Dopisi. Iz Ljubljane. (Letopis) I. letno poročilo «Gospodarske zveze» v Ljubljani. Prvi6 je izdal za «Gospodarsko zvezo> v Ljubljani lelno poročilo ravnatelj iste, gosp. Ferdinand Sajovic. Isto se bavi samo z onimi zadrugami, katere so 6lani »Gospodarske zveze,» ker 6as ni dopuš6al sestaviti celokupno poro6ilo vseh slovenskih denarnih zavodov in drugih zadrug. Letopis obsega: 1) Predgovor. 2) Splošno poro6ilo o kreditnih zadrugah. 3) Seznamek posojilnic, katere so priglasile svoj pristop k «Gospodarski zvezi*. 4) Letno poročilo Jjudske posojilnice v Ljubljani. 5) Denarni promet posameznih zadrug in skupni denarni promet istih. (Sumarium). 6) Račun zgube in dobi6ka posameznih zadrug in istih skupni ra6un. (Sumarium). 7) Ra6un bilance posameznih zadrug in istih skupni ra6un (Sumarium). 8. Kako je ustanavljati Raiffeisnove posoiilnice? Uzorna pravila za iste in vse dotične prošnje do oblastev. 9) Vse postave tikajo6e se Raiffeisnovih posojilnic in ostalih zadrug. Letopis dobijo vse zadruge, katere so pri »Gospodarski zvezi;» v slučaju pa 6e ga kedo druzih želi dobiti, naj se pa obrne do ravnateljstva imenovane zveze, katero mu ga dopošlje proti odškodnini. Na Letopis Se posebno opozarjamo zaradi to6ke, kako je ustanavljati Reiffeisnove posojilnice, ker tam imamo navedeno, kaj so Raiffeisnove posojilnice in hranilnice, uzorna pravila za imenovane posojilnice, vse obrazce prošenj do oblastev pri ustanovitvi, one prošnje glede spremembe pravil in ravnateljstva. Zraven proSenj je pa vedno navodilo, kako in kje je iste vložiti. Še bolj je pa nas razveselil zadnji del Letopisa, v katerem imamo navedene vse postave do slednjega 6asa, tikajo6e se pridobitnih in gospodarskih zadrug. Istih do danes nimamo niti v nemš6ini. Upamo, da vdobimo prihodnje leto še poro6ilo o vseh druzih slovenskih denarnib zavodih, tako da bodemo imeli pregled o vsem delovanju na gospodarskem polju. Izmed ogrskih Slovencev. (Naši slovenski mladeni6i) so pred kratkim pokazali, kako vrli in pošteni so. Znano je, da prekmurski Slovenci radi hodijo na božja pota, na sv. misijone, posebno k sv. Trojici, v Šmarje in k sv. Jožefu pri Celju. Ali kaj takega kot letos še nismo doživeli. Pred kratkim je bilo 230 naših slovenskih mladeni6ev pri duhovnih vajah pri sv. Jožefu nad Celjem. Ali je kaj takega Se mogo6e pri nas ? nas boste vprašali bratje na Štajarskem. Da, hvala Bogu in Mariji Devici, še je mogo6e. Na povabilo za dušni blagor ogrskih Slovencev posebno vnetega tišinskega gosp. kaplana Jožefa Klekla, kateremu je veliko pomagal belotinski gosp. kaplan A. Kuhar, se je odlo6ilo 230 mladeni6ev, da gredo skupaj v Celje k duhovnim vajam. Bilo je zastopanih 8 župnij in sicer: Sv. Jelena, Cankova, Tišina, Sobota, Martijanci, Belotinci, Turniš6e in Črenslovci. Najve6 mladeni6ev je bilo iz tišinske in belotinske župnije. Do Poli6an šo šli peš, od tam pa so se peljali. Pri Sv. Duhu pri Š6avnici so se bili sešli; Dolinci so šli v Belotincih 6ez Muro, Raven6arji pa v Tišini; skupaj ido6 od tam so lepo molili in popevali. Vsi so prišli veseli in za pošteno življenje navdušeni nazaj. Nobenemu ni žal, da je storil to daljno pot; drugo leto jih bo šlo še več v Celje. Predragi mladeni6i! Za to lepo zveli6ansko delo zaslužite vso pohvalo. Bog Vas potrdi v dobrem in ohrani vas vedno tako poštene, zna6ajne in pobožne! Vsa 6ast in hvala pa gre tudi prej omenjenima gorečima gospodoma, ki sta povzro6ila »celjsko romanje» naših mladeni6ev! Dostavek uredništva: Tudi nas v srce veseli, da je med ogrskimi Slovenci toliko vrlih mladeničev. Naj bodo vzgled našim mladeni6em na Štajarskem! Prepri6ani smo tudi, da so dobri Slovenci in da taki ostanejo vse svoje žive dni. Bog jih živi! Od