrtom pri Mariboru, hiša n* novo zidana, z opeko kriti, 4 sobe in 7 kuhinji, veiike kleti, pralnica, pođstresje itu Mai-hen hlev. Prekrasna lega. — Cena 14.000 V« 2231 Gostilnica z •konomljo pri Catlovcu, na državni cesti, prav obljuden prostor Hiša solidno zidana, enonadbtropna, obscga: gostilmško in posebno sobo, kuhinjo, tri stanovalne sobe, plesno dvorano, poknto kegli&e, hlcv in svi-njak, šupo za seno, okoli 13 oralov zemliišća. Cena 92.000 K. 2194 Lično zemljište v okraju V«llkov«c. 35'/, oralov prav dobrega zemljišna z veliko sadnimi drevesi. Hiša enonadstropna, zidana, solidno in novo zgra-jena, z optko knta. Vr pritlićju ena velika, ena majhna soba, kuhinja, jedilna shramba, v prvem nadstropju 3 sobe. Prodajalnica za meso, obo-kani hlevi in gospodarsko poslopje, bajta z eno sobo. Cena z orodjem itd. okoli 42.0OO K. 2072 jostilna s hlevi, kjer ostajajo vozniki, z mlinom in žagof blizu železnice in fare na Koroikem. Enonadstropna hlsa, veliki gostilmški prostori, 4 i sobe, kuhinja, jedilna shramba, kleti, poštni < nabiralnik in trafika, mlin na 4 tefaje s t\- \ sttlnikom in dvigalom, iaga, kovačnica, ! velika hlevska in gospodarska po- i slopja, 2 senjaka, dalje žgalnlca itd. 210 i oralov zemljišta, od tega okoli 140 oralov I lepega gozda, 8000 sadmh dreves. - Cena i 1SO.OOO K. Dolga 50 000 K. Zaradi delitve Uedščine. 1990 HOTEL v lepem mettu Štajerske. Stara, renomirana obrt, 2nadstropna hisa s toćilmco in klubovo sobo, jedilnico, kuhinjo, veli kim i kletmi, hlevom in šupo, 16 sob za tujce, 6 stanovalnih sob, 4 poselske sobe, lep gostilniski vrt itd. Letni izkupiček za sobe 6600 K. za kuhinjo 19 000 K, zn klet 2>.000 K, stranke nlačajo za stanovanje 800 K. — Cena 14O.OOO K. — Bremem 65000 K. 2191 Grasčina v iCmj. knjigo vpisana z gosti ino in trgofino z meianim blagom na Koroškem, gosposka hisa, novo zgrajena, kakor k;rad, 1 nadstr., 3 gost. sobe, kuhinja jed. shramb,?, pradfljalni prostor, 6 sob, obokan hlev za 60 glav, svinjak, ovčji hlev, Supa, ameriska ledenica, okoli 212 ora ov zemljisča prve vrste, od tega 100 oral. gozda, 2 ribnika, prav mnogo sadnih dreves, gostllna in trgovina z mednim blagom brez konkurenee. Cena 13O.OOO K. PlaĆilni pogoji po dogovora. 1987 gospodarstvo pri Arnevžu (Arnfets) na Srednjem Štajerskem, 16 orilo? zemljica, od tega okoli 5 oralov gozda. 200 I sadnih dreves, vse arondirano, hisa lesena, 2 sobi, kuhinja, klet in sušilnica za meso, zidan • hlev za 10 glav goveje živine, svinjak, pod itd., vse z opeko krito. Cena z inventarjam vred 17,000 K. 2195 Gostilna z mlinoni ; pri Vaiifcovcti. Hiša z mlinom solidno zgrajena, zidana, ima gostilniško sobo, kuhinjo, mlin na 3 tečaje, s »tiskalnico z* olje itd. Druga hiSa t sobo, kletjo itd., hlevom it govejo Živino, svlnjakom in podom. Poslopje je pripravno za žago ali kovatnico. Vodna tnot je moćna in stalna. 3 orale zemljišta. Prav dober kraj, priljubljeno kiletoviiče. Cena 4S.OOO aU PUtilni pogoji po dogovoru. , 2024 j Ha i ekimija; pri Ba||sJiau Hlli solidno In masivno im-jena, enonadstropna, spodaj kkti. V pritlićju je »oatitnilka, posebna in stanovima soba. kuhinja, jedilna shramba itd. V 1. nadstropju 4. tujsae sobe. Vrtni salon, pokrilo kegljUče, ko- CluVe s 5 kaMnasmL Obokaal hlevi, skladište, ienica, drvarnica in listnica, okoN 8 oralov zemljiića, od tega okoli 3 orale gazda. Prekrasna lega, prtoTaviio zm upokojesKa. — Ceaa SaVOOO K. Pojasnila kupcem surim se dajo brezpla&io. I ti Ausust Wt ^Š9t V aV|sjU)ajsi 40 : IHellai ito ». * f i Tnmi) . iiielajt, aefftfUa ia F<4a)a tsaJiaTrstac sode vw ■•■■■•I** «*»•»■• Blaž Jesenko Llabljan«, Start trg U I pri poroda klobnke cilindre, čepiće itd. I —T—r--- najnovejso faaono —■——~ | po najnižji ceni. Popravila in preobteke toCno In ceoo Popra ila In preobleke točno In ceru. Hajcenejae solntnike ig Mie domaćega izdelka pnporoda Jos. Vidmar Ljubljana Fi^d ikofllo 19, Start trg 4, Pražamiovai nllea 4. Jtu 7iGsl/iv& pvtcvuli rui/ obrneje f. X. Kaiser p.