Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 1 Politika Kidričevo  Občinskih 350.000 evrov na Talumov račun  Stran 5 V središču Podravje  Marsikdo meni, da je koronavirus prebolel asimptomatsko  Stran 6 Kultura Podravje  Bralna značka: odziv bralcev jim je nadel krila za prihodnja leta  Stran 11 Šport Nogomet  Dejan Petrovič: »Nihče ne zna predvideti, koliko časa bi naj ta bolezen trajala«  Stran 14 Ptuj, torek, 8. decembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 97  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Kronika Slovenija, Podravje  Kmetje zaradi krize že zapirajo hleve  Stran 24 Aktualno Podravje  Kaj bo z zbranim denarjem podjetij za urgentni center  Stran 3 Ptuj  Ulice po meri posameznikov ali večine stanovalcev?  Stran 2 Ormoška gimnazija  Ministrstvo odobrilo program zdravstvene nege  Stran 3 1211 Danes priloga Podravje  Ptujski urgentni center v rokah (in besedah) predstavnikov ljudstva Kako naše interese zastopajo naši poslanci Informacija, kako mizerno malo denarja je v državnem proračunu v naslednjem letu zagotovljenega za gradnjo ptu- jskega urgentnega centra, je prebivalce Spodnjega Podravja dvignila na noge. Mnogi se sprašujejo tudi, kako poslan- ci v Ljubljani opravljajo svoje delo in zastopajo našo regijo. Več na straneh 6 in 7. Foto: Črtomir Goznik/M24 Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 2 Šele ko so delavci občinskega podjetja Javne službe Ptuj začeli delati, je del stanovalcev izve- del za namero občine. Namen odstranjevanja stopnic, ki so bile postavljene v Ulici Viktorina Ptu- jskega, in ponovno polaganje kamna je omogočiti prevoznost po zelo ozki ulici. Na občini so za- pisali, da se dela izvajajo v okviru rednega vzdrževanja ulic in dodali: »Izvaja se sanacija območja, s ka- tero bomo zagotovili dostop vsem stanovalcem tega območja, kot je to bilo urejeno že v preteklosti. Ker gre za območje zemljišča, ki je v naravi cesta, pot in je družbena lastnina v splošni rabi, upravljavec slednjega pa Mestna občina Ptuj, za sanacijo ni potrebno soglasje stanovalcev. Obstoječe mačje gla- ve se samo dvignejo na višino, ki bo zagotavljala prevoznost ulice za potrebe dostave vseh stanoval- cev tega območja.« S tem naj bi bil seznanjen tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine RS. Se stanovalci strinjajo ali ne? Čeprav so na ptujski občini iz- postavili, da za posege ne potre- bujejo soglasja stanovalcev, pa je dejstvo, da prav uporabniki najbolj čutijo smiselnost tovrstnih pose- gov. Pobudo je podala ČS Center, katere podpredsednica je Branka Bezeljak, sicer stanovalka v ome- njeni ulici. Sama vztraja, da je po- budo za spremembo režima v ulici podala v soglasju s preostalimi stanovalci ulice in da je šele ob za- četku del izvedela, da se nekateri sosedje ne strinjajo s posegi. Me- nijo namreč, da bo vožnja po ulici nevarna in nesmiselna. »Nekoč je ulica že bila prevozna. Zgoraj je gostinski lokal in prav za- radi tega, ker so se ponoči vozili pijani in divjali po zelo ozki ulici ter na ta način ogrožali pešce, je bila narejena stopnica in s tem prav- zaprav vzpostavljen nov prometni režim,« se spominjajo stanovalci, ki v Ulici Viktorina Ptujskega bivajo že desetletja. Bezeljakovi očitajo solo igro in da si je ulico prikrojila po svoji meri. Sama vrača na enak način, da zaradi posameznikov sama ni imela možnosti za dosta- vo do lastnih vrat. Več pobud naj bi na četrtni skupnosti podali že pred letom dni, ko je zbirala različ- ne predloge za izboljšanje stanja v ulici. Bojazen, da se bo promet po ulici zgostil, se ji zdi odveč, saj da bo vožnja dovoljena le stanoval- cem, ki bodo prejeli dovolilnice, in to le za dostavo. Problem tudi pomanjkanje parkirnih mest za stanovalce Kot zatrjuje Bezeljakova, je ob prenovi tržnice na MO Ptuj in ČS Center veliko stanovalcev izrazilo nezadovoljstvo, predvsem zaradi ukinjanja modre cone in parkirišča ob tržnici; od zgradbe Upravne enote do Slovenskega trga. Pro- blem pomanjkanja parkirnih mest se je s tem namreč le še poglobil. Zato je bila ena izmed pobud, da se na majhnem občinskem zemljiš- ču v sredini Ulice Viktorina Ptu- jskega uredi parkirišče. Stanovalci ta del že zdaj uporabljajo, saj vozil enostavno nimajo kje postaviti. »Mislim, da je v naši četrti velik problem to, da po odstranitvi par- kirišč ob tržnici stanovalci vseh bli- žnjih ulic nimamo enakih možnosti za parkiranje kot v ostalih delih mesta. Modra cona, ki je ni, je pla- čljiva, drugih parkirišč, kot so med bloki ali na Vrazovem in Mestnem trgu, pa nimamo,« izpostavlja Be- zeljakova. Prepričana je, da bo v prihod- nje za vse stanovalce boljše, saj pričakuje, da jim bo zimska služba odstranjevala sneg, tedensko či- stila ulico v vseh letnih časih, ter kar je njej očitno zelo pomembno, da bodo vsi imeli možnost dostave do svojih vrat. Opozarja, da bo promet dovo- ljen samo za stanovalce ulice; do Ozare v obe smeri, naprej pa eno- smerno samo za dostavo. Del njenih sosedov pa v novi re- šitvi vidi nove probleme. Ne vidijo smisla v tem, da se dovoli promet po tako ozki ulici. Sprašujejo se, kako se bosta srečala avtomobil in pešec. Predlog, da v zgornjem delu ulice poteka promet dvo- smerno, pa da je smešen in zaradi širine ulice tudi neizvedljiv. Številni namreč dvomijo, da bo spremem- ba prometnega režima prinesla izboljšave vsem, kot pravijo, bo ulica po novem prikrojena po meri posameznikov. torek  8. decembra 20202 Aktualno Stranske ulice kot javna stranišča, ki jih ne čisti nihče V pobudah, ki so jih obravnavali v ČS Center, je izpostavljen še en problem: da so stranske ulice pogosto javna stranišča, posebej ob večjih prireditvah. »Ulica Viktorina Ptujskega je imela ves čas probleme z dostavo, s parkiranjem in umazanijo po zabavah (še preden sem se preselila vanjo), z javno razsvetljavo, kanalizacijo, vodovodom itd. Na vprašanje, zakaj naše ulice ne čistijo in ne plužijo, je bil odgovor, da s strojem ne morejo, ker so v njej stalno parkirani avtomobili. Predvsem pa je vprašljiva požarna varnost in reševanje v primeru kakršnihkoli nesreč. Od vsega tega so pred dvema letoma končno popravili ulično razsvetljavo, čeprav občasno še vedno kakšna luč ne sveti. Postopoma sem zbirala pisne in ustne pobude in jih posredovala na sejah sveta ČS,« je pojasnila Bezeljakova. Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Prometna sprememba v Ulici Viktorina Ptujskega razburila stanovalce Ptujske ulice po meri posameznikov ali večine stanovalcev? Ena izmed zelo ozkih ulic nad ptujsko tržnico bo po novem v celoti prevozna. Na pobudo četrtne skupnosti Center je občina naročila odstranitev stopnic v Ulici Viktorina Ptujskega, ki so onemogočale krožno vožnjo. Del stanovalcev vztraja, da s tem niso bili seznanjeni in temu nasprotujejo. Ne predstavljajo si, kako se bodo avtomobili in pešci srečevali v ulici, ki je na delih široka manj kot dva metra. Zanimivo je, da so pred leti prav zaradi prometne varnosti stopnice gradili, zdaj pa jih na pobudo nekaterih posameznikov odstranjujejo. Foto: DK Ulica Viktorina Ptujskega je zelo ozka, po novem bo prevozna z avtomobilom. Podravje  V vrtcih kljub ukrepom vse več otrok V ptujskem vrtcu se je število otrok potrojilo Vlada je na zadnji seji podaljšala veljavnost ukrepov, med katerimi je tudi zagotavljanje le nujnega vrtčevskega varstva. Pojem nujno varstvo in kdo je do njega upravičen, si vsaka občina, ki je zadolžena za organizacijo, tolmači po svoje. Dejstvo pa je, da se število otrok v vrtcih povečuje, tudi v ptujskem, ki nujno varstvo zagotavlja le v enoti Mači- ce, ki omogoča ločene vhode za posamezne oddelke ter delo v 12 oddelkih. Združenje vrtcev je tako zbralo podatek, da je bilo pred sedmimi tedni, ko so vrtci uradno zaprli vrata, v nujno varstvo vključenih manj kot šest odstotkov otrok, v prvem decembrskem tednu je bil ta delež že več kot podvojen. Po številu vrtičkarjev so izstopala večja mesta, najbolj Ljubljana, kjer je bila v vrtce vključena četrtina najmlajših drža- vljank in državljanov. Trend večje vključenosti zaznavajo tudi v Vrtcu Ptuj. »Konec oktobra je bilo v Vrtec Ptuj vključenih od 36 do 40 otrok, v minulem tednu jih je bilo največ 116. Odkar izvajamo nujno varstvo, je bilo v vrtec v povprečju vključenih 11,7 % vseh otrok, sicer pa delež vključenih iz tedna v teden narašča, enako kot v ostalih vrtcih,« je po- datke predstavila ravnateljica Marija Vučak. Dodala je, da nujno varstvo izvajajo v 12 oddelkih, kjer so združeni otroci iz posamezne enote. Foto: Črtomir Goznik Starši izrazijo potrebo po varstvu, nato pa otroka ne pripeljejo Ob izvajanju vrtčevskega varstva morajo v Vrtcu Ptuj seveda upo- števati priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki pravi, da mora biti število otrok v oddelki čim nižje. »Sledimo temu, da oddelkov ne družimo, torej ostajajo ves čas kot zaključena celota – mehurček. Ob tem vsak teden znova preverjamo in starše prosimo, da prijavijo ot- roka, da bi lahko pravočasno organizirali delo. Dejansko je vsak petek napovedanih bistveno več otrok, kot jih dejansko pride v ponedeljek,« ugotavlja Vučakova. Dodaja pa, da bodo v primeru povišanja potreb po nujnem varstvu v soglasju z Mestno občino Ptuj izvajali nujno varstvo še na eni lokaciji. »Kadrovsko je ta način izvajanja vrtčevskega varstva za zdaj še možno pokriti. Ali bomo ob dodatnih potrebah imeli dovolj kadra, pa je odvisno tudi od ponovnega odprtja šol, saj je kar nekaj naših zaposlenih vzgojiteljic tudi mamic, ki imajo otroke do 5. razreda osnovne šole.« V dobrih treh mesecih v karanteni 12 oddelkov Sicer pa je bilo v minulem tednu zaradi izolacije oz. karantene od- sotnih sedem delavcev, prav tako je bila karantena odrejena enemu oddelku otrok (5 otrok). »To je tudi prvi oddelek, ki je moral v karan- teno, odkar izvajamo nujno varstvo. Od začetka šolskega leta do mi- nulega tedna je bila karantena odrejena 12 oddelkom,« je dodala. To pomeni, da je bila v karanteni slaba četrtina oddelkov. Foto: DK Stopnice, ki so jih pred leti namestili zaradi zagotavljanja varnosti, so zdaj odstranili. Manj težav z neplačniki Pozitivna plat zaprtosti vrtcev in izvajanja nujnega varstva pa je, da imajo vrtci sedaj manj težav z neplačniki, saj stroške dela deloma krije tudi država, kajti starši otrok, ki vrtca v tem trenutku ne obiskujejo, so oproščeni plačila. »To je zagotovo edina svetla stran v tej situaciji. Je pa ob sprejetih ukrepih zelo zahtevno slediti in zbirati ter sporočati podatke o vključenosti otrok,« je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  8. decembra 2020 3Aktualno fi A z 3 p s s H N A Ptujska bolnišnica po posodo- bitvi kliče tako kot izgubljeni po- potnik v puščavi po vodi. Nihče ne dvomi o tem, ali je bolnišnica v tem okolju potrebna ali ne. Ker absolutno je. Dostopnost in bližina zdravstvenih storitev sta pomembna dejavnika za kakovo- stnejše življenje. In prav zato bi morali vsi veljaki tega okolja, ka- terih beseda v Ljubljani kaj velja, od gospodarstvenikov, politikov in funkcionarjev do lobistov in stroke, moči usmeriti k enotne- mu cilju: pomagati bolnišnici. S tem korakom bi pokazali, da jim je resnično mar za okolje, ki ga (so)ustvarjajo, in ljudi, ki tukaj živimo. Preveč je bilo izgubljenih priložnosti za regijo, udarec čez zdravstvo je prav gotovo eden težjih. Čeprav je v prihodnjih letih v državnem proračunu denarja za gradnjo prizidka pri ptujski bolni- šnici samo za prgišče, pa vendarle postavka iz Načrta razvojnih pro- gramov še ni izbrisana. Morda se jo lahko fi nančno oplemeniti že pri prvem rebalansu. A za to bo treba napeti vse razpoložljive sile in kadre. Ker drugače najbrž res ne bo šlo. O projektu želijo jasne informacije Spodnjepodravsko gospodar- stvo je v letu 2017 za gradnjo ur- gentnega centra organiziralo ve- liko akcijo zbiranja denarja. Nekaj manj kot 338.000 evrov že tri leta »počiva« na Talumovem računu. Kaj če se donatorji odločijo, da denar zahtevajo nazaj? Projekt, za katerega so donirali sredstva, je še vedno samo beseda in golob na strehi. V podjetjih, ki so bila po- budniki in nosilci takratne velike dobrodelne akcije (Talum, Perutni- na Ptuj in Finakos), pravijo, da se bodo o aktualni situaciji posveto- vali z vodstvom ptujske bolnišni- ce. »Glede na zadnje informacije o izvedbi projekta gradnje urgen- tnega centra, ki smo jih prebrali v Štajerskem tedniku, smo na vodstvo Splošne bolnišnice (SB) dr. Jožeta Potrča Ptuj naslovili do- pis s prošnjo za predstavitev de- janskega stanja projekta.« Gospodarstvo vztraja: »Gradnja urgentnega centra je nujna« Zanimalo nas je, ali pričakuje- jo zahtevke za vračilo doniranih sredstev, z ozirom na to, da de- nar že tri leta leži na računu. »O nadaljnjih aktivnostih v zvezi s sredstvi, ki so na računu, se bomo odločali po prejemu informacij iz So ljudje zbirali zaman? Doslej neuspela zgodba s ptujskim urgentnim centrom ima še posebej grenak priokus, ker so denar za bolnišnico prispevali podjetja in posamezniki. Blizu 338.000 evrov, zbranih med veliko humanitarno akcijo od aprila do oktobra 2017, leži na transakcijskem računu, ki so ga odprli v Talumu. Tudi lokalne skupnosti so se odločile podpreti gradnjo bolnišnice in so imele denar za ta namen v proračunih rezerviran. Skupaj s prispevkom občin bi okolje zbralo okoli 600 tisočakov. Toda realizacija projekta je še vedno nedosegljiva, nekje daleč, visoko nad oblaki. Spodnje Podravje  Še o (ne)izgradnji urgentnega centra na Ptuju Kaj bo z denarjem, ki je na Talumovem računu (Ne)izgradnja urgentnega centra na Ptuju je težka cokla, s katero sta mesto in okolica zaznamovana že desetletje. Urgentni center je le en od neuspelih projektov, ki so Ptuju in regiji spolzeli skozi prste. Spomnimo na hitro cesto, ki se v prostor umešča več kot 20 let, neuspešno zgodbo z regijskim odlagališčem odpadkov, od katere je mestu ostalo samo fi nančno in ekološko breme, tudi načrti o obnovi regijskega vodovoda se najmanj pet let niso premaknili od besed na papir … Foto: Črtomir Goznik Na posebnem računu, ki so ga odprli v kidričevskem Talumu, leži 337.800 evrov. Denar je bil namensko zbran za gradnjo prizidka (urgentnega centra) pri SB Ptuj. Veliko dobrodelno akcijo so v letu 2017 organizirala tri velika podravska podjetja: Talum, Perutnina Ptuj in Finakos. Na fotografi ji je naslovnica Štajerskega tednika iz zaključka akcije, ko so bili gospodarstveniki več kot zadovoljni, da je ta uspela. Ormoško  Ministrstvo odobrilo program zdravstvene nege na gimnaziji Prvih 28 dijakov novega programa bo sedlo v klopi naslednje leto Vse kaže, da bo ormoška gimnazija lahko že v prihodnjem šolskem letu sprejela dijake v nov izobraževalni program zdravstvene nege. Pristojno šolsko ministrstvo je gimnaziji namreč že predlagalo razglasitev programa za 28 učnih mest; program bodo dijakom lahko predstavili na informativnih dneh februarja naslednje leto. »Prvega decembra smo od Mini- strstva za šolstvo prejeli okrožnico s predlogom razpisa za vpis v pri- hodnje šolsko leto. Ministrstvo je predlagalo 28 razpisanih mest za program zdravstvene nege,« je z velikim zadovoljstvom naznanila Klavdija Zorjan Škorjanec, ravna- teljica ormoške gimnazije. Odločitev ministrstva v tem trenutku sicer še ni zapečatena s sklepom, a kot je povedala Zorjan - Škorjančeva, v 22 letih ni bilo pri- mera, da predlagane razglasitve ministrstvo ne bi okronalo s skle- pom. Zato so na gimnaziji z veli- ko vnemo začeli pripravljati vse potrebne postopke za nov učni program. »Trenutno pripravljamo potrebno dokumentacije in načrte aktivnosti, ki jih bomo za zagon in izvedbo programa morali izvesti. Načrte pa bomo začeli uresniče- vati, ko bo ministrstvo s sklepom prižgalo še zeleno luč,« je poveda- la Zorjan - Škorjančeva. Potrebovali bodo novo učilnico in kadrovske okrepitve Na kadrovskem področju potre- be po dodatnih močeh v splošnih predmetih v prihodnjem letu še ne bo, zagotoviti pa morajo kader za izvedbo izobraževanja v stro- kovnih predmetih. »Potrebna bo okvirno 25 % zaposlitev profesor- ja za področje zdravstvene nege, z leti pa bo ta potreba naraščala. Predvidevam, da bomo sčasoma morali zaposliti medicinsko se- stro in še koga,« je ocenila Zorjan - Škorjančeva. Ob tem bo treba urediti še novo specializirano učil- nico, ki jo bodo fi nancirale občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Z zdravstvenimi zavodi, ki so gimnaziji s podpisanimi izjavami zagotovili sodelovanje v praktič- nem delu pouka, pa bodo pripra- vili podrobne načrte sodelovanja. Sodelovali bodo z zdravstvenimi domovi Ormož, Ptuj in Ljutomer, s Psihiatrično bolnišnico Ormož, Splošno bolnišnico Ptuj, CSO Or- mož in DU Ptuj. »Praktično izva- janje pouka imamo zagotovljeno. Mreža, s katero bomo sodelovali, bo res široka, zato bodo dijaki de- ležni bogatih izkušenj,« je prepri- čana ravnateljica, ki seveda ne skriva navdušenja. Veselje je še toliko večje, ker so se za vzposta- vitev programa zavzemali celih 12 let. Ves ta čas so jih v prizadevanjih aktivno podpirala vodstva vseh občin na ormoškem koncu. Zasluge, da je velik preboj letos uspel, pa Zorjan - Škorjančeva vidi v angažmaju poslancev: »Mojca Žnidarič in Aljaž Kovačič sta nam zavzeto pomagala pri nagovar- janju vseh odločevalcev, da so nam sploh prisluhnili. Pomagala sta tudi pri argumentaciji, zakaj je program zdravstvene nege v na- šem okolju smiseln in potreben.« Pri tem je izpostavila tudi zasluge vseh treh občin ter zdravstvenih zavodov, ki bodo sodelovali v programu zdravstvene nege. Mi- nistrstvo brez izpolnitve vseh teh pogojev programa ne bi odobrilo. Svetlejša prihodnost za gimnazijo »Vzpostavitev novega progra- ma na naši gimnaziji bo prinesla ogromno pozitivnih posledic. V prvi vrsti bo to zagotovilo za na- daljnji obstoj same gimnazije. Bo pa program prinesel še številne druge pozitivne učinke za okolje in regijo,« je prepričan tudi župan Danijel Vrbnjak. Kot že omenjeno, bo ormoška gimnazija 14. in 15. februarja program zdravstvene nege javno predstavljala na infor- mativnih dnevih. Devetošolci bodo svoje želje za srednješolsko izo- braževanje oddajali do 2. aprila, z 8. aprilom pa naj bi postalo jasno, koliko devetošolcev bo v prvem razpisnem roku izbralo program zdravstvene nege na ormoški gim- naziji. Več kot jih bo, večja bo go- tovost, da se bo program obdržal. Foto: KTV Ormož Foto: Arhiv SB Ptuj SB Ptuj. Sredstva za izgradnjo ur- gentnega centra so donirala pod- jetja oziroma pravne ter fi zične osebe. Denar smo zbirali tudi na dogodkih v obliki nabirke. O zah- tevkih za vračilo sredstev ta tre- nutek ne želimo špekulirati. Ptuj in z njim celotna regija ter njeni prebivalci urgentni center na Ptu- ju potrebujemo. Gospodarstveni- ki smo vedno znova izpostavljali, zakaj smo se odločili sodelovati pri doniranju in zbiranju sredstev za izgradnjo urgentnega centra – ne le svojim zaposlenim in nji- hovim družinam, temveč vsem prebivalcem Spodnjega Podravja želimo pomagati zagotovitvi po- doben nivo zdravstvenih storitev, kot so jih deležni prebivalci drugih delov Slovenije. Zato vztrajamo, da je izgradnja urgentnega centra nujna,« so v skupni izjavi za naš ča- sopis povedali v podjetjih Talum, Finakos in Perutnina Ptuj. Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  8. decembra 20204 Podravje Izgradnja benediških term, za katero je že bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, je zastala zaradi stečaja podjetja CM Inženi- ring. Nato je projekt s skoraj osmi- mi hektarji zemljišč vred od držav- ne družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), odkupilo podjetje Beneco iz Maribora. Poleg same- ga termalnega centra nameravajo zgraditi tudi sistem za izkoriščanje slatinskih vrelcev in geotermal- ne energije, tako v termah kot za druge namene. A vsa zdeva že leta dolgo stoji zgolj na papirju in tudi podaljšanje pogodbenega sodelo- vanja tega ne spreminja. Pri tem ima še Božiček zvezane roke Projekt, za katerega se je moč- no zavzemal že prejšnji dolgoletni benediški župan Milan Gumzar, je ocenjen na 35 do 40 milijonov evrov, Repič pa ga je uvrstil med eno od svojih prioritet. »Ker bo investitorja že tako težko najti, še posebej takega, ki bi imel na- enkrat toliko kapitala, vidim reši- tev v fazni, torej postopni gradnji. A o tem seveda ne bo odločala občina, ampak lastnik zemljišča.