T n Je bil r Deset 4' ustreljeni milijonov .-1' v- nedolžen? str. 15 ' za vrnitev str. 3 1 n VESTNIK Minka Sotab. 27. Mia 1993 • Leu UV • ŠL 21 • Cen sa sn L-.> "1 I f.; . pi- Sušenja trav je v tej etapi že zdavnaj odločen, pre, M drugi odločitvi, ki je bila sprejeta mnogo 5o'^9k)t.g|g ^generacija tod živečih poljedelcev in zivino-bomo sušili! Na ostrveh ne bomo. Kaj Pa''i je seveda mi ne poznamo, ker pač na d'' i® nekoliko podobna besedi »oslica«, • I 30Z ! k Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427, 75518 Sr 27.5.-l0.6.’93 V PRODAJALNAH POUaDOPSKRBA trgovina MARIBOR te).: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 • traktorske škropilnice Agromehanike Kranj po ugodnih cenah • rotacijske vrtne kosilnice Alpina Vestnikov koledar 21. maj Četrtek, Avguštin 28. maj, petek, German 29. maj, sobota, Maks 30. maj, nedelja, Binkošti 31. maj, ponedeljek, Marija 1. junij, torek, Justin 2. junij, sreda, Erazem VREME Ob koncu tedna bo sončno In toplo, ponekod so možne nevihte. Pregovor če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilo zemlja rodi. stran 2 vestnik, 27. lial^' r PO SLOVENIJI 1 ■ LJUBLJ.ANA ~ Poslanci državnega zbora so daljšo razpravo o svoji prvi preiskovalni komisiji končali s sklepom, da vanjo pač ne more posegati nihče, razen poslancev. S tem so zacTnili zahtevo branilcev Hita. Razprava je bila vroča tudi glede zasnove nacionalne varnosti. ■ LJUBLJANA - Naša država bo dobila od Evropske skupnosti v okviru drugega t. i, indikativnega programa Phare za letošnje leto kar precejšnja nepovratna sredstva^ Je edina med nekdanjimi socia lističnimi državami, ki ima status »prejemnice tovrstne pomoči«. V sporazumu je rečeno, da bo Evropska skupnost Republiki Sloveniji podarila deset milijonov ekujev (20 milijonov mark) pomoči, ■ PORTOROŽ - Tu je potekala dvodnevna ameriSko-sloveii-ska poslovna konferenca, na kateri so sodelovali predstavniki 35 ameriških in več kot 80 slovenskih podjetij. ■ BLED - Predsednik republike Milan Kučan je začel mednarodno konferenco Pravice manjšin in meje - Izzivi v novi Evropi. Pripravil jo je Inštitut za proučevanje odnosov Vzhod-Za-hod iz New Yorka, na njej pa so sodelovali državniki, diplomati, znanstveniki in novinarji iz Evrope in ZDA, ■ LJUBLJANA - Na krajšem uradnem obisku se je mudil luksemburški premier Jacques Santer. Z gostiteljem, premi-etom dr, Janezom Drnovškom, sta podpisala sporazum o letalskem in cestnem prometu med državama. ■ LJUBLJANA - Lojze Peterle je poklical na posvet v Ljubljano slo venskega veleposlanika na Hrvaškem Matijo Malešiča. To je storil, ker hrvaška stran nadaljuje gradnjo mejnega objekta na spornem ozemlju pri Sečovljah in s tem očitno krši februarski dogovor zunanjih ministrov na Otočcu. I ’ ■ I PO SVETU MEDUGORJE Predstavniki Muslimanov in Hrvatrov H v BiH so se sporazumeli o takojšnjem postopnem izvajanju mednarodnega mirovnega načrta v muslimanskih in hrvaških delih države. Pripadniki obeh narodov naj bi na območju osrednje BiH ustanovili mešano regionalno upravo, predsedstvo BiH pa naj bi zamenjal skupni koordinacijski svet. ■ PALE-Srbi v BiH so na referendumu z veliko večino zavrnili mirovni načrt OZN. Proti sprejetju Vance-Ownovega mirovnega načrta je glasovalo kar 96 odstotkov volivcev. Obenem so se zavzeli za ustanovitev neojdvisnc srbske države v BiH. ■ RIM - Ruski zunanji minister Kozirjev se je po obisku Beograda dalj časa pogovarjal z visokimi italijanskimi funkcionarji. Za svoje pobude je poskušal pridobiti tudi zunanje ministre Francije, Velike Britanije in Španije, treh članic varnostnega sveta, Rusija je pripravljena poslati vojaške sile za nadzor meje med Srbijo in BiH. ■ BRUSELJ - Drugi referendum v manj kot letu dni, na njem je 56 odstotkov danskih volivcev glasovalo za Evropsko unijo s pečatom Maastrichta, so na sedežu Evropske skupnosti sprejeli z velikim olajšanjem. Hkrati pa ne manjka tudi skrbi, saj se kljub danski podpori maastrichtskemu sporazumu, na katerem naj bi do konca stoletja temeljila Združena Evropa, dvanajsterica že dalj časa srečuje s kopico novih težav. :si BUDIMPEŠTA - Na enodnevnem delovnem obisku na Madžarskem je bila delegacija slovenskega notranjega ministrstva. Ob tej priložnosti so podpisali temeljni dogovor o sodelovanju policij obeh držav v boju proti terorizmu, ilegalnemu prometu z mamili in organiziranemu kriminalu. Dogovarjali so se tudi o izboljšanju razmer na preobremenjenem mejnem prehodu Dolga vas, ki naj bi ga razširili. ■ ANKARA - Nemški kancler Kohl je obiskal Turčijo, kjer se je pogovarjal predvsem o turškem približevanju Evropi in Evropski skupnosti kot predstavnik Nata pa tudi o reševanju balkanske krize. Govor je bil seveda tudi o »manjšinah«, zlasti o zelo Številnih turških delavcih v Nemčiji. ■ BONN - Obisk namestnika kitajskega premiera in zunanjega ministra Oian Oichena je bil za nemške voditelje priložnost, da so Peking pozvali, naj podpre nemško prošnjo za sprejem med stalne članice varnostnega sveta OZN. ■ NEW YORK - Generalni sekretar OZN Butros Gali se je v pismu var nostnemu svetu zavzel za umik enot OZN iz Hrvaške, ker ne morejo opraviti svojih nalog. Ker Srbi zavračajo sodelovanje, bi lahko varnostni svet upravičeno odpoklical 16 tisoč pripadnikov mirovnih enot iz Hrvaške. RIM - O novem ruskem načrtu v štirih točkah za rešitev balkanske krize so razpravljali zunanji in obrambni ministri Zahodnoevropske unije. Bistvo dokumenta, ki so ga sprejeli, je naslednje: »Nobena rešitev, ne vojaška ne kakšna druga, ni izključena, ko gre za pritisk na Srbijo, da bi jo primorali k sodelovanju pri uresničevanju mirovnega načrta.« LONDON - Spodnji dom britanskega parlamenta je izglasoval ratifikacijo maastrichtskega sporazuma o Združeni Evropi. Za sporazum je glasovalo 292 poslancev, proti pa jih je bito 112. O njem mora glasovati Se zgornji dom britanskega parlamenta, postopek ratifikacije pa naj bi se končal do avgusta. ■ MOSKVA - Ruski parlament je sprejel odločitev, da ne bo razpravljal o predlogu nove ustave predsednika Borisa Jelcina, ki ga je sestavila ustavna komisija. Parlamentarci so s tem podprli odločitev predsednika parlamenta Hasbulatova. VESTNIK Izdaja podjatje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Stefan Cigul, Zlatko Erfih, mag. Dalibor Geder. Cilka Jahelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Johnov (fotografinja), Nevenka Emti (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni uradnik 21-3fl3. 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403. računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403. tetefaks 22-419 Nenaročenih rakopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tl. trimesečje 1993 je 960.00 SIT, celoletna naročnina 3.600 SIT, za naročnike v tujini 1OO DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Usk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Š1. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. aktualno okoli nas Med Slovenci na Madžarskem Ali trdnjava slovenstva pada Z velikim pričakovanjem sem sc to nedeljo spet odpravil v Porabje. Prejel sem namreč vabilo Zveze Slovencev na Madžarskem za tradicionalno prireditev Porabski dnevi. Na programu je bil Še kar pester spored. Posebej pa sta me zanimali dve stvari - maša na prostem z blagoslovitvijo gasilskega praporja in osrednji kulturni program. Kraj prizorišča je bil v obeh primerih Gornji Senik, ki smo mu včasih rekli tudi trdnjava slovenstva v Porabju, Takrat si lahko slišal v cerkvi in nasploh pri cerkvenih obredih, ki jih je opravljal zdaj že pokojni župnik Janoš Kiihar. v glavnem samo slovensko govorico in petje. In kakšna je bila tokrat maša na prostem, ki so jo uvrstili v program Porabskih dnevov? Pričakoval sem, da bo v slovenskem jeziku ali pa vsaj dvojezična, toda slovenski duhovnik Lojze Kozar je komaj prišel do besede, Ali trdnjava slovenstva torej pada? No, sledil je še drugi del blagoslovitve I gasilskega praporja. ko so o tem spregovorili posvetni go- vorci, med njimi tudi župan Gornjega Senika Marton Ropoš. Posebej je poudaril, da živi v njihovem kraju okrog 800 ljudi in da jih je okrog 95 odstotkov slovenske narodnosti, Z odprtjem mejnega prehoda Martinje-Gomji Senik so do- telo bolj radostno ob začetku osrednjega kulturnega programa na igrišču osnovne šole. Vse navzoče je najprej v slovenščini pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jožef Hirnuk in potem dejal, da so z organiziranjem Porabskih dnevov začeli lani, kajti bili so mnen, da morajo imeti porabske kulturne skupine vsaj enkrat letno priložnost, da se predstavijo svojim vaščanom, prijateljem in gostom. »Kultura je bila tista dejavnost, ki je skozi stoletje ohranjala slovenstvo v tem trikotniku ob tromeji. Z roko napisane pesmarice so se prenašale iz roda v rod. Babice so naučile svoje vnuke lepe slovenske pesmi in plese ter tudi naš domači slovenski govor. Na žalost je slovenščina vse manj prisotna v slovenskih družinah, zato vas lepo prosimo, ne pozabite, v kakšnem jeziku so govorili [ 1 I I '71'; bili neposredno povezavo z matičnim narodom, kar bo ugodno vplivalo tudi na njihov gospodarski razvoj. Ni kaj. spodbudne so bile njegove besede. Vseeno pa me je tudi ob njih nekoliko stiskalo pri srcu, saj je govoril le v madžarščini in so ga sproti prevajali v slovenščino (Slovenka Slovenca), kasneje pa Se v nemščino. Vem pa. da je gomjeseniSki župan sicer velik zagovornik slovenstva v Porabju. Če mi je bilo po maši in ga- si Iški slovesnosti nekoliko težko pri srcu, pa mi je zadrh- •^1 ■ ■ -i:’- T 9 t 'Tf-,' ' t I l tl- K" Le od kod pa so te pevke? se je marsikdo ’ ■ na oder. Ester $ulie, ki je vodila prireditev v jdi^ madžarskem jeziku, jih je predstavila kot skupino pe štra. Kasneje sem zvedel, da so vse upokojenke, ki sa ijpj. v upokojenskem dru.štvu in tam večkrat tudi nastala tudi ideja o ustanovitvi skupine. Slovenske pi naučile večinoma že v mladih letih, ko so Še pa" Gornjem Seniku in drugod. vaše babice in dedki. Naučite ta lep slovenski dialekt tudi svoje otroke in vnuke!« je posebej poudaril. In potem so nastopile gostujoče skupine iz Slovenije (pevski zbor učencev OŠ Kuzma. PZ in FS iz Ptuja, PZ iz Trbovelj, FS Beltinci) ter skupine, ki delujejo med porabskimi Slovenci (PZ in FS Gornji Senik, Ljudske pevke iz Števano-vec in Monoštra, ansambel Lacija Korpiča z ženskim kvartetom). Prijetno jih je bilo poslušati in gledati. Besedilo in posnetka: JOŽE GRAJ [H Lela 1927 s« na Gornjem Seniku že blagoslovili gasilski prapor, vendar seje le-ta med 2. svetovno vojno izgubil, tako da so bili ves čas doslej brez njega. Pravzaprav vse do lani niti niso imeli samostojnega gasilskega društva, ampak skupno z Dolnjim Senikom in Šakalova. Poleg praporja še bolj pogrešajo lastno gasilsko vozilo. Podpisali pa so tudi sporazum o sodelovanju z GD Marti-nje. Leto od sprejel^ Slovenije v OZN j d ‘ Ob prvi obletnici članstva Slovenije v OrgatJ',^ ■ Ženih narodov je zunanji minister Lojze Peterle , izjavi predstavil vlogo naSe države v svetovni org njena stališča. Povedal je, da je dala sloveni _ politika pomemben ^spevek s svojo rešitvi kri^e v Bosni in Hercegovini in da je MirijiCC v jDOsni tu ticr^^cguvini hi i-*" j sfnejeta kot ena od stvarnih možnosti. Slovenj’-tetos od varnostnega sveta zahtevala, naj jd ' : orožja, saj naSa država R' 'T" embarga na uvoz oiozja, saj naša ujtiOT« "• kansko krizo. V izjavi je tudi rečeno, da 0^ Slovenija od 22. maja 1992. ko je bila vključila tudi v večino specializiranih narodov in z njimi tvorno sodeluje. Prav ^daj 1'*’^! intenzivne priprave za udeležbo Slovenije na s- | ferenci o človekovih pravicah junija letos na I 1 liU. Obisk ruskega velepos Jurij Girenko, veleposlanik Rusije v StovernjK sko Soboto. Visokega gosta je sprejel predsednik Čine Andrej Gerenčer, slovesnosti pa se je Q(,iilt □ č Štefan veleposlanika sovpada z dnevom zmage nad tovni vojni, zato je Jurij Girenko položil i.i grobnico rdečearmej^^^ip mestnem pokopališču. V pogovoru z novoim jj^ijo veleposlanikom v Ljubljani sta obe strani izruji Šem političnem in gospodarskem sodelovanju, zava diplomatskih odnosov med državama. i veleposlanik, bodo zelo koristne naše izkušnji P ^i (*'. nik občinske borčevske organizacije veleposlanika sovpada z dnevom zmage tovni vojni, zato je Jurij Girenko položil padlih na Trgu zmage in veieposianiK, dogo zcjo Konsinc nase ur-um parlamentarnega sistema in gospodarskih ,t, negotovega političnega položaja v Rusiji Z3 u |-z,n2Jf i-ii’ Ob tej priložnosti so nekdanjemu generalnem, , ■ .................................. grebu Juriju Girenku, ki je bil prvič v knjigo Pozdravljena Slovenija in zemljevid soi Ljubljanski nadškof in metropolit o odnosih cerkve in države Rešitev za Razkrije - na dobri Odnosi med državo in cerkvijo se urejajo prepočasi - Cerkev noče postati »kapitalist«, potrebuje pa srepiva za urejanje perečih vprašanj - Prizadevanja papeža Janeza Pavla 11. za mir »V zvezi z urejanjem odnosov med cerkvijo in državo ostajam Se naprej optimist, čeprav se odnosi urejajo počasneje, kot smo mnogi pričakovali,« je dejal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar na pogovoru v hotelu Slavija v Mariboru, kjer je bil gost tradicionalnih Kulturnih večerov, ki jih vodi novinar in sedaj tudi poslanec Združene liste v državnem zboru Jože Jagodnik. Na pogovoru, ki se ga je udeležilo mnogo mariborskih kulturnih ustvarjalcev, duhovnikov, univerzitetnih profesorjev, politikov in gospodarstvenikov. je ljubljanski metropolit tudi dejal, da so se odnosi med cerkvijo in državo začeli hitreje urejati po volitvah. V zvezi s tem je pozitivno ocenil oblikovanje krovne komisije za urejanje odnosov med državo in cerkvijo, ki jo vodi zunanji minister Lojze Peterle, in izrazil upanje, da bo delo sedaj hitreje steklo. Gotovo je cerkev ločena od države, vendar je treba definirati tudi, kaj to pomeni, saj so oblike te ločitve v različnih državah različne, je dejal dr. Šuštar, ki je med drugim opozoril tudi na probleme, ki jih ima cerkev zaradi neurejenega socialnega statusa duhovnikov, zaradi odprtih vprašanj v zvezi z veroukom v Šolah, pa tudi pri zagotavljanju sredstev za dejavnost teološke fakultete, samostanov, obnovo spomenikov in nujno potrebne karitativne de- javnosti. V nekaterih državah, je omenil metropolit dr. Šuštar, lahko državljani po svoji presoji plačujejo del davkov za lovanju 5kem in da bi na!3’ urejanje omenjenih zadev. kako pa bo to urejeno pri nas, je stvar dogovora v krovni komisiji in odločitve v parlamentu. Metropolit dr. Alojzij Šuštar je odgovoril tudi na vprašanje o Razkrižju, ki je, kot je dejal. skupna P" paz*-« nost. Sicer tf MiboFfiih kamen simbolično slabo znamenje v odnosih med slovensko in hrvaško cerkvijo oziroma v tem primeru konkretno med mariborsko in zagrebško škofijo. Po Šuštarjevi oceni je mariborski škof dr. Franc Kramberger storil vse v Zagrebu in Rimu, da bi prišlo do rešitve. Rešitev Se ni javno objavljena, upam pa, da je na dobri poti«, je dejal dr. Šuštar in dodal, da sam vedno spodbuja k Spoštovanju in medsebojnemu sode- H' Nadškof jt Alojzij tudi n'""' i’’ S,; j problento^^ ^rjitJ?*^)!^/ izrazil J. / • ' ..lU' .d e u.« odnosi »j, Balkanu teri menijC' teklosti nevarnost i pa si pn^a^ pa si pn^au vale k fttft ^1.- ževa območju m ki uecie :n '■ «* e '?l .1 Stvo iti^J dobro vol]<’,^Yr- nje. J I ggi! ^^27, maja 1993 I stran 3 aktualno doma ljutomerskega parlamenta * Veliko ugovorov poslancev Pred ustanovitvijo sindikata upokojencev v Pomurju U‘‘10*1 Krškega parlamenta so s sklepčnostjo na torkovi jutra- tnova " nui-------K"--""IV J,.n 3,. 3 3»IC)JL1I,,,,.JV HP 1VI KU3 I JU11 fl-fred--------------imajv ,aje dupuldanska kut popoldanska za.sedn- K 4^"*”' sklicana popoldanska seja namreč ni bila 3c ujjn-aj »lotili« delegatskih odgovorov, vprašanj, Slavič iz zbora KS Je ime! ugovor zoper odgovor luočvirnatih gozdov ob Gajševskem jezeru, saj po °’žtra ^ravljena vsa predvidena dela. »Ne moremo se stri-*i^b;ahte.3i gozdovih kriva krajevna skupno.st, od katere ''"IM B;» K 111^1‘o^ilriico za plačilo, s čimer pa se seveda nismo mogli ’ »11 kategoričen. Ljubo Ja- ^"»leiskn^ ''Oljen z odgovorei Pistin »asedanju je spra.špv,.! v->- - - - je.koli-'''VP ilobib (A denar .'■pogovor je J^tKi njG ? 1 ’h vprašanj, rospeše-se konkret- opravljena vsa predvidena dela. »Ne moremo se stri-lucrbk-. £1. 1 J ..... . . Spraševal, kako m so se sredstva « b si' li«' E"=- I ^1 1 Vlada naj se pogovaija z upokojenci poročilo o tem, kdaj in koliko lesa 50 že posekali, kar je velikega pomena ob zdajšnjih denacionalizacijskih postopkih Pri tem je član IS Slavku Mudite navedel, da so v zakonitem roku prejeli 414 zahtevkov za vračilo zemljišč, predvsem kmetijskih, in objektov. Državni svetnik Andrej Hrastelj pa je dodal, da so se na republiški ravni že odločili za podaljšanje roka za izvedbo zelo zahtevnih denacionalizacijskih postopkov. vprašanji in pobudami velja omeniti podatek, ki ga je navedel poslanec zbora KS Alojz Štuhec, da mora večja kmetija za plačilo 20-od stot nega katastrskega dohodka oddati S ton pšenice, kar Je preveč. Njegovemu mnenju so se pridružili še nekateri odborniki, sprejeli pa so tudi nekaj novih pobud, kot so odpravljanje onesnaževanja okolja iz Lsnjarne, Čimprejšnja ureditev križišča Razlagove in Kajuhove ulice v Ljutomeru itd. MILAN JERŠE Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Pomurja je bila pobudnica sestanka, na katerem so se duguvaijali o poteku včlanjevanja in ustanovitve sindikata upukojencev, ki bi se povezoval v omenjenu sindikalno oiganizaciju. Dejstvo Je namreč, da pri obravnavi in reševanju vprašanj, ki zadevajo družbeni in osebni položaj, standard in socidno varnost, oblast nekako puzablja na upokojence. Že v dosedanjem delovanju svobodnih sindikatov pa je bila izražena konkretna skrb za upokojence, in tu se je navsezadnje pokazalo tudi v vrsti pobud in zahtev, povezanih z uveljavljanjem interesov upokojencev, in tudi pri zastopanju v parlamentu, kjer so ravno svobodni sindikati sprožili številna vprašanja o po-kojninsko-invalidski zakonodaji in zdravstvenem zavarovanja upokojencev. Kot so poudarili na nedavnem sestanku, ki se ga Je udeležilo 15 predstavnikov upokojencev, je vse bolj izražena potreba po združitvi upokojencev, ki bi lahko ob pomoči svobodnih sindikatov in skupaj z drugimi sindikati tvorneje sodelovali pn oblikovanju skupnih stališč in zahtev. Gre predvsem za zagotavljanje socialne varnosti, pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, reševanje stanovanjskih problemov in lastninskih razmerij. Ob večjem sodelovanju pri sprejemanju in spreminjanju sistemskih zakonov, ki vplivajo na družbeni, socialni in gmotni položaj upokojencev, se nadejajo, da se vlada ne bo pogovarjala le o upokojencih, ampak tudi z njimi. Njihov interes pa Je, da se s pomočjo sindikata in delegatov, ki Jih zastopajo v skupščini Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, laže sporazumejo o bistvenih vprašanjih, ki ta trenutek žulijo precejšen del te populacije, S 50- sečnje, kar so opravili v Gozdnem in lesnem gospodarstvu Murska Sobota. »Škandalozno je naštevanje pogozdovanja smrek, ob tem pa ob poti ležijo posekane bukvice in hlodovi, s čimer kradejo les iz naših gozdov.« Pridružil se mu je Janku Pušenjak iz DPZ-Ja, ki meni, da bodo po takem redčenju dreves gozdovi kmalu postali prazni, saj Je za zdaj »ostal le drobiž bukev«. Na podoben pojav Je opozoril tudi Milan Sršen iz zbora KS, na kar so ga opozorili vaščani Bunčan, ki so pred dvema tednoma opazili posek akacije. Vprašal se Je, od kdaj Je dovoljena sečnja ob najbujnejši rasti in kdaj jim bodo vrnil: zemljo. Blaž Zaiijkuvič iz DFZ-ja pa je terjal odgovor, koliko je posekanega gozda v zasebni lasti in kdo-je odgovoren za taka dejanja. Naposled Je predsednik izvršnega sveta Ludvik Bratuša povedal, da so od Gozdnega in lesnega gospodarstva že zahtevali, naj preneha .s sečnjo, vendar doslej njihovih opozoril niso upoštevali. Zato so na skupščinskem zasedanju v Ljutomeru sprejeli sklep, da Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota nemndoma poda Med Številnimi poslanskimi Hrvaški mediji ra^fihnili in potvorili informacije o posebnih odpadkih Direktor odstopil, projekt pa še ni naročen 13. maja je upravni odbor dolgovaške opekarne sprejel pisno odstopno izjavo direktoija Franja Strbada, da odstopa s funkcije direktoija. Osnovni so zdravstveni razlogi, je zapisal v odstopni izjavi, saj ima že dlje časa težave s srcem. , Izgovarjanje na prek tega ./''ihilim pololijcm bodo ne p o vrat-rai- LbU i ii -'i 0> 'n fi' IP- lijdi 1 I E'l J 'k P’‘^^sednik ^liihLh sredsrnv sredstev. očitno ■ zoriiZe- pri- ^bora ^druže- gozdov in delo Iz 113 ^^džarskem j titui 'punwi«bn» tudi zate, ker trn« letus tam ! t detaatmH! delavce, kar pommti, da . ' e ■’* **6taMt«uM! detavce, kar pomaai, i' »kJenieB pttsei, ki gatuili Uhko ■ ^larri. hlala itru uS aeveda rada skientla nov *'^^^’kll »Po«UMni o detašmiy>)tr Stari ie ' MJnktrica za delo JoiHa) Pnliar td ptiza- I ' 4,?^ Stadbena * Nemčiji, gra pot^etja naše pokrajine, '■ 1 rvi^L,''* *'“*“ potreben podoben sporazum ■ *a sosedrip driavi bi delo že thdiili, ti, 350 ton posebnih odpadkov iz avstrijskih železarn, ki so sredi aprila prispeli na železniško postajo v Lendavi, da bi jih sežgali v Opekarni Lendava, je še vedno uskladiščenih v Dolgi vasi. Rezultati ponovne analize mariborskega Inštituta za varstvo okolja so pokazali, da gre pravzaprav za enake posebne odpadke kot so bili napovedani lani, vendar pa se v lendavski opekarni niso držali vseh določil iz izdanega dovoljenja. Tako je republiški sanitarni inšpektor naložil vodstvu, da izdela natančen projekt shranjevanja, vpekavanja in uniCeva- nja teh odpadkov. Ne le, da so lendavski opekali sklenili slab posel, saj naj bi za tono posebnih odpadkov dobili le 400 šilingov, ampak tega denarja Se sploh niso videli. Hudo pa je tudi to, da sosednji mediji na Hrvaškem izkoriščajo vsako problemsko zadevo iz obmejnih občin za razpihovanje nestrpnosti in lažno obveščanje državljanov. V reviji Arena je tako nedolgo nazaj z mastnimi črkami izšel Članek poln lažnih informacij z naslovom Strupeni plini v sosednji Lendavi. bbp odstotno zastopanostjo delegatov pod okriljem uporabnikov v or- ganih SPIZ-a in ZZZS-a pa bo ta cilj možno doseči. Sicer pa lahko sindikat upokojencev deluje povsem samostojno ali pa skupaj s svobodnim ali kakim drugim sindikatom ali pa se bodo odločili za sindikat, ki bo za interese upokojencev. Včlanjevanje v sindikat upokojencev je namreč prostovoljno in se opravi s podpisom pristopne izjave. To je za zdaj možno storiti v pisarni območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja ali pa v pisarnah krajevnih svetov ZSSS v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti. MILAN JERŠE Srečanje kardiologov dežel Alpe~Jadran V znamenju treh src o srcu Prufesur dr. Miran Kenda, predsednik Slovenskega kardiuluškega združenja, je srečanje v Kadeneili, prvi kongres kardiologov območja Alpe-Jadran, označil z besedami: »To je največji kardiološki dogodek v Sloveniji. Ideja o tem, da bi se srečevali kardiologi dežel Alpe-Jadran, je bila dana že pred časom.« In zakaj ravno v Kadenci h 7 Med slovenskimi kraji, ki bi lahko gostili strokovnjake kardiologe dežel Aple-Jadran, so izbrali prav Radence, saj je bilo tu ustanuvljenu slovensko kardiološko združenje, zdravilišče pa se ponaša s tradicijo zdravljenja bolezni srca in ožilja ter preventivnega delovanja. V znamenju slednjega, preventive, je minil tudi prvi kongres kardiologov v RadeneiR; saj su udeležence pozvali na delo brez cigaret. Srečanja kardiologov v Radencih se je udeležilo okoli 250 strokbvnja-kov s Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije, obravnavane teme pa so razdelili v štiri skupine. Spregovorili so o boleznih srca in ožilja, zdravljenju srčnega ritma, srčne napake ter « prostih temah, raven strokovnega dela pa Je bila, po besedah dr, Kende, zelo visoka. Zbrane zdravnike kardiologe Je pozdravil tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, ki je v svojem govoru, čeprav tudi sam zdravnik, o srcu spregovoril na drugačen, mnogo širši, življenjski način. »Vsa življenjska obdobja, vsi dogodki so vtkani v nepreštevno udarjanje srca. Je preprosto, ampak vedno ponavljajoče fascinirano dejstvo,« V tem slogu Je torej zdravstveni minister spregovoril visokim strokovnjakom iz dežel Alpe-Jadran ali, kot Je sam dejal, srečanju Je pripel ah dodal cvet. Turisti v kraje z manj sonca -s Sg......... * * * ■ upravljati $ tvojimi delavci, Ali se ''"Hil zj ^istnivu za delo ozira samo po Nemili i» haj P^ubnega dogovora z Madžarsko? Na hava konferenci odgovorila državna sekretarka Namfi Belopavlovič. i pl.; .''talil io smo ! , ''(et « ■■'■nkh Nekako skromno je minilo 4. srečanje delavcev zdravilišč ter | ‘'S S ■m tfilE .k ^1« da aL.-..! i« da 3(1^. Ndi j' ft torni "t priha" zato koli Pri ' previdni. Vsaka država si namreč želi re-ciprociteto. Mi pa te možnosti zaposlovanja madžarske delovne sile v obmejnem pomurskem delu nimamo. O tem drugem delu, o snve-sLiojii.ih delih z detaSmaji, pa se nismo pogovarjati. Danes (op,: 19, maja) smo z n^ega ministrstva na madžarsko poslali pismo, da bi poiskali morebitne mrfnosti sodelovanja, zbrali podatke in ugotoviti, kakšne so potrebe in možnosti za naložbena dela in deta- Šmaje.* M, H, turističnih društev v zdraviliških krajih, ki je bilo v četrtek, 21. M I f 4 I *□ I z 1.7 r- dl-. f, f SPREMINJA ^(^1 —-'"-'L ______________ (na Gerenčer, ki je tudi slovesno U'* P^^^premil otvoritev 2,2 kilometra h ceste v Dolini, ki po- Kot je povedal predsednik '"šrvDocnf velike pripravljenosti ^"ijštvo v povprečju prispevalo čez .^^®kega odbora v Dolini Vlado da Številna organizacijska in druga rSh^Vjii '''rnojj^" o cioaatnem samopn- ''^.Prireditvi, med katerimi je bil i,.^”^^^'jstvo in gozdarstvo Ivan Obal, 'I v. n ' •‘oiiiorni ...,.,.,«=1; KRAJ - S temi i^tni govornik, predsednik Skupščine ISv. '■ kfir'' je vrednost le naložbe 30 V'l l' ittt organizacijska in druga ■’ fazmisijajo o dodatnem samopri- L^Pbco, 'Orni ženski pevski zbor evangeli- tflt. ’ ‘Jt-OtlBf .,■ ------------- K'---"-' ......-e.-' '■h: |Jv**itQrli a ■ g^na^ijska maturantka Simona ansambel Sever. Besedilo in maja 1993, v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah. Ne skromno glede oi^anizacije, kajti gostitelji so se zares potrudili, srečanje pa so popestrili tudi pevci kvarteta Murskega vala in plesalci folklorne skupine iz Turnišča. Srečanje je bilo skromno po številu udeležencev, kajti iz preostalih slovenskih zdravilišč (kijih ni tako malo) in krajev je prišlo bore malo udeležencev. Zanimiva je ugotovitev, da se zdraviliški turistični delavci množično sestajajo na podobnih srečanjih takrat, ko imajo prazne hotele. Takrat potrebujejo nasvete, pomoč skupnosti, kolegov. Tačas pa so vsa slovenska zdravilišča več kot dobro zasedena, Cateške, Dolenjske, Ptujske in Moravske toplice pa se lahko pohvalijo tudi z novimi pomembnimi naložbami. Morebiti je bil vzrok neudeležbe velika oddaljenost ali pa pojavljanje imena Zdravilišča Moravske Toplice v povezavi z afero HIT. Kljub vsemu so lahko udeleženci tokratnega srečanja izvedeli marsikaj zanimivega. Dušan Bencik in Janez Čarni sta predstavila zdravilišče in novosti ter kraj in prizadevanje Mo-ravčanov, da bi tudi vas dohitela skokovit razvoj zdravilišča - pričakujejo večje sodelovanje zdravilišča, čeprav dobijo od pobrane turistične takse letno okrog 10,6 milijona tolarjev, pa to za asfaltiranje cest in gradnjo kanalizacije ni dovolj; s pridobitvijo novih posteljnih zmogljivosti v hotelu Ajda so ob pretežni del zaslužka lastniki okrog 60 turističnih sob. Rudi Rumbak, poklicni sekre- tar Skupnosti slovenskih na- ravnih zdravilišč (načrtovana družba Se vedno ni ustanovljena), je povedal, da 35 odstotkov vseh prenočitev v Sloveniji ustvarjajo zdravilišča in da se je zanje odločilo 42 odstotkov vseh slovenskih dopustnikov. V zdraviliščih Moravske Toplice, Rogaška Slatina in Portorož se lahko pohvalijo z več kot 40 odstotki tujih prenočitev. »Uveljavil se je priljubljen stavek: zdravilišča so nadomestilo za morje. Jaz se s tem ne strinjam, saj je tukaj povsem drugačna sestava gostov,« je pou daril Rumba k. Kmalu naj bi podpisali pogodbo z Zavodom za zdravstveno varstvo, saj so tačas prevelike razlike v ceni za samoplačnike in napotene paciente. Vedno več počitničarjev zadnja leta prihaja v kraje, v katerih je manj sonca, prednost pa bodo imeli turistični kraji z naravnimi danostmi , je med drugim povedal Borut Mokrovič, predsednik poslovnega odbora skupnosti. Zelo konkreten in najdaljši je bil Stane Bizjak (ministrstvo za gospodarstvo), ki je poudaril, da mora biti v prihodnje nosilec razvoja turizma v nekem kraju brezpogojno in neposredno izvršni svet. Prav vsak, ki živi v turističnem kraju, ima posredne ali neposredne koristi od turizma, komunalna infrastruktura pa je itak osnova za razvoj turizma, vendar ne more biti le na ramenih turističnega podjetja. Kakovost in gostoljubnost - to sta turističnim delavcem že dolgo znana cilja. Morebiti si bodo zanju v prihodnje bolj prizadevali kot V preteklosti, kajti z denaci- onalizacijo bomo dobili tudi številne nove-stare gostilničarje, hoteliije in morebiti tudi lastnike zdravilišč. BERNARDA B. PEČEK MH ZAGOTAVLJANJE PITNE VODE S PREVOZI S sklepom izvršnega svata SO Murska Sobota marca 1993 je Občinski štab civilne zaščite Murska Sobota izdelal operativni načrt zagotavljanja dovoza pitne vode ogroženim gospodinjstvom v občini z ustreznimi cisternami. O tem je bil opravljen tudi dogovor z občinsko gasilsko zvezo in nekaterimi gasilskimi društvi. ki bodo sodelovala pri izvajanju tega ukrepa. Vsem štatoom civilne zaščite v krajevnih skupnostih, vaškim poverjenikom civilne zaščite ter krajevnim uradom so marca 1993 dostavljena ustrezna navodila, na kak način evidentirati potrebe za pitno vodo, in ustrezni kriteriji. Da bi pri dobavi vode zagotovili pravočasnost in nemoteno operativno izvedlM, obveščamo občane, da je pri naročilu vode potrebno upoštevati naslednji postopek: 1. vaški poverjenik C2 (ali poveljnik GD) zbere potrebe po dobavi pitne vode na podlagi kriterijev, ki so jim dostavljeni. Praviloma poverjenik določi dan, uro in kraj, kjer zbirajo naročila za vodo za naslednji teden. Občani morajo naročila predati poverjeniku CZ najkasneje do nedelje zvečer. 2. Poverjeniki CZ predajo v ponedeljek zjutraj spisek upravičenih potreb po vodi na sadež krajevnega urada, ta pa obvesti isti dan do 12. ure Občinski Štab CZ, ki napravi načrt razvoza vode, 3. Izjemoma lahko občani tudi naposredno, posredujejo potrebo po vodi krajevnemu uradu. 4. Količine potrebne vode, ki ne tx)do naročene do ponedeljka na Os CZ bodo pripeljali šele proti koncu tedna. 5. Ceno dobave vode s cisternami določa izvršni svet SO M. Sobota, ki tudi pokriva del stroškov za prevoze. Tačas stane 3,5m'’ vode do lOkm oddaljenega porabnika 800 SIT, vsak na-daljni kilometer (tudi povratni) pa 30 SIT, po 1. 6. 1993 pa predvidoma 900 SIT do lOkm ter vsak nadaljni km 40 SIT. 6. Dobava vode zunaj sprejetih kriterijev se zaračunava po ekonomski ceni, ki jo prav tako določa Izvršni svet SO M. Sobota. Prosimo, da občani upoštevajo zgoraj opisani postopek, saj bomo na ta način učinkovitejši pri premagovanju suše, ki bo verjetno hujša. ' OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE MURSKA SOBOTA stran 4 vestnik^27. nr jal9S3 gospodarstvo Deset milijonov za vrnitev slovenskih delavcev Dobrega pol teta je minOu ud takrat, ko seje ministrica za delu Jožica Puhar v Bunnu pogajala o sporazumu med slovensko in nemško vlado o finančni pomoči za vračanje naših zdomcev in lani novembra je nemška stran že poravnala svojo obveznost - nakazala je pel milijonov mark za ugodna posojila zdomcem. Kot vemo, pa sta takrat sporazum med nemško in našo vlado o finančni pomoči za ustvaijanje eksistence in poklicno vključevanje strokovnih delavcev ter zakon o ratifikaciji sporazuma sprejela le zbor združenega dela in zbor občin, družbenopolitični zbor pa ni bil sklepčen. Sprejetje zakona je tako ostalo državnemu zboru, kar je pomenilo zastoj pri razdeljevanju posojila. K nemškemu posojilu je ministrtvo za finance moralo primakniti .svoj delež v isti vrednosti. Dodeljevanje posojil pa je prevzela Slovenska investicijska banka. Zato smo obiskali Franca Krašovca, namestnika direktoija Slovenske investicijske banke, odgovornega za sredstva in naložbe, predvsem z namenom, poizvedeti, koliko posojila so dobili zdomci naše pokrajine, saj smo postavili tezo, da bi bilo glede na tu, ker je odšlo iz naše regije na delu v Nemčijo in tujino največ ljudi, tudi »težišče« odobrenih posojil v tem delu države. Fomuiju Čez milijon mark »Prejeli smo 36 popolnih vlog in 4 nepopolne. Do sedaj smo odobrili 34 posojil v skupni vrednosti 7 milijonov 200 tisoč mark,, izplačali pa smo 5 milijonov mark, Nerešeno imamo eno vlogo, štirje pa se prijavljajo. Pretežni del posojil gre za gostinsko dejavnost. zaradi česar v banki nismo najbolj srečni, vendar tako je in mi tega ne moremo spremeniti. Po tej razdelitvi denarja konec aprila je Pomurje dobilo 600 tisoč mark posojila. To gotovo ni najbolj reprezentativni podatek, če vemo, da smo do aprila razdelili 3 milijone 850 lisoč mark, sedaj pa se razmerje spreminja. Sedanje stanje je milijon in 300 tisoč mark. V zadnjem času opažam, da so se zdomci vaše regije začeli zanimati za to reintegracijsko posojilo. Ti. ki so sedaj prijavljeni in ki so bili pri meni na pogovoru, so bili v glavnem z vašega konca. Nazadnje smo odobrili 13 posojil in 6 prosilcev je bilo iz vaše regije. To zadržanost pa mf razlagajo s tem, ker so že imeli negativno izkušnjo z jugoslovanskim sporazumom, ko posojila niso dobili. Kaže torej, da bo Pomurje pri posojilih prevladujoča regija, sedaj pa sta to ljubljanska in štajerska.« Različni posojilni pogoji? - Zdomci so v .Siemčiji lahko prebrali druge posojilne pogoje, kot jih daje domači posojilodajalec. Nemški posojilni pogoji naj bi biti ugodnejši. Je to res? Gre za mešanje dveh stvari, eno je nemško posojilo državi Sloveniji, drugo pa so pogoji za končne posojilojemalce. Država Slovenija je dobila posojilo na 30 let z 2-odstotno obrestno mero, in da se je strinjala s tem, da pa bo kreditojemalec dobil posojilo po naslednjih pogojih; 85 odstotkov velikega R ter -4-odstotna obrestna mera, Ali so to slabši ali boljši pogoji, sedaj ne bi Najvišji možni odobreni znesek posojila je 300 tisoč mark, odplačila doba pa je odvisna od projekta. Do 15 let za nepremičnine in kmetijske nasade, do 10 let za sfroje in opremo, do B let zk tekoče stroške oziroma obratna sredstva. Čas mirovanja je lahko po dogovoru dve ali za poljedelske nasade štiri leta. ocenjeval, s političnega vidika bi dobili eno oceno, z ekonomskega drugo. Jasno pa je, da lahko dokažemo, koliko izgubljamo zaradi razlike v tečajih. V Sloveniji, kot vemo, je povprečna obrestna mera R + 22 odstotkov, kot jo objavlja centralna banka. Država bo morala pokriti to čazbko. ki jo zanekrat pokrivamo rai. Slovenija je sprejela takšne pogoje in se jih tudi drži, nemško stran pa smo prosili in tudi uspeli, da posojilojemalci dajejo posojilo z devizno klavzulo ter 4^dstotnimi obrestmi, To velja v izjemnih primerih, ko bo investitor to zahteval, in če bomo ugotovili, da bo dejansko odvisen od deviznega trga. - Posojilojemalci naj bi prejeli tudi po 6 tisoč mark nepovratnih sredstev in s tem denarjem bi si menda lahko plačali izdelavo elaborata ali študije. Kdaj lahko pričakujejo ta denar? Ta nepovratna srMstva oziroma dotacije so namenjene samo za dobre projekte. To. da bi denar dobili za plačilo elaboratov, je netočna informacija. Tistim posojilojemalcem, za katere bo nemška komisija ugotovila, da projekt daje rezultate, bo dotacijo tudi odobrila. Posojilojemalec bo lahko dobil dotacijo v vrednosti največ desetih odstotkov vrednosti posojila ali dvakrat po šest tisoč mark v dveh letih. Namen dotacij je zelo jasen, pomagati uspešnemu kreditojemalcu pri odplačevanju posojila. O tem se še vedno dogovarjamo, saj trdimo, da imamo zdrave projekte in da so industrijski tudi zeio dragi. Tem naj bi limit nekoliko povečali. - Mar nemška komisija ne ho imela pripomb na to, kar ste tudi sami ugotovili, da je večina projektov usmerjena r gostinsko dejavnost? : Ne. mislim, da ne. zaradi tega smo lahko samo žalostni. ji - Koliko zdomcev se bo torej tako vrnilo domov ali koliko j novih zasebnikov bomo dobili tudi na račun tega posojila? To bi težko rekel, morda glede na sedanje podatke okoli 70. S lem da moramo računati, da se bodo domov vrnile cele družine. V Nemčiji »učinek« posojila merijo tako, da k tem 70 prjštejejo Se Posojilo lahko zaprosijo zdomci, ki še delajo v Nemčiji in se -■ USVJi-tV laiiKU z-apiuaiju euuiiikif ki a«- v ui av j nameravajo vrniti^ in tudi tisti, ki so se le vrnili po ' PsojiJojemaJec mora pri projektu sodelovati vsaj s 50 odstotki lastnega kapitala. Posojilo je tudi hipotekarno zavarovano. v povprečju pet družinskih članov, ki se bodo prav tako odselili. Povezava z Nemčijo pa bo seveda ostala, predvsem gospodarska. K nam je že prišel pooblaščenec nemške banke, ki bo pomagal pri gospodarskih navezavah. — Pri vašem razpisu naj bi bili dve pomanjkljivosti, in sicer niste navedli roka za prijavo, prav tako pa ni bil omenjen rok odplačevnja posojila. To sta namreč temeljni informaciji vsakega razpisa za posojilo. ^Razpisa m bilo, bilo pa je in bo Še več oglasov. Ta sredstva nftmreč nimajo roka, do kdaj se je možno prijaviti. Ko bodo srbstva izčrpana, bo pač kotle c, oziroma se bomo šli ponovno pogajat za dodatni denar. Trdno sem prepričan, da če bomo dobro delali in če bodo naši posojilojemalci projekte »spravili v življenje« , potem bodo dobili še precej denarja. Odplačilna doba pa je stvar projekta in se ne da vnaprej povedati. V povprečju je osem let. Ni vseeno, ali je posojilo za kmetijske nasade ali nakup računalniške opreme. - Kaj boste storili v primeru propadlega projekta? Upam, da takega ne bo. Skupaj se bomo trudili, mi in nemška stran, da bi takim kreditojemalcem pomagali, kolikor se bo pač dalo. Če pogledamo, koliko naših podjetnikov ne izplava,'je potem to zelo optimistična ocena. Osnova za začetek je pri enih in drugih povsem različna. Slovenski podjetniki najpogosteje začnejo z nič denarja in posojilom z visokimi obrestmi, ki ga s svojim delom ne morejo odplačati. Naši podjetniki pa dejansko začnejo z dosti nižjo obrestno mero, zato jih le-ta oziroma stroški odplačevanja posojila ne bodo poko- pali. MAJDA HORVAT J Pogovor s slovenskim kmetijskim ministrom dr. Jožetom Ostercem V soži^u z naravo scenarij, po katerem naj bi .. vsa zemlja, pridelava naj bi olik Določitev o pnpravi strategije razvoja slovenskega kmetijstva je sprejela ze Peterletova f„tenzivna in ekološko sprejemijo^k,o _ S prvimi parlamentarnimi volitvami in z osamosvojitvijo Slovenije se je pri nas pokazala potreba in hkrati tudi možnost po definiranju samostojne kmetijske politike. -■ v IHVrVJU iZl V < VHl7AV|^H T U JV -T |/a VJ V-l-H itV K VIintenzivna in ekolaSko sprejemu’^ vlada, kontinuiteta pn pripravi strategije pa seje ohranila tudi po zamenjavi vlade, saj so f,,- tudi poseljenost. v projektnih skupinah sodelovali strokovnjaki in dobri poznavalci te problematike. Še „7 predvideva dokaj visoko ceits pred iztekom lanskega leta je bil ta dokument predstavljen tudi strokovni in drugi (^di visoka proračunska sre^bi<^ javnosti, v drugi polovici aprila pa je strategijo sprejela slovenska vlada in jo predložila tijstvo. So dovolj sredstev ž« v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Sodeč po razpravi med poslanci je bil ' - " d s strategijo dosežen konsenz vseh političnih strank do začrtanih usmeritev, saj bistvenih nasprotovanj med poslanci ni bilo. Obravnava razvojne strategije slovenskega kmetijstva pa je bil tudi povod, da smo za pogovor o teh vprašanjih zaprosili slovenskega kmetij- skega ministra dr. Jožeta Osterca. Dr. JOŽE OSTERC: Na osnovi razprave v parlamentu, pa tudi razprav, ki smo jih imeli s predstavniki gospodarske zbornice in na terenu, kaže, da nam je v dveh letih, ko smo razpravljali o strategiji, vendarle uspelo prepričati odgovorne o tem, kakšen naj bo pogled na kmetijstvo in na njegovo vlogo v državi Sloveniji. Vse, ki čutijo kaj do kmetijstva, smo uspeli prepričati, da ima to v razvitih evropskih državah in tudi drugod po svetu ob pridelavi hrane tudi nekatere druge naloge, ki jih mora opraviti in ki niso tako nepomembne. V srednjeevropskih državah s podobnimi možnostmi kmetovanja, kot so pri nas, menijo, da je vrednost teh drugih nalog enaka vrednosti kmetijske pridelave. Kmetijstvo lahko najbolj usklajeno z naravo ohranja obdelano in kulturno krajino, urejeno infrastrukturo, preprečuje degradacijo zemlje in s tem ustvarja možnosti za razvoj nekaterih drugih dejavnosti. Denimo turizma, ki ga ne bi bilo mogoče razvijati v zaledju, kjer ni kmetijstva. Vzdrževanje kulturne krajine je namreč brez kmetov neprimerno dražje in neprimerno manj kakovostno. Za ilustracijo naj povem, da sem bral pogovor z avstrijskim kmetom, ki se ukvarja s turizmom in redi določeno število krav dojilj za vzrejo telet, ki jih ne molze. Na vprašanje, zakaj se je s prireje mleka preusmeril na teleta, je odgovoril, da mu turizem jemlje preveč Časa in tega več ne zmore. Na vprašanje, zakaj potem ni opustil reje krav, pa je odgovoril, da bi s tem izgubil tudi turiste. Ti zdaj prihajajo k njemu zaradi urejene krajine, zaradi travnikov in da vidijo krave na njih. S tem hočem povedati, da se nam bo vsak vložek, ki ga bomo namenili za ureditev krajine, v drugi obliki tudi vrnil in v tem je vsestranski pomen kmetijstva. V razvitih državah zahodne Evrope se tega zavedajo, zato so pripravljeni intervenirati v kmetijstvu in ohranjati njegovo tudi nekoliko neracionalno sestavo, saj na kmetijstvo ne gledajo le kot na pridelovalca hrane, pač pa v vsej njegovi širini. Zato sem tudi sam vztrajal, da spremenimo naslov Strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji v Strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, kajti prva bi pomenila razvoj kmetijstva. ki prideluje hrano in morda Se kakšne dobrine za industrijo, po drugi pa mora iti razvoj v smeri, da bo kmetijstvo ob pridelavi potrebnih strateških količin hrane opravljalo tudi druge naloge, ki sem jih že omenjal. Sama strategija še ne pomeni rešitev težav r slovenskem kmetijstvu, pač pa daje le okvir za načrtovanje ustrezne kmetijske politike. Kakšne naloge nas pri tem čakajo v prihodnosti? Dr. JOŽE OSTERC: Res je, strategija še ničesar ne rešuje, saj določa le okvir, znotraj katerega naj bi se kmetijstvo razvijalo in opravljalo vse že prej naštete naloge. Daje pa pravno osnovo, na kateri bo kmetijsko ministrstvo lahko predlagalo vladi in prek nje parlamentu sprejem določenih zakonov, ukrepov, ki bodo usmerjali razvoj kmetijstva. In prav tukaj bo potrebno na osnovne cilje, ki so zapisani v strategiji, vezati vso kmetijsko zakonodajo in tudi nekatero vzporedno zakonodajo, ki jo bodo pripravljala druga ministrstva in tudi zadevajo kmetijstvo. Ce pri pripravi teh zakonskih podlag ne bodo upoštevane usmeritve, ki jih je začrtala strategija, imata naše ministrstvo in parlament vso pravico, da predlagata dopolnila, ki bodo zakone in akte speljala v prayo smer. Eden prvih zakonov, ki je že neposredno vezan na strategijo, je zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil. Tudi ta zakon sam po sebi prav tako še ničesar ne rešuje, daje pa pravno osnovo in nalaga vladi, da v določenem času pripravi metodologijo določanja uvozno-izvoznih režimov in tudi proizvode. za katere bomo uvedli zaščitne carine na osnovi tega zakona. Seveda bosta priprava in sprejem vsakega od takšnih dokumentov podvržena temeljitim razpravam in konfrontacijam, upam pa, da bomo vladi vendarle uspeli sprejemati takšne zakone, ki bodo kmetijsko politiko in raz- voj kmetijstva usmerjali tako, kot je začr- ... J-------,7 I tano v strategiji. tega scenarija? Dr. JOŽE OSTERC: Sredstev^^^ ne bo nikoli dovolj, ti! odločili za ta scenarij, bo moči gospodarstva odvisno, s miko ga bomo izvajali. Ce bo ."ia Kakšna Je vloga kmetijskega ministr- — g,- stva in ministra pri načrtovanju in vode- denarja, bomo cilje hitreje do nju kmetijske politike? Mnogi so namreč denatja manj, pa jih bomo ju* mnenja, da ima vaš resor premalo pristoj- membno je, da imamo jasne oj vemo, kaj želimo doseči. nosti in da je večina pristojnosti v rokah ministrstva za ekonomske odnose in raz- vo/,’’ Dr. JOŽE OSTERC: Kmetijsko mini- [114 Eden od virov sredstev so . mani, ki pa se po zukanu stek’! gralni proračun? strstvo je sestavni del vlade Slovenije in ta mora reševati probleme na vseh področjih. Pogosto prevladuje mnenje, da samo o kmetijskih cenah odloča ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, v resnici pa „ __________________________ , ima to ministrstvo po zakonu o vladi pra- Republike Slovenije, vendar s® vico in dolžnost nadzorovati cenovno poli- posebnem računu, Slovenija 1^ i-tiko tudi na vseh drugih področjih, ki jih neto uvoznik, kar pfftefi'' pokrivajo druga ministrstva, Tu pa se po- pridelamo dovolj hrane, p_.gt[if r javi vprašanje, ali ljudje v tem ministrstvu vili, da bodo zaščitne dajatve bolj razumejo problematiko drugih podro- vseh pomembnih kmetijskih P P sebnih dajatvah pri uvozu kn*e J izvodov in živil, ki jih bo smo predvideli, da se s plačilom teh dajatev, vplačal® Republike Slovenije, vendar s posebnem računu, Slovenija J neto uvoznik, kar pomeni' 3?: da bodo zaSČitne pomembnih kmetijskih P ,/ bolj razumejo problematiko drugih podro- vseh pomembnih kmetijsM'* ^^ii< čij in manj problematiko kmetijstva in so potem bi z njimi dobili tolike s zato do njega strožji in jih je težje prepi- čati. Moram pa povedati, da tudi preostali bi lahko spodbujali izvoz, ministri nimajo lahkega dela, ko prihajajo pridelave, v Kračunovo ministrstvo s svojimi predlogi ' za ureditev cenovnih razmerij. Kot kmetijski minister ste sodelovali že oi laiiKU spouuujaii pa bi ostalo tudi za pospeSevn^r _ delave. nDnii™! Vlada doslej ni imela ravn r zahteve kmetijcev. Državtu zaaieve Kmetijcvr. marca naložil vladi, v Peterletovi vladi, po krajšem vmesnem ukrepe, vendar tistega, S r J ClCr(ci (/ r# r” F/rHTaffCfK UKTCpCf -jj obdobju pa ste zdaj v Drnovškovi vladi, ki ie vedno ni, to ne nazadnje se zavzema za liberalno trzne odnose tudi zadnji javni protesti. v v kmetijstvu. Kakšna bi bila po vašem vladi? jg je mnenju primerjava med obema vlada ozi' Dr. JOŽE OSTERC: vla^ roma njun odnos do kmetijstva? marca sprejela predlog [jter H**# cen za mleko - 23,50 paj’^ cen za miezo - zj.au s 3.6 odstotka maSČobe, . iela tudi oredloc naSega mini^ j J jela tudi predlog naSega vecijo 1,50 tolarja po liim hkra" rj dc« sprejela tudi nove osnove^|.^iri Dr. JOŽE OSTERC: Če ocenjujem na Čitnih dajatev, in to v abs^^' Moram pa dodati, da ni bu našega ministrstva glede ra* hii^ ■avoi terih se te dajatve določajo |> j postavljen nižje. Bilo je postaviien nizje, miu j- -c. .fleejcjfi merje med ceno mladega p* in prašičev 1:0,95. kar je ' - E'''’eP A.rU.y ugodnejše kot kjer koli * J normalnih cenah zaoralo P . [MJ budo za tiste, ki so usmer^^i.KianJ ■ - bi se odločale za prašičerej prif^^.;.^ vale k zmanjšanju deficita^D^|(fi skega mesa. Sočasno s ukrepov je vlada sprejela pripravila analizo levmanov in ob njeni o gijžO morebitne spremembe. čev in naj bi peljalo k morebitne spremembe, jemo, o njej bomo razp'** ■ ustrezne ukrepe .1^ pr*^' J ustrezne UKrepc. ^rii^- o. Nekatere odkupne pokrivajo pridelavaJr. r" TiJiT- f Nekatere rečem, da nekatere odstotkov pridelovalatn / mate se za 80-odstatdt>^^ / to pokrivanja ’ tistrpiP mate se za osnovi teh treh mesecev in naporov, ki Škov^ kdaj bomo smo jih morali v našem ministrstvu vlagati 80- odstotno ______ ■ sr ■ pri utemeljevanju naših zahtev in predlo- pomeni, da bodo kmeO^ ;ief' izgubo, ali pa potned - - - liko večje v vladi, ki jo je vodil Lojze Dr, JOŽE OSTERG^ ,^i sO. Peterle, Vendar pa glede na dejstvo, da je riti, kdaj bomo to doseg zdaj ta vlada vendarle sprejela strategijo meseca v mesec Hdi i’’ .......................................................... Peterletovi v se vrteli okoli 80-ods' v [(ji stroSkov, Ker vmesna gov. potem imam občutek, daje bilo razu- J,lil mevatije za problematiko kmetijstva neko- njihovega dela? ....... .................... Dr. JOŽE OSTERC: razvoja slovenskega kmetijstva s koncep- zastavil že v tom, ki sem ga zagovarjal že v Peterletovi vladi, upam, da bo več posluha za reševanje problemov v kmetijstvu, saj se je odnos že nekoliko izboljšal. Problemov tudi v Peterletovi vladi nismo reševali tako, da bi bili vsi zadovoljni, saj so me nekateri tudi cih ni naredila P°P^,^.ki. merje ponovno predloge uskladili z nomske odnose in -liii, prišli pred vlado- je pfi'J proizvodnih stroSkov P_2|jajO' takrat hoteli odstaviti, in tudi v prihodnje prišli pred vlado- ne bo mogoče vsem ugoditi, Vlada namreč proizvodnih stroškov P mora pri reševanju upoštevati problema- entacija. ki Jo vsi tiko celotnega gospodarstva, zato bi bilo denimo, to prTrn^JlL mr?'' ilii-Tr^rnr, Ir/iv«ti hrt tninictr- prodaJO letno 30,irtlO -rt molzejo povprečno kritih 80 odstotkov st nam na cnal iiBčin za delavce v iiRfuHfT' ni možno natančno aS' na osnovi kalkulacij, i*^ iiid»?„ C-'., k, jih Kmetijski na nekaterih vzorčn' ih ’ ni obračunska kalkal^ii^rtoV' stopanja, vendar je ' 3 goče sklepati, da £e J pokritih 80 odstotko iluzorno pričakovati, da bo naše ministr- stvo uspelo z vsemi svojimi predlogi. Kako komentirate razmišljanje nekaterih, ki pravijo, da Je za Slovenijo ceneje, če hrano uvaža, kot da Jo sama prideluje, oziroma koliko vam je uspelo prepričati zagovornike liberalno tržnega gospodarstva, da takšne zakonitosti v kmetijstvu ne morejo veljati? Or. JOŽE OSTERC: Ce bi na slovensko kmetijstvo gledali zgolj kot na pridelovalca hrane, potem takšna razmišljanja držijo. Vendar so naloge slovenskega kmetijstva, ki smo jih začrtali v strategiji, širše, in če jih upoštevamo, potem so takšne trditve brezpredmetne. S Strategijo razvoja slovenskega kmetijstva smo se odločili za tretji razvojni ih' jiii^ -'»'7 Skov, potem je liko zadovoljiva in F novna reprodukcija' .j ne bi smela zmanjša' k' iV^- jt 993 IH stran 5 ijij* (it«’ r|««' |l»* 90* 10 c .š* lic**' '4* rP itif itf vU#' S • f Bt-' gospodarstvo Okolju prijazno potovanje v j* železniškimi tiri najslabše povezano s centrom. «■4111 J' ■ ' ... Rt - - " I evropskimi je na slovenskih vlakih vedno manj ‘U’ v '*’''®r’ja pa so čedalje daljša. Čeprav so obljubljali, da Iti med Mariborom in Ljubljano vozil dobri mE nj , ■ 44ICU iTiai luui Vlil III Ajjuvijiajju ru£ii uuvii P novim voznim redom potovanje podaljšalo za 15 * Sloveniji z železnico !h it&i L odstotka blaga in 5 odstotkov potnikov 'Ifž, s gre za tako majhen gospodarski potencial) saj imajo ta podjetja kar 30 odstotkov celotnega družbenega premoženja, približno dve tretjini njihovega lastništva pa sta v lasti države ali občin. Ker so ta podjetja del svojega premoženja ustvarjala tudi s povsem komercialnimi posli, je seveda vprašanje, kako lastniniti ta delež, V dveh mesecih naj bi zato v teh podjetjih ugotovili lastniške deleže, po tem času pa naj bi lastninjenje potekalo po klasičnem zakonu. Ker naj bi infrastruktura nesporno .Slovenski štedilniki |,>nadžarska koruza ® uvoznike ceneje, če kupujejo madžar- “^sirijskih posrednikov, Maužari pn sivtch-ho bL” 'ažje in ceneje kupijo v Avstriji kot □ ^nost '■ *'“s*''Čt*i zgled najbolj nazorno prikaže trgovinskega (nc)sodelovanja med Q ■irzavo in sosednjo državo Madžarsko. neke vrste krovni zakon, pa z njim ponavljamo stare realsocialistične napake prelivanja ideologije v zakonske norme. Krovni zakon zavira razvoj posameznih dejavnosti, krši pa tudi načela lokalne samouprave, saj ji predpisuje, kako naj gospodari, Ker že imamo zakon o zavodih in sprejemamo zakon o gospodarskih družbah, je zakon o javnih gospodarskih službah po Bučarjevem mnenju nepotreben. L. KOVAČ . gospodarskih razmer v državi. MILAN JERŠE , ___________I Madžari pa sioven- in sosednjo državo Madžarsko. prihodnjega IMT- ScT i Priuiurjc P3 sta V’anik - se ga mad- S‘"; Kr...''" to«..'