Marija Klofutarjeva: Med »zaostalimi" v otrokovem stoletju (Nadaljevanje) Rodovnik in predšolsko življenjc poboljševank in poboljšcvancev je z globokim razumcvanjcm orisal pokojni mladinski sodnik Fran Milčinski v »Ptičkih brcz gnezda«, njihovo socialno pozicijo pa F. Prcšercn v stihu: »Kaj pa je tcbc trcba bilo...« dogodck, ki se vsak dan zavrti v kolcsju človcštva. In prišla je njena težka ura. — Pozabila je na vse, dvignila se je nekam visoko in izvršila -- izvršila svojo življenjsko nalogo, n-ajvečjo, najsvetcjšo od vseh, z nikomur ne bi delila te sreče. Deklica je bila zdrava, lepa.  Cez teden dni je potrkala na okno v rodni hiši. Starcc je odprl vrata. — »Oče« — je veselo vzkliknila, pa se je ustrašila mrzlega izraza njegovega obličja. Vrata so se ji zaloputnila, prcd nosom — le trda beseda jc udarila skozi njc. — Poljubila je hčerkico in rekla: »Pojdive!« Odpcljala sc je v mcsto ter sc v mraku in mrazu ustavila pred razsvetljenimi dkni lcpe, velikc hiše. Gori so prijazni ljudje, dofore sestrc, tople sobe, ljub smehljaj, tu pa je pusto, mrzlo. Pozvoni, položi pred vrata topel zavoj in zbeži. . . Cez nekaj časa se vrne. Pred vratmi ni več zavoja, mala najdenka je že dobila čiste pleničke, svojo postcljico in stckleničko z mlckom. Življenje ostane življcnje, ki ne pripada nikomur nego samo sebi. kdo jc oče tega otroka? »Nekdo jc sveti žrtvcnik oskrunil.« — Župančič — Duma. Ali je oče toksikonom, ki jemlje »zlobnega sovražnika v usta, da mu krade možganc« — Schakespeare, — ali član družbe, ki jo je karakteriziral M. Gorki v drami »Na dnu življenja?« »Kosec za koscem razuma oropa poživek ga slednji.« — Nordiška Eda — utira alkobol bolcznim pot, zmanjšuje vitalnost posameznika in rodu, zvišujc bolehnost in umrljivost, uničuje otroke, razplemenjuje in oslablja zarod, moti red in mir, rahlja moč države, razjeda rodbinsko življenje, uničuje nravnost, grmadi zločinc in nesreče, kosi blagostanje, peha posameznikc in cele rodbine v propast in najširše sloje v bedo. Zmanjšuje, razdira, ubija in uničujc duševno življe- nje, intelekt, čustvovanje in voljo. Nešteti je primerov iz vsakdanjega življenja, neštcto iz literature, n. pr. Rosenfeld »Der Einflus.s des Alkohols auf den Organismus«, Dr. Ro bida — »Psihične motnje na alkoholni pod lagi«, Bora Stankovič — »Nečista kri« itd, Ali je morda bilo to bitje s človcško podobo 'bfez ponosa, brcz samoljubja, brez časti, bitje, kateremu so altruističpa čuvstva in morala samo »Fata morgana«, bitje, ki sc ne zaveda svojega pada, živi najnižjim instinktom in zanj ni več pomoči, ker je sam noče? Ali pa je mogoče dedno obremenjen psihopat, ki mu je sifilis, tuberkuloza, meningitis, eucefalitis itd. kar tako strašno karakterizira F. M. Voltairc: »Nemcri kamor hočecš pot, jaz sem, sem bil, bom tvoj gospod.« —¦ Lettres philosophiques. — Ali pa je izkupiček prodaje človcškega telesa, plod patološke abnormalnosti cncga ali obeh?« »Erst Mann und Weib zusammen machen den Menschen aus« — Kant. Rojstna ^knjiga mnogih poboljševanoev »molče trobenta«, da pri nas še ni prodrl Lombroso s svojo antropološko organizacijo proti prostituciji. Kaj naj nastanc iz takega otrokaV Žrtev je socialnih razmcr, ki ga mcčcjo iz cnc dobrotne hiše v drugo, a ko sc mu vzbudi samozavest, obstoji na ccsti, kjer nas nekega dnc preseneti z izzivalnim ponašanjem. Res je mnogo takih, ki s skrbjo gledajo na otroke, ki jim je glad tovariš, ulica vzgojitelj, beda svetovalka in nevolja učitelj, katerih življenje ne pozna misterija domačnosti, blagodejnega vpliva šolskega tovarištva, dobre besede učiteljeve, ki so popolnoma deložirani iz človeške družbc. Kakšni člani družbe in državc, kakšnc matere in vzgojiteljice bodo to? Mnogo jih je, potepajo se po vaseh, prcplavljajo ulice mest. Vsak je kot list, ki ga veter odtrga z drevesa, ponese s seboj. odnaša vedno dalje in dalje, dokler ga ne pusti pasti nekje v blato, kjer sc izgubi. (Nadaljevanje sledi.)