« Letos torej kakšnega čudeža, ki bi benediško termalno kopali- šče premaknil z mrtve točke, ni pričakovati niti od treh dobrih de- cembrskih mož, saj ima pri tem še Božiček zvezane roke. A iskanje fi nancerja, ki bi prišel z denarjem za projekt, pravzaprav niti ni edina težava, ki povzroča glavobol. Tu je še vprašanje vsestranske izrabe geotermalne energije. Načrte za- njo so v Benediktu izdelali že pred 15 leti, a predvsem zaradi neure- jene zakonodaje ostajajo bolj ali manj v predalu. Področje geoter- malne energije namreč v Sloveniji urejajo kar štirje zakoni. Neenotna geotermalna zakonodaja Geotermalna energija, pri nas je z njo najbolj bogata severovzho- dna Slovenija, je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti zem- lje. Med obnovljivimi viri je edina, ki ne spada med sončne vire, saj je neprestano razpoložljiva, ne glede na vremenske razmere, na površje pa se prenaša v obliki tople ge- otermalne vode ali pare. Da se v zemlji skriva povsem neizkoriščen zaklad, vedo že dolgo v Benedik- tu, zato so tam leta 2004 izvrtali geotermalno vrtino. Ta naj bi slu- žila za ogrevanje tam nastajajoče- ga termalnega kopališča, obenem pa omogočala pridobivanje elek- trične energije, plina ogljikovega dioksida ter toplote, ki bi jo lahko uporabili za ogrevanje rastlinjakov in stavb. Toda, kot rečeno, zakonodaja za področje raziskav in izrabe ge- otermalne energije ter termalnih voda pri nas še vedno ni urejena in poenotena, z njo se namreč Benedikt  Podaljšana pogodba o sodelovanju pri termalnem centru Medicinsko-termalni center Benedikt še vedno na mrtvi točki Ko se je na dnevni red benediškega občinskega sveta uvrstila pogodba o sodelovanju pri izgradnji Medi- cinsko-termalnega centra Benedikt na območju OPPN Terme Benedikt, je marsikdo zadovoljno pomislil, da je nekoliko pozabljeni projekt morda slednjič le našel investitorja. Foto: SD V Benediktu se zavedajo neizkoriščenega zaklada, ki se skriva v zemlji, zato so tam že leta 2004 izvrtali geoter- malno vrtino. Zgolj formalno podaljšanje pogodbe Občina Benedikt je, kot pravi njen župan Milan Repič, za realizacijo projekta zelo zainteresirana in ves čas pomaga iskati investitorja, čeprav je zadeva zdaj v zasebnih rokah. Obenem je tudi lastnica zemljišča, na katerem leži raziskovalna geotermalna vrtina, pa tudi vseh tamkajšnjih naprav, skupaj z geosondo, ki se delno uporablja za ogrevanje nekaterih občinskih zgradb. Koncesije za ekonomsko izkoriščanje vrtine občina nima, saj se vrtina uporablja v raziskovalne namene. So pa v njeni lasti še trije slatinski vrelci. A omenjena pogodba ne pomeni nobenega novega koraka k izgradnji termalnega kopališča, torej razlogov za veselje ni; podrobnejši pogled na dokument namreč razkriva, da gre zgolj za formalno podaljšanje stare pogodbe iz leta 2016 in aneksa k pogodbi, sklenjenega dve leti kasneje. Z obnovitveno pogodbo se Beneco zavezuje, da bo do 31. decembra 2022 začel izgradnjo Termalnega centra Benedikt, obenem pa še najmanj s pripravljalnimi deli za izkoriščanje geotermalne energije in slatinskih vrelcev, občina pa bo pri tem podjetju nudila vso možno podporo. Sliši se odlično, vendar dobri volji, ki jo s pogodbo pisno obnavljata obe strani, manjka ključna pika na i, to je investitor. Brez denarja namreč terme ostajajo pobožna želja na papirju. Foto: Beneco Brez denarja benediške terme ostajajo le pobožna želja na papirju. ukvarjajo zakon o varstvu okolja, energetski zakon, zakon o rudar- stvu in zakon o vodah. »Naša prva in glavna naloga je uvrstitev geo- termalne energije med obnovlji- ve vire energije v novi Nacionalni energetski podnebni načrt, kajti ta vrsta energije doslej ni bila uvr- ščena v nobenega od programov pridobivanja čiste energije,« razla- ga Repič, ki mu je za to pri sogo- vornikih v Ljubljani spomladi že uspelo pridobiti zanimanje, nova vlada je takrat celo obljubila tudi sofi nanciranje novih vrtin in posta- vitev pilotnih projektov. »Zaradi epidemije je nato vse zastalo, zato geotermalna energija verjetno še zlepa ne bo na dnevnem redu,« je realen Repič. Zaostajamo za sosedi Po mnenju Martine Hozjan, ki se ukvarja s pravnimi vidiki izkorišča- nja geotermalne energije, ključni problem tiči v ignoranci države in pomanjkanju oziroma neenotni zakonodaji, kar zavira razvoj izra- be geotermalne energije. Zato je nujno sprejetje enotnega zakona o geotermalni energiji z jasno defi nicijo vira in načinov njegove uporabe, obenem pa bo treba zagotoviti tudi dovolj dostopnih fi nančnih sredstev za razvoj upo- rabe geotermalnih virov. Pri izkoriščanju geotermalne energije v Sloveniji močno zaos- tajamo za vsemi svojimi sosedami, ne le za Italijani, ki v svetu veljajo za pionirje v geotermiji. Geoter- malne elektrarne so namreč v zad- njih letih zrasle tudi na Madžar- skem, v Avstriji in na Hrvaškem. Ker se vrtine ne vrtajo navpično, ampak pod manjšim kotom, torej poševno, to obenem pomeni, da imajo koristi od naravnih danosti, ki so pod našo zemljo, drugi, kar je velika škoda. Ormož  Za razvoj zelenega turizma Lagune z več doživetji V prihodnjem obdobju se na območju občine Ormož obeta kopica novih pridobitev, ki bodo spodbujale k varovanju na- ravne dediščine. Postavljene bodo v sklopu projekta Zeleni trikotnik, v katerem med drugim sodeluje tudi občina, ki bo poskrbela za postavitev različnih informativnih in spoznav- nih elementov. V sklopu projekta bodo potekale različne aktivnosti, ki so namenjene ohranjanju narave. Poudarek projekta bo temeljil na povezavi občine z nevladnimi organizacijami na tem področju. Na območju Ormoških la- gun bo občina poskrbela za postavitev t. i. parka za gibanje in motoriko ter za izobraževalne table. Prav tako bodo na tem območju postavili gredice z medonosnimi rastlinami. Na območju Ormoža bodo postavili še tri knjigobežnice pri gradu, v Ormoškem parku in v Ormoških lagu- nah. Ob tem pa bodo izdelali kar sto didaktičnih iger, ki jih bodo razdelili med osnovne šole, TIC, nekatere pa bodo na voljo v Ormoških lagunah. Z didaktično igro bodo nazorno predstavili grožnje pticam selivkam, ki jih povzročamo ljudje – predvsem lov in uničevanje življenjskih pro- storov. Partnerji so prepričani, da bodo z vsemi aktivnostmi spodbudili razvoj zelenega turizma. Celoten projekt je vreden okoli 65.000 evrov, levji delež potrebnih sredstev v višini skoraj 47.000 evrov pa bo zagoto- vila LAS UE Ormož. Vodilni partner operacije je podjetje EKO, ki se med drugim ukvarja tudi z raziskovalno in svetovalno dejavnostjo. Poleg občine pa bosta v projektu sodelovala še DOPPS ter socialno podjetje Z-ENIAC. Vse aktivnosti naj bi zaključili do konca avgusta v prihodnjem letu. V sklopu projekta bodo partnerji izvedli tudi 26 delavnic, ki bodo temeljile na seznanjanju z različnimi praksami. Ormoško  Na razpis se je javilo šest podjetij Najugodnejša ponudba Komunale Ormož »Po pregledu prejetih ponudb za izvedbo prenove vodovoda smo zelo optimistični. Vrednosti ponudb za zdaj kažejo, da bomo glede na predvidene stroške investicije prihranili. So- fi nanciranje, ki ga bomo zagotavljale občine, bo dosti nižje od predvidenih vrednosti,« je pred kratkim oznanil ormoški župan Danijel Vrbnjak Kot smo poročali, so občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi sklenile narediti konec izgubam pitne vode. Jeseni so z objavo javnega razpisa začeli iskati gradbeno podjetje, ki bi dela izvajalo. Kljub jasnim ciljem je ostalo vprašanje izvedbe obnove odprto, saj bi ob morebiti previsokih cenah ponudb investicija ostala na papirju. Kandidiralo je šest podjetij, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo, in sicer: Komunalno podjetje Ormož, Esotech iz Velenja, Nivig iz Šoštanja ter ljubljanska podjetja IMP, Lavaco in gradbeno podjetje V3. Najvišjo ponudbo je podal ljubljanski Lavaco v vrednosti 10,8 milijona evrov, kot najugodnejši ponudnik pa se je s predračunsko vrednostjo v višini slabih 7,7 milijona evrov izkazalo domače Komunalno podjetje Ormož. Kdo bo dobil priložnost za izvedbo večletnega in več-milijonov vrednega posla, še ni znano. Občine vlagateljice morajo ponudbe najprej preučiti. Če bo izbira izvajalca potekala brez zapletov, bi obnovo vodovodne- ga omrežja lahko začeli v aprilu 2021, končali pa v prvi polovici leta 2023. Izvedli bi rekonstrukcijo 25,3 kilometra vodovodnega omrežja na relaci- jah Ormož–Hum–Vodranci, Godeninci–Vodranci, VH Hajndl–Vičanci–VH Kostanj, Velika Nedelja–Podgorci, del Hajndl–Koračice ter del Hajndl– Ormož, ob tem bi izvedli rekonstrukcijo vodohramov v Humu, Vičancih in pri Hajndlu. V Kostanju pa bodo zgradili nov vodohram v velikosti 100 m³. Foto: EKO, d. o. o. Foto: KP Ormož Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  8. decembra 2020 5Politika Direktor podjetja Vzdrževanje in gradnje David Merc s selitvijo na lokacijo vidi veliko prednosti, zlasti logističnih: »Z nakupom bomo združili vse lokacije, razen čistilne naprave, na enem mestu. Na ta način bomo imeli vse stroje, prevozna sredstva in opremo na enem mestu in ne bo več logističnih težav, s katerimi se srečujemo. Za primer bom navedel eno od teh, zimsko službo. Traktor smo imeli parkiran v Kajuhovi ulici, posipalec za sol je bil shranjen na zbirnem centru, plug pa na čistilni napravi. Tako smo za pripravo (montažo) plužne enote in demontažo ter pospravljanje opreme izgubili veliko časa. Vsi stroji in vozila bodo po novem lahko parkirani pod nadstrešnico in na ograjenem prostoru, kar pomeni, da ne bodo izpostavljeni padavinam, ograja bo zagotavljala nek nivo varnosti.« Foto: MZ Sedaj so prostori, ki jih uporab- lja podjetje Vzdrževanje in grad- nje, razkropljeni na šestih lokaci- jah. Uprava je v dvorcu na Kopa- liški ulici 14, v Kajuhovi ulici imajo garaže in prostore za operativo (garderobe, pisarno, sanitarije), na zbirnem centru je skladiščni šotor, še eno skladišče je v pristavi ob dvorcu, šesta lokacija je čistilna naprava v Apačah. Kidričevo  Za občinsko podjetje bodo kupili nove prostore Občinskih 350.000 € na Talumov račun Občina Kidričevo bo dokapitalizirala občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Dokapitalizacijski vložek v znesku 350.000 evrov bo podjetje namenilo za nakup nepremičnin – objektov Talumovega podjetja Ekotal. Objekti so v neposredni bližini dvorca Sternthal, v katerem je sedež občine in za zdaj še sedež občinskega podjetja. Po nakupu prostorov se bo uprava preselila, stavbe bodo namenjene tudi režiji. Foto: MZ Talumov objekt, ki je včasih služil kot kurilnica za ogrevanje rastlinjakov. Z vložkom občine bo objekt kupilo podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Rače-Fram  5,5 milijona evrov v naložbe Začetek gradnje čistilne naprave januarja Svetniki občine Rače-Fram so že novembra potrdili prora- čuna za leto 2021. Največji projekt, ki ga bodo naslednje leto začeli, je izgradnja prepotrebne komunalne čistilne naprave. O nujni gradnji zmogljivejše, sodobne komunalne čistilne naprave je bilo prelitega že ve- liko črnila. Nazadnje smo poro- čali o zapletu pri izbiri izvajalca gradbenih del. CP Ptuj, ki je na razpisu podalo najugodnejšo ponudbo za izvedbo gradbenih del, je bilo izločeno, ker naj ne bi zadostilo vsem tehničnim pogojem. Pritožbo Cestnega podjetja Ptuj komisija v celoti zavrnila Ptujsko gradbeno podjetje je na odločitev občine odgovorilo s pritožbo na revizijsko komisijo, kar je začetek gradnje prestavilo za nedoločen čas. Zgodba je že dobila svoj epilog z odločitvijo komisije. »Pritožba je bila v postopku revizije popolnoma zavrnjena, tako sedaj pri izbiri izvajalca več ni nobenih dilem,« je povedal župan Branko Le- dinek, ki bo v teh dneh v imenu občine podpisal pogodbo z izbranim ljubljanskim gradbenim podjetjem Hidroinženiring. To podjetje je na razpisu ponudilo ceno za svoje usluge v vrednosti skoraj tri milijone evrov. Dela pa naj bi začeli kmalu po vstopu v novo leto. Milijon evrov za ceste V prihodnjem letu naj bi se v proračun steklo slabih 9,3 milijona evrov, ob tem pa naj bi porabili slabih 11,8 milijona evrov. Razliko v višini 2,5 milijona evrov bodo krili s prenosom sredstev iz letošnjega leta. Med odhodki bodo za investicije namenili več kot 5,5 milijona evrov, kar v deležu predstavlja skoraj 47 %. Poleg izgradnje čistilne naprave gre izpostaviti rekonstrukcijo ob- činskih cest, za kar bo občina namenila skoraj 1,1 milijona evrov. Vla- gali bodo tudi v izgradnjo kanalizacijskega omrežja, za vzdrževanje vodovoda pa bodo namenili 250.000 evrov. V ureditev knjižnice bodo vložili 340.000 evrov, 250.000 evrov pa je rezerviranih za ureditev zbirnega centra. Delež družbe Farmadent podali za 200.000 evrov Na občini pa že kujejo tudi načrte za prihodnja leta: »Letos bomo začeli spremembo prostorskega načrta, kjer bomo rezervirali zemlji- šče za dom za starejše občane. Ker je postopek spremembe prostor- skega načrta dolgotrajen, ga je treba začeti čimprej,« je dejal Ledinek. Svetniki so na seji obravnavali tudi Letni program prodaje fi nanč- nega premoženja, pri čemer so podprli prodajo 3,55 % poslovnega deleža družbe Farmadent s sedežem v Mariboru. Prodaja naj bi bila udejanjena v prihodnjem letu, v občinski proračun pa naj bi se steklo dobrih 200.000 evrov. Foto: Občina Rače Fram Župan občine Rače-Fram Branko Le- dinek Sveta Trojica  Upravičena odsotnost ali opozicijski poskus sabotaže proračunske seje? V igrici nagajanja tokrat slavil župan Čeprav so v Sveti Trojici večino letošnjih sej občinskega sveta izpeljali v obliki video konferenc, se je župan David Klobasa pri branju osnutka proračuna za prihodnji dve leti odločil za klasično sejo, da bo razprava kar najbolj konstruktivna. »S sodelavci v občinski upravi smo si zastavili zelo ambiciozen dveletni proračun, s katerim bi realizirali pravzaprav vse moje predvolilne obljube. Za investici- je smo za vsako leto namenili 1,3 milijona evrov,« razlaga Klobasa. »Proračuna sta po mojem pre- pričanju tudi dobro zbalansirana, upoštevanih je veliko realnih pre- dlogov svetnikov in občanov. Ker je sprejemanje proračuna preveč pomembno, da bi o njem razp- ravljali preko Zooma, sem hotel dati svetnikom možnost, da svoje komentarje in pripombe podajo 'v živo'.« Edina svetnica odpove- dala tik pred zdajci A se ni izšlo po njegovih načrtih, kajti tik pred sejo je postalo jasno, da ta ne bo sklepčna. »Občinski svet šteje 11 svetnikov. Danijel Tu- šek in Branko Novak iz opozicije sta svojo odsotnost napovedala že nekaj dni prej, dva moja svetni- ka sta v samoizolaciji, eden pa je imel smrtni primer. Pet bi jih torej manjkalo, s preostalimi šestimi pa bi sejo še lahko izpeljali. Nato pa je uro in pol pred začetkom pokli- cala še Jasmina Trojner Kraner, ki nikdar ne manjka, in se opravičila, Foto: splet Tudi če je šlo za poskus sabotaže proračunske seje, trojiški opoziciji ni us- pel, saj je župan sejo na koncu izpeljal virtualno, in to s pomočjo svetnikov »na bolniški«. da ima v službi nujne obveznosti, s čimer smo postali nesklepčni. Na seji sem kot običajno pričakoval burno razpravo, še posebej s stra- ni edine svetnice, vendar je tokrat proračun očitno tako dobro prip- ravljen, da je še njej pa tudi ostali opoziciji zmanjkalo argumentov proti njemu. Tako jim ni preostalo drugega, kot da skušajo proračun- sko sejo zrušiti z nesklepčnostjo.« Bolna svetnika sodelo- vala v seji preko Zooma Če so opozicijski svetniki v res- nici računali, da seje ne bo, če se je ne bodo udeležili, pa se jim ta računica ni izšla, kajti v igrici naga- janja je tokrat slavil župan. Občin- ska uprava je namreč v naglici skli- cala sejo preko Zooma, poskrbela za snemanje, povezavo in drugo tehnično podporo, na njej pa sta lahko sodelovala tudi omenjena svetnika, ki sta na »bolniški«, kar je pomenilo, da je postala sklepčna. Seja je šla nato gladko skozi, prav tako tudi predlog proračuna, ki gre zdaj v javno obravnavo. Župan Klobasa zdaj čaka, koliko opozicij- skih amandmajev se bo zgrnilo na njegov proračun. Stroji in oprema pod streho, dvorišče pa ograjeno »Najpomembnejša pridobitev, zraven pokritih prostorov za stro- je in vozila, bo servisna delavnica, kjer bomo z lastnimi kadri lahko večino strojev in vozil servisirali sami, na voljo bomo imeli dvigalo in zelo pomembno – vodovodni priključek (!), saj v garaži v Kaju- hovi ulici ni vode in smo morali opremo za vsakokratno pranje voziti do čistilne naprave. Po- leg lažje logistike bomo pri delu prihranili ogromno časa. Na novi lokaciji bomo pridobili skladišč- ne prostore za opremo drsališča, prometno signalizacijo, tehnično opremo in orodje ter pralno po- vršino, opremljeno z lovilcem olj. Nova lokacija je oddaljena od na- selja, kar pomeni, da v zgodnjih jutranjih urah stanovalcem ne bomo povzročali hrupa. Do sedaj smo bili zaradi tega nemalokrat okarani. V Kajuhovi ulici na neo- grajenem prostoru skladiščimo betonsko galanterijo, posipni ma- terial, kontejner in drugo težko opremo, kar zagotovo ne sodi v sredino naselja in bližino šole. Na novi lokaciji bo dovolj prostora, da bomo tja preselili skladiščni šotor iz zbirnega centra. Ta je bil pogos- to tarča vlomilcev, med drugim so nam iz njega odtujili električne kable, refl ektorje za drsališče in še nekaj druge opreme. Ker smo vso vrednejšo opremo iz šotora umak- nili, sedaj vlomilci nimajo več česa uporabnega odnesti. Kljub temu nam na šotoru zaradi prerezanega platna in polomljenih ključavnic nastaja škoda,« je prednosti seli- tve na novo lokacijo strnil direktor občinskega podjetja David Merc. Boljši pogoji za delavce, a tudi višji stroški poslovanja Pomembno je tudi izpostavi- ti, da bodo na novi lokaciji tudi ustreznejši prostori za delavce, od garderob do sanitarij in pisarniških prostorov. Ker je objekt urejen, večja vlaganja po besedah direk- torja Merca v ureditev prostorov ne bodo potrebna. »Lokacija nam dolgoročno omogoča tudi more- bitno širjenje dejavnosti (na pri- mer vzdrževanje lokalnih cest), saj nudi vse potrebno za parkira- nje in servisiranje strojev in vozil, ustrezne skladiščne prostore in prostore za deponije materialov. Prav tako nam servisna delavnica omogoča širitev dejavnosti, kot je servisiranje mehanizacije za vrt in okolico, kar je že izvajal Ekotal. Po- udariti je treba, da sta obe stavbi zelo dobro vzdrževani in investicij- ska vlaganja, na primer v stavbno pohištvo ali streho, niso potrebna. Prav tako sta stavbi opremljeni z ustreznimi elektro instalacijami, vodovodno napeljavo, računalni- ško mrežo, z omrežjem za kompri- miran zrak … Edina investicija, ki bo potrebna v letu 2021, bo naba- va peči za ogrevanje, saj je obsto- ječa peč z močjo 500 kW bistveno prevelika in tudi ni predmet proda- je. Zraven vseh naštetih prednosti bo selitev na novo lokacijo sicer prinesla tudi dodatne stroške po- slovanja. Treba je računati na višje stroške ogrevanja, stroške teleko- munikacij, vzdrževanja objektov, varovanja in zavarovanja.« Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 6 Testiranja na prisotnost pro- titeles proti koronavirusu so v SB Ptuj začeli konec prvega vala epidemije. Takrat velikega za- nimanja ni bilo, saj je bilo veliko neznank. »Tudi poleti s tem nis- mo imeli veliko dela, v zadnjih te- dnih, od septembra naprej, pa se je to povsem spremenilo. Interes ljudi iz dneva v dan raste. Testi- ranje vsekakor odpravi nekatere dileme in dvome posameznikov, ki menijo, da so virus preboleli,« poudarja Mojca Završnik, vodja laboratorija v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča. Obenem je smiselno predvsem za posameznike, ki delajo v zdra- vstvu ali domovih upokojencev, pa tudi vse druge, ki delajo na izpostavljenih delovnih mestih. Gotovo bi bilo tudi v podjetjih, a se v Podravju doslej še nobeno ni odločilo, da bi med zaposlenimi preverili pristnost protiteles pro- ti novemu koronavirusu. Ptujska bolnišnica to možnost svojim za- poslenim ponuja. Na ta način se lahko izognejo tedenskim testira- njem s hitrimi testi, ki so obvezni od 7. decembra naprej. Za zdaj stroška testiranja na protitelesa ZZZS ne krije Slabša epidemiološka slika v jesenskih mesecih je prinesla po- večanje zanimanja za testiranje med posamezniki, samoplačniki. Kot ugotavlja Zavrniškova, se za to možnost najpogosteje odlo- čajo bodisi tisti, ki so bili v stiku z okuženim, ali pa so bili na PCR-te- stu pozitivni, a brez simptomov in želijo preveriti vsebnost pro- titeles. Eden izmed razlogov za veliko zanimanje je najbrž tudi dostopna cena testiranja; test stane 20 evrov, dodatna 2 evra pa opravljena storitev odvzema. Tega sicer Zavod za zdravstve- no zavarovanje RS ne krije, bi pa najbrž bilo smiselno, saj bi se lahko izognili delu stroškov, ki jih bodo imeli z rednimi tedenskimi testiranji zdravstvenih delavcev in zaposlenih v domovih za sta- rejše s hitrimi testi. Testiranje na prisotnost proti- teles je v osnovi namenjeno doka- zovanju prebolele okužbe s SARS CoV-2. Prisotnost protiteles v krvi se praviloma razvije po okužbi, test pa ima 99,8 % specifi čnost ter stoodstotno občutljivost. Ne dokazuje pa akutne okužbe z virusom. »Pričakovano je, da s časom titer protiteles upada in lahko doseže ponovno negativ- no vrednost, zato prisotnost pro- titeles v krvi še ne zagotavlja imu- nosti,« poudarja Završnikova. Po dosedanjih ugotovitvah pa naj bi vendarle bilo znano, da imunost velja približno tako dolgo kot pri gripi; torej sezonsko. Hitri testi: manj zanesljivi kot PCR- testi, a vendar dobra alternativa S širjenjem okužbe z novim koronavirusom v populaciji na- rašča tudi delež opravljenih PCR in hitrih antigenskih testov. Pri slednjih imajo epidemiologi sicer nekatere pomisleke, a vendar so se izkazali kot dobra alternativa, predvsem zato, ker so rezultati bistveno hitrejši. Zaradi velike obremenitve laboratorijev se na rezultate PCR-testov čaka tudi več dni. V SB Ptuj so se odločili za teste podjetja Roche, ki so se po izku- šnjah laborantov izkazali za za- nesljive. »Verifi ciramo jih izvajalci sami, v ta namen smo v našem laboratoriju opravili kakšnih sto testov. Dejstvo je, da si v bolni- šnici ne moremo privoščiti dol- gotrajnega čakanja na rezultate PCR-testiranj. S hitrimi testi smo pogosto preprečili vdor okužbe, podobno tudi domovi za starejše občane,« prednost hitrih testov izpostavlja Završnikova. Skoraj vedno pa jih uporabljajo sočasno s PCR-testi. Tako PCR kot hitre teste zdra- vstvenim ustanovam refundira država. Za vse zdravstvene de- lavce in zaposlene v domovih upokojencev bodo hitre teste op- ravljali enkrat tedensko. Izbirali so jih izvajalci sami, tudi o cenah so se z dobavitelji pogajali posa- mično. Zato so te v zavodih dru- gačne. V ptujski bolnišnici so bili očitno pri tem uspešni, celoten znesek hitrega testa bo namreč krila država. torek  8. decembra 20206 V središču Ptujsko-ormoško območje v Ljubljani zastopa šest poslancev: Suzana Lep Šimenko (SDS), Jožef Lenart (SDS), Boštjan Koražija (Levica), Mojca Žnidarič (SMC), Aljaž Kovačič (LMŠ) in Jani Ivanu- ša (SNS). Ker so v zadnjem času očitki, da se jih večina premalo posveča pro- jektu izgradnje ptujskega urgen- tnega centra, precej glasni, smo jih vprašali o njihovih aktivnostih in (predvsem neuradnih) informa- cijah v zvezi s plani države. Leta in leta prestavljanja začetka gradnje in prazne obljube so namreč tudi (ali predvsem) posledica prema- lo vztrajnih politikov iz lokalne- ga okolja. Na najvišjih političnih funkcijah smo Ptujčani v zadnjih letih imeli kar nekaj predstavni- kov. Aleksandra Pivec je sicer bila kmetijska ministrica, a obenem tudi podpredsednica Vlade RS in predsednica stranke DeSUS. Prav iz njihovih vrst je tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Ptujčan je tudi njegov predhodnik, Aleš Šabeder. To vse skupaj pa doslej ni bilo dovolj, da bi se gradbeni stroji na Ptuju pognali. Projekta ne moremo graditi z evropskimi sredstvi, državnih pa ni Vseh šest poslancev smo povprašali o njihovih informacijah, povezanih s tem, za podravsko re- gijo ključnim projektom. Suzana Lep Šimenko je dejala, da jo žalosti, da se projekt izgra- dnje urgentnega centra na Ptuju tako vleče, saj da gre za zelo po- membno investicijo. Kot opozicij- ska poslanka je na to opozarjala, odkar so del koalicije, pa večkrat z direktno komunikacijo z minis- trom: »Zelo podobno ravnam tudi pri vseh drugih za naše območje pomembnih projektih. A projekt je živ in gre naprej. Žal v času, ko smo z evropskimi sredstvi gra- dili deset urgentnih centrov po Sloveniji, Ptuja ni bilo med njimi, razlog za to pa je, da takrat ni bilo pripravljene dokumentacije. Tudi danes izgradnje urgentnega cen- tra ne moremo umestiti med pro- jekte, ki bi jih lahko sofi nacirali z evropskimi sredstvi, saj je projekt že v teku. Ampak ne glede na to, urgentni center na Ptuju bo. Od- ločitev o tem je bila sprejeta in do tega bo zagotovo prišlo. Projekt se je sicer v vmesnem času bistve- no podražil (za približno dva mili- jona evrov), teh dodatnih sredstev Podravje  Ptujski urgentni center v rokah (in besedah) pre Kako naše interese v Ljub Informacija, kako mizerno malo denarja je v državnem proračunu v n sprašujejo tudi, kako poslanci v Ljubljani opravljajo svoje delo in zasto odgovarjati, a so si vendarle premislili. Njihova mnenja o tem, ali bo n izpeljana: »O tem se v Ljubljani govori zelo glasno.« Spet drugi so veliko pa iz NRP-ja ni mogoče razbrati.« A to jo ne skrbi, saj pravi, da je proračun „živ“ in da obstajajo možnosti preraz- poreditev sredstev, ministrstvo pa da ima dodatna sredstva na postavkah, ki jih v NRP-ju ni vidnih. Priložnost vidi tudi v rebalansu proračuna. Mojca Žnidarič: »Projekt ni izgubljen« Tudi poslanka Mojca Žnidarič ima enaka zagotovila ministra, torej da pro- jekt UC Ptuj ni ustavljen in da na Ptuju ne bo ostala le gradbena jama. Gantar naj bi ji v telefonskem pogovoru po- jasnil, da projekta ni mogoče uvrstiti med EU-projekte, ker je že star in ni povezan s covid situacijo. A naj bi obe- nem zagotovil, da bodo zaprli fi nančno konstrukcijo: »Menim, da projekt še ni izgubljen, posebej če bomo skupaj sto- pili vsi poslanci Spodnjega Podravja. Res pa je, da so se Vlada, Ministrstvo za zdravje in tudi bolnišnica Ptuj v zadnjih mesecih ukvarjali predvsem z zajezitvi- jo epidemije in s pomočjo bolnikom s covidom. Ta vlada ima posluh za rural- no okolje, tako da verjamem, da bodo prisluhnili tudi nujnim potrebam prebi- valcev Spodnjega Podravja.« Na vpra- šanje, iz katere postavke pa bi lahko z d g z J » k z g b l s t Cena testiranja 22 evrov Dnevno v laboratoriju ptujske bolnišnice opravijo okrog 30 testiranj na prisotnost protiteles proti novemu koronavirusu. Ugotavljajo, da je približno petina testov pozitivnih. Vodja laboratorija Mojca Završnik pravi, da je rezultat izvida znan zelo hitro, v nekaj urah. Na Ptuju dolgih čakalnih dob za zdaj še ni, na omenjeni test oziroma odvzem krvi, potreben za to storitev, se čaka približno en dan. V zadnjih tednih so opravili več kot 500 testiranj. Naroči se lahko vsak, ki ne kaže znakov okužbe. Če je rezultat testa pozitiven, to pomeni, da je bolnik v preteklosti prišel v stik s koronavirusom in razvil protitelesa. Naročanje poteka na telefonski številki 02/ 74 91 501, cena testiranja pa znaša 22 evrov. Podravje  Interes za testiranje na prisotnost protiteles narašča Marsikdo meni, da je koronavirus prebolel asimptomatsko Maja letos so v ptujski bolnišnici začeli izvajati presejalno serološko testira- nje za dokazovanje prisotnosti protiteles proti koronavirusu. Test pravza- prav potrdi ali ovrže sum posameznika, da je bil v stiku s koronavirusom. V zadnjih tednih je interes za samoplačniško testiranje močno narastel. Dnev- no v laboratoriju ptujske bolnišnice opravijo več kot 30 testiranj. Foto: Črtomir Goznik V laboratoriju ptujske bolnišnice imajo te dni zelo veliko dela. Foto: Sta/M24 Suzana Lep Šimenko (SDS) Foto Boštjan Koražija (Levica) Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  8. decembra 2020 7V središču edstavnikov ljudstva ljani zastopajo »naši« poslanci naslednjem letu zagotovljenega za gradnjo ptujskega urgentnega centra, je prebivalce Spodnjega Podravja dvignila na noge. Mnogi se opajo našo regijo. Očitki so nekatere med njimi močno razjezili in užalili. Celo tako, da niti na novinarska vprašanja najprej niso želeli a Ptuju UC zgrajen ali ne, so deljena. Eden izmed poslancev je prepričan, da v času ministrovanja Tomaža Gantarja ta investicija ne bo o bolj optimistični. Jani Ivanuša: »Slišati je, da Gantar temu projektu ni naklonjen ...« Medtem ko je del poslancev prepričan, da bo do realiza- cije izgradnje, čeprav v načrtu razvojnih programov (NRP) za leti 2021 in 2022 ni zagotovljenih dovolj sredstev, prišlo, pa Jani Ivanuša meni drugače. Povsem odkrito je povedal to, kar se šušlja že dalj časa: »V Ljubljani sem osebno po april- skem zapletu s sprejemom covid bolnikov slišal, da se nam bo to maščevalo. Pod tem ministrom ne verjamem, da se bo gradnja začela. Seveda je to le moje osebno mnenje. Žal se je vse izjalovilo, ozadja, kaj se je točno zgodilo, ne poznam. Zdaj se tako vsi ubadajo s korono, druge stvari niso tako po- membne. Očitno tudi UC Ptuj ne.« Priznava, da sam ni posebej izpostavljal pomena tega pro- jekta, so pa vsi poslanci iz naše regije zagotovili, da se bodo v prihodnje v skupnem cilju bolj povezali. Doslej jih je večina sicer postavljala vprašanja okrog izgradnje UC Ptuj, opomi- njala na obljube, argumentirala nujnost ... Očitno prihajajo časi, ko bo treba pristopiti še veliko bolj odločno, da bo glas Podravja v Ljubljani dejansko slišan. Ne glede na to, katera vlada je ali bo na oblasti. Zagotavljanje enakih pogojev za zdravljenje ljudi na vseh koncih države ne sme biti vpraša- nje leve ali desne politike. Foto: STA/M24 Minister Tomaž Gantar naj bi Ptuj obiskal januarja Poslanci koalicije iz našega območja so že v začetku oktobra ministra za zdravje prosili za sestanek na temo urgentnega centra. Zaradi trenutne epidemiološke slike do tega ni prišlo, sta pa se poslanki Suzana Lep Šimenko in Mojca Žnidarič na dan, ko smo jim posredovali novinarska vprašanja, angažirali in osebno poklicali Gantarja. Zagotovil jima je, da bo predvidoma januarja obiskal ptujsko bolnišnico, skupaj s poslanci tega območja. Takrat naj bi dorekli vse odprte zadeve, tudi vire financiranja zaprtja finančne konstrukcije. »Zagotovil nama je, da bo projekt izgradnje urgentnega centra na Ptuju zagotovo šel naprej,« je po telefonskem pogovoru z ministrom za zdravje povedala Lep Šimenkova. Foto: Črtomir Goznik zagotovili denar pa, da je odgovorila, da možnost vidi v sredstvih posebne- ga podračuna, ki ga ima Ministrstvo za zdravje. Jožef Lenart: »Da ne bodo zahtevali še kak milijon več …« »Na pamet reči, da boš kot poslanec zagotovil sredstva za gradnjo katere- ga koli projekta v svojem okolišu, ne bi bilo pošteno ne do vas, ne do vo- ivcev. Predlog rebalansa proračuna seveda predlaga vlada, ministri pa so tisti, ki si izborijo delež teh sredstev za svoj resor. Poslanci le to potrjujemo v DZ in se trudimo po svojih močeh prepričati ministre, da je nekaj nujno potrebno rešiti. Na primer UC na Ptu- ju. Včasih nam uspeva, včasih pač ne,« pa je povedal poslanec Jožef Lenart. Kritičen je do dela prejšnjih ministrov, ki po njegovem niso storili nič, da bi se gradnja začela. Rebalansi prora- čuna za leti 2021 in 2022 pa da so bili sprejeti ob velikem vplivu koronakrize. »Seveda se bom zavzel to, da se za UC Ptuj zagotovi sredstva ter predlagal v proračunu za leto 2022 postavke za to. Je pa to zelo soodvisno od tega, ali bo situacija s koronavirusom pod kontrolo in ne bo terjala še dodatnega denarja. In seveda tudi ob dejstvu, da do takrat ne bo neko novo vodstvo v SB Ptuj že naredilo nove novelacije, ki bi zahte- vala še kak milijon več denarja,« je še dodal Lenart. Aljaž Kovačič: »Koalicija zavrnila vse predloge opozicije« Poslanec Aljaž Kovačič razloga, zakaj vlada ni namenila zadostnih sredstev, ne pozna, a opozarja: »Pri sprejemanju proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022 je koalicija zavrnila prav vsa Foto: Črtomir Goznik Jožef Lenart (SDS) Foto: Sta/M24 Aljaž Kovačič (LMŠ) Foto: Sta/M24 Mojca Žnidarič (SMC) : Črtomir Goznik opozicijska dopolnila. Kot opozicij- ski poslanec glede na aktualno vla- do, ki deluje kot glasovalni stroj, lahko le opozarjam in predlagam rešitve, ni pa v moji moči v tem tre- nutku spreminjati odločitev vlade. Kar si ta namreč zada, tudi naredi – opozoril, predlogov pa noče sli- šati.« Nujno se mu zdi, da se tudi glede na zdravstveno krizo in pol- ne bolnišnice zagotovijo dodatna sredstva za investicije v zdravstve- no infrastrukturo: »Ob vseh mili- jonih, namenjenih reševanju pos- ledic epidemije, in »orožju« bi se morala najti dva milijona evrov, ki jih bolnišnica še potrebuje, da za- pre fi nančno konstrukcijo in začne gradnjo urgentnega bloka.« Boštjan Koražija: »Z rebalansom še znižana sredstva za UC« Ptujčan Boštjan Koražija se spo- minja, da je bil sklep o fi nanciranju izgradnje urgence sprejet febru- arja lani. Kot pravi, se je že takrat s poslancem Trčkom maksimalno angažiral, da je prišlo do razširitve predlogov sklepov tudi na SB Ptuj in da je sklep na pristojnem odbo- ru sploh prejel zadostno podporo: »Za vlado, kot izvršilno oblast, je zavezujoč, toliko bolj v situaciji, v kateri smo se znašli. Prejšnja vlada je to postavko tudi vnesla v prora- čun, v rebalansu letošnjega pa se je že ta postavka znižala! Za drugo pa je treba vprašati vlado in koali- cijske poslance, ki so vse predloge opozicije, razen nekaj predlogov iz njim naklonjene stranke, gladko zavrnili.« Poudarja, da je edini poslanec Spodnjega Podravja v Državnem zboru, ki se udeležuje vseh rednih sej kolegija županov Spodnjega Podravja. Prav na njih je bila inve- sticija UC velikokrat na dnevnem redu. Tako kot vsi drugi tudi on v vlogi poslanca zastavlja vpraša- nja, govori z ministri, opozarja, a v isti sapi dodaja: »Pri proračunskih postavkah vidim ustaljen vzorec razmišljanja in ravnanja te vlade ter strank aktualne koalicije, ki v času največje zdravstvene krize ne najdejo denarja oziroma ga ne že- lijo dati za ljudi in zdravstvo, takoj pa najdejo in dajo 780 milijonov za orožje.« Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  8. decembra 20208 Podravje »V razmerah epidemije družba Elektro Maribor ves čas sprejema in izvaja ukrepe za preprečevanje širjenja okužb in zagotavljanje ne- prekinjenosti poslovanja v korist uporabnikov, zaposlenih in druž- bene skupnosti. Posebna pozor- nost je namenjena sorazmernosti, pravočasnosti in učinkovitosti ukrepov ter doslednosti njihovega izvajanja. Za zaščito zaposlenih je v aktu- alnih razmerah spremenjena logi- stika oblikovanja delovnih skupin, posamezna delovna mesta so dislocirana, zmanjšano je število prisotnih v pisarnah, kjer je mo- goče, se izvaja delo od doma, ob- vezna je uporaba zaščitnih mask, meri se temperatura vstopajočih, delovni sestanki potekajo po vi- deo konferencah, uporabnike spodbujamo k uporabi spletnih komunikacij, poslovni prostori so za uporabnike za določen čas za- prti, prvič je vzpostavljena doda- tna lokacija distribucijskega centra vodenja,« so pojasnili v podjetju. Velik angažma zaposlenih »Ponosni smo na velik angažma zaposlenih in na visoko stopnjo doslednosti pri spoštovanju in izvajanju sprejetih ukrepov. Tako tudi v najzahtevnejših razmerah zagotavljamo neprekinjenost poslovanja. Distribucijski sistem ves čas deluje brezhibno, kar je v razmerah epidemije še posebej pomembno za prebivalstvo, druž- bene sisteme in gospodarstvo. V delovnih skupinah je delo omeje- no na tiste osebe, ki to delovno skupino sestavljajo. Tako jo šteje- mo tako rekoč kot družino in temu primerno obravnavamo. Spošto- vanje vseh predpisanih ukrepov je v takšnih sredinah vsekakor nujno za omejitev širjenja okužb. Zapos- leni se zavedajo upoštevanja ukre- pov, kar potrjuje dejstvo, da ni bilo prepoznanega širjenja okužbe znotraj posamezne delovne skupi- ne,« so dodali. O malici na terenu Ker ima podjetje delavce tudi zunaj, na terenu, nas je zanimalo, kako so jim v tem zimskem času prilagodili oziroma omogočili pre- hrano med delom. »Zaposleni te- renski delavci imajo sicer urejene prostore, kjer so zraven garderob tudi mize in stoli ter je možno po- jesti predviden obrok. V ta namen so časovno in terminsko usklajeni prihodi ter odhodi posamezne de- lovne skupine. Ker pa operativne skupine opravljajo terenska dela, je marsikdaj pot do enote pre- dolga. V sedanjih epidemioloških razmerah bi kakršno koli organi- zirano deljenje in razdeljevanje toplih obrokov predstavljalo do- datno tveganje za širjenje okužbe. Tudi gostinski lokali so v državi še vedno zaprti. Družba spodbuja zaposlene, da zaradi zmanjšanja možnosti prenosa okužb malico prinesejo s seboj od doma. Kjer je možno, se zaposleni poslužujejo posamične dostave toplih malic od lokalnih ponudnikov do delov- nih prostorov družbe oziroma na teren.« Podravje  Poslovanje Elektra Maribor v času epidemije Delovne skupine majhne, stiki med sodelavci omejeni V podjetju Elektro Maribor, ki zaposluje 856 sodelavcev, so bili primorani letošnje poslovanje, tako kot številna druga podjetja, prilagoditi situaciji, ki jo je prinesla epidemija koronavirusa. Njihova odgovor- nost pri obvladovanju epidemiološkega tveganja je toliko večja, saj skrbijo za nemoteno oskrbo z elek- trično energijo celotnega Podravja in Pomurja. Foto: ČG »Distribucijski sistem ves čas deluje brezhibno, kar je v razmerah epidemije še posebej pomembno za prebivalstvo, družbene sisteme in tudi za delujoče gospodarstvo,« so poudarili v mariborskem energetskem gigantu Elektro Maribor. Sveti Tomaž  300.000 evrov za prenovo ceste Nevarna uničena cesta Cesta na relaciji med Malo vasjo pri Ormožu in Sejanci je v slabem stanju. Asfaltno cestišče je že tako dotrajano, da varnosti več ni mogoče zagotoviti, sploh ob slabem vremenu, zato je rekonstrukcija nujna. Lokalna cesta na trasi Gradišče, Mala vas–Sejanci služi kot povezava med naselji. Gre za cesto, ki je precej prometno obremenjena, vse po- gosteje pa jo uporabljajo tudi kolesarji. Podoba ceste pa je grozovita: asfalta je razdrobljen, ponekod so globoke udarne jame, bankine pa uničene. »Zaradi dotrajanosti cestišča na trasi je zagotavljanje varnosti težavno, sploh v zimskem času, ko snega in leda iz udarnih jam ni mo- goče očistiti, ob večjih poletnih nalivih pa na cesto nanaša prod in drugo umazanijo,« je navedel župan Mirko Cvetko. Zaradi slabega stanja so sanacijo odseka uvrstili v prihodnje leto, spomladi naj bi začeli izbiro izvajalca gradbenih del. Predvidena gradbena dela bodo obsegala rekonstrukcijo cestišča na 1.850 metrov dolgem odseku. Ceste, ki je široka štiri metre, ne bodo širili, bodo pa ob vsaki strani utrdili bankino in ustrezno odvodnjavanje. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 300.000 evrov. Občina bo za izvedbo v prihodnjem letu zagotovila skoraj 78.000 evrov. Od go- spodarskega ministrstva pa pričakujejo 148.000 evrov nepovratnih ter 74.000 evrov povratnih sredstev. PO izbiri najugodnejšega ponudnika v pomladnih mesecih naj bi s sanacijo začeli junija 2021. Sveta Trojica  Delovni čas Pošte prekratek Slaba volja zaradi dolgih vrst V začetku poletja je Pošta Slovenije v svoji poslovalnici v Sveti Trojici drastično skrajšala delovni čas, zato so imeli Trojičani občutek, kot da jo je pravzaprav zaprla. Ker Pošta Slovenije svoje poslovalnice zapira po številnih manjših občinah, ki nato iščejo pogodbene pošte, da občani ne ostanejo brez poštnih storitev, je ob skrajšanem delovnem času tudi v Sveti Trojici završalo. Ljudje so se zbali, da to pomeni skorajšnje slovo od pošte, ki bo tudi pri njih zaprla svoja vrata. Na pomen delovanja pošte v občini je župana Davida Klobaso na eni od sej občinskega sveta opozorila tudi svetnica Jasmina Trojner Kra- ner, ta pa ji je pojasnil, da je takoj, ko je za skrajšani delovni čas izvedel, ukrepal. »Na Pošto Slovenije in Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) smo posredovali dopis, v katerem smo izpostavili, da je skrajšanje delovnega časa pošte nedopustno, in jih pozvali na sesta- nek.