_.."S"Wllsti rv JteiL/' uiir; . pl cm vele- 4P' na 'iKi žiJ' ^®'ogha Andrej Sli obiska! j/, to- to'.?' tE K.’’-« ?.'"■.i« bi Lr. '’7 1^1 1(1^/ 2 i i ob . ? trgo-bilo bi- ne so gospodar- i« kit? ."fladžar-'»m. 'n predpisi se daje »1 ' pre-drugi tov, .^Pf^razume J? I » "'^enzivno jimi ?ie. frutkdo. ter ZboT- B| A Zbornico iz Budimpešte ter njenima enotama v Sombotelu in Zala-egerszegu; januarja letos so jih obiskali predstavniki Madžarske zbornice srednjih in malih podjetij. Tudi Obrtna zbornica Slovenije, Združenje za agroži-vilsivo in Združenje kemične in gumarske industrije navezuje stike. Madžarska je na 10. mestu po izvozu iz Slovenije (leta 1991 je bila Se na 13, mestu), pri uvozu pa na 5- mestu (prej na 10). Podpisani trgovinski sporazum med obema državama je v praksi premalo operativen in ga ni čutiti, Slovenija ima na Madžarskem 16 gospodarskih predstavništev: Slovenijales Ljubljana, Luka Koper, Emona Ljubljana. Gorenje Velenje. Metalka Ljubljana, Mercator Ljuljana, Ljubljanska banka Ljubljana, Jeklo-tehna Maribor, Žito Ljubljana, Panonija Ptuj, Lesnina Ljubljana, Intertrade Ljubljana, ABC Pomurka Murska Sobota, Tosama Domžale, Tovarna dušika Ruše in Krka Novo mesto. Tri slovenska podjetja so na Madžarskem ustanovila mešane družbe: Sava Hungary v BudimpeSti, Stol Hungary v Peesi in Fokus v Budimpešti s 34-odstotnim deležem Kompasa. Pomembno je tudi sodelovanje na kmetijskem področju, saj sta Kmetijska zadruga Lendava in Kmetijska zadruga MGTSZ Lenti sklenili pogodbo o zakupu kmetijskih zemljišč na Madžarskem. Nujnost sporazuma o svobodni trgovini Dejstvo je, da so nelogični predpisi in visoke carinske da- jatve (npr. 40- do 50-odstotne slovenske uvozne dajatave) ovira tesnejeSega sodelovanja in hitrejšega pretoka blaga. Ti-bor Lestar je povedal, da je v strukturi izvoza madžarskega blaga v Slovenijo kar 80 odstotkov surovin in reprodukcijskega materiala, 40 odstotkov od tega je kmetijskega blaga in le 0,7 odstotka strojev in opreme. Ni pozabi! dodati, da je v slovenskem izvozu na Madžarsko slika popolnoma nasprotna - kar 80 odstotkov je opreme, strojev in blaga splošne porabe, medtem ko je kmetijskih izdelkov - - - precej manj. »S povečevanjem skupnega obsega izvoza naj se spremeni tudi njegova struktura v korist podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Madžarska bi lahko izvažala surovine, prav tako pa nekatere gotove izdelke, na primer avtomobile Suzuki. Dejstvo je, da madžarski hladilnik ne bo konkurenčen slovenskemu. Prav podpis sporazuma o svobodni trgovini daje možnost, da se ta sestava spremeni. Letos naj bi tudi podpisali zelo pomemben sporazum o zaščiti naložb , nato pa Se sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki bo za skupna podjetja uvedel velike ugodnosti. Vsi trije sporazumi, ki naj bi prispevali k vzajemnemu izvozu, bodo podpisani še do konca tega leta. Tako v Sloveniji kot na Madžarskem je zunanja trgovina močno liberalizirana; na Madžarsko lahko uvozijo več kot 90 odstotkov blaga brez problemov, za 8 odstotkov je potrebno imeti dovoljenja in 0,7 odstotkov so kvote za blago splošne porabe. Če je blago in če je denar, ne bo problemov,« je sklenil Ti-bor Lestar, ni pa pozabil spomniti. da ima Slovenija na Madžarskem več predstavništev kot Madžarska v Sloveniji. BERNARDA B.PEČEK Zlati &k za plačilo do 100.000,00 SIT ;i IS i(* I .aiBjia ii. io liK-SKi- CS SMUIHUM. fVtk)*.-« SfT tjfFj j*TW«|i*!kijur iHlMJiT ..Mil . ■.I iHt>i 5' ^■1 1-SH Poslovanje .s čeki SKB banke je odslej enostavnejše in hitrejše, kajti poleg običajnih čekov so vam .sedaj na voljo tudi ZLATI ČEKI. Z enim samim ZLATIM ČEKOM lahko poravnate v.soto do 100.000,00 SIT, zato vam ni več potrebno pisati večjega števila čekov. Zagotovite si tudi vi svoje Zlate čeke! Zlate čeke lahko prejme vsak, ki'poslovno sodeluje z SKB banko in ki ima na svojem tekočem računu ustrezno višino sredstev. Če do.slej še ni.ste poslovno sodelovali z SKB banko, vas vabimo, da čim prej obiščete eno od na.ših poslovalnic .širom po Sloveniji. Odprli vam bomo tekoči račun. na katerega bo.ste usmerjali svojo plačo. Po ugodni oceni vaše bonitete boste lahko tudi vi razpolagali z ZLATIM ČKKOM Poslovanje z Zlatim čekom je enostevnejše. SKIIANUM, stran 6 vestnik, 27. ■■v o n nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokrat bo tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 18. 5. in ponedeljkom 24. 5, 1993. Tako kot zadnji dan poročanja v petek zadržal na istem nivoju pri prometu 388 lotov. Z obveznico Mesto Ljubljana z davčno olajšavo je bil 21. 5. sklenjen aplikacijski posel s 3 loti po tečaju 85,3, kar predstavlja povišanje tečaja za 0,3 odstotne točke, v prejšnjem tednu, je bil tudi prvega dne v tem tednu zelo skromen glede na tečaj 10. 5.. ko se je nazadnje trgovalo s to obveznico. promet z vrednostnimi papirji. Tako se je tega dne trgovalo le z manjšimi količinami obveznic RSL 1 z davčno olajšavo, RSL 2, Gorenja, Metalne, PTT Celje, s prednostnimi delnicami SKB, blagajniškimi zapisi in z zakladnimi menicami nominiranimi v ECU. V tem tednu je Stagniral ali upadal tečaj tistih obveznic, ki so Uvrščena kotacija II - delnice 21. 5, je 10 lotov delnice Salus zamenjalo lastnika in sicer po nespremenjenem tečaju 5050. Rahlo pa je 21 5. porasel enotni tečaj delnice LEK in sicer iz 12500 na 12533 glede na tečaj 14. 5., ko se je nazadnje trgovalo s to obveznico, prometa pa je bilo za 120 v predhodnih tednih naraščale, to so predvsem republiške in poštne lotov. V ponedeljek je tečaj te del- obveznice. Prav tako je padal tudi tečaj občinskih obveznic z izjemo občine Šmarje pri Jelšah, naraščal pa je tečaj večine delnic. Najverjetneje pa lx> preobrat v naslednjih štirih tednih doživela obveznica RSL 1. saj ji zapade kupon 30. 6. 1993. Uvrščena kotacija 1 - obveznice 19. 5. 1993 je tečaj RSL 1 neznatno padel iz 118,5 na 118,4, prometa pa je bilo za 3784 lotov, naslednjega dne padel za 0,6 odstotne točke in sicer na 117,8, ko je bilo za 15393 lotov prometa, v petek za 0,2 odstotne točke na 117.6 pri prometu 16015 lotov, v ponedeljek pa še za dodatne 0,2 odstotne točke na 117,1 (18222 lotov prometa). Z obveznico RSL 1 z davčno olajšavo je bil 18. 5. sklenjen aplikacijski posel s 30 loti po tečaju 111.8 ( + 1 odstotna točka). Naslednjega dne je njen tečaj porasel na 112,5, ko je bilo za 135 lotov prometa z njo. V petek se je enotni tečaj te obveznice povzpel za kar 1,5 odstotne točke in sicer na 114,0, prometa pa je bilo za 28 lotov, v ponedeljek pa so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli s 6 loti po tečaju 112,5. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je 18. S. ostal nespremenjen (89.7), prometa pa je bilo le za 4 lote, naslednjega dne je njen tečaj neznatno porasel na 89,8, ko je bilo za 2210 lotov prometa, v četrtek pa padel za 0,4 odstotne točke in tako pristal na 89,4 (2364 lotov prometa). V petek je ostal tečaj te obveznice na istem nivoju, prometa pa je bilo za 2777 lotov, v ponedeljek pa je poskočil za 0,5 odstotne točke na 89,9, ko je bilo za 1373 lotov prometa. Uvrščena kotacija n - obveznice 19, 5. je bil z obveznico Mesto Ljubljana sklenjen aplikacijski posel s 5 loti po nespremenjenem tečaju 87,5. naslednjega dne pa je njen tečaj nekoliko padel na 87,3, ko je bilo za 91 lotov prometa in se Cesta prvM bonn N. anSca fiSESO »060© •ft^gfaks ocoa StMSRsAa oasta 54. IjiAlkaRB GKXX> trOM TMsfafcS; 051 a^4y PirBamtl t»tl »-S, taooc Harlkor V 0S2 2a-»eo. IMakB: OUB B-MO nice ostal nespremenjen, prilepljeni pa šobili aplikacijski posli z 12 loti te delnice. Prosti trg - obveznice 18 5 je za kar 3.2 odstotni točki porasel enotni tečaj obveznice Gorenje in sicer iz 93,4 na 96,6 (50 lotov aplikacijskih poslov), vendar naj spomnim, da je v prejšnjem tednu za prav toliko padel. Nasled-njega dne je enotni tečaj te obveznice padel za i,l odstotno točko (95 S) ko je bilo za 291 lotov apli-karijskih poslov, v četrtek porasel na 96,5 pri 565 lotih prometa, v petek pa ponovno pristal na 96,6, ko je bilo za 78 lotov aplikacijskih poslov. Ta tečaj se je nato zadržal tudi v ponedeljek, ko Je bilo za 245 lotov prometa s to obveznico. Z obveznico LEK 2 se je v tem tednu trgovalo 20, 5., njen enotni tečaj je rahlo padel iz 97,0 na 96,9, prometa pa je bilo za 260 lotov. Za 1,1 odstotno točko je 18. 3-padel enotni tečaj obveznice Metalna in sicer iz 76,1 na 75,0. ko so bili z 10 loti prijavljeni aplikacijski pOsli. V četrtek je njen tečaj poskočil za kar 5 odstotnih točk na 80,0 pri prometu 80 lotov, naslednjega dne pa ostal nespremenjen, vendar je bil prijavljen aplikacijski posel le z 1 lotom. Z obveznico občina Laško sc jc v tem tednu trgovalo šele 21. 5., njen tečaj je porasel iz 79,5 na 80,5, prometa pa je bilo za 25 lotov, vendar so tudi ti posli bili aplikacijski V ponedeljek je tečaj te obveznice padel za kar 2,5 odstotne točke na 78,0, ko je bilo za 120 lotov prometa z njo. Nespremenjen je ostal 19. 5. enotni tečaj obveznice občine Šmarja Jelšah (80 9), ko so bili z 10 loti prijavljeni aplikacijski posK. naslednjega dne je njen tečaj porasel na 81,5 pn 18 lotih prometa, v petek rahlo padel na 81,4 (2 lota prometa), vendar se je v ponedeljek vrnil na Sl.5 pn prometu 30 lotov. Za 0,6 odstotne točke Je 20. 5. padel enotni tečaj obveznice Občine Zagorje in sicer iz 76,1 na 75,5 glede na tečaj 12. 5., ko se je nazadnje trgovalo z njo, prometa pa je bilo za 180 lotov. V petek so bili s to obveznico pn-javljeni aplikacijski posli z 20 loti po tečaju 77,0, kai predstavlja porast za 1,5 odstotne točke. Tudi v ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 4 loti, tokrat po tečaju 75,6, torej je tečaj padel za skoraj toliko, kolikor je prejšnjega dne porasel. 18. 5. je bil z obveznico r 11 Celje prijavljen aplikacijski posel s 5 loti po nespremenjenem tečaju 104.0, v četrtek je njen tečaj zdrsnil na 103,0. ko Je bilo za 12 lotov' prometa s to obveznico, v petek pa ostal na istem nivoju, ko je bil prijavljen aplikacijski posel s 5 loti te obveznice. Tudi v ponedeljek je bil prijavljen aplikacijski posel, tokrat le z 1 lotom, po enakem tečaju Creditanstalt - Nova banka d.d. 2 nami do uspeha © kakor v petek. Z obveznico FTT Nova Gorica je bilo 20. 5. za 42 lotov prometa po nespremenjenem tečaju 87,2, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 72 loti po nekoliko nižjem tečaju in sicer 87,0, v ponedeljek pa prav tako aplikacijski posel po tečaju 88,0, vendarle le z 2 lotoma. Stabilen tečaj je v tem tednu zaznala obveznica PIT Ljubljana in sicer 103,5, prometa z njo pa .je bilo v sredo za 162 lotov, v četrtek 188 lotov, v petek je bil pnjavljen aplikacijski posel s 3 loti, prav tako tudi v ponedeljek s 4 loti. Z obveznico Rogaška 1 so bili šele v petek prijavljeni aplikacijski posli s 5 loti, njen enotni tečaj pa je ostal na istem nivoju (89,0). V tem tednu pa je ponovno padel tečaj obveznice Rogaška 2 in sicer iz 32,4 na 31,0, ko je bilo za 4 lote orometa s to obveznico v četrtek. Prosti trg - delnice Delnica Dadas tudi v tem tednu narašča. Tako je njen enotni tečaj 19. 5. porasel iz 54638 na 56091 (2,66 odstotni porast), ko je bilo za 29 lotov prometa, naslednjega dne na 60543 (7,94 odstotkov) pri 18 lotih prometa, v petek pa na 62944 (3,97 odstotkov), prometa pa je bilo za 28 lotov. V ponedeljek je enotni tečaj te delnice porasel za kar 8,72 odstotne točke in pristal na 68370, ko je bilo za 20 lotov prometa z njo, posamezni posli pa 50 bili sklenjeni po tečajih od 67000 do 69238. 20- 5. je ponovno padel enotni tečaj delnice MK Založba in sicer iz 2630 na 2550, prometa pa je bilo za 20 lotov. V petek je njen tečaj neznatno porasel na 2557, prometa pa je bilo za 438 lotov, vendar je v ponedeljek ponovno padel, tokrat na 2502 pri prometu 948 lotov. V tem tednu je pričel naraščati enotni tečaj delnice NIKA. Tako je 19. 5. porasel iz 35064 na 36848, kar predstavlja nekaj veČ kot 5 odstotni porast, prometa pa je bilo za 157 lotov. Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel za maksimalno dovoljenih 10 odstotkov in sicer na 10533 pri prometu 191 lotov, v pe- . tek pa na 43505 (415 lotov), kar j predstavlja cca 7 odstotni porast. | Tudi v ponedeljek je tečaj te delnice porasel, tokrat za 8,38 odstotka, na 47149, ko je bilo za 610 lotov prometa z njo, posamezni posli pa so se sklepali po tečajih od 43505 do 47856, slednji je tudi tnaksiraaltio dovoljeni tečaj. Zmerno rast enotnega tečaja tudi v tem tednu beleži delnica Probatike, Ta se giblje med 0,5 odstotnim in nekaj manj kot 2% porastom. Tako je 19. 5. porasla z 19073 na 19444, ko je bilo za 1475 lotov prometa, naslednjega dne na 19768 pri 3184 lotih prometa, v petek na 19880 (4302 lota prometa), v ponedeljek pa na 19977 pri prometu 4808 lotov. Z redno delnico SKB se je trgovalo šele v petek, njen tečaj pa je rahlo porasel iz 13300 na 13500, ko je bilo za 20 lotov prometa. V ponedeljek je njen tečaj rahlo padel na 13410, prometa s to delnico pa je ponovno bilo za 20 lotov. 18, 5. so bili s prednostno delnico SKB sklenjeni aplikacijski posli z 20 loti, njen enotni tečaj pa je padel iz 14300 na 14250. Naslednjega dne je njen enotni tečaj sicer 5f padel in sicer na 14147 pri 575 lotih prometa, vendar je v Četrtek porasel na 14532, ko je bilo za 1077 lotov prometa, v petek pa na 14634 (578 lotov). V ponedeljek je tečaj te delnice rahlo padel na 14596, ko je bilo za 485 lotov prometa z njo. Kratkoročni vrednostni papirji 19- 5. je zamenjalo lastnika 21 lotov 90-dnevnih blagajniških zapisov Banke Slovenije po tečaju 70,27, v petek pa 10 lotov 60-dnev- Spremenj'ena pravica do sanitetnih pripomočkov Upravni odbor začasne skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje je v začetku maja sprejel spremembe pravic do dodelitve sanitetnih pripomočkov (plenic in drugih) za inkontinetne bolnike na domu. Inkontinenco so razdelili na tri stopnje, lahko, srednjo in težjo, odvisno od tega pa ima bolnik pravico do določenega števila sanitetnih pripomočkov, Bolnik z lahko inkontinenco lahko dobi v lekarni brezplačno sanitetne pripomočke v vrednosti PLAČILNI PROMET PREK DEVIZNIH RAČUNOV DOMAČIH PRAVNIH OSEB V Skladu z določili zakona lahko odpremo In vodimo nailm komitentom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, ustrezni devizni račun. Predvsem je ta možnost dana podjetjem, ki iivajajo: - investicijska dela v tujini, - agencijske, špedicijske in turistično-agencijske posle, - posle posredovanja v zunanjetrgovinskem prometu, - prodajo tujega blaga iz konsignacijskega skladišča in - vlaganja tujih oseb v devizah. V navedenih in še nekaterih drugih primerih se lahko podjetju, ki je za ustrezno dejavnost tudi registrirano, ob predložitvi pogodbe s tujim partnerjem odpre ustrezen devizni račun, prek katerega potekajo plačila iz tujine in po nalogu imetnika računa tudi koriščenje deviznih sredstev. n ih blagajniških zapisov BS po tečaju 69,70. S kompleti dvojčkov BS se že dalj časa ni trgovalo, trguje pa se z njihovimi posameznimi deli, 21. 5. je le 1 lot tolarskega dela malega dvojčka zamenjal lastnika po tečaju 127,2, pa tudi ta posel je bil aplikacijski. V ponedeljek je tečaj tega dela dvojčka porasel na 128,3 (-1-1,1 odstotno točko), prometa pa je bilo za 138 lotov. S tolarskimi deli velikih dvojčkov je 18. 5. bilo za 16 lotov prometa po tečaju 127,6, kar predstavlja porast tečaja za 0,2 odstotne točke. Naslednjega dne je enotni tečaj teh delov zapisov porasel na 127,9, ko je bilo za 18 lotov prometa, v četrtek ostal na istem nivoju pri 20 lotih prometa, v petek neznatno porasel na 128,0 (8 lotov prometa), prav tako pa tudi v ponedeljek in sicer na 128.1, ko je bilo za 22 lotov prometa z njo. TONČKA BOŽINOVIČ Odhod k Zdravniku 3916 tolarjev na mesec, s srednjo za 4536 ter težjo za 6417 tolarjev. Stopnjo inkontinence dolofi osebni ali izbrani zdravnik, ko predpiše potrebno količino plenic ali drugega sanitetnega materiala. Zdravnikov recept mora potrditi ali dati soglasje Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ta sprememba začne veljati z junijem. Zavarovanci ali bolniki si lahko izberejo plenice m sanitetne pripomočke kalarega koli izdelovalca, vendar v vrednosti predpisanega zneska. Letovanje otrok v Baški Zavod za zdravstveno zavarovanje. soboška območna enota in Center za socialno delo Murska letovjul' Sobota organizirata otrok v Ba.ški v OtroSkem^^. Daneta Šumenjaka. Iz občine naj bi šlo lefoval otrok, iz lendavske 143. merske 117 in iz ij 756 otmk. bBi'' vsakih dvanajst prevozoKi 133 ali skupaj otrok bo na cena letovanja s goSkim vodenjem tet dojnu VVVCilJViii a*- , mm varstvom je 220 llT larski protivrednosti. stroškov letovanja ali i bo za v letovanja ai. j otroka plačaUZ zdravstveno zavarovanje- t(ivatwT».-j starši. O otrok v Baški so .starše v šolah in zdravstvenih i»staiw^ polovico pa ostal«' ,eniii "-JI letovifcn*^ vah, prijave vseh L-pa bodo zbrali na rir alno delo v Murski So javo je treba oddati najp do 30, maja. Značilnost oken in vrat v Slovenskih goricah Narava in arhitektura (2) Možnosti Možnosti so (isti element, ki se najbolj spreminja s časom; včasih so bile možnosti omejevane predvsem z materialom - z njegovo dosegljivostjo. Kamen je bil tako uporabljan le. Če je bil v bližini kamnolom, in tam, kjer drugi materiali niso vzdržali, npr. zaradi vetra. Njegova življenjska doba je bistveno daljša od drugih, zato so tudi značilnosti, ki iz tega izhajajo, najmočnejše. Les ni povezan z dosegljivostjo, pač pa s ceno: masivna vrata so izraz ijoči - tako dejanske kot finančne manj gre za uporabo; tako debelih vrat, da jih ne bi bilo tnkogoče prebiti tako ali drugače, je skorajda nemogoče izdelati. Pri oknih SO možnosti omejene na dosegljivost materiala, ki bi bil prozoren ali vsaj prosojen. To je steklo, ki ni nedosegljivo tehnično, pač pa je njegova cena dosegala take višine, da so bile velike odprtine enostavno predrage. V Slovenskih goricah ne poznamo dimnic: hiš s prostim dimom iz peči v.hiši - tam so bile majhne odprtine i J 2 2/2 zgradba Vhod v klet v vzdolžni smeri; kadar je igrauua seveda možnost, da padec terena izkoristimo za vhod^u^^^pK predvsem zaradi vnosa težkih sodov. Glavni vhod in dtcal cn v clTAtisIfi stihtii. nanivani nar nn imnrahi V ZHttCpU vl imd. V X del so v stranski steni, nanizani pač po uporabi. V zatrepu -za prezračevanje: odprtina kol okno in izrezljane reže, dekorativni poudarek arhitekturi. med prostori; le kadar gre za zunanje in notranje prostore, za različne uporabnike in različne namene, takrat so vrata tudi nekaj več. Pri »cimpranih« hišah so vrata le odprtina, ki jih zapira vratno krilo; praviloma v šele kasneje so v^ r I'|l| S s ''l LL Sestav slovenskogoriške hiše; polovica širine je modul, širina se ponovi v višini, diagonala kvadrata je razstoj skrajnih delov strehe. Zanimivo je, da lahko to konstrukcijo namestimo le od podstavka (četudi je samo narisan) navzgor. razumljive. Majhnost oken je torej posledica povsem 'finančnih možnosti uporabnika. Zmožnost graditelja V ljudski arhitekturi ni profesionalcev, ki bi bili gradili, kakor so se naučili; ni vnosa znanja, ni modnih ali stilnih vplivov ali oznak, kot so na primer pri cerkvah in drugih sakralnih objektih. Gre za znanje domačega človeka, ki temelji na dediščini, na veščini, na dosegljivem orodju in na materialih, ki jih je mogoče obdelovati. Te zmožnosti so bile skromne: omejevale so se predvsem na bistvo - na konstrukcijo. Hiša v severovzhodni Sloveniji je sestav polovice širine in vse druge mere izhajajo iz nje. Gre za širino, katere polovica je višina do zatrepa, kvadrat tvori odprtino do čopa, vendar v končni fazi, ko je ta konstrukcija pokrita s slamnato kritino - takrat postane celota v zlatem reza. Pri tem je pomembno, da graditelju ni bilo treba znati niti osnov matematike, ne geometrije in ne osnov propor-cioniranja. To je največji dosežek ljudskega stavbarstva pri niM. Okna in vrata so v ljudski hiši tako nezahteven element, da ni bil nikoli deležen kake posebne skrbi: les, ki je bil dosegljiv in obvladljiv, je omogočal vse zahtevane razpone. Pri konstrukciji torej ni posebnih rešitev, te se pojavijo Sele kasneje in pri dekoraciji. Vrata in vhod Predvsem; vrata niso vselej tudi vhod, mnogokrat so le povezava seie Kasneje ■■ . dveh vratnih kril so vrata v kleti; v Slo^ .|,;^ Cah Je. vh<^ v ltlr> -,15^ zunaj, rti.p-k vhiSo.kijevvzdo^n w v kletje vedno y j(,o namreč postavljena Jii^^jjif pada teren vzdolžn je dostop do kleti 0 delo s težkimi skoraj vedno brez jž I pomembne so I pomembne so dov v večje biW : stebri: nekaj ta^'r„,i(cra . „ehlK»' celo cerkvena mučja arhices' rtu tv-- f Go^pod®*^, dana, so g«!®,"* z vhodom v čelu a, I Posebej zanimiva so bolj v navadi prekrivajo □jem delu, valim preprečujejo r (Nadaljevanje njii) doc df ' 1 I »Sl NAJ,.. kmetuo9^ PRUAVNICA: Naslov lastnika: Po domače; Kmetija je: a) starejša, dobro ohranjena b) nova, krajini prilagojena arhitektura c) čebelnjak Č) druge posebnosti: če imate ati poznate kmetijo, ki Spaja z goričko4 [j I oznate kmetijo, ki se s mursko ali slovenskoge**" j kateri kmetujejo vzorno in okolju ohranjajo tradicijo, kjer so doma rože jo pr^avite za Vestnikovo ocenjevanje KMETIJO 93. Prijave zbiramo do 12. junija 1993 na Slovenska 41, 69000 M. Sobota. nasf"* J 93; stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo a* jtte 30l me Bk« idil dni, (Jr i((e jie (1^ 3* jiie itm' uri' n» .jejf mh T f I Sl t*! h (J & J? f*' ž z narodnostnih vprašanj (Ne)zadovoljna Marika Mladinski kriminal - •led nri* **" j* '"®<*rarskc____________ te . ., * Pomuiju, Še zlasti Suanjii^samoupravnih’ "Ml v J^liupŠčina, izvršni da je ozraije na- za (so) fin a n ci- ... . - .. ieh n,.- ’ bii p '^^devanj - razvojnih Kakšen je rezultat , smo povpra- P(»murske ^’™oupravne •ftstiio * ^'‘upnosii 1-sontt Marik« ^l^opnosti na- in narod- P«z- , 'korani □“‘^''''olinn sem zelo kazalo, da v družbene tio- Toda .''■'“'Iporn j® uspelo do- 8’'3di'jo novega h tt (J v Lendavi, ki samo pri- Se n,j prikazujejo, »^'“ebčin^v^ Lendava <"il). k središče v Slo-tat ---- ^leha ‘^3 je to res velika «či, da 'h Se 'a v Lendavi, ki še kulturnega Rp»7i,r. Madžarska «ni narod ^>30^ “ namen že priskočil P"s>trbel na- S, s y^d; odobrili pa začeli gra- diii. Prav tako so nam odobrili denar za nekatere manjše naložbe, kot sta obnova zvonika v Pordašincih in ureditev knjižnice v Prosenjakovcih. Posebej kaže omeniti tudi proračunska sredstva (okrog 8.530.000.00 tolarjev) za dvojezični vrtec v Prosenjakovcih oziroma za obnovo nekdanje Šolske stavbe, kjer bomo poleg vrtca uredili tudi prostore za druge dejavnosti.« — V Zvezi z narodnoMnim kulturnim domom smo lahko nekajkrat slišali mnenje, češ ali ga res tako nujno potrebujete, ko pa r Dobrovniku že stoji dokaj lep in primeren dom? »V Dobrovniku je res primeren kulturni dom, toda ali bi bilo dobro, če bi se vse pote- žarske narodnosti, ampak ga pogreša tudi večinski narod.« — Marsikomu ni Jasno, za kakšen namen Je odobrenih okrog 25 milijonov tolarjev za Čentibo, »Ugotovitve kažejo, da so naši ljudje kljub dobrim naravnim razmeram v slabem položaju, ker ne morejo uspešno prodati svojih pridelkov. Ko sem bila kot članica kmetijske komisije na obisku v občini Šmarje pri Jelšah, sem se prepričala, da so tam razmere dosti slabše, kmetje pa so bili do- to, da se bo izboljšal gmotni položaj vinogradnikov. Poleg tega pa so zagotovljena sredstva (okrog 102 milijona SIT) za ureditev ceste skozi Dolgo vas-Lendava in za obnovo Kolodvorske ulice Lendavi (25 milijonov SIT), kaj zadovoljni s svojim položa- za posodobitev odseka magistralne ceste Jula Marof-Len-dava (930 milijonov SIT) ter za začetek oziroma pripravljalna dela za avtocesto Slovenska Bistri ca-Lenda v a (340 milijonov SIT). - Prebrali smo, da naj bi v iomiiiji državnega zbora za jem, ker so lahko svoje pri- narodne skupnosti dejali, da slovenska država ne skrbi delke prodajali po ugodnih cenah. Sklenila sem, da si bom prizadevala nekaj storiti tudi za ustrezno za pripadnike madžarske narodnosti. Če Je to res. boljši položaj naših kmetoval- je to dokaj huda kritika, nekaj « tak jubilej —* - segajo raCetki predšolske vzgoje v Ra-bližamo 50 letnici. Z razvojem 'tiladih rt tudi z večanjem števila zaposlenih in ijtto ' "aS kraj je postajal stan vrtec tesnejši in /J. Oh ta 1972 stekla prizadevanja za zgraditev tinančnem deležu Zdravilišča Raden-kraj'evnim samoprispevkom so ta ie nov vrtec slovesno odprli, poskusno pa je ^ia p^Pt^tnbra,. 'ttdi podatek, da so leta storili korak naprej, nameravamo v Čentibi urediti klet in ne bi rada vnaprej govorila, kako bo s tem. Osebno mislim. 1 ^'1 't Itit. In tak jubilej je kajpak priložnost za pri vzgrjno'varal venem 15. oktobra 1973, ko hu ob prazniku ,* je na kratko povzela zgodovino <^delck in poseben telovadni prostor, saj -V,. ■■ ■ It J I polnilnico vina. Denar bo torej da narodnostnih informativnih namenjen neke vrste strokovni vinogradniški zadrugi, ki bo sredstev ni primerno privatizirati, Pri tem pa nimam nobenih Foto NataSa Juhnov skrbela za odkup grozdja, pol- osebnih razlogov.» njenje in prodajo vina, torej za ■ lQiE. GRAJ v v zavodih, šolskih prostorih. Naslednje leto je minilo senci prikrivanja kaznivih dejanj z elementi nasilja, leta Milijarda za stanovanjska posojila Sklada Državni Stanovanjski .skladje objavil pogoje za pridobitev ugodnih stanovanjskih posojil. To je četrti razpis Sklada in po besedah direktorja, Edvarda Ovna, je namenjen omejeni skupini upravičencev. Za posojilo bodo lahko zaprositi le tisti, ki kupujejo novozgrajeno stanovanje, katerega cena ne presega 1600 mark za kvadratni meter ter tisti, ki gradijo stanovanje ali stanovanjsko hišo v zadružni gradnji. Za posamično ali individualno gradnjo pa bodo posojilo dali samo tistim, ki gradijo nadomestno gradnjo, nadzidavo, dozidavo ali če si preurejajo in obnavljajjo stanovanje ali hišo, ki je proglašena za kulturni ali zgodovinski spomenik. Ob teh okvirnih ali osnovnih pogojih bo posojilo lahko dobil samo prosilec, ki si prvič rešuje stanovanjsko vprašanje ali pa zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer neprimerno stanovanje želi zamenjali za novo, primernejše. 90 pa so spet ugotavljali porast kaznivih dejanj zoper življenje in telo - mladoletniki so trikrat poizkušali z umori, povečalo pa se je tudi število težjih telesnih poškodb. Porasla so tudi kazniva dejanja posilstev, ropov, izsiljevanj. Za to leto so bili značilni tudi skupinski napadi mladoletnikov in ugotovitev, da mladoletniška kriminaliteta narašča in zavzema vedno večji delež v celotni kriminaliteti. Leta 91 je bila vojna, ki je pustila sledi tudi v mladoletniški kriminaliteti. V tem letu so kriminalistične službe ugotavljale porast specifičnih pojavov kaznivih dejanj. Mladoletniki so ponarejali denar, vrednostnice, storili so tudi kazniva dejanja ropa in velike tatvine. Aktualno in dostopno je bilo orožje, strelivo in hladno orožje. I 1 I pred vhoditm v radenski vrtec, je "Rnške risbe, ki jih je prenesla na *^***‘^ odraslega. (Posnetek: J. G.) izvajati ur telesne vzgoje in ■'^•sčjem Številu. Toda zaradi prcccjš-ivl.'’ ^Pet jju(namesto 120 s<» jih vpisali čez 230) in sicer 3 bivalne prostore, 80 j"' ki jc leta sc fnogoče izvajati ur telesne vzgoje in Hfld lo ustanovo. Trenutno imajo 'Ec Višina .posojila je omejena na največ 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja. kar pomeni, da je cena za kvadratni meter 1200 mark. Sklad je za posojila razpisal milijardo tolarjev, vedar po dosedanjih izkušnjah pričakujejo, da prošenj za mnogo večji znesek. Zato bodo sprejeli prednostni vrstni red, na katerega bodo postavili mlade družine. družine z večjim številom otrok in invalide. Obrestna mera je R 4- 3 odstotke, odplačilna doba pa največ petnajst let. odvisno od zneska odobrenega posojila. Prosilci bodo svoje vloge morah oddati najkasneje do 17 junija na posebnih obrazcih Stanovanjskega sklada. Vloge bodo sprejemali tudi na občinah stalnega bivališča prosilca ali pooblaščenih orga- nizttcijah. MH Otroci v kriminal J V lanskem letu pa se je dogajalo tisto, kar so napovedovali, večje izstopanje mladoletniške delikvence tudi zaradi negativnih gospodarskih gibanj tet majhnih možnosti za zaposlitev in izobraževanje. Mladoletniška kriminaliteta se jc povečala za 43 odstotkov in v celotnem deležu kriminalnih dejanj v Sloveniji zavzela že 12,5^ stot ni delež. Poti-cija je podala v preteklem letu zoper mladoletne osum-Ijence 9289 ovadb ( v primerjavi z letom prej je to 37-odstotno povečanje), oziroma jc bilo toliko mladih enkrat ali večkrat osumljenih kaznivih dejanj. V deležu vseh I osumljencev je to celo 24,6 odstotka. V 1991 primerih je I policija obvestila tožilca, da so kaznivo dejanje storili otroci f do 14 leta), pri tem pa je sodelovalo Čez 1500 otrok. Število kaznivih dejanj otrok se je v primerjavi z predhodnim letom povečalo za polovico, v kazniva dejanja pa je bilo vpletenih za 45 odstotkov več otrok kot teto prej. Ti , podatki so lahko zelo vznemirljivi. Petnajstletniki, storilci kaznivih dejanj • Če je bila 91. leta s kriminaliteto najbolj obremenjena starostna skupina sedemnajstletnikov, se je lani spustila na petnajst let. Izsiljevanje Med težje pojavne ()blike mladoletniške kriminalitete ! sodijo tudi kazniva dejanja zc»per družbeno in zasebno premoženje in imajo pomemben delež med vsemi tovrstnimi dejanji v Sloveniji ter med kaznivimi dejanji mladoletnikov. NajpogostejSe so tatvine, vlomi, velike tatvine, ropi, odvzem motornega vozila, izsiljevanje in poškodovanje tuje stvari. Javnost pa najbolj vznemirjajo izsiljevanja ter nasilna dejanja. Tudi vlomi mladoletnikov kažejo na nasilna izživljanja storilcev kaznivih dejanj in vandalizem mladih. Težja mladoletniška kriminaliteta jc tudi napad na življenje in telo. V lanskem letu je bilo 116 teh primerov ali 30 odstotkov več kot leto prej. Bila sta dva umora, en poizkus umora, naj večji delež pa imajo ogrožanja z nevarnimi oro-! dji pri pretepu in prepiru. Na podlagi 23. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda ZDBAVSntENI DOM LENDAVA - EGESZSEGHAZ LENDVA svet zavoda razpisuje dela in naloge direktorja zavoda Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še: - da ima visoko strokovno izobrazbo medicinske, pravne, eko- li. da je v vseh vrtcih dokaj podobno, ptrsebe^ poibjja z dokaj tesnim in vse-^„1^: krajem in okoljeru. Skupine otrok starše in druge odrasle na D Sc ž različnimi poklici in dejavnostmi nomske ali druge družboslovne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj. m sSi-saam P'‘*>'cditvah. Seveda je tudi njihov ali ki ho tudi izvejnlci Etupiiuili... ^^L.’Sciin. ' dvji, prizadevnost .tehničnega’ ^ktbila za vzxlrževanjc vseh tn zavoda Radenci (Kapela, Videm, 'Ut In D ‘-•»»Ul .. ___________ in »»».sikaj . gojiteljevAic in otrok. (Kapela, Videm, I marsikaj postorita sama za JOŽE GRAJ Mandat traja 4 tela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Lendava - Egeszseghaz Lendva, Kidričeva 34. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po odločitvi sveta zavoda in soglasju Skupščine občine Lendava. MAJDA HORVAT Vestnikov vlak, 12.6.1993 stran 8 vestnik, 27. maja 195^ reportaže mA testno podjelie K mvnkn sobofo, razpisuje dražbo za izbiro najugodnejšega ponudnika - za najem pisarniških prostorov s površino 170m^ (7 opremljenih pisarn) Pisarniški prostori so v M. Soboti, Lendavska 64, s posebnim vhodom. Prostori so ogrevani in opremljeni s telefoni prek hišne centrale. Na voljo so tudi parkirni prostori, * Možnost vselitve po dogovoru. Pogoji: 1, Ponudbe je potrebno oddati do 7. 6. 1993. 2, Prednost bo imel ponudnik, ki bo prevzel v najem vse prostore v etaži. ■ 3. Za ugodnejšega se bo štel ponudnik, ki bo plačal najemnino vnaprej. 4. O izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni do 15, 6. 1993. 5. Ponudbe je potrebno poslati na naslov; Cestno podjetje M. Sobota. p.o„ M. Sobota, Lendavska 64, 6. Ogled prostorov je možen vsak delovni dan po dogovoru (telefon 32717). - QQDQ o doMh Uz3preprečevanje driskpnživalifi V Dobite ga v lekarnah, kmetijskih prodajalnah in veterinarskih postajah Vestnikov vlak, 12.6.1993 Pogovor: dr.Frank Bukvič »Cerkev je v politiki nevarna« v ustih profesorja Bukviča dobijo dolgi prekmurski samoglasniki posebno barvo. Predvsem na začetku besed. Po ameriško jih zavije navzgor. Frank Bukvič ima povrhu dolgoleteno predavateljsko prakso, govori z neko avstro-ogrsko-ameriško pojoč-nostjo. mehko in vzvalovano. Postave je nižje in sloke, pozna se mu, da se ukvarja s športom. Vsak dan kolesari, žena pa plava. »Ameriški profesor lahko samo profitira, ker imajo mladi ljudje nove ideje. Zato je odnos študentov do profesoijev tam drugačen. Mlada generacija ima nove ideje, tako da postane profesor duhovno mlajši. Zato je ameriški profesor drugačen kot nemški,« Kaj pa didaktična distanca, avtoriteta? Bukvič; »Ustvarjanja avtoritete v tem smislu v Ameriki ni. Tam lahko ti predsedniku rečeš, da je pes, pa zaradi tega ne bo posledic.« Sicer pa je politika politika, * pravi Bukvič. Umazana je. Posebej nevarna pa je v politiki cerkev. Pripoveduje o nekem svojem prijatelju z jezuitske univerze, ki je postal kongresnik, pa ga je škof odslovil iz duhovniških vrst. Rekel je, ven! In zdaj ni nobenega klerika več v politiki. To je pametno, naj se brigajo za vero in moralo, če si v politiki pa se mimogrede umažeš. Dr. Bukvič Se vedno predava na jezutiski univerzi v Fa-irfieldu, v zvezni državi Connecticut v ZDA. V tistem okolju se dobro počuti, ker je strpno. V strokovnem življenju ima tam mir kot ameriški državljan pa tudi v političnem. V slovenskem političnem življenju pa so ga vedno napadali, tako z levice kot desnice. Napadi z levice, s komuni-stilčne strani so po teh zadnjih političnih spremembah ponehali. Levica nima več prejšnje moči. Kako pa je z napadi z desnice? Prej je mimogrede omenil argentinske slovenske politike, ki so ga napadali. »V Argenitni pa je tako, da sem imel tam dva močna politična zagovornika. Eden je bil Tine' Debeljak, ki me je vedno branil in je bil tam zelo vpliven. Drugi je bil Stanislav Lenček, lazarpt, ki ga je pred kratkim v Ljubljani ubil avto. On je tiskal mojo knjigo Vojna in revo- /ye tega naroda? Bukvič: »Zagovarjam partizanstvo brez komunizma, kot je bilo v začetku. Ko se je na Dolenjskem začela partizanstvo, ljudje niso vedeli, kaj je to komunizem. Prvi naši partizani so bili liberalci, sokoli, ki so čli prostovoljno v gozd. Pozneje si je komunistična partija to vse pripisala. To, kar nam je partizanstvo prineslo, je zdvest, da smo to mi. Med našo desnico sem vedno opažal nekaj klerikalno habsburškega; da moraš kot Slovenec biti ponižen. Po- •X ' h' v n bo E&. tako ste močni, nič veČ kot ste bili nekoč, preden s™*’ vas vrgli z oblasti. nekaj P^' Bukvič želi še t. meri podkrepiti svojo tas-ekvidistančno držo. duje o predvojenm . niku soboške borze t, je veljal za klerikalca, ri murci, ki so želeli iti n® sko delo, so morali spodu prinesti potrdilo oč . nika in ob tem so ‘nora** kakšnih sto dinarjev za c« । Zato se prekmurski j delavci, ki so vse to _ videli- I ■heilti"' bil ta I Nemce pozdravljali ler!«. Leta 1945. je i vek Se vedno na borzi, L je . je prišel Rudi Zriasto, 1 Šestnajstleten padel v | ».v Jf/i t-ztzsfzrtrzs s »I ^Kardoievo Madiari aretirali. /□jstf' -------------- leten krojaški vajenec. ■ Budimpešti, sedel je so ga zaprli rta v Budimpešti, seaei Po vojni je prišel je za komunista in bv so mu neko funkcijo n dela. Nekega dne je pru _____ da zapT,,, recu in mu rekel, da malo nadzorovat, ka) Tn rekel. si rccw in mu zavarovalnica triglav območna enota M. Sobota d. d. Zavarovalnica Triglav živi z okoljem Z 'avarovalnica Triglav,, območna enota Murska Sobota živi v deželi ob Muri že več kot 40 let. Je srednje velika organizacijska en9ta s sodobnimi načini in oblikami zavarovanja premoženja, živali, posevkov in življenja, dobro razvito svetovalno službo pri naložbah in davkih, posojilno politiko, s katero pomaga uresničevati cilje, ter sovlaganjem v preventivo, s katerim poskušajo preprečevati nesreče. Prilagaja se svetovnim tokovom v zavarovalstvu, gospodarstvu in življenju ter veliko vlaga v znanje in razvoj. Z zavarovanci sodeluje dolgoročno, nikogar ne prepušča samemu sebi. To omogoča dobro organizirana zastopniška mreža, ki pokriva vsa naselja, območja in dejavnosti, tako da so lahko vsak dan v stiku z vsemi, ki jih potrebujejo. Zavarovalnica Triglav, območna enota Murska Sobota izkazuje svojo naklonjenost življenju in utripu v pokrajini tudi na druge načine. I llaga v mlade in v znanje - tako je za letošnje leto poravnala Članarino vsem dijakom in študentom v študijski knjižnici, podprla več raziskovalnih taborov in sponzorirala razvoj tehnične kulture. S vojo pomoč namenja tudi razvoju športa - pomaga številnim športnim kolektivom - NK Mura, NK Nafta, HK Triglav, RK Bakovci, Poletu, OK Pomurje, Vigrosu.. Navzoča je na vseh večjih prireditvah, letos si je z njeno pomočjo 100 učencev ogledalo skoke v Planici. Z 'avarovalnlca Triglav je pomagala pri izdaji Murskih večernic, velik pa je tudi njen prispevek pri razvoju likovne umetnosti. Z namenom pomagati manj znanim in predstaviti mlade, organizirajo likovne razstave in odkup umetniških del. I / svojih prostorih organizirajo sami ali z drugimi strokovna W posvetovanja in seminarje, neposredno ali prek skladov za razvoj v občinah pa vlagajo tudi v šolstvo, kulturo, šport, komunalo in drugo infrastrukturo. Da preprečijo najhujše, mislijo tudi na preventivo - pomagajo pri nakupu gasilske opreme, napeljavi vodovoda, cest... (/ ipeti, pomeni živeti z okoljem. V Zavarovalnici Triglav, območni enoti Murska Sobota se tega dobro zavedajo. /e jialožba skupno, kakovostnejše življenje. lucijo. Ko sva se pogovarjala o tem, kako je bilo med vojno, sem mu nekoč rekel, da so komunisti ubijali. Saj so naši tudi, naši domobranci. Bila je pač vojska, menda nasprotnika ne boš božal. Ko je izšel roman Vojna in revolucija, se je oglasil Stanko Kociper. On pa je Rupnikov zet. Bil je Rupnikov »propa-gandalajter«, rekel bi, da je bil Rupnikov Josef Goebbels. Skregal se je s klerikalnimi krogi in je šel vstran - saj vidite, kakšni so Slovenci!« V Bukvičevem pripovedovanju je hudomušen ton. Kregali so se v Argentini, imeli so vsaj štiri politične desnice, »In Kociper je bil po mojem največ ji ekstremist, izdajal je tam neko stvarco z naslovom Tabor in v njej je napisal, da je Bukvičev roman »gnojnica««. Bukvič ponovi: gnojnica in v dramatični napetosti, kakor da bi predaval Študentom, s komaj opazno stisnjenim glasom, vendar brez sovraštva, dodaja, da so lahko ti ljudje danes tiho, »Po mojem so pričakovali, da se bodo potem, ko bo komunizem padel, vrnili časi iz tridesetih let. Ja tega za božjo voljo ne more biti, življenje gre naprej!« »Komunistična revolucija, ki smo jo preživeli, je bila skoraj nepotrebna. Mi smo potrebovali trdo > roko, velike spremembe. fVaŠa domovina ni kot tem pa so ti ljudje, ti partizani prinesli samozavest.« S partizanstvom je slovenski narod našel svojo dušo. Hlapčevsko zavest so nekako izžgali, meni Bukvič. To se je lahko zgodilo samo na tak evforičen način, v zagonu. Na žalost je potem začela diktirati kaj če bi jaz , lej borzi deiam liri Air jitrzlzif holie glas’Bukvič, »to K frji in bi to vedel bolje JI uwA.y*L.| enega Človeka, menja in kako je ,,^1/.^ Na KereČeve ga {;(r usodni in lepi sin Jože, ki je matematike’ j cev iieje doktor Bukvit se je iiarexh] 1923. v Fu« ■^0^^'siljskega fSfc^^Fmtmuije pri izvora, domneva, da so ‘Fčekmuije pribežali pred Turki. Natprtl i, BMemv^adcUiOd koder je pred imdžatsko. Leta 1943. so ga MadŽa potem v utbocu, 00 icoaerje preti itil na hfedžatsko. Leta 1943. so ga Madžari Je v preostalem vojnem času Set sko» madžarskih in nemških taborišč. Trikrat Je 11 mauzarsKiR m ucmsKm moortsc. uimm t»f r vt^ni je začel študirati na ljubljanski s koimiaistično oblastjo in pobegi v Avstrijo. ved je 1951. doktoriral v Gradcu, iz nemške li 1960. na univerzi v Nevv Yorku. Na jezuits® v Fairfieldu v zvezni državi Connecticut v }itf^ aen^ki jezik in literaturo. Ob romanu BrezM"”^ < ni h novelah, črticah tn razpravah je najbolj 3, * _ ____a o r.H w_»‘’4A.rtrt OillOflOS fi£j a Vetjna in revoloc^a. ki je izSel 1983, v Komunistična oblast je roman hote spregled^^,^^ gfl napadali. Prvič se je vrnil domov leta 1971-.. ■ ker se je bal udbe. V času študija v Gradcu ium' g Cio. Doktor Bukvič ima dva otroka, hči jc angleščine in neporočena živi v New Yorku, neporočen, je končal študij na zamenitem je pri ameriški vojski in je sodeloval pri " patriot. partija, z dolomitsko izjavo, »Kocbek je bil naiven, veste.« Enako oddaljenost do levih in desnih je imel vedno. To da se vidi tudi iz njegovega romana. Kar pa se stvari danda- Anglija, kjer gredo take stvari naSnji tiče, o tem pa pripove- Z reformo. Tukaj so bile velike duje. da ga je sestrična opozo- spremembe potrebne ie zaradi rila na nekdanjega soboškega tistega, kar je bilo pod Srbi. Toda po mojem mnenju je tako, da je bilo to tako kot z or- partijskega funkcionarja, ki ga on sicer pozna in ga je v Času, ko je bil doma srečal, pogovar- kanom, ki razbije mesto. Kaj j a) a pa se nista. Ta funkcionar boste zdaj naredili, hiče so podrte, spomeniki so Hi? Restavrirali bomo kulturo, hiHe pa Zgradili nove in po novem, v novem stilu. « Ali ni s tem implicite rečeno, da Je bila komunistična revolucija temu narodu mentalno potrebna, ker se sicer ne bi zganil? Ne, ne, pravi Bukvič, tega nismo potrebovali, potrebovali smo reforme, ne pa komunistov! Ko pa so že bili tukaj, nekaj pozitivnega so gotovo prinesli, tega obdobja ni smiselno v celoti izbrisati. Boris Goljevšček ima menda dobro pokojnino, tako mu je rekla sestrična. Da, komunist je in ima veliko pokojnino! Bukviču se to zdi čudno. Pravim mu, da nima velike penzije zato, ker je (bi!) komunist, marveč zato, ker je bil politični funkcionar - to pa je bil zato, ker je bil komunist. Blodni krog pač. Pravilno, pravilno, reče doktor Bukvič. Prav pa to ni. Mogoče res ni, mu pravim, toda kaj je znotraj pravne države mogoče proti temu narediti? Karkoli bi se poskušalo, Tako soditi se zdi včasih bi veljalo za diskriminacijsko upreproščeno. Seveda se je zgodil tukaj v času vladanja komunizma neki tako imenovani napredek. Toda te stvari, statistično in materilano gledano, je prinašal čas, ne režim. Bukvič: »Ne govorim o materialnem življenju, če komunizma ne bi bilo, bi bili materialno na boljšem.« Vprašanje: So pa komunisti 7P? ■»»•irn/n/i dozoreva- početje in bi to v nekem oziru tudi bilo. No, sicer pa so to že podrobnost! iz vaše notranje ureditve, pravi. Bukviča zanima, če drži, kar je nekje prebral, da je bilo pred vojno v Sloveniji 80 odstotkov aktivnih katoličanov, zdaj pa naj bi jih bilo samo 20 odstotkov? Drži, to so podatki, s katerimi levica krščanski demokraciji drži ogledalo, češ samo irdch'''- tsf‘’ t am gor nekj^ 24. tna a. Cef, v Gradcu 1 Čez sreCal^' I "Ta ' ri pride ^oža jf > ^5 Študirat. 1951 ■ odpravil v burg. Skozi Hellbrun. It ali kai takega T. »Tl t/ K L.U- odtočil, da v Salzburg, jem v neko je sedel Solo * If Si lahko to se nisva na poti v na poti v Na dan, kf ’ jala z 1*^1 dokloratan^P^ - »Šiftar pravljanja mi It pa V 'Ainr « je je r i. 4^ tar«, fn/nt te Sf nazaj v . sko Korošk^ niče so Rožman iti sta Sl strična. b'^S np skal. Rfijs*--krul iti 114*^ je bil sku, ko prišel. g3 vil. to ..I I stran 9 S3S B3 kmetijska panorama ) ! 3 1-n r r iti v. ti li, it-(f i« 'Sl- Iti« iH A jiii •KI Vi- r M’ fc 11 ■ I J Wta domače kmetijske pridelave z * posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih tSloveniji končno le zaščitili 'irigo Na potrebo po takšni zaščiti kmetijci že uvoij j* zaradi nenadzorovanega *** zadnjem Času utrpelo ogromno gospo-®P*>>tinimo se samo uvoza mesa in živine pa ID sadja in morda še česa, ki je domače proizva-Postavil v - - . jUte neenakopraven ^ložaj, končno pa porab- siki •ssče hrane niso dobili bistveno ceneje od do- Farme so tujek o problemih prašičerejskih farm se pri nas že dalj časa razpravlja, predlagane so tudi nekatere rešitve, vendar se razmere le počasi premikajo. Dobršen del farm nima ustrezne infrastrukture in povzročajo zato predvsem ekološke probleme. Ena od možnosti za rešitev teh problemov je v njihovi razselitvi in s tem so najdlje v farmi v Podgradu, kjer naj bi po prvotnih predlogih že letos moralo priti do razselitve, vendar kaže, dh še bo vse skupaj nekoliko zavleklo. Ob lem, ko ukinjamo velike prašičerejske farme, ki so hkrati veliki onesnaževalci okolja, pa se pojavlja strah, da z večjim številom manjših farm, kamor bodo razselili te prašiče, ne bi povzročili še več manjših ekoloških problemov. j®’ zaščiti . , ' Jul lili*---- * ''istimi n' ® ‘'“jatve Posebne uvozne ^tonske' sai se nstičinkovit. v.’’. le ha._____ uvozne Stela je za uvozno ceno uvozn-v^- j® rfokazo-m ne dejanska novem trgu. Po “"5» ii^ “'^ozna cena naj. nahAvnri 'tal km '•abavna povečana za cena na tu- car: •'“^^cana z “’'ože, I zne-uvoz- 'n Stroškov, za 'ŠJ^AnA . "JOriUV ^4dajatve ''^dne r.. imenovane Vhodne htc;k Itot nainižii Jaterih cene najnižje, po '“foitvod t kmetijski konki- ■urence iz tu- jine ponudi na domačem trgu, vhodna cena pa naj bi bila po tem zakonu tudi cena, ki ustreza ciljem kmetijske politike. Zakon sam po sebi Se ne določa uvoznih dajatev, daje pa pravno podlago za njihovo uvedbo in odločitev o tem prepušča vladi. Ta mora v enem mesecu po uveljavitvi določiti proizvode in živila, za katere se plačujejo posebne dajatve, ter metodologijo za ugotavljanje vhodne in uvozne cene ter posebne dajatve. Le-te bo vlada določila v absolutnem znesku, to pa bo terjalo od nje sprotno spremljanje dogajanj na tržišču, saj sicer dajatve ne bodo imele pravega učinka. L. KOVAČ Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, ki je dobila zeleno luč v slovenskem parlamentu, problematike prašičerejskih farm posebej ne omenja, kot pravi kmetijski minister dr. Jože Osterc, pa so praši čerejske farme v takšnem konceptu kmetijske pridelave, kot smo ga zastavili s strategijo, tujek. Koncept zahteva čim bolj sklenjen krog kroženja rastlinskih hranil, kar pomeni, da morajo živalski odpadki, v katerih je več kot 80 odstotkov rastlinskih hranil, priti nazaj na površine, kjer je zrasla krma. In če želimo temu slediti, če se želimo odgovorno obnašati do narave in ohranjati rodovitnost, potem je potrebno prašičerejske farme ustrezno preurediti, kar pomeni, da dolgoročno nimajo prihodnosti. V kakšnem Času bomo uspeli vpeljati nadomestno prašičerejo oziroma re- šiti nastale probleme, je seveda drugo vprašanje, ki bo zahtevalo Čas in temeljite analize. Po besedah dr. Jožeta Osterca pri teh farmah ne obstaja le ekološko vprašanje, pač pa tudi etološko. Kar zadeva etologijo, postajajo v za- hodnoevropskih državah vedno bolj zahtevni, saj je ponekod že z zakonom prepovedana reja plemenskih svinj, če ni izpustov, da bi lahko bile svinje med brejostjo na paši. V Švici celo velja zakon, ki iz etoloSkih, torej etičnih razlogov do živali, prepoveduje rejo kur nesnic v kletkah. Če bi takšno zakonodajo sprejeli pri nas, bi bile avtomatično obsojene vse farme, saj teh razmer ne morejo zagotoviti. Če se bomo želeli vključevati v Evropo, bomo morali sprejemati tudi takšne zakone, LUDVIK KOVAČ protest ^zadovoljni z vladno politiko ^«fc I It' t l A Un «1 - v* ^''tali n Sloveniji l.ir ■ ~ P Dognojevanje koruze z gnojevko Gnojevka je pomembno organsko gnojilo, ki ne oddaja le neprijetnega vonja, ampak pospešuje rast in razvoj rastlin, Gnojevko uporabljamo praviloma na način, ki je sprejemljiv za rastline in okolje in pri katerem so izgube dušika čim manjše. Na naših kmetijah se dostikrat srečujemo s problemom, da imamo premajhne skladiščne zmogljivosti in smo prisiljeni, da razvažamo gnojevko več kot dvakrat na leto. Ena od možnih rešitev v takšnem primeru je uporaba gnojevke za dognojevanje koruze med vrstami, V zadnjem času precej kmetovalcev uporablja celotno količino dušičnih gnojil pred setvijo. To pa v neugodnih vnnenskih razmerah lahko deluje na rastline depresivno. Koruza je okopa vina, ki jo moramo dognojevati, ker potrebuje največ dušika med intenzivno rastjo. čas uporabe gnojevke Gnojevka vsebuje odvisno od vrste živali, prehrane in ■ količine dodatne vode 2 do 3kg/m’ rastlinam dostopnega dušika. Tj .'t ii Obvezno zatiranje bele omele Vse občane občin« Lendava ponovno idtvoiSiMto, da »o zbori občiiBks rita^čine na svojem decembrskem zaseda-ti|a apr^jelt ©dftdt o Zveznem zathenja bde omele. Bela omela (Viscuai Album) je zelo sain parazit na Itetnatth drevesnih vrstah, le zlasti na Jabjanab in akacijah. Zlasti v zadajem. času }e moSnu mzmnožila na obronkih jgwtc. tako da ao posanmztm napadena drevesa kar zelena, saj je bria morila zelena tudi jao^iu, žtrf ■ ■ ■ ■ * •• di^ves žel oapa^eot 4^ želo kitro edmiuti, mt^eje napadena drevesa pa i se aoartfeda propadejo v ^loti. > pt^Udo posameznih po- rfaacev v skuf^Cini je bil ob sodelovanju gozdarska stroke in inS Ih i, Ml Kc lufli kmeljE ic Pihiudi^ phrlesiDctTi shiMhi v veliki skups-Soboti. Protestirali so proti kmetjjuki /'hii' 'dilrb*.; pa KO t orjiunizflciii Zjrhmžiri« ii KBK-čke »»a,,* pi^sreaoviiij rcpuMushi ti»ui m takojšnje sprejetje ukrepov za 3 Zviša ■ Proizvodnje, nadrsu pri uvoiu agroživii-(J. tli 10 tudfi*^ “poznih spodbud in ureditev odkupnih ‘ ”*®aili, da v <»bdobju najveqib del v kmetij- s Iraktolji in drugimi ovirami delno zahteve so posredovali republiški vladi in proizvodnje, nad/jir pti uvoiu agroživii- nvoznih spodbud in ureditev odkupnih Postavljati cestnih zapor in pripravljati prote- ■)i v K L/ J M odkup pšenice, sladkorne 'n za (a- uvozno in domačo zaščitno ceno kmetijskih proizvodov. Ti naj bi bili za razvoj kmetijstva v manj razvitih in pridelovalno težjih območjih ter za izvozne spodbude. Pomurski in podravski kmetje prav tako zahtevajo. da se vzpostavi ustrezen tržni red, ki bo zagotavljal ustrezna razmerja med odkupno in drobnoprodajno ceno. Zavzemajo se tudi za regresiranje zelene nafte in obresti za kmetijsko proizvodnjo. »Če država in vlada ne bosta odpravljen odtok,' ki nalaga tasmikoiB n^adenih dreves, (k) umSjo (sežgido) pasame:m» napadeac deb tbevesa. Ko jC drevo nročneje napadeno, jsa M je lastnik po navodila goz-dandte riuiSre doBbn pusekari. Za vse, ki odloka ne bodo Sto vali, so predvidene denarne kazta. _ Odlok o obveznem zstiratuu bele omele tu bO sprejet, da bi posameznike »t- špckcija ter da bi se iztriktrie tfens^ kritni, pred- vsem zato, da bi se re«io iKuiio na problem, preprečilo Širjenje omei^nega hudega param oritoma se postopoma dose^ pjegova matial^ nav- zočnoit in s tem povzroča. Skoda, ki jo cen in pogojev pese, krompirja, sadja, grozdja in vrtnin. Poleg tega navajajo zahtevo po zaščitni politiki za gozdarstvo in ukinitev izvoznih taks. Nič manjšega pomena ni uvedba prelevmanov, s pomočjo katerih bi izenačili ro FoKop/je p c>W "i Hf h in izpolnili zahtev, se vidimo na generalnem Strajku!