KMa^BBH         Mladi igralci.
¦^Ss^ 1^1 ekaj skrivnega so kovali in nameravali. Kadar jih ni nihče r^ IGlll ¦ 1 °Pazova'i so stiskali glave in si živo dopovedovali, mabaje L. ^™J                    z rokami, nekaj jako zanimivega in posebnega. Ako so
HjrP^BBI^I  J1'1 povabili tovariši k igri,   da   naj se love z njimi ali HjRg8j|^^^l|H  Pa ^U^0 svinjko, so jim odgovarjali, da se tolče svinjka ET"^BH^^^^fe'   jeseni, poja se pa po  tratah   v  začetku   pomladi,   tam Saip^i^^^ssi   okolo sv. Juriia, ko še ni take vročine. »»»isB^^-vseit           Pravili so o slabi paši na kraju, kjer zdaj pasejo;
da bo treba iti drugam, ker prihaja živina laČna domov. Na enem in istem da vendar ne more biti vedno dovolj hrane za vso Živino. Vrhutega, da pripeka ravno tam preveč solnce, da sežiga in sežge travo, a dežja da ni, da bi pognala nova trava.
Hipoma so se začeli brigati za pašo^ dasi. se niso zmenili poprej, če se pase živina ali ne. Da so se le oni tgrali!
In nekega dne so zapustili sodruge. Po stranski poti so jo krenili na drugo stran pažnikov. Na starem paSincu ostali pastirji so jih zagledali, ko so se že skoro skrili z blagom v gozdu.
»Vid - . . Ciril . . . Janko! Kam greste?«                                             t
A oni se niso niti ozrli.                                                                            ¦
#                                                                                                                                                                                           . ' ¦ -.
Vid je bil krčmarjev sin. Ob nedeljah popoldne so se zbirali pri nje-govem očetu kmetje-posestniki; zbirali so se navadni delavci, ki jih naje-majo imovitejši poljedelci od dne do dne, da žive ob tem zaslužku. Pri kozarcu vina so počivali od dela, ki so ga opravljali med tednom, in se menili o tem ali onem. V kotu pri okrogli mizici je sedel večjidel domači hlapec Peter z dvema tovariŠema in kvartal.
Vid se je priplazil časih k njim in jim kukal, na prstih stoječ, črez ramena na mizo. Oni so metali z resnimi obrazi in z v kvarte uprtimi oČmi
4*
= .«..,.       ¦»    56    K-_____
urno kvarto za kvarto iz rok in segali po druge tiho, brez besed, brez pre-pira. Le ako se je zmotil kdo in si vzel nevede tujo kvarto, so se oglasili za hip. Pred njimi na mizi ležeči kupčki denarja so se manjšali ali večali, kakor je nanesla sreča. Vid je zrl pazno na igro. Vedno več kvart je raz-ločeval. Poznal je polagoma vse posamezne kvarte.
Njegovo zanimanje za takšno igranje je raslo bolj in bolj.
Privedel je s seboj tudi Cirila in Janka. Drug drugemu so laliko brali iz oči veselje do kvart in zavest, da je kvartanje več vredno kot vse njihovo dosedanje igranje.
Ah, te puste, že dolgo jim primrzelc pastirke igre! Kvart, kvart bi jim trcba! Vid ima dvajset, Ciril deset vinarjev, in Janku je dal boter desetico, toda za to boro vsotico vinarčkov Petcr gotovo ne da takih stvari kakor so kvarte.
Kako neki bi si jih priskrbeli drugače?
Napenjali so in napenjali svoje možgane in priŠH do zaključka, da je najumestnejše, ako jih vzamejo Petru skrivaj. Uoma jih sicer ne sme vzeti Vid, ker bi jim priŠel hlapec prehitro na sled. Toda Peter žene večkrat v nedeljo po rani maši konja na pašo. Prednji nogi jima zveže, da ne moreta letati po svoji volji, ampak se samo skokoma počasi premikata, da jima je na ta način nemogoče, daleč oditi. Sam leže h grmu, si dene pod glavo konjski odeji, si sleče praznično suknjo, da je ne bi pomečkal, jo položi poleg scbe in zaspi. V notranjem Žepu pa ima kvarte, ki bi mu jih izmaknili med spanjem.
Dve nedelji so Čakali zaman. Hlapec ni prignal konj na paŠo. Tretjo nedeljo se jim je pa izpolnila želja. Peter je privedel konja na pašo. Vid, Ciril in Janko so Šli za njim in ga opazovali. A namesto, da bi legel in zaspal, si je vrezal v grmovju paiico in jo obrezaval. Slednjič se je menda naveličal obrezovanja. Palico je vrgel na slran, vtaknil nož v žep, položil suknjo zraven sebe in odeji pod glavo za zglavje, si potegnil klobuk na oči in zaspal.