« Od konca novembra je pošta odprta vsak dan od 9. do 12. ure z izje- mo srede, ko je odprta med 16. in 18. uro. »Ta 'podaljšani' delovni čas po- meni, da smo bili za zdaj le delno uspešni, saj lahko občani svoje storitve na pošti opravijo samo v treh oziroma dveh urah na dan, kar je veliko premalo. Na vsak način bomo skušali doseči še kakšno dodatno uro, saj se zdaj pred pošto vijejo dolge vrste ljudi, ki zaradi trenutnih ukrepov čakajo na mrazu, posledica pa je seveda slaba volja. Imamo zagotovilo, da na Pošti Slovenije ne razmišljajo o zaprtju, ampak da zaradi svojih novih politik uvajajo neka testna obdobja. Kar lahko sicer razumem, a ne v času pred prazniki, ko so trgovine zaprte in večina nakupov poteka po spletu s poštno dostavo,« je sklenil Klobasa. Foto: Arhiv ŠT Foto: arhiv Občine Sveta Trojica Trojičani so prepričani, da bi morala biti njihova pošta odprta dlje časa. Na ruralnih območjih je zaradi oddaljenosti nujne medicinske pomoči vzpostavljen sistem prvih posredovalcev, ki nujno medicin- sko pomoč dopolnjujejo. V lokal- nem okolju to pomeni, da bo poš- kodovani pomoč prejel bistveno prej, kot na kraj dogodka lahko pri- hiti enota NMP. Tudi PGD Miklavž pri Ormožu je vključeno v ta sistem, kar močno prispeva k možnostim preživetja poškodovanih oseb na ormoškem koncu. Na učinkovitost intervencij gasilcev močno vpliva njihova odzivnost, ki je v veliki meri odvisna od zmogljivosti voznega parka. »V formalnem smislu mora imeti društvo dve vozili, in sicer ga- silsko vozilo s cisterno in vozilo za prevoz moštva. V našem društvu s potrebnimi vozili razpolagamo, a je vozilo za prevoz moštva dotra- jano,« je povedala Bogdana Kolbl, predsednica društva. Vozilo, s katerim hitijo poško- dovanim na pomoč, mora biti do- vršeno za premagovanje izzivov terena, na obstoječem vozilu pa glede na razgibanost območja po- grešajo štirikolesni pogon. Po be- sedah Kolblove je vozilo preprosto potrebno menjave tudi zato, ker je dotrajano. Naposled so se v dru- štvu odločili, da pristopijo k nabavi novega. »Z novim vozilom bodo zagotovljeni višji standardi varnos- ti pri prevozu gasilcev in gasilske mladine, prav tako bo novo vozi- lo zmogljivejše, njegova največja prednost je štirikolesni pogon in večja zmogljivost motorja,« je na- vedla Kolblova. Na javnem razpisu zgolj ena ponudba Društvo je ponudbe za nabavo novega vozila zbiralo na novem- brskem javnem razpisu. Kandidira- lo je zgolj podjetje Webo Maribor, ki bi na novem prevoznem kombi- ju z devetimi sedeži izvedlo nad- gradnjo z vso potrebno opremo po veljavnih standardih gasilskih vozil. Njihova ponudba brez DDV je znašala skoraj 55.000 evrov. V društvu se do ponudbe sicer še niso dokončno opredelili, a glede na navedeno ne gre pričakovati, da nakupa ne bi izvedli. Sredstva za novo vozilo bodo delno zago- tovili v društvu, del sredstev bi prispevala občina Ormož, prav tako pa naj bi del sredstev zago- tovila država. Staro vozilo bodo nato prodali, predkupno pravico pa bodo imela druga društva med članicami GZ Ormož. Ormož  Gasilci potrebujejo novo interventno vozilo Pot na nujne intervencije mora biti varna Prostovoljno gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu je vključeno v sistem prvih posredovalcev. Od tega, kako hitro bodo prispeli do poškodovanca, je odvisno marsikatero življenje. Štejejo minute, ki jih ne gre izgubljati zaradi vožnje z dotra- janim vozilom, zato se podajajo v nakup novega. Foto: PGD Miklavž pri Ormožu »Gasilsko vozilo GVM-1 je nadgradnja kombija z devetimi sedeži in ga uporabljamo za prevoz gasilcev na intervencije, tekmovanja in usposablja- nja, prevoz osebne opreme, uporabljajmo ga na intervencijah prvih posre- dovalcev, za prevoz gasilske mladine na vaje, tekmovanja in usposablja- nja, prav tako pa to vozilo uporabljajo člani drugih društev v Miklavžu za njihove društvene potrebe,« je povedala Bogdana Kolbl, predsednica PGD Miklavž pri Ormožu. Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  8. decembra 2020 9Podravje Na razpis za prosto delovno mesto direktorja Doma upokojen- cev Ptuj se je prijavilo šest kandi- datov, štiri vloge je komisija zavr- nila, saj so bile nepopolne ali neu- strezne. Med dvema kandidatoma je svet zavoda jeseni izbral Vesno Šiplič Horvat, njeno imenovanje pa je potrdil tudi pristojni minister Janez Cigler Kralj. Šiplič Horvatova je vodenje drugega največjega doma v drža- vi prevzela s 1. decembrom. Na tem mestu je zamenjala Jožico Šemnički, ki je svoj mandat kot v. d. direktorice nastopila v letu 2014, od leta 2015 dalje pa je ime- la polna direktorska pooblastila. Kot je Šemničkijeva dejala ob pri- mopredaji poslov, dom predaja v dobri kondiciji, z nekaj projekti v zaključni in nekaj v začetni fazi. Prioritete so skrb za starostnike, znanje in optimalne cene Vesna Šiplič Horvat ima 23 let delovnih izkušenj, od tega de- vet let vodstvenih izkušenj v socialnem varstvu. Zaključila je dodiplomski univerzitetni študij socialnega dela, specializacijo menedžmenta v socialnem delu, podiplomski magistrski študij pa je opravila iz državnih in evropskih študij. Je članica številnih delovnih skupin na nacionalni ravni, tako na področju socialnega kot tudi zdra- vstvenega varstva. »Zaradi specifi ke področja in obetajočih sprememb zakonodaje na področju skrbi za starejše, se zelo dobro zavedam, da je in bo tudi v prihodnje vodenje Doma iz- jemno odgovorno delo. Zavedam se, da je kakovostno izvajanje sta- rih in razvijanje novih programov ključnega pomena. Opremljeni moramo biti s širokim znanjem in poznavanjem sistema ter vseh de- javnikov v njem, z neomajnim zau- panjem in neskončno energijo,« je dejala ob nastopu funkcije. Veliko je bilo narejenega v šestih letih Po prevzemu vodenja ptujskega Doma upokojencev je Šemničkije- vo čakalo veliko dela. Kot pravi, je bilo treba odpraviti številne nepravilnosti, ki so se izkazovale po množici inšpekcijskih nadzo- rov: »Urediti skorajda vsa pod- ročja delovanja doma, in sicer so bile odpravljene nepravilnosti na: delovnopravnem področju, po- dročju oskrbe in socialne oskrbe, področju zdravstvene nege ter na fi nančno-računovodskem podro- čju, kjer je nepravilnosti potrdila zunanja revizija poslovanja. Dom je bil v dejavnosti institucionalne- ga varstva ekstremno kadrovsko podhranjen, predvsem je primanj- kovalo strokovnega kadra na po- dročju zdravstvene nege. Zaposle- nim smo v naslednjih letih omogo- čili izobraževanja za bolničarje in zdravstvene tehnike, za kar se je odločilo veliko sodelavcev, ki so tako postali kompetentni izvajalci storitev zdravstvene nege. Konec leta 2014 je bilo 298 zaposlenih, ki so skrbeli za 727 stanovalcev, tre- nutno je zaposlenih 392, ki skrbijo za povprečno 695 stanovalcev na dan.« Poudarja, da so veliko de- narja namenili za izboljšanje bival- nih pogojev stanovalcev in delov- nih pogojev zaposlenih. Izvedli so številne infrastrukturne projekte: ureditev kuhinje in paviljona v eno- ti Muretinci, povečanje kapacitete enote Juršinci (posebno varstvo), ureditev mansarde v enoti Kidri- čevo (pralnica, terapevtski pro- stori, dnevno varstvo) in ureditev centralne kuhinje v pritličju, zim- ski vrt s kavarno v enoti Ptuj ter nakup parcele in pridobitev grad- benega dovoljenja za novo enoto Žabjak. Ponosna je tudi na projekt Sodobne oskrbe starejših, s kate- rim skupaj s partnerji zagotavljajo brezplačno pomoč na domu. »Di- rektorsko mesto v Domu upoko- jencev Ptuj tako zapuščam z dvig- njeno glavo, saj sem ves čas dela v domu, kjer sem zaposlena že od začetka svoje kariere, vedno dela- la v skladu z najvišjimi standardi in željo delati dobro za tiste, ki so od moje pomoči odvisni,« je sklenila dosedanja direktorica. Ptuj  Novo vodstvo Doma upokojencev Nova direktorica Vesna Šiplič Horvat: »Pripravljena sem na vse izzive!« Od torka naprej ima Dom upokojencev Ptuj novo vodstvo. Svet zavoda je že na septembrski seji za di- rektorico med šestimi prijavljenimi kandidati izbral Vesno Šiplič Horvat, dosedanjo strokovno vodjo tega zavoda. Čaka jo veliko dela. V teku so številne investicije, vsi slovenski domovi pa se te dni soočajo z velikimi težavami zaradi epidemije koronavirusa, ki je razgalila vse pomanjkljivosti institucionalnih varstvenih zavodov. Nova direktorica pravi, da se je pripravljena spoprijeti z izzivi, ki jo čakajo. Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Soroptimist klub Ptuj Leto 2021 bo praznično Soroptimist klub Ptuj je bil ustanovljen kot tretji tovrstni klub v Sloveniji. Prihodnje leto bo praznoval že 20-letnico delovanja. Predsednica Tanja Tučič pravi, da v tem trenut- ku še ne vedo, kako bodo obeležile jubilej. Še pred koro- nakrizo pa so si zamislile izdajo priložnostne publikacije, ki bo v sliki in besedi predstavila njihove najodmevnejše dobrodelne akcije in aktivnosti. Upajo, da jim bo ne glede na vse to tudi uspelo, da bo omenjena publikacija spominjala na njihovo delo v korist posameznikov in skupnosti. Preveč tvegano pa je v tem času načrtovati tako velike in odmevne dogodke. „Zato za naslednje leto ne bomo ničesar obljubljale, se bomo pa potrudile glede na to, kar bodo aktualne razmere dopuščale,“ pove Tučičeva. Tudi praznovanje 100-letnice soroptimizma, ki je bil planirano v letu 2021 na Poljskem, so že prestavili zaradi negotovih razmer. Svoj osrednji vsakoletni dogodek, osmomarčevski koncert, so letos tudi morale žal odpovedati. Če bo le mogoče, ga bodo izvedle v letu 2021. Tistim, ki so to želeli, pa so vrnile denar za vstopnice. Večina pa se je odločila, da bo počakala na novi datum koncerta. Po najboljših močeh pa so se ne glede na koronakrizo trudile izpeljati nekatere druge aktivnosti. S 500 evri so pomagale fantu, ki mu je nesrečni skok v vodo spremenil življenje. Gre za študenta gradbeništva, ki si je v nesreči zlomil peto vratno vretence in so mu diagnosticirali spastično paraplegijo. Kljub temu je velik borec, ki potrebuje drage terapije in poseben invalidski voziček. Splošni bolnišnici Ptuj so donirale večjo količino vode, saj so se znašli v situaciji, ko so zaradi koronakrize ostali brez vode, saj uporaba vode iz pipe ni bila mogoča. V tej akciji so sodelovali tudi drugi klubi in podjetja. „Od drugih aktivnosti, ki smo jih letos prav tako izvedle, naj omenim pomoč Varni hiši, podarile smo jim mikrovalovno pečico, stara se jim je namreč pokvarila. Novembra pa smo razpisale tudi štipendijo v višini 1.000 evrov za mlade, nadpovprečno uspešne dijake ali študente v MO Ptuj. Sredstva za štipendijo zagotavljamo iz članarine klubu,“ je še povedala Tanja Tučič. Foto: Črtomir Goznik Ptujske soroptimistke so v skoraj dvajsetih letih delovanja izvedle več od- mevnih projektov. Prvi je bil ureditev krožišča pri ptujski bolnišnici (na fotografi ji). Najodmevnejši projekt pa je bil nakup mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. Ptuj  Kuhajo tudi za gradbiščne delavce V Gastroju dnevno pripravijo 500 obrokov Eden večjih gostincev v Spodnjem Podravju, Marjan Skok, pravi, da v njihovi restavraciji Gastro ta čas dnevno pripravljajo okoli 500 obrokov. Povedal je tudi, da je veliko podjetij za svoje delavce poskrbelo in jim toplo malico zagotavljajo na terenu. »Po terenu vozimo več kot prej, za dostavo hrane in postrežbo na terenu (catering) imamo registri- ranih pet vozil. Malice dostavljamo na več gradbišč, delavci so se na terenu znašli tako, da so si postavi- li začasne mize. Mi jim pripeljemo vroč obrok, delavec se usede, to- plo malico poje in gre nazaj delat. Odpadno embalažo nam lahko predajo naslednji dan, ko znova dostavimo naročene malice. Sploh ni problem, da kam ne bi peljali. 80 obrokov kuhamo za starejše in jim jih dostavljamo. Smo prilagodljivi, hitri in zanesljivi, vse potrebno v zvezi z dejavnostjo na terenu ima- mo urejeno in registrirano. Veliko je osebnih prevzemov neposredno v restavraciji. Delavci si malice od- nesejo na delovno mesto, bodisi v pisarno bodisi za stroj v delavnici ali tovarni in pojedo topli obrok,« trenutne razmere opisuje Marjan Skok, ki je v gostinstvu že 42 let. Čeprav je sorazmerno upoko- jen, pa še vedo dela. Je šef ku- hinje oziroma glavni kuhar. Luč v Gastrojevi kuhinji prižge sredi noči, ob treh, da je do dopoldan- ske malice vse pripravljeno. Tre- nutno dnevno pripravijo okoli 500 obrokov, veliko je dostave, nekaj osebnega prevzema. Izrednih in Foto: ČG Marjan Skok iz restavracije Gastro pravi, da imajo veliko naročil za pri- pravo malic na različne lokacije na Ptuju in v okolici, tudi na gradbišča. Zamenjani delovni mesti Šemničkijevi se je v ponedeljek iztekel mandat direktorice, a ostaja do marca, ko bo imela pogoje za upokojitev, zaposlena v domu. Kot vršilka dolžnosti prevzema delo, ki ga je doslej opravljala Šiplič Horvatova. Svet zavoda je sicer že objavil razpis za strokovnega vodjo, a bo izbrani kandidat nastopil šele marca. Kdo to bo, bo znano do sredine decembra. Je pa za to delovno mesto prispelo šest vlog. Novega strokovnega vodjo bo imenoval svet Doma na predlog direktorja, po predhodnem mnenju strokovnega sveta Doma. kriznih situacij je ptujski gostinec vajen že iz preteklosti. Zgodb ima toliko, da bi lahko napisali celo knjigo, ne samo časopisnega članka. »Kuhali smo za vojsko, pa za begunce, vse smo že doživeli. Sedaj, med epidemijo, smo hrano dostavljali tudi v zavode, kjer so se srečevali z okužbami.« Naenkrat bi lahko malicalo 80 ljudi, vsak pri svoji mizi Sogovornik se strinja, da bi lah- ko v njihovi jedilnici, kjer je prosto- ra za 300 ljudi, prostor organizirali tako, da bi zadostili ukrepom in zahtevam NIJZ. »80 ljudi bi lah- ko sedelo vsak pri svoji mizi in na ustrezni predpisani razdalji. Sicer bi te goste bilo treba postreči, vse ostalo glede higienskih predpisov je pa tudi jasno. Pred vhodom si je treba razkužiti roke, do mize in od mize iti z masko. Pri mizi bi lahko gostje pomalicali, za njimi se miza razkuži … Pravila so jasna.« Da bi gostinci lahko vsaj za čas malice odprli vrata jedilnic, bo pot- rebna odločitev vlade. Brez tega je za zdaj vsako razmišljanje, kaj in kako bi lahko bilo, zgolj ugibanje. Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  8. decembra 202010 Poslovna sporočila RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. Kliknite na www.embalaznina.si in bodite obveščeni. POTEM BOSTE MORALI PLAČATI RAVNANJE Z EMBALAŽO. JE VAŠ IZDELEK V EMBALAŽI? Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  8. decembra 2020 11Kultura Ormož  Spisati priredbo ni enostavno Seminar za zborovodje Zborovodje se pri svojem delu pogosto srečujejo s potrebo po aranžiranju skladb. Ustvariti priredbo, ki bo po meri časa, kraja in vokalnih spretnosti skupine in bo naposled prepriča- la občinstvo, so le detajli, ki jih bo zainteresirani publiki po- nudil dirigent, skladatelj, zborovodja in pedagog Iztok Kocen. »Z zelo veliko željo po izvedbi izobraževanj na področju kulture vsako leto izvajamo različne seminarje z namenom, da širimo znanja in obzor- ja. Doslej smo z delavnicami in seminarji pokrili bolj ali manj vsa področja z izjemo vokalne glasbe,« je kot ključni razlog navedla Barbara Podgore- lec, vodja ormoškega JSKD. Spletni seminar je namenjen zborovodjem in umetniškim vodjem ljubiteljskih pevskih zborov in vokalnih skupin ter zborovodjem otroških in mladinskih pevskih zborov. Organizira in fi nancira ga JSKD Ormož s ciljem, da se vodje vokalnih skupin opremijo z znanjem za učinkovito spoprijemanje s pisanjem priredb. Po zaključe- nem seminarju pa bodo udeleženci prejeli potrdilo o izobraževanju. Ptuj  Razstava v Miheličevi galeriji „Govorica“ odnosov Kot zadnjo v letošnji galerijski sezoni so v Miheličevi gale- riji postavili razstavo teh vidnih slovenskih umetnic Metke Kavčič, Anke Krašna in Saše Bezjak z naslovom M + A + S se- zuje tudi vas! Njihove umetniške stvaritve: sliki, kipi, risbe, vezenine so trenutno na ogled v e-katalogu, saj so galerije in razstavišča v tem času zaprta zaradi epidemije. Na ogled bodo do 31. januarja leta 2021. V PMPO upajo, da si jih bo mogoče že kmalu ogledati tudi v živo. Z razstavo treh umetnic so počastili 3. december, rojstni dan France- ta Prešerna, ki ga praznujemo kot praznik kulture – Ta veseli dan kultu- re. Razstava treh vidnih slovenskih umetnic predstavlja na enem mestu in ob istem času njihove najnovejše likovne cikluse, ki so nastali prav za razstavo v Miheličevi galeriji. Osrednji motiv njihovega ustvarjalnega bistva pa so odnos/odnosi v vsej mogočni epohalnosti in čutnosti hkra- ti, pove Stanka Gačnik, tudi avtorica kataloga, ki je izšel tudi v tiskani obliki. Metka Kavčič se tudi v svojem najnovejšem ustvarjanju ukvarja z odnosom moški–ženska, ki je v ospredju njenega likovnega izraza že od nekdaj. Njen kiparski opus obsegajo stvaritve iz vseh tradicionalnih ki- parskih materialov (les, kamen, glina, bron, kovina). V tokratnem likov- nem opusu, ki je premierno razstavljen v Miheličevi galeriji, se poglablja v tradicionalni odnos in dialog med žensko in moškim. Redno razstavlja doma in v tujini. Slikarska dela Anke Krašna govorijo o odnosu – podre- jenem, nadrejenem; dialogu – slišanem, neslišanem; položaju – vlada- jočem, zatiranem. Zlasti pa jo zanima položaj (odnos) med žensko in moškim. Doslej je razstavljala na 90 samostojnih in čez 200 skupinskih razstavah doma in v tujini. Z najnovejšim izborom del z letnico 2020, ki obsegajo tekstilije in risbe, pa se predstavlja umetnica Saša Bezjak. Njene velike vezenine ali majhna dela na papirju govorijo o odnosu (inti- mnem ali javnem) med ljudmi, med umetnicami in nami. Uporablja raz- lične medije: fotografi jo, kip, objekt, sliko, risbo, video. Foto: KG Moška pevska skupina Fantje na vasi Foto: Črtomir Goznik Miheličevi galeriji je letos uspelo realizirati večino zastavljenih ciljev. Kustodinja galeristka Stanka Gačnik je povedala, da so ne glede na razmere zadovoljni tudi z obiskom, ki je sicer skoraj polovico manjši kot preteklo leto. Vsako leto Miheličevo galerijo obišče več kot pet tisoč obiskovalcev. Njena potovanja v najrazličnejše svetove so neizmerljiva in nepre- cenljiva. Letos je k branju vabil seznam 25 knjižnih naslovov, 25 avtorjev, sestavljen po abecednem vrstnem redu. Dodana pa je bila knjiga Kurent Liljane Klemenčič in Stojana Kerbler, letošnjega Pre- šernovega nagrajenca. Tako je bilo vseh avtorjev v bistvu 26, vpisanih pa je 25, kot ima črk slovenska abe- ceda. Mama projekta bralne značke za odrasle Liljana Klemenčič je ob letošnjem 3. decembru, Pre- šernovem rojstnem dnevu, ko praznujemo Ta veseli dan kulture, ko naj bi potekal tudi njegov sve- čani zaključek, povedala, da je bil odziv bralcev presenetljiv. Zaradi koronavirusa niso mogli v živo iz- vesti svečanega začetka BZO 2020, velikega literarnega večera, 21. marca, niti svečanega zaključka. Kljub temu je izpolnjeno zloženko bralne značke pravočasno vrnilo 94 zvestih bralcev, ki so prebrali najmanj pet avtorjev in naslovov knjig. Dopolnili so jo s citati knjig, ki so jih navdušile, in navdihujočimi sporočili. „Tako smo knjižničarji, ki prip- ravljamo bralno značko, dobili krila še za prihodnja leta. V ekipi sodelu- jejo še Barbara Kancler, Jožica Saj- ko in Anja Ogrizek,“ je izpostavila Liljana Klemenčič. Belo se pere na devetdeset – najbolj brana knjiga Udeleženci BZO 2020 so izbirali knjige po vrsti, kot so bile zapisa- ne. Prva v vrsti in največkrat preb- rana knjiga z letošnjega seznama pa je bila Belo se pere na devetde- set Bronje Žakelj, ki je bila sicer za- pisana kot zadnja na njem. Gre za knjigo, ki je brez tega seznama iz- jemno popularna med bralci že več kot leto dni, odkar je prejela zanjo nagrado Kresnik. Tudi Kurent je bil priljubljeno branje, kot Japonski ljubimec Isabel Allende, Slepec Mitje Čandra, Nebesa ne poznajo izbrancev E. M. Remarqua, Sare Stridsberg Beckomberga: oda moji družini, Molitev zemlji Roma- ne Ercegovič, Slavko Pregl Srajca srečnega človeka itd. Na seznamu pa je bila tudi knjiga Thirty Umrigar Razdalja med nama, kot malo pre- roška za letošnje leto, ko moramo zaradi koronavirusa upoštevati medsebojno razdaljo. V okviru vir- tualnega zaključka BZO 2020 pa je YouTube kanalu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj 3. decembra potekal pogovor s prvim piscem kriminal- nega romana v Sloveniji Avgustom Demšarjem, ki je prav tako priljub- ljen avtor med udeleženci BZO 2020. V pogovoru z urednikom Ni- nom Flisarjem pa je predstavil svoj deseti roman z naslovom Cerkev, ki je izšel v Založbi Pivec. Rekorderka s skoraj sto naslovi V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so zelo zadovoljni, da je kar 60 od- Ptuj  Bralna značka za odrasle 2020 Odziv bralcev jim je nadel krila za prihodnja leta V dvajsetih letih je Bralna značka za odrasle (BZO) pustila neizbrisljiv pečat, k branju kakovostnih knjig povabila številne bralce, iz leta v leto več. Tako je knjiga ne glede na vse ostala tista sopotnica sodobnega človeka, ki ga zna usmeriti v vsakem trenutku njegovega življenja in poti. Foto: Črtomir Goznik Liljana Klemenčič: „Ljudje, ki radi in dosti berejo, imajo pogosto v svojem življenju oblečeno srajco srečnega člo- veka, kot je tudi naslov knjige Slavka Pregla.