« so v protestni brzojavki zapisali pomurski in podravski kmetje. Splošno stavko napovedujejo za 1. junij. MILAN JERŠE Ko offe/MCMPet/ALCA/ tata TRiPE TRi PAii Po PodATi<< & Ni odveč omeniti tadi mož- nosti nabiranja bele omele v komercialne namene, saj jo v tonaejji upm-^ljs^ k« sie^tvo za zniževanje visokega krvnem tlaka. Ravno tako pa ponekod uporablja bdo omelo kot zeie^ namesto jelke ob baiično-novt^wtih piazniklh. Vse kaže, da tudi bela omela Čaka na primernega ptnljerinka, ki jo bo spravil v denar. jl Največja dovoljena količina v koruzi je 60 - 80m’/ha, Gnojevko lahko uporabimo dvakrat, in sicer: - prvič pred setvijo 30 - 40m’/ha, - drugič dognojujemo z 20-30m’/ha. Dognojujemo do srede junija, ko še lahko vozimo s traktorjem po njivi s koruzo. Izguba dušika To je ena od najpomembnejših stvari pri dognojevanju koruze v vrste. Z gnojevko lahko gnojimo z velikimi izgubami in po nepotrebnem obremenjujemo okolje, lahko so pa izgube bistveno manjše. Pri nepravilni uporabi so izgube 50- in več odstotne. Te izgube lahko znižamo na 15 do 25%, če gnojevko takoj zadelamo v tla. Tehnično to lahko storimo s pomočjo cevi, ki jih priključimo na prečno cev, ki je vezana na rezervoar. Se boljši način, ki ga demonstriramo tudi na terenu, pa je s cisterno, ki ima pod rahljal-nik in gnojevko sproti vnaša in zadel uje v zemljo. Tako so izgube dušika zelo zmanjšane. Pomembno je Se, da so tla prevozna, torej ne premokra. Na opisani način lahko gnojevko na kmetiji koristno uporabimo, to pa znižuje uporabo mineralnih gnojil in pomembno prispeva k rentabilnosti pridelave in varovanju okolja. Svetovalec Ivan Bauer, inž agr. Samozaposlovanje v kmetijstvu Tehnik postal drevesničar zgled Mirana Germška iz Ljutomera je potrditev razmišljanj in predlogov tistih, ki trdijo, da se tudi na teh naših krpicah zemlje da preživeti tudi s čim drugim, ne le s pridelovanjem klasičnih kultur, ki so na našem območju sicer najbolj v »modi«: pšenica, koruza, sladkorna pesa... Predlagajo namreč pridelovanje oziroma gojenje vrtnin, raznih sadik..., za kar so dovolj manjše površine, vendar je treba vložiti veliko več ročnega dela. Miran Germšek, po poklicu kmetijski tehnik, je bil več let zaposlen v kmetijski zadrugi Mursko polje, in sicer kot vodja sadjarske pridelave v sadovnjaku v Radoslavcih. Pred tremi leti pa je službo pustil, od sklada stavbnih zemljišč občine Ljutomer kupil 50-arsko zapuščeno vrtnarijo s propadajočo stavbo v Radoslavcih, ustanovil zasebno podjetje (družba z omejeno odgovornostjo) in začel gojiti sadike vrtnic. Kmalu zatem je uredil prodajalni (cvetličarni) v Ljutomeru in Veržeju. Danes zaposluje firma (z lastnikom vred) 5 delavcev. Glede na to, da obseg poslovanja nenehno širi, bo potrebno najbrž kmalu Se kaj pridnih rok. Zdaj namreč ne goji več le sadik vrtnic, ampak tudi sadike sadnega I ?ni prcpjfjtij su reševali pnabirm iminpev jn^it lele^fie leie. rie pa mdi ohranit.vama Tel 061/271-135 061/301-573 OOa/ 46 565 A|i .n« 1« 11(11] pnpnviiab pukrTvku' VčiKili vam je uspelo, včasih n«. V Valičem prmefu fC u tem Ostali miuij. ali edo i>]phl pOisOdl, ilini in ziran|Lan l^rizljanlu, u^teh ob Nj| vam pjedMaviiho Adprava, ki fC noveni * isoftuilbi IiMm mn ^p-cga pi>d|ciji J j DŽIRLO To je apaiu a . POP-COHN. mpMva. s I * katero si brez na Štetih ' ncvicfnosii v nekaj * numnih pcičanic svc^. hiosilpvo pokovko. PcagiSči' korvae v napravo, vključile • nvkai zahavne^^ pokanja • ki -pokovka lu. Ali sievcddi. dl K je Madoruia s O]tT|il(o*ih biedracA'. prelevila Iz Ziiiaj* krt s«.L-rinp pr^mvi p)Vj~i' (L0.0. polmlcj pnl|uW|cna no oIilsKu. ZdmZiLC pT^euaa s kKHvoil(i,.h'nltla, rinski.ni^i. tešiti, pol^ irudlarJii, srhtlit.>Hv>y(i,j(rG(i. MrGi. 1 Čdn^-Sbn^ 50 rkekuL' pih bodali Kriaiei. S pil|em , fa]a so oFKlrijIi vitkosti n gilKJ>QSI.TLliJiv>akolxoh bitn^Mti KnnuriAk* vKiiufivUti (Thjlipki,|apofKl(i,iJi'l(i|i'Zflr I Ji' hiiiri« lic ^>t>li koi vri atini požirek — ŠkjtlK-a Čan^-štangM va^hiife 40 vrečk čaia. ki so prnatii-o duseK^) želene leleifie leJo. Ho piipti lll,|lpullM■,la|'«■pul . 1J OOObesol. $š0ptj}{Oi.omiMm kiphpcmehuiema kote mi^Jrmoopr.vhotrki.ol^”^** pri ii liavidiu. pri niL-hamli u, pn fnn ijiJ. na pošli, na lek iniUu ali avtobuMii pcotaji. po O Mof-očE N 15.71 verjELi, stndar človek v vsem živije nj u v i*ocovopolne modi in mladosti. • 6pfti»5n'*PlTjrpolA/ pFKinAV POZOR! riain lpitju DŽIRLO izbralo dekleia, ki bodo predstavljala naSe ^ie’:'l^,r prireditvi, ki bo v začetku junija, bo tudi prva javna promocip TWIST v izvedbi Vl,S DIJAMANTI. Na promociji plošCe io W DŽFHLO osebno. Deklela^ ki se bodo prijavib do J. junib Vsem prijavljenim pa sporočamo, da bodo po pošti prejele ir: 11 KADILCI, POZORI 5« nekaj za vas; NICOSTOr. Čaj zji kidil[?e. Kdo ne poinp drateččrgj kajlp, ki fc |io? povreipu. emlialaža je nc^vifalnJ. 999,00 JJr* PTTfrruJJk/ A' FTT.sIroi« j ' I. nzM TwUsT ■ TAR-GARD Ustnik za irapno uporaiw> - zšUavjv je naše napvedje B bogastvo cigarcinegi dima iKlsinmi do 97 odMiuko* Skodlpivjh B aiKjvi, vendar cigareii ne odvzame artjoie. Onub ;ili celo txlpravi B značilni kadilski kašelj in jjreprečuje lxjlezef»ke spremembe na 9 pljučih KAbILCUJRTAR-GAKD KTI RI »NFJ^J KOT VŽIGALNIK! B ' Trr + PTT firoJ*/ nM v DISKO PRODUKCIJI Nch'1 u\ jntev c&tra dnc »kupih« VIS DIJA-MAMTl lj3^2 Zma' 2ck4ef, «(«kTOČnj kitara in vokal, Atei Klinar-Ludvik, or^k, eltklrični vokal irt Koherto MaAnJito, basovska kitara ib moderni vohalO j« ' kaseta Z cnajšlirTii -uspešnicami. fn«d kalečimi ala dva tiiAcIna hiia DŽIHLOmST m TTtANSLATOK KlHCfO ■n ploAfo proda I a podjetje [>Eirlo d.O C . L^ihliana 21 samo 2*/..! srr. Kaseta hov prodaji od 5 maja 1995 napr«| iihl|učno po po^k I 11. .1933 1993 stran 11 kulturna obzoija palJi® bde«' IJ ii^’ i< reH'' ■el* ^fijski sprehod med barvami z dr, Antonom Trstenjakom Barve so izraz globine »a površini (Cezanne) daj pa je pisalo: Deklica s pečo. Če se vrnem k osnovni temi, pri impresionistih ne veš natančno, kaj gledaš. In vendarle so slikali predmete v luči nevidne svetlobe, pri čemer so vedno upoštevali tudi sence. Sence pa so nasprotje svetlobe.« Novice iz kulture * ZKO Gornja Radgona je 26. maja priredila »Pokaži kaj znaš«; od 31. 5. do 2. 6. bo v gornjeradgonskem kulturnem domu gostovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta; učenci višjih osnovnošolskih razredov so si doma I 7^ majski travnik.*' Tako *■ '^L'hl bKATln rtf1..U M., .»n ‘L. I.. *„ s Idif n*?* ID bi"?; 10 ogledovali »Dvorec moje mame«, starejši so hodili v Ljubljano gledat Kralja Leara. Krivoverci $o slavnejši »Zdaj vam bom pa še nekaj povedal. Nam se zdi to gledanje na svet nerealno. Je pa to edino realistično gledanje na svet! Impresionisti so slikali tako kakor slika fotografska plošča. Ona namreč v eni podobi zajame ne samo svetlobo, ampak tudi osenčenost. Impresionizem je v resnici Še kako Letošnji organizator srečanja plesnih skupin SV Slove- ! nije je bila prav tako radgonska ZKO! ’ * Kot poroča Milan Lebar iz Babinec, je bilo 23. maja v Vučji vasi že tretje srečanje narodnozabavnih ansamblov. nja, misli na duhovno gledanje, na gledanje z duhovnimi očmi. Budisti pa prav tako, nekoliko podobno, pravijo, da je ves ta barvasti svet v resnici videz in prevara, da je nič. Kako laž- ___J " r ■"Tl tiiajan,! gi4ill nive so pravzaprav barve? , -ista '“snica. Sn, žilava ][, neposredna teir na ^^su pos’ . v S^^JeriJo iti? GnJ^^^n^kem hotelu iLV j* povobila □^Itum ^^!^^'^enitim sogo- 'L# njena deiav- , pos veje dejavnost go- tf-' njena dejav- ''semi v dejstvi Sasu. opremljen sprehod s fi- 'Uh in teologom tem majskem **’l:arske t takSenle. galerije Bili so tudi krapci, zaseka, kvasenice in manekenke. * Predzadnja številka Proteusa omenja prof. Barico i Kralj s soboške gimnazije - marljiva mentorica naravoslov-skih krožkarjev! * 23. maja je Ljutomer množično manifestiral kulturo. "Ckoč bi c--------j<. so ce bo šlo tako - v galerijah itJajskih travni-slovenski stro- rani kjigi. Modra barva zato pomeni neskončnost, globin-skost in vzvišenost; s tem je povezana tudi razdalja, spoštljiva zadržanost do ljudi, ubranost ter stremljenje kvišku. Rumena ima naravnost nasprotne lastnosti. Pomeni bližino, površnost, nizkost, vsiljivost. odpornost, včasih tudi že zoprnost. Simbol življenja in ljubezni, izraz topline, moči in gibanja je rdeča. (Neki ameriški raziskovalec je ugotovil, da avtomobilski vozniki pogosteje prehitevajo rdeče in rumene avtomobile kot modre, zelene in črne). Zelena je barva urav- Kako rešiti ta prepad med resnico sveta in njegovo pobrava-nostjo? »Ni treba nič reševati,« pravi Trstenjak. »Dejansko je tako. Paradoks je že v tem, da je svetloba nevidna, pa nam ven- . fizikalno gledanje na pred- mete. Še en dokaz, da se tudi [ nam, kakor budistom, pred- meti izmikajo v neko neresnič-; nosi. Naj povem to še z enim . primerom, da bi videli, kako smo mi v resnici subjektivni. Ko gledamo kup črnega pre- Zgodba o tem, kako so il na soncu, ga hočemo vi- noveSenosti, barva upanja Bil je 26. festival otroških in mladinskih pevskih zborov občine Ljutomer. (D.M.) * V petek, 21. maja, je bila v . . . Soboti glasbena revija slovenskih osnovnih šol s prilagojenim programom. »Ni jih bilo malo, ki so presegli povprečje svojih «neprizadetih» vrstnikov,« piše Jože Graj. * ul '^e. če zname* Iti o samo po Trstenjak ^”1 okreval M"“ 'I Pil se '^mi. ^'ačini .u oiahlo čk-^dravljenja v novo dejavnost in življenje. »Potemtakem je prav, Če moda ženam zrelih let narekuje zelenkaste barve,« piše Trstenjak, str. 142. Vijolična barva je barva »zastrte skrivnostnosti«, govori o zavzeti notranji dejavnosti, je barva pokore, ki navdaja z občutkom potrtosti. istočasno pa tudi hrepenenja in najprej V tujini odkrili našega najvei^ega poznavalca barv dr. Trstenjaka, je bila že velikokrat pripovedovana, V Bruslju so predsednika takratnega jugoslovanskega komiteja za razsvetljavo opozorili, da ima v domači državi strokovnjaka za barve, ki se udeležuje svetovnih simpozijev o tej temi in ki ga od vsepovsod sprašujejo za nasvete. Trstenjak je raziskoval reakcijske čase in na podlagi 2700 poizkusov ugotovil, da tukaj obstajajo zakonitosti. Pokazal je, da je visoka statistična verjetnost, da je dolžma reakcijskega časa v obratnem sorazmerju z valovno dolžino barvnega tona. Valovi rdeče so krajši kot valovi modre, zato človek na rdečo hitreje reagira. deti črnega. Za fotografsko ploščo pa je ta kup sivkast, bel. Kot takega ga vidijo tudi impresionisti, ki ga naslikajo skupaj s sencami in svetlobo. Barve se spreminjajo, niso konstantne.« Na vprašanje, na koga se je naslanja! pri svoji teroriji barv, na Goetheja, Berkeleya ali koga drugega, dr. Trstenjak odgovarja: »Ne na enaga ne na drugega. Danes izhajamo iz sodobnih znanstvenih, fizikalnih dognanj. Stari so imeli ne- ,5’10^*'^ *>i«rvo! ■ « tin ^^^'enjak n hiiir, barvnih pi-a%S^^sSvei,'" ^Sotavfa, da “iitiar/ithen, “ v svoji ■ '"3'i ■ 1^' -1 ,^yoio barvo 1« pravi Tr- Nnis? "■'hanui Tr- 1^1 j/*! ihi barvo, ki ? ti bom, [''ij, ■' ženska Tako je / '^'iSinulu ttsiik ^o ugoto- 'Š1 I I I V sredo, 19, maja, je bila v Ljubljani v Jakopičevi galeriji predstavitev knjige doktorske kandidatke Sonje A. Hoyer, po rodu Sobočanke. Naslov knjige: Tartinijeva hiša. dar omogoča videti svet. Brez svetlobe ni nič. Svetlobe ne moremo videti, kar vidimo, so predmeti, od katerih se svetloba odbija.« z Kako naj torej zdravimo barvami? Če je barvni svet svet videza, ali to pomeni, da je zdravljenje z barvami zdravljenje z videzom? »Izhajajmo iz splošnega dejstva, da se človek na svetlobi, človek v vidnem svetu, počuti dobro. Kakor hitro pa mu zmanjkuje svetlobe, ko se potaplja v mrak ali temo, se počuti slabo. Rekli ste, da budisti kakšno pred znanstveno teorijo barv, čeprav moram reči, da je bi! Goethe genialen. Se danes ga citirajo.« Če skušamo tukaj nerediti nekak hommage tudi Berke-leyu, ali ne bi bilo pravično reči, da je njegov »esse est per-cipi« ali »biti je biti zaznan« neke vrste budizma? Vsekakor, pravi Trstenjak, to je že neke vrste skrajni budizem. »Predmeti obstajajo samo toliko, kolikor jih zazanavam. Ta trditev je radikalna in zaradi nje je šel mož v zgodovino. Svojim slušateljem sem vedno rekel, če hočete priti v zgodovino, morate v svet vreči nekaj krivoverskega. Dokler boste pravoverni, ne boste nič veljali!« Veselje nad kičem Podeželski Človek ima rad kič, uživa v živobarvnosti slik. Ali se akademik Trstenjak strinja s tistimi, ki pravijo, da kič poneumlja, tako kot naj bi poneumljale tudi razne Ijudskoie- Sonja kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12, ure. MURSKA SOBOTA: V galeriji je razstava umetniških fotografij in dokumentacije fotografa Jožeta Kološa-Kološe, razstavlja pa tudi akademski slikar Tornay Endre-Andraš iz Madžarske. Obe razstavi bosta na ogled do 13. junija. MURSKA SOBOTA: Po krajinski muzej vabi na ogled razstave Skavti in gozdovniki na Slovenskem, ki jo je pripravil muzej narodne osvoboditve iz Maribora, odprta pa je vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 16. do 18. ure. Razstava bo odprta do 20. junija. LENDAVA; V lendavskem gradu je na ogled stalna zbirka slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja in razstava OLORIS, ki jo je pripravil soboški pokrajinski muzej. LENDAVA; V lendavski galeriji je odprta razstava dei akademskega slikarja Sandora Bedoja iz Madžarske. Razstava bo odprta do 26. junija. Ija akademska slikarka Zora Brenčič-Zalokar. MURSKA SOBOTA: V petek, 28. maja, bodo v razstavnem prostoru Zavarovalnice Triglav odprli razstavo del Štefana Červeka. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V soboškem kinu bodo predvajali 27, 28. in 29. maja ob 20. uri film Smrt ji lepo pristoji. 30. maja bodo film predvajali tudi ob 18. in 20. uri. Film je dobitnik Oskarja 93 za vizualne afekte. MURSKA SOBOTA: od 28. do 30. maja bo v grajski dvorani Slovenski gledališki tabor (srečanje otroških gledališč Slovenije). MURSKA SOBOTA: V petek, 28. maja. Založba Franc - Franc in Zavarovalnica Triglav, območna enota Murska Sobota vabita na predstavitev knjige Frančka Štefaneca Zlata ura. Predstavitev knjige in srečanje z avtorjem bo ob 20. uri v rdeči dvorani Zavarovalnice. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA; Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure, vzdihovanja. Siva je kompro- barve ne upoštevajo. Saj smo atrske radijske oddaje in druge mis, »je motnost sama na v nekem smislu tudi mi budisti, .. .. '-----""----'-----' '-----■ ker tudi mi pravimo, da je svet------ —■ loba nevidna. Živimo od svet-l-----, otipljiva, stabilna, lobe, ki je nevidna, kolikor pa ' '---'-----'-------------jo doživljamo kot barve, je 'hj J? tioTtnalnih resiavracije v ra- samo odblesk na predmetih, t« ■Pci. denskem zdraviliškem parku. Posegel bom na impresioni-bnrvfl urnec kjer smo se pogovarjali, je aka- sic. impicaiuijtsu jv ijivvu.v.v % dusain' '^’dk Trstenjak ostal pri defi- tako slikali, da so se izgubljali %i ^je iipajjj niciji človeka, kakršno je dal v senci. Taku da nisi prav ve-abnor- knjigi, del, kaj gledaš v podobi Jako- POfio- glas je poln in čvrst. Ko pičevega sejalca. Kot govori ti- %; se sporazumemo, da se bomo sti znani dovtip o tem, kako so J zdaj začeli pogovarjati za jav- si ogledovali Jakopičeve slike radi nost, s kramljanja preide v pri- v galeriji. Obiskovalec vpraša: iriia ugajg poved, ki se od prejšnjega po- Kaj pa je to na sliki? in vodič Vi- Sovora razlikuje po tem, da je odgovori: To pa je tunel. Spo- .» . nri iilpmliAVJinin int- it ,1. ,^aje pred-'■ zlasti ženski moSki ' k volijo nrirtnrsT-žL t te«.??:- »je motnost sama na sebi«. Rjava barva ni niti mistična niti nežna, marveč kon- tovrstne prireditve? krema. otipljiva, stabilna. »Teater vedno ponareja življenje. Tako tudi kič. Če pa kič trda, robata, neposredna. Na terasi restavracije v radenskem zdraviliškem parku. kjer smo se pogovarjali, je aka- zdaj začeli pogovarjati za javnost, s kramljanja preide v pripoved, ki se od prejšnjega po- 1"^ pr utemijevanju stališč Se jas- pira- l# ^Orrj, .l*?SDslCje [KI iii rilMt t« »človek je vizualno bitje. J' r. JI’ ' J, S'*'' - :itf. lu in IHfB Pri njem prevladuje vidni čut. Pojem ideje, ki nam danes po- ...j meni nekaj abstraktnega, je za ženske Grke pomenil gledanje. Člo- y J' j® f . I ^V^iovale^- bitie I vek je bitje gledanja, medtem Lkh‘^^liii, bitje. Znano je, da > hstvain^^', Pfo- svojega ljubijo: recimo, pes vohalno pes ugrizne ■ ! c^V^iiVii^ ^stvain 2 P''°’ svojega ljubljenega gospo-t^i tVain L"—rja, če se ne oglasi, ker sliši J da boljše kot vidi. Ribe so vibra- i 1(M»fna bilja, dojemajo samo ponareja življenje, s tem še ni rečeno, da je tudi to podeželsko življenje samo kič. To dvoje moramo razlikovati. Ko ste. Impresionisti so predmete pravimo, da kmečki človek ’ ’ ’ '■ ’ '.'--'i ljubi kič, mu v resnici delamo krivico. Kajti v resnici on samo podzavestno posnema tisto, kar vidi v naravi. Kmečki Človek podoživlja mnogovrstnost barv, ki jih vidi v svojem vsakdanjem življenju, medtem ko mestni človek tega ne vidi.« ŠTEFAN SMEJ MORAVSKE TOPLICE! ’.V galeriji hotela Ajda razstav- Tonček Štefanec Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer vabi na JAVNI NASTOP ANSAMBLOV /■■'90 pos. 1 srvanosi nič. Enako velja za krta, ko ' nazorno pride ven, da bi se malo razle-nmre. Lahko bi tudi rekli, . da je Človek barvno bitje.« ^Bl'****te t f^^i jc človek barvno bitje, ali huifl j- i^vor to v izpeljanem smislu pomeni, ^1 Bfiin _ . . da je bitje, ki je opredeljeno Čeznje. '^no Pa 5, ■ BS' spo- 'JSninit, Tcniii;i 'i^t izvor Pravj '' citi- Zlata ura* (odlomek) Povedati vam moram resnico, gospod Ketiš. Dečku se je fiioi v sapniku napel. Poglejte, to je tako, kot Če bi dali namakat fiioi, da bi ga naslednji dan skuhali: fiioi se od vlage napne. Tako je tudi v tem primeru. Kolikor bolj se surovi fiioi napenja, toliko manj je moinosti za dihanje. Ubogi otrok.., Ne morem mu pomagati. Frančku se je razlezel obraz v droban nasmeh, ko je doma kazal čokolado mami in Katika je stiskala svojega mlinarčka k sebi. V petek, 28. maja 93, ob 19, uri v Dotnu kulture. Nastopajo: oddelek male Sole, oddelek glasbene pripravnice , , . ' , , , . "7”’------- I^J avjlLClf, gO‘ aalni ansambel, skupina kitar, kvartet violončel, harmonikarski orkester, mladinski pihalni orkester. DRUŠTVO j 3SGLASBENIKOV, vibracijo, drugega skorajda Bolala ga /e, ječala ia šepetala: ■ ” ■ ■■ . . Vre bo dobro... Vre bo dobro... Franček... Moj Franček! Zakaj... jo... Češ, mamica? je vprašal sinek in vedno bolj ga je dušilo. Žalostno je gledat mamo, ki se jt je trgalo srce in ni mogla zadriaii solz. Tekle so ji po licu, nepretrgoma. V njenem naročju je umiral njen mlinarček, za katerega so vsi pravih, da je drugačen od ostalih otrok. Gradil je v pesku, kopal kanale m delal mostišča z ničesom? Platon, ko govori o idejah, kot rezultatu gleda- * Knjiga je izšla pri založbi Franc & Franc F R E K M U R 1 A DGP f 500 let zatiranja in upora indijanskega ljudstva PAC- H AKUTI. PICCHO MACHU indijanska glasba in pesmi z Andov, četrtek, 27. maja 1993, ob 20.30 v kinodvorani v Murski Soboti. Literarni večer: 31. maja ob 19. uri v baročnem salonu soboškega gradu! Ker sta izšli knjigi NAGOVORI Jurija Koviča in divan Milana Vincetiča. Pride tudi Irena Varga, igralka. gledališka stran 12 vestnik, 27._maig^^ 'S / ■ '- M ' J. 5* • • Plastična snov, ki je kos jedrski eksploziji «• Britanski izumitelj Maurice Ward, ki nima visokošolske izobrazbe in je bil prej frizer, je znanstveni svet presenetil s plastičnim materialom, ki je tako trden, da lahko vzdrži jedrsko eksplozijo. O tej iznajdbi poroča ugledna International Defence Rewiew, ki med drugim navaja, da je Ward začel eksperimentirati s plastiko že pred 20 leti. Britanski in ameriški znanstveniki so snov preskusili s simulirano jedrsko eksplozijo, pri kateri se je razvila temperatura 10.000 stopinj Celzija. Peresno lahek material, ki je dobil komercialno ime starlite, je prenesel tako veliko vročino brez poškodb. Zanj se že zanima vojaška industrija, saj bi z njim lahko zavarovali pred ognjem civilna in vojaška letala, prekrivali izstreliSča za navpično zletanje in pred vročino zavarovali vesoljska plovila. Starlite je sestavljen iz 21 polimerjev, kopolimerjev, keramike in aditivov. Po obstreljevanju z laserskimi žarki, ki sicer klasične polimere prevrtajo, je ostal skoraj nepoškodovan. Na plastični prevleki so ostali le majhni črnt madeži, saj se energija vsrka v snov in se ne odbija od površine. Starlite je bil preskušan tudi v raketnem oporišču v Novi Mehiki. protestni pohod kmetov IV ibaja ao nppr«vili trnek v nepravori Cabl. >teq 1 i bi znati, te □da začne sejo c 50 točkami dnevnoge rede, neme Bkupitin* bi bila pozorna na proteste knetpt, meli so tUdi na tapeti razpravo o pravi strategiji Cm, Bvl*. ki No razvoja »lovenekoga kmetijstva, liki kmetje iz izkušenj znajo. ka od razprat kmet nenre Sd živijo samo tisti, iteri so za tou dobro ne zgodi se vsak dan I' :• raipravlajo« stratogij a Slpvfnije- /Razprav lal i so tudi o plačani, lej ko odvisna ’ri ton od enakomerne Bela ton. ka Je predstavia. posel Jenosti ' ka do Lublančane, 4teri tiveJd te eden na ovon, razselili po prazni predelih nal f ; ;S1 !! I [ u sobo4koj občini na pou droga ie Mogouče na občini lien zakoj je najmenje žalujejo? ednoga Sobočančai Ja žatUvlejo pravi af, je, ka so že dvakrat ne j lzvrinogjsveta, Zaj pa živejo pliCanci prez kvoučtie, Ci j'i mog 1 i • ton f kUp zvot iti dva I pl J to žn«tno na kedna« I Bela I oj in predsednika brezvladj i, razbižijo. FkUp držanje pa dosta vala. ne rtAQArti^^f Brat Džouii kak se OVEN BIK DVOJČKA RAK Ona: Čeprav ne boš pričakovala, se bodo nenadoma prižgala nekdanja čustva in ponovno boš zmedena in neodločna. Zmeden pa bo tudi nekdo drug, tako da se lahko vse skupaj sprevrže prej v humoresko kot romanco. On: Obeta se ti dokaj viden uspeh, saj si se za nastop do popolnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tanr, kjer so vsi drugi odpovedali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazaj ne bo mogoče n^ti. Ona: Prevroča 'čustva se ti bodo Se precej maščevala, saj boš krajši konec potegnila prav ti. Toda še vodno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno. On: Vedi, da vse vode že kar lep čas tečejo predvsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odreči tvoje dokaj nenavadne želje, saj bi zate storila še vse kaj drugega. Toda le kaj se obiraš? Ona: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotoviš njegovo prijateljstvo. Sprejmi povabilo, pa četudi boš v začetku nekoliko zmedena predvsem zaradi nekoga iz preteklosti. On: Poslovni načrti se ti bodo končno začeli uresničevati, pa tudi na ljubezenskem področju se ti obeta zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabi na prijatelje, ki so ti pri tej zadevi pomagali! ■ Ona: Vse preveč se trapiš z neumnimi mislimi, kaj si bodo o tebi mislili drugi. Vzemi usodo v svoje roke in potegni iz življenja kar največ tudi zase. Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine. On: čeprav si mislil, da je vseh težav konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlekel brez posledic, ampak se rale Drioravi na izdatke. Ostareli jedrski reaktoiji je zanesljivo znameitj^’ naprave v elektrarna starajo, kot so struktorji, strokovnjaki temeljno rali nntom na se bodo^ Skoraj vsak sedmi ameriški jedrski reaktor morajo zaradi pomanjkljive varnosti predčasno ustaviti. Decembra leta 1991 so morali ustaviti 32 let star reaktor v jedrski elektrarni Vankee Rowe v Massachu-tettsu. Curek nevtronov, ki se sprošča pri verižni reakciji, je poškodoval jeklene tlačne posode, zato je komisija za nadzor jedrskih reaktorjev pregledala vse reaktorje v ZDA. Preiskovalci so našli pri petnajstih od 111 reaktorjev poškodbe na jeklenih tlačnih posodah, kar rali, potem pa se ali bodo reaktorja ustavil’ Afrika - Zambija Velikokrat, ko se v življenju ozrem nazaj, se sprašujem, ali je bila prehojena pot prava. Zaenkrat lahko trdim, da je. Ne pomnim, kdaj se je misel o Afriki prvič prikradla do mene. Vem le to, da je že dolgo sestavni del mojih želja, mojega življenja. Dolgo je bila to lepa, sanjava misel, nekje daleč, dokler... Sedaj je minilo že kar nekaj Časa, odkar sem se vrnila. Vsega tega verjetno ne bj bilo, če ne bi nekaj primaknili tudi pokrovitelji, kot so Pomurska banka M. Sobota, tovarna oblačil Mura, zavarovalnica Triglav in Splošna bolnišnica M. Sobota, Bila je to zelo prijetna in zanimiva izkušnja, ki jo bom poskušala nekoliko pobliže predstaviti v naslednjih nekaj Člankih. Pa pojdimo po vrsti. Naša pot se je začela sedmega decembra 1992. S kombijem naše fakultete, polnim zdravil in prtljage, smo prispeli na Dunaj, od koder smo poleteli v Pariz. Po uri čakanja v Parizu smo se končno namestili v letalo proti Lusaki, ki nam je dajalo zavetje naslednjih deset ur. Okrog osmih zjutraj po lokalnem času smo pristali na letališču v Lusaki, Samo deset ur je bilo potrebnih, da smo zapustili hladno, megleno, že malce zas- neženo Evropo ter zadihali nekoliko redkejši, a prijetno topel afriški zrak. Andreja, Jana, Robert, dt. Neubauer m misijonar Stanko Rozman so nas prav prisrčno sprejeti. Še bolj kot nas bledoličnežev so bili veseli novic od doma. Kot pravi stari mački so nam poskušali v eni sapi povedati vse o naši novi, začasni domovini. Zambija leži'na nekoliko valovitem platoju, visokem 900 do 1500 m. Prepredena je z jezeri, mešanimi listnatimi gozdovi, savano ter močvirji. Geografsko so vsekakor najzanimivejši in najveličastnejši del Zambije Viktorijini slapovi, ki jim domačini pravijo MOS1-O-TUNYA (dim, ki grmi). So eno od naravnih čud sveta, pred katerim je verjetno čutil spoštljiv strah tudi veliki raziskovalec, zdravnik in znanstvenik David Li-vingston. Domačini še danes verjamejo, da se slapovom ne smeš preveč približati, kajti to bi preveč razjezilo duha v njih. Podnebje lahko razdelimo na tri sezone. Od maja do avgusta prevladuje pretežno hladno in vlažno, septembra in oktobra pa vroče ter vlažno vreme. Deževna doba zajema čas od novembra do aprila. Povprečna temperatura pozimi je ,( I p Š' I Pred misijonsko bolnišnico v Nnugooii Otroci pred medicinsko fakulteto v Lusaki zvezde vam kažaja LEV DEVICA Ona: Me ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje trdneje poprimi za delo in rtehaj počivati na lovorikah, ki so že preteklost. Isto pa velja tudi za ljubezen. On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal, dobre volje pa boš ves konec tedna. Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga. do kogar nisi popolnoma ravnodušen. Ona; Nekdo ti bo ponudit zanimiv predlog in z veseljem ga boš sprejela. Obeta se ti prijeten večer, ki ti lahko v prihodnosti če veliko pomeni. Vse pa je odvisno predvsem od tvoje iznajdljivosti, ki najverjetneje ne bo odpovedala. On; Ne boš se zadovoljil s ponujenim, ampak boš zahteval še nekaj več. Premisli, ali se takšno tveganje splača ali pa je posredi le tvoja domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno presenetiti. Ona; Tvoje slepo zaupanje prijateljici se je sedaj izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici, ampak se jim odkrito postavi po robu. On: To. kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi TEHTNICA nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič Škodilo. Toda vedi, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo samo sntejali. Ona: Ali st ža kdaj pomislila, da ima prijateljstvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne moraš uživati. Konac sam bo sicer dober, toda do njega te bo vodila precej vijugasta pot. Poskusi raja z zvijačo... On: Nekdo tl bo Obljubil neko priložnost, ti pa jo kar ŠKORPIJON najhitreje izkoristi. Združil boš prijetno s koristnim, kar pa še na pomeni, da je tvojih skrbi konec. Popazi raje na sumljiva poteze tvojih sodelavcev! 16 stopinj Celzija, poleti 25"C. Zambija je nekdanja angleška kolonija, ki je postala neodvisna 1964. leta. Takrat je vodstvo države prevzel Kenneth Kaunda. Vlada je bila socialistična, enopartijska in je močno podpirala osvobodilna gibanja v sosednjih državah. Leta 1991 je prišlo do zamenjave oblasti, tako da je sedaj tudi v Zambiji demokratičen, večstrankarski sistem pod vodstvom predsednika Chilubea. Država je šestkrat večja kot Slovenija, od osmih milijonov prebivalcev pa jih je zaposlenih samo 320.000. Osnovna izvozna surovina je baker, katerega cena na svetovnih trgih pada, kar je eden od vzrokov za resne težave prebivalcev Zambije, Gospodarsko je država v razsulu. Kmetijstvo, s pomočjo katerega poskuša preživeti večina prebivalcev, je pred dvema letoma prizadela huda suša. Posledice so vidne Še sedaj. Čreda živine se je zmanjšala za polovico, koruzo, s katero poskušajo zatreti lakoto, pa dobijo od Združenih narodov. Osnovno živilo je koruza - kuhana, pečena, v obliki polente (NSHIMA). Govedina, piščanci, ribe, jajca, riž in zelenjava včasih dodatno popestrijo jedilnik. Tudi za gurmane in sladokusce se najde nekaj. Posušene ribe, gosenice, mravlje, opičje tv k STRELEC KOZOROG VODNAR 'ribi li’ meso, divjačina. banane, "ladki ■■ sladki ni oka... - za vsakega Denarna eimta E = 100 NGWEE, k’ močno ogroža 'oA® I.Tegi spremljevalka . !■' ij' spremljevalka zau , dana. Ob našem rPi dolar vreden Zambijo zapustile že 500 KW. predvsem, da tično ni. Verjetno so plače tistih prečna mesečna 1*^ ^ji ■ ameriških dola J _ jela niihove veliko otrok ni prav je to njmn V družini, otrok, starši zelo 25 jtp' (11^ za njihove -. Revščina je na Zato nisem bila iciH” Starši zv.-, ppj.- F .... .. nakup Šolske uniforme •; p. enega od 72 '"k f ... ..2...,-? sporazumevanje- ' 1.» „Urtfi3 nfunP'j; J-IV. J nar za ne zadostuje niCi m le vladna ni-^u otroke V £olab\- za otroke v šol Širjenimi bemba. loži, tuna* Toliko za u' nekoliko veČ n običajih. ivod-/h Ijitdefi Ona; Če se boš vsaj malo potrudila drugače kot običajno, boš hitro življenje tudi prijetno. Nekomu pa b° tvoja skromnost. On: Postopoma se boS sicer l...,-: tako zabavno, kot si si predstavljal. Se uspel razjasniti, ali je bila storjena nap® jo je kdo txxltaknil. hal se ir to Ona: Srečala boš nekoga, ki je S® nate, pa tudi v tebi še vedno tli hitro razbohoti v staro ljubezen. Latin j avantura, toda počasi prihaja čas, ko cjri. ouuoidvoc 5B uu aivni Ukloni^I potihem in na skrivaj bo še vedno d^ nfiri^sS'’' svoje. Toda tudi takšno početje ti h koristi, zato se nikar ne trudi z njego**' pričakuješ še nekaj več. On: Sodelavec se bo sicer po Ona: Izogibaj se prepirom, saj prenekatero besedo, za katero ti pop<’ . žal. Dobila boš priložnost, da f novo, a le bo preteklost preveč On: Namesto da bi pametno molc°’ J 11’7' kriplje širokoustil, kar poslu. Pa tudi v ljubezni se ti ne pametno molč®'’^ji. ti bo nakopaOjjji^ )i se ti ne obet^ se raje tistega, kar že imaŠI Ona: Spregledala boS precej te lahko stane veliko več, kot si bodi površna, ampak zavihaj roka* ' Z;l' p»«"’S2"X I način, da se rešiš težav. jn r On: Prepričan si, da si velik^us^| 5 toda ali te takšnega vidijo tudi dfvS mohvalo se lahko le zagovoriš, objektiven. Nekdo pričakuje od leb« , I pripravljen dati. 27. maja 1993 stran 13 za vsakogar nekaj človek ^'mostolnosl 50^7^'' T/edno frsa, kdo v sam drug mu je '‘rrJvi' je zares ^^ja«pod!, l:iT.-i starši svoje v stiski nost se ne more enačiti z osamljenostjo. Samostojen človek nikoli ni sam. osamljen. vedno nekaj Vaš zelenjavni vrt Maline in stročji fižol ftl! itltj^ tol' idis' loiSl' I I P "Bile hiu CL?* /sprem-korak in tajo rš Pi^- li rico same, ....... In ».I T ka nai 'ako kaj naj skuhajo lintnitrpK^P^^j' P’’’ uCenju takšni Se starši r otroci, za neprestano posio-odra&fZ pni to v dobi S’aT'e. iV"* TtTOci. počne, natančno ve, zakaj to počne, za vse je odgovoren le samemu sebi in se nenehno utrjuje navznotraj in navzven. Se vedno se, mogoče celo več, giblje med ljudmi, a jih nikoli ne potrebuje toliko, da bi ne mogel brez njih živeti ali delati ali obstajati. Zvest krog prijateljev mu vedno stoji ob strani. Na vsakem koraku se tak človek postavlja zase in za svoje cilje. Vsak od nas obstoji prav zaradi samega sebe, kar je različno od egoizma, je egocentrizem in šele potem ob- v prejšnjih številkah smo pisali o tem, kako Cim več pridelati in doseči raznovrstnost pri vzgajanju zelenjavnih kultur, ki bodo zadovoljile enoletne potrebe štiričlanske družine. Zdaj nam je preostalo, da vam svetujemo, kako posadite maline na površini 1 x 4,8 m in visok stročji fižol na površini 8,4 X 1 m. Maline Maline bomo posadili ob gredicah vrta na površini 4,8 kvadratnega metra. Da bi se ta nasad splačal in bi ga lahko uporabljali 10—12 let, je nujno dobro pripraviti tla in skrbeti za vlago v tleh. Najboljša so kol je prikazano na risbi. Za to potrebujemo štiri debelejše količke in 22 metrov pocinkane žice (ne preveč debele). Količke zabijemo navzkrižno na koncih gredice in jih povežemo z žico. V prvi vrsti naj bo žica razpeta na višini 70cm, v drugi pa 1,3 metra Po potrebi lahko postavite še eno vrsto žice. Steblo maline zvežite na dveh ali treh mestih ob žici. Z gnojenjem začnemo pri pripravi tal (hlevski gnoj in mineralna gnojila). Za maline je treba uporabiti kalij, ki pospešuje rodnost. Med letom nasad malin okopamo vsaj trikrat, največ do globine lOcm, sicer bi lahko poškodovali gosti splet korenskih lansko družino od julija do oktobra (obilni obroki dvakrat tedensko), pa tudi za zimsko obdobje z zamrzovanjem, Tla za setev moramo globoko obdelati in dodati mivko. Stročji fižol vzgajamo z nepo- srcdno setvijo v jamice (3-4 se- mena skupno v globini 4-6cm, kot je prikazano na risbi). Na gredico t f 1 ‘'Sli. ki [ "a dr,.: . nevedno naslanja n X«i._ . ' ““tUBp X 7 uasiaiija i ''jo.kflr k” . da posto-n, ' ntoral sam, ; iff,; , nabrati izku- in .Podobi novih '* muzikanti ... Vtbt Lsprb SlikR 4' Ji Hr I' Ans. Vlada Sret F *^rt* I ''Uhri- Rlmibcnt lesi 91 I ŽTtj ■ ■ ---- TD - Ans. Vlada SredenSka W Rlittbcnc leslvln. s ni nasluT MunkI val, ii !S ea !i j lil. 'IJ I 'n — h. ‘Vria 'tr iiaslov tegnemo do žeblja na vrhu palice. Tako bomo dobili stožec, prepleten z vrvjo in stebelci stročjega fižola. Za takšen način saditve so priporočljive tele sorte: jeruzalemski, ki je bujne rasti in stebelce zraste do 1,8 metra, stročji fižol je dolg, ploščat in širok, brez niti, krhek in jantarno rumene barve, seme tega fižola pa je specifično in svinčeno sive ali rjave barve. Vegetacijska doba je okrog sto dni. Sorta modro jezero zraste do višine 2 metrov, stročji fižol je dolg, ze-lelle barve, brez niti, mesnat, na cvetni vejici pa sta vedno po dva stročja fižola, kar daje visok pridelek, Njegovo seme je ledvičasto. G-eeHiCA s STBžtASTO Vi&oM eiKoGeSr^ f=i2cw- ■*---------------------- S4ti Craa, dolžine 8,4m, zabodemo 7 palic, ki so oddaljene l,20m oziroma 60cm od roba gredice. Palice zabijemo do globine SOcm, da bi stale čimbolj stabilno. Uporabljamo palice, ki imajo spodnji premer 5-6cra, Del, ki ga zabijemo v zemljo, nao-stritno. Na zgornji del palic, in sicer na 10, 9, 8 oziroma 7cm, pa zabijemo močnejši žebelj, ki ga zavijemo navzgor za vezanje vrvi. |-“ Okrog palic Žil. Namakanje je nujno v sušnem obdobju, ko so maline bujne, na poganjkih pa je ogromno plodov. Obrezujemo le izrojene maline lik ob zemlji (jeseni), spomladi pa skrajšujemo enoletne poganjke pred začetkom vegetacije. Zaradi velikosti tega nasada malin priporočamo saditev sort, ki rodijo dvakrat letno. To so: ogromna dvo-rodna, gradi na in Loyd George Prvič dozorevajo kot enovrstne, drugič pa septembra. Plodovi imajo lepo barvo, so čvrsti in prijetnega okusa. Te maline so kot nalašč za globoko zamrzovanje. Med zorenjem jih je potrebno redno vsakodnevno obirati. Stročji fižol Stročji fižol vzgajamo zaradi plodov. Bistvo vzgajanja je v tem,, da dobimo kar največ kakovostnega fižola, to pa ni odvisno le od sorte, temveč tudi od Izbire. Verjetno niste vedeli, da bo ob pogostejšem obiranju hitreje zrasel nov stročji fižol. Vzdolž gredice 8,4 x Im boste s posebnim načinom vzgoje pridobili dovolj stročjega fižola za štirič- RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 04,6 MHz (dopoldne tudi SV 64B kHz AHV Jtuurm' M« hetvk - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7 (XI Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - B.OO Potočifa - S. 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mati oglasi - 9 15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10 (KI Potočila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 13.0« Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo- 13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.35 Obvestila - 16.30 Potočila - 17.00 Ptirediive ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota ~ 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - B.OO Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-8.3OMali oglasi -9.15 Predstavljamo vam - 10 (K) Poročila - 10.40 Potepajte se z nami - 11 (Ml Sobotni gosi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 10 Angleščina - 17.30 Mali uglasi - 18.00 NajlepSe Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedeli# -S.OOiZačenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8 45 To bi moral bili kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10 30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minule za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - IR.30 Poročila BBC - 19.(X) Vključujemo Radio Slovenija Punedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 700 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Spori - 11.15 Zgodilo seje - 12 (» Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo ~ 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17 30 Šport - 18.00 S' Ktanščakon, cekron. pa z marelof - lesivica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija Torek -5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 45 Ljubljansko zvočno nismo - 8 00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gosi dneva - 9 15 Glasbene novosti - 10 00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12 00 Poročila - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnosijo- 13.00 Danes do trinoistih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.(X) Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5 40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga julranja kronika - 7.30 Informacije v slover^čini. nemščini in madžarščini -7.45 Zagrebško zvočno nismo - 8 OO Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Mah oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utnp - (2 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila-16 30 Poročila - 17 00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - J 8.0(1 Na narodni farmi - 18.30 Potočila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Cetnek - 5.40 Prehujajle se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8 00 Poročila - S 10 Dopoldne na MV - R.30 Kost/gost dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10 00 Poročila - 10 30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12 on Poročila BBC ~ 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnustjo -131X1 Danes do irinajsuh - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvesiita - 16.30 Poročila - 17 00 Tema popoldneva - 17 30 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s Čestiikatni in ^zdravi - IB 30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija v premeru Im in v medsebojni oddaljenosti okrog 40cm pa v polkrogu sadimo v jamice po 4 semena, kar pomeni, da nam je zaenkrat potrebnih 32 semen. Poleg vsake jamice zabodemo ošiljeno palico, v katero zabijemo po en žebelj, ki ga zavijemo navzdol Vrv zavežemo od tega ' spodnjega žeblja na palici in jo po- M —-------------------f, podaljšano in belo. Vegetacijska rast je 70 dni. Zraste veČ kot 2 metra, stročji fižol pa je mesnat, srednje dolg, zelen s svetlo rožnato liso, brez niti in dobrega okusa Seme je veliko in sivkasto rumeno. Vegetacijska doba je 100 dni Stročji fižol je rastlina s toplih območij in ne prenese mraza. Seme začne kaliti pri 8-10 stopinjah. Najugodnejša temperatura za klitje je 18-20 stopinj, za cvetenje pa med 20 in 25 stopinjami. Višja temperatura povzroča odpadanje cvetov Iti rast zakrnjenih stročjih fižolov. Vpliv visokih temperatur zmanjšujemo z vlažnostjo tal in večjo relativno vlago zraka (s škropljenjem rastlin zgodaj zjutraj ali pozno zvečer). Pripravil: MILAN JERŠE Kuhajte z nami Kruhovi cmoki V družinskih in družbenih gospodinjstvih često ostaja bel kruh, iz katerega največkrat naredijo d rob tuje Iz njega pa lahko naredimo kruhove cmoke, ki jih ponudimo kot prilogo k različnemu mesu v omakah ali kot samostojno jed s solato, če smo kruhovo maso obogatili z majhno količino zdravih kuhanih ali pečenih mesnih ostankov. Za 8 cmokov (za 4 osebe) potrebujemo: 35 dag kruha, 3 dag maSčobe, žlico drobno sesekljane čebule, popra in muškatnega oreščka po okusu, I,Sdcl mleka ali mesne (kostne) juhe (če je kibh bolj suh, nekoliko več), 3 jajca, žlico drobtin za desko, sesekljan zelen peteršilj, 2 žlici ostre moke in slan krop za kuhanje. Kruh narežemo na manjše kocke. Ce je bolj svež, jih v pečici rahlo osušimo. Čebulo na maščobi svetlo prepražimo in dodamo h kruhu. Po okusu začinimo s poprom in muškatom ter seseklja-tlim peteršiljem. V mleku ali juhi raztepemo jajca in jih polijemo po kruhu. Rahlo premešamo in pustimo počivati 15 do 20 minut. Tedaj potresemo z moko, ponovno rahlo premešamo in oblikujemo poskusni cmok, ki ga v slanem kropu pri zmernem vrenju kuhamo 10 minut. Če med kuho razpade, v maso rahlo umešamo Še žlico moke. K mesu v omakah vedno ponudimo nezabeljene cmoke. SESTAVIL MARKO NAPAST VASTA IGRE NA SREČO AMERIŠKI MACESEN LEOJif PRIROČNIK IZA POTOVANJE PRIPADNIK BALKAN- SKEGA ' NARODA PISATEU (HS1-19M] THEST^TlEMŠKr ,NA OTOKU Imatema-PANAT V ‘ TIK FIUPI^il»1 SLOVENSKI FILMSKI flEŽiSEA 11919-1983] OBHODNA StRAŽA ZNAMKA ŠVICAR- SKIH UH NORDUEKA MORSKA boginja ItflRIP l OČESOM PRIPOVEDOVALEC JORDANSKA LUKA V RDEČEM MORJU AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠVEDSKE TIRITO-RIADU OBRAUBA ŽIDOVSKO MOŠKO IME HAUJANSKI NATURA-USTI nekdanji SOVJETSKI MLITlrK KOSIGIN > eKROGLA PLANINSKA {M0RIT2] I MITOLO- U_______ FANTKA uSSltT ODBOR JAP. FILM IGRALKA l| I, I :i HATVtČJI ITAUANSKI PESNIK 'KOVINA (ZN« Oj| "OLKROŽER ' MORSKI tetiv !| 1 NOVO uesTo stane SE^ RESITEV prejšnje križanke - Vodoravno: J ihtava, obrazec, havbica, aga, AK, Nul, Tom, Nejc, O, E, Einar, Sn, notna, bari bal, uboj. KI, Komains. arh. ant. stran 14 vestniKgT^^^^ podlistki /z župnijskih kronik: Grad (27) Prazupnija Marije Vnebo vzete i! Pri Gradu na Goričkem (nekdanji Dolnji Lendavi) naj bi bilo nekdaj središče redovnikov lempjaijev, ki so se udeleževali križarskih vojn. V tem kraju, pravzaprav v grajskem poslopju, pa je bil že v 12. stoletju sedež madžarske upravne in vojaške oblasti za večji del Prekmurja. Leta 1208 je pri Gradu živel grof Nikolaj, kraljevi fevdnik. V listini iz leta 1275 se v kraju navaja grad (castrum), vendar pa je obstajal že prej. Pod gradom je bila leta 1270 bitka med madžarskimi četami in četami Otokarja Češkega, ki je zmagal in sl začasno podv^el Železno županijo. Pod gradom sta gotovo bila že takrat Marijina cerkev in sedež pražupitije, ki je bila dolgo časa v rokah zemljiških gospodov. Če so bili ti katoličani, so podpirali katoliške vernike, če so bili evangeličani, pa so želeli, da so take veroizpovedi tudi podložniki. Graška župnija je bila tako v letih 1592-1672, torej 80 let, povsem (7) evangeličanska. Cerkev je, vsaj tako navajajo zgodovinski viri, 9, septembra 1720. leta blagoslovil esanadski škof Ladislav Nadasdy. Graška prazupnija zdaj, v letu 1993. spadajo v župnijo Marije Vnebovzete kraji: Grad, Motovilci, Vadarci, Krupliv-nik. Radovci, Kovačevci, Vidonci, Otovci in delno Dolnji Slaveči. Skupaj torej 8 naselij. V 17. stoletju (leto 1627) pa je štela graška prazupnija 19 krajev, in sicer: Dolnjo Lendavo (Grad), Vidonce. Motov lice. Pečarovce, Otovce, Kovačevce, Prosečki Dol, Pozna-novce, Radovce, Kruplivnik, Gornje Slaveče, Dolnje Slaveče, Bo-donce, Vadarce, Beznovce, Zen-kovce, Kuzmo, Dolič (Gornji in Dolnji) in Matjaševce. V poznejši dobi so bili nekateri kraji priključeni sosednjim župnijam, Lela 1756 so se Gornji in Dolnji Slaveči priključili k Sv, Juriju. Leta 1796, ko so ustanovili župnijo pri Sv. Se-beščanu (Pečarovci), so ji pripadli Bodonci, Prosečka vas, Pozna-novci in Zenkovci, Novonastala župnija sv. Jožefa na Cankovi pa je dobila od graške župnije Beznovce. Leta 1939, ko je Kuzma postala samostojna župnija, je za seboj »potegnila« Dolič, Matjaševce in Trdkovo. ki se je zaradi nastale meje med Jugoslavijo m Avstrijo odcepila od župnije Gornji Senik. Graški župnik Stefan Kuhar mi je povedal, da živi na sedanjem župnijskem območju približno 2.200 katoliških vernikov. Vseh prebivalcev pa je več, kajti ljudje iz teh krajev so tudi evangeličanske veroizpovedi in pripadniki binkoštne cerkve. Kdaj so nastali zametki sedanje graške cerkve? Omenil sem že domnevno časovno obdobje; umetnostni zgodovinar Stele pa v zborniku Llmetnost v Slovenski krajini, izdanem 1935. leta, postavlja nastanek cerkve v drugo polovico 14, stoletja. To velja predvsem za gotski prezbiterij in njegovo povezavo s cerkveno ladjo. Le ta je imela prvotno raven strop, ki pa so ga 1660 leta odstranili in ladjo obokali ter poslikali. Bogoslužni prostor pa so prenovili 1665, leta. pečat potlačenosti in je globoka; prezbiterij, ki nosi izrazite poteze gotskega sloga, je višji tudi na zunaj. Dopušča se možnost, da je prezbiterij pozneje (v drugi polovici 14. stoletja, morda še nekoliko kasneje) dozidan prvotni romanski cerkvi, katere ostanek je sedanja ladja.« Leta 1781 je bilo večje popravilo cerkve, kar dokumentira napis na hrbtni strani glavnega oltaija. O obnavljanju oltaijev »govori« napis na hrbtni strani oltaija: »Tria Altana, et totam Ecclesiam interna m restaurravit Angelo Zoratti in Marburg. Sub Josepho Šiftar Pa-rocco, Anno 1878.« Na restavrira- pred tem v glavnem pod vplivom reformacije. V prvi polovici IS. stoletja je dala Nadasdyevo rodbina postaviti na najvii/i točkt griča Zvarca kapelo v čast Žalostni Materi Bofji, Ob njej je v celici, kriti s slamo, prebival puščavnik A vgtist Pranger, ki se je preživl/al od miloščine. Najbrž je bil pav Unec. Nadas-dveva rodbina pa je dala okrog leta 1756 sezidali še kapelo na južni strani gradu; bita je javna m posvečena Mariji in svetnikoma oziroma madžarskima kraljema Stefanu m Ladislavu. Kapela pa /e bila tudi v gradu in v njej grajski duhovnik - kaplan. hovnikov, ki so delovali po letu 1672, ko je župnija spet postala katoliška. Prvi znani katoliški duhovnik )e bil Jurij Stikih, ki )e župnikoval od leta 1694. Štefan Marič v letih 1826-1835. Naslednji župniki pa so bili: Jakob Sabat ! je bil graSk, župnik v letih (1835-1859), Vendel Ratkovič (provizor 1859-1861), Jožef Šiftar s Petanjec (186H887), Stefan Vendel i K If f .er,. . ■- Verniki župnije Marije Vnebovzete pri Gradu vzorno skrbe za svojo starodavno cekrev. Ponosni so na prenovo cerkvene ladje, za katero je naredil načrte slavni arhitekt Jožef Plečnik. To je bilo njegovo zadnje delo. Posnetek; š. $. nje opozarja tudi “zabeleika« (spet na zadnjem delu oltarjaj iz leta 19!4 Ta baroini oltar je nastal v delavnici radgonskega mojstra Kleina, v njem (oltarju) pa kraljuje starejUi lesen kip sedeie Marije z Detetom, ki naj bi nastal okrog leta 1510- Nekoč je stal v krilnem V vizitacijskera zapisniku iz leta gotskem oltarju, katerega krili zdaj 1698 piše: »Cerkev je imela lesen stolpič, je vsa preslikana in obokana. Kor je zidan in prostoren. Prižnica je kamnita. V prezbiteriju je nameščen krilni oltar s podp-bami sv. Marije, sv. Janeza Evangelista in sv. Jožefa. Maševati se je moglo tudi pri dveh stranskih oltarjih. Krstilnik je velik in marmornat, starodaven in sploh izreden. hranijo v budimpeitanikem Muzeju lepih umetnosti. V cerkvi (udi grobnica v vizitacijskem zapisniku iz leta 1778 piše, da je v svetišču graške cerkve kripta (grobnica). Najbrž so lam pokopavali zemljiške gospode, morda tudi dušne pastirje. V enem Cerkev ima lesen stolpič. Okrog od prejšnjih zapisnikov o pregledu cerkve je pokopališče.« Sedanji stolp 'so prizidali 1729. leta. Gotovo so prejšnjega, ki je stal na samem, tedaj podrli, če se ni podri sam, saj na) bi se že 1698, leta nagnil. Vsaj tako je mogoče sklepati iz zapisa 21. marca 1698. leta, ki ga je napisal opat Stefan Kazo ob kanonični vizitaciji: »Na južni strani cerkve je čvrst in velik stolp, ki pa se nagiblje proti vzhodu. V njem so trije zvonovi. Stolp je pokrit zžlebnjaki.« Graška cerkev je imela torej stolp posebej, kar je menda izjema med starimi prekmurskimi cerkvami. Zgodovinar Ivan Zelko )e v tej zvezi svojčas zapisal: »Ako pomislimo, da so v gotski dobi stolpi župnije piše: »Od mrliča, ki se v cerkvi pokoplje, se zahteva 1 srebrn tolar, ki ga sprejme v varstvo praviloma spojeni s cerkveno stavbo, kakor nam pričajo gotski zvoniki tudi pn prekmurskih cerkvah. na primer pri Sv. Jurju, na Tišini, v Martjancih in Turnišču, potem se nam vsiljuje misel, da je ta stolp starejši kol gotski zvoniki pri preostalih prekmurskih cerkvah. V predromanski dobi stolp ni v orgaiLski zvezi s cerkvijo. Nadaljnji razvoj je šel v smeri, da se stolp gradi v povezovanju s cerkvijo. Stolp je v srednjem veku podoba moči. Tudi graški stolp je bil mogočen, kot je bila veljavna tudi župnija zaradi svoje starodavnosti, obsežnosti ob mogočnem zemljiškem gospodu, ki je bil od 11. do 18. stoletja centralna osebnost puli- tične in vojaške moči gornjem Prektnuijii... Natančnejši ogled celotne zgradbe dokazuje, da med ladjo in prezbiterijem nt običajnega in potrebnega razmerja. Ladja nosi Plečnikova cerkev Dolgoletni graški župnik Ivan Kolenc je v Stopinjah 1974. leta zapisal: »V dobi velike svetovne gospodarske krize je bila tudi graška cerkev v slabem stanju. Hudournik, ki teče na severni strani ■ cerkve, si je iskal pot vedno bliže cerkvi. Stene v ladji so pokale, ker jih je mogočen baročni obok s svojo silno težo rinil narazen. Ko- 1 misijski ogled predstavnikov S po- j meniškega urada v Ljubljani pod | vodstvom dr, Zadnikarja, kano- j nika dr. Osterca iz Maribora in ■ višjega gradbenega tehnika Jožeta Požauka je ugotovil, da je ves obok v ladji razrahljan in da obstoja ne- P varnost, da se zruši. Popravila se je bilo treba lotiti čimprej. Načrte za obnovo cerkve je naredil prof, Jože Plečnik. Naredil je mogočen načrt za ladjo, statiko zanj pa je izdelal Jože Požauko. 14. julija 1955 je bil v štirih urah porušen stari obok in nato smo po Plečnikovem načrtu zgradili novega. Zidarska dela je opravil stavbni mojster Franc Klement iz MaljaŠevec. Plečnik )e s svojevrstno mojstrovino nadomestil prejšnji obok in ga za 3,30 metra dvignil do ostrešja. Tlak cerkvene ladje je zvišat za 7 slopnic, kat se dobro vidi v stolpu, ko stopiš v cerkev. Kor je popolnoma nov. Pozornost vzbujajo luči v cerkvenih stenah (narejene so iz domače keramike), ki čudovito osvetljujejo cerkveni prostor. Stranski oltar je po Plečnikovi zamisli izdelal arhitekt Tone Bitenc. Sliko sv. Družine je naslikat akademski slikar Stane Kregar. Plečnik je imel Se veliko načrtov. Povabili smo ga na blagoslavitev, ki je bila 23. oktobra 1955. leta. Na povabilo je odgovoril: ,Po človeškem predvidju se vaše slovesnosti prav gotovo ne bom mogel udeležiti. Poiotnijena barka sem’.