Nikar živine po gozdih (borštih) pasti!
živino po gozdu pasti, dela veliko ekodo gozdu, živini pa tudi ne hasne. Ce kosec kosi steljo tako, da varuje drevesa, ona veselo rastejo; če se pa živina po. borstih pase , omuli mlade hrastiče , breze, in kar jej je ljubo, nekatere pa še pohodi in omaje. Koliko je tudi škode   ca  rsji!   Raje   živina   skorej   vse   poprej   poj^^
122
predno izraste, kjer ae skupaj paae, kajti raje je potrebovalo 9 let, da je za košnjo bilo; kjer se pa živina m paala, je zdaj že 4 leta prav dobro fioo rsje zrastlo. Čudno res, da nekateri gospodarji ne pomislijo, kakosno škodo si sami delajo! Se ve da lakomneži so zadovoljni s tem, da jim živina doma klaje ne sne in se v borstu .preživi; njim je vse eno, ali sita ali se prav lačna pride domii, da le odrine s pastirjem vred od doma v borat. Tudi je veliko takih pastirjev, ki tuje popa-sejo, ne da bi po svojem pasli, da le živinča ne hudi lačno domii; tega ne pomislijo, da so tatje tujega blaga. Godi se tudi se druga škoda pri pasi v gozdib, namreč ta, da se drevesa kradejo, ranijo, omajujejo in smola iz smrek vrta; take rane pa narejajo , da potem smreka ne doraača, ali se še skorej posuši. Meseca julija je največa vročina; celo ta čas ae ne smejo drevesa prav nič narezavati, ker s tem se pokončajo.
Poglejte nekatere posestnike, ki ne pasejo po gozdih, kako imajo lepo steijo, in kako lepo jim vse raste bodi-si drevesa ali rsje; živina pa, ki se ne^klati po pasi, je tudi nekaterih boleznih obvarovana. Se druga škoda pa je ta, da pastirji ne pustijo pri miru tičjih gnjezd. Ptice je Bog tudi vstvaril, da pokončujejo gosenice, črve in metulje, ter s tem nam veliko koristijo. Celo vrabce je škodljivo moriti; ne pozabimo zapovedi onega kralja, ki je veleval vse vrabce pomoriti, pa je s tem deželi tako škodo učinil, da je potem za-povedal, vrabcev v deželo prinesti, in ostro prepovedal, potem kakega umoriti,                                  M. Bobnar.