“ Citati iz knjig, ki so navdušile “Ni tako dolge poti, da ji ne bi bilo videti konca, in ni tako dolge noči, da ne bi zbledela ob jutranjem svitu!” (Benzoni, Juliette) “A tam zgoraj ga niso nič vprašali, saj so poznali njegovo dobroto, a šaljivo srce. Zaprli so ga v čebelji panj in ga pos- tavili gori na luno, da tam počiva. Tam se ga lepo vidi, kadar je noč jasna. Tiste črne pike v luni – to je Kurent, ki počiva.” (Klemenčič, Liljana in Kerbler, Stojan: Kurent) “Rafael ni bil v letih za petje podoknic in je bil preponosen za to vrsto razkazovanja, vendar je odkril način, kako se to lahko počne s humorjem.” (Allende, Isabele: Zorro – začenja svojo pot) “Kar iščeš, to najdeš. Išči dobro in našel boš dobro. Tudi tu, kjer živiš, tudi s tem, kar imaš, tudi v tem, kar trenutno si.” (Škarja, Petra: Zate) “Vse, za kar smo se borili, je propadlo, in vse, proti čemu smo bili, je zmagalo.” (Pregl, Slavko: Srajca srečnega človeka) “Dolgčas, napuh in sovraštvo pa so najstrašnejši strupi, ki razjedajo najmočnejše človeško srce.” (Zupan, Vitomil: Poto- vanje v tisočera mesta) Bralci o letošnji BZO Naj nas še naprej druži ljubezen do knjig, do kakovostne literature, do lepih besed, do sobralcev, do bralskega sveta, ki je čudovit. Odkar vem zase, so knjige moja vzporedna resničnost, svet, kamor pobegnem, ko mi je dolgčas, ko sem žalostno depresivna, pa tudi, ko se počutim odlično. In potem sem nekaj časa drugje, tam, kjer načrpam moč, energijo, ideje, pa tudi dobro počutje. In moja duša je napolnjena, svet pa je lepši. Hvala vsem, ki mi odpirate vrata v ta moj skrivni svet. Bralna značka za odrasle je zame postala stalnica v mojem aktivnem bralnem svetu. Sprememba, ki jo je prinesel čas – koronačas, me je sprva plašila. Ko sem se s knjigo spustila v svet domišljije, resnice in tudi novih, zanimivih odkritij, sem zmogla razbiti tudi kak predsodek in lažje zrem v prihodnost. Prav knjige so mi bile v tem letu (koronačasu) še posebej blizu, saj so me nekako “ločevale” od tesnobnih časov. Nisem izpisala posebnih misli, saj sem jih (ob glasbi, ki tudi bogati) vedno srečevala ob pravih trenutkih, urah, dnevih … Hvala za to možnost. Foto: Profimedia/M24 Knjiga Stoner ameriškega avtorja Johna Williamsa je nagrada BZO 2020. Gre za klasično delo, ki je v originalu izšlo pred 50 leti. stotkov v projektu BZO aktivnih vse od njenega začetka pred dvaj- setimi leti. Po ptujskem vzoru se je ta razširila po celi Sloveniji. Prava rekorderka v branju knjig pa je Ptu- jčanka Majda Šerona, ki oddaja naj- več naslovov, skoraj sto jih je bilo nazadnje, Majda Šerona je bralni znački zvesta že od vsega začetka. Sicer pa jih veliko prebere trikrat več knjig, kot jih je na seznamu. Ljubitelji kakovostne knjige že komaj čakajo, kaj bo prinesel se- znam BZO 2021. Liljana Klemenčič odkrito pove, da pravega nami- ga v tem trenutku še nimajo. Po dvajsetih letih tudi ni enostavno poiskati rdečo nit in zadostiti vsem parametrom, ki so si jih zadali in jih počasi oblikovali: višanje bralne kulture in izbor knjig, ki imajo lite- rarno kakovost. Skupaj z bralci pa upajo, da se bodo ob začetku BZO 2021 že lahko ponovno družili v razstavišču knjižnice. Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  8. decembra 2020Križemkražem12 Pred tremi tedni se mi je pri raz- iskovanju Kitajske pridružil brat. Aljoša ima intoleranco na laktozo, tako je kitajska kulinarika zanj ideal- na. In trikrat lahko ugibate, katera je njegova najljubša hrana. Nava- dno cmoka in se oblizuje, ob tem pa pravi, da tako dobrih kruhkov še v življenju ni jedel. Družina, pri kateri trenutno stanujeva, ga ne kliče po imenu, šaljivo ga imenujejo kar Luo- Baozi. V resnici menda to ime po- meni tudi nekaj takšnega kot »kme- tavzar«, a v ljubkovalnem smislu, je razložil gospodar. Ko Aljoša sam sebe predstavi kot LuoBaozi, to povzroči salve smeha, kako da ne, a ne bi bilo smešno, če bi mi Kitajce klicali »kruhovec« ali »potica«? “Je to res tvoja najljubša hrana?« ga vpraša gospodinja, ki jo vsi kliče- mo mama Lin. In medtem ko ji on opisuje, kako dobri so ti kruhki, se ženica na mah odloči, da mu bo po- kazala, kako se jih pripravi. Najprej mu želi zavezati predpasnik, kar je precej komično, saj je LuoBaozi enkrat višji od nje – mora se precej skloniti, da mu lahko ona okrog vra- tu obesi pisan predpasnik. Na pult znosi moko, suhi kvas, pecilni pra- šek in sol. Zmeša sestavine v testo, ga položi v skledo in pusti, da vzha- ja. Medtem nam skuham zeleni čaj, pridruži pa se nam še Linina neča- kinja. Deklica je stara kakih osem let, in kot da bi vedela, da bo tako kuhanje za naju z bratom še bolj ek- sotično, zaigra na nek tradicionalen inštrument, katerega lokalno ime sem pozabila. Gospodinja Aljošu še enkrat ponovi, saj je zaradi po- govora, ki delno poteka s pomočjo prevajalnika, možnost napačnega razumevanja višja. »Kvas zmešaš s toplo vodo, pustiš petnajst minut in dodaš moko s pecilnim praškom. Mešati začneš takoj,« ponovi go- spodinja. »Si boš zapomnil?« ga vprašam. Aljoša kima, jaz pa še nap- rej stiskam limono za v čaj. Naredila bosta vegetarijanske in sladke baozi, vlečem na ušesa njuno dogovarjanje za nadev. Že sekljata kuhano kitajsko zelje in jajca ter popečene gobice. Dodata še olje, poper in sol. Sama medtem pripra- vim mizo, očistim keramične sko- delice in jedilne palčke, v drobne posodice pa nalijem sojino omako. »Pridi,« me pokliče gospodinja. Po- kaže nama, kako se razvalja testo in s kozarcem izreže kroge. V sredino damo nadev, ki sta ga pripravila, medtem ko je testo kako uro po- čivalo. Kroge prepolovimo in sti- snemo robove, da nastanejo žepki (da bi se robovi lepše zlepili, jih prej pomažemo z vodo). Za kuhanje nad paro sicer obstajajo posebne posode, a če je nimate, lahko prip- ravite enostavno domačo različico, tako da posodo skoraj do polovice napolnite z vodo in čez poveznete krpo. Pazite, da krpa ne sega pre- več čez rob in da je dobro pritrjena. Vodo nato segrejemo do vretja. Ko zavre, kruhke položimo na krpo in čez poveznemo lahko skledo. Pus- timo, da se kuhajo v pari približno pet do petnajst minut, odvisno od velikosti. Na vrtljivo mizo dam še vrč vročega sojinega mleka, gospo- dinja pa hitro pripravi še nekaj slad- kih baozi. Dekletce kmalu preneha z igranjem na svoj inštrument, in še preden jo teta uspe ustaviti, mala izmakne ta sladkega naravnost iz žgoče posode. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  - (Kitajske) črtice Kuhani kruhki (2) Hrana je pomemben del potovanj (če ne drugega, človek pač mora jesti). Če si vegetarijanec, potem te pečene kobi- lice, strjena kuhana kri in pohani črvi, ki vabijo kupce kitajskih tržnic, ne navdušijo preveč – treba je poiskati kraj, kjer imajo kaj tudi za tiste, ki “Wǒ bù chī ròu” (ne jemo mesa). Foto: Mateja Toplak Na pari kuhani kruhovi hlebčki z zelenjavnim polnilom. Še vedno se spomnim dneva, ko sem na tržnici odkrila tiste kruhke! Omamno mehki, slastno penasti in polnjeni z zelenjavo, krompirjem, koruzo ali celo s čokolado in mle- timi arašidi (na voljo je seveda tudi mesna različica). Od tistega dne dalje so baozi na sporedu vsak dan! Gre za tipičen zajtrk, ki se ga lahko kupi kar na ulici (en kruhek stane približno dvajset centov). Navadno vzamem dva ali tri, skupaj s kozar- cem toplega sojinega mleka. »Soji- nega?« se morda začudite. Tudi sama sem se čudila, dokler nisem odkrila, da ima menda kar dve tretjini Azijcev intoleranco na laktozo, nekateri raziskovalci pa trdijo, da je delež ljudi, ki ne preba- vljajo mlečnega sladkorja, na Kitaj- skem še višji. Torej ni nič čudnega, da so rastlinski izdelki, kot so araši- dovo in kokosovo mleko ter tofu in soja izjemno priljubljeni. Obstaja pa še en razlog. Nekoč so mleko (in sir) uživala predvsem nomadska ple- mena, kar je bilo s strani ostalih vi- deno kot barbarsko, nečisto. Del te negativne konotacije se je ohranil vse do danes – tradicionalni recepti namreč ne vsebujejo mlečnih izdel- kov, čeprav jih je mogoče kupiti v vseh bolje založenih trgovinah. Zdi se, da je Kitajskem skorajda lažje biti vegan kot vegetarijanec … ABDOMEN - trebuh, DORNAN, Jamie - britanski igralec (Let domov), GENET, Jean - francoski pisatelj iz prejšnjega stoletja (Čudežna vrtnica), AKO - afriško tropsko drevo Foto: Mateja Toplak Na tržnici je mogoče najti izdelke, ki jih ne želite naložiti v svojo nakupovalno košarico. Kruhki 1 zavitek suhega kvasa skodelica tople vode 4 skodelice večnamenske moke 1 zavitek pecilnega praška 1 žlička soli Nadev: po izbiri (zelenjava, gobice, jajca, drobno narezana čebula …), olje, začimbe Sladka različica: rjavi sladkor z drobljenimi arašidi, sezamom in koščki čokolade. Kuhamo v sopari približno 5 do 15 min. Dober tek (pa povabite še naju z Aljošem)! Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 13 Tekme Aluminija in Mure so v zadnjih dveh sezonah izredno izenačene in razburljive, praktično nikoli se ne ve, kako se bodo končale. Tudi tokrat je bilo tako, čeprav sta si mnenji trenerjev o videnem na igrišču po koncu srečanja diametralno nasprotovali … Trener Aluminija je znova do- dobra premešal ekipo, glede na prejšnjo tekmo s Koprom (šumarji so bili na Obali v vseh statističnih elementih boljša ekipa) je zame- njal polovico moštva! Prvič sta v začetni enajsterici zaigrala Aljaž Krefl in Juš Štusej, oba sta skupaj »operirala« na levem delu igrišča. »Postavo smo morali spremeniti zaradi napornega ritma in po- škodb (Horvat se je poškodoval v Kopru, težave ima tudi T. Pečnik, op. a.). Poskušamo mnogo variant, a to sezono nimamo igralca, ki bi za sabo povlekel druge, lani smo imeli takšne tri ali štiri. Problem je v zadnji tretjini akcij, ko ne zabijamo golov,« je dejal Grubor. Alen Krajnc edini strelec Aluminija v zadnjih 540 minutah igre … Prvi polčas je bil z vidika Kidriča- nov dober, rezultatsko bi lahko bil glede na priložnosti celo izražen z višjo razliko. Po začetnem oti- pavanju so domačini v 20. minuti izvedli zelo lepo akcijo, začel jo je Čermak, nadaljeval Štusej, zaključil pa Krajnc, ki je z natančnim diago- nalnim strelom zadel v polno – 1:0. Za Krajnca je bil to tretji zaporedni doseženi gol, v zadnjih šestih kro- gih je bil edini strelec Aluminija … Kidričani bi vodstvo enostavno morali povečati v 33. minuti, ko je po odlični podaji Krajnca s strani Klepač neoviran streljal, Zalokar je njegov strel s skrajnimi močni odbil do Štuseja, ki je želel s strani poti- sniti žogo v mrežo, a jo je Karničnik izbil z golove črte … Muraši so v prvem polčasu le enkrat streljali na gol (visoko čez vrata), a je Ante Šimundža ta del videl povsem drugače: »V prvih 15 minutah smo odigrali odlično, zelo avtoritativno, bil sem zelo zadovoljen s prikazanim. Potem je Aluminij v tej naši pobudi zadel, pri čemer je Krajnc popolnoma zgrešil žogo, a je imel srečo, da je končala v golu. Nekaj se nam je s tem porušilo, kljub temu smo bili dominantni in izredno poletni ter agresivni. Gostitelji so imeli še eno priložnost, sami pa v fazi zaključka akcij nismo sprejemali pravih odlo- čitev.« Šimundža: »Fantje so verjeli v preobrat« Uvodni nalet v drugem polčasu so gostje kronali že v 50. minuti, ko je Grajfoner izgubil žogo v »nevar- ni coni«, sledila je akcija v treh po- tezah, ki jo je s strelom s približno 17 metrov zaključil Bobičanec. Jan- žekovič je bil zelo blizu obrambi, a se je žoga kljub vsemu odkotalila v gol – 1:1. Gostje se s tem niso zadovoljili, še naprej so igrali agresivno in na- padalno, kar se jim je vnovič obre- stovalo v 59. minuti. Do odvzete žoge so tokrat prišli na levi strani, Filipović je nato podal v sredino, kjer je Azemović za trenutek zamu- dil, Cipot pa je žogo z levico zabil v gol – 1:2. »Ob polčasu smo si povedali, da si ob naši izkušenosti in zrelosti enostavno ne smemo več dovoliti napak. Pomembno je, da so fantje verjeli v preobrat. Z dvema menjavama smo morali tudi spremeniti ritem in dinamiko igre, kar nam je uspelo, zadeli smo dvakrat in osvojili tri točke,« je dogajanje v slačilnici in začetnih 15 minut nadaljevanja opisal Šimunža. Štiri zrele priložnosti niso bile dovolj Ko so se znašli v zaostanku, so se Kidričani vendarle prebudili, vzpostavili so ravnotežje in si ob pomoči treh svežih igralcev iz klopi pripravili tudi štiri lepe priložnosti. Blizu izenačenja so bili v 68. mi- nuti, ko se je Klepač iz kakšnih 20 metrov iz strani odločil za strel, Zalokarju pa je žogo uspelo odbi- ti v prečko. Tri minute kasneje so muraši znova viseli v obrambi, tok- rat pa je Zalokar strel Jakšića z za- dnjimi močni toliko odbil, da žoga ni prečkala golove črte. Naslednjo nevarno akcijo so šumarji izvedli v 74. minuti, ko je Krajnc odvzel žogo tekmecem in jo podal do Klepača, ki je že bil za obrambno vrsto Mure, a je nato slabo streljal. Krajnc se je v vlogi podajalca znova znašel v 84. minuti, Kim pa je stre- ljal mimo gola. Ko Aluminij teh priložnosti ni us- pel izkoristiti, je Mura v zaključku tekme »stopila na žogo«, umirila tempo in žogo večino časa zadr- ževala v svoji posesti. Muraši so prvič v sezoni po zaostanku uspe- li izid preobrniti, šumarji pa so po vodstvu drugič igrišče zapuščali poraženi – to se jim je zgodilo še proti Domžalam doma. V naslednjem krogu bo Aluminij na domačem igrišču v soboto gostil Bravo. Jože Mohorič Aluminij – Mura 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (20.), 1:1 Bobičanec (51.), 1:2 K. Cipot (59.). ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl (od 83. Maletić), Jakšić, Azemović, Petek, Čermak, Grajfoner (od 69. Kim), Prša, Štusej (od 69. Matja- šič), Krajnc, Klepač. Trener: Slobo- dan Grubor. MURA: Zalokar, Gorenc, Ma- ruško (od 46. Šturm), Karničnik, Travner, Kouter, Brkić (od 46. Horvat), Kous (od 72. Marič), Bobi- čanec, Filipović (od 88. Štrakl), K. Cipot (od 81. Žižek). Trener: Ante Šimundža. Dejan Petrovič »Nihče na zna predvideti, kako dolgo naj bi bolezen trajala« Stran 14 Nogomet Vijoličasti do zmage Stran 14 Futsal Izid 2:3 za Ptuj srečen, za Tomaž nesrečen Stran 15 Tenis Na seznamu tudi Lah in Planinšek Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  1. SNL, 16. krog Povedli, a obstali, vrnitve niso zmogli Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Aluminija ni uspelo še drugič v sezoni ugnati Mure, Prekmurci so se jim z enako mero oddolžili za poraz na Fazaneriji. Na fotografi ji je z žogo Aljaž Krefl . Grubor: »Padli smo pod pritisk« Luka Petek, Aluminij: »Prvi polčas smo odigrali super, tekmecu nismo dopustili praktično nobene priložnosti, sami pa smo si jih ustvarili kar nekaj, iz ene tudi zadeli. Ob polčasu je bil dogovor, da v po- dobnem tempu nadaljujemo, a le nekaj minut nis- mo bili dovolj skoncentrirani in takoj smo bili dvak- rat kaznovani. Nadaljevanje je bilo zaradi zaostanka težje, na žalost nam ni uspelo niti izenačiti.« Ante Šimundža, trener Mure: »Gostovanje v Kidričevem je bilo za nas zahtevno, tudi igralna po- vršina ni bila najboljša, a moram gostitelje pohvaliti za pripravo igrišča – glede na vremenske razmere je bilo 'top'. Gledalci so lahko videli odlično partijo, glede na vse skupaj pa bi rekel, da smo zasluženo zmagali. Za pravi karakter in pristop igralcev v dru- gem polčasu smo bili nagrajeni. To si bile prigarane tri točke, ki imajo posebno veljavo po tem, ko smo že v sredo odigrali težko tekmo z Bravom doma.« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Pogoji za igro niso bili najboljši, a pomembno je, da se je tekma sploh odigrala. Prvi polčas je bil dober, imeli smo prednost, ob tem pa bi morali doseči še vsaj en zadetek. Poraza so nas stale slabo odigrane minute uvoda drugega polčasa, ko smo padli pod pritisk in izgubili dve žogi, kar je tekmec izkoristil. Ko smo prejeli prvi gol, se je takoj pojavila nezanesljivost. Vse ostalo je bilo v redu, naredili smo pritisk po zao- stanku, a žoga enostavno noče v gol! Podravje na moji d lani - bo darilo tudi na tisti dlani, kjer sicer ne bi bilo. Pošlji SMS z besedo NADLANI ALI NADLANI5 na 1919 Lokacije: Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 14 Nekdanji član Aluminija Dejan Petrovič bo januarja dopolnil 23 let. Na Dunaju se mu pri Rapidu počasi izteka prvo leto službovanja pri večkratnem avstrijskem prvaku. Tam se odlično počuti, precej negotovosti pa je povzročila nedavno odkrita bolezen – mononukleoza. »Vse se je začelo 5. novembra, takrat sem odigral zadnjo tekmo (proti Dundalku v Evropski ligi, re- zultat je bil 4:3 za Rapid, op. a.). Začutil sem bolečine v grlu, prva diagnoza zdravnikov je bila angi- na, dobil sem antibiotike. Po pe- tih dneh jemanja ni bilo nič bolje, za nameček sem dobil rdečico na koži, zato so prvič posumili na mo- nonukleozo. Poslali so me na ana- lizo krvi, ki je sum potrdila. Razen bolečin v grlu, ki so sicer vztrajale kakšnih sedem dni, sem se počutil kar v redu. Po tednu se je to izbolj- šalo in na videz je bilo vse v redu. Trenutno je glavni problem ta, da imam nekoliko povečano vranico, zato še ne morem začeti trenirati na polno. Pri kontaktih bi bila pre- velika nevarnost, da bi vranica po- čila. Kakšne terapije za to bolezen pa ni, razen seveda počitka. Mož- no je, da se še pojavi kakšna utruje- nost, kaj drugega pa ni pričakovati. V tem trenutku pa nihče ne zna predvideti, koliko časa naj bi ta bo- lezen trajala, po izkušnjah drugih so časovni okvirji različni, od ka- kšnega tedna pri nekaterih, drugi so se z njo borili tudi več mesecev. To trenutno zame pomeni precej negotovosti,« je začetek nove bo- lezenske izkušnje opisal Deki, ki je v tem času večinoma preživljal doma. Kaj drugega mu ob zaprtju lokalov in trgovin zaradi ukrepov ob koronavirusu tudi ni preostalo. Zanimalo nas je, kakšno je nje- govo sedanje počutje. »Zadnja dva tedna sem se počutil dobro, prejšnji teden sem postopoma za- čel tudi trenirati v klubu, v soboto pa sem bil s soigralci prvič skupaj že tudi na igrišču. Ob teh naporih nisem imel nobenih težav, zato upam, da bom lahko v tem tem- pu nadaljeval in da bom morda še letos tudi zaigral na kakšni tekmi. V začetku tedna me čakajo še ene preiskave; če bodo uspešne, po- tem se bom resnično lahko v polni meri in brez omejitev podal na tre- ninge,« je dejal Petrovič. »Podpora kluba in navijačev je res maksimalna« Kaj na vse to dogajanje z bolez- nijo porečejo v klubu? »Od vsega začetka mi stojijo ob strani in po- magajo, da se čim prej vrnem na igrišča. V vsakem trenutku imam na voljo zdravnike, ki vsakih nekaj dni opravljajo analize krvi, nato pa skupaj čakamo, kdaj se bo stanje izboljšalo. Podpora kluba je res maksimalna. Ob tem dobivam ve- liko podpore navijačev, kar je res lepo videti in občutiti,« je s tem de- lom izjemno zadovoljen Petrovič. Če se nekoliko vrnemo v obdob- je pred odkrito boleznijo: kako si bil sam zadovoljen s svojimi preds- tavami? D. Petrovič: »Bil sem zelo zado- voljen, predvsem seveda s tem, da sem dobival veliko priložnosti za igro, ki sem jih tudi primerno izkoristil. Bolezen resnično ni priš- la v pravem trenutku, a zdravje je na prvem mestu. Tako sem izpustil skorajda celotni del Evropske lige, a upam, da bo priložnost še prišla.« V skupini Evropske lige je Rapid skupaj z Arsenalom, nazadnje ste prav v četrtek proti njim v Londo- nu klonili z rezultatom 4:1. D. Petrovič: »Vsi smo nestrpno pričakovali to tekmo, mene žal ni bilo zraven. Morda smo po tihem računali na kakšno presenečenje, a Arsenal je pokazal svojo kako- vost in zanesljivo zmagal. Realno se moramo osredotočiti na zad- njo tekmo skupinskega dela proti Moldeju, ki jo za napredovanje v spomladanski del sezone moramo dobiti. To bo v četrtek za nas res pomembna tekma, igramo jo na domačem stadionu.« »Prvenstvo je zanimivo, LASK, Rapid in Salzburg smo blizu skupaj« V avstrijskem prvenstvu vam prav tako kaže dobro, ste zelo bli- zu vodilnega Salzburga. D. Petrovič: »To je res dobro, vmes smo imeli že tudi prilož- nost za prevzem vodstva, ko je Salzburg klonil proti Sturmu, a je nismo izkoristili. Prvenstvo je zani- mivo, LASK, Rapid in Salzburg smo blizu skupaj, borimo se za vsako točko, podobno kot lani. To so pra- va rivalstva, čeprav se sedaj brez navijačev na stadionih to ne občuti tako. Tako smo prejšnji teden igrali dunajski derbi proti Austrii, kar bi v normalnih okoliščinah pomeni- lo pravo norost, a tokrat pravega občutka derbija sploh ni bilo. Res- nično upam, da bo naslednje leto drugače in da se bodo gledalci lah- ko vrnili na stadione.« S kom se največ družiš izmed soigralcev? D. Petrovič: »Z 'našimi', soigral- ci iz nam podobnega govornega področja (smeh), v ekipi jih je kar nekaj (Mateo Barać, Filip Stojko- vić, Dejan Ljubičić, Srdjan Graho- vac, Dalibor Velimirović, Dragoljub Savić, Deni Alar, op. a.). A tudi z vsemi drugimi se dobro razumem, smo v res dobrih odnosih.