« Graški župnik Štefan Kuhar me je popeljal na ogled cerkve Marije Vnebovzete. V njej se združujejo v celoto različni arhitekturni slogi. Še posebej pozoren sem poslal na 1737-1740, Ivan Luttar je deloval krajši čas (1740-1741), Janez Lepe-ŠiČ je bil med 1741. in 1754. letom, ko je prišel Mihael Čenar in ostal do 1774. leta. Franc Sukič je bil doma na Trdkovi, graški župnik pa je bil od 1775. do 1796. leta. Tedaj je prišel Simon Čergič, po rodu »beli« Hrvat, ki je župnikoval do 1803. leta. 1804. leta ga )e nasledil JanoS Vrečič, rojen v Martjancih, ki je bil graški župnik da 1806. leta. Štefan Ficko iz Vidonec je bil župnik v letih 1806-1820, ko se )e zaradi hude bolezni odpovedal župniji. Prišel je Jožef Marič, rojen v Krogu, in ostal do 1826. leta, Jožef Cipot iz NorSinec je deloval Zemljič iz Murske Sobote (1887-1891), Alojzij Kous (pravi-zor 1892-1898)/Rudolf Bednarik iz Dobre Vode na Slovaškem (1898-1937), Ivan Kolenc iz Gomilice (1937-1973), Štefan Recek iz Gomilice (1973-1981), sedanji graški župnik Štefan Kuhar, ki je župnijo prevzel 1981. leta in se (podobno kot njegovi predhodniki) izkazal ne le kot dušni pastir, ampak tudi kot dober organizator del pri nenehni skrbi za sakralni objekt, pa je doma s Trdkove. Potem ko mu je umrla mama, ki je skrbela za gospodinjstvo, je v župnijo povabil sestre sv. Križa. Prišli Sta dve: Jerneja Kranjec, rojena v Veliki Polani, in Mirjan Ferčak, doma v Renkovcih. Njuna lika: urejeno gospodinjsi''^^ pri kalehezi, vodenje petja, orgle spet donijo-;^ obredi pa niso le v ampak tudi v vaških doncih (vsako nedeljo v mesecu) in v (vsak prvi petek v mesecu nedeljo v mesecu) Leju j bilo v župniji Marije pteu 25 krstov (več kot dve tem), 26cerkvenih kot dve leti pred lernj ee^ seje poročilo 11 parov, ku L manj kot v letu 1091 rouk obiskuje 220 je dala zadnjega . lija Kovača) 1980- fid kev je romarska. Ljudje jajo priporočit zlasti vs^ ovmiefu Lrt 1/* fnrno v Renkovcih. v ■^] I avgusta, ko je farno pr< Stefan sob' i v ■■ 36 JANEZ Nad pritličnim pasom slikarij, na I južni poševnici in nad južno prezbi-terijsko steno, poteka sloviti dokumentarni napis, ki govori o gradnji j in poslikavi martjanske cerkve. | Napis namreč pravi: item anno j M'’CCCLXXX'’ edificata fuit ista ecelesia videl icet t(ein)p(or)e ple-bani Erasmi * p(er) manus Johan-nis Aquile de Kakespurga ori-undi... (depicta oz. omata 7), kar bi v prevodu pomenilo, da je bila cerkev zgrajena leta 1392, za časa župnika Erazma; z roko Janeza Akvile, izvirajočega iz Radgone (poslikana oz. okrašena ?). Če svojevrstno oblikovan in izpeljan obok cerkvene ladje, ki je sestavljen iz množice keramičnih ploščic premera JO krat JO centimetrov, lete pa so položene na lesene opornike. Občudoval sem čudovito prenovljen Marijin oltar, za katerega so restavratorji porabili 4.350 zlatih lističev, velikih 8 krat 8 centimetrov. Obnovili so tudi kipe sv. Jožefa, sv. Janeza Krstinika, angele.. Župnik me je opozoril na zidni tabernakelj, ki ga zdaj sicer ne uporabljajo več za shrambo Naj- cerkveni ključar, uporabi pa se za , , , zidavo cerkve.« Takoj naj dodam, ■ svetejšega, vendar je še zdaj nekaj da so grobnico spet odkriti 1980. leta, ko so napeljevali centralno ogrevanje. Tedaj so se namreč pred oltarjem tla vdrta. V odprini so našli slabo ohranjene ostanke rajnih. Leta 1698 je imela cerkev štiri oltarje. Glavni, krilni oltar je bil Marijin in je iz pozne gotike. Ta oltar je skupaj z dvema stranskima 9. septembra 1729. leta blagoslovil škof Ladislav iz Csanada. Ta oltar so ob restavriranju 1829. leta nekoliko preuredili. Poročilo iz teta 1698 pa omenja kapelico - božji grob, vsekan v hrib na južni (zunanji) strani cerkve. V dobo pred reformacijo naj bi postavljali na pokopališčih ob cerkvah posnetek Kristusovega groba iz Jeruzalema. V graškem grobu je bito tudi razpelo. Svojčas so pri Gradu domovati člani viteškega reda in domnevajo, da so božji grob dali postaviti oni. V srednjem veku naj bi imet eden od teh redov v posesti graško Župnijo. Po letu 1685, ko je izumrla rodovina Szechy, je prišla do graškega veleposestva rodovina Franca Nadasdpa, katerega brat Ladislav je bil škof v Csanadu. V18. stoletju je Nadasdgeva rodbina pokazala veliko naklonjenost katoličanom m njihovim cerkvam. Po svoje pa so k oživitvi verovanja pripomogli tudi tako imenovani puŠČavmki, ki so s svojim moralno neoporečnim in verskim življenjem dajali zgled »zavedenima množicam, ki so bile posebnega, med drugim zato, ker ima vratca iz kovanega železnega pletiva. Sicer pa graška cerkev meri v dolžino (skupaj s prezbiterijem) več kot 26 metrov, cerkvena ladja pa je Široka skoraj 11 metrov. Ob prezbiteriju je novejša zakristija. Zdaj pa bom v nekaj stavkih orisal še nekaj drugih pridobitev v zadnjih dvajsetih letih. Temeljito so obnovili notranjost in zunanjost cerkve. Tako so 1988. leta z zvonika odstranili ves prejšnji omet, nato so goli zid oprali z močnim curkom vode, pozneje pa so ga na novo ometali z malto in končno prebelili z gašenim apnom. Z njim so prebelili tudi druge zunaje dele cerkve. Del sirehe so prekrili s staro opeko, drugi det ostrešja pa je dobil novo opečno kritino. Novi so žlebovi, odtočne cevi, strešne in zidne obrobe. Na zvoniku so postavili križ z novim »jabolkom«. V cerkvi je tudi nov daritveni oltar, obrnjem proti ljudstvu. Domiselno so napeljali centralno ogrevanje za cerkev in župnišče, ki dobivata toploto iz istega energetskega vira. Čeprav sta skoraj sto metrov narazen, Torej so napeljali toplovod. Nove so električna napeljava in seveda tudi luči, od katerih so nekatere halogenske. V tej »kroniki« seveda ni mogoče zapisati vsega. Vsekakor pa želim nanizati imena katoliških du- izhajamo iz vsebine napisa, potlej jo je nujno interpretirati smiselno tako, da kaže letnico 1392 razumeti kot leto dokončanja gradnje marijanske cerkve, s poudarjeno vlogo župnika Erazma. Drugega dela napisa, ki se nanaša na Janeza Ak-vilo, pa ni mogoče pojmovati drugače kot slikarjevo avtorsko signaturo in je zategadelj ne moremo časovno postaviti v leto 1392, ampak je morala nastati pozneje. Dokumentarni napis se doslej ni enotno interpretiral. Mislilo se je, da je Akvila cerkev tudi zgradil in šele zatem poslikal. Res je. da je mojstra Akvilo mogoče videti v dvojni vlogi, toda predvsem kol slikarja. Da je bil podjeten, pa itak ne moremo dvomiti, kajti za izvrševanje naročil si je omislil delavnico, s sodelavci, ki so po ustvarjalni pričevalnosti vendarle zaostajali za njim. Mojstru ob bok se je postavil le neki anonimni sodelavec, ki je prav v Martjancih izpričal v internacionalni gotski slikarski govorici naravnani rokopis. Zaradi njegovega deleža, formalnih inovacij in navsezadnje prepoznanljive slikarske forniiranosti lahko govorimo, da gre za ustvarjalca, ki je v delavnico vnesel povsem sveže češko obarvane formalne obrazce. Tako do- Martjanci, sv, Martin oživlja tri mrtve viteze, po 13^^ '4 Toda v Martjancih, kar ugotavljamo in odkrivamo šele danes, so prizori naravnam in opozarjajo na karitativno vlogo vernilta in cerkve. Ideja torej, ki se od plemiško vzvišenega in posvetnega obrača k preprostemu verniku ter ga s svojimi prikritimi podmenami nagovarja k darovanju in krščanski bimo v slikarski delavnici Janeza dob roti) ivosti. Prav imenitno je, kako se ta Akvile nov slogovni profil, ki ga udejanja večina prizorov v prezbiteriju, izstopajo pa zlasti liki apostolov, V njih se kaže nov, češkemu slikarstvu zadnje četrtine 14. stoletja ustrezajoči slikarski slog. Po apostolih prepoznani)ivi Akvilov sodelavec zato gotovo zasluži začasno avtorsko atribucijo mojstra marijanski h apostolov. Vlogo Janeza Akvile kot vodilne osebnosti v slikarskem jiodjeiju je v Martjancih videti predvsem v organizaciji poslikave. Če smo v Turnišču oz. tamkajšnji prafarni cerkvi mogli ob poslikavi ugotavljati, da gre za izrazito plemiško ustanovo, z jasnim vplivom naročnika, posebej Ladislava I, Bdnffvja, pa je ikonografska shema poslikave v Martjancih podrejena drugi viziji. Tudi naročnik, očitno župnik Erazem, je pripadal drugemu nazorskemu sloju. Prezbiterij kot prostor naj-svetejSega, kjer se dogaja liturgija, s poslikavo predstavlja aluzijo na v srednjem veku izjemno živo idejo predstave o nebeškem Jeruzalemu. ideja uresničuje v izbiri svetniških likov in njim namenjenim prizorom. Že sam patron sv. Martin v znamenitem prizoru, kjer jezdi na konju m skorajda golemu revežu odreže kos svojega bogatega, s krznom podloženega plašča, alu-dira predvsem na karitativni akt ler nas. če smo nekolikan) Špekulativni, napeljuje, naj ludi sami, kajpada z mislijo na iriaierialno bogastvo, darujemo revnim. Nasproti tega prizora je na južni steni upodobljen sv. Martin, ki obuja k življenju tri mrtve viteze. Da gre res za mrtve viteze, naturalistično ponazarjajo meči, s katerimi so žabo-. deni plemiči. Prizor plastično in silovito v svoji skorajda grobi neposrednosti kaže na čudežno dejanje svetnika, vendar pa je v upodobitvi lahko iskati namig na Kristusovo ozdravljenje Lazarja in se na simbolni ravni osmišlja krščansko upanje k vstajenju. V karitativni funkciji moremo razumeti tudi celopostavne like svetnic, naslikane na treh sklepnih stenah scenah verni pčteS nu-> slika« sv. 3IIXdrK 'P ' I rt'! ' "(P >* Si". vika z inotM*’'*'J. Na južni stran' P prva naslikana ska. ki sicer v sredtijePi v ljubljena ppji«'Sa.(^.r ob njej se v P/ steni sv. Apolonija s ob njej se v -rešitvi resi VI etatis) pridru^ ti^^ kovno reducit Sljajo ,ii 1993' S*-' maja 1993 stran 15 ijt'! (Miril itn«? IK**’ flirf 150 bot** .rr* ,vjl^ vttcr jrv let(h ■nje- J ^•1 I U'..J •5 Ig/ K (It ‘i ,/■ > 1 1 I > I I I I kronika Je bil ustreljeni nedolžen? ^•»novljen proces o industrialcu Josipu Benku - Prvoborec pravi, daje bil njihov človek jugoslovanske armade za Štajersko iti Prek- ISMs obsori-!* predsedoval poročnik Rudi BoroviČ, je 1. junija kiLv>i. X t^dsi nncPctniLa in indiictrifilrva Incina ki pa vsebine pisma. Na obnovlje- Za varnejšo vožnjo 56-1 etnega posestnika in industrialca Josipa "Sjdo bo Pobote na »kazen robije za dobo 12 let, na časti in na zaplembo njegove celotne im o vin e«. V obrazložitvi sodbe piše, da lan in (J J’ . Časa okupacije Prekmutja po Madžarih, kot član v'*™. Madžarskega kulturnega društva vendske ? Miitsy s odbora v Sombathelju, občinski svetnik 'Itotoiifa^ • ’ Stranke madžarskega življenja, član kazina ' umiiJ’*' P*‘s'®ljnik gasilcev aktivno sodeloval z okupatonem l ' ”■ ■" ■ _ podpiral okupatoija pri madžarizaciji sl oven- nem postopku so zaslišali več prič. Prvoborec Stane Červič je V Prekmurju, saj je uvajal sivo pasmo.., Aprila leta 1945 se je kra- 'H proslavljal madžarsko okupacijo ter s tem živ] ” ' l'''“F*r“‘ iiKupaiorja pn mauzanzaciji sioven- (2.) da je podpiral izrazito fašistične 1941, 1942' *^'dtiirbund, kateremu je daroval 500, v le-P» po 100 pengov in enkrat 8 kilogramov dn'** 1 P“®čičastih križev pa $ prispevkom 1.500 pen- Ushr K aprila 1944. ovadil madžarskim oblastem * !“.'!i _ ^belica Sašo RihniLnria. Ha jp aHČpI v nartiTanp In •enea Sašo Ribnika tja, da je odšel v partizane In hjegovo aretacijo, kakor tudi aretacijo njegovih H bili radi pripadništva k narodnoosvobodilnem ... pnpaanisiva k naruanoosvoDiiaiinem madžarskih sodišč na veČ let ječe in je še 3 usoda neznana. Sa 'n sicer 12. vr-P’ j® (drugo-za s Jy'?JC vojaškoSO’ .“»rodov J ” ■■ Kosina , Obsodilo »na na trajno iz-J:]atKi(c gajjj bJeSDVe celotne pre-• ?_^Preraične imo- 'al major Marjan lA It; Uh j V ie , m obrazložitvi v imenu S katero »na i. .-!^''^ipašepiSe;»Ve- lah?' poslanec, da v službo naroda V povedal, da je bila za odhod v partizane potrebna zveza. Le-te pa s hrvaškim partizani (kamor sta nameravala Ribnikar in njegov znanec) niti oni (slovenski partizani) niso mogli vzpostaviti. Čez Muro so se vozili z brodom in s ponarejenimi prepustnicami, čolne pa so uporabljali tihotapci. Červič je še povedal, da je bil Benko »naš človek«, ki je gmotno pomagal partizanom in preprečil, da bili on (Červič) in sodelavci 1944. leta likvidirani kot talci. udeležil velikega mitinga v Murski Soboti. Če bi se čutil velikega krivega, bi se umaknil,« je med drugim zapisano. Pretresljiva pa je bila izpoved Marjete Gujt iz Maribora, ki je imela v pred- in medvojnem času v Murski Soboti pogrebni zavod. Dejala je, da je Josip Benko podpiral partizanski boj, s paketi živil pa zlasti družine, katerih člani so bili zaprti. Ko so ga zaprli in je stekel postopek, seje sama prijavila, da bi zanj rekla kako dobro besedo, a so ji udbovci Na naših cestah je vsak dan več mladih voznikov koles z motorji, ki pa ogrožajo sebe in druge, če ne poznajo dovolj cestno-prometnih predpisov oziroma če jih ne upoštevajo. Naš izdelovalec takšnih koles - tovarna TOMOS iz Kopra - je bil pred 4 leti pobudnik dokaj koristne akcije za večjo varnost mladih v prometu, ki jo izvaja skupaj z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, osnovnimi šolami in še kom. Tako je bilo minuli četnek na OŠ Odranci območno tekmovanje pod geslom Za varnejšo vožnjo ’93. Sodelovali so učenci 10 Šol iz občin Lendava. Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Le- nart in Ptuj, in sicer so morali tekmovalci najprej rešiti vprašanja iz teorije, zatem pa so se pomerili še v spretnostni vožnji s kolesom z motorjem. Vse je potekalo dokaj uspešno in rezultati so bili zelo tesni. Prvi dve ekipi sta čakali nagradi kolesi z motorjem in zaščitni čeladi. Po seštevku vseh točk seje pokazalo, da so bili najboljši učenci ) OŠ Grad in Benedikt. J G. ! } Kristina Barbarič iz Murske Sobote, ki je delala pri Benku v fakturnem oddelku, je povedala, da je bil v tovarni med okupacijo oficir. Ko je prispela pošta, so ga poklicali. Enkrat je videla, da je oficir imel v rokah pismo. Za vsebino ni vedela povedati. Dejala je, da je zagrozili, da bodo dali na »tehtnico« še njo. »Če bi bil izdajalec, potem bi lahko izdal mene in mojega moža, saj sem bila aktivistka OF in hodila k njemu po živila za partizane.« tom enote temeljnega sodišča v Murski Soboti, iti mu je predsedoval sodnik Dezider Novak. Javni tožilec Ludvik Gor-njec v obnovljenem procesu Josipu Benku ni očital dejanj, navedenih pod točko 1 in 2 (simpatiziranje z okupatorjem in gmotno podpiranje), ampak le še ovadbo Saše Ribnikarja iz Murske Sobote, Leta je zdaj na sodišču povedal, da je bil od februarja 1941 do aprila 1944 vajenec v Benkovi mesni industriji. Tedaj pa se je odločil, da gre z znancem Nedeljkom (priimka se ni spomnil), ki se je skrival pri njem, v partizane. Čez Muro in dalje v Medžimurje sta pri Bistrici nameravala s Čolnom, vendar sta nekaj sto metrov pred reko naletela na madžarsko zasedo, pozneje pa so ju zaprli in obsodili. Na sojenju naj bi sodnik pomahal s pisemskim ovitkom, naslovljenim na Ribnikarja v Benkovi tovarni. V pismu naj bi neki Anton Damiš zaželel Ribnikarju srečno pot v partizane. Iz tega so partizani sklepali, da je pismo Josip Benko prestregel in Ribnikarja »za- bil Benko dober človek. Gujtmanova je v nadaljevanju govorila o usmrtitvi Josipa Benka, ki so ga 15. junija 1945 s tovornjakom prepeljali s še enim obsojencem iz soboških zaporov na pokopališče. Med i Kmalu po vojni ga je vprašala, zakaj se za nekaj časa ne umakne. »Zakaj bi Šel? Zato, ker sem podpiral siromake in partizane?« ji je odgovoril. V postopku zoper Benka ni bila zaslišana. Štefan Kuhar iz Ljubljane, nekoč zaposlen pri Benku, je dejal, da je kurir prinašal pošto madžarskemu komisarju. Dokler je on ni pregledal, je ni smel nihče odpreti. Tudi je dejal, da je bil Benko »naš človek«, saj je slutil, da bodo zmagali partizani, pa je najbrž tudi zato navezal stike z rusko obveščevalno službo. Benko je tudi gmotno podprl društvo kmečkih fantov in deklet, ker je dal na volj svoj travnik za tekmovanje koscev. Vse lepo o Benku sta govorila še Štefan Merklin iz Murske Sobote, ki je podal svojo izjavo na podlagi tega, kar je slišal o Benku od svojega očeta, in Ema Benko, žena Benkovega sina Jožeta. Pričal pa naj bi tudi Peter Vujec, ki pa je pred kratkim umrl, zato je sodnik prebral njegovo izjavo, dano pred časom-p re iško- likvidatorji je bil tudi razvpiti udbovec Bogdan Hrovat, znan po vzdeveku Puklasti Miha, Okrog 17. ure so počili streli. c®. ■! I dfTr-ii '4 VV.i /i? j Za ekipo gostiteljev je vozil tudi sed mu šole c ANDREJ JEREBIC, ki se je zelo dobro odrezal, saj so mu sodniki prisodili samo 2 kazenski točki pri spretnostni vožnji. (Posnetek; J. G.) Od očividca je slišala, da so obsojencu ponudili pred streljanjem cigareto, ki jo je pokadil. Oči si ni dal zakriti, pač pa je dejal: »Smrti lahko gledam v oči, saj nisem nič kriv!« Dali so ga v krsto, zbito iz navadnih desk. Benkovim svojcem je občina Murska Sobota 1950. leta dovolila prekop v družinsko grobnico. , Kako bo po vsem tem, kar je bilo povedano, odločilo soboi ško sodišče? Za zdaj je razprava prekinjena, kajti sodišče je sprejelo pobudo javnega tožilca, ki je predlagal zaslišanje Desenke Fefer, ki je zdaj nekje v Švici, je pa bila v partizanski (?) skupini DamiŠ-Ribnikar; obramba pa je predlagala zaslišanje dr. Janeza Nemca iz Maribora. Jožeta Gregorca s Ptuja in Sidonije Fišer iz Murske Sobote. Srečanje treh dežel »Cerkev prihodnosti - domovina mnogih narodov!« Pod tem sloganom je potekalo nedeljsko srečanje katoliških vernikov iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, Zbrali so se pred župnijsko cerkvijo sv. Benedikta v Kančevcih, da bi bili pri trojezični božji službi, ki jo je daroval škof Jožef Smej. Le-ta je pozdravil vernike iz vseh treh držav v njihovem jeziku, pa tudi evangeličane, ki žive na tem goričkem območju. Pred mašo so se zvrstili govorniki: dr. Jože Magdič iz Slovenije, dr. Judita Pave! z Madžarske in Ernst Waldstein iz Avstrije, ki je med drugim dejal; »Zbrali smo se, da bi poiskali skupno, ne da bi pri tem izgubili naše posebnosti, ker priznavamo, da je Bog ustvaril barvit svet, vendar je vse barvite njcgo- lis „ -‘'-'P«oiju, da viiJiol^upacij- »rabile . “ekdai v? ■obtoženec Hrti “ videl '■ Je pač 'ib”*'"® l Teupčijo -S^lužbJ“JJJ. kaj ii ie Pb okun ra ko: ■“is-tM ’"'Ir ali pzed dve PTtliSr' ' postavi hi,'*’*''*' ^’oven-ki “hi,®''Pa da ° ® ^ra zve-svojo kot Udinja X ■ vso pospeše- le Ha ^uhS’’*"o« Je le v svoje ter mu in koliko ■ Videl se udinja oku- svo- d^ugo :c se je ^^^‘bora, ^'^bote, je Francem vestno ovadil madžarskim oblastem, dobro zavedajoč se, kakšne posledice čakajo Ribnikarja« (citat iz obsodbe). Ribnikarju so na tedanjem sojenju (po)kazali kuverto, ne val nem u sodniku. »Benko je zaslužen za razvoj živinoreje ŠTEFAN SOBOČAN • • ki do- postopka, i'«*!?®’*® '* ttnei I Ib1 posameznosti zbral v eni sliki.,,«. Verniki iz treh dežel. Četudi govorijo različne jezike, so bili na nedeljskem srečanju eno obče- stvo. š. S. ž Ma £f5u? Zgodilo se je • ** Registrske tablice po želji želite imeti na svojem avtu oziroma motornem kolesu registrsko tablico po lastni želji? Izpolnijo vam jo, seveda če ste popravljeni dati sedemkrat več kot za navadno tablico. Kdor želi imeti na svojem avtu posebni registrski tablici, se mora oglasiti na občinskem oddelku za registracijo motornih vozil, kjer bo izpolnil formular, plačati pa je treba 40 tolarjev takse in 14.000 tolarjev kavcije za registrski tablici po želji. To pa je sedemkrat več kot staneta navadni tablici. Denar, ki ga dobijo na ta način, gre v državni proračun in je namenjen preventivnim akcijam v cest-•nem prometu, Posebni tablici izdelajo v največ dveh mesecih, zanju pa je treba plačati, ko vozilo registriramo, 4.000 tolarjev. Če želimo imeti tri tablice (eno za prikolico), potem je treba vzeti iz denarnice 6.0(X) tolarjev. Registrsko tablico po želji si je mogoče pri. dobiti ne le po preteku prometnega dovoljenja, ampak tudi med njegovo veljavnostjo; registrsko Številko pa si lahko mezno dvakrat veČ, kot če bi vzeli »navddne« tablice. Omenjene tablice so odsevne, kakršne bodo čez čas tudi navadne. Registrske tablice, kot so si jih zamislili lastniki avtomobilov. so »okužile« tudi Prlekijo in Prekmurje. In kaj je mogoče zapisati na tako registrsko tablico? Registrsko območje in močja MS in grba napise: SDM-1 (Sadam?), SOOS (to ni klic v sili, ampak Šoš) LA-URA-1 (katera je 2) VB-007 (neki James Bond?), VUK (volk?), LEON (kaj pa Leona?), BASA (to ni »dasa«, ampak Baša) ING-GRA (oh, kak mercedes!), PUPA-F (kaj pomeni skrivnostni F?), GRAD-41 (vemo, kam na skrivnostni šunko), METKA (lepotička) INES (»predaj« SRECHO (neki se, Ines) Srečo), tudi »rezerviramo«, da bi jo pritrdili na jeklenega konjička, ki ga ta Čas še nimamo, ga bomo pa prej ali slej dobili. Za pravne osebe, ki naročijo več kot deset takšnih tablic, znaša faktor tri; tisti, ki naročijo več kot 2fX) registrskih tablic po lastni želji, pa plačajo za posa- grb sta nujna, izbrani del pa ima lahko najmanj tri in največ Šest znakov. Črke Č, Ž in S za- radi strešic odpadejo, črka B in Številka 8. črka I in številka 1 ter črka G in številka 6 zaradi podobnosti ne smejo biti druga za drugo. Izbrani del registrske tablice ne sme vsebovati tujih črk, kot so X, Y, W ali Č in D. Črka O in številka 0 ne smeta biti skupaj, kombinacija črk in številk pa ne sme biti takšna, kot se uporablja na serijski tablici. To so torej omejitve, vse (?) drugo pa je prepuščeno domišljiji in željam avtomobilista, ki je za to pripravljen odšteti okrog 20.000 tolarjev. In kakšni so »okusi« pomurskih avtomobilistov? Navajam tele posebne registrske ' oznake, ki imajo ob oznaki ob- ROBI-13 (trinajstka ni nujno nesrečna), KUZMA (prihodnji Črpalkar) ORION-1 (kje je saksofon?), NATAŠA (ni Vestnikovka); »domiselni« pa je tudi prebivalec Murske Sobote, ki je odštel lepo vsoto denarja, za registrsko oznako na motorju MS-IIIL na avto pa MS-IIII (preberite na glas in napišite, kaj ste slišali!). Prleki in Prekmurci »udarjeni« na nove avte. so »Ju- gecov« skorajda ni več, kaj šele »fičkov«; med sila redkimi, ki Še »brusijo« »peglice«, pa so pisec teh vrstic in Se kdo, ki se izpostavljat mo) velikim »makr-nam«, kot so tovote, audiji, mazde, nissani, mercedesi, renaulti, citroeni... Je že tako, da »vsak kmetič ima svoje ve- selje*. Š. SOBOČAN Katarina K. iz Trimlinov se je 19. maja peljala skozi vas. Vozila naj bi z neprimerno hitrostjo. Z njene desne strani je nenadoma pritekel na cesto in pred vozničin avto 4-letni otrok iz Trimlinov. Zaradi hudih poškodb je med prevozom v zdravstveni dom umrl. V četrtek,-20. maja, -popoldne se je smrtno ponesrečil 33-letni Maks T. iz Brengove. S traktorjem, h kateremu je imel pripet obračalnik, je spravljal seno. Zaradi dela na strmem pobočju se je vozilo prevrnilo in traktorista pokopalo pod seboj. , Med siliranjem trave se je hudo poškodoval Jože J. iz Lipe. 18. maja, ko seje zgodila nesreča, je pomagal znancu. Pri delu je bil nepazljiv, zato mu je stroj zagrabil dlan desne roke. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. V soboto, 22. maja, okrog 10. ure se je smrtno ponesrečil Jožef T. iz Budinec. Ta dan je Miranu H. pomagal pri gradnji hiše. Med delom je padel v 1,70 metra globoko gradbeno jamo, v kateri je štrlel 50- centimetrski ošiljeni kol. Pretresljiva je tudi nesreča, ki se je zgodila v nedeljo, 23. maja, v Ivanjcih. Na domačijo, katere imena pa nam na policiji niso povedali, je prišla na obisk 7-letna deklica in opazovala, kako so s pomočjo avtomatizirane naprave (vil) spravljali seno na podstrešje gospodarskega poslopja. Deklica je ob 16,45 stala na mestu, nad kate- rim se je v višini 4 metrov ustavila utež. Usoda (malomarnost!) je hotela, da se je prav v tistem hipu pretrgala jeklena vrv. Hudo poškodovana deklica je umrla med prevozom v bolnico. V petek sta se zgodili na radgonskem območju dve hudi prometni nezgodi. Avtomobilist Aleš B. iz Žepovec naj bi med vožnjo skozi Spodnje Ivanjce izsilil prednost pred osebnim avtom, ki ga je vozil Jože B. iz Trnovske vasi. Nastala je večja gmotna Skoda, sopotnik v izsiljevalčevem avtu Helmut T. iz Avstrije pa se je hudo poškodoval. Druga nesreča se je zgodila v Črncih pri Apačah. Rudolf N, iz N asove je z osebnim avtom tesno prehiteval kolesarja Jožeta L, iz Mahovec. zato je zadel njegovo kolo. Kolesarja je vrglo na pokrov motorja, nazadnje pa je hudo poškodvan obležal na cesti. GRADITELJI POZOR! Kupcem sporočamo, da smo 3. maja odprli novo BETONARNO V Gornji J Radgoni. Smo na prostoru i prejšnje obrtne zadruge 14. oktober. Poleg betona vam ponujamo tudi prevoze! BETONARNA PETELIN, Gornja Radgona telefon: (062) 306980. stran 16 vestnik, 27. mj lial^ Kasaške dirke Judo šport Zmaga Durasa (Jože Sagaj) v Komendi v Komendi so bile kasaške dirke, na sporedu pa je bilo sedem voženj. Zopet se je izkazal Duras z Jožetom Sagajem iz Ključarovec, ki je zmagal v najpomembnejši sedmi dirki za memorial Janka Juhanta s kilometrskim časom 1:20,1 pred Letjo (Kukolj) 1:20,8. Od ljutomerskih kasačev je zmagal še Lex (JureS) v peti dirki. Lasa Red (Osterc) je bila druga v Sesti dirki. Tretji mesti pa sta zasedla Agrina (Osterc) v prvi dirki in Fiskon (J. Slavič) v (hmgi dirki. Košarka Pokal Sobote gostiteljem v Murski Soboti je bilo drugo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Sobote, ki ga je organiziral Judo klub Murska Sobota. Na tekmovanju je stMlelovalo 130 judoistov iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Lep uspeh so dosegli gostitelji, saj so v skupni uvrsdtvi zasedli prvo mesto s 55 točkami pred Gorišnico, 51, in Ivom Rejo iz Celja, 49 točk. Od pomurskih E5j Šah Boris Kovač zmagal Pri krotkem bKuJ« je bil de^sti in hkrati zadniji littliAkreifij Vt (Kft IP dein^ Šabov^ turnir, ki se ga je ndel^lo 46 Sabiste^— Boris Kovač z 8 to&«ni p^ Novačanom, 7, , Vsdanečičeoi in ForŠuimičem, po ? točk. Skupni s** J I etrtnol m ^onuMOtoem, po t tocK, anup*« । । tuinitjih je postal Boris Kovač (Radeoste' devetih tuttntjuije pustni UVI« tOiSfcami pred Mitanom 625, Markimi j^jzom KOMtm, 320, Daniioin Hijeni, 268* 222. Alfanom Žganceth, 219, Davidom HabJaniiSeiib 1 žki^čuikom, 171. Bogdanom Harijera. 160, JanlKMii [*!■ t>ySlQQKWlt X/X, MiijcTOt xw, 14^ Franjem Crt^ioiii, 13Z, Stefamrm Režonjo, - V prvem kolu slovenske košarkarske lige za starejše deklice je Pommje premagalo Kozmetiko Afrodito s 30:26 (Horvat 9, Kos 7). - Na Vranskem je bilo državno košarkarsko prvenstvo OŠ za mlajše deklice. Ekipa OŠ III. iz Murske Sobote je premagala OŠ Vransko s 46:43 in izgubila z OŠ Školča Loka z 22:36 ter zasedla peto mesto. Najboljši strelki: Broderjeva 28 in Svetinova 15 točk. (ZT) - V prvem kolu tekmovanja v drugi slovenski mladinski košarkarski ligi je Pomurje premagalo Starše s 114:14, Najboljši strelci pri Pomurju: Balažič 16, Polanič 16, Ivanec 14 in Horvat 13 (SD). Tenis------------------------------------------------------------- Zmagal Skraban v organizaciji teniškega kluba Mesič iz Murske Sobote Je bil prvi teniški turnir. Med 19 tekraovalei Je zmagal Skraban (Murska Sobota), ki je v finalu premagal Fišingerja (Ljutomer) s 7:5 in 6:3. Na tretje mesto pa sta se uvrstila Babič in Miloševič. Na teniškem turnirju v Malečniku je bi1 ženski teniški turnir. Udeležila se gaje tudi Manina Bagari (TK Mešič) in v konkurenci mladink zasedla drugo mesto. Tenis___________________________________' ■______ ‘ v ’ •• J. -.J. tekmovalcev so bili najuspešnejši med pionirji: Hašaj (46kg), Cikajlo (50 kg), oba Murska Sobota, in Babič (34 kg), Lendava, ki so zasedli prva mesta. Drugi Je bil Čuk (55 kg) iz Murske Sobote, tretji pa Žilavec (38 kg), Horvat (50kg) iz Murske Sobote ter Škalič (nad 55 kg) iz Lendave. Lazar Je zasedel peto. Kovač pa sedmo mesto. Med mladinci Je bil najuspešnejši Sobočan Vehab, ki Je zmagal v kat. do 71kg. Tretji so bili Sobočani Mazouzi (60kg), Brozovič (71 kg) in Kerec (78kg) ter Lendavčan Čizma-Sija (78 kg). Pavlič Je zasedel peto mesto. (TK, J K) Dve zmagi Sobote Namizni tenis dorjem, 104, in Avgustom HabjaniS^n, vanjeIn je phspevato k popularistadii F -.i Tretja državna rokometna liga ' I Pomurci brez točke v predzadnjem kolu prvenstva v tretji državni moški Jff pomurske ekipe ostale brez točke. Rezultati: Drava : (Husar 4, Buzeti 4, Ritonja 3), Mladinec : Velenje 25:28 i Gomboc 7), Ange! besednjak : Razkrižje 24:19 in Moskanl 28:26 (Javernik 8, Prajjak 6). V soboto praznik teka v Radencih , Na maratonu prvič tudi sloveni državniki v Radencih je vse nared za največjo množično I . Začelo se je prvenstvo v tretji državni teniški ligi, kjer sodeluje ekipa TK Murska Sobota. Sodobočani so v prvem kolu premagali TK Kidričevo s 5:0. Za Soboto so zmagali: Bežan. Babič, Mekicar, Čerpnjak in dvojica Čerpnjak-Babič. V drugem kolu ie Sobota premagala TK Rogaško s 5:0. Za Soboto so zmagali: Bežan. Bežan, (JŽ) Orientacijski tek-------- u ie Sobota premagala TK Rogaško s 5:0. ., Skraban, Babič, Čerpnjak in Škraban- Zrinski državni prvak v Cerkljah je bilo državno prvenstvo slovenske vojske v orientacijskem teku. Lep uspeh je dosegel pripadnik 76. protioklepnega diviziona iz Murske Sobote Peter Zrinski, saj je zasede! prvo mesto in naslov državnega prvaka. Zrinski bo konec julija sodelovat na svetovnem vojaškem prvenstvu na Madžarskem. VereS je bil osmi. /jfni X zvenečo žogo Solar prijetno presenetfl v odlični organizaciji NTK Potrošnik je bilo v Murski Soboti drugo državno prvenstvo za pionirje in pionirke posameznike in dvojice. Sodelovalo je 154 igralcev in igralk iz 26 slovenskih klubov. Na tekmovanju so iz Pomuija sodelovali le številni igralci soboškega Potrošnika, medtem ko igralci Arconta iz Gornje Radgone iz nerazumljivih vzrokov niso nastopili. Tekmovanje je odprl predsednik sobc^ke občinske skupščine Andrej Gerenčer. Gostitelji so osvojili tri medalje in dosegli velik uspeh. Daleč največji uspeh je dosegel Miran Solat, ki Je nepričakovano, vendar zasluženo osvojil srebrno medaljo. V osmini finala je premagal reprezentanta Semoliča iz Kopra, v četrtfialu Stropnika iz Radelj, v polfinalu pa reprezentanta Retelja iz Novega mesta. Šele v finalu ga je ugnal lanski državni prvak Petrovič iz Preselj z 2:1. Horvat ie /nradi neugodnega žreba izgubil z istim igralcem v četrtfinalu. Kocuvan je pristal med 32. najboljšimi. K«v>[-Sour ic SKčdiA ireiie tiKsn. kar j« prav uko i«p uspeh. Tretji pa je bil tudi Horvat skupaj s Halasevo (Šampionka) v mešanih dvojicah. Kaže, da Je pri Potrošniku dobro delajo z mladimi, kar Je predvsem za4uga ambicioznega trenerja Mirana Mo&ana. (M.U.) v Kadencih je vse nared za najvetjo mnozicuu v Sloveniji -13. mednarodni Maraton treh sre, ki bo v j, 1993, ob 14.30 s startom pred hotelom Radin. Letošnji drugič spejjan skozi sosednjo Avstrjjo, tek na državno prvenstvo. Letos se bodo maratona v Radenein tild« navanlfkaiki it A,vetm«i m mAV«rtiiA_ Nnvnct letOSllFS" ., tudi paraplegiki iz Avstrije in Slovenije. Novost maratona pa bo tek dovenskih državnikov na Čelu s Milanom Kučanom, ki bodo tekli na 10 km. Nagrade za ^.^ornja bodo državniki namenili otrokom, obolelim za tonska progra bo potekala .skozi kraje: Radenci-GorHp ska Radgona-Žetinci- Gederovci-Mtirska Sobota-Bab denci. Tekači malega maratona pa bodo v Petrovcem, Petanjcem v Kadence. Za prestop (»“'Jr Štartna številka tekačev. Tekači bodo zelo veseli t»lra Ah nPAfli Tlaeti ije*i ki ga ga nAdaK na nai^A^O tlPr^ ..udi teka ob progi, zlasti tisti, ki so se podati na najteže i"\\HFt^ < fl* K* ■uk.lA ^.an. UAMVA vav^A 9A Al.lAal.4AV dnAanAniTtllAni aUdm. t g šIk ps iKHin tiHii vvrini vode vo nhlnditev. O^anizatOljl v Radencih, kigi bo jprrnijjili vnln kultorno-zabavnih^jj kujejo, da w bo Irka ndcleliio oLrug i.599 lekačcv iil jil' J Sl^TlUje. Med lekoH bo UpuM dvhilerilt ccslnlb o^ letnrjf pr«l|e pphunete, ite TEdl «ll n*io4ll» polUHtev, Na srltienje v robote . Sol v Ce^ je bilo tekmovanje slepih m drfjofvtdtodi v igri z zvenečo Med štirimi ek^ami se je tepo odrezala ekipa Murske St^toie, K je v postavi Dušan Kcbcc^Ie, Drajp Potočnik. Stefan Maučec in Vo^nSč zasetfia prvo mcate in posrida državni pn^. Sobočani so pr^nagah Ljubljano s 1* 11. Kfai^ s 15:6 in s m. fFK)- Srečanje sodnikov Lendavski nogometni sodniki se že nekaj časa pripravljajo na letošnja srečanja s slaaiovskimi koleigi. Odigrali so dve prijateljski tekmi in Kegljanje-------------------------------------- Rekord Haiyja Steržaja Na letošnjem državnem prtenstvu kegljaških dvojic, ki je bilo na kegljiščih Konstruktorja v Mariboru in Radencih, je dosegel lep uspeh Hary Steržaj iz Ljutomera, član mariborskega Konstruktoma. Skupaj s klubskim kolegom Francem Kirbiše ra je namreč osvojil naslov državnega prvaka med 24 dvojicami. Skupaj sta podrla 3717 kegljev in prepričljivo zmagala. Hary Steržaj pa je podrl na kegljišču v Radencih 987 kegljev, kat je novi rekord kegljišča, ki ga je doslej imel njegov oče Miro z 945 podrtimi keglji. Predstavitev knjige---------------------------- Odbojka v Pomuiju v gostilni Slavic v Lipovcih so se zbrali ljubitelji odbojke na predstavitvi knjige Odbojka v Pomurju. Po pozdravnem nagovoru predsednika Športne zveze občine Murska Sobota Stanka Kerčmatja je o nastajanju in vsebini knjige govoril dolgoletni tekmovalec in športni delavec Herman Šticl. Za knjigo, ki je pomembna pridobitev in obogatitev športne litara-ture v Pomurju, je avtor ob tej priliki dobil številne čestitke. Knjiga je v prodaji po 550 SIT pri športni zvezi v Murski Soboti. Tekmovanje zmajerjev-------------------------- Drugi Štampagev memorial Društvo zmajaijčv Mavrica iz Lendave, sekcija Ljutomer je na vzlerišču v Mostju pripravilo tekmovanje v letenju z raocomimi zmaji za 11. memorial D, Štamparja. Sodelovali so piloti motornih zmajev iz Madžarske in Slovenije. Tekmovali so v natančnosti pristajanja z motorjem in brez motorja, navigacijskih nalogah, opazovanju in Časovni natančnosti. Med tekmovalci je bila vsa državna reprezentanca, ki bo Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu na Češkem. Drugo državno prvenstvo pa bo 25. junija v Mostju. V skupni uvrstitvi je zmagal Tomaž Hajser (Lendava) s 1727 točkami pred Ivom Boscarolom (Ajdovščina), 1498, Miranom Petkom (Lendava), 1200, Jankora Bezjakom (Ptuj) in Vilkom Ferencem (Lendava), 1030 točk. (J. Gajser). premagali Mladost s 5:2 in Olim- / V pijo s 3:1. V petek, 28. maja 1933, i f ob 17.30 pa se bodo srečali z nogo- metnimi sodniki Tekma bo v Dolgi vasi. iz Maribora. Hokej na travi------- Opovd zmagujejo v nadaljevanju prvenstva v državni ligi v hokeju na travi sta bila dosežena naslednja rezultata: Triglav : Pomurje 1:0 (Škrilec) in Železničar : Lipovci 0:3 (Š. Mesarič, Fistrič in Čerpnjak). Lipovci Triglav Svoboda Železničar Pomurje 10100 10 10 11 11 71 40 32 042:5 20 224:9 15 611:16 8 6 4:18 8 o 1 10 4:36 1 Mali nogomet---------- OŠ Križevci tretja v Kamniku je bil finale slovenskega prvenstva osnovnih Sol v malem nogometu. Med petimi ekipami je OŠ Križevci pri Ljutomeru zasedla tretje mesto. Šah___________________ Vsak četrtek Vestnik Kovač pred Kosom šahovsko društvo Radenska-Pongrad iz Murske Sobote je pripravilo majski članski hitropotezni turnir. Med 12 šahisti je zmagal Boris Kovač z 10 točkami pred Igoijem Kosom, 9. Danilom Marijem, Robertom Radosavljevičem in Jožetom Vučkom, po 7 točk. Xin. MEDNARODNI 'i uM MARATON TREH SRC i Radenci, 29. maja 1993 Tekaški praznik v Radencih in okolici tudi letos s pestrimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami, pestro gostinsko ponudbo ter srečelovom z velikimi nagradami. prijave za pohoda na Kapelo m št ' - ob 11.00do 14.30 in mali maraton - ob 14.00 tiskovna W tamburaSka skupina iz CfeSnjevec. moped šou, pihalna G. Radgone in Bad Radkersburga, prleška Mjcika, otroo ' - kulturno zabavni program: giasoem ansamoci tamburaška skupina iz ČfeSnjevec. moped šou, pihalni -________________________.____ _ _ yi_ * » I* ^il' I, 4 prf ■■sej’ cicibanov m T' (ici' - Ob 10.00Start ■VI*’ ■ -- ■ a iia i^h.apzvi'*' ■- ppi- - ob 11.00 start io (* ,.|it' a. VL'' !i J — vu IH.UV - Ob 15.00 STARTXIII. MeDMAr MARATONA TRt;«# - ob 19.00 sklepna prireditev z l zmagovalcev in družabnim srečanjem B i ibavni program: glasbeni ansambel ^£[3 j Ntz svidenje v Radencih! i\ 1993 S^.27^maia1993 stran 17 a? ( g09 I! Irf 'h' 4^: državna nogometna liga ------------- Maribor Branik: Mura 2:0 (1:0) ta '^»fibora branika, gledalcev 5,000. Sodnik: Krajnc , r 1:0 Bičakčič (30), 2:0 Binkovski (90). F b, Breznik 6, Jančar 6, Ilič 7, Baranja 6, Miloš 0, (Slavic -), Cener 6, Emeršič 6. -L šport - 13/ '’«»ošnik: ISS Železničar 1:0 (0:0) Potrošnika, gledalcev 1.500. Sodnik: Beton (kranj) »1.» , .. "o"=K roiros ':^flanman (79). - t xxo Stankovič 7. Tratnjek 6, Hartman 7, Godina 7. Jančič: 8, Šarkezi 6, Baranja 6, (Črnko -), Prekazi 6, VoroS 6, (DžafiČ ’tapw 6, Trener : Ivan Markovič. : Belvedur Izola 0:4 (0:2) gledalcev 400, Sodnik: ŽuniČ (kranj). Strelci: Rudonja (42), 0:3 Čendak (66), 0:4 Rudonja (78). 7, Nedelko S, Požgal 5, Novak 6, Žaltl^5, Sarjaš 5. - (PM 3), Utroša 5, Herceg 7, Bubek 6, Rob b.Trener: Boris *’'(So državna nogometna liga n!? : Gidos Turnišče 4:1 (2:1) ti 1 ■ [ ■ t gledalcev 150, Sodnik: Mc Dowell (Ljubljana). Goga^'^, 1-1 Atiija lltn (24). 2:1 Tušar (38), 3:1 Tiganj 11/^. iRhfV*! Stamenkovič, Temar, A. LackoviJ, Lebar, KoveS, Pom ^^•^tninko, Al, Lackovič, Ropoša, Markoja, Časar, ^Cirn. . —..,...,1,, Al, Lackovič, Ropoša, Markoja, Časar, »eneija: Jože Rous. 'p’nlel^UI.INVh A.J pid£llUJC lo. hi H pokroviteljev, tako da seje bi Jtekii H pokroviteljev, tako da se je ■ y’'’b.^VA benarja za obnovo gasilskega doma. (G. G.) tednih se bo začela sezona na kopali- ^'^'^tvnaet pri hotelu Lipa v Lendavi. Lastnik npnost, ki je pred konaliSko sezono ooskrbela za 'ttost, ki je pred kopališko sezono poskrbela za za zamenjavo nekatere dotrajane opreme so uredili okolico bazena in poskrbeli za ni le .------------------ ■" ----- Prisliiiin^■ P^nja in športno-rekreacijskih aktivnosti, ^sinf.1 ^nosjij.. $10 glasbi in zaplešejo. Se to: pijače in jedače si [l^hk ’ dovolj v kopališki okrepčevalnici. (J. I pokopališče so razširili, tako da zdaj .znb„4a*a, ■''^l^tar. bk'r5)tl + 4 rk z-1 * 1 .> rk d aa m n ,-s « 1 4 itaA ■^•^nV^dtev^ so ga uredili, saj so zasadili več j^(U,;?j^vozjf ogradili. Ob njem je večji prostor za Ht ii v^nitarije v vežica, v kateri pa bo treba o ^isvnjh cL.'' pokopališču najdejo poslednji počitek ■ i ' ”■■ Kr j '^'tpnosii Kapela, dela KS Videm in Spodnji 'ik c . •‘I 24. maja ub 5.2« ^uti aj im Itl^^.’^ ^luvemr® , ‘•I*® mogli vstop ti v premtq>ani ® ^Icznicc iskreno opravičujejo. Zaradi '^laku ni bilo mogoče dodati običaj-*1 urile v *^®*'®***®8“ vagona. Slovenske želez-pr®t'oz potnikov odslej potekal 1*7*1 »F- Cf Sohrhti h '*inib ,ov. I § B je strinjala, da ima svet za preventivo pomembno vzgojno »* itii- 0 Tudi to se zgodi V prejšnji številki smo v rubriki Iz naših krajev na 19. strani objavili reportažo Snovalec osebnega leksikona, kjer smo predstavili prostočasovne aktivnosti Frančiška Fe-rencka iz Cezanjevec, Za isto stran smo predvideli še reportažo Konjiček $ skalpelom, ki je nastala po obisku pri intarzistu Dragu Lovrecu iz Gornje Radgone. Avtorje obe reportaži opremil s slikama. Zaradi prostorske stiske pa je pisanje o Dragu Lovrecu izpadlo, po pomoti (motiti se je človeško!) pa smo kljub temu objavili njegovo sliko, in sicer pri članku o Frančišku Ferencku. Napako popravljamo: V današnji reportaži Konjiček s skalpelom je slika pravega Draga Lovreca, mož na tej sliki pa je Frančišek Ferencek, p ” pniiodnost tudi na manj razvitem območju ^^stinsko-turistični center iz ^j"******™« podjetnikoma Jožetu Bračku ta Braček in dodaja, da je doma-tht’*’ko aIiuacI a irnl n l ■■kaI a in ilnvnn X***« ■ M. j” poslopje nekdanje šole ' obnovila ter preuredila v gostinsko- *'lamreč v starem ŠobkemposJopju Pri Antnniiur. ki lAhkn cihriairtiA Aknf* prihodnost tudi na manj razvitem območju ■t sta obrestovala smela in drzna po® pred Časom odločila, da bosta od občine Čine in goste od drugod danes |U ^1, -j. ' Je vsrit — pri Antonu«, ki lahko sprejme okoli ' večer dobro obiskano, ob sobotah in vrllkokrat tildi »Živa glasba«, pa obisko-ptostor. mogoče pritegniti s kakovostno ponudbo, »V našem gostišču bodo gostom na voljo zlasti pice in italijanske specialitete, tako da bodo lahko poskusili jedi, ki jih doma ne priprav- Ijajo ravno pogosto,« njuje Braček. pojas- in Si. 'i in '^'vua s 'Modobno I '*čin Slove- ''e *tib dali na stenah, s sodobnimi igralnimi avtomati, elektron- sko opremo in razsvetljavo. Moderen ambient in solidna gostinska ponudba sta v »Gostišče pri Antonu« začela pri- .vabljati obiskovalce iz okoli- - krajev, pa tudi iz Mari- '*cer'kw^ Ptuja. Vse Š. S. vlogo, žal pa le posvetovalno, ker pač ne more konkretno ukrepati. Zavzela se je za celostno obravnavo problemov, pri čemer bi morali več pozornosti nameniti redu in neredu v prometu. Janez Kovač pa je kot Član mestnega sveta pripomnil, da bi morali ob vprašanju prometnega režima bolj pritegniti strokovnjake in izdelati prometno Studijo, Potem so zvedeli, da mesto Murska Sobota že od lanskega decembra premore takšno Študijo, ki pa je za zdaj v predalu sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, kar je ga, Bavčarjeva označila za skrajno neodgovorno. Slišati je bilo tudi pripombo, da občina nima odloka o komunalnih taksah, kar povzroča dodatne zaplete. Po besedah predsednika mestnega sveta Bojana Žuniča so že lani dali pobude za spremembo, vendar niso dobili zadovoljivega odgovora, pa tudi problem izterjave kazni postaja vedno aktualnejši. Inšpektor UNZ Matjan Horvat pa meni, da je treba prometne probleme reševati celostno in ne vse krivde zvaliti zgolj na policijo, katere cilj ni kaznovanje ljudi. Po dokaj burni razpravi so se naposled odločili, da ustrezni upravni organ čimprej poskrbel za povzetek prometne študije, na osnovi katere bi se lahko lažje odločali o prometnem režimu v Murski Soboti. Na seji soboškega mestnega sveta so spregovorili tudi o rezultatih nedavne ankete, s katero so skušali ugotoviti razpoloženje ljudi za morebitno uvedbo krajevnega samoprispevka. Rezultati niso spodbudni, saj so na 2540 razdeljenih lističev, ki so jih v glavnem raznosili osnovnošolci, dobili le 426 odgovorov, Ali je posredi ie kratek rok (2 dni) ali pa je to odsev pasivnosti Sobočanov? jvulaN JERŠE F^SUa, MNENJA, STMJSSiS Ali bomo vse državne praznike tako praznovali? odbor zdruienja borcev in udeležencev NOB v Ljutomeru je na svoji seji !7 maja 1993 med drugim kritično ocenil obeležirev 27. aprila - DNEVA. O D BOB A FBOTJ OEDFA TOBJU, ki ga je slovenski parlament raz- glasil za drlavni praznik. V počastitev tega dneva, ki je ie pogosteje pa se ustavljajo tudi avtobusi z domačimi in tujimi f’' A i'!!' N L ■je gra- po- /‘‘•'suzno turisti, ki so na poti proti Ra-dencem ali drugim turističnim centrom. BraCek in Fekonja sta stavila tudi na ugodno lego Cerkvenjaka, ki po njunem mnenju lahko postane zanimiva turistična točka, »Iz Cerkvenjaka se vidi v tri države: v Avstrijo, na Madžarsko in na Hrvaško, Sicer pa mlada podjetnika urejata Se prvo in drugo nadstropje stare šolske zgradbe, kjer bosta oddajala proizvodne in poslovne prostore, ki bodo, kakor vse kaže, v Cerkvenjak pritegnili večja podjetja od drugod. Za otvoritev obratov se zanimata dve firmi - slovenska tovarna čevljev in avstrijska tovarna konfekcije. Tako bo morda turizem temu manj razvitemu kraju vsaj delno omogočil razvoj, Tomaž Kšela blizu pa sta tudi Blaguško in Negovsko jezero, pa tudi Radenci niso daleč,« pravi Jože Vestnik I« 7d/Ač7 razhktj ptj je gospodarna ravnanje z odpadki ati pa ne storiri ničesar za sanacijo in minim^/no refirvijo, da bi nebaii voziti na odiagatišča sfrupenifi snovij ki jih je nujno pred deponiranjem predelati f rte/ieFčirne afi pa jih predati specijahzirani organizaciji. Da pa se problem najracionalneje rešuje skupaj, pa je naloga odgovornih (v članku so omenjeni), da tak projekt dobi podporo prebivalstva. je namreč povezano z veli^ kimi naioibami in odlaganje problema t izjavami, ki jih je 5(UO1X 4U pru<,zicn, v jtrtc v (cj« ,ivr JC at J , , I J- J I .' kako pomemben zaradi vključitve Slovenije i- veliko aniihit- J ™ za posledico, da ho sanacija ie telja lerjevsko koalicijo v začetku druge svetovne vojne oz. oku‘ pacije naše domovine po fašističnih zavojevalcih, so f občini Ljutomer v preteklosti običajno proslavili z različnimi prireditvami, izmed katerih je revija odraslih pevskih zborov ostala če tradicionalna m se rudi po osamosvojitvi Slovenije prireja v dneh okrog 27. aprila. Samo ob sebi bi bilo umevno, da se taka prireditev obeleži kol počastile v praz^ nika, ki ima svoj zgodovinski pomen tudi f novih družbenih razmerah, toda organizatorji revije zlasti pa ožje vodstvo zveze kulturnih organizacij s predsednico na čelu že dve leti zapored vstrajno in izgleda, da tudi namerno ignorirajo ta praznik in ga na prireditvi sploh ne omenjajo, kaj žele, da bi dali prireditvi obeležje s sinboti kot zunanjo manifestacijo lega dogodka. Tako ravnanje že toliko bolj pade v oči, ker se na tej prireditvi kor govornica že vrsto let pojavlja oseba, ki je že pred nekaj Uri bila profesionalna funkcionarka v odd«-politični organizaciji SZDL, naslednici osvobodilne fronte, ki je leta 19^1 organizirata slovenski narod za borbo proti okupatorju. Člani občinskega vodstva borčevske organizacije menijo, da bi pri vpražanju obeležirve državnega praznika moralo svojo besedo in vpliv zastaviti tudi predsedstvo skupžčine občine, Naža ocena o praznovanju, ki ga ni bilo, naj prispeva k temu, da bomo v ohč/ni Ljutomer tudi raka vpraša^ n ja F bodoče pripravljeni in zriali reževati tako, kot je to primer f Kom/jž/č/ ^<1 P^l občinskem združenju borcev in udel. NOB Ljutomer fkrat Število odlaga/iSč v krajevnih skupnosti) ob še večjem nezaupanju prebivalstva v strokovno ter hkrati kvalitetno rdite ,>■ Marsikmer! problemi so rnnogo man)ii, če so pravilno obrazloteni seveda če so predlogi ca ttjihovo reiiiev na daric pogoje optimalni, hledisclpllno gospodarnega sortiranja pa rujj rečuje cena prevzetih sortiranih oziroma nesortiranih odpadkov. Pri načinu sortiranja pa je potrebno imeti sodobne reditve podprte od prebivalstva jnpr za star papir se uporabijo vreče, ki se razdelijo prebivalstvu in uredi se terminski odvoz s stirnulacijo na predano količino j. Če vse to lahko speljemo “sami,, ko, trdi direktor je odvisno od strokovnosti In deleia, ki bi ga naj prispevali v projekt, sicer bo moral priti nekdo iz rtujinen, ki bo razjasnil da rudi enostavni problemi zahtevajo kompleksni strokovni pristop, da je pri odločitvah potrebno imeti definirane vse finančne, organizacijske i>! tehnične rešitve in da je predvsem potrebno sodelovanje In ne prenašanje odgovornost, rut druge prebivalstvo uKiZnij-nruj (Ne) sporna odlagališča fz članka je razbrati, kako pomanjkljivo in premalo strokovno se režuje/o zapletem tehnični, organizacijski in nazadnje rudi zakonsko predpisani postopki. , ...ljudje vozijo tja marsikaj in če to enostavno zagrnemo ... in , . n/ i/?£?rn4 podlaga, le po strokovni p tali nismo mogli ispeljati vsega rako, kol je potrebno^ je bratcu jasno, da rudi stanje ne more biti boljže k01 je opisano v Članku: le ro pa ne potrebu;e komentarja. Kor mnogokrat doslej, se je predvsem strokoven problem reževa/ z prezgodnjim odtokom, jasno je bilo namreč že ob sprejemu odloka, da niso zagotovljeni min/matni pogoji za izvajanje fl^vedberji projekt za sanacijo stanja z viri) Opravičilo Dne J. 12, 1991 sem v časopisu Vestnik žt 43 na strani žr. 14 v rubriki kipisma, mnenja^č v članku pod naslovom i^kako Ziislužiti dodaien denar med svojim delovnim časoma med drugim zapisal tudi: i>Za informacijo naj napižem le že lo, da )ih večina na gimnaziji ve, da gospa Cipotova ni le lena, ampak je nesposobna za vrSilca dolžnosti ravnatelja. < 5 re-mi besedami sem hudo raztalil gospo Begino Cipoi, kije vrždec dolžnosti ravnatelja Gimnazije v Murski Soboti, za kar mi je zelo žal in se ji tudi iskreno opravičujem, saj te besede škodujejo Časti in dobremu imenu gospe Begine Cipot. Bad bi poudaril, da je to prižlo Zgolj iz jeze, ker nisrno dobili novega profesorja psihologije, za kar smo tudi večkrat prosili gospo Cipotovo, vendar to ne opravičuje mojega dejO' nja Gospa Cipotova meje namreč poučevala slovenski jezik in za njeno delo pri fem predmetu nisem imel nobenih pripomb in ludi drugače sva f sodelovala in se razumela. Zato že enkrai poudarjam, da obžalujem svoje dejanje, gospe Regini Cipot pa se že enkrat iskreno opravičujem, hkrati pa si želim, da hi vsi, ki ste si o gospe Cipot na podlagi tistega članka ustvarili napačno mnenje, to mnenje tudi sprernenili. M. /^, , J stran 20 vestnik, 27. šgs S2 5 televizijski spored od 28. maja do 3. junija c i ,isg JeS^.! * - . m 3* Q 'c « 'c ¥■ i.š ^12^: o S ža iii5«ii ffi iisjiSi; tii I fihMHlis I EiS-U I ŠOPTl^RŠil I !l7ll7b2- Z lU > o _l <0 S > C '■T5 JJ 5 £ i rt w-b H Q 4 > < X H I I s r < (Z) X o _l CZ) > O 2 £ 8 <£ T X I-(Z) > < z Ul > o _l (Z) > H iišpsim Mwa iSlf!*! Jis; fiiBiiiii Č T-* X s Cf sas. I BS 31 šPšii^i^nHis :,8,BSl?^=sg3;' N , «iiilia®. ifiOiftj I iffig iSffiffliliij liSSfflfi I i0g iiRy!!R|ilil!B(Ri!SH!fi! ■"■■'* PlIllOSS i 1.3l=Pdiita1-y JšPTpla"« 2 S H X 5 s 5 !iW < 3 X H Vi > IS iSOafl! iiiBB! iliSl w i isO?iS| s 1'15'p an I li giiifi I!« 1 rK*;“ iisaoi ihl|sip .2 3 s s tSiiiii iisri s < (Z) X < D < > O\ 8 = 1 SiSffiSaih SisaiH 14 \o >7"a7 “iiliffl Sffl Iffll G a s liojrai a s 2 B=0 n s^aiSLi..: s2 =11011111 s:gs-šsšdž VjgSg s s I |1S« «a PII iRSHi I Hai?! .K S cn ass I /S 15 Sl S o o* Š ^Zl 1E» 1= s o < X H 1;. MOitiisl hi^gB 'ifi IS I ^OSiil asi’71ls H 'L c. 1 -c p:j g 2 Vi > ........liti?« 15?!M |®l X < ot7 PJ 2 1127 1 tj ri • 5l01WI®l f4 ! 8»a IBI !!!■ Ot: .BSs SsSg assB Sss» SiUiiiaiS’ SiH I =¥«-4* > <‘i .liBia sli „ , «1 OS! ■ IlEsSlIi ■ liassifefli M 12 s < -z. UJ > H X < hi Vi X < »N O <£ > > XLU c sjss cc is HI ifife B FiiifiF tn I Buijg' s 4^3.-=,:^ g p000l=i| < ijiaas 1 iisssa š®!!iyiiHlj !» I iS-i® B iiMiH;}«! iffiSiteBl S.2«es|:s«j2|:a^ “-g-g-^S^Sg^e ^c to I S I "A € I ct 2“ £2 M 2 1 > OlšJsšhl .-s S ;.ri IBS! g a > > |8^ ' iši HiiiiO! IB'ii II s o s; o '^11 'šliHiiitnB'!’ I! OSI .B«sa n .a .2, Hg I,s« iguiij I at iiliS iSiiBB " lliKli <£ Vi a. < 'N O < < X Vi > < > ' s I š^vSSsSj.l a!«iiW{ I I ilOl Q e sgs 'Sf: 3% X K liiBižil g JI 1993 27. maja 1993 stran 21 -n ^t4 h ‘S Fl N E A Fl N E A I 'd h ‘i I I k ■ t 'i (1. ^4 9' 9« :-..3 F 7 li '-85? iJŠi ' Ji Sj* iif I 1 h r J i i?« GOSPODARSKO SVETOVANJE d.o o.. MARIBOR eno Izmed veSJlh svetovalnih pofl|etl| Mwenijl. V skladu z na,šo razvojno poslovno strategijo ustanavltamo n It t ratlA v Uurakl Soboti *atero Iščemo sodelavce za naslednla podro^a: V 1. direktor Ft>Koji: ' - diplomiram ekonomist, '"PodToejusvetovs^fa. financ tn računovodstva, - znanje tuje^ te^ka, - aposobnoat vodeioa polletja. 2. nčunovodja at . . Pogoji: - aiplomlranl ekonomlat aU ekonomist, - 3 oz.5 let delovnih IzkuAenj. 3. eemoetojnl knjlgom^ ---.JleEo • ' - ckonomlat aU ekonomski tehnik, - 5 let delovnih izkušenj. Nudimo; PODJETJE ZA GOSPODARSKO SVETOVANJE d.o.o., MARI8OR Zanesljive in celovite rešitve na področju LAS1WSEBGA PREOBLIKOVANJA VAŠEGA PODJETJA - tKx*idtve vrednosti družbenega podjetja in jx)i[K« pri Izdelavi otvoiltvene bUanoe. - iz/lelava programa z izborom najiistreznejSega iiKKk‘Ia preoblikovanja. - (iiiaiičiia poinoT pri jHisanieznlli nifx1eHIi prcoblilffivanja - prijirava ustaiKivllvenih aktov nove dnižbc In vpis v sodtti register. ______________________ strokovnjakov ................- • • ■ ■ ■ Naš tim strokovnjakov vam zagotavlja KVALITETNO. CENOVNO in ROKOVNO KONKURENČNOST storitev. - dinamično delo* -< nagrajerenle, Upopolnjevanja doma ali ▼ tujini In še več - de! storitev je mogoče poravnab na BREZGOTOVINSKI NAClN! NAŠE ZNANJE - VAŠ USPEH RNEAdo-O., Vlti^ Kra^lhcija 10, GCžOOO Mar1bor,lčl-:062/20 732, rax:0€2/223'i43 5^4 ' ši? f 45 1s 4 fr 'h Firma Hčdl - Kmetijska tehnika - Spitz 10, 8483 Deutsch Goritz, Avstrija Velik partner kmetijstva Lehner Mus Max Ley Schauer betonski silosi za zrnje, greznice za gnojnico, prevlečene s poliestrom, drobilniki za zrnje, freze za silažo, mešalniki Mus, luščilniki za koruzo, drobilniki za žito, naprave za mletje in mešanje, kašče in silosi za žito, računalniško vodene naprave za doziranje, stojišča za govedo in svinje, naprave za odstranjevanje gnoja Poleg tega imamo veliko izbiro rabljenih strojev: naprave za seno, kosilnice, nakladal- nike, prekucnike, prikolice, kultivatorje, pluge, brane, hidravlične predsetvenike : do 4.4 m širine trositnike nnota mn. do 4,4 m Širine, trosilnike gnoja, mo- ŽIŽEK 4 PUCONCI '*on; 069/45014 Krjjghena lO.fOOOO Marlbor.trl.:062/36-5R4. tir;062/223-H3 ta 'Preprosto! Obiščite nas, vse drugo bo naša najprijetnejša skrb! Gostilna Pri Štajercu Beltinci, tel 42 026 senco poletnih dneh in Polepšanje vašega ali trgovine! i B ' “ "■KKMJe, kui kurdan I, 2001 - bencinskim motor- ‘'H 1 feb-pi DEU. DBMAVUAMO HAB- SEBvIS, P&KUtltE NAS torne kosilnice, motorne freze, traktorje, slamoreznice za silažo, drobilnike, naprave za mešanje; kombajn Massey Ferguson 520 - 100 KS, s kabino, širina kose 3m, in štirired-nim obiralnikom koruze; kombajn Epple Mobil 940 - 75 KS, širina kose 3 m, s trirednim obiralnikom koruze: štiriredni obirainik koruze Claas s frezo za koruzinje. Pridite k nam, obisk se vam vedno splačal r 'P I, ftl f i v. Končno odločilni udarec proti pirnici in divjemu sirku v koruzi S Tellom je Ciba-Geigy zadela v polno. Vprašanje divjega sirka, plazeče se pirnice in drugih nadležnih plevelov v koruzi je rešeno. Tell je v vseh pogledih moderen herbicid: • prijazen do okolja: nizek odmerek, 40 gramov na hektar • ugoden za uporabo: vodotopna zrnca, pakirana v vodotopnih vrečkah S Tellom škropite po vzniku, ko sirek že požene (10-20 cm) in razvije koruza 4-8 listov. Škropilni brozgi dodajte oroševalec extravon. Tell omogoča, da koruza popolnoma izkoristi rodni potencial in omogoča spei donosno pridelavo koruze na območjih, zapleveljenih z divjim sirkom in pirnico. 