*k.. I i LjaHiaL Uufemn i« n i I prtpoioća svojo bogato aalogo I raznovrstmh I pa h snbem tovoklhsa^tB^bMIn.vMh I ajajj kijtes (biciklo«) kakor tuđi I —tihri ogeal I po oajotijih cenah. I Popravila p«Ak9 aiaaaaaj. I ki ooo»i Moiktov toćno io I •otidBo. I Pr«VO 317« vinske sode neka) skoro novih, iz trdrga le«a od ; 5^—100 1, oH 400—650 1, in od 9'X) ' do 3OOO i artda po alski ooal F. CASCIO Lingarjeva ulica St. 1. Zraven škofije« i______________________________________________________________________________________________________________ j podružnica v Trstu, Piaz^a del Ponferosso 3« ^brestuje ■ vloge na knjižice 4f49f ■ ■ premijske vloge 4*<°0 ■ ■ vloge v tekočem računu ■ ■ /. .-. po dogovoru. .•. .-. b Poštne položnice se pošljejo na željo zastonj. Bančni posli vsake vrste. 2642 Vadija in kavcije. Pozor! PozorI Nebo] za Ifsotržce! Na dolnjem Žtajertkem, se iz proste roke prodasta dobro obrašćena z dorasilmi hrastovi v skupni izmeri 7 oralov 1265 kvadratnih sežnjev, ki leže pnbli>.fj<> pol ure od £elezoiske postaje, ob dobro vzdr-žani cesti. Cena po dogovoru 3720 K;e, pove uprav. »Slov. Naroda«. Knežje Schwarzenbergova Protivilo restavracija v Zagreibut Elsca št. 31a Hajefeptnejsa mla/racija v Zagrebu. lzvrstna kuhinja, to^na postrežba, sestajanje vseh Slovencev, vojaški & koncerti. ** Haznanilo maHR! DoToljujem si vl,udno nazoanjat) svojim cenjeaim Daročnikom in slar < občinstvu, da sem prescl 1 ^vojo črev- I ljarsko obrt iz crevljanklh ul. it 4. I v Gosposko ul. št. 3. > nasproti deželnega dvorca | Zahvaljujem se svojim cenjenim na- f r« čnikom za izkazano mi dosedaoje [ zaufanje in se pnporočam se za na- [ daljno njihovo naklonjenost ter bele- li iim z odličnim spo^tovanjem 3713 i] Alojzi] Erjavec I ćr«Tl|ar«kl mo|«ter, I $osposka ulica št. 3 v fjobljinll f) iar «• kupujte g|l njč druge^a pri)ti ^^H I .kas Iju j H lirlpavoati, kataru In aaal*- I 1 ■ s«njuv fcrćfi»Mtu In oalovako- ■ I ^" mu ka4ljuv nego slastue H I SS^Kaimlevel ■ prsne karamsle I R ■ • „trantl javlkatnl", ■ I ^Lfalia^ Cflflfl "o* poverj^nlh ■ I ^~ lUlIII ^P*^val od ■ I JM^ J Jllli ZĆIMinlkov D ■ I aaaan^^^ u ****** zasebnikov za- ■ I ^B jamčuje gotov uspeh. ^M I ■ lavttak 10 ta 4# vtav, «katt|a S I ■ M Vteaii«v. Pruda>a jih: ■ I ■ V L|«M|aait ■ I ^m UteaM p! Trntociir. lekiriii Rik S^iitk. ^ fj| I ■H karnA. Dr. O. Pk:co»<. lekarn«. D«J«ln« (•■ ■ ^m kara« Mf Ph And Bohinc lrkar»a pr\ kfoai aaj ^M Mr Pk jM.čti«Mr, teftarn« Aut K.a«c. «r> H ^H gcrlj« B. Cvaaiara. 4ro^ccij4 ^4nja". ^M ■■ DmkI Pik. kkam«, Išrijm. i ■■rfm—. k>> H H kanu. Nov« mmm. C k*4rif*til kinu ■ PH H*9* —to. hm 9mK MmmmI M« *. V%- ■ ■ M«a. M Itn mačka. bkw»*. Metlika. A U+ ■ !■ kanM. Uiiia. Kw«l iavvtk. Mum pfl .$•■ ■ ^M Tr^ld*, Kimi>. Pr Mccaric, Hhmnn, Poa»o)i*c ■ ■aaaal aaaa #a^aaa^aiaY aaaVaa*aaa\ aVaaaaaaiiat A aaa^aaW^la aaaal ■^■^■^■^■T ' v^PHh ^v^^^Hajb a^nafc^^B^^^fc^^^^^^^^^vvav* a#* aa^^a^wr^f^^a% ■^■^■^h fensbl i estdL Marija Koaopnlfka, (1846.