PriJožnost, na skrivnem izmakoiti kvarte, je prišla. Po dogovoru naj bi izvršil Vid ta posel. Če bi se hlapec slučajno prebudil in ga zasačil, naj se izgovori, da je videl od daleČ, kako sta se suvala konja z zadnjimi nogami, in da ga je prišel budit, da bi ju pomiril, Tiho, previdno kakor tat, po mehki travi stopajoč, se je bližal Vid hlapcu. Kri mu je plala, in srce mu je močno utripalo. Neki notranji glas mu je očital, da ne dela prav, da ga doleti kazen. Ko je dospel tik hlapca in je videl, kako se mu dvigajo prsi, in kako spi s klobukom, na oči potegnjenim, in z rokami, na prsih prekri-žanimi, se mu je zdelo, da ne spi v resnici, ampak da se le dela kakor da bi spal, in da čaka njega, kdaj mu pride jemat kvarte. Strah se ga je po-lotil; naglo, bled po obrazu in prestrašen se je vrnil k Cirilu in Janku, ki sta, za grmom čepeč, pazila, kako bo izvršil Vid skupni naklep. Ko sta izpoznala, da se je zbal in prišel brez kvart k njima, sta se razjezila. Vid, da je res pravi junak, ki se Še speČemu domačemu hlapcu ne upa vzeti kvart. Kaj da se je sploh ponudil za to? Rajši naj bi povedal na kratko, da nima
-¦•    57    k=~
poguma, da je bojazljivec - šel bi eden izmed njiju dveli, ali pa še mislili ne bi na kvarte . . .
Teh malopridnih zabavljic se je sramoval Vid. Šel je k hlapcu nazaj in mu potegnil hitro iz žepa kvarte. Nato so zbežali vsi trije. Se ogledali se niso, se H je hlapec zbudil, ali jih je videl kdo ali ne. UstavivŠi se v varnem zavetju, so preŠteli kvarte. Bilo jih je trideset. Dve sta torej ostali v Petro-vem žepu. Najbrže ni Vid v naglici posegel dovolj globoko vanj. A niČ ne de; igra se tudi s tridesetimi, Petru pa ne bo prišlo na misel, da so mu jih odnesli oni trije.
In res mu ni! Ko je pogreŠal kvarte in našel v svojem žepu samo dve, je premiŠljal, kje jih je rabil zadnjikrat, kod je hodil od takrat, kaj je delal in kdo je bil z njim.
»Hm ... V ponedeljek sem vozil na njivo gnoj,« je dejal. »Suknjo sem imel sleČeno in sem jo na vozu nataknil na ročo, razen tega sem jo pre-metaval zdaj sem, zdaj tja. Takrat sem jili izgubil, in kdor jih najde, mi jih prinese nazaj.«
Vid, Ciril in Janko so pa gonili drugam kakor tovariŠi na paŠo, sedeli pod brezami in hrasti ter se kvartali. Banovčevemu Jakobu se je zdelo čudno, da se niČ ne zmenijo za druge pastirje in da nočejo povedati, kje pasejo. Slutil je nekaj, iztikal za njim in jih iskal. In nekoč jih je dobil, ko so se v Zmrzlikinem hrastovju, veselo se nasmihajoč, kvartali pod košatim, starim hrastom.
»Aha, kvarte imajo,« si je mislil in jih opazoval, skrivši se za brinjev grm, da ga ne bi videli. Vid, Ciril in Janko so se zaČeli ravnokar prepirati. Kot igralci-začetniki so trdili vsak svojo. BanovČev Jakob se jim je hotel iz-prva pridružiti, ko je zagledal kvarte, a domislil se je, da mu niso razodeli, da jih imajo, in ga niso poklicali s seboj. Zaraditega se ga je polastila želja, znositi se nad njimi. Bil jim je tudi nevoŠČljiv, da bi jih imeli oni edini in bi se morda Še postavljali z njimi. Zato je povedal Petru vse, kar je znal o treh mladih igralcih ...           ,,.            +
»Lopov, kje so moje kvarte?« je zavpil Peter nad Vidom, ko sta se srečala drugi dan potem, ko jih je bil ovadil Jakob. Gledal ga je ostro s sivimi očmi.
»Ciril jih imal Jaz — jaz jih nimam,« je zakričal Vid, ves se tresoč. Niti za trenutek se ni spomnil na to, kje bi Peter zvedel za kvarte.
»Ggav Ciril ?«
»Kobetičev!« je vpil Vid in izkušal uiti. Užesa so mu rdečela pod Pe-trovimi rokami, ki ga je prijel tudi za lase.
»Kako to ?«
Počasi je izvil hlapec odgovor za odgovorom iz Vida. V kratkem mu je bilo znano, kje in kako so mu kvarte vzeli, da jih je imel Ciril pri sebi, ker so se bali, da jih ne bi opazil kdo od družine pri Vidu.
Nesreča je prinesla ob istem času izza vogla Cirila in Janka. FriŠla sta po Vida, da bi se Šli kvartat za vas. Ko sta zapazila Vidov skremženi obraz,
~3h     58    ¦«-
solzne oči, zardela ušesa in zmršene lase, sta jo ubrala domov. Razjasnil se jima je bliskoma ves položaj med Petrom in Vidom. Toda Peter je bil urnejši od njiju; Cirila je zgrabil z eno roko, Janka z drugo, jima pobral kvarte in oddelil zasluženo plačilo . . .
Pela je tudi doma pri Vidu, Cirilu in Janku brezovka.
Kvarte, kvarte! NaŠi trije junaki so vas izpoznali natanko, tn pristudile ste se jim.
Gonili so zopet na prejšnje mesto na paso ter se poprijeli pastirskih iger. Od kraja so se malo sramovali pred sodrugi kakor da se jim bere z obraza, kaj so napravili in kakšno plačilo so prejeli.