06(2X01 C1BA-GEIGY, agro, d.o.o. Einspielerjeva 6 61000 LJUBLJANA tet. (061) 127-113 fax; (061) 129-155 Raziskovanje v korist kmetijstva Teir stran 22 vestnik, 27. majaj^ I ALOJZ BERTAUNIC DELAVNICA: 81370 Logatec Tržaška c. 18 Tel.: 061/741 855 PRIVAT: 61000 Ljubljana Vodnikova 86 Tel.: 061/553170 061/815738 ,S' " Nerjaveči, zelo stabilni aluminijski okviri. Svetlobno in zračno prepustna, skoraj nevidna vlaknasta mreža. STROKOVNA MONTAŽA KJERKOLI V SLOVENIJI! Prihranite si čas in denar! Uporabljajte nov TELEFONSKI IMENIK Republike Slovenije Od izida prejšnjega telefonskega imenika je veliko telefonskih številk spremenjenih, zato nujno potrebujete novega. POSEBNA UGODNOST! Možnost plačila na tri obroke prek računa ptt-storitev na osnovi potrdila o prejetem telefonskem imeniku ali s tremi čeki. POHITITE, NA POŠTI VAS ČAKA VAŠ NOVI TELEFONSKI IMENIK. Izbirate lahko med trdo vezanim po 3,200,00 SIT ali v broširani izvedbi po 2,500,00 SIT. PODJETJE MURSKA SOBOTA motoma vozila ZASTAVO 750p letnik 1985, registriran do konca leta, prodam. Tkalec, Kapelski vrh 30. Tei.: 65 360. mop GOLF dksel) letnik 1979, generalno prenovljen, registriran do julija 1993, ugodno prodam. Tel.; 62118, po 14.00 mop ZASTAVO 850» karambolirano, in mo tor za zastavo 750, prodam. Tel.; 61321, iut.; 53, od 7.00 do 14.00 ra-1105 ZASTAVO 750, letnik 1981. garaži-rano, dobro ohranjeno, prodam. Andrejci 34, Tel.; 48139. 111-23 94 FORD SIERRA« 12/89, prevoženih 30.000km, prodam. Cena po dogovoru. Tel ; 22409. m-2387 OLTCID, zelo dobro ohranjen, nujno prodam. Cena zelo ugodna. Tel.: 26775. ■ m-2362 K ZuASTAVO 101» comfort, letnik 1982, registriran do septembra 1993, ugodno prodam Jože Zelko, G. Petrovci 71 a, m-2383 R 4, R 18» mercedes 300 D in golf diesel, pTChdam Tel.; 46298. m-2379 OPEL ASCONA 1,6, registriran do oktobra 1993, z dodatno opremo, prodam. TeL: 23049. m-2375 REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA IZVRŠNI SVET razpisuje prosto detovno mesto vršilca dolžnosti direktorja CENTRA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora imeti kandidat visoko izobrazbo ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, aktivno znanje slovenskega in madžarskega ter nemškega ali angleškega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Skupščina občine Lendava, Izvršni svet, Trg Ljudske pravice 5, 69220 Lendava. Razpis velja 15 dni od dneva objave. SATELITSKI SISTEMI OD 450 DEM TRAJBAR, CANKOVA 40 090 ZASTAVO 101 GTL 5J, letnik 1986, prodam. Te!.: 51129. m-2349 OPEL ASCONO 1600, starejši letnik, dobro ohranjeno, prtMlam, Hodoš 67 a m-2322 MOPED APN 6, popolnoma nov, prodam. Cena: 30% cene novega. Han, D, Šumenjka 13, M. Sobota Tel.: 21979. m-2323 Škodo favorit 13S L, rdeče barve, letnik september 1991. prevoženih 12.000 kilomciTOv, Jože Pucko, Prekmurske Čete 51. ČrenSovci, tel • 70677. m-2395 PUHALNIK ZA SENO TAJFUN, prodam, Jože VrbanjSčak, Banovci 34, pošta Veržej, Tei.: 87216. m-2367 KOSILNICO BCS prodam. Šle bič, Hotiza 204 (Grede). m-4706 živali kmetijska mehanizacija SATELITSKI KOMPLETIj Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov, informacije: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. PUJSKE prodam. Bertalanič, Lemeij® 28 m-2380 PUJSKE prodam. Bojnec. Martjanci 49. m-2384 BERNARDINCE, mladiče z visokim rodovnikom, prodam. Tel.: 81 705. m-4937 PUJSKE in kombi peč prodam. Franc Bagoroš, Kolesarska 75, Tropovci. ni-2353 nemSko ovčarko, čistokrvno, staro 12 tednov, prodam. Horvat, Mladinska 14, M Sobota. Tel : 22914. m-2370 MLADE KRAVE, breje, po izbiri, prodam Tel.: 56098. m-2321 KRAVO, Staro 5 let, visoko brejo, prodam. Kovačevci 13. m'2376 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEiN KOMET super, rjave, najboljše pasme v Evropi, cepljene, prodajamo poželo konkurenčni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarde, dobi J zastonj (akcijska prodaja). Jože Špindler. Zgornja Ročica 9, pošla Zgornja Ščavnica, tel.: (062) 732036. Večje količine pripeljemo na dom. mpp NESNlCEt MLADE JARCICE» PASME GOLDEN KOMET super» rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi L zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nem-čaverb. tel.: 24393; ali v gostilni Železen v Beznovcih, tel.: 49025 mpp NESNICE, MLADE JARCiCE» PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi L zastonj (akcijska prodaja) Naročila sprejemajo m dajejo vse infot’ macije v gostilni Anice Benčec v Rakovcih, tel.; 43070: ali pri Darinki Zamuda, zidarstvo, Galušak 6. tel,; 68044. mpp razno MOLZNI STROJ ALFA LAVAL, skoraj nov, malo rabljen, prodamo. Zenkovci 55. Tel.: 49035. mdf LUŠČENO SUHO KORUZO Trdinko ETA 272, prodam. Te!.: BI589, po 20.00. mpp BAGER RADOJE DAKIČ in guli, let nik 1979, pordam. Melinci 10. m-2342 PREKLIC! Preklicujem zaključno spričevalo, izdano leta 1973. CPS M, Sobota, smer avtomehanik. Jože Žalig. Kapca 63, pošta Lendava, m-2336 i AGENCIJA ALBATROS, * posredovalnica. : ženitna i Inf-. I vsak delavnik do 16.00. Tel.: 063 411 648. Mariborska 3, Celje. J PREKLIC! Preklicujem veljavnost lista za vpis mleka za december 1992 v knjižico Št. 8578-7, pri HKS Panonka. Ana Šinko, Serdica 89. m-2343 VINO, cepljeno, mešano, ugodno prodam. Tel.; 5408L m-2337 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO SPECIAL TVT BORIS KIDRIČ, novo, 32.000 kalorij, na trda goriva, prodam, Sotina 90. m-2347 SUHE HRASTOVE IN JESENOVE PLOHE, debeline 5 in 8cm, prodamo. Tel,: 87346. m-493l OPEČNE STROPNE NOSILCE, AVTOBUSN/ PROMCT Murska Sobofd p,o. MtjrstfS Bshovsha 29 Telefon (oes) 21-SS4. 21-453. 22-606 AVTOBUSNI PHOMET MURSKA SOBOTA OBVEŠČA NIKE, DA BODO OD 1. JUNIJA ZARADI PREMAJHNE ZASEDENOSTI NEKATERE AVTOBUSNE PROGE UKINJENE. O SPREMEMBAH POVPRAŠAJTE NA AVTOBUSNIH JAH V MURSKI SOBOTI (tel. 21 515), V LENDAVI (tetIN V LJUTOMERU (tel. 82578). PROSIMO ZA RAZUMEVANJE! HIPOTEKARNI KREDITE ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE v Avstriji do 300 000 ATS, Tel : S2743, STAREJSO hišo na )(« 2200m", v centru Crenšovec. >■ dam. Tel.: 06232 333 1 m-4932 ZELO UGODNO, zelo ugodno. modna oblačila za otroke, ženske in moške.'Vse uvoženo iz Italije, Pnpuro-čarno se. Trgovina Rugelj, Cemeiavci. Tel,; 32920 mop Ml ■ HIŠO v Proseč ki vasi, njaka, primemo s* krožno žago s pKd Gjergjek, gostilna, 1 mpp posesti delo 136 P, letnik 19S1, obnovljen, registriran do 9. marca 1994, prodam za 1.000 DEM Tel,: 22219. m-2372 FIAT US P, letnik 1979, z rezervnimi deli, zelo dobro ohranjen, prodam. Lipa 35. m-2373 RENAULT 4, leinik 1978, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel : 32373, mpp NISSAN SUmV L6 SLX, modrc metalne barve„ dobro ohranjen, prodam. Suzana Lasbaher, IJijaŠevd 23 a, m-2362 ZMAJ 780, sejalnico ter kombi IMV Renault-poltovoren, prodam. Polana 2, 69201 Puconci. Tel.: 33 000. mop OKOPALNIK KORUZE OLT, dvo-redni, sadilnik koruze Panonija, dvo-redni, garažna vrata 240x240, reporez-nico, rabljeno eno sezono z električnim motorjem, model za izdelavo betonskih stebrov, dolžine 290cm, prodam. Tel,: 40257. m-2367 KOZO z dvema mladičema ugodno prodam. Štefan DorenČcc, SeliŠči 22. m-4ll)2 TELICO, visoko brejo, kontrola A, ali kravo, prodam. Ignac Horvat. Velika Polana 116. Tel.: 70 586. m-4713 PUJSKE prodam. Franc Vogrinčič, Gederovci 34, Tišina. m-2339 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. D. Bistrica 43. 111-2344 TRI BREJE KRAVE prodam. Do-manjSevd 129. m-2345 KRAVO po izbiri prodam. Trnje 151 a. ni‘2346 VEC PRaSJCEV za zakol, domače reje, štiridelne brane in koso za traktor Zetor prodam Tel.: 68035 m-2361 PUJSKE prodam. Vaneča 12 m-2364 KOKOŠI, MLADE NESNICE, PA- LADO SAMARO, staro 5 let, registrirano do februarja 1994, prodam TeL: 24585, po 15,00 m-2359 PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova HSO z zemljo, 70 arov na eni parceli v Pečarovcih, pri asfaltni cesti, prodam. Vaneča 59 d. Tel.; 45 003. m235e PARCELO na Filovskem bregu, ža vinograd in 5 atov gradbene parcele, prodam, Tel,: 47191, m2377 MANJSI lokal s teraso, namenjen za slaščičarsko-gostInsko dejavnost, dam najem, TeJ.; 22445. m2378 DVOSOBNO stanovanje v M, Soboti prodam. Tel.: 31021. m238S U V/NOTOČ EMILA KUZMIČA, Vidond 3« j ponuja domače $ijhe mesnine ob pristni domači kapljici in v lepem okolju od do 22.00 ob petkih, solatah in praznikih. Vabljeni! VINOGRAD, 50 arov, dam v najem in prodam belo vino. Gornja Bistrica 157c, po 19.00. m2390 PARCELE za stanovanjske hiše ali počitniške hišice, vinograd v Sebeborcih, pri asfaltu, prodam. Janez Kološa, Puconci 75. 2391 hišo v surovem stanju, primemo kot počitniško hšico, na 15 arski parceli, 7 km iz Murske Sobote, zelo ugodno prodam. Stara ulica 1, Murska Sobota, stanovanje St 22. m2363 PARCELO, 29 arov, možnost razdeli- tve. v Segovicih, prodam. Tel.: PRUAZNA, pridna kle, če ie veseli delo v F' lepa zaposlitev Hrana, visok OD. Tel.: 53004. Ž^SKO za varstvo 6 v soboto in nedeljo, niC, St Rozmani 6, Muts« i niC, St Rozmani 7T1-3:167 NATAKARJA- slimo Teh 76128. AVTOBNUSNI SOBOTA d.o.o- Infotmaeije na 21459, int. 222. mpp AGENCIJA 1 telefonsK^J PAZA 'za n' d-*- Adriatic iSče agEh'® 'V I :..rr..«,.Br T .»rtrlnVa m ' Ljutomer, Lendava ''kj Murska Sobota, Letidavs" 33000, mop Spoštovane pošteno jvtu fon, pokličite (062) mop SLUŠNI APAR^^ SIEMENS TUDI • Ugodne cene ratov, test in popravil pri vaSe niKU rfj 2ASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Ivan Pelcar, Kuzma 54. m-2355 TERENSKO GASILSKO VOZILO UAZ, letnik 1974. prodamo. Vukanič. KoŠarovci 21 Tel.: 54 099 ni-2352 ZASTAVO 101, letnik 19B4. registrirano do julija, prodam za 1500 DEM. Tel.: 68520, po 17 00. m-2341 KOSILNICO BCS» prodam Tel.; 042 51074. mop KOSILNICO BCS in traktonki obračalnik, malo rabljen, prodam. Jože Kuzma. Žepovci 100, pošta Apače. 01'4103 KOSILNICO BCS, z gorivom (1501), prodam. Elica Hamer« Segovci 37, pošta Apače. m-4108 SME IZABRAUN, prodajamo Zagotovljena nesnosc v dveh tednih. Dostava na dom Tel.: 82401. m-2374 MLADI KOZI prodam. Tel : 26329. nt-2392 PUJSKE prodam. Satahovri 58 b. m-2333 KRAVE po izbiri, kontrola A, štiri s teleti ah brez, in dve breji, prodam, zaradi službe Karel Krenos, Gornji Slaveči 124. pošta Kuzma. m-2335 TELICO, brejo 4 mesece, prodam. Lipa 37. Tel.: 41711. m-2338 MLADIČE, nemške ovčarje z rodovnikom, prodam. Baranja, Vanča vas 63. m-235D lahko posamezne kose, prodam. VI-doncj 125, ob asfaltu. Tel.: 51489. m-2386 KAVČ, novi, raztegljivi, za dve osebi, prodam. Sebeborci44. Tel: 48732. m-2393 VOZ z GUMIJASTIMI KOLESI iti motorno kosilnico Laverda diesel prodam. Cena po dogovoru. Gaberje 133, tel.; 76 136. mpp Hin KOMPONENTE prodam. 2-kTat dvojni kasetofon, ojačevalec, eguilizer. mešalna miza, gramofon, zvočniki. CD gramofon, naprodaj. Puconci 185, po 16.00. Tel.; 21064, int. 208, do 16.00. mrp MEŠANA DRVA prodam. Martjanci 509. m-2324 POHIŠTVO ZA SPALNICO KARUNI, televizor, pralni stroj tn različne peči prodam MikJoŠ Kuzmiča 7 a. m-2326 TRAVO ZA KOŠNJO v Moščancih prodam. Možen nakup travnika. Adri-janci 51. mpp JVC PCX 95» dvojni kasetnik, radio. CD playcr, prodam. Tel.; 23994. mpp PREKLIC! Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekel o Angeli Nemec iz Babinec 21. Edi Dominko. Ba- ' binci 22. m-2329 SKOREUNI STROJ, starejši, dolg ISO cm. prodam za 1600 ATS. Drago Kočar, Sotina 66. m-2331 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hra' nilne knjižice St. 15920-2, izdano pri HKS Panonka M. Sohota Leopold Brunec. DokJežovje 22. m’2332 062734237, po 17.00. m4107 ST.ARO gospodarsko poslopje za rušenje ali gradnjo, z zemljo, v celoti ali po parcelah, za počitniške hišice, in gozd na Kufceču prodam. Dannka Horvat. Krnci 1 m2356 KMEČKO hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje ter gradbeno parcelo s sadovnjakom in njivo v Brezovcih, ugodno prodamo. Tel : 45 278 ali 23211, m2368 MEUETAŽNO hišo v Murski Soboti, komfortno, na lepi lOarski parceli, prodam. Tel.: 24493 in 061347849. m 2369 V POMURJU (M, Sobota. Lendava, Ljutomer G. Radgona, Radenci) in drugje, prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo, zamenjujemo hiše, stanovanja., počitniške hišice, gradbene parcele, posJovno-gosttnske prostore, Kmetijske posesti, gozdove. Velika izbira, ugodne cene, obročno odplačilo. Dill d.o.o., Arh Novaka 4 (stara kirurgija), tel ; 23 666. mop NOVOZGRAJENO hišo v Mostju, ob glavni cesti, prodamo. Cena po dogovoru TeL: 23 942, po 20 00 m2340 LESENO barako, primerno za počitniško hišico, prodam. Cankarjeva 30, Murska Sobota. m2327 ZIDANO kmečko hiSo z gospodarski m poslopjem in 25 arov zemlje na zelo lepi lokaciji v Panovcih, prodam Karel Kučan, Fokovci 32a. m 2334 STAREJŠO hi So z 80 ari zemlje na Goričkem, primemo tudi za počitniško hišico, prodam. Tel.; 062781102, po 15.00 mpp TRITON 3000, računalniško P'^,afnU-'j vašem SIEMENS ABAUPJ*? M, Sobota, 1-^^ .■ Telefoni p Inf. ob.5» ihL i inf'51369» ■ tel. (062) J. od 19. storitve FKIZERSTVO Voranca 5 v ,sA roča- s svoji . ______ ____irtflti 1,600 S IT, zura 5 fenom od ** mop «'■ satelitsk^ 5» (Mtnb SAT že za ' 490--^ 1-tli'*' jflpl garancijo, . 70 AMF d.0.0- T^J,^ i' rolete, izdeluje^ . jiJ? ■ ’i T«- LUZUE gelj, Čemelavci mop V 80. letu nas je in P- draga mama, omama ! Marija Ilirske iz Murske sorodnik«’^’„ :emza . ___rein Iskreno se zahvaljujemo vsem i sodelavcem, prijateljem in znancem za darovane vence in šopke, Hvala pevf* žalostinke, g, kaplanu za pogrebni obred. ganljiv govor, osebju bolnice in dr. Požnau nego med zdravljenjent- Vsi njeni ' 27. maja 1993 stran 23 19» I v SLOVO n-»E- rA’ OZ) 1 |3S/ I cS««* 1 na ga- (,Z 1 Ji r I 9 il It J S l' ra "b .Ijl s*'? (l«' b dediju Lajčiju Njegovi vnuki: Tomaž, Miran, Saša in Nuša 'v “Si -1 I 6o/i jp71 PTA, KI GA ZNA ZA VAS PRIPRAVITI LE VESTNIK, JE 2.800 SIT. Izžrebani naročniki Vestnika za potovanje z vestnikovlin vlakom 1. Vlado Horvat, Mladinska 36, Bakovci, 69000 M Sobota; 2. Milan Ficko, Grajska 3, 69000 M. Sobota; 3. Milena Glažar, Kroška 11, 69000 M, Sobota; 4. Dušan Flisar, Markišavci 23, 69000 M, Sobota; 5. Vera Buzeti, Cvetkova 37, Rakičan,, 69000 M. Sobota; 6. Margit Klanec, Ulica 2. Vetnarja 21, 69000 M. Sobota; 7. Tibot Temlin, Brezovci 36, 69201 Puconci: 6, Si-donija Bagari, Dankovci 46, 69202 Mačkovci; 9. Anton Sukič, Boreča 20. 69203 Petrovci; 10. Ludvik Štefanec, Šalovci 175, 69204 Ša-lovci; 11. Janez Peilhšmidt, Hodoš 48, 69205 Hodoš; 12. Jolanda Hari, Križevci 185, 69206 Križevci v Prekm.; 13, Alojz Raj n ar, Selo 3/ a, 69207 Prosenjakovci; 14, Viljem Trplan, Vučja Gomila 117, 69208 Fokovci; 15. Ludvik Gai, Dolina 27/ c. 69220 Lendava; 16. Ljubica Perčič, Partizanska 42, 69220 Lendava; 17. Bela Železen, Dolga ulica 98, Moravske Toplice, 69221 Martjanci: 18. Marija Maučec, Bogojina 30, 69222 Bogojina; 19. Ladislav Gerenčer, Dobrovnik 64, 69223 Dobrovnik; 20. Ana Zver, Upa 110, 69224 Turnišče; 21, Štefan Kramar, V. Polana 103, 69225 Velika Polana; 22, Jožica Tirovič, Železniška 24, Dokležovje, 69231 Beltinci; 23, Franc Grah, Gančani 14, 69231 Beltinci; 24, Jože Ha-klin, Žižki 48, 69232 ČrenSovci; 25. Štefan Gabor, Gor, Bistrica 145, 69232 Črenšovci; 26 Marjan Jurša, Branoslavci 29, 69240 Ljutomer; 27, Franc Flinčec, Ulica Franca Kozarja 6, 69241 Veržej; 28. Marija Rajh, Ključarovci 57, 69242 Križevci pri Ljut.; 29, Pavel Karba, Radoslavci 59, 69243 Mala Nedelja; 30. Franc Muler, Kupe-tinci 23, 69244 Videm ob Ščav.; 31. Alenka Dokl. Ivanjševci 32, 69245 Spodnji Ivanjci; 32. Ema Segeri, Orehovski Vrh 7, 69250 G, Radgona; 33. Ema Granfol, Murski Črnci 23, 69251 Tišina; 34. Mihael Kozar, Kapelski Vrh 47, 69252 Radenci; 35- Janez Punter, Stogovci 34, 692S3 Apače; 36, Ernest Benko, Domajinci 41, 69261 Cankova; 37. Nikolaj Gumilar, Jurij 9, 69262 Rogašovci; 38, Anica Mar-koč, Dolič 42, 69263 Kuzma; 39, Karolina Mešič, Dol. Slaveči 69, 69264 Grad; 40. Olga Drvarič, Bodonci 54, 69265 Bodonci. J Glavni pokrovitelj [nrOgj^ Mal/ gospodinjski aparati, d.o.o. Nazarje, Savinjsita c, 50 Adriatic zavarovalna družba d.d. koper Radgonski mehurčki man, semaforjev ni in ni. Pa mi znanec iz A Ste videli, kako ti je odločna ta Radgon ska klepetulja? Ja, naše ženske z desne strani občine pove, da jih ne bo, če jih občina ne bo reke Mure so pač takšne - odločne, da bi ti Se sama plačala. Oni v Ljubljani da rabijo samo jajca odtrgale! Toda jaz se ne pustim, jaz moji ’---- - —'--1 že pokažem, kdo nosi pri hiši hlače. Zadnjič je na primer moja baba prišla do- _ mov iz trgovine vsa vesela. Veste kaj: to se še njake! Tako bi jaz naredil, Če bi bi! predsed-ni zgodilo nikoli; vedno je samo p.,., češ nik. Pa na žalost nisem. Pa saj ne vem, kaj kako je vse drago, pa da se je vsem »sfuzlalo«, nam hočejo toti narediti iz naše Radgone, cesto, mi pa semaforja. U, ti bogca, a tako! Dobro, tudi mi rabimo cesto, pa jo zaprimo, oni pa si naj iščejo drugo cesto za svoje tovor- da so trgovci nemarni in kaj vem še. In tako ti Slišal sem tudi, da naj bi nam podrli našo ona zadnjič pride doinovvesela! Poleg tega pa priljubljeno shajališče nasproti župnišča, ker prinese še poln ceker prekajenih reber, klo- da so mariborski kulturniki ugotovili, da pr-bas, šunke,,. Hoče me prepričati, daje vse to votno te stavbe ni bilo na grajskem hribu. Ti dobila za tisoč tolarčkov. Na, baba lažniva, sveča, ha. Jim že dami Najprej naj podrejo vse Misliš, da ti verjamem! Že sem odpenjal pas. druge hiše na grajskem hribu in naredijo nazaj ko mi pomoli cene (»vete ka, mogoče bi žen- vse tako kot je bilo včasih, tudi klet in predor ska kak drugače dobla vse to, ka pa veš?«), pod reko Muro do Avstrije. Oni bi najprej kar .......................... —Jf- 1- —i —: ri_ ____________________________i_t No potem sem pa videl, da imamo Radgon- naSo malo pivnico spakirali. Pa to zdaj, ko so • ,11 v a*. irv 'l*n Lr zala «.*v a ■ ■ 1, wj.. n« zv 1 čani pravzaprav veliko srečo, da imamo v me- jo tako olepšali in uredili sprehajalno pot proti stu Mesoizdelke, saj nam prodajajo tace pa gradu. Ne, ne, tega Jim ne dovolimo. Obljubil sem vam, da bom za vas izvedel. rebra po dosti nižji ceni kot drugim. Ja. se smejim Čez čas, ko kapi ram, zdaj nam proda- kje je denar, ki so ga v Radgonskih uricah jajo, ker želijo dobiti meščane na svojo stran, zaslužili s prodajo šampanjca Agata. Zal mi Mi vam Sunke, vi nam cesto — pa je posel je, nisem izvedel. Denarja in Hercoga eno- skienjen. stavno ni. Menda ga vsak dan zaman išče in Cesta skozi Gornjo Radgono bo že skoraj kliče tudi predsednik izvršnega sveta,,, končana, jaz pa zaman čakam, kdaj bomo Glavno, da bo jeseni v gradu že restavracija, dobili semaforje, da mi ne bo treba več gledati čeprav ne vemo, kdo jo bo imel! teh izmučenih policajev sredi križišča. Pa za- Kletar Turnišče: Cene pujskov Rejci so pripeljali prejšnji Četnek na sejem 43 pujskov, starih od 8 do 10 ted-' nov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Kupci so jih' kupili le 16, stali pa so od j 8,CXX) do 12,000. Sejem puj-1 skov je vsak četrtek ob 7.00, živali pa morajo imeti I živinske potne liste. - | Cene rabljenih avtomobilov Prejšnjo nedeljo so na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajalci pripeljali 52 vozil, lastnike pa so zamenjali le 4. Znamka avtomobila BMW 318 i BMW 316 Hyundai Pony 1.5 GLS Zastava 126 p Renault 4 TL Škoda 105 L Golf JGL Fiat Regata 100 Fiat Uno Lada Riva Lada Samara W 1200 Zastava 101 letnik 1984 1986 1990 1984 1983 1979 1982 1988 1990 1988 1990 1976 1991 prevož. km 114.000 141.000 ________cena 12.000 DEM 12.500 DEM 43.000 79 000 84.000 49.000 123.000 75.000 56.000 51.000 29.000 98.000 16.000 13.500 DEM 900 DEM 2.100DEM 1.500 DEM 4.700DEM 10.500DEM 9.700 DEM 4.50ODEM 7.500 DEM 2-200 DEM 7.000 DEM Zdaj ko je bike spet mogoče izvažati, upam, da jih bodo na tuje odpeljali vsaj nekaj tudi iz moje dvojezične občine, saj so se Sčasoma nekateri prav lepo (z)redili. Kot taki so zgolj za zakol. Če bi namreč še naprej vanje vlagali »delo in sredstva«, bi se še bolj odebelili in trebuščki bi popokali. To pa ne bilo moralno; zagotovo bi se našel kdo, ki bi trdil, da je bila vmes kazniva sabotaža. Potem pa bi morala posredovati policija, ki je sicer močno zaposlena z lovom na bombaše. Te dni je grozil spet eden takih. »Bomba« pa je tudi vest iz Dobrovnika. Na uho mi je pri-curjala, ko sem se na poti iz vinograda ustavil pri Lujzi, da bi $e okrepčal. Tega v svoji kleti namreč nisem storil, ker so sodi polni. Torej sem slišal, da so madžarski aktivisti za odcepitev! Hočejo namreč, da je njihov radio MMR, ki »šiba« iz lendavskega starega zdravstvenega doma, v lasti narodnostnega zavoda; takega gospodarja pa mora dobiti tudi Ne-pujsag, ki se mu, prevedeno v slovenščino, reče Ljudski glas. Menda se bojijo, da bi si ta narodnostna medija kdo privatiziral in potem ne bi več dajala takih novic, kot si jih želijo Maria, Rozsika, Laci... Kaj pa bo potem, če bo slovenski program IZ Murske Sobote spet oddajal Še v madžarščini in Vestnik napisal Še kaj po »vogrsko«? Sam se na to celo že pripravljam. Ni izključeno, da bodo tudi Pereči v tem jeziku. Vidite, vse mi hodi po tej kmečki glavi, samo ne tisto, od Česar pravzaprav živim - kmetovanje. Ko skušam biti samokritičen do svojega jezika, ki sega tja. kamor bi mu zaradi bratstva in enotnosti ne bi bilo treba, se potolažim, kajti »politikant« nisem samo jaz, ampak še množica drugih, ki s(m)o sicer poklicani za delo pri živini. VRSTA Beki Bek 2 Super bek TL pit 1 TL starter PU start c r Super 113 Pesni rezanci na njivah in travnikih.^**''''* ne nikogar drugega rili radio, teve ali Časopi ■ 4 »mašinefl^;« pak kmetijska Ko sem noči nisem bil dvajsetletnik-u gledal «1«™ ik sem šel ?”1 mov, ampak sem T" spat, kajti že ob treh jali in šli kosit. Potem sn®’ sili in kosili; pozneje raztresli, posušili v seno in id K? z vozmi na UiUOUl T kravjo vprego^ I . hfrtllO K*’*’ . Ijali domov. Zdaj nice, senu obraiajo J obračalniki, stiskalnkaEai?^ kuje v kvadre in tc kuje v kvadre m ic . traktor in pozneje dornJ' !^ I ^se gre »au ruk« in ! človek čas za filozoflMnp-I pozabili, da »"■vn mesto tro smo dajal na prvo mesto nja, ampak čelo. ------- pa so se za ndi“toi odrekli tudi poklicni ■ ki pišejo te dolge članke ’ » hiku, in na dan GospeoB^ vnebohoda niso odili * ■pak k Copekovemu Malo Polano. Temu ara v : »dečki in dekline« ne ’ svojih člankov, t" _ r- hCH' -č moje Pereče. Enkrats«'”'! ■ zapisal, da je rniiii ttarjih, h katerim w st zatekale ženske. Kotnul^, ■ - nf''' v-------------- novinar Štefan, T j-J? Črncu, se ni ^godiio (beri: pregrein(e‘‘/'.j: '■'2 so se dobro najedli Kuj pa vožnja Njegi - dolničkom? Spet nje!'? Zagotovo pe ni nje«, še manj pa tole, kar sem prebral r nih Slovenskih novicia- ' ■ ■ da so se dobro naj' s slanka gospa i: ciiu madžarsia'. skupnosti ' 'r. vsem srcem da bi Monika Sele.š vensko državljanstvo. jem dopisu ii tudi of® je v imenu nostne v< jem dopisu JI Ija, da so pravice veniji na viso- ravni.« |1 na ^jo^ ,i., Dobrodoila Cene krmil _ SLAVIČ, VEGA Skakovci 3(1,00 47,30 35,20 39,00 34,10 120 let tradicije -Krj AGROSHOP Brezovci Kljimro^ 30,60’ 29,^ 27,6« 29,50 55,74 30,6(1 31,20 37,54 32,5(1 46,0« 26,0« 34,40 38,0« /o Pomurska bank^ Vaša O” Menjalniški letaj Pnmurske banke 2S. maja 1993, 1993 od 12.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 25. maja Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 Ton 1 lii ,1(11993 od Banka Slovenije 972.2291 2.031.4622 6.839,9402 7,5342 7,602,9355 112,2571 1 4«'! f,: a d> Ngku^ Too*!??- (7*4 1^. 6.96«^.. ---- 7.5052^^ ■ ^io,?'L.. OBRESTNE MERE ZA DEVIZNE depoziti od 24-60 mesecev od 15. maja 1993 dalje Valuta ATŠ" FltF OEM ITL CHF USD Rok vezave nad Znesek 3500-14000 14000-105000 105000-350000 350000-700000 nad 700000 1700-7000 7000-50000 5000(L170000 170000-340000 NAD 340000 500-2000 2000-15000 15000-50000 50000-100000 NAD lOOOOO 450000-1,8 mio 1,8 fnio-14 mio 14 mio-45 mio 45 niio-90 mio NAD 90 mio 450-1800 1800-14000 1400CM500(} 45000-90000 NAD 90000 350-1400 1400-9000 9000-30000 30000-60000 NAD 60000 24 m ~6,34 6.41 6,59 6,7B 6,97 4,85 4,89 5,04 5,18 5,32 6.34 6.41 6.59 6,78 6.97 9,60 9,69 9.97 10.26 10,54 4,23 4,27 4,40 4.52 4,65 3,02 3,05 3,J4 3,23 3.32 •'TS' 6.49 6.68 6.it 7.06 4,91 J,t» 6.14 3.39 3,45 6,43 6,49 6,68 6.85 7.06 9.69 9.99 10.03 10.38 10.64 4,51 4,56 4,46 4.61 4,34 ’•'? 5,13 5,25 i.-u Skupne obrestn« cncre so kine v %. f.i ■ 1<' g ■ttt .1 Ji I tj JS 'š l*s ,4l Jt it' i> i, J .> J šf A .M j » I, 0 v Ne čakajte, sodelujte v Vestnikov! 5 koitcertt komunistične ideologije in s prehodom iz socL alističnega v tržno gospodarstvo so mnogi pričakovali hitre not* lerij^ Sl k.P-nib fl; I ' akciji NAJ KMETIJA str. 6 in učinkovite spremembe. V pričakovanju blaginje kapitalizma pa so bili prehitro razočaram, saj so se iluzije razbil- , , nile. Prehod iz sociahstienega v tržno gospodarstvo je nam- reč desetletja trajajoč proces, ki prinaša mnoge nevšečnosti. o H* [ 1 1» inif, itd*'' i?* J’’ jntf* vic)** ■O <č . ■ If I 1 l 'l [J(I’ idK* i .1 i| i MuRka Sobota, 3. Ma 1993 • Leto XLV • Št. 22 • Cena 89 SIT R (f I ti .cc* .17 & 1.' '•■ssm' ijA? X .6» . Jb ntifS mednarodnem tekaškem f*3dencih Je bil v središču ^2 km, ki Je štel za državno rw.'^rkr,rr, je Ptujčan Mirko Vindiš ored d 1® Ptujčan Mirko Vindiš pred 'viakonenom iz Etiopije (na pos- Foto: Nataša Juhnov if li ra ! i! u ,1 ‘Ir I 1^ i'i L I 1 I —- ' L 'C I 1 L - .— feSKA PRODAJA 28.5-20.6’93 >k, H « ^arNOVOTEKS ®hlafe' ii it S j' ib I'!} KcABe. V oelti s:-. ,v inci .r-. Xt socialne stiske in napetosti, pa tudi bedo. Iz sistema včasih navidezne enakosti smo začeli prehajati v sistem vedno večje neenakosti, ki izhaja iz prerazporeditve dohodkov, bogastva in moči. To sprošča tudi številne politične napetosti, ki se ponekod kažejo v največji brutalnosti. Države nekdanjega socialističnega bloka so sieer v zelo različnem položaju, med njimi so velike in majhne, bogatejše in revnejše, ob tem prehodu pa je za vse značilno izredno velik padec gospodarske aktivnosti, še posebno industrijske proizvodnje, povečevanje brezposelnosti in zniževanje življenjske ravni. Vse to je ponekod pripeljalo tako daleč, da grozi s preobrnitvijo procesa, saj se marsikje zopet pojavlja želja po »Dobrih starih časih«. Pretirani optimi- zem, ki so ga napovedovali ob spremembah, je prešel že v pretirani pesimizem in brezup, marsikje pa le še s težavo obvladujejo položaj. Tisti, ki so ves Čas živeli v sistemu navidezne enakosti, se namreč nikakor ne morejo sprijazniti, da kapitalizem prinaša tudi socialne razlike, da je razkorak med bogatimi in revnimi vedno večji. Nova slovenska država sicer ne'sodi med tiste, kjer razmere postajajo nevzdržne, smo pa tudi pri nas priče nekaterim gibanjem, ki jih niso pričakovali niti največji pesimisti. 1 I [ I i H! I' I 11 ^'1' I I ,1 I' Če nam uspeva še dokaj uspešno premagovali inflacijske pritiske, ki so drugod prešli že v hiperinflacijo, pa nam ne uspeva ohranjati dosežene ravni gospodarske aktivnosti. Znižanje sicer ni tako veliko kot v drugih državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije ali, denimo, Sovjetske zveze, kjer je padec tudi 50-ali celo večodstoten. V Sloveniji se je družbeni proizvod po prehodu v tržni sistem gospodarstva znižal za petino in industrijska proizvodnja za tretjino, vendar je spodbudno, da so pri nas že znaki umirjanja, medtem ko za večino drugih omenjenih držav to ne vetja. Čeprav nekateri strokovnjaki trdijo, da dna krize še nismo dosegli, je verjetno, da je tisto najtežje že mimo in da se bodo razmere vsaj čez kakšno leto začele izboljševali. Na to kažejo podatki o umirjanju industrijske proizvodnje, ki iz meseca v mesec še niha, vendar veliko manj kot pred letom, pa tudi nekatera druga gibanja kažejo, da se razmere umirjajo. Vsake spremembe zahtevajo davek, vendar vsaj naš ni takšen, da se ga ne bi splačalo žrtvovati. Takšen davek smo plačevali tudi v preteklosti, ko so nam vseskozi obljubljali lepši in boljši jutri, v resnici pa se ni nič spreminjalo. Za izgubljenimi iluzijami jz, preteklosti se nam zalo ne splača žalovati, saj zdaj živimi) za iluzije prihodnosti. In vse kaže, da le še niso izgubljene, le nekoliko več resnejšega pristopa za njihovo uresničitev bi včasih potrebovali, tudi v najviSjih državnih organih, kjer včasih vse preveč delovne energije in ustvarjalnosti trošijo za obrobne zadeve, resne pa puščajo ob strani. Cigareta, naša spremljevalka Otroci so z barvami na pa- kar pitju upodabljali tisto, vedo in mislijo o kajenju, njihove izdelke pa so predstavili tudi v Celju, na osrednji slovenski prireditvi ob svetovnem dnevu nekajenja, ki je bila pripravljena tudi z namenom, da bi zmanjšali razkorak med tistim, kar vemo in Kar počnemo.■‘p Treba je priznati, da o škodljivosti kajenja slišijo Že otroci v vrtcu, da skorajda vsi odrasli poznamo statistiko smrtnega davka, ki ga pobira . cigareta, pa vendar se Število J’ kadilcev pri has povečuje. lj J? i «H| LUDVIK KOVAC Dvomljivi J sodni procesi: Benko w .^1 1 fl oproščen! str. 15 t' predvsem med mladimi in ženskami. Če torej vemo, da ni kadilca, ki ne bi vedel in slišal, da je kajenje škodljivo, potem pomeni, da je kajenje zavestno početje, ki postane navada in zasvojenost ter je del, način življenja. Preganjanje kajenja s prisilo je zato brez uspeha, saj je vprašanje kajenja tudi vprašanje, kako živimo in zakaj la ko. Kadilci pa vendar morajo sprejeti naslednje: če sami zavestno kadijo, pa z dimom mo- rajo prizanesti nekadilcem. Temu je namenjen tudi zakon M. 9^ POHITIVA V1.V4 runikivn - KVTfCPPM i VEUKA IZBIRA POHIŠTVA sjuMi pnifnA, MMom iTriaška 65. VEGAOS SHOPPING CENTER* ŠH.0N KIHINJ, MARIBOR Ruška 104, tel. (062) 102618 I ■ ! J Vodenika zanima o nekajenju. Omejevalni členi zakona veljajo za kajenje v javnih prostorih, na delovnem mestu ter reklamiranje cigaret. ki je prav v zadnjem času izpeljano na presenetljivo iznajdljiv način in na mnogih mestih. MH delo str. 5 v soboto in nedeljo se bo vreme izboljšalo. Vestnikov koledar POLiKMPSKRBA trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21 048 * traktorske škropilnice Agromehanike Kranj po ugodnih cenah • rotacijske vrtne kosilnice Alpina VREME 3. junij, Četrtek, Karel 4. junij, petek, Frančišek 5. junij, sobota, Svetko 6. junij, nedelja, Norbert 7. junij, ponedeljek, Robert 8. junij, torek, Marija 9. junij, sreda, Primož r v petek bo še oblačno z občasnimi padavinami, Pregovor Ako na Medarda (8. junij) dežuje, 40 dni še naletuje. T stran 2 r PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Izredni in pooblaščeni veleposlanik ZDA v Republiki Sloveniji Allan Wendt je izročil poverilno pismo predsedniku Milanu Kučanu. Diplomatski predstavnik ZDA je kupijo poverilnega pisma že predal ministrstvu za zunanje zadeve. ZDA so neodvisno in suvereno Slovenijo priznale 7. aprila 1992. sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov pa je bil sklenjen 11. avgusta. ■ LJUBLJANA - Izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Filipini v Sloveniji Reynaldo O. Arcilla je izročil poverilno pismo predsedniku Milanu Kučanu. Filipini so suvereno in neodvisno Republiko Slovenijo priznali 5. maja 1992. ■ LJUBLJAN.A - Poslanci državnega zbora so strategijo razvoja slovenskega kmetijstva sprejeli brez zapletov. Nato je prišel na vrsto predlog zakona o gozdovih z okrog TO dopolnili. Ob Številnih sprejeli. pripombah so na koncu zakon o gozdovih vendarle Zal pa se je ponesrečil že tretji poskus, da bi razpravljali o meji s Hrvaško. Prišlo pa je tudi do zapletov pri glasovariju o spremembah lastninskega zakona. ■ KALIŠOVEC - Jezni vaščani so na meji med krško in sevniško občino zadržali ekipo RTV-ja, ker so njihovo območje izbrali med petimi lokacijami za jedrska odlagališča. Drama se je končala s podpisom izjave sekretarja za energetiko Borisa Soviča, ki je zagotovil, da lokacije teh odlagališč ne bodo določali brez soglasja krajanov. ■ LJUBLJANA - Na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji je bila bavarska delegacija, ki se je pogovarjala v podkomisiji za delo in socialna vprašanja v okviru mešane komisije za sodelovanje med Slovenijo in Bavarsko. Največ pozornosti so namenili politiki zaposlovanja slovenskih delavcev na Bavarskem. ■ LJUBLJANA - Veleposlanik Hrvaške v Sloveniji Miljenko Žagar je na novinarski konferenci dejal, da Hrvaška od Slovenije zahteva, naj da na razpolago objekt na Trdinovem vrhu in s tem pokaže dobro voljo. Izrekel je tudi obžalovanje zaradi nejasnosti, ki so nastale v zadnjem času v odnosih med državama. POSVETU J ■ NEW Y0RK - Varnostni svet OZN je soglasno ustanovil mednarodno sodišče za vojne zločine na tleh razpadle Jugoslavije. Sedež sodišča bo v Haagu, v senatu pa bo 11 sodnikov. Pristojnost sodišča bo omejena na zločine po 1. januarju 1992. ■ BEOGRAD - O krizi v BiH se je pogovaija! namestnik ruskega zunanjega ministra Vitalij Čurkin. Predstavnike srbske in črnogorske države je skušal prepričati, naj privolijo v namestitev opazovalcev na mejo med Srbijo in BiH. ■ RIM - O ohranitvi ozemeljske celovitosti BiH sta govorila vodja italijanske diplomacije Andreatta in zunanji minister BiH Silajdžič. Ta je vztrajal, da bi morala mednarodna skupnost dosledno uresničiti Vance-Ownov načrt za BiH in Muslimanom omogočiti nakup orožja. ■ TOKIO - Rusija je umaknila večino lovcev Mig-23 s Kurdskih otokov. Umik seje začel marca, dodaja japonska agencija za obrambo, ki ga povezuje z gospodarskimi težavami Rusije, pa tudi z željo Moskve po izboljšanju odnosov z Japonsko pred bližnjim srečanjem G-7 v Tokiu. ■ LONDON - Britanski premier John Major je izvedel nekaj sprememb v svoji vladi. Najpomembnejša je, da je odstavil finančnega ministra Normana Lamonta. Lamont je prva žrtev prve velike »čistke« v Majorjevem kambinetu po aprilu leta 1992, ko je njegova konservativna stranka četrtič zmagala na splošnih volitvah. ■ JOHANNESBURG - Južnoafriška politična pogajanja so spet zabredla v krizo po množičnih aretacijah aktivistov Vseafriškega kongresa. Poglavitna stranka Črnske večine ANC je obtožila vlado, da se je spravila nad njeno tekmico, da bi pomirila skrajne desničarje in onemogočila pogajanja o uvedbi demokracije. ■ PARIZ - Val privatizacij, ki ga je francoski premier Edouard Balladur napovedal že v svojem nastopnem govoru, z iztržkom pa namerava financirati predvsem programe za omejevanje naraščanja brezposelnosti,'socialno politiko in krpati luknjo v državnem proračunu, bo najvdtfji doslej. Zajel bo kar 21 podjetij ali skoraj vsa, ki so v javni lasti. ■ RIM - Zaradi bombnega atentata v Firencah se je na posebnem zasedanju seSla italijanska vlada. Notranji minister je podrobno poročal o razmerah v Firencah po atentatu in dejanje označil kot mafijski teror. V bombnem atentatu je bilo ubitih pet ljudi, približno 50 pa je ranjenih. ■ VARŠAVA-Spodnji dom poljskega parlamenta je izglasoval nezaupnico vladi premierke Hanne Suchocke. Glasovanje so zahtevali poslanci sindikata Solidarnost in desne opozicije, ki so vladi očitali neučinkovitost. Poljski predsednik Walensa je razpusti! parlament in sklenil razpisati predčasne parlamentarne volitve, ki bodo najkasneje v štirih mesecih po padcu vlade. ■ SARAJEVO - Britanski vojaški predstavnik pri modrih čeladah v BiH je na novinarski konferenci potrdil, da je ameriško vojaško letalo F-16 prisililo helikopter armade BiH k pristanku. Sprva so menili, daje prevažal ranjence, vendar seje pozneje izkazalo, da je bil njegov polet povsem vojaški, ■ SOLINGEN - V Nemčiji se nadaljuje nasilje nad tujci. Skrajni desničarji so tokrat podtaknili požar v Solingenu, v katerem je umrlo pet Turkinj, najmlajSa med njimi je bila stara štiri leta. VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Baiazic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jarše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan [novinarji), Ksenija ŠOmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota. Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-333, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1993 je 980.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letriO. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. aktualno okoli nas Vojna v BiH je nekaj drugega Fvropocentrizetn v nas pravi, Če je vojna v BiH ustavljanje islamskega ekspanzionizma, potem mora biti evropska javnost tiho. Tudi če, trenutno. takega islamskega ekspanzionizma ni videli. Kajti pomisli naj se na čase, ko je v Iranu še živel ajatolah Homeini. Živel, pravimo, kat vlada še sedaj. Satman Rushdie, ki ga je ajatalah preklel leta 1989, se še vedno skriva. Homeinijev duh še živi. Evropska Javnost pa je tiho. Naša etnocentrična drža pa pravi, če je vojna v BiH etnično čiščenje, ki ga uprizarjajo Srbi, zakaj potem svetovni intelektualci in kozmopoliti ne organizirajo kozmopolitske internacionale in začnejo zbirati prostovoljcev. Tako kot se Je dogajalo. Če naša predstava o tem ni preveč pod vplivom romantike, ki se je okrog tega napletla, za Časa španske državljanske zgodbe. V BiH ne. Tam poteka etnično čiščenje. Pa se v bosanskih hribih in mestih vendarle ne bijejo nobeni internacionaiistični zanesenjaki, v tistih krajih so internacionalni samo plačanti. Nekoč, v oseminšestdesetih, se je reklo: Pomislite, vojna je, nihče pa ne gre tja! Kako cinično se danes uresničuje to geslo! Z njim so takrat strašili institucionalne očete, to je politike, ki so tej grožnji v nekem času celo verjeli. Kaj, Če ljudje v resnici ne bodo Šli! Kaj, če je internacionalistično čustvo tako močno? Tako so se bali inštituci-onalni očetje. Dokler iz hipijev niso postali jupiji in se je pokazalo, da vse skupaj vendar ni bilo mi- šljeno tako resno. Danes se vidi, da je bilo mišljeno Se kako resno, vendar z obrnjenim smislom: Vojna za etnično čiščenje je, nihče intenci-onallstičen pa ne gre tja. Pa tudi kar se čistih vojnih zadev tiče, je ta vojna nekaj drugega. Ameriški obrambni minister Les Aspin je na vprašanje, kakšne ukrepe pripravljajo ZDA, če nameravajo poseči, in kdaj, odgovoril: »Vse opcije so slabe, nekatere pa so celo slabše,« Američani imajo tam v Bosni prešteto Že vse. Glavnih poveljstev bosanskih Srbov je sedem, bojujočih vojnih enot je okrog 115 Popisane imajo komunikacijske in komandne sisteme, na seznamu bombardiranja je most na Drini in kakšnih ducat cest proti Srbiji in Črni gori, ki so pomembne za oskrbo srbske vojske. Skupno so Američani našeteli 400 ciljev, ki bi Jih bilo potrebno uničiti s kar se da terorističnim orožjem, z napalmskimi bombami, kar naj bi moštva pobilo in preživele demoraliziralo. Na vsak način bi morali, po teh računih in namenih, uničiti 50 od 400 izbranih ciljev. Srbi imajo 600 topov, od teh jih je 100 opremljenih z velikokalibr-skimi cevmi. Ameriški obevešče-valci so ugotovili, da jih niso nastavili po skupinah v baterije, marveč posamič, pogosto v bližini vasi. V takšnih okoliščinah jih zaradi ogrožanja civilnega prebivalstva ne morete uničevati z običajnimi letalskimi napadi. Američani zato na-mervajo za uničevanje topov okrog Sarajeva, Žepe in Goražda uporabiti majhne bombe tipa Mark 82, ki so opremljene z laserskimi vodili in zelo drage. Te bombe se mečejo iz velikh višin, vendar je potrebno njihjove cilje z zemlje osvetliti z nevidnimi laserskimi žarki. Britanski in ameriški elitni vojaki, ki naj bi po potrebi to naredili, so že na terenu. Izbrana so že tudi letala za zračni napad, tipi F-lllF, F-15E in A-6E. Pa vendar mnogi ameriški vojaški strokovnjaki dvomijo, da bi imel tak poseg kakšen opazen uspeh. Collin Poweli je pred kratkim izjavil: »Fantje, zalivska vojna Z Dunaja piše jc liila v primerjavi s ■ ■ sta.« Čeprav imajo i' prav so njihovi ljudje v hribih in mestih, nadaljuje - AmeriSdai pj k nameravajo poseči in bodo. V vsakem To< ska vojna nekaj 0*1* ska vojna ni.. , . , čisto preprosto, vojna kultur in duhov ter na za ustavljanje islamskega onizma. Tam čez med vzhodnim m ■licu .........■' skim cesarstvom m to pozneje m brez ia>a^ Ob vsem tem 1^0 VbChl “ 'r,n#l llt-''.J nič ne Šteje. Internat “j' tukaj neha. Duhovom P^' ki SO istočasno tudi 1»* nosti, se ni c.a javnost jjF ne eksplifltno. E* '"^j^ tudi po ueuspeleffl CrhnV ne P® ^41* svetovna bosanskih Srbov ne nilo. Še naprej s« čakalo. Avstrijske volitve Vroče majsko sonce julijskih temperatur je jkV.?' za prihodnost Avstrije pomembnih, vendar ne notenik volitev. KoUko človekovih pravic Med pripravuiuj na svetovno konferenco OZN o HovekovOi {»avjcsli Ul s kompromisom sprejeli n^atera stališča, s^J našprotjj med thfžavami k^b vsem prizadevanjem ni mohio z^aiUti. Gre za človekove (»avice za vse ljudi na svetu in za pravico do samood-to&e. Evropske delegacije in ZDA vztrs^ago pri ve^vnosri člove-kovSi ^vic za vse ljudi ter pri krepitvi nadzorna mehanizma, audtem ko drage države zahtevajo t. i. relativiraDje človekovih pravic. Zaradi nettskmenostt predlogov se bodo predstavniki 181 držav 9. junija, Štiri dni pred začetitom svetosiie konference, zbrali na Dmtaju in pMknšali odpraviri nesporazume. Največ težav pričakujejo ob razpravi p jjradlL^ nekaterih evropskih držav {□ ZDA, da bi pri OZN ustanovili urad k-CHtusarja svetovne organizacije za človekove pravice. Kakor je pojasnil ameriJki delegat že na sestanku ženevske pripravljalne komisije, hočejo imeti tiste delegacije, ki spoštujejo človekove pravice, urad visokega komisarja OZN za it^trument, s katerim bi svetovna organizacija laže odkrivala kršenje Sovekovih praric in ol^odila storilce. Druga stran pa se takega instrumenta boji. Ustanovitvi visokega komisariata za Človekove pravice nasprotuje velika skupina držav, ki jo vodijo Kiiajjska, Kuba, Iran in Pakistan. V omenjenem predlogu vidijo poskus zahodnih držav, da bi se tudi po tej poti vmešavale v njihove notranje zadeve. Hkrati kritizirajo zahodno stališče. Ki je po i^ihovem usmerjeno v varstvo pravic posameznikov, medtem ko sami menijo, da so socialne in ekonomske pravk« narodov pomembnejše od svolmSčine posameznikov, Delovni {utogram, predviden za dunajsko zasedanje. Že zmerna uvedbo visokega komisariata OZN za človekove pravice, pa tudi medaaroAso sodišče za to podtone. Nerešen pa je Se vedno spor med zahodnimi ter azijskimi in latinsko-amerlškiml državami o pravici do gospodarskega razvoja. Zadnjo besedo o tem bo Imela dunajska konferecca MILAN JEiRSE V •V« Plačam ti, bodi manjšina? če kot davkoplačevalec v svoji državi ne plačuješ tudi za to, da bi manjšina ali več manjšin, kolikor jih pač je znotraj političnih meja države, v kateri živiš, še naprej obstajala, se ti lahko nekega dne zgodi, da se tvoja država in ti kajpada z njo vred, znajdeta na zatožni klopi mednarodne javnosti. Obtoževali vaju bodo, ker sta pustila, da je izdihnila ena od njenih etničnih znamenitosti in se je zmanjšala njena multikulturalnost. Potemtakem je bolje, da plačuješ tudi vzdrževanje manjšine in se kot državljan v nekem smislu greš solastnika nacionalnega človeškega živalskega vrta. - Sklep je napačen. V manjšinah kot premisah takega sklepanja se namreč predpostavlja, da gre za nevitalne etnične skupnosti, ki se lahko ohranijo pri življenju samo z infuzijo. Preprosto tako, da nekomu plačaš, recimo, naj bo Madžar, z različnimi dvojezičnimi dodatki in drugimi oblikami nacionalnega licemerstva in politične nečimemosti. Dejstvo je, da manjšine preživijo samo toliko, kolikor so vitalni'njihovi matični narodi. Pri tem ne spremeni nič nobena mednarodna konvencija za zaščito manjšin. Stari jugoslovanski oziroma slovenski režim se je ob svoji ekonomski, politični, kulturni in drugačni nekonkurenčnost) tega očitno prav dobro zavedal, zato je - toliko pozornosti do manjšine in toliko et-nopolitilCne modrosti mu je vsekakor potrebno priznati - računa! na einopolitičnio recipročnost. Filo-zofiia tega poizkusa, ki bi ga lahko imenovali »poizkus v etnopolitični ekvilibristiki«, je bila: ker se zave' damo, da v našem političnem sistemu ni ničesar, kar bi lahko našo manjšino pri vas navdajalo s ponosom in ji dajalo življenjske in etnične samozavesti (pri tem je seveda izvzeta slovenska manjšina na Madžarskem), bomo mi vašo manjšino pri nas na vse pretege podpirali in upamo, da boste enako ravnali tudi vi z našo manjšino. Če bi bili igralci v igri prav razporejeni, bi bilo to navsezadnje čisto dobro. Pa kaj, ko niso bili. Avstrijska oziroma nemška manjšina na Slovenskem je izredno maloštevilna. Prav to manjšino pa bi zelo potrebovali, da bi lahko na njej kazali svojo nacionalno blago-voijnost. Ker te manjšine torej ni. nam Avstrijci niso imeli zaradi česa vračati. Madžari so se pri vprašanju ekvilibristike oziroma reclpro-cietete vedno izgovarjali na lasten nemogoč politični sistem, ki da je zaradi sovjetske prevlade Se za njih same nevzdržen, zaradi česar se zatekajo k samomorom. Italijani so držali fige v žepu in čakali, da bodo lahko obnovili svoje ozemeljske zahteve. V Mariboru je bilo od 25. do 27. maja znanstveno srečanje na temo »Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski«. Tu in tam se skozi kak referat že kaže spoznanje o novem evropskem duhu, ki bi ga lahko imenovali »multikulturni etnocen-trizem«. Nekateri bi v tem seveda Se vedno radi videli porajajoči se tribalizem in začetke novega fašizma. Vendar pa nič ne pomaga, sanje o breietničnem kozmopoli-tizmu so se razblinile ob Mollnu, Soli n genu in Bosni. Slovenstva v Radgonskem kotu, v Porabju in v Italiji bo toliko, kolikor ga bo presežnega - kot izraza matične etnične moči ter samozavesti. Vsem znanstvenim posvetovanjem navk- ljub. STEFAN SMEJ V siju reflektorjev avstrijskih medijev so se vsem predstavniki petih avstrijskih strank, ki so _ za poslanske sedeže v deželnem parlamentu sp strije. Volitve v tej severovzhodni avstrijski P . v pomembne predvsem kot test za prihodnje voli^^ ,glt^'' gih avstrijskih zveznih deželah ter seveda ka ...................................volitvami ogrevanje pred avstrijskimi zveznimi leto. Tako po predvolilnih temah (priključite _ skupnost, naraščajoča gospodarska recesija, okolja), pa tudi po reprezentančnosti volilnegu * lila je ena petina Avstrijcev) naj bi ujisdti^' Avstrijci na volitvah odločali o skupni avstrijski p Volitve so se izšle v skladu s pričakovanji, ! »lepotnimi napakami« pač... Ljudska stranka, f-* obdržati absolutno večino, je kljub »ameriško« ' lilni kampanji ni obdržala. Socialdemokratom . javnomnenjskih raziskav sicer aldemokratoff^ J dovoljevale ^PJ_' I L'* robu dovoljenega«, a jim je očitna pomoč kanclerja Vranitzkega in njegova predvolilna s ranje novih delovnih mest na Spodnjem vila minimalno izgubo poslanskih mest v nov parlamentu. In ko smo že pri pczfhžencih-obdonavskega Hainburga, ki so leta 1985 Zelene v spodnjeavstrijskem parlamentu, sapice. Zelenim ni uspel preboj v deželni P C-ur t Jtu Potem ka /e pred štirimi leti študentska ' J J ■ v J . . .. f _ . _ /, La? :r i stranke na volitvah prvič dosegla večino tef > : sko vlado, predvsem po svojem okusu 1 1 pa se je letošnjim ponovnim volilnim vnMu pridružila konkurenca ne več iret)^ mokratskih nasprotnikov, ki so zdrkniti marveč študentskih Zelenih. s če torej primerjamo volitve na Študentskimi volitvami, lahko ugotovimo- velikih strank na », itvami, lanKO ugoiovf ’^'- ..^f'* >pravih3jalo 30), m, . .8 ž Mamili Ari nne T-i'/ pri nas clo- “ J'ai:vejen, To , tudi po ■ ■ u5t’£yasu ni ' " 9 Gpi i'“‘»liani j( ^«vsioi, Oto po tem, ker ni bilo vlo' Opoj pa stanc ta služba je celo izračunala. 'cniji za približno ganizirana trgovina na sveto, 320 kilogramov mamil Rj je skorada neuničljiva. wbme'. 32 milijonov mark. Znane so poti mamil, hašiš Cena marihuane na trgu je od prihaja iz Maroka in Španije, 3 do 5 mark za gram, hašiša heroin iz Turčije prckobnov-od 15 do 20, toliko je treba ijenih poti po Madžarski do odšteti tudi za LSD, heroin je Hrvaške in dalje, LSD je iz po 120 do 150 ter kokain Nizozemske, medtem ko ma-200 do 300 mark za gram. Ce rihuauo gojijo narkomani kar v Sloveniji pred petimi leti doma. Slovenija je tudi po-kokaina sploh ni bilo, pa od- membno križiče trgovine govorne službe sedaj že ugo- z mamili za Evropo, Predvi-tavljajo, da je kokain v upo- devajo. da Slovenijo «-prepo-rabi prav tako kot druge vrste tuje« na mesec najmanj lOO drog, kilogramov heroina. kilogramov MH srečanje mladih tehnikov 5 božično in uspešno . Zvt.- JfH' •jj ■tV nrga ■ - *®*'”'^te** kulturo Murska Sobota je tudi Sukič iz M. Sobote (raketoplan n> »srečanje (tekmovanje) mladih tehnikov S4B), Andrej Vr^rin iz M. je sodelovalo 16 osnovnih šol oziroma čez Sobote (letalski modeli Al), zanima dete na področju tehnike. Damijan Kumin iz M. Sobote J' *1’? j’’’ / •***' Ji sled'-_i:K tofSl njem. slih torej Sanje- J stran 5 19931 gik. 3. junija 1993 gospodarstvo j ^>it€rvju s predsednikom Izvršnega sveta SO Gornja Radgona ^>Zaniina me delo, ne pa anonimneži! « * f" toilo* .-T I Ljutomer Ne manjka denacionalizacijskih f 1 I * večina vodovodov narejena na čanov, krajevnih skupnosti, Črno,« občinskih oblasti? »To je Že tri leta akuten problem, kajti vse pristojnosti ima ’ *- X-- 1_I i_ Izvršnega sveta SO Gornja Kadgnau Mihu '■nia''^’ Demokratske stranke, je nasledil Antona Tropem*-^ st ^*****'”^^ krščanskih demokratov. Ker je minilo več Maj: začetka opravljanja funkcije, predvsem pa, ker .se »««• j™- -------------j---- — ■ ’'*'*'“* obtožb, smo predsednika Vodenika zaprosili prejšnjem skupščinskem zase- ministrstvo za kmetijstvo, ki je r^^avor. danju je bil omenjen problem pooblastilo Živinorejsko- vete- vfrt.,,,. XI., ............... . nenadzorovane gra^je veli- rinski zavod v Murski Soboti, J’*?* nisetn bil nikoli v konfliktu kega Števila farm na podeželju naš upravni organ pa ima edino podjetnik z nobeno od struj. Pn podelje- _ ^o jih »mini eko- to pooblastilo, da mora izdati ”^010 da K- V-, v . vanju sredstev strankarska pri- loške bombe«? lokacijsko dovoljenje,,.« Hrei’» ™ oolj utrujen oadnost ni bila pomembna, »Kmetiistvo in farme niso Pravite, da »morajo« izdati '■avno » - . 'J*: SVni ___ , S pitno vodo je povezana tudi skrb za Čisto okolje. Že na h*’ 0l3*^ nisem bil nikoli v konfliktu z nobeno od struj. Pri podeljevanju sredstev strankarska pri-. —padnost ni bila pomembna, s^oi d 1 ” • '* ampak je po pravilniku izvrS- oa t sveta osnovno mnenje in nPristoif •določitev Ljubljanske banke, 'iiidnp,L?.^l' sveta ki daje 50 odstotkov denarja. !*'PtMata'' •manjše, saj se Poleg tega je pomembno mne- ___________ ■P.;- .1 o na reorsanizaciio nje uprave za javne prihodke o rednem plačevanju obvezno- _ ' J ’2vreneca sveta ■, r‘o»i)amo na reorganizacijo ‘•^kvnih skupnosti in centralt- V-'; I S-' -sti in mnenje zavoda za Japo- ^^P^^tlsednika pa je slovanje. Poleg teh kriterijev je xT(i jg večji... imel zadnjo in končno besedo 'i® pritisk izvršni svet (v prejšnji sestavi. 7 H’ la. ^•l| ■' t različnimi po-pro- op.a,), ker je bilo to izključno v njegovi pristojnosti. Komisija je samo pripravila predlog. Seje izvršnega sveta so v na-■ • » 1 . K __ JJCJt ---------- da Viu hočejo sprotju z drugimi dobro orga-i-- AfMru-^^Jd. I r_x_.. .. 