—1910.) Slavna poljska pcsmica* (Književna crtica. Sestavil K.) Mnotfo podobnog* je med je med Eliško Krasnohorsko in med veliko poljsko pesmioo Konopnicko, nnirlo dne 8. oktobra 1910. Obo sta bili skoro v isteni letu rojeni, obe sta istopili v književnost l gostobc&ed-iiinii, govoruiškinii pesminii v domovini in narodu, obe sta urejali ženski tasopis in pisali za otroko, obe pisali literarne članke in studije in obe prelamali. In vendar — kolika razlika! Eliška Krasnohorska je pa dolgih le-tib marljivega dola, po dnevih hudih bojev za razne cilje, gotovo pak za poštene in vzuešene cilje, le književno-zj?odo vinska osebnost in njenih knjih ne bere skoro oihče, in mlade deklice namuzavajo ustnioe natl nje-nimi dokiiškimi pripovestimi — le cjeno nenavadno delo za emancipacijo, za izobrazbo žcnsk ostane nedo-taknjeno. A. Marija Konopni cka — ves narod jo ljubi in izreka njeno ime s s*>o£tovanjem, k pisatelj->kemu jubileju ji je poklonil narodni dar, malo kmetijo v Haliei, kjer bi si mogla odpočiti, a sedaj, ko je od&la za vedno, stoji v bolestni tugi ob njeni gomili. Vzrok je očiten: Eiiška Krasno-horska ni napredovala, ostala je z nazori v šestdesotih letih taka, kukor je bila v petnajstih letih, a hotela je do konca volja ti v književnosti, med tem ko je Marija Konopnicka neprestano korakala z duhom časa, na-vzgor, naprej. Zanjo ni bilo mladosti — ona sama se je prizvala k mln-Jim in ?t? jo k njim piiziiavala z vrlim ponosom v svojih prsmih. Bila js tndi razventega čistokrvna, globoka, resna pesnica. Zgodaj je osirotela, A pod vpli-vom dskrbne^ra ove ta se je vpoznala 2 Tsem, kar je imela do te dobe poljska književnost od Koclianovskega preko Rrodzinsketra do Mickiewicza. Mlada je nastopila v književnosti. A trpka in bolestna je bila njena mladost \sled prevar po zadnji revoluciji •1863) in vsled navsilnegra prejranja-nja od strani vlad, kakor ruske, tako avstrijske. Tedaj se je poljska poezija plaho skrivala po zakotjih, njena domišljija je umrla, barve, 6 katerimi se je tako odlikovala poljska romantika, so obledele, hirale. Konopnicka, hi se je omožila in se z možem nastanila v Varšavi, je tedaj bolj iz obcev #a razpoložemja, kakor pa iz potrebe \ rezupnega in verakega vzhieenja, napisala prve stihe. patriotične in nabožne, «*krbno izeizelovane in mno-^obesedne in je pisala od te dobe, ker je dosegla uspeh. Res, da je bila tendenca v njenih prvih pesmih skromna, za nove ideje se je zavzemala z gostobesedninii ti-radami, a v poznejših njenih delih se izgubi ta gostobesednost in obširnosi abstrakcij. Čudovita plastika izraza, >uvereno obvladanje jezika in oblike, razventega globoko soeutje z vsem trpljenjem, ljubezni polno bivanje med mali mi in revnimi tega sveta, oko, dovzetno za lepoto narave in umetnosti — vse to je povzdignilo 11 riko Konopnicke nad nivo »Mlade Poljske«. Domoljubno in nabožno vsebino razodevajo njena zaeetna dela. A pesnica ni ostala pri tem lahkem in za-peljivem predmetu. Ni se rodoljubno razvnemala proti hndobnim, broz-božnim tlačiteljem, niti ni z velikimi gestami plakala nad hedo Ijubljene-sra naroda. Ona je zares začela gledati svojemu narodu v dušo in srce, opazila je, da je rev^n in beden, pa no ^amo vsled nesreč. ki so zadele Poljsko, a ni pak vsled socijalnih razmer katere 6o enake po vsej Evropi in ka-tere ne pritisknjo na bogataše, n.i zlahto, in na buržoazijce, pao pa v rrsnici le na male ljudi, ki tvorijo jedro naroda, prebivajo po knirtih v kočah, obdelavajo zemljo in ro doco-la zanemarj^ni, zapusoeni. dasi član i sieer ho^atega naroda. Kakor nikdo pred njo je vzljubila poljsketra seljaka in sr žena rila 7 njim. Narodni poljski npi — zlasti Miekiewi-czev »Pan Tadonsz« so poznali dos'ej ]* poljskoga šlahr-iča; prozaična književnost je poznala le poljske^a Slah-c';ča