« Kljub temu da si nekajkrat že oblekel dres članske, pa si še ved- no član reprezentance U-21, ki bo naslednje leto nastopila na doma- čem EP. Kako si spremljal zadnje nastope obeh? D. Petrovič: »S soigralci sem bil v kontaktu, rekel pa bi, da so oboji odigrali dobre tekme. Člani so se tako zasluženo uvrstili v višjo skupi- no Lige narodov, mladi pa so proti dvema velikima reprezentancama dokazali, da lahko igrajo z vsemi. Nedvomno smo lahko optimistični pred evropskim prvenstvom, ki bo naslednje leto potekalo v Sloveniji in na Madžarskem. To bo obenem zadnje tekmovanje v tej starostni skupini, kjer še lahko igram.« Kako pa spremljaš igre tvoje nekdanje ekipe Aluminija? D. Petrovič: »Redno spremljam, sploh sedaj, ko sem bil doma, sem spremljal vse tekme. Pomembna je bila zmaga z Gorico, to jih sedaj 'rešuje'. Sicer se slišim s kar veči- no igralcev, s katerimi sem igral v Kidričevem. Ekipa je sicer precej spremenjena, potreben je čas za uigravanje, potem pa upam tudi na pomik navzgor po lestvici. Ver- jamem vanjo!« Jože Mohorič torek  8. decembra 2020Šport14 Dejan Petrovič je dobro začel letošnjo sezono, v dresu Rapida je nastopil na dveh tekmah kvalifi kacij za Evropsko ligo (proti zagrebški Lokomotivi in belgijskem Gentu), štiri tekme je dodal še v prvenstvu (tri zmage in remi), v skupinskem delu Evropske lige pa je zaigral na eni tekmi, ko je njegov Rapid slavil proti Dundalku. Nogomet  Dejan Petrovič, Rapid Dunaj »V tem trenutku nihče ne zna predvideti, koliko časa naj bi ta bolezen trajala« Infekcijska mononukleoza Simptomi in znaki bolezni Infekcijska mononukleoza se največkrat začne podobno kot an- gina – s slabim počutjem, utrujenostjo, bolečinami v žrelu, glavo- bolom, porastom telesne temperature. Bolniki opazijo povečane bezgavke na vratu, v pazduhah in v dimljah. Če hkrati jemljejo antibi- otike, se na koži celega telesa pojavi izpuščaj. Zdravnik ob pregledu zatipa povečano vranico in jetra. Pregled krvi pokaže povišan C-re- aktivni protein, nenavadno spremenjene limfocite, lahko je tudi zni- žano število nevtrofi lnih levkocitov in krvnih ploščic (trombocitov). Tudi testi jetrne funkcije so pogosto izven normalnega območja. Infekcijska mononukleoza je lahko relativno dolgotrajna bolezen – vročina izjemoma vztraja tudi do en mesec, običajno pa precej manj časa. Bolniki se slabo počutijo, so utrujeni, tudi ko se telesna temperatura povrne v normalno območje. Nekateri še pol leta po preboleli infekcijski mononukleozi slabo prenašajo težje telesne na- pore. Bolezen postopno izzveni, kroničnih oblik ni. (Vir: NIJZ) Dejan Petrovič: »Zadnja dva tedna sem se počutil dobro, prejšnji teden sem postopoma začel tudi s treningi v klubu, v soboto pa sem bil s soigralci prvič skupaj že tudi na igrišču.« REZULTATI 16. KROGA: Aluminij – Mura 1:2 (1:0); Maribor – Gorica 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Velikonja (4.), 1:1 Matko (6.), 2:1 Matko (58.), 3:1 Felipe Santos (90.). Rdeči karton: Martinović (13., Ma- ribor); Domžale – Koper 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Sikošek (21.), 1:1 Rajčević (83.); Celje – Olimpija 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Vombergar (27.), 1:1 Kuzmanović (86.). Tekma Bravo – CB24 Tabor Sežana je bila zaradi vode na igrišču presta- vljena. 1. MARIBOR 16 9 4 3 32:19 31 2. MURA 16 8 5 3 19:9 29 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 16 8 4 4 21:13 28 4. KOPER 16 7 6 3 23:16 27 5. DOMŽALE 15 5 5 5 23:21 20 6. CB24 TABOR SEŽANA 14 5 3 6 16:17 18 7. CELJE 15 4 5 6 15:17 17 8. BRAVO 14 4 4 6 14:19 16 9. ALUMINIJ 16 3 4 9 11:27 13 10. GORICA 16 2 4 10 12:28 10 ZAOSTALA TEKMA 15. KROGA: V SREDO, 9. 12., OB 11.30: CB24 Tabor Sežana – Celje. ZAOSTALA TEKMA 10. KROGA: V SREDO, 9. 12., OB 13.30: Bravo – Dom- žale. Vijoličasti do zmage kljub igralcu manj Tudi 16. krog ni bil odigran v celoti, tekma Bravo – Tabor je bila od- povedna zaradi vode na igrišču, po raztopljenem snegu je v Ljubljani za nameček še deževalo. Zato pa so bili toliko bolj razburljivi vsi pre- ostali obračuni, prav vsi so bili negotovi do zadnjih minut. Neverjetno podobna poteka sta imeli tekmi v Domžalah in Celju, le da so v enem primeru vodili domačini (Domžale), v drugem pa gostje (Olimpija). Ekipi, ki sta bili v zaostanku, sta v drugem delu prevladovali in vse stavili na izenačenje, kar je obema tudi uspelo: Koprčanom z golom Aleksandra Rajčevića v 83., Celjanom pa z go- lom Miča Kuzmanovića v 86. minuti. Remija sta glede na prikazano tudi najpravičnejša izida teh tekem. Za Domžalčane je to že četrta zaporedna tekma brez poraza, za Celjane pa prva dragocena točka po dveh zaporednih porazih. Poseben zaplet in razplet je imela tekma v Ljudskem vrtu, kjer sta se merili prvo in zadnje uvrščena ekipa lige. Goričani so v uvodu preš- li v vodstvo z golom nekdanjega člana 15-kratnih državnih prvakov Etiena Velikonje, močno prenovljena domača ekipa pa je dve minuti kasneje izenačila po asistenci Reneja Miheliča in golu Aljoša Matka. Turbolentni začetek tekme je vseboval še eno slabo novico za varo- vance trenerja Maura Camoranesija, zaradi dveh rumenih kartonov je bil že v 13. minuti izključen Ilija Martinović! Sodnik Asmir Sagrkovič je imel za črnogorskega branilca resnično zelo strog kriterij … Kljub igralcu manj Mariborčani niti za trenutek niso izpustili niti igre iz svojih rok, ampak so imeli stalno pobudo. Ta je bila posebej izrazita v drugem polčasu, kar se jim je obrestovalo v 58. minuti, ko je Matko dosegel še drugi zadetek na tekmi. Camoranesi je do konca tekme opravil pet menjav, v igro so vstopili Kronaveter, Derviševič, Požeg Vancaš, Repas in Santos, slednji je za nameček v zaključku le še potrdil zmago. JM Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 15 Teniška sezona 2020 se je kon- čala, teniški igralci in igralke pa že razmišljajo o novi. Vsi skupaj upa- mo, da bo leto 2021 drugačno, kot je bilo iztekajoče, in da bo teniška sezona potekala kar se da normal- no. Slovenski tenis čakajo v nasled- njem letu pomembni izzivi. Reprezentanca v Davisovem pokalu se bo septembra prihodnje leto v svetovni skupini II. doma po- merila z reprezentanco Paragvaja. Za čim boljšo pripravo bo kapetan Miha Mlakar od 7. do 9. decembra fante zbral na pripravah v Med- vodah. Med vabljenimi igralci sta tudi člana TK Terme Ptuj Sven Lah (letnik 1998) in Filip Jeff Planinšek (2001). Vabljeni igralci: Aljaž Bedene Matic Špec Sven Lah Bor Artnak Filip Jeff Planinšek Matic Dimic JM Že v 32. minuti so gostitelji začeli igro z vratarjem v polju. Priložnos- ti za izenačenje je bilo kar nekaj, a je izenačujoči zadetek padel šele v 39. minuti. Z leve strani je po poda- ji Klemenčiča mimo glave Mordeja pod prečko zadel Goričan – 2:2. Zadnji minuti tekme sta bili ne- verjetno napeti. Najprej je domači golman Miha Prijol fantastično za- ustavil poskus Nika Zajca. Malo za tem je Marko Senekovič z levico stresel okvir vrat že premaganega Mordeja. Sledil je trenutek, kjer je bil Klemenčič po podaji Marka Se- nekoviča za hipec prepočasen, da bi na drugi vratnici potisnil žogo v prazno mrežo ... Marko Đurić je imel nato na strani Bronxov »zicer« za zmago, a je meril po- polnoma nenatančno. Nato so 15 sekund pred koncem tekme imeli novo priložnost za zmago igralci Tomaža: Klemenčič je našel Vajdo, ki se je sam znašel pred vratarjem Mordejem, a je slednji poskus do- mačega futsalerja s petih metrov zaustavil. Stekel je protinapad, kjer so gostje izkoristili slabo po- stavitev domačih igralcev in 10 sekund pred koncem je usodo Tomaža zapečatil Đoša Lazarević. To je bil močan šok za domačine, ki so skoraj na identičen način iz- gubili že tekmo na Škofi jah. Obe ekipi sta zadnjih deset minut tek- me »plesali na robu«, boginja For- tuna pa se je tudi tokrat nagnila na stran Primorcev. Uroš Krstič Siliko Vrhnika – Hiša daril Ptuj 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Vesel (2.), 1:1 Pihler (13.), 2:1 Suban (27.), 2:2 Florjančič (30.), 2:3 Ciuha (32., ag.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan- čič, Pihler, Fleten, Lah, Bukovec, Gajser. Trener: Robert Grdović. Nogometaši FC Hiša daril Ptuj so imeli v zadnjih dveh krogih zelo zahtevna tekmeca, na tekmah z vodilnim Dobovcem so doma doži- veli poraz (2:6), na gostovanju pri KMN Tomažu Šic bar pa so v Ljuto- meru remizirali (2:2). V serijo težkih obračunov je spadalo tudi petkovo gostovanje na Vrhniki, s katerim se je začel drugi del sezone. Na prvem medsebojnem srečanju na Ptuju so bili v tesnem obračunu uspešnejši Ptujčani, ki so po zaostanku 1:3 ob polčasu na koncu slavili z rezulta- tom 4:3. To je bil izjemen začetek v kasnejšo serijo sedmih zaporednih zmag. Na Vrhniki so gostje nastopili brez Klinca, Tkalčiča in Pauka, v ekipo pa se je vrnil vratar Caf. Ptu- jčani so se že v 2. minuti znašli v zaostanku, za domačine je iz pro- tinapada z močnim nizkim strelom iz strani zadel Max Vesel – 1:0. Gostje so dolgo »lomili« obramb- ni zid domače zasedbe, nato pa so v 13. minuti le uresničili svoj načrt. V napadu so bili domačini, precej nespametno je iz velike razdalje s strelom poskusil vratar Berzelak, Pihler je njegov strel ustavil in nato skorajda čez celotno igrišče zadel v prazen gol – 1:1. Že v naslednjem napadu bi lahko Ručna goste po- vedel v vodstvo, a je bil iz kakšnih devetih metrov nenatančen. Zanimiv je bil zaključek prvega polčasa, v kateri bi lahko eni ali drugi povedli, kljub temu pa sta bila vratarja uspešnejša od igralcev nasprotnih ekip. Tudi v drugem polčasu so prvi zadeli domačini, po lepi akciji je 17-letni Jure Suban zadel z na- tančnim in močnim strelom iz stra- ni pod prečko – 2:1. Varovanci Roberta Grdovića so nato pritisnili in imeli na voljo šte- vilne prekinitve iz strani. Po eni takšnih je Bukovec vrnil žogo Ru- čni, njegov močan strel pa je Vanč Florjančič iz bližine pospravil v gol – 2:2. Le dve minuti kasneje je pad- la odločitev o zmagovalcu: Pihler je podal proti Bukovcu, ki je žogo lepo zadržal, nato pa jo s peto vrnil do svojega kapetana, ki je pred gol poslal močno podajo, tam pa jo v lastni gol nesrečno preusmeril Tod Ciuha – 2:3. V zadnjih petih minutah so do- mačini poskušali z igro z vratarjem v polju, nekaj strelov so sprožili na gol Cafa, a je bila gostujoča obram- ba na čelu z vratarjem vselej na mestu. Jože Mohorič Tomaž Šic Bar – Bronx Škofi je 2:3 (1:0) STRELCI: 1:0 Vajda (15.), 1:1 Klinc (24.), 1:2 Stanić (29.), 2:2 Goričan (39.), 2:3 Lazarević (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Prijol, Pšajd; Marot, Kukovec, Goričan, Plahuta, Vajda, M. Senekovič, Klemenčič. Trener: Matej Gajser. Malo manj kot dva meseca je minilo od zadnjega poraza Toma- ževčanov pri državnih prvakih Do- bovcu. V tem obdobju so varovan- ci trenerja Mateja Gajserja prikazali nekaj odličnih predstav in ugnali Siliko (8:2), Sevnico (11:6) ter re- mizirali z Mlinšami (3:3) in Ptujem (2:2). Pričakovanja pred tekmo proti škofi jskim Bronxom so bila vi- soka, čeprav je ekipa zaigrala brez kaznovanega Tadeja Romiha in Ur- bana Senekoviča ter obolelih Mar- cela Vindiša in Domna Klanjška. V 1. polčasu je padel le en za- detek, obe ekipi pa sta večkrat stresli okvir vrat. Za edini zadetek v prvem delu tekme je poskrbel Niko Vajda v 15. minuti. Matevž Ku- kovec je na desni strani z rolingom (obratom) iz igre izvrgel dva igral- ca Bronxov, nase pritegnil vratarja Alena Mordeja in nato podal do prostega Vajde, ki je z levico zadel s približno sedmih metrov – 1:0. Za izenačenje na 1:1 je poskr- bel Nik Klinc v 24. minuti. Gostje so izvajali avt, kapetan domačih Urban Goričan je pozabil na svoje obrambne naloge in Klinc je ostal sam ter zadel z levico s približno sedmih metrov. Za popolni preo- brat so Primorci poskrbeli v 29. mi- nuti. Vratar Mordej je z roko poslal dolgo žogo v igro, najprej so jo v svojih nogah že imeli gostitelji, a je ob nespretnosti domačih futsaler- jev končala v nogah nasprotnika, ki je izkoristiti igro »dva na ena« in Aleksander Stanić je s »špičko« za- del mrežo Tomaža – 1:2. V 31. minuti so domačini zapra- vili kazenski strel. Najprej je Aleš Marot z odlično podajo našel prostega Bojana Klemenčiča v ka- zenskem prostoru, ki ga je dobe- sedno s padcem pod noge podrl vratar Mordej (ob tem je domači golgeter stresel okvir vrat) in zelo solidna sodnika Admir Zahović ter Jasmin Mustafi ć sta pokazala na penal. Žogo je v svoje roke vzel izkušeni 35-letni Marot, ki je spro- žil zelo dober strel, a je Mordej z glavo čudežno zaustavil šestme- trovko. Pred člansko futsal reprezen- tanco je prva od šestih tekem kvalifi kacij za EP 2022, ki bo po- tekalo konec januarja 2022 na Nizozemskem. Prvi nasprotnik Slovencev v kvalifi kacijah je ekipa Švice, v skupini 6 sta še reprezen- tanci Španije in Latvije. Tekma s Švico bo na sporedu v torek, 8. decembra, ob 19. uri v Laškem. Selektor Tomislav Horvat je obelodanil seznam igralcev, na katere računa, med izbranci sta tudi člana ekipe FC Hiša daril Ptuj Jeremy Bukovec in Tilen Gajser. Največ predstavnikov ima iz slov- enske lige Dobovec (4), po dva pri- hajata iz Litije in Ptuja. Horvat se je moral soočiti z nekat- erimi odpovedmi zaradi poškodb, tako iz prvega seznama vabljenih manjkajo Matej Fideršek, Benjamin Tušar in Nik Zajc, namesto njih so bili naknadno vpoklicani Žan Koren, Nejc Kovačič in Tilen Gajser. Slovenija je do zdaj igrala na šes- tih evropskih prvenstvih, nazadnje doma v Ljubljani leta 2018, ko je v Sloveniji potekalo evropsko prven- stvo. Evropska nogometna zveza Uefa je za tokratno kvalifi ciranje za na evropsko prvenstvo uvedla nov sistem tekmovanja. V osem skupin deljenih 32 ekip, v vsaki skupini se ekipe pomerijo med sabo doma in na tujem. Mesto na EP si zagotovi osem najboljši reprezentanc skupi- ni, šest najboljše drugouvrščenih zasedb, za zadnje prosto mesto pa se bosta v dveh tekmah pomerila še sedma in osma drugouvrščena ekipa iz posameznih skupin. Seznam kandidatov za tekmo s Švico: Nejc Hozjan (A.S.D. FF Nap- oli Italija), Igor Osredkar (Apfel Nov Vrijeme Makarska Hrvaška), Kristjan Čujec, Žiga Čeh, Teo Turk, Klemen Duščak (vsi FK Dobovec), Igor Bratić, Denis Totošković (oba FC Litija), Alen Fetić (SSD Acqua Sapone C5 SRL, Italija), Jeremy Bu- kovec, Tilen Gajser (FC Ptuj), Tjaž Lovrenčič (US Saint Pagano Itali- ja), Žan Koren, Nejc Kovačič (oba Pordenone Italija). Kvalifi kacije za Euro 2022, tekme Slovenije (skupina 6): - 8. 12.: Slovenija – Švica - 29. 1.: Latvija – Slovenija - 2. 2.: Španija – Slovenija - 6. 3.: Slovenija – Španija - 9. 3.: Švica – Slovenija - 12. 4.: Slovenija – Latvija sta, JM torek  8. decembra 2020 Šport 15 Tenis  Reprezentanca Na seznamu tudi Lah in Planinšek Gajser: »Prav vsi smo padli na izpitu« Matej Gajser, trener Tomaž Šic bar: »Danes smo prav vsi padli na izpitu, začenši z mano kot trener- jem do vseh igralcev. V 1. polčasu smo nadzirali do- godke na igrišču, nato pa je sledil velik padec v igri. Edina dobra stvar te tekme je, da se nismo predali ob zaostanku z 1:2. Imeli smo kazenski strel, tri vra- tnice, nekaj lepih priložnosti, a ni nam uspelo priti do popolnega preobrata. Prevečkrat so se nam že zgodili podobni porazi, česar si tako izkušena ekipa ne bi smela privoščiti. Imeli smo točko v svojih ro- kah, ki bi nam v danem trenutku tudi veliko pome- nila. Treba ja analizirati tekmo, popraviti napake in se poskušati čimprej vrniti na zmagovita pota. Dru- go nam ne preostane. Že proti Oplastu v Kobaridu bomo lovili nove točke.« Marko Hrvatin, trener Bronx Škofi je: »Pričako- vali smo podobno tekmo, a glede zmage si – roko na srce – nismo upali na glas razmišljati. Gre za najdaljše gostovanje, Tomaž je kakovostna eki- pa, ki še posebej dobro igra na domačem terenu. Obe ekipi sta bili zelo zdesetkani, a zgleda, da je to precej bolj prizadelo domače futsalerje. Špor- tna sreča je bila na naši strani tudi tokrat, čeprav je tudi Tomaž imel svoje priložnosti za zmago. Menim, da je to bila zelo zanimiva in dramatična futsal predstava, v ponos slovenskemu futsalu. Za nas te točke štejejo dvojno, saj smo premagali neposrednega konkurenta za čim višje mesto na lestvici.« 1. SFL REZULTATI 10. KROGA: Siliko Vrhnika – Hiša daril Ptuj 2:3 (1:1), Tomaž Šic bar – Bronx Škofi je 2:3 (1:0), Dobovec – Oplast Kobarid 5:1 (2:0), Dobrepolje – Litija 3:6 (2:4), Mlinše – Sevnica 2:2 (0:2). 1. DOBOVEC 10 10 0 0 79:13 30 2. HIŠA DARIL PTUJ 10 8 1 1 49:26 25 3. LITIJA 10 6 1 3 39:28 19 4. BRONX ŠKOFIJE 10 4 2 4 31:41 14 5. SILIKO VRHNIKA 10 3 3 4 30:29 12 6. MLINŠE 10 3 3 4 26:41 12 7. TOMAŽ ŠIC BAR 10 3 2 5 39:41 11 8. OPLAST KOBARID 10 2 3 5 24:30 9 9. SEVNICA 10 2 3 5 30:47 9 10. DOBREPOLJE 10 0 0 10 13:64 0 Foto: Črtomir Goznik Urban Goričan (KMN Tomaž Šic bar) Futsal  1. SFL, 10. krog Izid 2:3 za Ptuj srečen, za Tomaž nesrečen Futsal  Kvalifi kacije za EP 2022 Za začetek s Švicarji Foto: Črtomir Goznik Thomas Pihler (FC Hiša daril Ptuj, beli dres) je sodeloval pri dveh zadetkih svoje ekipe, prvega je zabil s svoje polovice, pri tretjem pa je domači branilec njegov strel preusmeril v svoj gol. Jeremy Bukovec, FC Hiša daril Ptuj;: »Tekma je bila zelo zahtevna predvsem zaradi tega, ker smo morali večino tekme napadati. Domačini so se postavili nekako na svojo polovico igrišča, od koder so prežali na protinapade. S tem smo imeli težave, dvakrat smo se znašli v zaostanku, a se je na koncu za nas vse izšlo dobro. V drugem pol- času smo dva gola dosegli v kratkem razmiku, nato pa uspešno ubranili tudi njihov zaključni pritisk. To je bil že tretji zaporedni derbi, zmaga nam veliko pomeni.« Jeremy Bukovec, FC Hiša daril Ptuj: »Priprave bolj ali manj bazira- jo na spoznavanju taktičnih zamisli selektorja in spoznavanju igre Švice, saj pred torkom ni mogoče kaj prida postoriti v smislu fi zičnih priprav. Vzdušje je sicer dobro, tako kot vedno, večina igralcev se med sabo poznamo že nekaj časa. Zame je še toliko lažje, ker sem v sobi s soigralcem iz kluba Tilnom Gajserjem.« Foto: Črtomir Goznik Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 16 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 4 piščančja bedra ali perutničke, 1 skodelica za belo kavo riža, 1 velika čebula, 2 manjši papriki (eno zeleno in eno rdečo), 1 korenček, začimbe (sol, poper, vegeta), jušna kocka. Piščanca, ki smo ga prej začinili, postavimo v ogreto pečico na okrog 200 stopinj Celzija za 15 minut, da porumeni. Med tem časom v kozici na olju prepražimo čebulo, dodamo na majhne kocke narezan korenček in papriki. Vse skupaj pražimo še približno 5 minut, nato vanj stre- semo riž in mešamo, da postekleni. Piščanca vzamemo iz pečice in med posamezne kose ter po njih razporedimo riž z zelenjavo. V kozici zavremo tri skodelice vode (trikrat toliko, kot smo dali riža), v njej raztopimo jušno kocko ter polijemo po piščancu in rižu. Vse skupaj damo nazaj v pečico za okrog 30 minut oz. dokler vsa tekočina ne izpari. TOREK SREDA ČETRTEK juha, dušeno sladko zelje, kranjska klobasa, krompir v kosih, breskov kompot golaž, žemljice, jabolčni zavitek jota s kislo repo, buhtlji PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK porova kremna juha, testenine z drobtinami, radič z gorčico in jabolkom, jabolčna čežana kisla juha, prekajena rebra, krompirjeva solata, jogurtove miške gobova juha, piščanec z rižem v pečici, motovilec, čokoladni kipnik milijonska juha, krompirjeva omaka, hrenovke, sadje Radič z gorčico in jabolkom , Namesto hitenja s postavitvijo smrekice in nakupovanjem daril počasi, v miru prižigamo svečke. Tako bi morali ravnati celo leto na vrtu. Vsak opravek, vsako setev in sajenje opraviti takrat, ko je posamezni vrtnini čas. Ste še sposobni take potrpežljivosti? Tisti, ki prižigate svečke ali z otroki vred vsak dan odprete novo okence, se tudi spomladi spomnite tega. Poglejte skozi okno, na ter- mometer, na koledar in potrpežljivo počakajte, da bo pravi čas za setev in presajanje posameznih vrtnin. Ko se jesen počasi končuje in se narava iz prekrasnih jesenskih barv spremeni v siv, pust svet, se končujejo tudi dela na vrtu. Prav je tako, saj morajo tudi narava, zemlja in rastline počivati. Zakaj mora zemlja počivati Vedno moramo vedeti, da je zemlja rodovitna, če je v njej življenje. To pa pomeni, da v njej živi zelo veliko zelo majhnih, očem nevidnih živih bitij, bakterij, glivic in še mnogo drugega, prav tako pa veliko žuželk, pa še mnogo drugega. Vsa ta živa bitja so v temi zemlje našla svoj dom in se prilagodila na tak način življenja. Številna omogočajo rastlinam, da dobijo hranila iz organske snovi, druga pomagajo koreninskemu sistemu rastlin, da pridejo do potrebnih hranil, tretja so sovražna, branijo naše rastline pred škodljivimi glivicami, tudi škodljivci. Vse to življenje se sicer pozimi umakne v globine, da tam prezimi. A vsako premikanje zemlje vedno pomeni težave tudi za njih. Ko izpulite plevel, nekaj teh koristnežev propade. Še nekaj je zelo pomembno. Zamrznjena zemlja je enako krhka in lomljiva kakor zamrznjeno pe- rilo, kar gospodinje dobro poznate. Vsa koristna živa bitja, predvsem pa mikroorganizmi v zemlji potrebujejo tri osnovne elemente za življenje in razmnoževanje, potrebujejo zrak (kisik), vodo in toploto, seveda pa tudi hrano. Vedno se moramo truditi, da v naši prsti ohranimo razmerja med mineralnimi delci: to, kar držimo v roki in menimo, da je to zemlja, zrakom in vodo enako. 