3,_ JEtA« :{ llf, 't«)! oosjimfnfkf v čim času jpcMfnesri Z ena-zaradi kate- ’Uhk, ptep- -2««,,,^^ ... nizirane in potekajo hitro; katera bo najpomembnejša ~~ It^a vlade v prihodnje in veda vaša osebna naloga? na-se- 'n »Vodovodno omrežje v ob- nenadzorovane gradnje veli- _________ kega Števila farm na podeželju naš upravni organ pa ima edino — imenovali so jih »mini eko- "■ -—j-’"««« ^i« mnra izdati zapletov ' _ . __** loške bombe«? »Kmetijetvo in farme niso Pravite, da »morajo« izdati moje področje, to je podoročje lokacijsko dovoljenje, sani-Janka Slaviča. Sem z marsičem (orni inšpektorji prav tako seznanjen , vendar bi vam »morajo« podpisati - kdo pori tem laže povedal kaj več on. tem sploh odloča o usodi podeželja v gomjeradgonski občini in vse pokrajine? »Mi smo zadnji člen. To je vendar bi vam -IR,-.,--J---, _ tem laže povedal kaj več on. On pa se ne ukvaija z vodovo- Ali ai to dvoje povezano? »Vem, da je zelo povezano ... Ne bo tristo farm, am- absurd, res. Jaz sem jim takrat pred tremi leti v neki družbi povedal, da bi morali eno veliko farmo ekološko primerno urediti, oziroma če bi smrad t * spravili na razumno mejo, ne bi bilo potrebno nobeno prese- Ijevanje. Moj življenjski interes je, da se te stvari uredijo, vendar pa imate na drugi strani kmečki lobi, ki vztraja.« Se vam je gospod Hercog že kaj oglasil? »Pred tednom sem si šel z g. i. Tudi v Ijutomer^ občini se pritožujejo nad počasnostjo denaeionalizac^sldh jmstopkov. Posebna komisjja, Id deluje pri občinskem izvršnem svetu, je doslej uspela rešiti »le« 170 od 414 vloženih zahtevkov za vračilo odvzetih zemljišč in objektov. Tako jhn je uspelo vrniti tri poslovne prostore, eno stanovanjsko zgradbo in Ul hektariev zemljišč, Pripravljena pa je tudi odločba, s katero bo Zrtkovim na obmogu Stare Ceste in okolice vrnjenih kar 90 hektar- * • X n*------ -- X. —-S -X Axx.xilAMlrrt TaIiIVA jev gozdov. Zanimivo je tudi vpraS^e poslanke Jelice Jelen na nedavnem parlamentarnem zasedanju, zakaj t kmete »posiljujejo« z delnicami, ki jih ne morejo nikjer v'*x« rv_.x.^ oAka^AvnSov vra^*HA V nAFflVI. tOfffI ' vnovčiti. Zato kmetje zahtevajo vračilo v naravi, torej zemljo, id jo bodo lahko obdelovali. Na vse pritožbe ljudi zaradi prepočasnega dela denacionalizacijskih komisij pa član izvršnega sveta, odgovoren za to področje, Slavko Modlic navaja, da se v praksi vedno znova srečujejo s problemi, ki jih skušajo čimprej odpraviti. V mnogih primerih namreč še vedno ni razčiščeno lastništvo zemljišč, s Čimer se srečujejo tudi pri nekdanji Kmetijski zadrugi Križevci pri Ljutomeru, ki so jo medtem ie likvidirali. Vedeti je treba, da je omenjena zadruga del zemljišč že prej odkupila, država pa si lasti vse. Po drugi strani pa so vinogradniške, gozdne in druge površine v Gre-” ” ' *** ■ etsAiVI ArtiifVA sovSČaku, [lovcih in PleSivici na območju spomeniško zaSči- I tenega krajinskega parka, kar za zdaj onemogoča kakršne j i f koli posege, Ali bo to poseglo ministrstvo za kulturo, je ’ h Brenčičem ogledat grad. K temu je malo pripomogla tudi ta časopisna polemika. čini bo prav gotovo najpomembnejša naloga. Pripravili „ ., , r . smo že tri, štiri projekte, ven- np v' ’ P® ^1'rno ta problem rešiti ukvapam. Bolj dolgoročno, da ne bo na primer tako kot pri vodovodnem (• »b se ukvar- iii»’ .»C- U»i.v tli ktjv, 2ooii morfžanka vlada - tudi slovenska bilo P in po- '‘1 premalo zanimanj« X« nj^ovo te*’. O m J . ^.arin in '’*** ij?" 7'“"” Jfjau^tlko ^ali tako nimajo ministrstev, v dižavno blagajno. Agromerkur M. io-t ;,.rnmerfian Liutomer m i 1 '*»fc'*’‘Ptohr' ^b^^Sčen. Res pa je, da “ I ®®ivečkrat kaže nremalo zanimanja za j tiri^ ““jvečkrat kaže premalo zanimanja Jvsak Han BrAl£1._ Irn tOr^ Madžarskem nameravajo na kmalu ustanoviti družbo; po cionalni banki devizni račun, Martin Puhan s Sadjarstva in drevesničarstva v Puconcih je tovrstnih agencij, razen seveda večjih, kot so Kompas, GJob-tour, Atlas in Slovenijalurist, delke, kot so kokakola, pepsi. problent certifika- čokolada milka itd.« - Slišati pa je, da prebrana tam ni najboljša. Ali to drži? »Lahko bi rekli, da je v Romuniji res nekoliko nižji povprečni nivo prehrane kot pri nas. Če pa geste v boijši hotel, pa ste lahko zadovoljni- Ni sicer tako ekskluzivna ponudba. Po dveh letih pa smo se preu- opozoril na problem certifikatov za brezvirusni material; ko so izvažali sadike v Švico in Avstrijo, s certifikati niso imeli težav, le madžarski sadjarji za te sadike ne dobijo 50-odstot-njem delovnih dovoljenj. Na- blagajno. Agromerkur M. oo- nega regresa. Vida Ferenc in čelo recipročnosti tukaj ni bota, Ljutomerčan Ljutomer in inž, BaiaSko iz Lendave pa sta ustrezno, saj so naša gradbena viIR Gornja Radgona so zain- opozorila na nepriznavanje te-podjetja bolj znana in cenjena teresirani za uvoz surovin iz stiranj in atestov, ki jih opra-kot madžarska. Prav tako ne Madžarske (največkrat raznih vijo v Sloveniji in ki so priznani drži, so negirali Lesiarjevo tr- sestavin za krmila, npr, ko- povsod v Evropi, le pri izvozu ditev, da je potrebno uradno ruzo, sojo, ječmen, pa tudi pra- na Madžarsko morajo opraviti zaprositi za dovoljenje, pa ga šičjega in junjčjega mesa), ven- ponovne teste. dobijo. POMGRAD je napisa! dar je vse to težko brez dobrih Pomurski gospodarstveniki že tri prošnje, pa so na vse partnerjev na madžarski strani, bi želeli, da vlada - Če jim pri dobili negativni odgovor, Ma trgu bi si lahko medsebojno tem že ne pomaga - vsaj ne Marsikatera podjetja bi pomagali in se dopolnjevali, so onemogoča podjetniškega so- lahko izvažala na Madžarsko menili gospodarstveniki, delovanja ter da poskrbi za svoje izdelke (tudi kmetijske), ustrezne sporazume i„ :::~ vendar so cene za tamkajšnje smerili v glavnem v touropera-terstvo - organiziranje dopust-niško-počitniških letovanj s celovito ponudbo. Torej ne gre za prodajanje aranžmajev drugih, temveč za naše lastne pro-grame, Konkretno gre za 7- ali h prj ^,''yrsiLc ^4 k/5 «! podjetnike je naj-'"/A *' preveč- p A •'«6 neposredto iW '"hia' vključen del - ta Ulja a*sw'V v\ "^''i^nsVa pcidjctja po* A Vatekniro 'klaviC— .CT tieposrertHc —-''VA ku) 'n 111 'A ni bota, Ljutomerčan Ljutomer Sloveniji in ki so priznani i’ ' t stike .'n kje , ,,,\ .-N niateria' sj,; ® Vtoibjail vlhtatje''’ ? tis u'’*' pTO- zato *.7l ta*’ It ? ''»litni (.slovcn- 4’ A - ® zaprositi za uovoijciijt, Sicjcga ■» j—J-J-O- ■ J„u,rih do^bljo. POMGRAD je napisal da, j. ,10^^.e^ko dotah ,z.^vramxs-*xxv c>--------------- — - kot jo imata na primer pri nas 14-dnevno letovanje ob Črnem Rajh ali Lovenjak, da pa se morju. Lahko rečem, da smo primerjati z Zvezdo in Diano, prvo tovrstno zasebno podjetje Za Bolgarijo pa velja ugotovi-.. Sloveniji, ki se je lotilo letal- ........................... - - "-------- skih čartrskih poletov iz Maribora in Ljubljane najprej v Romunijo, letos pa tudi v Bolgarijo. Pred leti so bili takšni čar-trski poleti rezervirani večinoma za bogatejši sloj ljudi, ker so bile cene zelo visoke. V lev, da je bolje kot v Romu- niji.« — In kaj čaka tiste, ki se bodo odločili, da gredo na dopust k Črnemu morju? Kakšno in nor- Naše ,letalske’ počitnice pa si je tam vreme, morje..,? »Mislim, da bo za naše goste tam zelo dobro poskrbljeno. Za to se bomo potrudili v naši agenciji. Zagotovili jim bomo strokovno spremstvo, ki jim bo tudi tam vedno na razpolago. lahko pri vošči marsikdo, saj je potrebno za sedemdnevni izlet - za letalo in bivanje z zajtr- Predstavnica Zunanje trgo- nialno infrastnikturo, vine ABC Pomurka je opozo- - C£P3'A?D'^ 'R BERNARDA B, PEČEK tržišče previsoke - podobno je z evaporiranim mlekom Po-■'*! murskih mlekarn, Gorenje So Lendava bi lahko prodajalo na ^radi f. L Madžarskem izdelke bele teh-nike, vendar so davčne dajatve tak« visoke ter A *v Sii, 8 so tudi naši iz- 'o ' p tudi pre- Iv na ki l*ndobivs. rila na dolgotrajno čakanje „ praznih kamionov, ki se vračajo iz Madžarske, na mejnem prehodu Dolga vas; predlagala carinske in je, da bi občasno dovolili pre- JC* Ud u/i , aavene aajatve iuk« bajanje praznih kamionov prek prevoz tako drag, da se Madža- mejnega prehoda na Hodošu, rom bolj spiača nakupovanje Predlagala je tudi podpis po-V Avstriji. Ce bi bila med Slo- sebnega sporazuma za maloob-venijo in Madžarsko železniška mejni promet in vprašala, povezava, bi sc izognili dragim kakšna so bančna jamstva na ......................... — 1 ■ :« Madžarskem. Tibor Lestar je menil, da ni potrebno iskati maloobmejnih olajšav, ker ve- prevozom in izgubljenim uram, je menil predstavnik Gorenja. Toneta SeČka iz Elrada (Gor- malooDmejnm uiajiJt.’. -nja Radgona) je zanimalo. Ij^jo splošne državne, zastoji kakšne so možnosti začasnega na mejnem prehodu Dolga vas Krajevna skupnost Blinci da v najem poslovni prostor (trije prostori), 65 kV. metrov, v zadružnem domu Ženavlje, namenjen trgovinski dejavnosti. Interesenti se lahko oglasijo vsak dan po 20. uri do V9an I*«* “V** V"'" vključno nedelje, 6. junija 1993, na naslov: Marjan Časar, Ženavlje 43, pošta Pe- trovcL Av,,.. , —....J ---------- __ Glede moija lahko povem, da šteti od 360 do 530 (Romunija) je Se kar Čisto in toplo podobno kot pri nas; obala je peščena, Skih mark (Bolgarija),« voda pa nekaj časa plitva, tako da je primerno tudi za neko-palce. Vreme pa je tudi običajno dokaj lepo,« kom v dokaj lepih hotelih - od- oziroma od 440 do 600 nem- - Ali je kakšna bistvena razlika med letovanjem v Romu- niji in Bolgariji?' »Zdi se mi, da precej ljudi meče tidve državi v isti koS, Med njima pa je bistvena ra- Zdi se, da je ponudba Inte-lekte iz Murske Sobote res dokaj ugodna, saj nemške agen- zlika že v tem, da je Romunija cije ponujajo iste programe za romanska, Bolgarija pa slovan- 200 do 300 mark dražje. O tem ska država. Iz tega izhajajo vse smo se lahko prepričali v kata-druge razlike - značaj ljudi, logu. drugačna kultura, prehrana _ ej vestnik, 3JunijaJ^! stran 6 4 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokratno tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vrednostnih papirjev zajema obdobje med tor-kooi 25. 5. in ponedeljkom 31. 5. Ze v tem tednu se je pričela uresničevati napoved iz prejšnjega poročanja, da bo preobrat doživela obveznica RSL 1, kar seje zgodilo 27. 5., ko se je njen padajoči trend spremenil v trend naraščanja, svoje chio je tako dosegla 26. 5. 1993 pri tečaju 117,1. Nekoliko zmede bodo v tem in v začetku prihodnjega tedna povzročili tečaji obeh obveznic Rogaške in obveznice PTT Celje, katerim kupon zapade 1. 6, 1993, Te obveznice bi namreč naj kotirale brez kupona že pet dni pred zapadlostjo in sicer zaradi tehničnih razlogov, saj morajo kupone v cen-tralnetn depoju SKB Aurum odtrgati in jih pripraviti za vnovčenje. Kljub temu pa se z določenim delom obveznic, ki niso shranjeni v centralnem depoju, trguje s kuponom vse do zapadlosti. Tako se dogaja da se oblikujejo enotni te- čaji teh dneh na osnovi tečajev obveznic z in brez kuponov. Uvrščena kotacija I - obveznice V začetku tega tedna je tečaj obveznice RSL I padal, nato pa je p(»)ovno pričel naraščati. Tako je 25. 5. neznatno padel iz 117,4 na 117,3. prometa pa je bilo za kar 35366 lotov, naslednjega dne padel na 117,1 pri 11177 lotih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 117.4 (24383 lotov prometa) in se na tem nivoju zadržal tudi v petek, ko je bilo za 17141 lotov prometa s to obveznico, prav tako pa tudi v ponedeljek (19324 lotov). 25. 5. so bili sklenjeni aplikacijski posli s 63 loti obveznice RSL I z davčno olajšavo po nespremenjenem tečaju 112,5, v Četrtek je enotni tečaj te obveznice poskočil na 112,8, to je bilo za 339 lotov prometa, v petek pa so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli s 14 loti te obveznice, tokrat po tečaju 111,0 in v ponedeljek s 30 loti po enakem te^ju. Neznatno je 25. 5. padel enotni tečaj obvenice RSL 2 in sicer iz 89,9 na 89,8, ko je bilo za 1774 lotov prometa. Naslednjega dne se je njen tečaj zadržal na istem nivoju pri prometu 1415 lotov, v četr-tez pa ponovno neznatno padel na 89,7, to je bilo za 1338 lotov prometa. Za 0,2 odstotni točki (89,5) je enotni tečaj te obveznice padel v petek, ko je bilo za 3394 lotov prometa s to obveznico in se zadržal na tem nivoju tudi v ponedeljek, ko je bilo za 532 lotov prometa. Uvrščena kotacija U - obveznice Obveznica Mesto Ljubljana je tudi v začetku tega tedna bila stabilna pri enotnem tečaju 87,3, kakor je bila tudi ob koncu prejšnjega tedna, prometa z njo pa je bilo 26. 5. za 8 lotov, v četrtek pa za 61 lotov, V ponedeljek je tečaj te ,ob- na 85,8, ko je bilo za 6 lotov prometa z njo. Uvrščena kotacija II - delnice 26. 5. je za dovoljenih 10 odstotkov porasel enotni tečaj delnice Salus in sicer iz 5050 na 5555 pri 30 lotih prometa, vendar je že naslednjega dne padel njen tečaj na 5100, ko je bilo za 200 lotov prometa z njo- Delnica LEK je 26. 5. še zadržala nespremenjen tečaj 12533, ko je bilo za 35 lotov prometa, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj ponovno pristal na 12500 pri 120 lotih prometa. V petek je tečaj te delnice porasel na 12600, ko je bilo za ICO lotov prometa z njo, v ponedeljek pa na 12631 pri 74 lotih prometa Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je 25. 5- porasel iz 96,6 na 96,7 pn 617 lotih prometa, naslednjega dne padel na 96,5, ko je bilo za 748 lotov prometa, se v četrtek povzpel na 96,9 pri 1130 lotih prometa, da bi v petek ponovno pristal na izhodiščnih 96,6 (322 lotov prometa), V ponedeljek je tečaj te obveznice padel na 96,1, prometa pa je bilo za 1851 lotov. Močan padec enotnega tečaja je v tem tednu doživela obveznica Metalna. 25. 5. je njen tečaj pade! za kar 2,7 odstotne točke in sicer iz 80,0 na 77,3, ko je bilo za 100 lotov pa ponovno zdrsnila na 87,5, ko je bilo za 200 lotov prometa. V petek je njen tečaj ostal nespremenjen, ko je bilo za 20 lotov aplikacijskih poslov z njo. Obveznica PTT Ljubljana Je 25. 5. zadržala tečaj 103,5 pri 28 lotih prometa, naslednjega dne neznatno padla na 103,4 (127 lotov prometa), se v četrtek vrnila na 103,5, ko je bilo za 44 lotov prometa, v petek pa se povzpela na 104,0 (2 lota aplikacijskih poslov), V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 24 loti te obveznice po tečaju 103,8. Za 2,5 odstotne točke je 25. 5. pade! enotni tečaj obveznice Rogaška i in sicer iz 89,0 na 86,5, prometa pa je bilo za 40 lotov. Naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma te obveznice po tečaju 87,0. Prost) trg - delnice Delnica Dadas je 25. 5. porasla iz 68370 na 75205. ko je bilo za 10 lotov prometa z njo, naslednjega dne na 77626 pri 45 lotih prometa, v četrtek na 85389 (10 lotov prometa), v petek na 89602, prometa pa je bilo za 89 lotov, v ponedeljek pa na 92037 (71 lotov). Po 20 dneh se je ponovno trgovalo z delnico Grad, njen enotni tečaj pa je 27. 5. padel za 10 odstotkov in sicer iz 2000 na 1800, ko je bilo za 60 lotov prometa z njo. V petek je zamenjalo lastnika 30 lotov te delnice (aplikacijski po- Prostovoljno zavarovanje za delavce, ki ostajajo brez dela Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so sprejeli sklep, da tisti delavci, ki so ostali brez dela zaradi stečaja podjetja ali so dobili odločbo, da tehnološki presežek, lahko še naprej plačujejo premijo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje z ugodnostmi in popusti ter na način, kot je podjetje podpisalo pogodbo z Zavodom, Če je nakazovalo podjetje za delavca, ki je ostal brez zaposlitve, premijo za prostovoljno ali dodatno zdravstveno zavarovanje mesečno, jo tako lahko plačuje tudi delavec in ima še naprej vse ugodnosti, To je novost, saj je drugače premijo mogoče poravnati za trimesečje ali leto dni. Ponovna izbira zdravnika Zavarovanci so si ali si še prometa z njo, naslednjega dne so sel), njen tečaj pa je padel na 1750. bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 200 loti po tečaju 76,0, V četrtek je enotni tečaj te obveznice padel za kar 4,3 odstotne točke na 71,7, ko je bilo za Enotni tečaj delnice MK Založba je 25. 5. neznatno padel iz 2502 na 2500, prometa z njo pa je bilo za 146 lotov. Naslednjega dne so bili s to delnico prijavljeni apli- 180 lotov prometa z njo. Se ve^i kacijski posli s 196 loti po tečaju padec pa Je doživela v petek in sicer za 7,2 odstotni točki (dovoljenih 10 odstotkov) na 64,5 pri 40 lotih aplikacijskih poslov. 25. 5. je padel enotni tečaj obveznice Občina Laško in sicer iz 2400, po nespremenjenem tečaju pa je zamenjalo lastnika Se 284 lotov te delnice v petek. 25, 5, je enotni tečaj delnice NIKA padel iz 47149 na 45200, prometa pa je bilo za 251 lotov 78.0 na 77,4 (-0.6 odst, t ), pro- naslednjega dne na 44584 pri 241 meta pa je bilo za 120 lotov, naslednjega dne neznatno porasel na 77,5 pri 100 lotih prometa, v četr- lotih prometa, Četrtek pa na 44477 (331 lotov prometa). V petek so bili s to delnico prijavljeni tek pa ponovno padel, tokrat na aplikacijski posli z 21 loti po ne- 77,0 (85 lotov prometa). Na tem nivoju se je nato zadržal tuči v petek, ko je bilo za 800 lotov prometa s to obveznico, nato pa v ponedeljek padel na 76,8 pri prometu 160 lotov. Skromen promet je bil ta teden z obveznico Občine Šmarje pri Jelšah, njen tečaj pa je 25. 5. porasel iz 81,5 na 82,0, ko je bilo le spremenjenem tečaju, v ponedeljek pa je tečaj porasel na 44657, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 29 loti te delnice. Zmerno rast enotnega tečaja je tudi v tem tednu zaznati pn delnici Probanke. Tako je njen enotni tečaj 25. 5. porasel iz 1W77 na 20170, ko je bilo za 3444 lotov prometa. za 2 lota prometa. Naslednjega dne naslednjega dne na 20249 pri 4811 je bil prijavljen aplikacijski posel s 5 loti te obveznice, njen tečaj pa je padel na 81,7. Po nespremenjenem tečaju je nato zamenjal lastnika Se I lot v petek in 3 loti v po- lotih prometa, v četrtek pa na 20351 (4050 lotov prometa). Njen enotni tečaj je porasel tudi v petek in sicer na 20+13, prometa pa je bilo za kar 7563 lotov, v ponede- nedeljek. V tem tednu pa je nihal Ijek pa na 20572 pri prometu 2487 tečaj obveznice občine Zagorje. Tako so bili 25. 5. prijavljeni aplikacijski posli s 140 loti te obveznice po tečaju 74,6 (-1,0 odst, t.), naslednjega dne je lastnika zamenjalo 29 lotov te obveznice po tečaju 75,2. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 74,4, ko je bilo za 410 lotov prometa z njo. , , , v petek pa so bili prijavljeni aplika- veznice padel za 1,5 odstotne točke cjjski posli s 15 loti po tečaju 75,8, '■ O a v o M rtTr~i.4, prv* ( Braltec ((SO oeoe rasUTMtUVC« UUBtJtAMA v ponedeljek pa z 10 loti po tečaju 76,7, V lem tednu je bil skromen promet tudi z obveznico PTT Celje. Tako je bil 26. 5. prijavljen aplikacijski posel le z 2 lotoma te obveznice po nespremenjenem tečaju 103,0. V ponedeljek je bil prijavljen aplikacijski posel prav tako z dvema lotoma po tečaju 96.0. torej je bil posel opravljen že brez kuponov. Obveznica P^ Gorica lotov. 25. 5. se je ponovno trgovalo E prednostno delnico Rogaške, njen enotni tečaj pa je padel iz 1880 na 1699, glede na tečaj 13. 5., ko se je nazadnje trgovalo z njo, prometa pa Je bilo za 220 lotov. V četrtek je njen tečaj neznatno porasel na 1703, prometa pa je bilo za 600 lotov. Enotni tečaj redne delnice SKB je 25. 5. sicer nekoliko porasel iz 13410 na 13500, ko je bilo za 20 lotov prometa z njo, vendar je naslednjega dne padel na 12360 pri 705 lotih prometa, V četrtek je njen tečaj rahlo porasel na 12500, ko je bilo za 30 lotov prometa, v ponedeljek pa na 12780 pri 50 lotih prometa. 25, 5, je padel enotni tečaj prednostne delnice SKB iz 14596 na 13956 pri prometu 311 lotov; naslednjega dne so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski 0000 SIMM* HM S4. UuMaM_ «oa U na. immi: ob *.*47 je v tem tednu nihala med tečajem posli S132 loti, enotni tečaj pa se je 87,5 in 88,0. Tako je njen tečaj 25. ............... c«b K (3000 MaMbar voe aa eoo. o«3 e»-4«o 5, padel iz 88,0 na 87,5, ko je bilo za 140 lotov prometa z njo, se naslednjega dne vrnila na 88.0 pri 90 lotih aplikacijskih poslov, v četnek Creditanstalt - Nova banka d.d. z nanoi do uspeha NAKAZILA V TUJINO Za nakazilo v tujino mora komitent predložiti: - predpisan obrazec Št. 1450 (nalog za plačilo v tujino). - račun, predračun oz. drug dokument, ki dokazuje osnovo plačila tujemu partnerju, - dokazilo o kritju (potrjen izvod virmanskega naloga o vplačilu nakupa deviz pri naši banki oz. potrjeno zaključnico o nakupu deviz od upravičenca po prilivu iz tujine), če natogodajalec ne koristi za plačilo v tujino lastnega priliva, - potrjen izvod virmanskega naloga za plačilo provizije. Komitent lahko dokumentacijo za plačilo v tujino predhodno posreduje tudi po telefaksu, originale pa posije po pošti, če natogodajalec nosi tudi tuje bančne stroške, je to potrebno ustrezno označiti na obrazcu. Pravilno in popolno nakazilo v tujino opravi banka v najkrajšam možnem roku prek svoje korespondenčne mreže v dobro pravne ali fizične osebe po vsem svetu. izoblikoval na 13784. V četrtek je njen tečaj- nekoliko porasel na 13800 (80 lotov prometa), vendar je v petek ponovno padel, tokrat na 13658, ko je bilo za 900 lotov prometa s to delnico, v ponedeljek pa na 13472 pri 114 lotih prometa. Kratkoročni vrednosti papigi 26, 5„ je za m e ja lo lastnika 59 lotov 90-dnevnih blagajniških zapisov BS po tečaju 69,42, v ponedeljek pa 8 lotov 120-dnevnih blagajniških zapisov po tečaju 69,90, Enotni tečaj tolarskih delov malih dvojčkov je 26, 5. nekoliko padel iz 128,3 na 128,1, ko je bilo za 4 lote prometa z njimi, vendar je že naslednjega dne porasel na 128.7 pri 10 lotih prometa. V petek je njihov tečaj porasel za 0,4 odstotne točke na 129,1, ko je bilo za 80 lotov prometa z njimi. V ponedeljek je tečaj teh delov zapisov neznatno padel na 129.0 pri prometu 21 lotov. Enotni tečaj tolarskih delov velikih dvojčkov je 26. 5. porasel iz 128,1 na 128,3 pri 252 lotih prometa, v petek pa na 128,8, ko je bilo za 121 lotov prometa z njimi v ponedeljek pa je tečaj teh delov zapisov porasel na 129,3 pri 18 lo- tih prometa. Tončka Božinovič ,NIKA d.d. Poslovalnica Maribor Odhod k Zdravniku lahko izbirajo osebnega zdravnika in o tem podpišejo izjavo. Podpisana izjava pa zavezuje, da morajo hoditi k osebnemu zdravniku vsaj leto dni, po tem času pa si lahko ponovno izbirajo zdravnika. Možna pa je tudi predčasna zamenjava zdravnika. Pobudo lahko da zavarovanec ali izbrani zdravnik zaradi različnih vzrokov, spora, nezaupanja, preselitve. Izjavo o zamenjavi osebnega zdravnika morata podpisati zavarovana oseba in zdravnik, in sicer v treh izvodih, enega dobi Zavod za zdravstveno zavarovanje, drugega zavarovana oseba, ki ga preda novoizbranemu zdravniku, treji pa ostane v ambulanti, ki jo je bolnik obiskoval. Zavarovanec, k! Sl izbere novega zdravnika, mora spet podpisati izjavo. Obrazce imajo v zdravstvenih domovih. Če zavarovanec nima podpisane izjave o predčasni zamenjavi zdravnika, odloča o njegovi Želji, da bi si izbral drugega zdravnika, zdravniška komisija pri zdravstveni zavarovalnici. Na novo določen katastr- ski dohodek, cenzus zs -------in invalia vezno pokojninsko in sko zavarovanje V uradnem listu zapisan sklep o novem katastrskem dohodku --dohodku na kmetiji, ki j* I*' laga za vključitev v obvezna [*’■ kojninsko in invalidsko vanje, tem letu se iahka, vezno pokojninsko in in*'**^ zavaruje zavezanec za plao"'. davka oziroma član kniBiW' gospodinjstva, ki crtiiiv^« 1* ................. • — -dill gUBpuuilija 1,0, o, , tijsko dejavnost tot r«'’' glavni poklic, če letni ka««®? dohodek za to leto ptesegt t tisoč 2S5 tolaijev. li Od prvega aprila pa te pokojninska osnova, odmero širšega obsega tisoč 913 tolarjev, bruto tH^-pokojninska osnova ( odmero prispevka) pa je 948 tolarjev. ZavarovaDO<“ opravljajo kmetijsko plačajo za pokojninsko 'J>, lidsko zavarovanje prisp^ v višini 7 tisoč 122 tolarp'' ..rl Okna in vrata v Slovenskih goricah Narava in arhitektura (3) Okno Okna so praviloma majhna in kot drugod na Slovenskem vedno bolj visoka kot široka. Izjema so le okna ob vratih, ki so včasih kvadratna, a velika največ čevelj. Revna arhitektura ne pozna naoknic ali druge zaščite pred soncem: Čez dan so ljudje delali in ni bilo potrebe po tem. Kasneje se pojavijo naoknice, sprva v polnem lesu, kasneje tudi z režami. Zanimivi so leseni okviri z dekorativnimi detajli, predvsem zgoraj, z elementi vitic, Vegetno gre za po- Ol nastanka je v zidane hleve, vedu° brovcem. ovcem. Zakaj je vsetu P* ,.5^ Ne vrata M n skih goricah ,! 'I [IM je ■ 'V nastaiiKu jv v | letju, postavljene P največja vrednost. j-*!’: BRENGOVA: Niz odprtin, okna in vrata. Od leve proti desni: oknu z naoknicaroi v bivalnem delu, manj pomembni odprtini ob vratih v kuhinjo, okni v hlevskem delu, zaprt vhod v hlev in na pol odprt vhod v končni del za seno. stavitve s preloma stoletja, zanimiva pa je izvedba, ko so leseni okviiji prebeljeni kot stena. Pri oknih so pomembne še prezračevalne odprtine na podstrešju: to so od razsušenih desk do izrezljanih detajlov, kolikor so zatrepi seveda leseni, Pri zidanih konstrukcijah pa so te odprtine le izpuščene opeke: oblike so od najpogo-stejSih križev do okroglin z različnimi mrežami. Vse pa so sestavljene iz normalnih opek, redko se pojavi dekorativna obroba iz ometa, pa še ta te pri gače pa je s tistimi v zatrepu; že zunanje oblike so zahtevne in mnogokrat v sestavu vsega zatrepa, seveda simetrične na glavno vertikalno os. Uporaba opeke normalnega formata je običajna, v nasprotju z Gorenjsko, kjer uporabljajo celo strešnike in slemenjake, V Slovenskih goricah je razmeroma malo verskih znakov, ki bi bili v teh mrežah. Čas okroglih postavitvah, ki so dokaj redke. , (E^ofosor juvanec ie aek^ iet jnoučit^ arftttektuto v SIo-gtsritah, tani Je le-narftB cAtčiBa o^at^ih^ me&iaiodao arititektunto 4e- Eav»ir», td s es9^E» i i |o vodil prctfesor Iradean piisppvek Je bfl napisan p^-ta VESTNIK, l^di kcM»c Bvaja. pc^a v le*un podobiM arhlKlctunio pod cokroviu^trom Zveze iteiutcnu Le- ti^ m VeSveree v IJn^ani “ Šote za mldtekturo. hbpj Posebej pomembne pa so opečne mreže na gospodarskih poslopjih, ki so doma po vsej Štajerski, tako po slovenski kot avstrijski. To so odprtine za prezračevanje večjih razsežnosti, ki rabijo le kot varovalo proti izpadanju vsebine - sena. Običajno so na podstrešju, v zatrepu, včasih pa se pojavijo tudi v pritličju, V pritličju so navadno preprostih zunanjih oblik, sestav mreže pa je po- 1 navijajoč se in enostaven, Dru- nembni deta}h> i od t-Nii ne po ooPf“ m .iT vrednosti: funkciji ne po 0‘ V'rea.ftw'^-dragulji iz fjtkladni^'^t dov. Toda naSi ^0. ramo imeti radi- ., r., Af * .Vi? gre za to, vgrajevati v tiovi 'g'^f^ O bomo poznali, pk v srcu, in če pit m v srcu, se bo vsV pojavil v danainti vt--; in potem današnja, temv^<^ tura. In Doc. dr. f » z lil ^^NAJoo. KMETUo93 PRUAVNICA: Naslov lastnika: Po domače; Če imate aJi poznate kmetijo, ki se s Kmetija je: a) starejša, dobro ohranjena b) nova, krajini prilagojena arhitektur^ c) čebelnjak č) druge posebnosti: spaja z goričko, mursko ali siovenskogu*’®*'^*^^ t ' kateri kmetujejo vzorno in okolju pr^azf^lj^ ohranjajo tradicijo, kjer so doma rož« iu 1 jo prijavite za Vestnikovo ocenjevanje KMETUO 93. iP / KMETUO 93. Prijave zbiramo do 12, junija 1993 na neslovenska 41, 69000 M. Sobota. isle*' J I rF •■W^- .- - - - stran 7 19S3: I' 3-junija 1993 /i- sociala, šolstvo, zdravstvo ob-ilid- I5f Jje® pod-ipc I otf, jsW ■ jti)" kep to* i lli 1 iBsS % ? ■ nili* I«? lis p ’d^ U (»'t jjf«*-’ 'I*' 'H ^^kateri delajo drugače Učitelj je lahko tudi svoboden Pted*'^ in to tudi trdijo, daje za delo učiteljev ' “(enci morejo kaj dosti ustvaijati pri delu K načrtom’ Hjihovo delo res dokaj uokvirjeno z učnim S delovnipredmetnikom ter delno tudi z učbeniki in W učitelj "im so predpisani za posamezni razred. Toda I Ktvarjoin* pouku kljub vsemu veliko možnosti za lastno poteka tako, kot si jo pač zamisli ozi* i'— Pa Še v tem primeru lahko vso stvar 0016).,-.^^^' .tnko nanese. Svoboda učitelja torej le ni tako ; uL '! prvi pogled. Vsak je ima pri neposrednem i loliko, kolikor si je je sposoben vzeti, kakor ! ■ 'm hii Objektivnost in prevcijanje znanja po Slavinčevo Utrinek Nalogam objektivnega tipa ob rob (Vestnik, 29. 4. 1993) gospoda Mitje Slavinca že v prvem odstavku potrjuje uvodno tezo mojega članka Preverjanje znanja z nalogami objektivnega tipa, da ne samo o Šoti o poučevanju, ampak tudi o ocenjevanju velikokrat izrekajo sodbe ljudje, ki ne da nimajo ne pedagoške ne didaktične in ne psihološke, temveč imajo šudi pomanjkljivo strokovno izobrazbo. Gospod Slavinec v svoji detektivski vnemi po odkrivanju afer in aferic rti ugotovil, da je bilo v 15. številki Vestnika objavljeno tretje nadaljevanje članka (prvo je bilo objavljeno 1 4. 93 irt drugo 8. 4. 93), ki je bito v celoti namenjeno staršem. Od tod torej po njegovem »mata Šota«, ki jo je tudi zaradi tega, ker napisanega ni razumel, kor preskočil. Med drugim je preskočil tudi to, da smo omeniti republiški lesi (podčrtat A. K.) s predpisanimi odgovori, ki jih učitelj ne sme spreminjati po svoji želji, ker bi s tem lesti izgubili objektivnost. Po njegovem lahko govorimo o objektivnosti preverjanja znanja tudi v primerih, v katerih priznamo tudi »delno pravilne odgovore«, ki jih lahko kateri koti ocenjevalec »po potrebi« spreminja samo zato, da bi se s tem izognili »mučenju« učencev. Spreminjanje odgovorov »po potrebi« namreč g. Slavincu močno ustreza. Le s lega zornega kota si je lahko jabolko, ki ga v članku nismo omenjali, kar mimogrede izmislit in povezal z Zemljo. Ni kaj, še dva prispevka k razumevanju objektivnosti. Trditev, da bi učitelj lahko opozoril učence na razliko med Zemljo in zemljo, je s stališča, da učitelj ne pozna nalog, ki preverjajo znanje njegovih učencev, in s tem tudi ne odgovorov, nevzdržna. Po drugi strani pa je zelo idealizirana, saj učitelj ne more odgovorili na vsa možna vprašanja, na katera bi lahko učenci naleteli v testu, ki so ga sestavili neodvisni ocenjevalci. Toda, Če bi bit učitelj on, bi učencem zagotovo pojasnil, da... Dobro bi bilo, če bi se gospod Slavinec o težavah z Zemljo in zemljo posvetoval s kakšnim učiteljem fizike in ne vztrajat pri »pomembnejšem« razlikovanju med taljenjem in topljenjem. Toda če že vztrajamo pri razlikovanju med taljenjem (spremembo agregatnega stanja snovi) in topljenjem (enega od načinov mešanja dveh različnih snovi), ali tedaj ni treba razlikovati med trenjem (posledico hrapavosti stičnih površin pri drsenju enega telesa po drugem) in lepenjem (posledico delovanja medmolekularnih sil), kroženjem (gibanjem telesa okoli točke) in vrtenjem (kroženjem delov telesa okoli osi, kije znotraj telesa ati pa se telesa dotika) in ne nazadnje tudi med Zemljo in zemljo (planetom in zmesjo snovi)? Dokler ne preberemo pojasnil v oklepajih, se nam zdi, da med naštetimi pojmi ni bistvene razlike. t.'e je tako, se nimamo več o ničemer pogovarjati tn je poučevanje fizike odveč. Pogovor o priznavanju delno pravilnih fizikalnih odgovorov spada ati v gostilno ali pa na akadernske večere svetovno znanih univerz. Eden takih je npr. debata o tem, ati deluje centrifugalna sila vedno od središča kroženja ali pa tu in tam tudi proti njemu. Toda fizika J. P. Lasota in M. A. Abramovitz, ki sta odkrila (v bistvu je prve račune naredila njuna Študentka kot domačo nalogo, toda to je že druga zgodba), da se to lahko zgodi v bližini črne luknje, sta bita dvajset let s tem tiho in vmes pridno študirala, preden sta prišla s to trditvijo na dan. V zvezi S pisanjem g. Slavinca utegne biti poučen vsaj drugi de! le zgodbe. P* mu '"iJivizj XVIIK Ur 9i jv jc ^^UsOUvn v^ciif KaKur ■ .L^Kgove izkušnje, sposobnosti, čut*** Mogoče se ! b>_._ Strininridi r +*.bM L-l«»k p s telit, vrndur kljub vsemu velja dobrit spoflijli L*' ''i Vedno več je učiteljev, ki so to že "iiini ll, JI 4^,'’™“' privoščijo. Lahko bi dejali, daje med angelca PRŠA z osemletke pri Mali Nedelji. dela, in to tteriJ leta 55^^!’ '' •■a- najtežjih ■^ao 50 stvar, S", brau naučiti pia in Se Itodkril'’"? J'h '^ni i pridobiva- \najbou „ . poskuša biti 5^iJ1j^^ Pnstna, dostopna, ji to';,delu. “jJčen ^^Peva? j!"! “^^PuŠčam precej ustvarjalno' obenetn A pogovar-iiamo. Ne ■uj" IM-.. " 1'^ t''’’ (!' v os- so v tem času vklju- za 1. razred. im precej ■ - klopeh, posl .■ ■ ^CpiHv IbiA_ lil U’ nisem terim težavam. Moje vodilo je, da morajo biti učenci čimbolj samostojni, da sami pridejo do spoznanj, znanja in rezultatov, ki bi jih jaz lahko napisala na tablo. Poskušam jih torej spodbuditi, da čimveč sami razmišljajo, delajo in ugotavljajo. In najrajši so okrog mene. Večkrat si pomagam tudi z delovnimi zvezki Jesen, Zima. Pomlad in Poletje, ki jih uporabljajo na tistih šolah, kjer izvajajo republiški projekt integriranega pouka. To so res zanimivi in koristni učni pripomočki, zato bom poskušala doseči, da bom jeseni spet poučevala 1. razred in da bomo imeli samo te delovne zvezke. Naj še omenim, da dokaj dobro sodelujem z učiteljico 2. razreda. To je namreč precej pomembno.« - Ste zadovoljni s plačilom? P' ztHfnJinin čc.w je vctiktr vora o nezadostnem nagrajevanju ačifiljskefio dela, Kaj misiift u napovedani stavki? »Vem, da je delo učiteljev SS,*« i' 1.1 ali kai • se učenci nf . se učenci ne "«ajo na urniku h .4 ^^tematiko, '^riigega. K) preslabo plačano, vztndDT K I dela pa 'eno spre- d> del, ,^ sem J fla k ga pridobiš o tem ne razmišljam veliko. Nisem materialistka. Sem pač takšna, da se s tem ne obremenjujem. resne. Zato tudi nisem navdušena nad stavko, čeprav sem jo po eni strani podprla. Bojim se namreč, da bodo prikrajšani otroci, ki jih imam zelo rada.« — In kaj mislite o novi koncepciji osnovnega šolstva pri '9 e Z, S^li kot L ■ M..: ^Iti ■ k?;j "^j "tdij začela J'J mi ”1- lu; razmi- I noSj zlasti a zg&dnješem ;^io b *• V Vk')*>hah ll ''I 'r i / / -rVLle ■ . drugi - niujili neka- vstopu otrok v 1, razred? »Novosti seveda moramo uvajati. To podpiram. Ne morem pa se sprijazniti s predlogom, da bi otroci začeli šolo leto dni prej kot sedaj. S tem jim ukrademo preveč otroštva. Prvošolci na osemletki pri Mali Nedelji s svojo učiteljico Angelco, ki jim je velikokrat tudi mama. Učencem ni treba neprestano sedeti v klopeh, temveč lahko pogosto^ridejo k ,tršici’, da skupaj razmišljajo, ugotavljajo, rešujejo naloge... (Posnetek: J. G.) ki je najlepSi Čas v človeškem življenju. Razen Če bo 1. razred nekaj takega, kot je sedaj mala Sola v vrtcih, in če bo tam tudi ostal.« Ko sem zapuščal ,tršico’ Angelco in njene prvošolčke, sem res dobil občutek, da mora biti pri njih prijetno in zanimivo, JOŽE GRAJ Veržej med zdrave sole Na pobudo Svetovne zdravstvene oi^anizacije. Evropskega sveta in Evropske skupnosti nastaja v Evropi posebna mreža zdravih šol. Tudi Slovenijo so povabili k aktivnemu sodelovanju. Te dni nas je pedagoški svetovalec na Zavodu za šolstvo in Šport Republike Slovenije - Organizacijska enota Murska Sobota Ferdo Pihlar seznanil, da so iz Pomurja vključili v ta projekt tudi OŠ Veržej, kjer so za izvajanje zagotovljene še kar dobre prostorske, kadrovske, didaktične in druge razmere in kjer so bili pripravljeni sprejeti nov izziv, tako kot Se na 9 drugih osemletkah v Sloveniji. Gre za izvajanje posebnih projektnih programov za zdravstveno vzgojo in krepitev zdravja med Solarji. Cilj .zdrave Sole’ je zdrav način življenja za vso šolsko populacijo, takšna Sola pa vključuje v svoje delo vse, ki so v njej odgovorni za zdravje: učenec, učitelje. Šolsko svetovalno službo in druge, ki so zaposleni v njej, ter starše, zdravstveno osebje in krajevno skupnost. In kaj bodo morale zdrave šole delati drugače kot doslej? Predvsem bodo morale pripraviti poseben učni načrt za zdravstveno vzgojo in ga seveda tudi izvajati, poleg tega pa pripraviti še .skrit učni načrt’, ki vključuje: dobre medosebne odnose na Šoli, zgledne učitelje, primerno naravno okolje, šolsko prehrano, šolsko zdravstveno službo idr. Tretja glavna poteza pa mora biti povezava med Solo in skupnostjo, v kateri je šola, vključno s partnersko vlogo staršev. Ta projekt bodo začeli izvajati šolskim letom, trajal pa bo (najmanj) 3 leta. na OŠ Veržej z novim J. G. V Ali moramo učencu, če nam odgovori, da deluje na Človeka avtu, ki pelje skozi ovinek, centrifugalna sila proti središču lirsko razmišljanje, pobuda VbJ'»h ar ia Bim- . l** turizem Radenci, ki je pred 1 delovanja, obiskuje tudi MIHAEL t žam’ 'r?*'* drugih ( pristojnejših?) se je ob tej 1 J ‘ Akj utio(„ *?,' izobraževanju gostinskih delavcev predlaga...? " i' 'biio K ko- 'Oie. pa ‘^obraževa- 27 žola I ifMJ: nja, nekatere pa so zmanjševale pripravljenost učencev za delo v gostinstvu.« In kakšne so tvoje pobude? »Če Slovenija želi razvijati turizem in na tem področju dohiteti sosednje dežele, bo morala poleg boljših cest, čistega okolja in bogatejše ponudbe poskrbeti tudi za ustrezno izobražen kader. Doslej so mnogi po končani triletni šoli želeli nadaljevati izobraževanje, a so naleteli na precejšnje ovire, saj jim jc bila pot za nadaljnje izobraževanje pri nas zaprta. Nekoliko bolje se godi tistim, ki obiskujejo štiriletne programe, torej gostinskim tehnikom. Toda tudi zanje ni ustreznega Študijskega programa na višji ali visoki stopnji. Že leta se sicer govori o višješolskem ali celo visokošolskem študiju turizma, vendar se odgovorni ne morejo dokončno odločiti. Najdejo se celo taki, ki predlagajo, naj se naši študentje, če že hočejo, vpišejo na ustrezne šole kar onstran državne meje. L. MIHAEL VEBERIČ, (lijak da spoznavamo njihov način izobraževanja in si bogatimo tudi znanje iz nemškega jezika.« Prav gotov lahko soglašamo z ugotovitvami in predlogi Mihaela Veberiča, saj lahko dobro organizirano poklicno izobraževanje, torej primerno izp-braženi in usposobljeni gostin-sko-turistični delavci veliko prispevajo h uspešnosti Slovenije, gospodarski J. G, 3. letnika Srednje sole za gostinstvo in turizem Radenci. Mi mladi mislimo, da. to ni ustrezna rešitev, ampak je treba poskrbeti za izobraževanje pri nas. Učenci gostinskih Šol prav tako želimo, da bi bilo razmerje med teoretičnim in praktičnim poukom pravilno, v Radencih pa Se posebej to, da bi bila naša kuhinja sodobno opremljena. Poleg tega bi bilo zelo koristno. Če bi si dijaki lahko ogledali več sodobnih hotelov doma in v tu- Zadovoljni pa smo, da smo se povezali s sorodno šolo Avstriji, To nam omogoča, jint, v UGODNO traktorji ZETOR možnost nakupa na posojilo Metalka Trgovina Tornar Črenšovci d. o.o., tol.: 063/70-762 metalkn » J/odJ a pof efrridmd mecj/j ovinka, tudi reči O. K., vse lepo in prav. »Sedi Mihec, peti« Sicer pa zemlja kot snov s stališča fizikov ne spada h klasični mehaniki ampak vsaj k termodinamiki in molekularni fiziki, če že ne kemiji, ali astronomiji, pristopi k razlagi pojavov pa so tam popolnoma drugačni. Tudi o tem, ali prepustiti učencem ocenjevanje učiteljev, imam svoje mnenje. Poučevanje je stroka kot tudi npr. ekonomija ali konstruiranje letal in s tega stališča ga lahko pravilno ocenjujejo te strokovnjaki, torej le pedagoška služba in ne učenci ozirorrui starši ter g. Slavinec, ki razsojajo o kakovosti pouka le po občutku. Dvomim, da bi kdo na Zahodu upošteva! mnenje npr. letalskega mehanika, ki je sestavljat letala, pri oceni kakovosti tega letala, pa, da bi skupini ljubiteljev koncertne glasbe zaupali oceno koncerta čikaških filharmonikov. O tern se oni sicer lahko pogovarjajo, toda v bistvu )e tako ocenjevanje posel strokovnjakov. Slovenski učenci in tudi slovenska osnovna in srednja šola ocenjevanju učiteljev zaenkrat še nista kos. Morda pa bo to takrat, ko bodo učena že na začetku Šolanja vedeli, kaj bi z njim radi dosegli. In takrat bodo tudi vedeti, kako. Očitno g. Slavinec moje pedagoško deto »zelo dobro« pozna, čeprav ni bil ne moj učenec oziroma poslušalec in nikoli moj sogovornik. Zato me tudi v kuhinjo, v kateri je kuhar po malem on, ni treba tlačiti. S takim pisanjem pa le spodbudno naprej, da bomo potem učitelji imeli Še več deta in bodo zaradi pomanjkanja učiteljev prišli rui vrsto tudi tisti, ki jim je preostal te njegov rek »Boljši slab učitelj kot nobeden«. »Vozni red« /17vd;?e/ /rtzT/A/e skupščinskih zasedanj Prugram dela soboških občinskih skupščinskih zborov v letošnjem letu je dokaj obsežen. Razdeljen je po trirnesečjib in zajema skorajda vse družbeno Življenje. Spričo pogoste nesklepčnosti je seveda vprašljivo, koliko nalog iz obilnega svežnja dokumentov bo možno uresničili do konca teta, čeprav so poslanci soglasno sprejeti začrtani »vozni red«. Poleg zapisanih nalog so namreč sprrieh' še nekatere dopolnitve. Tako so v program vključili tudi potrditev prostorskih in ureditvenih možnosti za Goričko in Ravensko, tako da bodo na Goričkem omogočili gradnjo stanovanjskih in drugih objektov. Na Ravenskem pa naj omogočili gradnjo tudi na prvih območjih kmetijskih zemljišč, ce je to v naseljih oziroma ob robu naselja in spada v sklop naselja. Vse lo utemeljujejo z velikimi potrebami za novogradnje, teh možnosti pa za zdaj ni. Poleg tega j*’ ih veliko parcel, ki so zaraščene in zanemarjene, lahko pa bi jih pozidali. Obravnavo prostorskih in ureditvenih pogojev so vnesli v program deta skupščinskih zborov v trenem trimesečju. Prav tako so soglašali, da se združita dve povezani zdravstveni temi, in sicer o stanju in problemih na področju os- novne zdravstvene dejavnosti v občini in mreža osnovne zdravstvene dejavnosti. Gre namreč za tako pereč problem, ki zaradi obravnave celostnosti terja skupno zasedanje. To naj bi opravili v tretjem ali Četrtem trimesečju letos, saj pričakujejo. da bodo dotlej dobili po- trebne akte iz republike. Nekaj polemike je vzbudila tudi uvrstitev informacije o oskrbi kmetijstva z okolju prijaznimi bioeidi, fertilizanti in aditivi na konec leta. Na koncu je obveljala ugotovitev, da omenjena temo ni v neposredni zvezi z informacijo o gospodarskem položaju kmetijstva v soboSki občini., o čemer so poslanci spregovoriti že prej. MILAN JERŠE 1 stran 8 vestnik, 3. junja^ turizem Lendavski turizem išče nove razsežnosti, ohrabrujoča podpora občinskega odbora za turizem in zdravilišča Terme Lendava Preobrazba v Lendavi Odbor za turizem pri izvršnem svetu SO Lendava, ki seje sestal 25. maja, je s svojim dosedanjim delom lahko zadovoljen. Člani so imeli pred sabo nov turistični prospekt lendavske občine, ki je izšel v nakladi 10 tisoč izvodov (kmalu bodo izdali ponatis v madžarskem in nemškem jeziku), avtorica besedila je Sonja KRESLIN; pripravljajo še izdajo turističnili razglednic in kataloga zasebnih gostiln, z natečajem želijo spodbuditi izdelovanje izvirnih spominkov, z ocenjevanjem pa izboljšati urejenost krajev, šol, vrtcev in gostinske ponudbe. Prav tako želijo določiti postajališča za tranzitne goste, urediti kolesarske in sprehajalne poti, klopi, pločnik od Marketa do mostu Čez Ledavo in dodatni most za sprehajalce, spodbuditi oddajanje zasebnih turističnih sob, turizem na kmetih, delovanje vinogradniške skupnosti ter vključiti lov in ribolov v celostno turistično ponudbo Lendave. v delovnem programu ob-činskiega odbora pa je tudi »aktiviranje turističnih točk«, ki bodo prav gotovo nekaj posebnega. Pa ne zato, da bt Sv. Trojico, vodnjake, židovsko pokopališče in park odkrili Sele pred kratkim! Ne. V Lendavi so se odločili, da bodo prisluhnili idejam in prizadevanjem, ki bi se marsikaterim »sodob- zanimivo razporejene. da lahko naredimo pravzaprav kratko romanje od ene do druge točke in da je edino na Irskem našel Se kaj takega. Energetsko spodbujanje je zajeto že pri aktiviranju zvonov pa bo imela toliko energije, da bo zdravilna. Točka kreativnosti je v parku, tu je precej hudo, ker ni pretoka, zemeljski in duhovni plan nista povezana, Park bomo celostno uredili in kmalu bo objavljen razpis. Tisti, ki je prvotno uredil park, je pozna! energetske zakonitosti, saj je zasadil krog dreves. Z gradnjo banke in parkirnih prostorov pa se je ravnotežje porušilo. Točka kompletacije (dopolnitve, izpopolnitve, op. a.) je na židovskem pokopališču. Tam je veliko energije, velika moč preobrazbe. V Sloveniji sta samo dve podobni židovski pokopališči, v Novi gorici in Lendavi, in že zaradi tega^a je vredno urediti, Z radiestezi- nim turističnim delavcem« zdele neprimerne, kaj Sele, da bi se o njih resno pogovarjali. V Lendavi, pa tudi v zdravilišču Terme Lendava pa verjamejo. da bodo s tem to obmejno mestece povzdignili nad vsa druga in pritegnili prav določeno strukturo gostov; ljudi, ki jih zanima še kaj več kot zgolj materialne dobrine, ki jih zanima duhovnost in človekova povezanost z naravo.., Takih pa je, Ce si to priznamo ali ne, čedalje več! Mirjana Ošlaj je avtorica zanimivih turističnih tabel, ki bodo ob vseh vpadnicah v mesto, Goran Dominko pripravlja ureditev Studenca mladosti v Kranjčevi ulici, Marika Ella Szabo pa je nekakšen duhovni vodja aktiviranja energetskih točit in njihove vključitve v turistično ponudbo. Najbolje, da zapišemo kar njene besede: »Lendava je prvo mesto v Sloveniji, ki je pri urejanju turističnih točk upoštevala tudi energetske točke. To je prvič, da sploh imamo svoje mestne točke, ki smo jih odkrili sami * ■ ■ Kmalu bodo na tem mestu, Iger že od pamtiveka tei?e voda iz izvirov v globini, uredili Učne vodnjake $ kozmogrami. 4^ i - (Miljana in Ella, op.a.). Marko Pogačnik nas je v nedeljo obiskal in vse točke potrdil. Povedal je, da so neveqetno Za mariborske turistične delavce se severovzhodna Slovenija konča pri reki Muri — Bo MATIC izpodrinil Pomursko turistil^^ zvezo? MATIC je en čuden »tic« Prvi petek v maju s« se v Ormožu zbrali turistični izbranci severovzhodne Slovenije - vabila so dobili predvsem vsi z desnega brega reke Mure, saj organizator!' pri njih računajo na več uspeha kot pri Prekmurcih. Mimogrede - brez vabila smo ostali tudi na Vestniku, tako da nam je gradiv« priskrbel radijski k«lega. Če hočem« v nekaj besedah povedati osnovni cilj ormoškega turističnega sestanka, moramo zapisati: razširiti podravsko regijo in dejavnost centra za turistično in poslovno promocijo Maribor MATIC na trenutno razpuščeno in neorganiziran« prleško območje. V prvi vrsti gre seveda za denar (dobiti več denarja iz republiškega proračuna in dodatno iz posameznih občin) ter okrepitev informacijskih virov in pestrosti ponudbe Maribora in Ptuja. MATIC je strokovno »tun IJen in že uveljavljen center „1 poslovno Maribora, ki bi prav v marsičem pomagal pn '‘'jpa-pomurskega turizma, da n« । mere: prekmurskega m p’ . turizma ali turizma Muri. Ideja tesnejše povezanosti Je vsekakor jt H, za v.«, venoaib - stično in Muri. Ideja tesnejše pri Sv. Trojici, kjer je točka vdiha, točka jang energije. Tam načrtujemo tudi zasaditev, tako da bi s posameznimi vrstami dreves, ki imajo dolo- čene energetske lastnosti. hkrati preusmerili energije, da bi bolje krožile in da bi bila potem jang energija Se močnejša. Točka device je pri vodnjakih na Kranjčevi ulici, to je točka regeneracije, pomlajevanja, rasti, in bo v celoti urejena po energetskih zakonitostih. Tu bodo trije vodnjaki in posajene tri breze, na enem od vodnjakov bo kozmogram, voda stom smo že izmerili pasove,« Toliko torej zaenkrat o lendavskih energetskih točkah, ki bodo postale tudi turistične - točke zbiranja ljudi. Pridružimo se lahko nuienju Marike Elle Szabo, da bo pri uresniči-•vi teh načrtov pomagalo veliko zdravega razuma in korajže ljudi, ki so rekli: dobro, Ce nas to ne bo veliko stalo, pa naj bo tako, kot predlagate. Prav to bo mogoče rešitev za Lendavo - mesto, polno nasprotij, in ljudi, ki v njem živijo. MATIC in Mariborska turistična zveza sta se na sestanek s prleškimi občinami dobro pripravila; na žalost sta v gradivu naredila nepopravljivo napako: čeprav hočejo pridobiti k sodelovanju vse prleške občine, so v naslovu osnutka gradiva zapisali Temeljne skupne usmeritve za razvoj turizma na področju občin Lenart, Maribor, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše, Slovenska Bistrica. Pozabili so, da sta občini Gornja Radgona in Ljutomer na desnem bregu Mure, in Če torej želijo razširiti svojo dejavnost na celotno območje med Muro in Dravo, ne morejo mimo Prlekije, ki je v nastajanju. Na novem gradivu bo namesto naštetih občin zapisano: ... na območju severovzhodne Slovenije- Tako se seveda izognejo pojasnjevanju, zakaj so vključene te občine in ne tudi druge, kako sta lahko geografsko povezana Slovenska Bistrica in Lenart ali Ptuj in Gornja Radgona. Ljutomer se na vse kriplje otepa »vlade Sobočanov«; to se opazi na raznih področjih, tako so se na primer med prvimi začeli otepati sofinanciranja medijev in ustanovili svojega, prav tako so edina občina, ki ne podpira Pomurske turistične zveze, »na svoje« želijo dobiti tudi vse druge dejavnosti, ki so bile zadnja desetletja organizirane regijsko s sedežem v Murski Soboti (kulturna in muzejska dejavnost, inšpekcijske službe itn,). In kaj sedaj? Recimo, da se bodo prleške obeh ne rešile »nadvlade« Sobote in bodo samostojne! Iz dneva v dan jih bodo oblegale institucije (bolj ali manj strokovne), ki jih tx)do želele pritegniti na svojo stran oziroma jih pridobiti k sofinanciranju, pri tem pa sploh natančno ne bodo vedeli, kje so ta mesta in posa- mezne zanimivosti. Napisali bodo estetsko oblikovane programe, katerih vsebina bo bolj ali manj prepisana iz že znanih študij o razvoju turizma in raziskav. Zaenkrat je to šele poskus širjenja mariborskega turističnega centra na območje celotne severovzhodne Slovenije. Poskus, kajti ne morejo negirati dosedanjih dosežkov in oblik povezanosti v pokrajini ob reki Muri, V Ormožu je bilo namreč slišati tudi vprašanje, kako si Mariborčani zamišljajo propagirati turizem v severovzhodni Sloveniji brez občin Murska Sobota in Lendava? Ljutomerski predsednik Ludvik Bratuša je poudaril, da bo njegova občina sodelovala le pri projektih, ne pristajajo pa na dodatno financiranje iz občinskega proračuna. V programu je pod točko »financiranje« namreč zapisano: »Ker brez denarja preprosto ne bo što, pričakujem«, da nam b« ob smotrni skupni regionalni organizaciji na pamoč priskočila država oz. ministrstvo za gospodarske dejavnosti - sekretariat za turizem. Denar za delo bo treba črpali iz sredstev občine. To še posebej velja za informacijsko mrežo, kjer mora vsak pokrivati stroške dela svojega informacijskega centra ■.. Posamezni večji projekti (prospekti, informacijslu material, večje predstavitve, itd.) bodo kljub državni pomoči morale sofinancirati tudi posamezne občine. Za takšne primere bo potrebno izdelati ključ sofinanciranja... Zagotavljanje finančnih sredstev za potrebe dela na področju pospeševanja tarizma bo potrebno sistemsko rešili na razne načine (možnost članarine gospodarstva v turističnih skupnostih!. BERNARDA B. PEČEK ila in koristna za vse, pri takšnem načrtovai^^ smeli ozirati na loknlnu idejno alt versko 1”^,.. cel« govoric«. Prav pri svojem ekspan^°__^ gir more mimo dela j^.|, ptt-stične zveze, ki je na gim nasprot«vanjem - ■ , zati turizem in lurirtrim ih pi' r nega in levega breg* 1«*^ j.jtl«' Radgonsko- Kapels^_ mersko-OrmoSke , i[X rodna štajerska, j-j" avtorji predlagaj® [X nosti in predstavitve^. logu, da bi ponovno ' ■ vinske ceste: bo tf jejo vid vinske ceste: fin' prospektov Podravje i" pjje^ lice iz druge »tuf« let (v zadnjih zemljevid), kjer so Sane prav občine, naJbojSa vina. Nekak „ f, obdaja občutek, da hi br« zaslužili na turizma alt narothj^,^ niiisi ure za vitla «1' Skim denaijem ' najsi gre za vina -tem pa jih ne zanimat učinki njihovega dela- Vsekakor bo us turistične zveze tvegana, saj bi a' ustanoviti center, kot Je Jo ra r. niem i®'* I' a ne pa da se o njem in prepričujejo. "Z tole: morebiti SIJ Si n; - opremljeni z ■i t’® ■' ® jnrti izkušnjami, t-- a; Muri ne bo stavljal in si Httig' uni Vnt mi sami' I.