in bogate me^oanske stanove. — Konopnicka, ki sta jo vodila ženski ir.stinkt in resničnn počutjeje odkrila t> Ž4CO življenje noljske^ra kmeta. V Mih, ko je (1002) narod proslavit spomin petindvnjsetletnice njenepra Vn.iiž°vneprn dolovania in se je vsn Poljska hva tržno radovala % veliko ženo in nmetnieo, je zbrala Konopnicka iz svojih spisov, kar je v njih nnjlopšec-a, in je to poklonila polj >kf>mn ljudstvu z uvodno prarnijo >Na praeru«, iz katere je razvideti.ka-ko zelo jo je bolelo, da n.fon narod živi v dveh velikih knstiih, kateri se TTieflsebnjno ne poznata in se ne bri-P^ta drnga za drugo, v kastah Slah-^i?pv in preprostega kmeokega ljudstva. Kot punico [n ljubiteljico polj-^ega kmeta jo prelepo označuje HenHk 8i«nkiewiov in domari grla« vaške peami in fcicer je to »lišati a tako ailo in iskre-nostjo, da se nam sprioo dovršenosti teh selskih odmevov dozdeva, kakor bi nekdo ijBrral na vUokem vrhu Par-nasa na piščalko, urezano iz p'^jsko vrbe. In je v tem velika resnienost, tak nezapopadljivi dar spojitve s prirodo, taka moć in svetloba, taka bar-va in vonj in tako življenje, da se ti nehote dozdeva, da, ako bi veter mo-pel Aumeti in bor susteti z ljudsko be-sedo, bi moral veter veti in g-ozd šu-meti le z njenimi besedarai.« Kruti ruski režim, pa ni domistil Konopnicki, da bi živela v domovini v miru. Dopustilo ji pa ti^a tud! ni njeno zdrav je. Pesnica je bila prisiljena po nekolikoletnem bivanju zapustiti Var&avo in je od tega časa mnogro potovala po Evropi. A nišo ta j>otovanja služila samo književnim in zdravstvenim naine-nom; vdo-vela mati je morala sama s težavo skrbeti 7^1 nepreskrbljene otroke ia tako je bila Konopnieka ueprestano in marljivo literarno delavna. Izda-yd\a jo knjige verzov s potovanj (zla-h-ti ^>Italia« in »Hellenim«). V iik-tih iz Italije, iz Provanse, iz pogor-;a Tatre, je /a^umela podati vtiske*, katere so uanjo napravili ljudje in dežele, slikarstvo in kiparstvo (staro in novo), zgodo vinski sponi i ui, in to v krepki in prijetni obliki, vedno za-n im ivo i a vzpodbudno, s tako silo in zopet s tako nežnostjo, da vzbuja obeudovanje: sliko Luinija ali Cor-re^rci.'a, ri«::i-:i!r-trti fav.ui. ciiTuziastič-negra Garibaidinea, je nacrtala v mič-ni pestrosti, ki se prijetno razlikuje od enolienosti njenih maških tovari-fev na poljskom Parnasu in znači obopatenje in razširjenje poljske lirike. Pisala je potopisne crtice, knjige za mladino in umetniške studijo. Kakor Falenski se je peskusila tuđi Konopnicka v literarnih esejih; a rločim prehkuje Fahnrki preteklo^t, razpravlja Konopnieka o živečih (Rostand. Hauptmann, Klaezko. Sienkiewicz in drugi) ; njena knjiga o Mickiewiczu, dasi tuđi ni prosta pretiravanja in je nainenj.°na ie za ljudstvro, je ena najsijajnejših pro-slavitev, katero je kedaj posvetil pes-nik pesiiiku. — Mnogo je prevajala. Xjeni prevodi so za poljsko književnost poleg Kpsprowirrzevih najzna-menitejši; v njih se oglašajo &e njeni knjiže\iii zaeetki — prevajala je Heineja, Rostandovegi »Cyrana«, Ado Nrgri — a lotila ee je turli no-vejše nemške umetnosti fHauptman-nove »Hanneler. Himmelfahrt«.) V t^j dobi je Konopnieka razvila svojo individualnost. Ona kor nini v preteklosti, v poljskem romanticizmu toda njeno srce ne divja v velikih »trasteh. ampak se ogreva in se žalosti vsled umevan.ia socijalne bede veiikejra dela poljskega naroda. Ona ljubi poljsko ljudstvo in kakor svoje mišljenje, tako inu posvećuje svoja literarna dela. V slogu njegovih na-r t^Haj glol>oki, po don)ovini drhteći toni. A najviše zdi se, vondarle >e je povzpela v majhnih