Mure. (Ob6inska volitev v Selnici ob Muri) z dne 3. junija t. 1. je ovržena. Ugodilo se je želji nemškega agitatorja Winklerja. Ker zadnji6 ni prišel v odbor, je tako dolgo delal, da je zmagal s svojo pritožbo. Predragi Slovenci selniški! V kratkem bodete imeli zopet priliko pokazati, da ste še vrli varihi slovenske meje. Kot jeden mož pridite vsi na volišče in volite zna6ajne in narodne može v odbor. Ne pripustite, da bi se spet ošabni Nemec šopiril v ob6inskem uradu! Pokažite tudi šentiljskemu Pistorju, da ste še sami svoji gospodarji na lastnih tleh! Rešite slovensko 6ast ob meji! Treba bo prav pridno delati za naše poštene slovenske može. Voditelji selniških Slovencev, ne strašite se dela in potov, storite vse, dokler še je 6as, da bo slovenska zmaga gotova! Ko so imeli na Dunaju ob6inske volitve, so tudi dunajske krščanske žene kaj pridno agitirale in veliko pripomogle, da so dunajski kristjani slavno premagali jude. Vrle slovenske žene v Selnici, storite tudi ve svojo narodno dolžnost, da bodo v Selnici blovenci gospodarji, kakor so že bili sto in sto let! — Mimogrede nam je tudi omeniti, da je naš stari ob6. odbor z ve6ino glasov pritrdil in podpisal izjavo, da je šentiljska nemška šola potrebna. Podpisali so se celo taki, ki se štulijo za prave Slovence in ki so pred kratkim rekurirali proti sladkovrški nemški šoli. Lepi Slovenci! Naš nemški župan je to važno sejo sklical na nedeljo dne 12. nov. popoldne, da je tako slovenske odbornike zadržal, da niso mogli na politični shod v Št. Ilj, ki se je tako lepo izvrSil in katerega se je kljub temu udeležilo 6astno število selniških Slovencev. Sicer je županovemu predlogu glede nemške šole odlo6no ugovarjal eden slovenskih odbornikov, toda na zadnje je bila vendarle ve6ina na strani župana, ko jim je ta razložil, koliko dobroto je storil nemški šulverein občinam, ker jim je podaril šolsko poslopje. Ni6 bi ne rekli, 6e bi Nemci delali za nemško šolo za svoje nemške otroke. Tem jo privoščimo, kakor je tudi nam ljuba slovenska šola. Pa grdo in nesramno je od naših Nemeev, da silijo in lovijo tudi slovenske otroke za to šolo ne samo po šentiljski župniji, ampak tudi po jareninski, kakor smo zvedeli. Pa Slovenci, ne vdajmo se! Najljubši nam je materni jezik, tega se naj najprej u6ijo naši otroci, potem Se nekaj nemški, kakor se to godi na naSi dvojezi6ni šentiljski šoli. Nemci in nemškutarji nam dostikrat pravijo: Slovenski že vaši otroci znajo od doma, zato se naj v šoli le nemški u6ijo! Vi, Nemci, kaj pa bi rekli vi, 6e bi mi rekli vam: Nemci v Spielfeldu, v Strassu, v Cmureku in drugod, vaši otroci že znajo od doma nemški, zato se naj v šoli u6ijo le slovenski?! 0 kako bi bili vsi hudi na nas! In mi Slovenci naj bi mirni ostali, ko vi kaj lakega vedno tirjate od nas? Vidite, kar je vam ljubo in drago, to je tudi nam prav. Tz Kozjega. — Naš okraj dobi torej novega odvetnika. Gosp. dr. Pikl, ki se preseli k nam, je na glasu delavnega narodnjaku. Mi pri6akujemo od njega, da bo v naše v marsi6em Se zaostale narodne in druStvene razmere prinesel novo življenje. Tudi za pravno življenje in gibanje bo novi odvetnik važnega, koristnega pomena. Tistim, ki imajo pri sodniji svoje pravne zadeve izbojevati, ne bo ve6 treba v daljnje Celje hoditi po nasvete in pomoč. Pot v Celje je težavna in dolga, vožnje odvetnikov iz Celja pa drage. Mi obsojamo dolge, nepotrebne pravde; a 6e so neizogibne in potrebne, Daj ne bodo po nepotrebnem predrage, kakor so bile dozdaj, ko sta se ve6krat v res neznatnih stvareh kar po dva odvetnika pripeljala iz Celja, kar je iskanje pravice vedno le podražilo. Tega sedaj ne bode ve6 treba; imeli bodemo dva doma6a odvetnika in pravdajo6e se stranke