« ntOf"* voj kot tni sami' v® pfttf''.;/ le izkoristili naravno bogastvo ljudi. E Neuspešno iskanje >yprinca« za uspavano lenarško Agutoj GPG Grosuplje razmišlja o spremembi namembnosti (X'' 3,3 milijone DEM za Agal** I Oddelek za občo upravo občine Gornja Radgona objavila na podlagi določil 100. in 101, čl. Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, štev. 18/ 91), 6. čl. Pravilnika O normativih in standardih ter postopka za uveljavljanje pravic do najetja socialnega stanovanja (Ur. list Rs, štev. 18/92) ter sklepa Izvršnega sveta SO Gornja Radgona z dne 20. 5.1993 JAVNI RAZPIS OBČINE GORNJA RADGONA ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ niške hišice ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine - da državljan ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja OPOMBA: V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vlagatelj in njegovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge. Kakšna škoda, sedaj že Iz navade porečejo potniki, ki sc peljejo po magistralni cesti od Lenarta proti Mariboru. Podobno jadikujemo tudi novinaiji, ko vedno znova pišemo o nedokončanem in zapuščenem hotelu Agata, ki je leta 1988 zrasel namesto prejšnjega gostišča Črni les. Zgodba je znana večini Pomurcev in Slovenskogoričanov. datuma .[ tega . nov din, kar je 1. Občina Gornja Radgona razpisuje pogoje za dodelitev socialnih stanovanj, ki bodo med veljavnostjo občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj izpraznjena ali na novo pridobljena. III. Merila za sestavo prednostne liste: Pr! merilih za sestavo prednostne občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem, se bodo upoštevala določila Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj (Ur. list RS, štev. 18/92), IV. Vlaganje zahtevka in dokazila: Vsa stanovanja bodo upravičencem dodeljena po Viogo za pridobitev socialnega stanovanja dobijo prednostni listi, ki bo izdelana na podlagi tega upravičenci v vložišču občine Gornja Radgona, razpisa. II. Upravičenci do pridobitve stanovanja: . Do dodelitve socialnega stanovanja so upravičeni V pritličju. Podatke o denarnih prejemkih potrdi izplačevalec le-te h. Podatke o stalnem bivališču in številu družinskih članov potrdi Oddelek za notranje zadeve občine občan i-drža vij ant Republike Slovenije, katerih Gornja Radgona, soba št. 3/P. skupni bruto dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša; - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% od vsakokratne povprečne plače v državi Podatke o premoženjskem stanju in o opravljanju dejavnosti potrdi Republiška uprava za javne prihodke ~ izpostava Gornja Radgona, soba št, 30/11 na vlogi. - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. Vlogi je treba priložiti; leta 34% od vsakokratne povprečne plače v dr- - potrdilo o državljanstvu, žavi - za otroke od 15. leta starosti do konca rednega šolanja 42% od vsakokratne povprečne plače v državi - za odrasle osebe 52% od vsakokratne povprečne plače v državi in ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: - da državljan ali kdo od njegovih o^ih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik stanovanja oz. je najemnik ali lastnik neprimernega star>ovanja - najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja oz. kupoprodajno ali darilno pogodbo ali sklep o dedovanju stanovanja, v katerem biva vlagatelj, - potrdilo pristojne zdravniške komisije o morebitni težji ali težki duševni ali težki telesni motnji, - izvid in mnenje pristojne zdravniške komisije o nesposobnosti prosilca afi odraslega družinskega člana za samostojno življenje in delo, - potrdilo Zavoda za zaposlovarije o nezaposlenosti prosilca ati odraslega družinskega dana. - da ima državljan stalno prebivališče v občini Vlogo s prilogami je treba vložiti ali poslati po pošti Gornja Radgona na naslov: - da državljan ali kdo od njegovih ožjih družinskih Občina Gornja Radgona, Oddelek za občo upravo, članov, ki z r^im stalno prebivajo, ni lastnik počit- v 15 dneh po objavi razpisa. V drugi polovici osemdesetih let je bil eden od najugodnejših virov financiranja sklad FNP - z zbranim denarjem naj bi razvijali nerazvita območja - in Lenart Je imel to »srečo«, daje spadal Se med nerazvite. Na republiko so romali razni načrti skupaj s prošnjo za dodelitev teh sredstev; tako se Je Agrokombinat Lenart, lastnik gostišča Črni les, odločil, da bo izkoristil možnost pridobitve sredstev in zgradil hotel. Marca 1988 so za izvajalca gradbenih del izbrali Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG), finančna konstrukcija Je slonela v glavnem na sredstvih iz fonda za pospeševanje manj razvitih, GPG pa Je prevzel tud! inženiring zbiranja sredstev. Morebiti je bila to napaka takratne lenarške vlade in vodstva Agrokombinata, ki Je ne b! smel! narediti: celotnega projekta ne bi smeli prepustit! zgolj enemu podjetju, prav tako pa se ne bi smeli zanesti na »republiška sredstva« v tako negotovih časih, kakršni so bili konec osemdesetih let. Nič čudnega torej, da sta najbolj kratko potegnila Agrokombinat in občina, nedokončan objekt pa Je postal last GPG iz Grosuplja. Ko so republiška sredstva usahnila, izvajalec pa ni dobil plačila za opravljeno delo. Je moral investitorju ponudit! posojilo v višini 20 milijonov takratnih dinarjev - takrat je investitor še računat, da bo naložbo lahko končal in z dolgoročnim posojilom vrnil najeti kredit. Takšno je namreč pojasnilo direktorja In- lijone DEM. , -Takrat ko P smo realno ..rtu, ' 'L prav in**'** cena znnsa ■" ,i glede na možoos p|,jaW >> kvadratnih i«r stavracija, Itd.) 26.830 DEM. Ije » ženi ringa G PC Grosuplje Braneta dica spleta Kastelica. Občinski rnožje v Lenartu o Agati nočejo preveč govorit!, češ da naj povprašamo lastnika; očitno so hotel že odpisal), Čeprav Je Še vedno pri Črnem lesu. Direktor Kastelic je v uradnem pojasnilu Se zapisal: »Akcija zbiranja sredstev FNP je dobro stekla, tako da Je bila sredi leta 1989, ko Je bila gradnja nekako na sredini, zbrana že večina sredstev zainteresiranih firm. Smola pa je bila, da se je med gradnjo dvakrat spremenila zakonodaja o vlaganju na manj razvita območja, Republiški komite za planiranje pa kar do konca leta 1989 investitorju ni izdal sklepa, na osnovi katerega so združevale! dobili pravico do refundacije združenih sredstev iz republiškega proračuna. V letu 1989 je bila precejšnja inflacija in visoke obresti, posledica pa. da so združevale! na koncu dobili refundiranih realno nekajkrat manj sredstev, kot so jih zdru- ŽlJL*r Razliko v obliki obresti je moral pokriti investitor, ki pa seveda ni imel denarja, zato mu je moral izvajalec ponuditi posojilo. Ker 20 milijonov din posojila v letu 1990 niso mogli vrniti, se je Agrokombinat konec leta 1990 odločil, da objekt proda in s kupnino poravna obveznosti do GPG. Aprila 1991 je bila sklenjena kupoprodajna pogodba med GPG in investitorjem; novi lastnik je postal GPG, Agrokombinat pa je s tem poravnal svoje obveznosti, ki so do tev, VOJ Miiillianjc t*ijrftte Jc prepričan < GPG OrosuplJf . Ker se poti, so prepri" ska dejavnost ‘ uspešna. Tod petičneža, ki 6^, uspešna L’ f vaVmk^tvisok^ jena umetno) , zaprav že „... gostinec putX Z moči občine-ne Za konec n i/i Za kone<^ šljanje -J. znamenito eo* Agata, ali 1 gradbenem" namemboos’1 SEf^' J S junija 1993 stran 9 10 S( kmetijska panorama a I • Na osemenjevalnem centru Murska Sobota L namakanjem proti susi ocenjeni biki ™vin *** '***'“* F najbolj odvisna od izrabe genetskega poten-'^'•*a^?****-*'^* •‘oličin vlage, pravijo strokovnjaki, j* Pomuiju opozorila, da pomanjkanje na pridelke in vse kaže, da bomo tudi na "»orali resneje razmišljati o namalmnju, saj nekateri pomurskega konzorcija za namakanje, ki je prišla iz ABC Pomurke, ki združuje skup- Namakanje je ena od pred- " nosti, ki jo moramo izkoristiti, , Tudi letos je bilo ob koncu govedorejskega leta, ki traja od 1. 6. pravi Ivan Obal, državni sekre- ; d« 31. 5. na vseh osemenjevalnih centrih v Sloveniji letno ocenje-lar za kmetijstvo, saj izkušnje vanje plemenskih bikov. Pregled bikov ali licenciranje je za vsak v svetu kažejo, da namakanje osemenjevalni center velik dogodek, saj žival z licenco dobi tudi takrat, ko ni suše, pove- dovoljenje, da ji lahko še eno leto odvzemajo seme. Tudi letos je bilo ob koncu govedore^kega leta, ki traja od 1,6. nino podjetij te nekdanje se-______..... Stavljene organizacije. V Slo-preteklosti veniji sta namreč že ostanov-i Ijena dva takšna konzorcija, ki '•“-Min- . • združujeta predvsem projek- '**' •l*Biri namakalnih sistemttv. Tisti, ki so že pred (antske in izvajalske organiza- ----- tla je treba hkrati z odvodnjavanjem razmišljati cije, medtem ko je prednost koristiti vse možnosti. Uredi- SO bili v manjšini, pa tudi sicer za namakanje pomurskega konzorcija v tem, -----------------e«t«.r„ov na i/i****^^ večja finančna sredstva. To potrjujejo tudi da so vanj vključeni tudi korist- *®J®'’** J« razvidno, da je bilo v obdobju 1973-91 kn '**®'**^ kot 72 tisoč hektaijev kmetijskih zemljišč, uredili le na 6,340 hektaijih, od tega na ''»Odi po letu 1986. "’**’^*' resneje razmišljati o namakanju, saj nekateri (a«'’ ‘fs. bit Miša doigolctni pojav. Žal v preteklosti ij”' 1* l'oitiiirju nismo posvečali posebne pozornosti, saj površin predvsem na družbenih pose-iLiif I Ui "kUiiHi ure-ieiiJh namaknlnih sistemov. Tisti, ki so že ored ia'’*" fl* irf«" (»»* tij ■;urejenih namakalnih sistemov. Tisti, ki so že pred daje treba hkrati z odvodnjavanjem razmišljati čuje pridelke. In če bomo želeli v Sloveniji povečati samoo- , skrbo s hrano, bomo morali iz- tev namakalnih sistemov na ua w vu.ij ......-------------• vseh načrtovanih površinah bo niki namakalnih sistemov. Ko zahtevalo velika finančna sred-ustanovitelji pomurskega stva, zato razmišljajo, da bi k temu pritegnili tudi tuji kapital. Koliko bomo v Pomurju te so til d 11» (1 i* ■ t*' At” it"* Na osemenjevalnem centru v M. Soboti je bilo licenciranje 30, aprila 1993, Pregled opravi republiška komisija, ki ji predseduje , prof. dr. Jože Osterc, sedanji kmetijski minister. Letos je komisija pregledala 25 živali iz osemenievalnega centra, obenem pa je odbrala živali, ki so bile vključene v osemenjevanje, Omenjena komisija namreč nekajkrat letno odbere od testiranih živali tiste, za katere meni, da so primerne za vključitev v osemenjevalni center. Biki, ki so na osemenjevalnem centru, so potomci najboljših slovenskih krav, t.i. bikovskih mater. Te krave imajo poseben režim osemenjevanja. Osemenjene so namreč s semenom najboljših bikov iz uvoza - pretežno iz Nemčije in Avstrije, manj iz Francije, Švice in Slovenije. Odbrane živali se vključujejo v osemenjevalni center pri starosti 15 mesecev. Živali, ki so bile licencirane, predstavljamo po starosti. Ocena, ki jo dobi Žival, zajema: - oceno okvirja - oceno miSičavosti - oceno telesnih oblik. Najvišja možna ocena je 9, srednja ocena je 5, Med kandidati za vključitev v osemenjevalni center je komisija odbrala 6 bikov, in sicer; konzorcija za namakanje, v katerega so pritegnili tudi vse Štiri občinske izvrSne svete in tri možnosti izkoristili, je največ stop. Eden od problemov, banke ter se ncKaiere zaimcjc- odvisno od nas samih, veliko s katerimi se bomo pri urejanju sirane organizacije, prejšnji te- pa bi k temu gotovo lahko pri-razmiSljanja teh vprašanj srečevali, je po- den podpisovali ustanovitveni spe val prav konzorcij. Vsak manjkanje ustreznih vodnih vi- akt, so še posebej poudariti, da član konzorcija bo vanj vložil rov. V Pomurju je najrealnejši je potrebno pospešiti priprave 3.000 nemških mark, v 30 dneh ' razv •• ----------------- Mura, ki bo sicer Se za tovrstne posege, saj bomo po podpisu pogodbe o njegovi ^tijstva na slovenskega zahtevala nekaj sanacijskih po- sicer spet potegnili krajši ko- ustanovitvi bodo pripravili sta-ma ---------------------u.; pg jg nekateri večji nec. Po načrtovanjih naj bi tut, najviSji organ konzorcija vodotoki, medtem ko bo po- i^oskoleti j^iKOietna suša, ki je bila za naravno nesrečo, tpodijudijg l________J- ■®Wkaiiju in tako je že v pri-fj^vnizhor sprejel še letos, iteie*!'- banke ter še nekatere zaintere- sirane organizacije, prejšnji te- ? "^•''^kanja posebej je VOUOIOM, nivuivni ikv w jjv' ?*^aln* pripraviti trebno s podtalnico ravnati ' '---------- ** J® namaka- Dčicac« . .rfi * ^Uil- J namaka- I ?' »atcS?! '' ‘ ' '">1 im^ 'V^ino načrtovan . 'iJlcPrtieA:—!.■ . * ♦ Z c 5* 55 M 'i I I za urejanje skrajno previdno. Ponekod v Sloveniji so se na namakanje že ustrezno pripra- interef vili in organizirali, zato je pob- 'scipiinarni pri- valna pobuda za ustanovitev VeS, kmetije L?' ^abodnoevnipsketn .i' ^ediiljc večja iS?* '.................... Ph, kmetijske Oh ^^'“'onske raz-kmetij ’’iP' * podobna tež-?'«^«vinoreji. p sloven- 3C majluiii raz- se sloven- 'i eku- spodbujati la lev. proces, ki »h...? dcloSTMJ tnajhnih L. K. nec. Po nacriovanjin naj ui lui, ivvirtivtviju namreč v Sloveniji namakali bo skupščina, ki jo sestavljajo okoli 100 tisoč hektaijev kme- vsi podpisniki, konzorcij pa bo upravljal upravni odbor. Zapišimo še to, da se vsi. ki to tijskih zemljišč, v Pomurju, ki je eno najbolj kmetijskih ob-* ’ - —- —* 1^1 močij, pa je bilo v preteklosti želijo, Še lahko vključijo vanj. 1 " _ A «4 .■ M /\ «*.A za jeno. namakanje najmanj narc- LUDVIK KOVAČ Dognojevanje tudi z gnojevko Gnojevka je za rastline tudi hranilo, zato z njeno uporab« lahko nadomestimo nekatera gnojila. Analize so pokazale, da vsebuje kubični meter goveje gnojevke okoli 2 kilc^rama čistega dušika, prašičje pa edo od 2,5 do 3 kilograme. Pri klasičnem gnojenju z gnojevko prihaja do precejšnjih i^ub, te so lahko celo od 50- do 80-odstotne, poleg tega pa prihaja še do onesnaževanja okolja. Z novimi tehnologijami gnojenja, ki gnojevko vdelajo v zemljo, so izgube lahko le do 10-o^totne, ne prihaja pa tudi do ekoloških Prikaz takšnega načina gnojenja je konec prejšnjega tedna na Vaneči pripravila kmetijska svetovalna služba, poleg dog- so lahko celo od 50* do nojevanja z gnojevko pa so pripravili Se prikaz analize tal in ,...........---------------- analize gnojevke. Ob visokih cenah mineralnih gnojil bo problemov. 9^ ‘d * A? 1:1 3^- Ime živali in številka Rejec Prirast 8 Oče bika BEVERLl 120818 RantaSa, Bolehnečici 1401 BEKER POK HAN ZAL BILKO 120819 Norčič, Kupšinci 120820 Bokan, Bodonci 120821 Magdič, Destijak 120822 Šonaja, Krapje 120823 JureŠ, Bunčani 1333 1273 1265 1240 1243 BALLMAN BALLMAN PORO HAIF ZELOT BIMULLER k )<»• 4 v 1' t' I*-.' Sk Takoj po licenciranju se sestane komisija in skupaj s predstavniki osemenjevalnega centra in selekcijske službe ugotovi, koliko doz semena posameznega bika bo Slo v uporabo v govedorejskem letu. O tem »n osemenjevanju s semenom bikov melioratorjev pa več v eni naslednjih številk Vestnika. Vse omenjene živali bodo prikazane na javnem licenciranju na osemenjevalnem centru v Murski Soboti 5. 6. 1993 ob 10.00 ob strokovnem komentarju prof, dr, Jože Osterca. Vabljeni vsi, ki bi radi videli bike, katerih potomce imate v hlevu, pa tudi tisti, kateri pomurski simentalec - Še nedavno ponos Pom Ulja - pomeni »nekaj več«. • Osemenjevalni center Jože Črnko, dr. vet. med. gnojevka vedno bolj uporabno gnojilo, z njo pa je možno tudi dognojevanje poljščin. Dognojevanje je možno opraviti do junija, v svetovalni službi pa pravijo, da si tak način gnojenja lahko privoščijo na vseh kmetijah, ki imajo več kot 2 glavi velike živine na hektar. . L. KOVAČ F < t 4 / * * S . ' 'H 4 • S posebnimi dodatki na , cisternah je gnojevko možno { vdelati v zemljo, izgube dušika se s tem bistveno zmanjšajo, ne prihaja pa tudi do onesnaževanja okolja. Foto: Andreja Pirher. VJ* »»OŽBOSt T*«!«; SuSa u ■ prizadela kmetijstvo viatn Se hujše,, saj že sedaj močno * '^e za Mura je hudo onesnažena in bS I I Kmetijska svetovalna služba je opremljena z aparaturami, s katerimi lahko napravijo analizo zemlje in tudi analizo gnojevke. rimi lahko napravijo Foto: Andreja Pirher. za namakanje pol| tudi v naši f 'tanje bolj škodila kot koristila. Kaj 1^’3™®njkMje vode vse hujše, o tem vrtnici Nafte iz Lendave, ki se t I ’ 1 Franc Lombergar Sadjarji Pomurja smo izgubili velikega sadjarja in prijatelja dipl. ini. agr. Franca Lombergarja. V rude kraje je prihajal zelo rad. Skupaj s pomurskimi sadjarji je projektiral veliko nasadov v naših krajih, dajal pobude in vnašal novosti iz sadjarske stroke. Bil je skromen j sadjar in kot človek zelo pošten. Svojega bogatega znanja iz sadjarstva ni skrival, ampak je znal svoje znanje prenašati na mlajši rod. Ni imel delovnega Časa,,delal oziroma svetoval je na praznik ali delovni dan. Bilje idol za nas, za mlajši rod, bil je eden najboljših praktikov sadjarjev v Sloveniji. Hodil je na predavanja oziroma svetovanja v Avstrijo in Italijo, poznali so ga širom po zahodni Evropi. Vedno nasmejan in dobre volje je znal svoje bogate izkušnje prenašati na vsakogar. Znal je ljudi pritegniti z duhovitimi pripombami in primerjavami, vendar ni imel namena koga šaliti. Za po-I, murske sadjarje je naredil veliko, še posebej je ielel delati v Sadjarskem društvu Pomurja. Hodil je na prikaze rezi in Organiziral izlete v Avstrijo. Zahrbtna bolezen ne izbira med dobrimi in slabimi in našega dobrega prijatelja je ustavila na njegovi bogati sadjarski poti. France bo ostal v naših srcih. Hvala mul Ob njegovi 60-letrtici mu je kolega Benedičič napisal pesem TRIJE FRANClŠSa (Francetu Lombergarju ob 60-lemici) Svet Frančišek - Tvoj patron odšel je v svet med misionarje, a Ti po svetu v Šimi v dalj krščeval si nas le v sadjarje. V Ameriki med Indijanci Franc Pirc se je mudit, jih motiti - delati učil. težjimi nalogitmi, kot so vrta-Pltna raziskovalne namene ter voda. Lendavski vrtalci — 'J ^jevne skupnosti v Dolnji Bistrici * * * w« ». I ! 11«.^ 30 rnM. ——. ...'.....f. —....... Vl' ,'”^11 globoko vrttao, ob pomoiči katere pL'1 tlci, . '^Cino in Itfttnurte. ,n\A» R finskovali bodo s ■• Sl 'j' č, o ' na vode. Raziskovali bodo , tega predlagali kraj vrtine ozF »l'* Bn Poli«- " poptevljem tudi na vrtanje vrtm ^^‘toma kmetijskih površin, prav to , ^aciti ■(«-naicenejša mlinca u namaka-' v*'** '^JžniSi tudi problemu, kako rešiti % h 1 pl'V 'tftfeovostno vodo, katerih gradnja V ifHtega in finančnega vidika. Ponuja I. *• homo znali izkoristiti? r! n ! s«- Sl N P. Jani P« .M k Vestnikov vlak, 12.6.1993 Vodovod je res udob/e, vendar/e v tej suii »čtga^ ie najbolj zanesljiva. 1 J 'J Kot on mdi Tl tak sadjar. ? L Ai manj prejel je, kot je dai V mnogih krajih sled si zapustil, Tvoj trud obilo je plodov rodit in revna bi bila deteta naSa brez plodov, ‘ ki takšno delo jih prinaša- 'I I Bod/ zdrav, 5 |il irečen, vesel, da bi med nami - sadjarji - Je dolgo živel! Dragi Franci, ohranili te bomo v lepem spominu. Sadjarsko društvo Pomurja Vlado Smodiš stran 10 vestnik, .. junija 1^ odsevi mladosti Naše štorklje v našo vas so prispele tri štorklje. Gnezda so si naredile že pred leti, sedaj pa se vsako leto vračajo. Otroci so veseli, saj je Štorklja zelo lepa in zaščitena ptica naših krajev. Babice rade porečejo otrokom: »Sedaj pe le odprite okna, da bo štorklja lahko prinesla dojenčka!« Majhni otroci še morda to verjamejo, toda mi večji že ne. Pred našo hišo je travnik, kamor se rade spuščajo ter iščejo žabe. Iz radovednosti sem Sla bliže, vendar je že odletela. Želela bi, da bi lahko pobožala štorkljo, jo nahranila ter ji zaželela dobro počutje v našem kraju. Noles Jovanovič, 3. a DOŠ Genterovci P, S. V prejšnji številki smo objavili tudi risbo s Štorkljami, ki nam jo je poslala Sabitta Magdič, učenka 3. razreda dvojezične osnovne Sole v Genterovcih, in ne Prosenjakovcih, kot je pomotoma pisalo. Se opravičujemo! Kako sem se naučila plavo^ Sem trobentica Sem trobentica. Imam rumene srčaste cvetove in zelene liste. V zemlji imam koreninico. Rastem na travniku. Zelo sem vesela, če me obiščeta čebela in metulj. Včasih sem žalostna, če po meni hodijo ljudje. Moje prijateljice so: zvonček, vijolica, žafran, marjetica in narcise. Vesela sem, da je spet prišla pomlad. Ko dežuje in ko je tema, zaprem cvetove. Ce me kdo utrga in odvrže, sem žalostna. Ce pa me da v vazo, sem vesela. Vsi me imajo radi, ker zelo lepo dišim. Pomlad je zelo topla in lepa, zato lepo cvetim. DAVID NEŽIČ, 2. c OŠ Križevci Varovati sem moral sestrico Nekega dne sta mama in Silvester odšla v Moravce. Mama me je prosila, da bi varoval sestrico Katjo, ki je stara komaj šest mesecev. Čeprav še ni praznovala nobenega rojstnega dne, ima že kar močne črne lase in precej kilogramov. Tega varovanja sem se kar malo bal. Mama mi je sicer obljubila, da se bosta kar se da hitro vrnila, vandar nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi v nekaj minutah. Ampak je bilo kar v redu. Katja je bila pridna. Veliko je spala, jaz pa sem lahko mimo gledal film po televiziji. Ko se je zbudila, sem bil malo jezen, ker je bilo ravno takrat najbolj napeto. Kljub temu sem takoj skočil v kuhinjo, pogrel najprej mleko, nato pa Se Čaj in ji oboje ponudil. Razveselil sem se, ko sem ugotovil, da je spet zaspala. Spala je tako dolgo, dokler se mama ni vrnila. Ona jo je potem samo še skopala jo nahranila in jo dala spat. Katjo, svojo sestrico, imam zelo rad. TOMAŽ HORVAT. 5. razred Panonska pripoveduje Lepo jesensko popoldne me je zvabilo na potep. Prek travnikov sem se napotila proti stari s slamo kriti hiši, ki mi je s svojimi zasanjanimi, zastrtimi okni mežikala in me vabila, naj pridem bliže: Stare brajde so se pod težo trsa nagnile na slamnato streho in se s svojimi vejami sprijele s slamo, kot bi se bale, da se bodo morale ločiti od te stare idile. Usedla sem se na prag in prisluhnila več kot sto let stari pripovedi. Zgrajena sem bila iz hrastovih brun, ometana z blatom, prebeljena z belim apnom, spodaj pa so mi potegnili črni rob, da sem zasijala v vsej pražnji obleki. Vse Življenje številne družine se je vrtelo v »veliki iži«, okrog krušne peči. Tu so se pozno v noč pogovarjali, lupili semena in »Cejsali« petje ob snopu svetlobe, ki je prihajala od petrolejke. Najbolj veselo je bilo, ko so bile v hiši koline. Takrat se je zbrala vsa bližnja rodbina in sosedje. Celo poletje so na mojih oknih cvetele številne rože. Toliko lepega, toliko topline in veselja sera dala svojim prebivalcem, da še danes, ko se spomnim teh dni, vsa v sreči zažarim. Pripoved bi se ob šelestenju listja še nadaljevala, a morala sem oditi, ker smo se odpravili domov. Andreja Benko, 4, a OŠ I Murska Sobota V spominu mi je ostal lep sončen dan, ki je bil kot nalašč za kopanje. Plavati takrat še nisem znala. Bilo mi je sedem let in nisem vedela, da bo ta dan zame tako usoden. Skočila sem v kratke hlače in si oblekla majčko. Seveda ni smel manjkati balon za plavanje, nisem pa vedela, da ga danes ne bom rabila. Z bratom sva se že navsezgodaj odpravila v kopališče. Najprej je bil z menoj v majhnem bazenu, a kmalu je odplaval v velikega. »Tudi jaz hočem znati plavati«, sem kričala za njim. Priplaval je nazaj in me poskusil naučiti »žabo«, »Stegni noge, stegni jih,« mi je še in še govoril. »Saj jih stegujem«, sem mu ponavljala. »Z rokami migaj okrog sebe,« je rekel glasno, »ne plavaj mrtveca«. Ko je videl, da mi ne gre, mi je pokazal, kako naj delam. Tako lahko je bilo videti. Nekaj časa je plaval, nato pa rekel; »Vidiš, voda te drži na površju.« »Mene ne drži,« sem rekla brezupno. Nekaj Časa se je Se mučil, da bi me naučil, nato pa stvar pozabil. »Tako se nikoli ne naučiš,« je rekel ostro in odplaval v veliki bazen. Jokajoč sem zavpila za njim: »Boš videl, da se naučim!« A tega ni več slišal. Tako močno sem si želela, da bi se naučila plavati. Po drugi strani pa sem mislila, da se nikoli ne bom naučila. Vendar uuin uauviid, v - vesti nisem izgubila, ' in si venomer ponadiii’' »Vaja dela mojstra«, 2 »Hočem se naučiti p)^ moram se naučiti!« seia si Začnem migati z rokJ" "h rjdff: nogami naokrog, jih Iiugoini iiouivive, J jem in krčim. In glej, naučim se plavati. nam pomen pregovora, dela mojstra. Cc^ pride brat, in ko vidi, ' , ne verjamč Ponosna sama plavati, verjame očem. 1 uiivji., z bratom odplavala pro Ul. kemu bazenu, ,, j.l Martina Kor^, Slovo OŠ MALA NEDELJA OSB^' Miška in hiška Majhna miška, mišk^ca, majhna hiška, hišica, miška hiško rada ima m nikomur je rie da. V hiško smukne in se skrije, da nihče je ne odkrije, sem in !ja nemirno teka, večkrat skozi luknjo gleda. V hiško prijatelje povabi, pojedino bogato jim pripravi, veselo z njimi raja ' v krogu ringaraja. \ Lea Cjerkeš, S. b O S Turnišče Bilo je lepo... Hiše s slamo krite včasih so bile, zdaj pa le beton je in vsaka rožica umre. Piške so se pasle, zdaj ni več tako, vse, kar nam je ostalo, modro je nebo. Črna xkuhnjair res črna je bila, a zdaj dimnikov počasi bo za pol sveta. Le kaj naj ljudje sedaj naredijo, da lep svet si pridobijo? Nič! Obstaja pa le ena stvar, da zavrtimo časovni stroj nazaj! Katka Mohar, 4. a OŠI M. Sobota llžijpln d. 0. Q. p.p. 45 61000 Ljubljana ČANaŠlAMC shujševalni čaj 2 tafcM« Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske ta- Šolsko leto spet je hitro kakor Ocene sezaključuje! učenci za največjeser jejo. Spet roke si in se s solznimi ■' jali. Od osnovne šole poslovili, . se jeseni v 'srednj P iiiej .A Vedno m bilo lep?’ a zdaj vse pozal^^^^^ pozabili bomo oo a lepe trenutke vtisnili v srce. Mojca (061) 216-766 (061) 301-5/3 (068) 46-568 nervozni, nasprotno obranili boste blete, dietetski preparati) sc reševali problem 2enje- .. zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja isti udnek boste dosegli, če popij®*® idealne telesne teže. Izjema pn tem je CANG- ČANG-ŠLANGA pred spanjem. ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski čaj ČANG-ŠLANG lahko naroči*® P®«j, tel^ recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga slov: Džirio, p. o. 45, 61000 nu: (061) 301-573. (068) dve lahko uporabljamo za posebno nego telesa, pov- nu: (uoi) aui-o/3. (uw)) wooo. — ■ zroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in oaja na slovenskem tržišču eksklu^ spodbuja izgubo teka. 2 rednim pitjem čaja ČANG- Džirio, d. o. o., Ljubljana. ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne masčote, Cena ČAKG-ŠLANGA je 699 5^^ vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ' ' ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin In □žirio, d. 0. 0., Ljubljana. > pošlf' Nepospravljena kuhinja (Opis) Malo dlje od cerkve stoji naš blok. V njem imamo stanovanje in tu^ tudi naša kuhinja. Ce prideš iz službe ali z delovnega mesta, vidiš v naši kuhinji pod mizo razne papirčke od žvečilnih, bonbončkov, skratka pod mizo bi lahko bilo javno smetišče. Na mizi vidiš še od zjutraj nepospravljeno margarino, marmelado in s pničkom pokrit kruh, na sredini pa je lepa vaza z ovelim cvetjem. Ozreš se na delovni pult, od katerega se hinavsko smeji papiga, ki luščine od hrane natrese pod vsej mizi, da moraš pošteno počistiti za njo. Tudi krušne drobtine vidiš vsepovsod. Štedilnik je popackan, da ti je slabo. Najdeš napol poln litrski lonec s kavo, ki je polita po štedilniku. Poleg je peč Se huje popackana. Že od daleč vidiš madež, ki je ostal od hrane, in zagotovo je to podoba naše kuhinje. Zraven so Še sklede z maščobo v pomivalnem koritu in dve visoki gori umazane posode, ki čakata na pomivanje. Ko se zvečeri, še enkrat stopiš v kuhinjo, in če se ti zasmili, ker je popackana in nepospravljena, jo pospraviš in počistiš. Jasna Zrinski, 7. a OŠ Beltinci RADIO MV - MURSKI VAL - UKV W.6 MHz (riopDldne tudi SV 648 KHz Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Ne bi si mislili, da tako dobro poznate violino. Vsi ste ! namreč pravilno odgovorili, da ima 4 strune. Pri žrebanju ; pa je imel največ sreče Aleš Duh iz Renkovec. Čestitamo! Kupon St. 40 AJi veste, kako se imenuje uvodna glasba h kakšni oddaji, ki se redno ponavlja? Odgovore (s kuponi) pošljite najkasneje do 9. junija na naš naslov in pripišite »Ali veste«. je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. ČANG*Š1-ANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po l pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, ^j s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo laže je dovolj, da vsakdan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste Plačate po povzetju. i-------------naročilnica^ ime in priimek ulica in it poštna St, in kraj Stavilo zaviktov " ( naeio*' Naročilnico poitjUo na 45, 61000 Mu**'™ /kkvv Petek 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - iL.lSOd petka do petka - 12.00 Poročila BBC - L230 Zakaj se ukvarjamo z umet' nostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu ledna - 1730 Akemativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sol»la - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemSčim in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.40 Potepajte sc z nami — 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj sc ukvarjamo z umetnosLjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15,30 Dogodki in. odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8.45 To bi moral biti kabaret - 9 10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.^0 Nedeljska kuhinja - 12 00 Poročila - L2.15 Nedeljsko premišljevanje - 1230 Minute za kmetovalce - 13.00 Najiepše Želje s čestit* kami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 1030 Šport - H. 15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj sc ukvarjamo z umemostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 1330 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - J5 30 , p [D r,+ Dogodki in odmevi - L6.25 Obvestila - 1630 Poročila - uogodKi tn Odmevi - io,Z3 uovesiiia - roroti^* - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakoPs cekron, pa^ narodnožabavne glasbe - L8.30 Poročila BBC - 19.00 Slovenija ^^^3! Torek -5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga Informacije v slovenSČini. neraSčini in matiJarSčini -7.45 (^dnju pismo - S 00 Poroiila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.50 Ko ,5 0 * Glasbene novosti - 10 00 Poročila - 10.50 Kratki stik - __n3 OU J, - 12 00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnosip , v trinajstih - 15 50 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno ' odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema iSJ« I?-: Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in BBC - 19-00 Vključujemo Radie Slovenija rdrflvr f Sreda - 5.40 Prebujajte se i nami - 7.00 Druga J?',!' Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini pismo - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na M V -Iščemo za vas - 10.00 Poročila 10 15 NSTSNMV ' - 12-00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj sc ukvarjamo j:r Danes dq trinajsiih - 13.30 Popoldne rra MV - I'* i Dogodki in odmevi - 16-25 Obvestila - 16.30 Poročila ’ 1730 Mali oglasi - 18 00 Na narodni farmi - 18 30 . rVi p LTL-" - tl! Vključujemo Radio Slovenija i W 1 Cetfluk - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Ltru^u Infurmacije v Slovenščini, ntmSčini in madžarščini - 'V. Informacije v slovenščini, nemščini in madŽorSčini -strokovnjak - 8.00 Poročila -8 10 Dopoldne na enaMV-’-^i - 9.15 Sedem veličastnih - lO.OG Poročila - - jpv ■ oglasi - 12 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvan p ^-i - 13.00 Danes do rhnajstih 13.30 Popoldne na j' -15.30 Dogodki m odmevr - 16.25 Obvestila - 16.30 rO' Z popoldneva - 17.30 To sem jaz - IS 00 Najlep^*^ Sli^ pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo J 1993 I 3. junijal 993 stran 11 kulturna obzoija li m«*' las«* vljjk lav*®- lini pe>"’ s»(»* I jirS*- h/ ,jL iSHP Z z fifl resnice - knjiga aforizmov Rudija Ringbauerja »Mehak človek sem 9 živim lahko brez zla« I*"'.' je izšla knjiga Rudija Ringbaueija, je reči, )(^'»gbaueiju izšla knjiga. Zato, ker ne pravim«, da se »Itjj leju, marveč, da se je temu in temu rodil starig'* knjiga na svetu,« pravi avtor. Prav kakor srečen pravkar rojenem potomstvu! »Pazi, da se ne BoSIa takoj pozna.« Ringbauer pokaže na vranje '^j in e, ki opremljajo knjig«. Na vsaki strani P®(i«lgovat črn pravokotnik, na vsaki strani, ki se L 27., 37. itd, pa so na prav tako črni podlagi Logarja iz zadnjega obdobja. Velikost In naraš^, prva kuka skozi Črno ploskev, druga gleda že dalje, vse tja do zadnje, ki je po vsej strani, samo 'POdaS - , TLJ’’’ iouiijii. » ' ■ S^^raj je še malo črnega roba. n a roje ni Wedl2 prešerno in 1 resnice, tako t* p«** . tako b'*ni L^* . ’ "iMv urvu ^obftia ’'*„!? «ida! :’‘l. !;?’v samoza, ■***riki j* tiskarna ie Jr* ‘ **" »brušenju ™’ Poniaeala Bea- uku, »imeli smo dobrega kateheta, naučil sem se veliko verouka. Po letu 1945 pa mi je Starejši prijatelj rekel, kako moreš to verjeti. Začel sem premišljevati. po naravi sem logik. Od takrat ne verujem več.« Bog je, od kod zlo?« Leibnitz mu odgovarja, da sta moralno in fizično zlo, ki njemu kot človeku tako bridko padata, posledici metafizičnega zla, ki pa ni odvisno od božje volje. Metafizično zlo je v naravi večnih resnic samih, le pa niso odvisne od božje volje, temveč so v božjem umu. Bog zla ni stva-ril, ampak gaje tako rekoč našel v svojem večnem umu.... Rudi Rjngabuer tega ne zdrži več. Nehajte, nehajte, zavpije in dvigne roko! »Kot človek preprosto ne potrebujem zla. Uživam, če iz ljudi veje toplina. Nisem sadist, ne potrebujem zlobe, okrog sebe želim gledati ljudi, ki me spoštujejo. Hočem čutili, kako po Logar Taki li, pomagala Bea- iS'”! ’leh v ' Lako' J bogve od fii^knipn^ »' predgo-I ^1'^ovai t-'V P''‘kradla misel. kratko “■I ■". H, ■V prikradla misel. prav kakor afori- piliti L ■'i mogel se samo Ji ''ikrsc/*' “L^edonošen-da k’' bi preživel«. ni imel niš S?"" Novice iz kulture • Ravnateljica OŠ IV iz M. Sobote sporoča, da je III. velika glasbena revija slovenskih otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju z naslovom ZAPOJMO-ZAIGRAJ-MO-ZAPLEŠIMO dobro tekla. K Čemur so veliko pripomogli pokrovitelji: IS SO M. Sobota, Mura, ZKO M. Sobota, Intes, Agroservis, Pomurski tisk, Kartonaža, Potrošnik, Solidarnost, Vrtnarija, Mini restavracija Rajh, BTC Pomurka, Grajski hram, Zlatarstvo Danč, Pomurska založba. Murski val in Zvezda, vsi iz Sobote. "'^l nastane po ■ii;;'''-”' Ožil-.-. ” ’^^^P'’'anjem je na Protislovja, l P«rted°ksalna,kot HiK ,^'no ....... ^Lorizem V hnlbt J sem bil še 'ItJ, v ^^rekmurju,« Ptemni besedi, 'if^shreUfuP^JSlnhnil pogo-J« listi aolo TES-''rklii;,!^'j "avdušen ><31 očitali,« fi ttiiij 1959 '^ečera, 'le ujto-p,'.? katerega "opisal čez Hi '•išal in ,®^no znova hr 2 i’** it w**?rr** h ,r n ne bi vedeli za zlo. To, o čemer ničesar ne vemo, preprosto ne obstaja.« Ponovili ste Wittgensteina, gospod Ringabuer. »Še nikoli nisem slišal zanj. Govorim preprosto logično. Če si lahko v nebesih predstavljamo večno dobro, bi ga prenesli tudi tukaj na zemlji.« Aforist nas sili, da Še za nekaj časa prevzamemo pozicijo branitelja od vsemogočnega Boga ustvarjenega sveta, v katerem živimo. Čeprav je jasno, da gre tukaj za logiko srca, ne za logiko razuma. On hoče svet po svoji srčni želji. Pa naj Se tako poudarja, da je predvsem logik. Saj si večnega dobrega niti predstavljati ne bi mogli, mu ugovarjamo, Če bi nenehno živeli z njim. V tem, da s pozicije trpljenja sanjamo o večnem dobru, je dialektika absolutnega. Kar sledi, je izbruh kirkega-ardovske vernosti s to razliko, da pri Ringbauerju pohujšanje ostane na Bogu, ki ga s tem seveda ne zanika več! »Za vse grehe sveta odgovarja nebeški Oče. Za Boga ni opravičila! Dajte me razumeti, da lahko ostanem Rudi Ringbauer tudi brez trpljenja. To so .. "Tpreproste stvari, ki vam jih pripoveduje preprost človek. To so stvari, ki jih moramo Se in Se . pripovedovati, da bi jih ljudje * g ■•ttaf 1833 UlGRkJMD ZkPLEŠinO M tli I • Dan po nekadilskem dnevu je Tobačna tovarna iz ; Ljubljane javnosti sporočila, da so v ožjem krogu izbora za ( dobitnika nagrade West za najbolj nekonvencionalnega likovnega ustvarjalca 1993: Aleksij Kobal, Marko Kovačič, Marjetica Potrč. Tugo Sušnik in Veš slikar svoj dolg. • V petek, 28. maja, je bila v dvorani zavarovalnice Triglav predstavitev knjige Frančka Štefaneca Zlata ura, ki ni samo rodbinska saga, marveč tudi kratka zgodovina mlinarstva. Avtorju knjige je seveda ime Franček, ne Tonček, kot so v prejšnji številki Vestnika na tej strani pomotoma stavili v tiskarni! • V sklopu Srečanja slovenskih otroških gledališč, ki je bilo od 27. do 30. maja v Soboti, je v suhi kotanji nekdanjega grajskega ribnika pred soboškim gradom plesala tudi plesna delovna skupina. življenje meni, da je si domi- v knjigi , me- Pravi, da ne veruje, v aforizmih pa hlipa, ne samo kliče po bogu! »Sreč« imaš, da Si vsemogočen, ker bi ti sicer ob tvoji neskončni milosti že zdavnaj počilo srce,« pravi v enem od njih v knjigi Božje resnice, stran 156 (dalje BR in ustrezna stran). Kdaj se je že kak običajen vsakdanji vernik tako globoko zazrl v neskončnost, v vprašanje neskončne milosti? »Veste, kaj pomeni «ne-skončno milosten»? To pomeni, da bi že ob najtnanjeSm zlu, ob najmanjšem trpljenju, ki bi ga opazi! pri človeku, mo- zraku veje ljubezen. Zgodi se, da za mize začutim, če je en sam zanjo napet in nerazpoložen. Zakaj Bog ni mogel narediti tako, da bi bili za mizo samo vedri ljudje?« Aforistovo bogoiskateljsko vpitje po pravičnosti in dobroti vseskozi prehaja v paradoks. Paradoks pa je »strast mišljenja«, kakor pravi Kirkegaard. V vseh aforizmih o bogu in religiji naj bi, tako trdi Ringbauer, obstoj Boga zanikal, istočasno pa si ne more misliti niti trenutka bivanja brez njega. razumeli. Takole pravim V enem aforizmu: Tisti, ki težje dojemamo, bodo prej razumeli kot tisti, ki nočejo razumeti « Hočemo razumeti. Razumemo, da se Rudi Ringbauer z vso strastjo svojega srca in z vso aporičnostjo svojega re-zoniranja bije z absurdnim svetom, ki je vedno drugačen kot pričakuje človek. Da pa ne bi j- ' iz tega spoznanja izpeljali Ponovil teea /^IK ■ id n ne * ». 'M '"^r v 6" “C J niti malo > tri J »M *»x *<*x n H /-■ < '4 * . v panski avkcijski hiši Drout so prodali pred kratkim za 100.000 frankov košček lesa, ki naj bi bil delček Kristusovega križa. Kupila ga je Francozinja, ki je želela ostati anonimna, iqavila pa je, da bo relikvijo podarila kateri od francoskih cerkva. Po podatkih dražbene hiše naj bi relikvijo leta 1056 podaril ženi zunanjega ministra Napoleona lil. Eduarda Thouvnela jeruzalemski patriarh. V Vatikanu SO opozorili, da kanonsko pravo katoliške cerkve prepoveduje odtujitev svetih relikvij. Nekateri predstavniki cerkve pa so izrazili dvom o pristnosti lesenega delca. Poudatjajo, da bi bil križ velikanski, če bi zbrali vse domnevne dele Kristusovega križa. »Jaz sem pa slišala nekaj drugega,« je rekla Mimica. »To mi je »»ij/ji ■«r‘)i i/rt povedala Matičeva tajnica in bo držalo kot pribito. Dobili bomo strokovnjaka, ki bo rešil firmo, zunanji sodelavec bo ah nekaj takšnega.« »Kako je pa ime temu p'ojemu strokovnjaku?« je vprašal Cene. »To je gospod Preklar, že več firm je rešil, je velik strokovnjak, dela po najnovejših načelih podjetništva,« Žožo se je nasmehnit in rekel: »Tega pairona dobro poznam, poznam pa tudi njegova strokovna načeta, vem, kako nas bo rešil.« »Kako?« je vprašala Mimica. »Zeto energično, firma bo po njegovem odhodu kot prerojena, nobenih skrbi ne bo več, vse bo teklo kot namazano.« »No, sem rekla?« je ponosno spraševala Mimica. »Kaj bomo pa potem delali?- »Nič!« v prvem sestavku sem na kratko predstavila deželo. ». A>. Kako nič?• d jiil di)|l'O| zličnima tipoma organizacije družinskega življenja. Tako v centralnih provincah, kjer živijo Člani plemena Lala, prevladuje matriarhaini tip družine. Pripadniki verjamejo, da se samo kri matere prenese na otroke, in ko se mož združi z ženo, dovoli otrokom le to svobodo, da se rode. Otroci tako pripadajo ženi in njeni družini, torej materinemu klanu. Če je samo mož pripadnik m at ri arh a 1 nega klana in umre pred ženo, ki izhaja iz drugega klana, prevzame njegovo mesto v skupnosti in posest sin njegove sestre. Drug primer so člani plemena Lunda, ki žive v severozahodnih provincah Zambije. Zanje je značilen patriarhalno organiziran družinski način življenja. Verjamejo, da je kri otrok prenesena od očeta. Otroci pripadajo možu in njegovi družini ter očetovemu klanu. Ko umre mož v patriarhalni skupnosti, njegov najstarejši sin deduje premoženje in njegovo mesto v skupnosti. To so osnovna dejstva, ki še danes močno prežemajo življenje Zambijcev. Poleg tega imajo Zambijci bogato zakladnico različnih verovanj in ustnega izročila, ki so povezana z njihovim življenjem. Poskušala bom predstaviti vsaj nekaj tistih, ki so povezana z rojstvom, odraščanjem, poroko in smrtjo. Dogodki, ki pomenil. On: Zgladit boš večino nesporazumov, ki so nastali r STRELEC kot posledica tvojih nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Knzi se sicer ne boš mogel izogniti, lahko pa jo omiliš in narediš sprejemljivo. Ona: Poskusila si - a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekla neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. On: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju poseben pomen, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. Počakaj na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile same od sebe. Ona: Mnogim so sicer zdiš precej domišljava in vzvišena, vendar pa je to le maska, ki prikriva tvoje resnične namerie. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od tebe pa je odvisno, ali mu boš ustregla. Toda pazi sel On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega. kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, da storiš ono stvar dobro kot dve polovično. Ona: Tvegana napoved tl lahko prinese prenekateri zaplet, ki bo bolj komične narave in te ne bo kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo, a bo vendarle prišlo. On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase. Je že res. da s tem ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš tudi ti pravico do življenja v dvoje. (]0 • se dotaknejo ne glede na to, ah Aziji alt Evropi- ivrop'- mimivo je otrok. Zelo zanimivo je imenovanje otroK. novorojenega otroka tf ®aen od da ga ščiti eden in po njem j® Otroku so po ® jv imena prednikov ii* ftaterem je zajokal- - j’ pravo. Če je koli napake, je o^tak! * ' šele takrat, kf j -■■ml)"'. J imena prednikov katerem je ozdravel šele takrat, ■ ™ zamenjali ime in s i duha prednikov. ouiia pivu,,,,., tudi nekaj »nevarnih ........ tudi Otroka, ki je zgornje zobe, so tala. Takega otroka 1^,,^ morala ubiti, keMO pri vsaki izgubi ^den od sorodnikov so imeli je otrok, ki ni sfiooi' *-času. To je čas. ko bodo vi' umrli - cnrokii r? smrt. Zelo TniiUX'U 1^1 smrt ob rojstvo rih primerih so Čast za družino Cr očeta - in Vj obdariti srečtu P primerih so joI ,,mreti, kC’.. J pustili umreti, *-vasi prinaša nesrr^®- Toliko za dantts- T pa več o obredntl^ jab, poroki, stiibli- ^0- i?™ >ii^J ba Ona; Res je, da bo prišla / A TWI 2 jasnega, vendar bodo posledice jsisi. l i’*’ pričakuješ. Nekdo ti bo dobesedno dar se bo to zgodilo na najlepši ir se bo to zgodilo na najlepsi On; Ker se ti preveč mudi, .n. vsega, kar si želiš. Odpovej se i kaj kmalu se bo pokazalo, da ti bo kar bo vredno dvakrat več. In nikar se p-ir flS ~ f- KOZOROG VODNAR KIHI Ona: Dober glas seže v deveto zalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra poslov vrata v i II pi) kaul, saj o uxj prihodnost. Zagrabi pritožrio* ■ . sneje bodo vsa pri zadevanja h kajti kasneje bodo vsa prizadevanja man. On; Prijetni popoldnevi li bodo duševni mir, pa tudi prav prijetno ,, postane tudi kaj več. Znanec z pozabljene stvari, ki te bodo spravW :V drego. Ona: Našla boš toliko časa, da pomoč nekomu, ki te bo najbolj li ...J skusi rejevati tudi svoje probleme, , li ■ oblaki. Toda nikar se ne ustrašil On: Brezglavo se boš odločil * jn' presega tvoje zmožnosti. Toda ko po" J bilo povsem nesmiselno ustaviti s® ' i Mogoče pa ti bo uspelo. Ona: V zapleteni osebni zadevi sa vsem po občutku. Čas pa bo ijnil* jl tev prava. Toda nikar se preveč ne * jrJ srečno zvezdo, raje si srečo phslč^'- On: Vedno znova sl obljubljaš, in obnašal popolnoma drugače, zultatov ni in ni. To se ti lahko kaj hi^ poslovnem kot tudi povsem osebn®*" da I J 1 stran 13 I d** T* dr" I I. if’6 žL- I lil f pfi, r. t* • -K’- j« .-j J ■-'TiP^- r g ■11 < i Z I J 5^ t i f; i isi. vsakogar nekaj Zaslon za balkon £T '. .u. » -a--K L ■: l ■■ 'F ’ r I UP ■IB ...... Balkonska ograja nas ne varuje pred radovednimi pogledi, zato izdelamo iz bele kotenine ali platna čeden zaslon. Privežemo ga za balkonsko ograjo, poslikamo pa z zeleno tekstilno barvo. Kotenina ni draga, za zaslon na balkonu pa je kot nalašč. Preden jo urežemo, jo operemo, kajti pri pranju se precej skrči. Še na pol vlažno kote-nino popršimo s škrobom in zlikamo. Postane čvrsta kot za zaslon tudi mora biti. Po merah balkonske ograje urežemo iz kotenine pravokotne kose. Zarobimo 0,5cm in nato še 3,5cm, PreSijemo po robovih, v vsak vogal vtisnemo kovinsko očesce. Skozi vpeljemo močno vrvico in zaslon privežemo na ogrodje balkon- ske ograje. Ko se zaslon umaže, ga brez težav snamemo in operemo. Vas zelenjavni vrt Glasbene 1^ lestvice skladb ' H11 hi I ž J. 4 5. 6. ) AIX)mE - Mathou Al Bano E Rcmina Power lO me jl tianc? t_____ ““‘Houst nowers KidJoc Nova moda nam dovoljuje, da si labko v trenutku omislimo dolgo grivo. Umetne kite, Čopi in lasni vložki so zelo praktični, saj si nam pred slavnostno večerjo ni treba posebej umivati in navijati las in porabiti več ur za urejanje pričeske. Umetni lasje so (v tujini) naprodaj v številnih odtenkih in so videti nadvse naravni. Pripenjanje na naravne lase je zelo preprosto - lase si počešemo nazaj s pomočjo gela in vložek pripnemo na vrb glave. r d ZABAVNE GLASBE NA MURSKEM VALU ' I - AbrTiiV “ Monroe ’ (llt^LR^Vrčkovnik ’ (1)1 - JsD Plestenjak SRhcV; -£2" Menosi, band !. 1 I.ict ■ Nini Lc^ ' Bram; Drvarič Sp^ICa “'•wwirte I GLASBE ..............^^AIEMARELOF " hi njegovi ..... 1 mizi kanti ■ - Ans. Vnjtvi ijj* Verdahci a Ans. Borisa Razpotnika -Ans. Petra Finka L Ik slov” Hi Zla« zvoki l‘‘nUhkbtov( ■Am. Iv^ r^ya l je pri njem mogoče razumeti akoni. Tisti z leve dviguje po- oboje; da je bedeniška cerkev (tudi Sk1 gospodje..., po njih pa so se ■ ] (morali?) zgledovati duhovniki in I iiapcijujc h. giuujcjnu pouicnu uiugi ujaRun, ticij: pa iz uupi- ’ — .e c« pr končno še podložniki oziroma ver- I slikanega svetniškega do- tega kodeksa bere zadušno ljučje, da se J [;)iO’'’^jl „,1,, M, godka. Po Giottu je naslikana molitev, V levem gornjem oglu znašlo arhitektura redni spremljeva- spremlja dogajanj'e angelc z vi- mogoče i-lec upodobitev, vedno bolj* ilu- hravimi krili. Izjemno ikono- dukcijo kot župnija!) starodavna in da mora pripadati katoličanom, ker so jo med vizitacijo še zmeraj upravljali evangeličani. - Ko je 1698. leta opat Stefan Kazo končal vizitacijo niki. Na območju kančevske žup- nije (v Selu) naj bi bil 1627. leta pastor neki Jurij BoSani, ki ga je 1625. leta ordiniral ka)vinski škof v soboški dekaniji, ki se je takrat -— — —..........— -------------- TdtsSg (Slovenska Stefan Pathai. a je (BoSani) kmalu imenovala okroglina), je med drugimi opaz-Itami zapisal tudi naslednjo: ,V tem destriktu imajo drugoverci (neka-toličani) v svoji lasti samo dve župniji, in sicer hrib sv. Benedikta in hrib sv. Trojice (Nčdela - Gornji Petrovci)’. Zemljiška gospoda pri Nedeli in Benediktu ni prestopila v katoliško cerkev, ampak se je držala augsburSke veroizpovedi, zato so v tej veri ostali tudi njihovi podložniki.« »Bedenik« postane spet katoliški Leta 1731 je prišel k Sv. Juriju v Prekmurju gyorski škof Fiilop V nadaljevanju predvideva, da je Lajos Sinzendorf posvetit tamkajS- bila pri Bedeniku (zaselek KanČe-vec) tudi benediktinska (redov. njo cerkev. Tedaj je zvedel za stanje v župnijah Slovenske okro-niki!) opatija. O njej je pisal tudi gline. Po vrnitvi domov je pisal Franc Košič: vCda se je u Evropi .................. prestopil na stran luteranov... Pri kančevski cerkvi je protestantska vizitacija 1627. leta našla pastorja Mihaela Rakicsanyia, ki je ostal v tej župniji 25 let. Leta 1676 je prišel pastor Štefan Halek, ki se je, kot piše Jože Smej, »lotil popravila bedeniške cerkve, predvsem stropa v svetišču, in je oskrbel latinski napis, ki se v prevodu glasi: ,Moja htša je hiša molitve. Tudi božje cerkve, ki so jih postavili očetje, skušajo uničiti sinovi, ki so brez svetega spoštovanja. Božja beseda pa ostane na veke.’ - Zadnji bedeniški ptedikant (evangeličanski duhovnik). ki je moral proti koncu leta 1732 predati župnijo katoličanom, je bil Štefan Sedonja. Umaknil se je v svoj vinograd na bližnjem griču in živel zasebno.« do- ČOt strativnih in scensko bogatih, grafsko vrednost podobe osmi- steroapo; -u. - .« Za marijanski primer kaže Šlja angel, ki med diakoni mivo ni, da J« opozoriti predvsem na siensko v roke sprejema drobceni člo- niku s spodnj« p ^iltarsivo. poKb€j na dela Si- drobceni iIq- niku s spodnje :re '■ interpretiraino (tjP' itrščanski ikonocmaffi,' naino- Martineja 1288-1344) in bratov Ambro- gia ter Pietra Lorenzettija (de- senetljiva, ker je na ta način upanja in lujoča konec 13. in I. polovici v krščanski ikonografiji najpo- 14. stoletja), dasiravno bi mo- go‘^teje upodobljena Marijina gli primere, ki so lahko vplivali smrt, kar redoma pa sc akt na ustvarjalno matrico našega duše, ki jo angel nese v nebo slikarja in uporabo arhitektur- upodablja v podobi majhne nih elementov iskati tudi sever- človeške postave. Opraviti neje, zlasti v rokopisnem sli- imamo torej z enkratno reSi-karstvu in čeških freskah, na- tvijo, konverzijo ikonograf-stalih zlasti v 3. četrtini 14. sto- skega tipa Marijine smrti, letja. Problemsko gledano se je s vključitvijo tistih elementov. mojstru marijanskih apostolov ki na likovni način opisujejo posrečilo združiti f--'-'-- ■ .... različne transcendenco duše in njen vre gibalo na oslobodenje groba Kristu^ovoga iz poganskih rok, so mnogi bogati gospodje in penegnati Pia svoje grame nekaj cerkvam zapisali, nekaj pa kloitrom (sampsta- eesarju Karlu III.. naj posreduje, da se katoličanom vrnejo cerkve pri Nedeli. Benediktu, v Selu in na Hodošu, ki so jih kljub zakonu iz leta 1681 in karolinški resolucij: iz Kančevski oziroma bede n iški Župniki po rekatolizaciji; Nikolay Barbely (1732-1741), Ivan Požgaj (1741-1759), Franc Kenessey n?’! vft* misfi/t ftazUk leta 1731 neupravičeno imeli v lasti eflflEeličiani ah kaivincj. Posredova- (1759-1763), Mikloš Kuzmič iz Dolnjih Slaveč (i7^3-,1804), Janoš stilne pobude in jih združiti prenos v nebesa. v avtorsko prepozna n Ijivo go- V desni strani zadušno moli- vorico internacionalnega got- tev spremljajo Se tri postave, skega sloga. kjer drži z leve v rjavo oblečeni Desno od stenske vdolbine bradati starec bandero z napis-je upodobljen že omenjeni pri- nim trakom, dva diakona pa Vogrinčič s Pett«iče:i{lSW’I8O?)i I “"i ® ®''- Martinom, ki oživlja mli pri tem asistirata. Napis * » f, ,T“,i J - (Nadaljevatije h I iS ' 3. junija 1993 stran 15 kronika sodni procesi iiip^ tup"’’ li-:-fB' Kako je razsodilo y Murski Soboti so v ponedeljek ^vetni^iF' ’ predlagala javni tožilec Ludvik Gomjec in sodisce? Podjetje išče komunikativne ljudi za terensko prodajo komercialno uspešnih Izdelkov za gospodinjstvo na štajerskem, uvoženih iz ZR Nemčije. 1 II II Informacije vsak dan po tel., . ’ Ti . I« tJdi?’ *■■* v V |3^ 1 ol«*'^ K tč' S )U.:i v 16' I !l k P 7 J št. 064 312460(Xl8.00do puču na Madžarskem so jo prepeljali v taborišče v Nemčijo, od koder se je vrnila julija 1945, leta. Dejala je, da nikoli ni videla pisma, ki naj bi ga Ribnikaqu poslal Damiš. Zatrdila je, da je bil Benko po svoje pogumen, saj je 1941, leta sprejemal v službo ljudi, ki so jih odpustili iz državnih služb; bil je sicer strog; gostil je madžarske in nemške oficirje, pomagal pa je tudi družinam, ki so životarile v pomanjkanju. Kovačem, ki mu je pripovedoval, da mu je Benko dal na voljo sobo v Murski Soboti. Sploh naj bi Benko podpiral študente, kajti ko so ostali praznih žepov, je posameznik napisal pismo in že po nekaj dneh je prišlo nekaj denarja. »Benko je bil narodnjak. Bil je predstavnik Slovencev,« je dejal. Omenil je tudi listo 70 družin, ki jim je Benko pomagal preživeti, O tem, daje bil Josip Benko jugoslovansko usmerjen, je govoril tudi dr. Janez Nemec iz Maribora, pri tem pa je dodal: »Bil pa je proti komunizmu!