pripovrdkab (noveiah). T12 se kaže kot zastopnico nove umetnosti. Ne popisuje na dol-go in široko, ne razlaga mnogo. Po stavi na pozorišee nekoliko os- b po vrsti, ki so jai-ne Ln brez ugauk, a ne | govori namesto njih, ampak le krat j ko napovo in vas prisili, da s temi osebami rrislite in pn živi jate naprej. In tu stoji na vrhuncu drobim, a iskreno rodoljubna in umetniško dovršena pripovej*t »Ncmčici«. Njene novele iz Ijudskega živ-i.tenja so realistične, nudijo pr<4tres-Ijive in ganljive prizore, in se odliku-jejo po prijetnem huinorju. V* zadnjih letih. ko je v miru živela na mali kmetiji halicNki, katero ji je poklon i I narod, je pisala svoje i-.ajpopolnejše delo, ki ga stavijo prv znavalci poljske literature, bodisi najstarei^i literarni historiki, kakor najmlajši kritiki. enodu^no na stran rPnna Tadeusza«, namrec veliki ljudski epos »Pan Balcer v Brnzili-ji^. Je to sinteza njenega rodoljnb-noca romanticizma z modernim socijalnim čutenjem na podlagi realistično snovi — žalostn^ira iz^Hevama Poljnkov v Amerika »Btblioteko Varšnvsko«, kjer je izhajala pe*em tlo zadniih dni, je bral nestrpljivo vsa-k bralpc Konopnicko in vsak do-moljifbni Poljak. Niena naivažnejša stvaritev to-rej, krona nuvjernoira poljskeflra ^nosa, ie nien »Pan Bnlcer v B^tihu« (v ietih 1Rf»*>—10O1 zlo*en>. B*»5 eno* je bil pri Pnliakih n^jbolj Hiskredi-tirana pesniSka oblik«: »Pan Ta-deuR2« je Xe vnaprej nn?*;1 v^« J P°-fikns: zato so w no1l»ki peM"*l po-globljali v naj«tarejio davnino. J** rifiko obdelavall narodM pripoved- kt^ dikali «wknrUw ali podajali manJAe slike U «0daaJi«tL Konofmloka edika ai Je opaU ostvariti epos in je doselim i njim kftkor Miekiewtoi s »Pan Tadeuss«-oir\ uspehe, ki bi bili naravnoat uedo-segljivi za roman ali dramo. Dobra pozna val ka jesika in mišljenja naro-dovega je složila kmecki epoa, kakor je bil »Pan Tadeusz« plemićki (»po«, vendar ni naslikala kmeta v i»jegovem navadu em življenju, ampak kako ga zgrabi želja po iz&elitvi in kako teče on&tran velike vode novo, prostorno in hvaleino domovino. Drugi so preiskavali gospodarsko fitran izseljevaJnecra gibanja, njo pa je zanima] proces izseljevanja t*am. Kako pase svoje o^i nad grandiozno igro valov poljski kmet, ki je zra&al na cei ini, kako se začuo po teža van firevoza sele prava, strašna Tt\i*iOSL-ranja, kako decimirata izaeljence mrzliea in lakota, kako jim op« ga n>oč v brezusiiešnem boju z divji pu-Wavo, kako zadnji preostali, vei izž«?-ti in podobni duhovom napno i>oje-majr>će moči, noseč smrt v sreu, in trepetaje nafitopijo v zaupanju na Boga ne varao pnt nazaj v daljnn domovino, kako so ti reve*i i.e vnaproj zapisani gotovemu poginu. Gospod Balcer, vaški kovač, ki je »el z drugim i, pretresi jivo popisuje pot na izselJMničk^m parniku z njenimi humoristićnimi motivi, «pre-inenami, viharji, slučaji smrti, p*»ia-tov* na parniku; nadalje pripovedu-je Balcer, kako ro se izkrcali v San-\ot>\\, kako so pot>samezrosti, nek.i-tere premoćne Inči celoten, gramli-czen vtisek: zdravi, krepki humor, množ;ca ljudi in prizorov, pretreslii-va tragika n^dvrcVjivega, vse uni-ujoergs gorja, kakor tud i živnhrvost in nazornost pri fk»v odo van ja komičnih, ali srce pretresujoČih scen — ji» nepr kašljivo. Pred vsem imponira izraz ne-omajljivrga zanpnn.ia na boga, s ka-terim se ozirajo k nebn ti patriarha-l:čno prepro^ti kmrtje, te joka.ioc«* rratere. prosijo od Bocp pravičnosti in ucniilj^nja. pa se nikdar ne jeza n^d boijo rrevidn^stjo in vdano pre-nn^a.fo n?.j^trašnp.i«e sktišnje: prav t«ko imponira rnreče hrepenenje po domovini, po vnški eerkvi, po