50 % volumna naj bodo mineralni delci, 25 % voda in 25 % zrak. V presuhih tleh najdemo več zraka, zato so tudi mikroorganizmi žejni in propadejo. V mokrih tleh pa voda izrine zrak, s tem pa ponovno povzroči propad mikroorganizmov. Zrak iztisnemo tudi vsakokrat, ko hodimo po zemlji ali celo po njej vozimo z različnimi stroji, frezo, traktorjem …; s tem se življenjski prostor za mikroorga- nizme in tudi večje organizme poslabša. Še huje je, če to delamo takrat, ko je zemlja premokra ali Zeleni nasveti Vrt pozimi Za nami je druga adventna nedelja, nedelja. Adventni venček je seveda sam po sebi znamenje potrpežljivosti in vztrajnosti. V temnem, sivem zimskem času prižigamo svečke, vsako nedeljo eno zraven, s tem pa simbolično prinašamo v prostor svetlobo in ljubezen. Sestavine: rdeč radič, 1 jabolko, 1 korenček, svež peteršilj, jabolčni kis, bučno olje, sol, gorčica. Radič očismo, izrežemo debela rebra in ga poljubno narežemo (mi smo ga na rezance). Jabolka narežemo na kockice, korenček pa na tanke palčke v velikos vžigalic – julienne (če ne marate povsem surovega korenčka, ga za nekaj minut prevrite in ohladite). Zmešamo preliv iz kisa, soli, bučnega olja in gorčice. Vse sestavine za solato premešamo, k preden jo ponudimo. (Po želji lahko dodamo tudi na kocke narezan kuhan krompir.) torek  8. decembra 2020Na sceni16 zamrznjena oz. zasnežena. Zapomnite si, tudi po zasneženi zelenici, vrtu, njivah, travnikih se ne vozi, hodi, posebej ne brez potrebe. Ravno obratno, v jeseni s setvijo rastlin za zeleno odejo (v oktobru in novembru še vedno lahko posejemo žita) poskrbimo za zavetje, plašč, pod katerim bo preživelo čim več teh koristnih bitij. Prav tako lahko gredice prekrijemo s slamo, da jih zaščitimo pred zimskim mrazom. Spočita zemlja, v kateri so dobro prezimili tudi mikroorganizmi, je prostor, kjer se bodo celo poletje naše rastline dobro počutile. Če se dobro počutijo, so tudi veliko bolj odporne in se lažje branijo pred nevšečnostmi, ki jim jih skoraj vsako poletje prinese vreme. Kaj lahko pozimi najdemo na zelenjavnem vrtu Kaj lahko najdemo na vrtu, je seveda odvisno od tega, kaj ste poleti sadili in sejali. Nekatere vrtnine ostanejo na vrtu do sredine zime, druge pa prezimijo brez težav. Na zimo torej mislimo že od junija naprej. Takrat sadimo brstični in listnati ohrovt, ki sta neskončen vir zdravja celo zimo. Prav tako nekje v sredini meseca posadimo tudi sadike prezimnih sort pora. Medtem ko sta ohrovta vrtnini, ki sta namenjeni prav zimskemu letnemu času, je por vrtnina za celo leto. Zato imamo prezimne sorte in take, ki ne prezimijo. Sadimo ga vse od začetka aprila naprej. Prezimne sorte posadite med korenje, da jih obvarujete pred napadi porove zavrtalke, ali pa v začetku septembra pokrijte. Najbolj uporabne v ta namen so zavese, pod katerimi je veliko bolj zračno, muhi pa je dostop do njenega cilja preprečen. Zavese naj imajo luknje, premera, manj- šega od 5 mm. Por v jeseni ogrnite vse do zelenih listov in sproti, po potrebi rastline pobirajte na vrtu. Koristne sestavine, značilne za vse čebulnice, bodo pomagale imunskemu sistemu telesa premagovati zimske viruse in bakterije. Brstični in listnati ohrovt nimata veliko sovražnikov, zato mi je prav škoda, da nista bolj popular- na med Slovenci. Imeti bi morala prav toliko privržencev kot paradižnik, saj nam prav pozimi lahko nudita neskončno veliko. Zato naslednje poletje ne pozabite in nekam na rob gredic posadite tudi nekaj sadik teh dveh zelenjadnic, ki bi ju morali uvrščati med super živila, prav tako ali celo pred goji jagode in aronijo. Jabolčne miške Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 17 Začel se je mesec, ko so povsod že prižgane praznične lučke. Letos sicer velikih zabav in druženja ne bo, a si lahko čarobne trenutke zase in svoje najbližje pripravimo že z lepo okraše- no mizo in smrečico. Čeprav si večina pod pojmom lepo okrašene mize predstavlja tudi bo- gate praznične jedi, to še zdaleč ni nujno. Svoje najbližje, ki jih imate najrajši, lahko presenetite s svežim, še toplim hlebcem kruha in z nekaj slastnimi, a preprostimi namazi, ki bodo na rezinah kruha več kot odlič- no kulinarično doživetje. Nekaj vam jih predstavljamo v nadaljevanju. Hrenov namaz Sestavine: 2 trdo kuhani jajci, 4 žlice sve- že naribanega hrena, 2 žlici olivnega olja, 1 žlica kisa, 2 žlici kisle smetane, sol in po- per. Kolofon Priloga Veseli december, 8. december, 2020 Urednica priloge: Simona Meznarič Fotografije in prispevki: Majda Goznik, Mojca Vtič, Črtomir Goznik in arhiv Svet 24 Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Praznični december z vonjem dišečega kruha česen stremo. Piščančja jetra očistimo in drobno zrežemo. Slanino narežemo na koščke. V ponvi razpustimo 50 g masla, prepražimo čebulo in česen, dodamo sla- nino in jetra ter pražimo, dokler se jetra lepo ne zapečejo. Dodamo provansalske začimbe in vino ter solimo in popramo. Ku- hamo, dokler skoraj vsa tekočina ne povre. Ohladimo in stresemo v sekljalnik. Doda- mo maslo in sesekljamo do gladkega. Po okusu še začinimo. Ohladimo. Tunin namaz z dimljenim sirom Sestavine: 200 g tunine v slanici, 1 če- bula, 2 žlički vloženih kaper, 150 g sirnega namaza, 100 g kisle smetane, 50 g dimlje- nega sira, sol in poper. Priprava: jajci olupimo in drobno sesek- ljamo ter stresemo v skledo, kjer ju pome- šamo z naribanim hrenom, oljem, kisom, kislo smetano, soljo in poprom. Namaz za pol ure postavimo v hladilnik. Zelenjavni namaz z orehi in sivko Sestavine: 300 g puste skute, 4 žlice ki- sle smetane, 2 trdo kuhani jajci, 4 kisle ku- marice, 1 korenček, 2 stroka česna, pest mletih orehov, pol žličke posušene sivke, sol in poper. Priprava: jajci olupimo in drobno seseklja- mo ter stresemo v skledo. Primešamo na drobno sesekljane kisle kumare in čebulo, naribamo korenje, stisnemo česen, doda- mo orehe in sivko ter dobro premešamo. Mešanici dodamo skuto in kislo smetano ter znova premešamo, da se sestavine le- po razporedijo. Na koncu po okusu solimo in popramo. Domača pašteta s slanino Sestavine: 250 g masla, 1 čebula, 2 stro- ka česna, 5 rezin mesnate slanine, 500 g piščančjih jeter, 1 dl belega vina, žlica pro- vansalskih začimb, sol in poper. Priprava: čebulo olupimo in sesekljamo, Priprava: čebulo olupimo, kapre odcedi- mo in oboje drobno sesekljamo. Tunino odcedimo in stresemo v skledo, dodamo čebulo in kapre, sirni namaz in kislo sme- tano ter dobro premešamo. Dodamo na- riban sir, sol in poper. Še enkrat dobro premešamo, po okusu začinimo in za pol ure shranimo v hladilnik. Korenčkov namaz z bučnicami Sestavine: 4 korenčki, 150 g bučnih se- men (bučnic), sok limete, 1 žlica tahinija, 1 strok česna, sol, poper. Namaz iz pečenih paprik in lešnikov Sestavine: 3 žlice olivnega olja, žlička di- mljene paprike, 250 g vloženih paprik, 2 stroka česna, 1 žlica paradižnikove mezge, 100 g lešnikov, sol, poper, 2 žlici balzamič- nega kisa.Priprava: česen stremo in sesekljamo. Ko- renje očistimo in naribamo. Bučna seme- na posebej sesekljamo. Vse skupaj nato stresemo v sekljalnik, dodamo limetin sok, tahini in česen ter zmeljemo, da nastane gladek namaz. Po okusu začinimo s soljo in poprom. Pesin namaz s hrenom Sestavine: 4 kuhane rdeče pese, 3 stro- ki česna, 3 žlice olivnega olja, pest orehov, 2 žlici balzamičnega kisa, 100 g sira feta, ščepec rožmarina, žlička hrenove paste, sol, poper. Priprava: stroke česna stremo, orehe ne- koliko potolčemo. Vse sestavine stresemo v sekljalnik in mešamo, dokler ne nastane gladek namaz. Po okusu še dosolimo in popramo. Namaz postavimo za pol ure v hladilnik. Priprava: v ponev zlijemo olje in doda- mo dimljeno papriko. Segrevamo, da za- diši, nato odstavimo. Česen stremo. V sekljalnik dodamo odcejene vložene papri- ke, lešnike, česen, paradižnikovo mezgo, kis in sol. Mešamo, da se sestavine prepo- jijo, dodamo olje. Če je namaz pregost, do- damo nekaj vode. Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 18 VESELI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika2 Decembrski dnevi naj dišijo po snegu in S praznično okrasitvijo javne- ga prostora smo vstopili v ve- seli december 2020, v nedeljo, 29. novembra, pa v svojih do- movih prižgali prvo adventno svečko. Letošnji prazniki bodo zaradi pandemije koronaviru- sa povsem drugačni od tistih v preteklosti. Ne bo velikih jav- nih druženj, velikih javnih do- godkov, prazničnih sejmov in javnih silvestrovanj. Decem- brski praznični dogodki bodo bolj ali manj potekali v krogu družine. Ta je že nekaj časa tudi zaradi drugačnega načina šola- nja, zaprtih vrtcev in vedno po- gostejše oblike dela od doma postavljena pred številne izzi- ve. Koronavirus je v naša življe- nja vnesel številne spremembe, ki ustvarjajo napetosti, nega- tivne odzive, povzročajo doda- tne strese, s katerimi se doslej še nismo soočali. Zato je toli- ko pomembnejše, da se v tem prazničnem času, ki ne glede na vse ostaja prazničen, kolikor je le mogoče umirimo. Tako stro- kovnjaki pravijo, da zgodnje ok- raševanje naših domov v bistvu prinaša številne pozitivne učin- ke na naše psihično počutje. Dnevno sobo ali kateri koli drugi prostor, kjer se večinoma zadr- žuje družina, lahko že v teh dneh spremenimo v zimsko pravljico. Okraševanje doma je vsekakor lahko sprožilec pozitivnih spomi- nov in čustev, lahko prežene ža- lost in prinese veselje. S tem, ko se bomo začeli ukvarjati z izbi- ro barv, ki bodo letos krasile naš domišljiji in občutkom. Letos torej lahko v sebi prebudimo ustvarjal- no žilico in se še bolj kot kdajko- li doslej prepustimo domišljiji. Nič ne bo narobe, če se bomo odda- ljili od neke tradicije, npr. izdelali adventne venčke po našem ob- Zeleno predstavlja življenje Vsak zimzeleni material nosi svoj simbol. Bor, bodeničevja in ti- sa so predstavniki večnega živ- ljenja, cedra simbolizira zdravje, KULINARIČNA REVIJA Revija Dober tek, z vami že 25 let. www.dobertek.com • Božično kosilo • Pisane predjedi • Slavnostne sladice • Iskrivi koktajli • Domača darila • Čokoladne dobrote • Čudežne enolončnice • Trska, polenovka, bakala Letna naročnina 38,50 EUR + DARILO* *tematska izdaja po izbiri Tel.: 080 4321 ŽE V PRODAJI! Narava ponuja pravo malo bogastvo materialov za izdelavo adventnih venčkov. Tudi tega so izdelali v VDC Dornava – delovna enota Vičavi. Njihovi uporabniki med letom nabirajo vse, kar lahko uporabijo pri izdelavi prazničnih okraskov. Tudi voščilnice lahko izdelamo doma. Uporabniki VDC Dornava – delovna enota Vičava so pri izdelavi uporabili stare puzzle, jih obarvali in nalepili na papir. Božiča in novega leta ni brez prazničnega drevesa. Izbiramo lahko med smreko ali jelko, naše praznič- no drevo pa je lahko tudi pušpan, ki ga bomo za to priložnost svečano okrasili. Odločimo pa se lahko tudi za zelene okrašene vejice. Vedno bolj so priljubljeni adventni venčki na vhodnih vratih (izdelali so ga v VDC Dornava – delovna enota Vičava). dom, prazničnih dreves, pričeli sami izdelovati okraske itd., bo- mo svoje misli usmerili k bolj po- zitivnim stvarem, vsakodnevne probleme postavili na stranski tir. Pogled v škatle božičnih in novo- letnih okraskov iz prejšnjih let nas bo gotovo navdihnil, da bomo za letošnje praznično vzdušje, četu- di ne bomo kupili ničesar novega, dodali le doma izdelano okrasje, ustvarili nekaj, česar doslej nis- mo. Če je vse mogoče kupiti, je veliko lažje, kot pustiti prosto pot življenje, upanje, štiri letne ča- se, večnost, neskončnost, ve- ro in upanje v vse dobro. Storži, semena, oreščki na venčkih pa predstavljajo rojstvo. Dekorira- mo pa jih lahko tudi s keksi, s posušenimi limonami, poma- čutku in navdihu. Klasične bo- žične barve, kot so rdeča, zlata zelena, tudi modra in bela, lahko v našem adventnem venčku za- menjajo druge, odvisno od ma- terialov, ki jih bomo uporabili pri izdelavi. Letos so vodilni zimzele- ni venčki. lovor predstavlja moč nad bole- čino in trpljenjem. Če bomo upo- števali letošnje trende, bodo listi ali vejice evkaliptusa krasili veči- no adventnih venčkov. Sicer pa zelena predstavlja življenje, rde- ča pa prelito kri trpečega Kris- tusa. Krog venčka simbolizira rančami, klinčki, cimetom. Ob- vezne na venčku pa so svečke, z njihovim sojem ne praznuje- mo le v skladu z izročilom, tem- več počastimo tudi luč kot tako, saj s svečami po krščanski tradi- ciji prižigamo upanje. Pri izdelavi lahko uporabimo veliko tistega, Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 19 n praznikih VESELI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika 3 Zberite štiri kupone 4,49 €/kg 4,99 €/kg Natur Premium Ptujski piščanec, Štajerski piščanec, Mediteranski piščanec cca. 1600 g 5,99 €/kg 7,93 €/kg Praznična purica sveža, cca. 3,5 kg V prodajalnah na voljo po 15. 12. 2020. Možna prednaročila v vaši prodajalni. Z zbiranjem nakupov do čudovite knjige receptov Zberite štiri kupone ob nakupih nad 15 EUR Zbiranje kuponov poteka do 31. 12. 2020. ZAGREBŠKA, Zagrebška 32 NOVI TRG, Novi trg 2 ROGOZNICA, Cesta 8. avgusta 8c Vabljeni v prodajalne na Ptuju: Poiščite več akcij na: perutnina.si Venčki so lahko tudi drugih oblik. (Izdelali v VDC Dornava – delovna enota Vičava) Praznično vzdušje nam bodo pričarale tudi svečke v pomaranči lupini, okrasek, ki ni samo lep na oko, temveč tudi prijetno diši. V teh dneh že diši po praznični peki. Doma spečeno pecivo je lahko lepo darilo za praznične dni. Tudi pri domači dekoraciji praznične mize bosta do izraza prišli naša ustvarjalnost in domišljija. kar ponuja že sama narava, kar lahko poberemo na sprehodih v gozdovih, parkih. Naša izbira pa je lahko še preprostejša. Na več- ji krožnik lahko postavimo le štiri svečke in nekaj dekoracije, tudi morda keramične in retro okra- ske. Z adventnimi venčki pa ne krasimo samo domov, vedno bolj so priljubljeni tudi venčki na vhodnih vratih. Pomembno je le, li čas v letu povezuje in združu- je. To je tudi čas, ko so naša srca veliko bolj kot sicer odprta za po- moč ljudem v stiski. Ko bomo le- tos sestavljali praznični jedilnik, naj bo tako velik, da bomo lahko del vseh dobrot, ki smo jih pripra- vili, namenili tudi tistim, ki jih je življenje tako ali drugače prikraj- šalo. Naj bo torej letošnji soj sveč upanje na boljše za vse. na v zadnjih letih kupuje smreke in jelke v loncih, ki jih po konča- nih praznikih bodisi posadijo na prosto ali pustijo kar v loncih in jih postavijo na balkone oz. tera- se. Tudi pri okrasitvi prazničnih drevesc nas bo bolj ali manj vodi- lo navdih in domišljija, četudi nas vsako leto znova skušajo podre- diti določenim trendom. Letos je v ospredju bela barva v kombi- naciji s srebrno, od okraskov pa dominirajo leseni. Od nas je to- rej odvisno, ali jim bomo sledili. Če smo se naveličali modnega okrasja iz prejšnjih let, številnih električnih lučk, lahko mirne vo- lje svoje drevesce okrasite tradi- cionalno oz. retro. Prva drevesca so namreč okraševali le z jabol- ki, oblati in vrtnicami iz svilene- ga papirja. Prve voščene sveče na vejicah pa so se pojavile šele v 18. stoletju. 108 let pa je mini- lo od prve postavitve božičnega drevesa na prostem. Postavili so ga na Madisonskem trgu v New Yorku. Če se bomo oddaljili od modernega okraševanja z elek- tričnimi lučkami, ker mora vse utripati, tudi ne bomo v skrbeh zaradi morebitnega požara ali škode, ker je kateri od domačih ljubljenčkov skočil na drevo ali ga podrl zaradi igre z okraskom in podobno. V svetleče papirje lahko odenemo tudi orehe, lah- ko pa jih samo obarvamo. Orehi so simbol nedoumljive božje vo- lje. Na veji naj bi namreč kazali, da ima življenje dve plati, temno, ki je skrito v notranjosti, in ble- ščečo, povezano z njegovo zu- nanjostjo. Večno zelene veje, s katerimi so že v predkrščanskih časih krasili hiše in dvorišča, naj bi prijateljskim gozdnim duho- vom ponujale zavetje, hudobne demone pa odvračale. Še poseb- no čudežno moč naj bi pripiso- vali smreki, tisi, jelki, boru, brinu, rožmarinu itd. Praznična miza z izvirnimi okraski Ko je naš praznični dom zasijal z želenim sijem, je čas za pripra- vo prazničnega omizja. V vsa- kem domu so krožniki in kozarci, prti in prtički za te priložnosti, ki jih običajno med letom ne upo- rabljamo. Ko jih izberemo oz. se odločimo, katere od njih bomo uporabili, poskrbimo še za deko- racijo, v prazničnem duhu obli- kujemo papirnate serviete ali serviete iz blaga, ki jih okrasi- mo še s prazničnim okraskom, drobno zeleno vejico ali pa tudi s piškotom. Na praznično priprav- ljeno mizo sodi tudi svečka v vazi ali pa obogatena z jesenskim šop- kom vejic z okraski. Omamni vonj pa bodo pričarale svečke v izdol- benih pomarančah. da pri tem uživamo, sicer pa je življenje sploh eno samo veliko zaporedje majhnih stvari, ki so tiste, ki nas bogatijo in prinašajo veselje in radost. Letošnji prižig adventnih sveč in adventni čas ima še dodatno sim- boliko – da bi že bilo enkrat ko- nec tega koronaobdobja. Želja po vrnitvi v življenje pred virusom je še posebej izrazita v prazničnem času, ki veliko bolj kot preosta- Praznično drevo – izraz občutka in doživetij Dvajsetega decembra bomo priž- gali četrto adventno svečo. V teh dneh pa v naše domove priha- ja tudi smreka ali jelka, saj bo- žičnih in novoletnih praznikov ni brez teh dveh dreves. Lahko pa si omislimo tudi pušpan in ga ode- nemo v praznično okrasje. Veči- Za praznično peko smo poskrbe- li že nekaj dni pred praznično ve- čerjo, piškote pa spravili v škatle. Tudi potica je obvezna za božične in novoletne praznike. Gre za tra- dicionalno slovensko kulinarično posebnost, ki jo je že v 17. stoletju opisal Valvasor. Sicer pa je poti- ca, vseh vrst je že čez sto, tradi- cionalna spremljevalka skorajda vseh slovenskih praznikov. Če je vsaj malo vraževerja v nas, bodo na božični praznični mizi perut- nina, puran, piščanec ali gos. Ta- ko bo družina v novem letu živela srečno in brez prepirov. Ob peni- ni, vinu, bodo v prazničnem času dobrodošli najrazličnejši čaji, pun- či, koktajli. Vse v mejah zdravega. Praznično okrasitev doma, vključ- no z drevescem, naj bi ohranili do konca januarja novega leta. Sicer pa vse lepo v prazničnih dneh in v novem letu 2021, ki naj bo brez virusa in drugih okužb, da bo pre- vladovalo dobro nad slabim. Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 20 Dijaki ekonomske šole so se pridružili vseslovenski akciji pi- sanja božično-novoletnih voščil in pisem za starostnike, ki živi- jo v domovih in centrih. »Dija- ki so voščilnice oblikovali, na šoli smo jih natisnili in odpos- lali,« je povedala ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj Darja Harb. Zaradi omejenega druženja, za- vedanja o krhkosti človeškega zdravja in minljivosti se še bolj zavedamo, kako pomembni so iskreni in sočutni odnosi med nami. Obdobje epidemije zago- tovo predstavlja velik izziv staro- stnikom, ki so v teh časih najbolj ranljiva skupina, saj čas karante- ne preživljajo zaprti v prostorih domov in brez obiskov svojih naj- bližjih. Zato je direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice Ana Petrič povabila vse državlja- ne in državljanke k sodelovanju v vseslovenski akciji izdelovanja novoletnih voščil za starejše, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Oddali so 170 unikatnih voščilnic In za sodelovanje v vseslovenski akciji Mala pozornost za veliko veselja so se odločili tudi dijaki ptujske ekonomske šole. Konec novembra so pripravili sporo- čila in voščila, s katerimi želijo starejšim v domovih in centrih za ostarele polepšati praznič- ne decembrske dni. Izdelali so 170 voščilnic, ki pa so temelji- le na medpredmetnem povezo- vanju. Tako so učenci izkazali znanje slovenskega jezika, likov- nih veščin, zgodovine … »Zdru- žili smo prijetno s koristnim,« je dejala ravnateljica Darja Harb in naštela še nekaj dobrodel- nih projektov, ki jih organizirajo v decembru. »V dobrodelne ak- tivnosti skušamo vključiti res- nično vse dijake. Trudimo se, da pomagamo drugim in obenem decembrske dneve popestrimo tudi samim sebi. Ne želimo bi- ti polžki, ki si se skrijejo v svoje polžje hišice, aktivno delujemo, res pa je, da letos v prvi vrsti vir- tualno.