se bodo zamogle zate6i vsaka k svojemu domačemu odvetniku. To bo gotovo znižalo stroške pravdanja in bo tedaj tudi gospodarskemu življenju v prid. Konjice. (Zborovanje.) Treba je, da tudi naše slovensko Ijudstvo v sedanjih politično velevažnih 6asih izraža svoje mnenje, svoje želje in zahteve. Dne 26. t. m. je govorilo vrlo slovensko ljudstvo našega okraja v svojem kat. politi6nem društvu. Sprejelo je znamenite resolucije kot izraz trdnega prepri6anja. Resol. prinašamo na drugem mestu. Pojasnjevali in utemeljevali so jih razli6ni govorniki. Prvi govornik je govoril o nadvladi Nemcev v Avstriji, kako neopravi6ena je in koliko ji je že škodovala. Omenjal je tudi kvarljive nemške navlade v štajarski deželi in kmetje so med izvajanjem sami klieali, da je treba pro6 od Gradca. Vplel je govornik tudi pou6ne besede o zadružnem gibanju ter opisal deluvanje vinarskih zadrug. Rodoljubni tajnik konjiške posojilnice g. J. Rožman je opisal, kake krivice se godč slovenskemu jeziku v uradu, v šoli in javnosti. Zelo umestno je bilo in priporočali bi vsem polit. druStvom v posnemo, da je g. govornik opozoril ljudstvo tudi na ljudsko štetje ter obsodil krivi6no štetje po ob6evalnem jeziku. Nekak pregled 6ez vse važne svetovne dogodke nam je dal g. društveni predsednik. Omenjal je tudi Slomšeka, kojega rojstna stoletnica se je ravno ta dan pri6ela. Tudi na gospodarskopou6ni govor se ni pozabilo. Skrbni druStveni predsednik je poklical gosp. potovalnega u6itelja Jelovšeka, da pou6uje o živinoreji, ozir. bikoreji. Da je govor našel paznih in razumnih poslušalcev, dokazuje dejstvo, da nameravajo na Tepanjih s6asoma ustanoviti bikorejsko zadrugo. Zadovoljni z lepim, na vse strani vspodbudnim zborovanjem so zborovalci odhajali na svoje domove. Občni zbor podpornega drnštva za slovenske visokošolce na Dunajn, kateremu je predsedoval g. dvorni svetnik dr. Friderik Ploj, je dne 14. novembra per aclamationem izvolil odbor, ki se je slede6e sestavil: Predsednik: Jakob Pukl, izdajatelj lista «Der Siiden*, posestnik itd., I. podpredsednik dr. Fr. Ploj, c. kr. dvorni svetnik, II. podpredsednik dr. Fr. Simoni6, kustos vseučiliške knjižnice; I. blagajnik: Dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik, na Dunaju I., Singerstrasse št. 7 ; II. blagajnik: Dr Janko Babnik, c. kr. sodni tajnik v justi6nem ministerstvu; I. tajnik: Dr. France Vidic, c. kr. urednik slov. drž. zak.; II. tajnik: Iv. Luzar, nadrevident južne železnice; odborniki: Msgr. Fr. Jan6ar, papeSki 6astni komornik, župnik nemškega vit. reda itd.; dr. Anton Primoži6, c. kr. profesor prid. ministerstvu za uk in bogoeastje; Ziga Sežun, c. kr. likvidator v nau6nem ministerstvu. Pregledovalci: dr. VI. Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. sekcijski svetnik v finan6nem ministerslvu; dr. J. Hantnani, c. kr. amanuensis v dvorni knjižnici, Janko Ho6evar, odvetnik kandidat. Odborni namestniki: Dr. Mat. Murko, c. kr. docent na vseu6iliš6u itd., dr. Anton Povši6, c. kr. sodni tajnik, prid. justi6nemu ministerstvu, Jožef Premru, c. kr. kontrolor poStne hranilnice. Preglednikov namestniki: Jakob Bratkovi6, c. kr. profesor v p.; Alojzij Karba, c. kr. poStni pristav; France Pe6nik, provizor lekarne c. kr. ces. Elizabetine bolnice. Uže v prvi odborovi seji se je razdelilo 6ez 200 gld. podpor. Prošenj za podporo bilo je dva in petdeset. Upati je, da bodo Slovenci to društvo tudi letos radodarno podpirali, da bode odbor mogel zadostiti teski svoji nalogi. Odbor prosi še posebej izdatne podpore slavnih slovens. posojilnic, mestnih in raznih rodoljub. drugih zastopstev. Darovanje pošiljati je I. blagajniku g. dr. K. Seshunu dvornemu in sodnemu odvetniku, Dunaj I., Singerstrasse 7.