zvone-i'.in v Censtohovem, knterega na-tajnčno čiiie v zrnkn stnrec, ki 11 mira. Od »Pnn Tndenszn«? in »Kral.ia-D^hnf ni nstvarilfl poljskn ep;ka nič veličrstnejšesrn; k»kn pretresliive so tf strofe 8 svoio čndovito karnkt^r'-f-HVo nRJr^z!ičn**isib postav, z^cvnŠi r»d Polo-šnka Tiiir,ići-ki se takoi ndorra-ri ob močvtrin. V\ pra spominia na doma ča moovirin ni^gnvega Pnles.ia, f'o stnrosra HorodziVja. Če^nr *rnrfn?i čušn offnlovo v w}>o v trenutku, k^ po nn^li lzspMertci no do^em potovn-rjn v p-orovju p^-clnz, kateri naj jih pover?" v domovino. Tn krenlra, m-n«Vn knrnkteristi-ka. v*'n^a«tni nrizori iz narave, pre-frpc]iiv! efekti fo nd^ti vnaravnost fnsriTMiioč sloir. v jezik, kntprcmn se fvo«kus, v iz^nz 7m?nm-.iočeo-p Hn>i^. ki ic vsn plr^ove n^k-fl^Tiio^rn ti-rtdnpfp ?n blcf?i<*nr"^n po-M^i7TT«fl Mlnr^e Potiske potrphH t ickron^f Ho in tragiko svoje-ra čn-ptvovnia. Henrik Siprtkievricz tnkole pis^ ^- fr>m pr^k^fKTiem enn TTonor»nickc: ^V^Tod Hobrn rK>gn.iprie istinitoRti. valrvi n^ns^^legn pnčutia z bodno Vmečko r^^nzHo, vsTo^ insnejra i>o«rl^-<1«. vs'^H nezapopnHiiivcgn prppptt». pnonei n T)nnn Bnlcer.in, v fcntori sVdi 7fl prp^r^> oktavo (**pos je 7'^pti v okt?»v^b> rfrmr« se 1er»ša, 7 vs"kf» oktave ofiscv^ krfiRnta. i^Vro-ro^t in rno* in vsp oktave skupni ko tnko prenro«tc kpkor Hnča kmetova in t»»ko plemenite in dovršene, kakor grčki gtp^^.-r ^n Pol^cVem, k^er w> pokon»H rjf^nlrrrt T*TP<* r»1O fTnUTl ^V#i T»T*lŠnii piijntpTiTci. Deotvrno in F'izo Or-7esrk^vo, n*» l>o<1o "Vnf iz«nbc kmnlu po7*»biT': n^pn° delo je veHno «ve4e, pi tzTibilo b*»rv. je moderno I po obliki \ po nhneim in je \mnt rneeti rnr^dft, i inteligene* i preprostega Pozor! Pristnekranjskeklobase v«Mk« I Urnrn*. M wto. ratpoiilja 3M4 HIŠA stojeća tik firae cerkve, na nijlepletn prostoru, •• da v najam. Hiša je nova, moderno zidina, pripravna za prodajalno in vsako obrt, osobito za lekarno. Već se poizve pri Medw#du v Zagorju ob Savt. 3677 Stampilije ▼a#h mt m aro**, irmAtt av tfttH iu2 Anton teme UoblmcJv fttncS. H i ne pomega! Koji piisDi > oajtiljši fi. RflSBERGER Ljubljana a«* Sodnijska ulica 4t. 5. Sanssoucl f&smm mJIl ataka, itlekk f Iruc ■•*••> Carte d'Or, Carte blanche, Asti sponnante Torino, speaalitett. Bakarska vodica, primorska Gennaro Ossoin«ck9 Gorica, % Cenovnikj gratis tn franku. 71 Ženitna ponudba! Mlid trgovrc na d* ž^li *e želi po-roČtti z gosp« di^no ali vdovo bres otrok, ki bi imela nrkai pre-možrnji. Samo resne ponudbe s %hUn naj se po&uejo p<*d iifro nA« Z. IO11 da upra\ntštYO »Slov. Naroua«. Tajnc>tt rajamćena, 3600 POZOR!" ^aa^ NajnovejŠi in Đajtmejii *^a| pletilni stroj sa Joplee, nogavice, ia druge ple- tenlae m. '• \ akomu' r rez razlike tralen In dober zaslnieh. G'avno ra-topsttro in prodaja ta Kranjsko, Primorsko itd. 257a Franc Kos mehanična lndnatri|a pletenja modne konfekcije iliitllaii. Sodna ulica ffev. 3. Prospekti In c«nlki brezplaćno. tfej/dlin/ Nedosežno 8 INajnovejia ■ " ameriška M\b + Hlgll«BSko gmmasto blago sa moik«. Forabno na teta. a 4*60. C^z 2 mfljona koso? iredmlh ? kratkem ćtsm. Klf l|enako gumasto blago im tenaka> (Varstvo icnsk ) Priporoćili najprvi zdrav-nrški strokovnjaki, porabno na leta E 2*60. Kdor posije denar naprej (tuđi pismene znamke) mu posije diskretno in poštnine prosto, sicei S) vin. već, edina prodaja 4, H. AUER J. tromica za gumasto blago. | Dvaal n 1, Nvasdorforstraaa« 3—0. HajĐ0¥8jša hgo« klavifjei 0. F JUR0S6K, prvi ta adlni ćeako-aloveiiakl oglaia TtUo klavtii«T Ia trgovce v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13. ■ L novembroni pa