« VESELI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika4 »Ne želimo biti polžki, skriti v svojih hišicah« Leto 2020, ki nam je postreglo z naj- različnejšimi izzivi in omejitvami, se počasi izteka. Letos si še bolj kot v pre- teklih letih želimo, da bi bilo prihodnje leto zdravo in srečno. Ker je tudi v teh izjemnih časih lepo dobiti klasično, z roko napisano voščilnico, smo vam po- leg bogate ponudbe božičnih in no- voletnih voščilnic ter razglednic pripravili tudi lepe poštne znamke z božičnimi in novoletnimi motivi. Na vseh poštah (razen pogodbenih) pa že lahko kupite tudi nove vinjete za leto 2021. Zaradi koronavirusa se bo letos tudi bo- žično nakupovanje še v večjem obsegu kot sicer preselilo na splet. V letu 2020 že opažamo več kot 40-odstotno rast paketnih pošiljk, v zadnjih tednih pa se je število paketov v dostavi v primerjavi letos čim prej oddajte praznične voščilnice in opravite spletne nakupe daril! z lanskim letom podvojilo. Ker pričaku- jemo, da bo prenos paketov iz spletnih trgovin v predprazničnem času zaradi izjemnih razmer presegel vsa pričako- vanja, temu primerno uvajamo dodatne kapacitete za dostavo in tudi za pre- vzem morebitnih vračil. Sodelavci na poštah, v obeh poštnih logističnih cen- trih in na terenu si dnevno prizadevajo, da storitve opravijo čim hitreje. Zaradi izjemno povečanega prometa v tem času vas vljudno prosimo za razumeva- nje v primeru morebitnih zamud oziro- ma motenj pri dostavi pošiljk, vsekakor pa priporočamo, da spletne nakupe božičnih daril opravite čim prej. Do 23. decembra 2020 začasno po- daljšujemo delovne čase določe- nih pošt (seznam je na www.posta. si) za eno uro, in sicer od ponedeljka do petka, da bi vam tako omogočili varen obisk pošt brez predolgega čakanja. , v kateri lahko sodeluje- jo posamezniki ter skupine otrok iz vrtcev (pošljejo pismo in/ali risbico). Od vsa- kega prejetega pisma in tako otrokom po vsej Sloveniji, ki si sicer tega ne morejo privo- - . Hvala vsem našim strankam za sodelovanje, razu- mevanje in potrpljenje v situacijah, ko vse ne poteka gladko. Hvala vsem, ker spoštujete navodila in sle- dite priporočilom za zajezitev širjenja novega korona- virusa: nosite maske, si razkužujete roke in ohranjate varnostno razdaljo, četudi to ni vedno lahko. Želimo vam prijeten decem- ber ter srečo in zdravje v letu 2021! Pošta Slovenije Za varno dostavo pošiljk priporočamo uporabo vseh alternativnih oblik iz- ročanja pošiljk – paketomatov, pake- tnikov, dostavo na dogovorjeno lokacijo ter tudi alternativne kontaktne točke (kot so Petrolovi in Molovi bencinski servisi). Poleg mreže PS Paketomatov, ki stojijo v šestnajstih slovenskih me- stih, in dveh samopostrežnih enot PS 24/7, lahko uporabljate tudi mrežo pa- ketnikov Direct4.me. Promocijsko sporočilo Po novoletna darila v PS Paketomat Ker se glede na trenutno epidemiološko situacijo razmere v prometu s pošiljkami tako doma kot v tujini stalno spreminjajo, vas prosimo, da letos tako s pošiljanjem vaših novoletnih voščil kot tudi s spletnimi nakupi pohitite ter pošiljke oddate v prenos čim prej. renault.si Poraba pri mešanem ciklu: 4,3 – 7,7 l/100 km. Emisije CO2: 96 – 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6D full. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault CLIO Sedaj tudi HIBRID C O P Y R IG H T: J A N S T E IN H IL B E R Renault priporoča Hibrid Bencin/Dizel Vesele in mirne praznike Vam želi vaša avtohiša! Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 21 torek  8. decembra 2020 Za kratek čas 21 Grabar-Kitarovićeva je za hrvaške medije potrdila, da bo imela manjšo vlogo v eni od epizod priljubljene televizijske nadaljevanke Dar-Mar. Zaradi pogodbe, ki jo podpisala z Novo TV, ni mogla razkriti več podrobnosti o svoji vlogi. 52-letna Grabar-Kitarovićeva je dobila t. i. cameo vlogo, ki pomeni, da se znana osebnost iz javnega življenja na kratko pojavi v fi lmu, nadaljevanki ali videospotu. »Sijajno sem se zabavala na snemanju. Zato sem tudi sprejela vlo- go,« je kratko dejala nekdanja hrvaška predsednica za zagrebški ča- snik. Hrvaški časopisi ugibajo, da bo vloga Grabar-Kitarovićeve morda povezana z likom deklice, ki si v nadaljevanki želi biti predsednica dr- žave in ima v svoji sobi velik poster nekdanje hrvaške predsednice. Humoristično nadaljevanko so začeli predvajati oktobra. Spremlja dogodke policijske poveljnice in njenih kolegov, ki delajo na majhni policijski postaji v izmišljenem odročnem kraju. Prvo epizodo je spremljalo 550.000 gledalcev ali 39,9 odstotka. Doslej so predvajali 35 epizod nadaljevanke. Epizoda z Grabar-Kitarovićevo bo na sporedu januarja. Nekdanja hrvaška predsednica je bila septembra operirana na hrb- tenici. Kot je povedala v nedavnem pogovoru za televizijo N1, je med okrevanjem pripravljala svoj doktorat. Grabar-Kitarovićeva je januarja letos izgubila v drugem krogu predsedniških volitev. Julija je bila izbra- na za članico mednarodnega olimpijskega komiteja (IOC). Hrvaška  Nekdanja predsednica zdaj igralka Kolinda v humoristični nadaljevanki Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je dobila vlogo v humoristični nadaljevanki Dar-Mar, ki jo predvaja komercialna hrvaška televizija Nova TV. Epizodo nadaljevanke, v kateri bo Grabar-Kitarovićeva igrala sebe, ko je bila predsednica države, bodo predvajali januarja 2021. Foto: Arhiv Svet24 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 8. do 14. decembra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven   €€€  Bik   €  Dvojcka   €  Rak   €€  Lev   €€€  Devica   €€  Tehtnica   €€  Škorpijon   €  Strelec   €€  Kozorog   €€  Vodnar   €  Ribi   €  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 5 8 9 7 1 2 1 3 5 8 5 3 1 8 1 3 1 8 6 3 9 3 4 5 2 4 9 5 7 Nekoč sva se z urednico našega časopisa pogovarjala, kako naj bi naslovila to moje vsakotedensko pisanje za Štajerski tednik, in se nama je zdela pametna odločitev, naj bo naslov Za šankom. Ker tam se dogajajo moški pogovori, tam se izve, kdo s kom zakaj in kolikokrat ... Zdaj zamisel ni več pametna, še manj pa je naslov točen. Šank je že dolgo daleč od oči (čeprav ne daleč od srca!). Za nov naslov si bo treba sposoditi tisti predlog predsednika vlade (ki ga je sicer izrekel s posmehom in nesramnim podtonom, kot je pač njegova navada, ko se obrača na svoje podložnike), da je največji prispevek državljanov v boju proti koroni ležanje na kavču. Torej zamenjajmo naslov ‚Za šankom‘ z: ‚Na kavču‘. Ja, sedaj počasi že pogrešamo kak pobeg s kavča. Zadnjič sem prebral zapis nekega obupanega, nekoč rednega obiskovalca bifejev. Tako je potožil: »Zadnjič sem šel v trgovino in naročil trgovki: ‚15 dek pariške, prosim. Pa še sebi nekaj nareži ...‘« No, če sem že začel z napako (svojo glede naslova te rubrike), pa naj z napakami nadaljujem. Tokrat ne svojimi, pač pa z vladinimi. Saj ste že slišali za tisto nerodnost, ki se je zgodila v zvezi s protikoronskimi ukrepi. Ker namreč niso bili ob vsakokratnem podaljševanju objavljeni v uradnem državnem glasilu, je sedaj najvišje slovensko sodišče razsodilo, da ukrepi v bistvu že kake tri tedne ne veljajo in je vse, povezano z njihovim izvajanjem, nezakonito. Seveda se je na vlado, ministre in predsednika usul plaz očitkov in pozivov, naj odstopijo. Ampak če smo pošteni: ali bi res moral nekdo, ki je v vladi, poznati vsak zakon? Nimajo vlada, pa vsa ministrstva in celoten državni aparat en kup pravnikov, ki bi že po poklicni dolžnosti morali poznati zakonodajo, saj jim je ta vsakdanji vir zaslužka? Kaj delajo ti silni pravniki? Je njihov največji dosežek res to, da so nekako diplomirali, sedaj pa živijo iz dneva v dan – z možgani na off ?Morda pa so najboljši diplomanti prava šli v službo k Čeferinu, tisti manj dobri pa v državne službe? Kdo bi vedel ... Za šankom Kdo je zeznil? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 14. decembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nik Škerjanec, Ivanjkovci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  8. decembra 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i 1211 • • • • • • 02/ 749 34 10 02/ 749 34 16 Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  8. decembra 2020 Oglasi in objave 23 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec Drago Hunjet zaposlen v Talumu PE Rondelice Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci skupine Talum Minevali so dnevi, minevale noči. Ko tvoja ura se ustavi, srce nas boli. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 89. letu umrla Marija Podgoršek rojena Šic IZ LANCOVE VASI 38A Od nje se bomo v ožjem družinskem krogu poslovili na pokopa- lišču v Vidmu pri Ptuju. Žalujoči: sinova Tonček in Miran ter hčerka Marjana z družinami Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka Silva Potočnika IZ ŽETAL 51A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijate- ljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za cvetje, sveče in za sv. maše ter nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala kolekti- voma Zadružne oskrbe, KZ Ptuj in Nivex, d. o. o., za vso pomoč in podporo, prav tako pa Kulturnemu društvu in cerkvenemu pevskemu zboru Žetale ter pevskemu zboru sv. Viktorina s Ptuja. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Cirilu Čušu za opravljen cerkveni obred, g. županu za ganljive besede slovesa in pogreb- nemu podjetju Mir. Žalujoči vsi njegovi OSMRTNICA V 91. letu se je tiho poslovila Terezija Merc rojena Murko IZ PTUJA Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na hajdin- skem pokopališču. Sin Fredi z družino Zdenko Hovnik, Formin 37, roj. 1957 – umrl 25. novembra 2020; Alojz Belšak, Pristava 2, roj. 1956 – umrl 24. novembra 2020; Zmagoslav Kris- tovič, Markovci 94, roj. 1942 – umrl 26. novembra 2020; Marija Belšak, roj. Hödl, Orešje 4, roj. 1929 – umrla 26. novembra 2020; Janez Zupanič, Hajdoše 26, roj. 1935 – umrl 27. novembra 2020; Neža Kostanjevec, roj. Strelec, Stojnci 58, roj. 1923 – umrla 27. novembra 2020; Marija Mahorič, roj. Štucl, Ptuj, Kraigherjeva ul. 31, roj. 1925 – umrla 24. novembra 2020; Robert Sladnjak, Ptuj, Volkmerjeva c. 36, roj. 1974 – umrl 24. novembra 2020; Elizabeta Kunstek, roj. Jakolič, Ptuj, Dravska ul. 7, roj. 1938 – umrla 26. novembra 2020; Marija Sovec, roj. Cvetko, Senčak pri Juršincih 13, roj. 1938 – umrla 27. novembra 2020; Alojzija Meško, roj. Hržič, Drakšl 6, roj. 1934 – umrla 28. novembra 2020; Viktorija Toplak, roj. Toplak, Strelci 5a, roj. 1947 – umrla 27. novembra 2020; Alojzija Kocjan, roj. Kralj, Orešje 169, roj. 1936 – umrla 27. novembra 2020; Vjekoslav Babić, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 12, roj. 1958 – umrl 28. novembra 2020; Viljem Kovše, Gerečja vas 20, roj. 1934 – umrl 26. novembra 2020; Vladimir Purg, Ptuj, Volkmerjeva c. 29, roj. 1935 – umrl 25. novembra 2020; Franc Mlakar, Lovrenc na Dravskem polju 42, roj. 1941 – umrl 29. novembra 2020; Bogomir Volovec, Ptuj, Kraigherjeva ul. 20, roj. 1955 – umrl 29. novem- bra 2020; Ivan Lazar, Draženci 9a, roj. 1954 – umrl 30. novembra 2020; Matilda Ostroško, roj. Kolednik, Lancova vas 89a, roj. 1944 – umrla 29. novembra 2020; Janez Kokolj, Belavšek 18, roj. 1933 – umrl 29. novembra 2020; Rozina Kolar, roj. Zajšek, Dobrina 36, roj. 1930 – umrla 29. novem- bra 2020; Ivan Berghaus, Mestni Vrh 25a, roj. 1951 – umrl 30. novembra 2020; Branko Vek, Zg. Hajdina 104e, roj. 1956 – umrl 29. novembra 2020; Ivanka Fišer, roj. Fišer, Sitež 10, roj. 1944 – umrla 30. novembra 2020; Janez Meznarič, Zabovci 44, roj. 1937 – umrl 30. novembra 2020; Franc Kolar, Lešje 1b, roj. 1957 – umrl 24. novembra 2020; Avguštin Skledar, Ptujska Gora 83, roj. 1932 – umrl 1. decembra 2020; Elizabeta Roškar, roj. Herga, Gorišnica 146, roj. 1927 – umrla 2. decembra 2020; Ožbalt Osebek, Strejaci 6, roj. 1938 – umrl 2. decembra 2020; Danilo Graber, Ormož, Skolibrova ul. 9, roj. 1946 – umrl 3. decembra 2020; Jakob Divjak, Ptuj, Bevkova ul. 13, roj. 1925 – umrl 3. decembra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE ZDRAVKO POČIVALŠEK 32 milijonov evrov je cena, da SMC ostane v koaliciji MILAN BALAŽIC Kontroverzni župan Moravč poražen v vojni z družbo Termit IGOR KAUČIČ Referendum o investicijah v vojsko ni ustavno dopusten DIMITRIJ RUPEL 30 let zunanje politike samostojne Slovenije Mali oglasi KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče od 30 do 130 kg, mož- nost dostave. Tel. 031 542 318. PRODAM dve telici, črno-beli, stari in 21 in 19 mesecev. Tel. 041 599 567. NESNICE, rjave, 22-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM prašiče od 30 kg naprej, do- mače reje, cena od 1,10 evra naprej. Tel. 041 986 390. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Vsako sredo ZA ZVEZDE Štajerski TEDNIK torek, 8. 12. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno in ponekod megleno, ne- kaj sonca bo občasno predvsem v vzhodnih krajih in ob morju. Nasta- jale bodo krajevne plohe, dopoldne v zahodni polovici Slovenije, popol- dne in zvečer tudi drugod. Ob morju bodo posamezne nevihte. Ponekod bo pihal veter južnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 10, na Primorskem do 12 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Foto: Črtomir Goznik Slovenija  Pomoč obrtnikom in podjetnikom Sazas se je odrekel prispevku Številne podjetniške in obrtniške dejavnosti so z odlokom zaprte že več tednov. Da bi lažje prebrodili obdobje, ko frizerji, kozmetiki, cvetličarji, gostinci in drugi ne zaslužijo niti evra, stroški pa kljub temu nastajajo, so se občine odrekle najemninam, na pomoč podjetnikom pa je priskočilo tudi združenje Sazas. Kot so sporočili iz združenja, se z vso odgovornostjo zavedajo nastalih razmer in nezavidljive situacije. Zato so se enako kot ob spomladanskem zaprtju dejavnosti tudi sedaj odzvali enako. »Uporabnikom sorazmerno za čas, ko zaradi ukrepov Vlade RS ne morejo opravljati svoje dejavnosti, združenje Sazas samodejno ne zaračunava in ne bo zaračunalo nadomestil. To za uporabnike pomeni, da posebne odjave za ta čas niso potrebne, saj smo in bomo to naredili avtomatsko,« so pojasnili in s tem zavrnili napačno razumljeno izjavo enega izmed podjetnikov, ki je med fi ksne stroške v času epidemije uvrstil tudi obračun prispevkov za Sazas. Zmanjšanje prihodkov do 40 odstotkov Na drugi strani pa zaradi zaprtja lokalov in odsotnosti prireditev tudi sami beležijo izpad pomembnega deleža prihodkov. »To se bo neposredno poznalo tudi na delilni masi za avtorje. Kako bo izpad prihodkov s konca leta vplival, se še ne ve, dejstvo pa je, tako kot je objavila vodilna Mednarodna konfederacija društev avtorjev in skladateljev – CISAC, katere član je združenje SAZAS, se napoveduje zmanjšanje prihodkov do 40 % glede na informacije drugih organizacij po svetu.« O njihovih težavah je spregovo- ril tudi novoizvoljeni predsednik krovne kmetijske organizacije Kmetijsko-gozdarske zbornice Slo- venije (KGZS) Roman Žveglič. Govedina draga samo za kupca Spomnimo, da so odkupne cene govejega mesa padle že aprila in se po več kot pol leta še vedno niso dvignile. Žveglič opozarja, da cene govedine na evropskem trgu niso padle tako močno kot v Sloveniji, poleg tega tam ostajajo stabilne.« Žal pri nas glede na statistične po- datke uvozimo zelo velike količine govejega mesa, veliko več, kot ga priredimo sami. A obseg odkupa se ni bistveno zmanjšal, je pa mo- teče dejstvo, da so se dvignile cene v maloprodaji, za razliko od odku- pnih cen za kmeta.« Poglejmo si številke. Cena v kategoriji bikov, starih od 12 do 24 mesecev, je moč- no padla v prvem valu epidemije, torej v marcu in aprilu, in sicer s 341 na nekaj manj kot 300 evrov za sto kilogramov klavnega trupa. Proti koncu leta se je ta cena nekoliko stabilizirala, in sicer na 312 evrov, medtem ko v Evropski uniji znaša skoraj 354 evrov. Slovenski pitanci so torej v primerjavi z EU povpre- čjem pri sto kilogramih klavnega trupa vredni skoraj 42 evrov manj. »Po podatkih Evropske komisije so cene govejega mesa od avgusta dalje stabilne in so se v zadnjem obdobju že rahlo dvignile, občutno pa so se znižale cene trupov krav. Prav tako se v EU od avgusta dalje povečal zakol živali, ki so mlajše od osem mesecev, medtem ko v Sloveniji v zadnjih dveh tednih be- ležimo porast zakola krav in telic, kar je dolgoročno zaskrbljujoče,« je prepričan Žveglič. Prašičereja klecnila šele jeseni Za razliko od govedoreje, kjer se je kriza začela že spomladi, se je v prašičereji pošteno zalomilo šele jeseni. Odkupne cene prašičjega mesa so namreč najbolj padle v no- vembru, razloge pa gre poleg epi- demije iskati tudi v presežkih pra- šičjega mesa na evropskem trgu zaradi afriške prašičje kuge. Kot govedine so trgovci k nam uvozili tudi velike količine svinjine. »Cene v maloprodaji so se letos dvignile, odkup pa praktično zaustavil. Gle- de na podatke so cene prašičjega mesa v novembru padle za 5,27 %. Danes tako cena za razred E znaša malo manj kot 148 evrov za sto ki- logramov, medtem ko je lani v ena- kem obdobju znašala skoraj 200 evrov oziroma 26 % več.« Zaradi afriške prašičje kuge je izvoz prašičjega mesa v nekaterih državah prepovedan, zato prihaja do viškov mesa in posledičnega padanja cen. Če presežkov evrop- skega prašičjega mesa v kratkem ne bo mogoče plasirati na tržišča, bodo cene še naprej padale. Čas za solidarnost znotraj verige Če kdaj, je zdaj čas, da vsi delež- niki v agroživilski verigi in država nemudoma pristopijo k skupne- mu reševanju položaja, v katerem se je znašlo kmetijstvo, posebej rejci živali, pravijo kmetje. »Od ži- vilske industrije pričakujemo, da takoj začne pogajanja s svojimi kupci za zagotovitev ustreznega razmerja cen v verigi in zagotovi odkupne cene vsaj v višini lastne cene pridelave. Na trgovce se ob- račamo s prošnjo, da prednostno odkupujejo slovenske kmetijske in živilske proizvode ter sorazmerno zmanjšajo uvoz. Od države pa pri- čakujemo, da izvaja sheme pomoči za sektorje v težavah ter naredi te- meljito analizo strukture cene v ve- rigi za zadnjih sedem mesecev le- tošnjega leta. Potreben je temeljit nadzor nad označevanjem mesa in masnimi bilancami pri posameznih nosilcih dejavnosti. Morebitne ne- poštene prakse v mesni verigi pa naj varuh v verigi preskrbe s hrano redno preverja.« Kmetije se zadolžujejo za sprotne stroške Dokler navedene zahteve do ži- vilske industrije, trgovine in države niso upoštevane, vsa sredstva, ki jih država namenja za promocijo, dosegajo nasproten učinek, meni Žveglič in dodaja: »Menim, da bi bilo treba denar za promocijo preusmeriti v osveščanje potrošni- ka, da bo vedel, od kod prihaja in kakšna je hrana, ki jo je.« Žveglič je znova poudaril, kako so zaradi trenutnih razmer na trgu obupani številni kmetje. »Kar nekaj kmetij se je odločilo, da ne bo več hlevilo. Najbolj prizadete so pred- vsem tiste, ki od tega živijo, pa tudi vsi, ki se sedaj zadolžujejo za pokri- vanje sprotnih stroškov, saj bo tre- ba ta sredstva vrniti. Na zbornici jih mirimo in upamo, da z ostalimi deležniki najdemo ustrezne rešit- ve. Se pa bojimo, kaj bo sledilo, če nam to ne bo uspelo.« Slovenija  Apel trgovcem za prednostni odkup slovenske hrane Kmetje že zapirajo hleve Čeprav je država za pomoč prebivalcem in gospodarstvu, tudi kmetijstvu, z dosedanjimi šestimi protikoronskimi paketi pomoči, v pripravi pa je že sedmi, zagotovila milijone evrov, ti očitno ne dosežejo tistih, ki so jim namenjeni. Tudi kmetje obupujejo, saj so razmere iz dneva v dan slabše, odkupne cene mesa pa celo na Hrvaškem, Poljskem, Češkem in v Romuniji višje kot pri nas, kar se še ni zgodilo. Foto: Sta/M24 Predsednik KGZS Roman Žveglič Foto: ČG Rojstva: Katja Poljanec, Nova vas pri Markovcih 49, Markovci – deček Oto; Tamara Pšeničnik, Irje 6b, Rogaška Slatina – deklica Špela; Valerija Šulek, Selo 49, Prosenjakovci -Partosfa – deček Julian Lucas; Maja Vogrin, Hum pri Ormožu 2, Ormož – deklica Lea; Natalija Golob, Cunkovci 8a, Gorišnica – deček Tilen; Dolores Pučnik, Ošelj 10, Šmartno na Pohorju – deklica Žanin; Jasmina Rakuša, Tibolci 54a, Gorišnica – deček Lukas; Zlatka Pupaher Zep, Industrijska ulica 6, Ruše – deček Žiga; Lea Harl – deček Anže; Tamara Drevenšek – deček Kris. Poroka – Ptuj: Matej Lajh in Jasmina Kretič, Slavši- na 43a.