na Poljanski ces! $t. 13, kjer povcCi svojo zalogo. (J. F JURHS6K, piri la adlni ćeako-aloveiiakl oglajle-TtUo kla*trl«T la trgovce v Ljubljani, Poljanska cesta št 13. ■ L novembroni pa na Poljanski cesti $t. 13, kjer povcCa svojo zalogo. Priporo'ajo se klavlrflp planini In harmoniji ne- presežnt po dobri kakovosti gl*su in «ol dni sesta\ i, rdi-nole alovanakl lxd«lkl od 450 k vi^e, harniuiuji pa od 150 K vi§e Vsa v to stroko spadajočm poptavila kakor tuđi ug'a&cvanje vseh siste-mov klavirjev tzvršuie po jiko nizkih brez-konkurentnih cenah Imenovana ivrdkavzamt stare klavirje v raiun za najviše čine, aka te pri njej kupi nov klavir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamci imenovana tvrdka 10 let »Glasbeni Matici« in .in g'im slovenskim zavodom uglašu>e khvrje eđinole koncaalonirana tvrdka J u r a a • k. Heirik Lanz Mannheim. II TO tnraiu lokomobll li llMl Pat. lokomobile u nasičoio io pr^vrel« paro z venMnim krncijcm s sten „LENTZ« z »ttoatžiMtj* h 1000 f S. Covska razstara Pnaj 1910 inB. nCjB pani Eill Hiiinaii LOblichgasse 4. Velike prednosti vaa nuril ^^ napoaredni nakup ^^ v moji tkalnlcll Ca t«skis laiostije, da esunete ia ?eđ»t ■oj »ijeaalec. Od vsakđanjih 3-8 m dolgih, brezhibnih in garantirano pralnih ostankov nudim vam za polovično ceno, 1 zavoj 40—^45 m ia urno K 16*— sortranth v kaaatoai za posteljne prevleke, •IsfonJ za moSke srajce zelo trpežen, IrascMki ceftr sa srajce in bluze, flajek* VaJerIJ« v lepih vzorcih, aodretisk za kuhinjske prtpasnike in dom.tčr obleke ter belot moino in trpežne tlatat za penlo tn postelje Nadalje vam nudim, kot posebno Jped- jaliteto na)boljs>, kar se more nuditi in sicer 1 zavoj 3O 15 nt «a tamo K 17-5O najtepsih novosti v damskem suknu: Mrteate. ItUaiik« m^n flaacto. UrneUMt kaua ia toalete, bluze, domaće ha I te, domaće in otroske obK ke, vikeje? »irfeeat in karaeat t Infetvi bel tn bar van Vse naj-eiecantnejlc kakovosti Prodajna vrednost nad 30 K. Razpoiilj« se po po\ z«tlu z jamstvom, da s* vrač denar takoi, čt ti vam pasltjattv ae ugajala. - Mavsiate Hi M ■ arajaiMV — Vsarcl vsch m«iia iideićov t tvotnliktaM cttumi gratis m f franko (izvzem« •stankt). 3b37 iOlfl BĐKOVfl UVI £XS**i|ii:|j ===== Trske, premog, oglja, briketi i, t. d, — ^ _-._ najceneje pii tvrdki 3436 9T9 O. TAUZHER, Pmna|mk* testa It. 47, — tel+loa itev. 111, lOR LE Y KljučavniCarstvo Ig. Faschinga vdova Poljaaakl naatp ftt 6. Reiohova hite. V*Nk« «*!•«• žtedllnlh ognjfič. Isnvtat ta MKUmm tete. Cene zmerne. Popravila aa i i točno izvršujejo. i i HM ulm untik li iijtiitj&l otroških vozičkov IB MTSdBt dO B\a|H*#|t# time. 1 ALPaklč v LJaMJul. fcaan nniait« u »Hita i ruuti/m. Štedilna ognjišća „Criumph" za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavl. Ze 30 let so najbolje prizna na Priznana tuđi kot najboljši in najtrpežiej^i izdelek. Največja pri-hranitev goriva Specijaliteta: itedllna ognjlića xa hotele, gostllne, restavresije, ka varu e L dr. Ceniki in pioračuni na razpolago (Jlavai katalog :^ 204u franko proti doposlam znamki. v^.,.?.. .'^_......—■___J^ornica za štedilna ognjisča Triumph S. golflschmičt S sin, We!s 18, gerenje ^vstrijsko. ■■■■■■i "i^i-irv ._- - ^' -^- ■;-y,Mfc .^amas Edina zaloga Izulrnih oitisrišklli čevljgv. i Svi-ainiKa zaloga isvijev v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. Josip Rojina krojač prve vrste se nahaj« seđtj t listni hiii Franca Mela cesta). konkurira ? največjimi tvrakami glede finega kroja io elegantne izvr^iue. Tvorntška zaloga najtrnejšiS angl. io fraoL specijalitet Hlagi : Zavod za onlfonĐiranie.: O 8 a o •M O novljerto leta 1342. ffajniijd ceae. i i 1 Toin pohiltva I i Miglus Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. ^ Haj večia zaloga poldštfa za spalne bi Jedllne soba, saloaa ia gofposk# sobe. Preproge, zastor^ modrod aa nsill ttmnatt tnodrool, otroiU voslikl Itd. 0 a B a f S HaiseUdseJi« blag«. Odlikovana Prva kranjska tiiarnico blooiriev Ljubljana Hilšarjcva ulica 5 Recherjeva hiša RII1F JL WAUK 01 © Hi I "a E m w a o a H & d ST PriporoČj svoje prve vrste, ia vs« podnebia solidno narejeoe pla«lw, kla«lr|« in haraaojitlj« tuđi •■wt»iajralw# sa gotov ioaar. aa dalaa #4* platili aM intiiii^ Poprave in ugtaievanja se izvriujejo točno in računijo najceneje. ^i^vvf ivmwaaaa3 WB ajv»o^paaaj| fa^U URNI obe đekleta in leacvsake starosti, ako rabijo mojo najnovejla kraia sa prat ali voto sa prat. Rabi s« Mmo ^unanje edino zanesljivoulinkujoće sredstvo, zajamčeno nttkodljivo.— Cena K 3—, K 5•— in K 8.— Zraven spadajo^e milo 60 vin Prodaja jih gospa 63 RltlR Inzil DU1J Vi Sltktuttniaut 2). L uditr.. 0. Po Najviijcm dovoljenju Njega tft c. in kr. Apostolskega Veličanstva. 3(144 40. c kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v drtavnera zboru zastopanih kraljevin io dctel. Ta denama loterija, edina v Avstrljl zakonito đopuščena. ima 20.738 dobitkov v denarju s skupno vsoto 620.000 kron. ■MAiuj.: 200.000 kron Žrebanje se vrši nepreklieno 15. decembra 1910. — Ena srećka stane 4 K. Srećke *e dobe pri oddelki za drtavne loterije aa Dunaja UK, Vordere Zolli^itstrasse ?, v lotc-rijskih kolektnrah. tobaćaih trafikah, pri davanih, postn-h, brzojavnih in telczmsksh uraditi in v ■eajilaicah; oatrte zi tfrmje dobe kupci srećk ztstonj. — Srećke se pošiJjajo po^tnine pr#tt©. Od c. kr. loterijsko-dohodarstvenega ravnateljstva (oddeiek za drtavne lotenje). A Lu kl c r^ulilJana> P"9 a°w°w priporoCa po znano nizkib cenah jesettshc in zimske nhiphp najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. \ Strogo solidna postrežba. 958j Zenitna ponudba. Za tridesctletn^ga, čvrstega vdovca na Kranjskem, Iepe zunanjosti, idustnjalca in veleposestnika z večjim prem< ienjem, z 15 000 K letnega dohodka se Uče za-vedna Slovrnka. gospica ali mlada vdova brez otrok s primernim Ustmm premoženjem iz dobre družine, pndoih starčev, gospodarsko lepo vzgojena, dobrosrčna, ki bi bila zmožna biti desna roka in Ijubeća žena dobremu mozu. Le resne ponudbe se sprejemaio — <*e mosore tuđi s sliko, ki se takoj vrne — pod nJanua\r 1911" na upravništvo »Slov Naroda«. 3697 Stroga tajnost pod častno besedo zajamčena- Za večjo tvornico se išče spreten korespondent. Zahteve: krfatjan, 23 do 26 let, samec, popolnoma zmoien nefliftćlnt m aJOTenftČilie t govoru in pisavi ter z dobio splošno in trgoveko izobrazbo, stenograf, li^na pisava, veselje pndnost, in spretnost za samostojno delo. — Upanje je, da priđe pozneje do potovama. Natan<*n«* *>< nudbe s fotografijo in propisi trprič'val pod vtW. 46©3M, na naslov Haasensteln St Vogler, JL O.| Dft Donaja I. Pošiijajo naj >f v-led v^djciine olaj^ave samo ponudbe nataoćno odgovarjajoče tem zahtevam. . 3762 sr 111 hi J. U ■= Ljubljana, Mestni trg štev. 9. Ognjevarna aviogarala. Strokovno prezimijenje bioiklov, motornih koles i. t. d. Mehani&ka delavnica ter acavod aa pobakrovanjo in ponikljovanjo ter sa emajliranje. Špeciaina trgovina za gumasto blago. fM Popravljalnlca jz&m£rvJ&. Bogata zaloga prve vrste filoS, bidkijev, Neckarsulmskih motornrh koles, artomobilov i. t i. V$i nitni kirarfilki, teknliki ii Sportai predmeti. "" M katnu riza tat Nanaftife h lm tm atfnfe