« Tudi «n je povedal, da je Benko pomagal ljudem, ki niso imeli sredstev za preživljanje. Tako naj bi nekateri izmed takih imeli posebno knjižico, na katero so lahko jemali živila. Janez Nemec je povedal, da je imel občutek, da Benka Madžari zasledujejo, Le-ti naj bi ga vzeli na piko posebej Se I. de- nec in domoljub, ki je pomagal ljudem pri preživetju. Tudi je menil, da je bila sodba vojaškega sodišča prestroga, Čeprav naj bi bilo pismo, ki naj bi ga Benko prestregel, obremenjujoče. Tožilec pa je okrcal Staneta Červiča in Štefana Kuharja, ki da sta si v svojih izpovedih močno prizadevala pomagati Josipu Benku,.. Odvetnik družine Benko Franc Weindorfer je nanizal vrsto Benkovih zaslug za razvoj Murske Sobote, zaposlovanja,"skrbi za delavce (že pred vojno so imeli tople obroke hrane!), dajal jim je posojila za gradnjo, celo parcele naj bi jim dajal.,. Nazadnje je odvetnik menil, da so Benka obsodili na smrtno kazen zato, da bi se tako država polastila njego- 14.00. L. Weindorfer, Id zastopa vnukinjo pokojnega indu-. 'P" Benka. Edita Benko je, kot smo že poročali, sodišče dovolilo obnovo postopka iz 1945. leta, attai J sodišče izreklo smrtno obsodbo, kije bila Toni izvršena. S*) V ii 'sito : seje mudilo Desanka De-Kt zdai .. d,.:«- la •f’ zdaj živi V Švici. je, da je tovarnar ; 7.T" "'li ''Ii' "”?: '“1 v partiz., nekim Nedeli- 1 J., ■ L ''Odi inia zvezo »i kade Mlajtinci d.o.o. Mlajtinci 37/a, 63221 Martjanci & GORENJE LEASING obvestita, da bi se jim pridružila Še sama.« Desanka Debrevska seveda o izginotju vajenca Saše Ribnikarja ni Črhnila besedice. Pač pa so se kmalu zatem razširile po tovarni vesti, češ da je na Ribnikarjev tovarniški naslov prišlo pismo iz Sombotela od Antona DamiSa, ki da mu je v pisariji zaželel srečno pot in naj se hrabro bori. Pozneje je slišala od Ančike Čačinovič, ki ji je »Benkova gospa« zelo zaupala, pripovedovati, da je Josip Benko poslal nekoga na Ribnikarjev dom, da bi zvedel, zakaj ne pride na delo. Benko naj bi mislil, da ga ni zato, ker ga je pred nekaj časa oklofutal. Ribnikatjeva mama je povedala, da ga sploh ni bilo domov. Tedaj pa se je vratar spomnil, da je prišlo za Ribnikarja pismo. Pozneje naj bi Benko izjavil: »Zdaj pa vemo, kam je šel ptiček!« Benko ni bral zasebnih pisem Sidonija Fišer iz Murske Sobote je v letih 1933-1947 delala KMETJE, UPOKOJENCI, DELAVCI, v Benkovem knjigovodstvu. l OBRTNIK! POSTANITE LASTNIKI: Ribnikapa in Desanko je sicer poznala, nič pa ji ni znanega o morebitnem pismu. Pošto je prinašal kurir. Zasebna pisma so ostajala pri vratarju, poslovno pošto pa je pregledal Josip Benko. Madžarski oficir, ki je bil v tovarni, je morda pregledoval tudi pošto, ne le nadziral izdelavo mesnih izdelkov, Pohvalila je Josipa Benka, saj se je močno zavzel, da so njenega moža, ki je bil Žid, kmalu zatem, ko so ga aretirali, spustili. Priporočil mu je še, naj se za nekaj časa umakne iz teh krajev, da se ne bi kaj zgodilo. Nasvet je upošteval in odšel na Hrvaško, - satelitske antene, I - videorekorderja, i - HI-FI stolpa. cembra (starojugoslovanski vega premoženja. »obremenjujočega.^ Glede pisma pa bennags televi20rja, ■ - stekirišno-plinsFoga kombiniranega štedilnika, - hladilnika ali zamrzovalnike. - pomivalnega, pralnega ali sušilnega stroja itd. je ugotavljal, da je prišlo potem, ko je Sašo Ribnikar že bil na poti v partizane. In kaj je sklenil senat, ki mu je predsedoval sodnik Dezider Novak? Razsodba je taka, kot jo je bilo mogoče pričakovati: oprostilna. Če se nanjo javni tožilec ne bo pritožil, potem se bo kmalu začel naslednji proces - tokrat za dediščino Josipa Benka. ŠTEFAN SOBOČAN NA SODOBEN NAČIN: praznik nastanka Jugoslavije), ko je tistim, ki so ostali brez služb, poslal več paketov izdelkov iz svoje tovarne. Sicer pa je Benka poznal od 1935, leta, ko je (Nemec) diplomiral; poz-nje, ko je postal odvetnik, pa je zanj (Benka) opravljal pravniške posle. Med vojno je bila Benkova tovarna vojaško podjetje in nad njim nadzor. - 25 obrokov - zagoiovijena cena Partizane, vendar Stalni V ■ ~ le n= ^džimurje. '^jehii, n,’"^'^vala tudi ona, "S'T;erien;i. 7* sri ^;'«®mije Rib-Su!dne k^*S?»mmu.dane '’diti, rm delo ..... .J« Med velel: Desanka Debrevska je ker če 7I0 pred kon- pred kom do Vel ® 'raj po-da^^‘ ^'^rriikar P°St>če čakati, "'•‘'S"" Potem” gotovo že ,n dejala, naj ^^^0 s ko do- paniranj naj me mi v svoji skoraj 2 uri dolgi pripovedi med drugim povedala, da so čez čas aretirali tudi njo. V tej zvezi so žandarji zastavili Benku tole vprašanje: »Ali veste, koga imate v hiši?« - »Ne vemo!« je odgovoril. Premetali so Desankino sobo, nazadnje pa jo odpeljali v-Čakovec, kjer so že bili zaprti Ribnikar, Damiš in Nedeljko. Tudi njo so obsodili. Na sojenju v Budimpešti je dobila 3 leta zapora. Po Univerzitetni profesor Jože Gregorc s Ptuja je bil gimnazijski sošolec sina (Jožefa) Josipa Benka. Tovarnar je rad pomagal dijakom, ko so hodili na majniške izlete, saj jim je dal napolniti nahrbtnike z mesnimi izdelki. Pozneje ko je Gregorc Študiral, se je srečal s Štefanom Javni tožilec Ludvik Gomjec je v sklepnem nagovoru dejal, da Josipu Benku ne more nihče vrniti življenja, Sašu Ribnikarju in drugim pa ne časa, ki so ga prebili v zaporih. Na podlagi izpovedi prič je tožilec priznal Benku, da je bil Slove- <• it*' i £ obrok, - garancija in servis zagotovljena. Informacije: tek, telefaks (069) 48-193, , 48-693 - tudi zvečer ali osebno na našem naslovu. Vsak četrtek Vestnik Odslej tudi v MALI EMBALAŽI za 10 litrov vode v VODOTOPNI VREČKI! 1 Topas' C rl^eblna: 15 g t i Jp h 50 WP lil 4 I' '■3 10 litrov vode v vodotopni T*«^ki tovarna OUMU RUH L KEMIJA d-o.o. l Ridomil MZ Vsebina: 36 9 72 WP Za 10 litrov vode v vodotopni vrečki ■f., TOVARNA DUŠIKA RUŠE KEMIJA €i.o.o. 1 t ciBA-aacv A TOVAmUt DUŠIKA RUŠE KEMIJA d.o.Ov la ej342 mj$E tOVMMSM 27, SLOVENIM <0^1 stran 16 vestnik, 3, junija^ Trinajsti tekaški Maraton treh src r Radencih Državna prvaka v maratonu Vindiš in Javornikova v - Čeh in Pozničeva zmagala " malem maratonskem teku, Ša- i šport Rokoborba 1 lainoii in Meglifeva zmagala ; v trimskem teku. Klemenčič | drugi med paraplegiki. Trinajsti mednarodni tekaški Maraton treh src v Radencih je pritegni! okrog 2.500 tekačec in tekačic iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije in Etopije, Kot običajno se je tudi tokrat zbralo v Radencih in ob tekaš! progi veliko gledalcev, ki so potrdili, da je to zares tekaški praznik. Zelo razveseljivo pa je, da je vsako let več domačih tekačev in tekačic, ki so se lepo odrezali. To še posebej velja za člane tekaške sekcije Radenske, ki so zasedli zelo vidna mesta. Državna prvaka v maratonskem teku sta postala Mirko Vindiš s Ptuja in Helena Javornik iz Maribora. V malem maratonu je zmagal Jože Čeh pred Gezo Gra- tat>t 'jj*;- r S- * K t ■pil T; itiiTJ... s ■ ■ :;f, j .'z; Al I jTiff:?'•' 6fS" Mednarodni Maraton treh sre v Radencih je pojem tovrstne prireditve pri nas. bani: 300m: Blaž Kocbek (GR); barjem (oba TS Radenske), med pionirji - 600m: Marko Leban ženskami pa je bila prva doma- (Radenci) in Danijel Kranjc črnka Slavica Poznič, ki živi v Ve- (GR). 800m: Zoran Kujundžič lenju. Prijetno sta presenetila (GR) m Viktor Belak (Kapela). Mojca Meglič s Kapele, ki je Cicibanke - 300m: Ina Sok (Mo- zmagala v trimskem tekp, ter tkanja); pionirke - 600m: Nina Andrej Klemenčič, ki je bil drugi Jakopec (Radenci) in Lidija Haj-na državnem prvenstvu paraple- denek (Kapela), 800m: Polonca gikov. Poleg tekačev je priredi- Vrbnjak (Radenci) in Nikolina tev popestrilo okrog 400 pohod- Fotivee (Kapela). Trim tek nikov. Opravičila je pričakova- lOkm; Igor Šalamon (Maribor) nja. v prihodnje pa naj bi prišla 29,10 in Mojca Meglič (Kapela) v mednarodni koledar tekaških ............ Foto: N. Juhnov Klemenčič (MS), 3. Jože Zajc (NM). Mali maratonski tek na 21 km - moški: Jože Čeh 1:14,33, 2. Geza Grabar (oba Radenska), 3. Ivan Golob (Ptuj). Ženske: L Slavica Poznič (Velenje) 1:29,51, 2. Suzana Cesar (Velenje), 3. Ljuba Vilar (Manbor). Maratonski tek na 42km - moški: 1. Mirko Vindiš (Ptuj) 2:24,3, 2, Te repe n Makonen (Etiopija), 3. Stane OkoliS (Leskovec). Ži ,en- prireditev. Zmagovalci srinaJsKga Maratona treh src v Radencih - cici- 37,21. Tek državnikov: Tone Peršak 38,35. Državno prvenstvo paraplegikov na 21 km; L Janez Hudej (Celje), 57,49, 2. Andrej ske: 1, Helena Javornik (Maribor) 2:52,40, 2, Marjana Vidovič (Domžale), (Lesce). 3. Olga Grm Feri Maučec Srednješolsko atletsko prvenstvo----------------- Zmagala SETUAŠ MS v Beltincih je bilo srednješolsko atletsko prvenstvo Pomurja, ki ga je organiziralo ŠSD na SETUAŠ-u Murska Sobota. Sodelovalo je 7 srednjih šol Pomurja. Najuspešnejši so bili organizatorji, ki so ekipno zasedli prvo mesto pred ljutomersko gimnazijo in srednjo Solo za gostinstvo in turizem Radenci, spidvej------- Horvat četrti Rez^iltati: Mladinci 100m: 1. Husar (G.MS) 12,0, 2. Rajh (G. Lju ), 3. Petrovič in Časar prva v Razvanju je bilo mednarodno tekmovanje pionirjev za pokal Marjance v rokoborbi. Sodelovalo je blizu 50 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi mladi rokoborci Sobote in dosegli lep uspeh. Pri pionirjih posamezno je Časar zasedel prvo, Gjerek pa drugo mesto. V tekmovanju starejših pionirjev je zmagal Petrovič, Fišer in Kuzma pa sta bila druga. Tretji mesti pa sta zasedla Horvat in Cener. Ekipno je .Murska Sobota zasedla tretje mesto. Judo------------------- Bahič drugi v Nagyatadu na Madžarskem je bilo tekmovanje v judu za pokal Nagyatada. Sodelovalo je 178 tekmovalcev iz 11 klubov. Sodelovali so tudi tekmovalci iz Ijendave. Najuspešnejši med njimi je bil Babič, ki je v svoji kategoriji zasedel drugo mesto. Kovač in Perme pa sta bila tretja, (jk) Košarka________________ Zmagala Radgona v Lendavi in Radencih sta bila košarkarska turnirja za mladinsko prvenstvo Pomurja, ki ju je organizirala Košarkarska zveza Pomurja Murska Sobota. Sodelovale so tri ekipe: Lindau iz Lendave, Pomurje iz Murske Sobote in Radgona. Rezultati - v Lendavi: Lindau : Pomurje 36:52, Radgona : Pomurje 82:65 in Lindau : Radgona 83:95, V Radencih - Radgona : Lindau 119:63, Pomurje : Lindau 80:59 in Radgona ; Pomurje 74:53. Najboljši strelci: Karlo (Radgona) 85. SialiČ (Lindau) 77 in Bratkovič (Radgona) 71 točk. Naslov pomurskega mladinskega prvaka je osvojila Radgona Na Stadionu v Petišovcih je pred Pomurjem in Lindaum. Tenis Prvi Open turnir 93 v Soboti TenjSid klub Murska Sobota, ki se je v zadnjih letih organizator nekaterih teniških tumiijev, kot so: turnir zi p Cfldtte, vetetaaski turnir Slovenije in turnir let), je dobi! tagantzadjo mednarodnega ženskega niffa »Satelite*. Gre za serijo tumijev v okviru Evrt^tke t-■ zveze, na katerem sodelujejo mlade profesionalke, zvezde lesisa. ki so ij jiijauc proresivTi«**** " iivt^CetK okrog 400. mfK^ tovnš testvid. T« zahtevno nalogo so prizadevni teniški SUH« lo zanievno naiogo so prrzanevui Čelu s pi^sedtulconi DaSatiotn Lanšiafeoin z veselj^ jim ot^ta pot na (tiraJnaTOdno sceno, so poudariB us koafereiKri pretekli teden. Na mednazodnera Open 9^3 ho sodelovato 32 igralk ta 29 držav ' Ismeni, da bo eden najmočnejših tovrstnih turnitjev. 8® uj. bo neposR^no uvracifci 26 igralk, za preorala mesta potegcp^do v kvah^ae^gah 47 igralk, Med slovenski® '? [fr Q slovenssci® ■ □ # Karin I lina največ možnosri za dobro uvrstitev Karin Ltwi4' ' listi na 403. mestu. Tekmovat^ botiu pt jurrija na petih teniških igriščih v Murski bodo tudi na igr^h v Moravskih Toplicah. Predsed«« . Oljskega odbora turnirja j« ----j;—utm na K- . .. J sekretar Teniške zveze štejejo v posebnp^ča«, da.bo častni ptedsedipfc tenbO Kučan. ' Etn I« Darko PejnoviČ, direktor pa j liovenije Fredi Reicher. Organ®-Jj Karate Uspeh Pomurcev v Rušah |H V Rušah je bil mednarodni karate turnir Ruše 93, j tekmovalcev in tekmovalk iz 13 klubov. Lep uspeh so 41-^ tekmovalci in tekmovalke, saj so zasedli več prvih tnest. moških zmagala Šticl !n Zrim (oba MS), pri ženskah pa Jakovljevičeva (obe MS) ter Ruesova (GR). Drugi so hM**« Štefanec (oba MS) ter Tomšič (Mura Ken). Tretja pa sta p Crnkovičeva (oba MS). V borbah so pri moških ............ ■ ■■■ Škandali in Zrim pri moških ter ZadravČeva in i (vsi MS). Drugi so bili; Marič (Radenci) ter Šticl m '— moških ter Tuševa (GR) in Gaberjeva (MS). Tretja tifr Štefanec in Tomšič pri moških ter Husarjeva !n V skupni uvrstitvi je zmagala Murska Sobota z 240 točkam r 115, in Gornjo Radgono, 30 točk. (D. Škandali). Preskakovanje ovir Nina Meško in Kordon drug^ ki ‘J[ ■ vir ’ m’ I V Ljubljani je bilo tekmovanje v preskakovanju fl' kjc^I udeležile tud! tekmovalke KK Murska Sobota - grud . .i, s lep uspeh. Najbolje se je izkazala Nina Meško, ki ju v parterju A 2 višine LlOm med 26 tekmovalci Katja Bogataj je bila s konjem J uranom sedma. 1,20 m v pokalu Slovenije za mladince je zasedla Katja t) e 45: r^l’ * ^1 fs sedmo mesto. bila tretja dirka za državno » y , , ,, prvenstvo v spidveju. Naju- dCrDljU spešnejši je bil Omerzel . (Ljubljana), ki je osvojil Zmagala vseh 15 točk. Izkazal se je — tudi domačin Horvat, ki je KaUgOna z 11 točkami zasedel četrto Dru^ mednarodni turnir v Rakičana Konjeniški klub Murska Sobota - grad Rakič® meihiainihi! jahaln! turnir V preskakovanju j,tJ Slč*'^^ pinaja 199(3 v rakičUnibCAi pUiliJ. l uIttiT ho štel ® Ni njem bo iotlrlt>i*kn bk to* 100 kakovostnih tel^ Avsti iji-, Madžarske m Slovenije. Med tjjirtf ® U ohcEAvu fk ipa, k! jo sestavlja 5 mladink in ena čl^ I ' ' iljavila '■ ‘ - (SETUAS MS) 53,6, 2. Cener __________________ _ /egič (SETUAS) 2:15,14, 2. Lang Zalig (KŠ); 2.000m: 1, Novak (Le.) 6:38,06, 2. Zver (G,S,), 3, iTUAS); daljina: 1, Magvar (Le.) 619, 2. Serec (ZŠ), 3. Cipotz Budna (G.Lju.); 400m: 1. Kolar (Gost.R.^, 3, Nadž (Le.); $00m: 1. Vegič (SETUAŠ) (KS), 3, AlaČ (SETUAŠ); daljina: 1, Magyar (Le.) 619, 2. Serec (ZS), 3. Cipotz ■ ■ ■ (ZS); vištna: 1. Vukan (G. MS) 175, 2, Gabor (SETUAŠ), 3. Čeh mestO, Po Ireh dirkah vodi (SETUAŠ); krogla: 1. KriStop (O, Lju,) 11,32, 2, Jurjovič (G. Lju.), 3, ' , . Horvat (KS); 4 x ŽOOm: 1. Gimanzija Ljutomer, 2. Gimnazija Murska Sobota, 3. SETUAŠ MS. Mladinke - lOOm: 1. Hajdenkumet (G. MS) V tekmovanju druge slovenske 1 ■ J mladinske košarkarske lige je Rad- Omerzel z 38 točkamt pred gona v pomurskem derbiju prema- Peterco, 36, in LekSetom, gala Pomurje iz Murske Sobote 13,91,2, Forjan (G. MS), 3, Djura(G, Lju,); 4Wm.- 1. Majerič (STS MS) 72,39, 2. Čemela (G, Lju.), 3, Ljubeč (G. Lju,); krogla: 1. Ctček (G. Lju.), 9,15,2. Senčar (G. Lju,), 3, Balažič (ZS); 4 X 100m: 1, Gimnazija 34 točk, Horvat ima 21 z 68:65, Najboljši jtrelci: Balažič 20, Kuzmič 16 in Žižek 9 za Po- Murska sobota. 2. Gimnazija Ljutomer, 3. ŠETUAŠ MS. Ekipno - moški: 1.SETUAŠ MS 155, 2, Srednja kmetijska šola Rakičan 136, 3. Gimnazija Murska Sobota 124 točk. Žinske: 1. SETUAŠ MS 148, 2. Gimnazija Atletika točk. Naslednja dirka bo v Krškem. raurje ter Bratkovič 30, Niderl 20 in Habjanič 9 za Radgono. (SD) Ljutomer 142, 3. Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci 111 točk. Atletsko prvenstvo OŠ Pomurja----------------------- Nekaj odGčnih rezultatov v Beltincih je bilo pomursko tekmovanje osnovnih Šol v atletiki za mali in veliki atletski pokal Slovenije. Sodelovalo je nad 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 osnovnih Šol Pomurja. Največ uspeha so imeli Beltinčani, ki so osvojili 18 medalj od 28 kompletov. Doseženih je bilo nekaj odličnih rezultatov. Rezultati - ml. učenci - 60m:l.. Kepe (Le.), 2. Vargazon (Lju,), 3. Peklar Največ medalj Beltinčanom V Beltincih je bilo občinsko prvenstvo v atletiki za mali (5. in 6. razred) in veliki (7.in 8, razred) atletski pokal Slovenije, Sodelovalo je 245 tekmovalcev iz soboške občine. Največ medalj, 35, so osvojili gostitelji. Zmagovalci v posameznih disciplinah pa so bili - mlajši dečki - 60m: Simon Gyerek (Grad) 8,43; 300m: Janez Vrečič (Tišina) 48,70; lOOOm: Dejan Obal (Tišina) 3:15,49; višina: Uroš Žižek (Beltinci) 158 cm; daljina: Sebastjan Zadravec (OŠ III. MS) 4,48 cm; žogica: Boštjan Glavač (Bel- .Vii« J • L in T -- , — na Tjanlh turnirjih. Tako v že dotle) uveLj_________________________________ . , se bo ickitiLivanjč sečeio ob 19, in nadaljevalo ob . „ tel£ovs.t,icn laj binJo na njem sodelovali državni r dmili iti člamki prvaki Slovenije ter prvak v skoP' ’ V Telinntfraji|4 bo potekalo po evropskih prdiktaSoja u organizacijo predvidenega evtopsK^ gPiiJfjior pritalciijf■ ‘■1" ’i tio tekmovanje v prcieP' dalo veliko ljubiteljev konjskega športa. rfilaii’''^ M Badminton tinci) 48m. Mlajše deklice - 60m: Martina Vinkovič (Beltinci) 8,75; _________r- — 300m: Mirjana Tivadar (Beltinci) 51,65; 3000m: Suzana Celec (OS Ljubljane. (BS) n,MS) 3:37,1; višina: Daniela Žalik (OS II.MS) 130cm; daljina: Dolores „ Zmagala Mladost V Lendavi je bil 9. tradicionalni mednarodni pokal Lendave. Sodelovale so Štiri ekipe. Zmagala je P iz Lendave pred drugo ekipo Mladosti, Zagrebom Lej ko (Beltinci) 4,22; žogica: Martina Duh (Beltinci) 44,50. Siarejie - ŠnOrtnoritmiČna ^imnOStlka deklice - 60m: Melita Lang (OŠ L MS) 8,69; 3()0m: Erika Mesarič .■•-■■■" .. ■■■’ (Rade.); 300m: 1. Smej (Le.), 2. Kerčmar (Rade.), 3. Dajčar (Tiš.); . . lOOOm: L Obal, 2. Šnurer (oba Tiš.), 3, Mertik (Odr,); višina. i. Žižek ■ (Beltinci) 45,82; lOOOm: Suzana Antohn (Beltinci) 3:31,85; 4 x lOOm (Bel.). 2. ČeleS (OŠ I), 3. Erjavec (Belt.); daljina: 1. Tibaut (Čr.), 2. ’ Matjašec (Tur ), 3, Gabor (Čr,); žogica.- L Kavaš (dr.), 2. ŽekS (Le,), 3, Premož (Rade.); ML učenke - 60m: L Vinkovič (Bel.), 2. Smolko (Vid.), 3. Jakopin (Čr.); 300m: 1. Divjak (Kap.), 2. Perko (Vi,), 3. Zver (Tu.); L Sagaj (Križ.), 2. Celec (OŠ II), 3. Vegič (Tur.); višina: I. Beltinci (ŠDkafar, Berden, Vinkovič, Mesarič) 56,52; višina: Barbara .d lOOOm: L Sagaj (Križ.), 2. Celec (OŠ II), „ , Stramič (Kap.), 2. Zver (Bei,), 3, Žalig (OS IH); daljina: 1, Gerič (Le.), 2. Pintarič (Cr.). 3. Šmid (Slog ); žogica: 1. Zver, 2. Duh (obe Bel ), 3, Berden (Beltinci) 163; daljina: Andreja Balažič (Beltinci) 448; krogla: Nataša Hartman (Beltinci) 10,33; žogica: Smilja Škafar (Beltinci) 50,50. Starejši dečki - 60m: Dušan Mesarič (Beltinci) 7,68; 300m: Denis Žižek Tri medalje Sobočankam Varga (Le.j>;Sf. učenci - OOm: l.Jaklin (VP) 7,32, 2, Horvat (Rade^), 3, ŠparaS (OS III); 300m: L Kerčmar (Rade,), 2, Raj (Tur.), 3, Žižek (Bel,); lOOOm; I. Kavaš (Odr.), 2. Poredoš (Bel,), 3, Belec (Pet.); viTmu.' (Beltinci) 42,88; lOOOm: Jože Poredoš (Beltinci) 3:04,67; štafeta 4 x lOOrn: Beltinci (Šebjan, Mesarič, Žižek, Pintarič) 53,01; višina: Bojan Škafar (OŠ 111. MS) 155; daljina : Roman Fujs (Grad) 547; krogla: Mojmir Šafarič (OŠ L MS) 11,74; žogica: Dani Šebjan (Beltinci) 75. L Stramič (Kap.), 2. škafar (6š lil), 3. Marinič (Lju,); daljina: 1, Fujs (Grad). 2. Kopsa (Rade.), 3. Viher (Lju,); žogica: L Sebjan (Belt.), Ž klaneček (Vid.), 3, Rajh (Rade,); krogla: I, Geisler (Ver.) 13,03, 2.Hadžič (Le,), 3. Kerec (OŠ II); 4 x lOOm.l, Turnišče, 2. Črenšovci, 3, Radenci. Si. učenke - 60m: 1 Mihelič (Lju.). 2. Čemi (Tur.), 3.Huber (Čr.); 300m: L Mesarič 44,92, 2, Kuzma (obe Bel,), 3. Senekovič (GR); lOOOm: 1.Roman (Pros.), 2. Meglič (KapJ, 3. Antolin (Bel.); višina: L Berden (Bel.) 163, 2. Horvat (OS III), 3, Ščap (Le.); daljina: 1. Gostan (Odr,), 2, Pintarič (Cr,), 3. Balažič (Bel.); krogla: L Hartman (Bel.), 2, Sinko (Bel.), 3. Kikec (Bis,); žogica: 1. Škafar (Bel,), 2. Kuhar (Bak.), 3, DenSa (Tur.); 4 x 100m: L Črenšovci, 2. Turnišče, 3, Beltinci. VestnihOa^ ^5* <' . 6.1993 Najuspešnejši Črenšovci Osnovna šola Črenšovci je bila organizator občinskega prvenstva osnovnih šol za mali in veliki pokal Atletske zveze Slovenije. Sodelovalo je 450 učencev in učenk iz lendavske občine. Največ uspeha so imeli tekmovalci OŠ Črenšovci, ki so osvojili osem prvih mest pred OŠ Turnišče s sedmimi zmagami. Zmagovale! v posameznih disciplinah so bili: mlajši dečki-60m: Tomislav Kepe (Lendava) 8.47; 300m: Aleš Smej (Lendava) 46,74; lOOOm: Bojan .Mertik (Odranci) 3:26,0; višina; Igor Ajrizovsk! (Lendava) 135; žogica; Matej Kavaš (Odranci) 70,63; daljina; Jure Gabor (Črenšovci) 462, Mlajše deklice - 60m; Valentina Jakopina (Črenšovci) 8,89; 300m: Melita Zver (Turnišče) 49,69; lOOOm: Petra Maučec (Bistrica) 3:47,25; vištna; Sonja Dravec (Turnišče) 120; daljina: Nataša Bogdan (Odranci) 401; žogica: Ksenija Smej (Črenšovci) 46,30. Starejši dečki-60m; Aljoša Jaklin (V. Polana) 7,35; 300m: Robi Raj (Turnišče) 41,54; lOOOm: Boštjan Kavaš (Odranci) 2:56.84; višina: Boris Semen (Črenšovci) 160; žogica; Dominik Vučko( Bistrica) 65,10; daljina: Tomas Kolenko (Bistrica) 515; krogla: Darko Dadžič (Lendava) 11,60; 4 x 100 m : OŠ Črenšovci 52,56. Starejše deklice - 60m: Marinka Čemi (Turnišče) 8,34; 300m: Mateja Dražnik (Črenšovci) 48,66; lOOOm: Simona Hozjan (Turnišče) 3:43,93; višina: Metka Sobočan (Črenšovci) 130; žogica; Simona Denša (Turnišče). 47,90; daljina: Tadeja Gostan (Odranci) 461; krogla; Simona Režonja (Turnišče) 9,30; 4 x lOOm: OŠ Črenšovci 56,42. Z? . ifi "a-* -1 V Borovnic! je bilo državno prvenstvo pKrf.ai gimnastiki. Lep uspeh so dosegle Sobočanke, ki so o* bronasto medaljo. Med nižjimi razredi je žntagala zlato medaljo, Nina Švenda pa je bila tretja in dobOa (r uspeh sta dosegli pod vodstvom trenerke Valentin razredi pa je zmagala Nina Rogan pod vodstvom tre - 'ir* rtif' .X Vič, . Na majskem turnirju v Športno ritmični ginrnasti^|^ vale tudi tri Sobočanke, Tanja Horvat je bila deveta, medtem ko je Špela Marič tekmovala žuna] Športno srečanje Pomnijo * v Gornji Radgoni je bilo tradicionalno športno nih s prilagojenim programom ZJaske Županije y Učenci so se pomerili v atletiki in malem nogonie^'^^]; so zmagali gostje s 1:6^ Zmagovalci v atletiki pa : Marjeta Majcen (Ljutomer) 9,0; met iogice: 600m: Aniko Lukacs (Lenti) 2:0,3; dečki - , v Gornji Radgoni je bilo 8,22; met žogice: Mišo Cener (MS) 59,00; SOOm-dava) 2,25. Razglasitev rezultatov in podelitev pt' na osnovni šoli Janka Šlebingerja. Lipa: Ižakovci 2:2 in ‘b 'ni^ 'hodnik- '■V2 / Stojne! - Igrišče Lipe, gledalcev 200. Sodnih._ ■ i^jf. ’ > 1:0 Pihler (51), 2:0 Klajderič (52), 2:1 Smodiš - Ižakovci : Kuzma, Jaklin, Forjan, Poredoš’ J' Smodiš, Zritn, S, Smodiš, šebjan, Gruškovuj^it- •2 r,' 4 1993 3.junjja 1993 stran 17 4 Lk<* ■il2 ■1 tit I»» F« k-tif 11» liji p . !C šport državna nogometna liga-------- Steklar: Potrošnik 1:3 (0:2) '‘'^(88'.. •- Igrišče Steklarja, gledalcev ■!{!(). Stidnik' Tivnid !'^fif7'r6, Čontala 6, Hartman 6, Godina 6. (/.v^-r 6). 6,Džafičf - 'j - ■ J' . .. :.. .. (>, (VoroŠ 6), Baranja 6, Črnko 6. Šarkezi o. ■i : Gorica 3:0 (3:0) gledalcev 1.501). Sodnik: Klinc (Ptuj). 2:0 Cirkvenčič (43), 3:0 Cifer (45) 2:0 Cirkvenčič (43), 3:0 Cifer (45). 7 • Kosi, 7, Breznik 7, Lebar 7. Slavic 7, (Vori k" b z \ ' v Ml^piplJlJC / s f 01(1 VIG f, l VUIl OKaš (Cirkvenčič 7), Omerovič 6» Cener 8, Emeršič 6. (i^irKvenCic t), Omerovič b,- --------- Ss: Nafta 5:0 (1:0) Igrišče Cosmosa, gledalcev 200. Sodnik: Špiler (Laško). A.',?.,SkuiKa DM n-ft (74) sTv 2'*’ Mrabac II m (47), 3:0 Adrovič (65), 4:0 . ,->5 0 Vrabac (85). ^•''=15 B 5- Hozji , . ian 5, (Sarjaš -). Požgal S, Šabjan 5, Šavel 6, • UlroSa 5, Herceg 6, Bubek 6, Rob 5. f’^ošnik: Mura 0:1 (0:0) 1 *fwrcKnikii. gledalcev 4.500. Sodnik: Vidali (Kubed). iS^i^ Slanb«..;* JL ' I SiJfc OO J , 1 6 Čontala 6, Črnko 6, {Tratnjek 7), Godina 8, (Šarkezi 6,). Baranja 6, Prekazi 7, Hartman I Ce S' »aCjj 8, Cifer 7, Kos. 7, 6. Jančar 7. M 7^. J I*'- Unierovii 6, Vori 6, (Cirkvenčič. Breznik L : Publikuin 3:1 (2:1) Nafte TIl llm T».k BašaS.ša )l gledalcev 200. Sodnik; Novarlič (Maribor). "» <32). 1:1 KrJrtcmiv (39), 2:1 Rob (41), 3:1 Šavel .. , (ral 5), UtroSa5, (SarjaS-). Šabjan 6, Žalik oavel 6, Herceg 6, Bubek 5. Rob S. v, t 1/*' ^ohori, Nogometna liga “"»rie; Beltrans 1:1 (0:1) I I*ohoTja, giedalcev KM). S ’:ii^‘?--’--*Dvorstk(57izUm). *^ov!i/n' " “ k. Sla«; ^tja, gledalcev 100. Sodnik: Grabar (Ptuj). Strelca: ! Wci. 11‘1\ • V (J / 12 Kovačič. Puklave, Brunec. c, Hošpei, A. Osterc, Sreš, Modlic, Z. Slovenj Gradec 2:2 S* 1 rr ‘Žk 7 i I? n 4. f I* iif 1 I ^1,1 k-1^7' jj '^fbcc, dorvat - gledalcev: 150. Sodnik: Kusič (Celje). 1:1 B. Šalamon (17), 2:1 Suša (68), 2:2 knuijaD, Gider, (Husar), Kren, F. Gomboc, J. ”"Ša, (J. Gomboc), B. Šalamon, A. Šalamon, Šuša. '•'»trtne "»povedi St. 30; GraXv-' Publikum 3.1, Gid>ji : Kudar 11. 1 o I Lipa : Ižakovci 2.2. Pohorje ■ Beltrans Ll, A 'nkuvi-i A : Rakičan 3:1, PnJaiu : Mladoit 3:1 in I 0 1!?^.^»^ Rakičan 3:1, PnJaiu : Mladoit 3:1 in I Aj bobede '^^•^valci športne n:ipovedi tokrat niso n ni napovedal osem pravilnih tipov. sodeluje Laszlo Horvat lu. »e. n 4^'*»«. (V Lendava m vedclnt pralhcdnik NK j športni napovedi je pritlo do neljube ''' napovedovalca in pui tipi parov. napovedal osem pravilnih tipov. t >7. čentibe. ucer S 1 •‘ari L Mura : studio D T Rudar: POTROŠNIK 3 Koper: NAFTA I 4. Korotan : GIDOS 5. IŽAKOVCI: ROGAŠOVCl 6- BfcLTRANS : Kovinar k 7. Puconci: Cankova J: 8. Dokležovje : Gančani S 9. Nedelica : Dobrovnik S 10. Renkovci: Bistrica h ' »A 1 LV'! ■ c ''lil ■ ijaiia ■^"Cini - ^^rov v^ktZaueU«^- ^2»i''ntk >1 Z .-fl S"' Tip J 2 1 2 1 1 1 I 0 1 št. 31 Tip I I II I I -1 ^1 ___ u_____________J' ■ *• uredništvo Vestnika, Murska Sobota, | S- ** •tv*«")’ - Hravilnihiip^^. in im. . ime ter naslov I I I I.SNL Ofimpija MURA Maribor Cosmos Studio D živila N. kompas H Keper Rudar Mavrica Publikum B. Izola Gorica Zagorja Steklar čelezniiar nafta ». SNL Primorja tefragas Avto bum Rudar Triglav GfOOS T. Domžale Set Vevče Medvode Šmartno Tabor Dravinja Korotan Dravograd Ilirija Napredek III. SNL SFiTRANS Impol Kovinar IŽAKOVCI Pobege Sl.Gradec Papirničar Pobrežje Nmezad Aluminij Kungota BOGAŠOVa Rače Upa 32 21 7 4 88:19 49 32 18 8 e 48:23 44 32 16 12 4 44:20 44 32 16 e 8 44:30 40 32 12 12 8 31:27 36 32 13 10 9 47:47 36 32 12 10 10 34:32 34 32 10 13 9 39:41 33 32 12 7 13 42:47 31 32 9 12 11 41:36 30 32 11 8 13 34:42 30 32 9 10 13 40:43 28 32 10 e 14 37:45 28 32 11 5 16 44:57 27 32 9 8 15 26:36 26 32 4 13 15 31:68 21 32 6 8 18 29:57 20 32 6 7 19 29:58 19 27 17 8 2 58:26 42 27 18 5 4 65:29 41 27 15 7 5 51:32 37 27 14 5 8 53:36 33 27 11 9 7 41:32 31 27 10 7 10 44:37 27 27 9 9 9 44:48 27 27 10 7 10 25:33 27 27 10 6 11 29:29 26 27 9 7 11 34:38 25 27 8 6 13 34:46 22 27 8 6 13 38:50 22 27 8 6 13 40:54 22 27 8 4 15 37:56 20 27 5 7 15 26:41 17 27 5 3 19 24:56 13 23 14 5 4 60:31 33 23 15 1 7 30:18 31 23 11 5 7 34:25 27 23 9 7 7 34:39 25 23 7 10 6 30:24 24 23 9 6 8 41:36 24 23 7 9 7 29:23 23 23 10 3 10 35:33 23 23 7 7 9 20:33 21 23 7 6 10 29:34 20 23 B 4 11 28:41 20 23 5 9 9 29:39 19 23 6 5 12 24:31 17 23 4 7 12 21:35 15 I. MNL MS Rezultati - 25. kolo Gančani Tlgop L. Tišina Ljutomer Bakovci Cankova Remet Bakovci Ljutomer Carda Rakičan Tišina Dokležovje Remet Gančani Cankova Tlgop L. Bratonci šalovci Serdica Puconci : Čarda : Dokležovje : Serdica : Rakičan : Bratonci : Šalovci ; Puconci 2:0 1:2 1:3 3:1 3:0 2:1 6:0 25 17 6 2 59:16 40 25 13 7 5 55:37 33 25 10 10 5 35:25 30 25 10 7 8 42:31 27 25 10 7 8 51:47 27 25 10 6 9 47:33 26 25 9 e 8 35:30 26 25 10 5 10 42:40 25 25 10 4 11 31:56 24 25 8 6 11 39:43 22 25 6 8 11 36:46 20 25 6 7 12 31:49 19 25 5 8 1 2 29:43 18 25 5 3 17 26:62 13 II. MNL MS Rezultati - zadnje kolo Tromejnik Filovci Bogojina Prosenjak. Grad Apače proste Bogojina Grad Tromejnik Apače Filovci Romah Hodoš 11 plavih Prosenjak. Te ša novci Pušča Križevci : Tešanovci 8:0 : Hodož : Romah 3:0 2:1 ; Križevci 2:1 pek : 11 plavih 2 0 21 15 4 2 61:2634 21 143 467:2431 21 11 3 7 61 33 25 21 11 2 843:35 24 21 8 5 8 35:33 21 21 77 735:51 21 21 76 839:3720 21 67 844:4619 21 741037:3918 21 6 6 934:4818 J1 2 2 7 22:43 6 21 21 18 21:84 5 I. ONL Lendava Rezultati - 21, kolo Polana Bistrica Mostje Kapca Dobrovnik Odranci Odranci Dobrovnik Nedelica Bistrica Kobilja Mostje Hotiza RenkovcI črenšovci Polana Mladost Kapca Mladost Kobilje Renkovci Črenšovci Hotiza Nedelica 3:1 0:0 0:1 1:2 1:6 5:2 21 16 5 0 69:18 37 21 14 S 2 44:21 33 21 10 6 5 37:29 26 21 10 3 8 32:30 23 21 6 8 7 29:28 20 21 8 4 9 35:40 20 21 7 5 9 48:38 19 21 6 7 8 36:31 19 21 6 7 8 27:24 19 21 6 6 9 31.41 18 21 5 5 11 32:41 f5 21 1 1 19 16:95 3 II. ONL Lendava Rezultati - zadnje kolo Nafta B Žitkovci Lakoš Panonija prosta Olimpija Lakoš Panonija Žitkovci Nafta B Zvezda Graničar ' Zvezda ■ Graničar ■ Olimpija 1:3 3:1 2:3 12 7 3 2 29:16 17 12 7 2 3 36:12 16 12 6 4 2 21:7 16 12 5 2 5 24:31 12 Pt Nogometni komentar V Beltincih pravi nogometni spektakel V minulih dveh kolih prvenstva v prvi državni ligi je bil v središču zanimanja ljubiteljev nogometa prekmurski derbi med Potrošnikom in Muro v Beltincih. Po pričakovanju je pritegnil rekordno Število gledalcev, ki gotovo niso bili razočarani, saj so vi- deli pravo prvenstveno tekmo, občasno tudi lepe napadalne akcije, od katerih pa je bila žal izkoriščena le ena. Srečanje so dobili Sobočani, lahko pa bi se končalo tudi drugače. Obe moštvi sta ime h namreč nekaj lepih priložnosti za gol, ki so ostale neizkoriščene. Poleg tega pa so Beltin-čafii dvakrat zadeli vratnico. Pomembno zmago v boju za obstanek v ligi so Beltinčani dosegli v Rogaški Slatini, kjer je hit junak srečanja S kaper s tremi goli. Oslabljena Mura pa je gladko zmagala na srečanju z Gorico, kjer se je ' .r ■< predvsem odlikovat Cener. moznasU, aa ostanejo visoko- Na srečanju s publikumom se je izkazala tudi lendavska uvrščeni. V tretji državni nogometni Nafla, ki je svoje navijače raz- trije pomurski ligaši veselila z zmago. Razočarali igrali neodločena. Tak izid je pa so Lendavčani v Ljubljani, gotovo najbolj koristil Bel- kjer so prepričljivo izgubiti na tekmi s Cosmosom. Dve koli transu iz Veržeja, ki po porazu Impola p Kidričevem zo- pred koncem imata pomurska P^t vodi z dvema točkama Ugaša Mura in Potrošnik Še prednosti m je z eno nogo že možnosti za dosego cilja v drugi državni ligi. Pravi - Mura za evropski pokal, podvig so v drugem polčasu PotroSnik pa za obstanek pripraviti nogometaši Ižako- v ligi. Pokazati pa bosta mo- vec v Stojncih- Po vodstvu go~ rala še precej nogometnega stiteljev z 2:0 in izključitvi znanja. Sebjana so namreč v drugem V tekmovanju druge dr- polčasu uspeti rezultat izena-Žavne nogometne lige je Gi- ^di in tako obdržati visoko dos na srečanju s trboveljskim uvrstitev na lestvici. Najmanj Rudarjem iztržil točko. To si- pa ustreza neodločen izid Ro-cer ni neuspeh, Če pa upošte- gašovcem na srečanju s Slo- varno dobro igro Turniščanov in številne priložnosti, ki so si jih ustvarili, pa so bile neizkoriščene, ne morejo biti zado- voljni. Vsekakor pa imajo v preostalih treh kolih lepe jeligaši. venj Gradcem na domačem igrišču, saj še vedno lahko izpadejo. V preostalih treh kolih se bodo morali zelo potruditi, Če bodo hoteli ostati tret- Peri Maučec B i Zec in Gomboc I ■ « Rekordno število ljubiteljev nogometa je na derbiju v Beltincih gotovo prišlo na svoj račun. Foto: A< Pirher Druga državna nogometna liga Gidos Turnišče: Rudar (T) 1:1 (0:0) Turnišče - Igrišče Gidos, gledalcev 300. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelca: 1:0 Rous (55), 1:1 Žlak (74), Gidos Turnišče: Stamenkovič, Ternar, Lebar. Zadravec, Koveš, Muj-drica, Dominko, Rous, Pucko, Markoja (Ropoša), Albert Lackovič (Albin Lackovič). NK Potrošnik Beltind Izžrebane so bile vstopnice Nogometnega kluba Potrošnik iz beltrnec. l, nagrada ~ avto NISAN MICRA 000094 2. nagrada - barvni televizor 000232 3, nagrada ~ gorsko kolo 000359 1; i Košarka Pomulje in Radgona Končano je bilo pomursko prvenstvo v košarki za kadete m mladince. Med kadeti je zmagalo Pomurje z 12 točkami pred Radgono, 9, in Ljutomerom, 6 točk, pri mladincih pa je prvo mesto zasedla Radgona z 8 točkami pred Pomurjem, G, in Lindaum, 4 točke. Konjske dirke v Kamnici Sedem zmag ljutomerskih kasačev 124 35 14:16 11 i 122 28 16:30 6 i 12 2 2 8 16:44 6 ■ V Kamnici pri Mariboru so btle kast^kc dirke, na katerih so sodelovali vsi najboljši slovenski kasači. Izjemen uspeh so dosegli ljutomerski kasaS, saj so osvojili kar sedem od osmih prvih mest. V prvi dirki dveSetralcov je zttiagal Albatros (M.SlaviČ) 1;26,4 pred Anihiio (Sagaj) in Pro«dy (A.Slavič). V drugi dirki za 3- do S-letnc kasače je zmagal Viijam (Puhar) 1:27,5. V tretji dirki za 3- do 6-letne kasače je prvo mesto zasedel Le* (lureS) 1:23,8. v četrti dirki za 3- do lO-Ietne kasače je zmagal Form (M. Slavič) 1:23,5, Lawhisky (Šptndlear) je bil tretji. Ftkson (J. Slavič) pa četrti. V Sesti -dirki za 13- letne kasače je zmagal Lassared (Osterc) 1:21,3, V sedmi dirki za lO-letne kasače je bil tmboljSi Duras (Sagaj) 1:20,1 pred Forhndom (Makoter), Alfo MS (TVarnšek) in Letjo {Knktrij}. V osmi ^rkt za 12-tetne kasače pa je zmagal Stmlman (Mafcc4er) t: I T.fl pred Fttoro (Hrovat). prva v Zagrebu je bil mednarodni pionirski in kadetski rokoborski turnir. Med 250 tekmovalci iz štirih držav so sodelovali tudi Sobočani in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezala Gomboc pn pionirjih in Zec pri kadetih, ki sta zmagala. Mitov pa je bil tretji. V soboto bo v telovadnici OŠ III v Murski Soboti odprto prvenstvo Murske Sobote v rokoborbi za mladince do 18 let. Hašaj prvi v Avstriji v Wolsbergu v Avstriji je bil mednarodni turnir v judu, na katerem je sodelovalo 216 tekmoavlcev iz 8 držav. Lep uspeh so dosegli soboški judoisti. Najbolje se je odrezal Hašaj, ki je zmagal pri pionirjih v kat. do 45 kg. Kovač je bil v svoji kategoriji drugi. Čuk sedmi in Horvat osmi. Med mladinci je bil Vehab sedmi, Pavlič pa deveti. Pri članih pa je Kos zasedel peto mesto. (TK) Košarka Zmaga in poraz Sobočank V prvem kolu tekmovanja v slovenski košarkarski ligi za mladinke Je s Comet premagal Pomurje 50:47. Najboljši strelki pri Po- tnurju: Kar 23 in Lang 13. V tekmovanju slovenske košarkarske lige za starejše deklice je Pomurje premagalo Comet s 24:22. Najboljši strelki: Ori 8 in Horvat 7 točk. (ZT). MATERINSKI l! PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! stran 18 iz naših krajev ZGORNJE KONJ IŠČE - Športnega ribolova s plovcem na mirnih vodah, ki je bil v gramoznici v Zgornjem Konjišču v ApaSki dolini se je udeležilo 76 ribičev, od teh jih je bilo 13 iz vrst ■ podmladka. Najuspešnejši je bil Jože Vidergar, kt je ujel 1,650 ; gramov rib; med mladinci pa je najboljši ribič Uroš Lindner, saj je ujel 790 gramov rib. Prvi trije prvouvrščeni iz vrst članov in । mladincev so prejeli denarne nagrade in pokale, drugi, ki so imeli dober prijem, pa so dobili praktične nagrade. (B. M.) | LENDAVA - Te dni je začel delovati interni televizijski ' ____studio, ki bo skrbel za obveščanje lastnikov kabelskih prik-Ijučkovv krajevnih skupnostih Lendava, Čentiba in Gorice. Studio je v hotelu Lipa, deluje pa pod okriljem podjetja Dan, d. o. o. Poskusne oddaje so ob torkih, jKinovitve pa ob sobotah oziroma nedeljah. Program bo v slovenskem in madžarskem jeziku, Zaželjeno je, da bi se čimveč gospodinjstev priključilo na omrežje ^belskega razdelilnega sistema, saj bi tako prišla do domačih novic, s streh pa bi postopoma pobrali množico anten. (J, D.) LJUTOMER - V ljutomerski občini deluje 47 gasilskih društev, ki imajo več kot 3.000 članov. V lanskem letu so gasilci dobili od družbe le Sest milijonov tolarjev, vendar so kljub temu naredili veliko, saj so imeli tudi veliko lastnih virov denarja, v glavnem od prirejanja gasilskih zabavnih prireditev. Kljub nenehnemu opremljanju pa gasilci Se vedno nimajo vsega, kar bi potrebovali, da bi uspešno posredovali. Tako bi nujno potrebovali opremo za prečrpavanje vnetljivih tekočin, če bi se razlile in ogrožale podtalnico. (Š. S.) ■ KRAJNA - Na gasilskih vajah tiSinskega sektorja je sodelovalo 16 ekip. Pomerile so se v suhem tridelnem napadu, štafetnem teku in vezanju vozlov. Najbolje so se odrezali gasilci iz Sodišinec, ki so zbrali 877 točk in prejeli prehodni pokal krajevne skupnosti Tišina. Drugi so bili gasilci s Petanjec. ki so zbrali 873 točk; na tretjem mestu pa so pristali gasilci iz Rankovec, ki so zbrati 866 točk. Med gasilci mladinci so bili najuspešnejši Saiahovčani, med gasilkami mladinkami pa so se najbolje odrezale Sodišin-čanke. (F, Ku.) ■ MURSKA SOBOTA - V štirih pomurskih občinah je Se 692 beguncev, 668 iz Bosne in Hercegovine, drugi pa so s Hrvaške. Živijo v zbirnih centrih, in sicer 242 v Vidoncih, 179 jih je v Veržeju, ostali pa so pri zasebnikih. Zbirna centra v Zgornjem Konjišču in Lendavskih Goricah so pred kratkim ukinili. (F. KI.) ■ GOMILICA - Gomiličani se pripravljajo na referendum o ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka, o katerem naj bi odločali še ta mesec. Referendumski program predvideva predvsem ureditev ulične razsvetljave in osvetlitev pokopališča. Glede na to, da so vaščani doslej z denaijem, ki so ga zbirali s samoprispevki, veliko naredili, v vodstvu vaškega odbora upajo, da bo tudi tokratno glasovanje uspešno. (J. D.) Utrinek z Bukovnice Spokojni mir v vasici .Najmanj enkrat tedensko se zapeljem po Ihdekiji in Prekmuiju in vse bolj se mi dozdeva, da »Pomurci« živimo v zelo lepi pokrajini. Tega se najbrž niti ne zavedamo, sicer bi tisti, ki s(m)o doma na ravninskem območju, pogosteje obiskali »hribovite« predele (in narobe), da bi tako prisluhnili še utripu zunaj našega bivalnega okolja. Zapeljite se torej v (ne)znane kraje sveta ob Muri; ceste so asfaltirane, veliko je naravnih lepot, žejni in lačni pa tudi ne boste, saj gostinskih lokalov in turističnih kmetij ne manjka. Nekateri ljudje (zlasti Goričanci) pa so celo tako gostoljubni, da potnika, ki se ustavi ob njihovi hiši, da bi povprašal za pot, povabijo »na kupico«. Murska Sobota ••w • VT V • ISVVV • Vračanje zemljišč m stavb KS ni sporno Postopek vračanja zemljišč in objektov v krajevnih skupnostih oziroma vaseh soboške občine, ki so v zemljiških knjigah vpisani kol splošno ljudsko premoženje, poteka. T^o so v večini primerov, ko so za prenos lastništva zaprosile krajevtie skupnosti, le-to prenesli na stavbe, ki so bde v preteklosti namenjene za potrebe krajevnih skupnosti. Seveda pa je strokovna služba sekretariata za varstvo okotja in urejanje prostora proučila vsak primer posebej in predlagano rešitev posredovala izvršnemu svetu, ki je sprejemal dokončne odločitve. Poleg tega je treba vedeti, daje z nezazidanimi stavbnimi zemljišči razpolagal sklad stavbnih zemljišč, ki je odfootve sprejemal ob sogla^ posamezne krajevne ^upnosti. Medlem je večina zemljišč družbene lastnine v vaseh na osnovi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov prešla na Republiko Slovenijo. To pomeni, da z njimi ne razpolagata niti občina niti krajevna skupnost. . Značilen je tudi zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. V zvezi z njim ne pride v poštev odprava odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območjih zazidalnih načrtov. Za to so se med drugim zavzemali tudi v Čemelavcih in VeSČici. Odgovor premoženjskopravne službe sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora je namreč dovolj jasen. Navajajo, da je bil odlok vse do razveljavitve členov 9-28 v zakonu o stavbnih zemljiščih zakonit, po tej razvelja- ; vitvi pa ni več možen nikakršen odvzem pravice uporabe F prejšnjim lastnikom, ker je bil nezakonit. Tudi vrnitev lastninske pravice nekdanjim lastnikom ni možna z odpravo omenjenega odloka, saj to lahko omogoči le zakon. Sicer pa so krajani Černelavec na Ustavnem sodišču Slovenije sprožili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti »spornega« odloka, ki pa je sodišče ni sprejelo. MILAN JERŠE Tokrat sem se zapeljal na Bukovnico, ki je manjša obcestna vas severovzhodno od Bogojine, Do nje žal ceste Še niso asfaltirali, je pa dobro vzdrževana makadamska pot. Naselje je v kotlini ob Bukovniškem potoku, vsenaokrog na slemenih pa so bogati bukovi gozdovi, v višjih legah pa tudi vinogradi. Pol kilometra od vasice je znano Bukovniško jezero. Na Bukovnico sem se pripeljal sredi vročega opoldneva. Bil sem edini »tujec«. Če bi se ob tem Času znašel v kakem drugem kraju, skozi katerega se vije promet, ne bi zbujal pozornosti; na Bukovnici pa sem videl ljudi, ki so z dvorišč opazovali obiskovalca. V tem seveda nisem videl nič slabega; imel sem občutek, da jim je celo godilo, ker je prišel nekdo od drugod, se zanimal za vasico in ljudi, ki žive v njej, Katrca se je samodejno (?) ustavila pred domačijo številka 34. Pozornost je vzbudila hiša. ki je bila nekoč pokrita s slamo, zdaj pa je na obnovljenem ostrešju, ki trdno stoji na podpornih lesenih stebrih, opečna kritina - bobrovec. Nekoč je bila hišica pravi »pritlikavec«, kar je mogoče spoznati tudi po oknih, ki so zelo blizu tlem. Na oknih, ki imajo znamenite »križe«, so cveteli »mn-Skatlini« (lončnice), polkna pa so bila seveda odprta. Da jih veter ne bi zaprl, je bila med njimi lesena palica, »To je moja h.i.ia,« je dejala 80-letna Ana Ošlaj. »Obnovila sem jo na pobudo sina Janeza, ki zdaj živi v Gomilici. Tudi hčerki sla si ustvarili družini Ani je godilo, vedal, da mi je zelo všeč. Rekel sen))' da Sl f; da sem pomislil, . morda kdo uredili hiSe) pravljično p' Sico. ki 3^ »Lepo je na tittŠi , Doktorica ’ mi je rek a. lahko srečna, ker gjft mirnem kraju in , ^.j, t zraku, saj bom liko dlje, kot bi, če k kje drugje. Tega J tudi sama, drugače: ,Od rudi sama. zelenja ne moremo moramo z BukovnK^ F li'«?*’ 1 ith2:i *« ■ rt ■ f' Ana Ošlaj z Bukovnice ima nadvse rada svoje lončnice. Pridno jih zaliva, spremlja cvetenje, pozimi pa jih spravi, da ne zmrznejo. Ana ima tudi veliko kokoši, velik zelenjavni vrt; osemdesetim letom navkljub pa je prijela še za sekiro in si nacepila kup drv. Le tiste kose, ki so imeli grče, je pustila za sina oziroma vnuke. Posnetek; š. S. = Zgledj vreden posnemanja Dolina se povezuje Da bo ob dobrih cestah lai^ ostati doma, zgovorno potijuje zgled vasi Dolina v krajevni skupnosti Puconci. Pripravljenost krajanov, da z lastnim denaijem in prostovoljnim delom pripomorejo k hitrejšemu razvoju kraja, ki šteje danes le okrog 30 hišnih številk, se potijuje na vsakem koraku. Ponosni so na nov asfalt na 2,2 kilometra dolgi občinski cesti, ki se vije takoj po odcepu drugod. Več kot 11 let sem sama. Pa vendarle ne povsem, saj me velikokrat obiščejo, prinesejo vse, kar potrebujem. In pri obnavljanju hiše so veliko pomagali.« hom drugam’- /l o; ? e-s s £ "93- t - o c S-^as c s =1 s s -a N e * ■g’C?“:š’r v Li u 2 -J 2.J2 M hO 1*1 > iJ 3 (A VI ■1“ VI " i I" VJ ^ £ £ ra .a 3 o OhS 3 B s P “-S O^ o A O O O Js u) ■JL'« g jj - jj - 3 -B <1 -i ■ C o (U d>o '-3^'e - 1 o g;S^ e?:: ri -1 'E) X 23 2'§i ? rJ qj .G. B- g TJ 0 B O J3 > rt S s O ,£» lU O 5.3 a a; s-j g g ^Bra _ a 5zrB JXj 3^ P O -d <□ 2 o -a d dj 1" o .2 rt rt P^ «>Q O ■»! tn c / *1 21 B; § <*3 li -3 o « JI i S £3 ! 11». B ’iS »5 SZ s v 2 a o V 9i rt “ f« E S rt 'tJ J« 5* O B t5 v ■O v> o e © tl* v ■H S rt O ? «> E g - O S s H a P 5 ° ® t« 2 .5 O. VI o O O •■S .3 g s a 5 E -c-2-p .01? OEO.g rt E Vi q o g n-i'^ oS O rt O O S o S ri s? s c s 'C v> HJ O H 90 e o s o- £ n e v g TJ 0 C o 72 €-■ r e O ,j 3 282:’*"^ O iu Qj B B G B h3 iJ X ,3 3 .g .g 3 O £ -o 16 ■= č ■^UtiS^S..-00 > 3 „■ £1 rA ■ rt £ S S 2 00 O o S o '= « . ? Č 2T Z) 0 --- 3 s -o o o > "Z u o, g " ^1-1 e .. E a 5 ra ■ 5 o O M rt o "g. « u (A o >(i -- I? rt OB es N li s -“ s: « c S a E.S ;5 •111 oS V B ,E iitiS S-S -B 2 3 ® >tj '5 a ” ^CŽ« I •-=s| a fl >B e a S " o s a Ul ® -s 'S 'V A p u .'£ ■o i 0» 2 o S «>K "O s M a ;ss S S ■g’f •. h:5 M o N rt .PM 0» s £ 9 a. o -B. Cd « o M VI O «S VI o 3 Mi E .g S :3 O .9 S aa o S 9. 9 a <0 I s 9 S g 3 o g 0,0 £1, rt AJ rt _ 2 ^Id’ g G G s? o o t: HJ rt G " qj *; 'h' -- -2 G *S C ra O »rt - - ■ b“B- fRj ra ** *»* TJ o fl >■ 'G x» B ■™- LJ rt 1^ ■S 83 rt o rt o p ra N iz> Jii TS §3 rt rt " c i! 5 * o 4> .±1^ 3.3-'rS >L A C te V :-o B B. " iG i*» rt S e rt 3 s s g. 8 s irti Ss c O i n ra s gpS 55 5 2 t) :=, “S Ji v e I G >a 'D bZ^ u B-i o n D. ra I □o <*;i h fi 01 ® >* V ■■ s D ■ii B 8 ■? v? rt tn V §1 11 4» d N a ^’l h:S g o W,g " » -I £’S q ^Pl B 'C S 9 «L. I: 2 Mn .rt 'B « "J N 0* s.« e-' e OJ a g rS P S ? a ra B g U ■-u en ra G c 2 « £ ‘B. e !! c^c . rt M cv ^ = 3 o o TJ ra -*'• V G lA Ss E !; g IW a> r e C ..a 0> G ra u c ij B B. ert S £ O 1) tu ra co -G ra L l 'TSPJS.g SP« S. .3«’2:E ;3 W c u o Ji C v r= B >N '5 0) o □ t; ra o o ra ,'G T3 - - «1 B y -B €10 J- .7 i S « a 15'SS-S *2E v) ’O h- c ra rt u c O c tio:=''— h- H. G > u flj o o > fe J rk h; o , 'g E 'c Ti '2 B u o += ^iS ' ® s 3. E. ._ ra B W . Č M G is^ w) .G AJ B -■ S*g B*^ <: B J >4: u -G____ a_a s > == ci ' 3 o OJ “ 5^ 3 g.,ai.S f5 ’’ 72 cd o -=: _ = = - --^3 2 oS-’gt>j=.P2" ^ £? ra B S-Š ? ¥ i" ° S £ph^Hn 3.s .2 2 — o.cioo-3- •4i^ '■ CC eu r! o 2 d 2 o F gi tt g g "i 1:5^1 .5^ G_g-= 6 E’ flj ._ =3 i n ■a — □ "O rt o rt S O JaS > C rt rt '=^5 U G rt e 3 S 2 c r, rt 55 N '* ? £ rt cd ra rt ■“ 5, ra G kT 9- “ , " O —■' £. fi IG 'G O ..c ra tn rt R O C n O - ■ I- o ^ ._ — -T $ 2 4-i s F Q ra JŽeoS-ora*^^ o c 2 B - r tn O 1'75 = ijo rt Šp; " 3 Ib -■- : 3; o £ S e« S e- § I i Ss - - ao a 5 D « = ' '*' -■ ■ CL, -5 O'i;S“'o «0^.0 "'— e " ■;: IM " o M)"S ® u £ c'2 S E .g £ g = 3ii=Z>°^g3;«~5-E';g X »rt M JO "O (n ^°2.S 3 2 "S o L- .e: ' OV5 B O^._ Ort V Srar>’^C TJ G - ggž 5;^ -« 1! š š ™ " sXg;p = ■§ c S3 £ “g-.i g r ._ - c 2> > 3 s e _ a F 1^5 r ^i-£ K rt o 2 TJ "1 -- ra 2 :b oo|:a.S®SS^^Bs;y®^ N O B .ti rt rt .2,’“ s G rt B H« □ o ■ B o 2f v — * S-C s ra V 0.2’t-i >-ra « .B .Bi.-rt« " M ^'1 ,Xr Jg ,* ’ _2 v ft 5; _ M o rt €> O ra TJ -■oP.o-“ ''tSd ■^:gsi o^-s S ^££:aQ .ojziJUu ■“'^ ra g > trii ra ,2 " S-ti o 1 -i-B i S^ a 2*^ S O-- _rbO^'^r-!i O Ui-r»sS -ppSS >s o SS.S-s>8;;=3 2 g s «-B'= ° g 6:|;g 85 g.>3:5^°2Sgp"|i e š c « “s'" So č S ^S-g-® c g-s g S.GjStsSGE^B-ara^, 3>KT3rt’“Oiu> :;:;’ivrtciooa’*fe'^ rt ,2 »d a O 'c'*^ ra ra X) c 0 ?* o ’9 Ji B rt F Sl ^thh^ o g c *a - .u r< £ Oi =?5iiz^ B b2 'o > , Sm J^-= QJ .. fM 3 G rt 3 'O C rt O rt B ._: rt o.^’^ O o c •- .ti o .= 2 . > o »o .t gS .rs ■—IB « VI ed ■> ’o o c p rt c &.O J^CUrt ■5 2 p. O CLt ■-^- ». r. 24! S rt S v B S E-S^ '5^^ q S rt n v £?\ U . “ o .E o tlO J- rt " £ « 5 “ B- B TJ ra ra ■9 iu> :;^ivraooo5iS _ '>p 2 a £ 'c'^ saas^o-Ss^ '?=54 a.Fit-ap-a !,> s,g 'O rt M— S C q3 5 X S lih? 2'5 J;l S U> u .K > O o ■z^ > M ra ra S. O 4> G C xn c N Cb rt B n. i Um rt Č> ■§ s ■? w J a ra s t; s s 3 S- 3 ra C > 2 3 S Q g ±: tl = - 2 E č.H ” 3" N CM u ra o c H “ OJ KA g O 15 Sm&C N .s aJS g Sap ca Sl rt = 1 c ra £ ZG a rt ani 2.3 (L E Sl c rt _ aS u N rt 00 4= 3 's -' ■fg dl £ rt s g ^.■S'3 B □ tn J '5 N & D .S’ C O .5 O " S rt A g p. g d M ►r fA o -;: g a Sv e u Ol, 0=5- p s ri iiCi 3 P v> 5 ■d tn 0-1 > a II ■d o o 3 tn d n s5t S .8 F 5-^ “ o g.f^.« S€ o S.S “ .*i2 CL rt ra -K O "" 'd ’ S « U p3 N rt gi rt XA rt B N ■s? -.« o rt i o I C*!^ «E^ ••Š-.-S": " 'fj fc 5S G ss|g§ .0 4> 11^ O O m CD ' *. CZl V sD .— «n4>-- a Š^’g' 2 O ISt .. P ■ ■ r- - ir “ -'.2 g £=^rJ 2 O C rt tn R 2 G ■S3 v t Q ■ 'M'a£«g-£p _ ™ S. “ ? g t " OrO o rt CL^fc O^V “.9 sia « ŠV.3 g-" 3^'^“ ” <^>3O'Z? ra-Sxi (uPCP!;'i; sra .s c 5 g n, “".fc 3 ■§ tu o 'S S «,'•^.3 ZPnrt rt rt p 5 :2 « s s ti-c g Um o o s >0 o * □ rt o ’ ir; K o ■o rt c CA □ rt rt Jr"!? 3 _L M »O :=.CA rt ■i 2 C O —; 4> e,j=”; § ■= o ■iž rt O .2 S 1/1 O G “ ■a. E’g g .c “Si B* rt B n ST G aJ rtr ^^ c B O ^3 o s e^ls u «■8- "rt O Bm B "rt JS 'g ■a rt 5 B rt «■; t3 Xi v o CJ O ■S« lo:5-£S 0> ra Bt co V9 **-n-i rPiFs; šfe? (A 'rt' > G rt 0 I. J - ~ 5 G I: ei 3-^-§ 3 o 3 u^J trfi r* ■ S? e ■ u VI (U G O B ” 3 >u ftj -S S a H g rt at 4» Ji I e a © a & S a i s t» n as o a rt ? e s 3 ”P c □ S>55 rt G ra HJ v N rt bO V C , ra c/5 o\ a\ a rt B B rt g « VI " CA ?l M rt "V^Q ^52: -O i O * O U O O >-a eq VI o 3 < X o JA G ■g “ giS r> rt = S v> ra ■G 4) rt C fl ;c rt-s - '"S s «5; 9t U rt C iS* 2 ta ra E £ *= .§□2 ra ■—■ O c ra «9 ja e s ^2= S :3 hjS «J O g. G ra TJ 1 o a Wl q? o E «« u v o > ra ra 5 B X> B O HJ C/5 rt rl S B c ra o E o N ,ra ? S" rt M O rt fl li n OJ — o ■JZ “> o ri5 — -©■■G rt J: m Ox O G£ rt hi J2 G O O* w C ■ ■ B « E gT:^ "■ ? o S-g s J|_S£ N rt 4J E Ž o ra G '7 B O £ rt £ 'S rt’ E a a e n po B OJ o B. S = c c? Hn y. 2^0 r:: -^ ••- S ° '5 “ £ >1 «£.§ .1 .S“? k=§ a 15^ > ?-g ? a ? ?■ E § 9 r-z 9 P "g Gol? 'c .ti vi iy t s "g rt .J* s c E " S £ VI ■ rt N Cl.C/3 S.S S ' a ■“ 1 s?ai 10 o JZS“cio“^ 3 K 5 a s i S OlS -J I “ ed -d J S čti > c G 3 O, (U rt o « " s s ra c Clf- o = I 'Srt >2d ' g P^ -PR cn ■ li 3 9 = ■§ s = HJ ' rt < N ' O, 4> ' S . G 2 N 'D Xi rt O & > [2 o 4J ■ x?is - 'S & o o s C A pO Z ra c .£ i •e o u >< B.s .2 >5 !T*2 tn 0 O B G Ir. tn n s.- .. C/> OJ >1 o «n rt rt rt &: fi on^ si Irt- ii ‘ine PiltiVSS o usta- t Irt- informativno dejav- ■-■ svrnt’- ttarodnosti ter o nastali situaciji razrešitev lego vprašanja, “Riavnosti naslednje sporočilo: t)!! k omenjenega sklepa, komisija za razreiiiev lega vpraianja, Zakona ' o privatizaciji so biti ^'^''^Zizacijskemu postopku tudi po' ra ^^^ztrjajo z informolivno dejav-kamiiop, opravljajo informa-da °^^f'^‘^^^'‘olnega pomena. Glede na .... dkirt medija madžarske narodnosti t ' ■ (*■ 'Vilijii mL- .medija madiar: MMR J. ''''■Wfrirjniv.i_h^. f - sestavni del iiJodje^. Sobota, je orne’’ prim '' k pripravi privatizacije .: -J ij.J* ..aU' :rs»: . J t J in '’^^‘^'^‘>^^kih medijev. Na osnovi določb, ki določajo, da sta ^''^‘^Na javnega obvešianja gP za (rijuna prisotnost v Po- lahko okvalificira zgolj '^''Stttlziranosti s pomur-tnediji Vestnik in Murski val -- "^iletnem obdobju), je podjetje Talili privatizacijo določenih os-piVjfčSS je na svoji id itf zvezi obravnavala predlog privati- 5 0» (f J' '^zodnosinimi sredstvi javnega "^iijefi [. da v primeru narodnost- ‘ ^.^tteionalnega pomena, ni mo- ■> T 'ts § ff; P’'‘^otizačije. V tem smislu ie grejeta tudi sklep. ' m so se zaostrili stiki med Podjetjem za informiranje. pogovori niso ftuntjtip} rezultate. Vodstvo v stališču, da je čas »i siva in premoienje madiarskih narodnostih medijev se naj izloči iz premoženja Podjetja za informiranje Murska Sobota ter se prenese nazaj na državo, za potrebe informativne dejavnosti madžarske narodnosti v Sloveniji. V takem vzdušju je potekala v Dobrovniku (dne 21. 5. 1993) izredna seja Skupščina PMNSS. Skupščina se je zaradi preobčutljivosti problema odločita za zasedanje za zaprtimi vrati, kar je po našem mnenju njena sleherna pravica. Ta odločitev se je utemeljila s tem, da se izogne vsakršni obliki pristranskega oz- neobjektivnega poročanja, kar se je že nekajkrat zgodilo po predhodnem zasedanju Skupščine. Na omenjeni seji je Skupščina z 19-imi glasovi »za« (te dva poslanca, sicer zaposlena v Podjetju za informiranje, so biti proti) izglasovala sklep, ki se glasi: PMNSS, skupaj s kompetentnimi državnimi organi oz ustanovami, ustanovi samostojni javni zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti, katerega tvorila uredništvi tednika Nčpujsdga in radijskega programa MMR ter smiselno TV uredništvo za madžarske narodnostne programe. Vodstvo PMNSS je po tem začelo z aktivnostmi za realizacijo tega sklepa. Imenovana je bita posebna komisija, ki ima predvsem naslednja pooblastila: - opravit pogovore z vsemi člani obeh uredništev ter jih pritegniti k sodelovanju - opraviti pogovore s pristojnimi državnimi organi ter z vodstvom RTV in Podjetja za informiranje - pripraviti organizacijsko shemo ter začasne akte javnega zavoda - mora doseli, da se izvrši prehod iz sedanjega podjetja v novi zavod brez večjih zapletov ter ob najmanjšem možnem kvalitativnem izpadu. Ugotavljamo, da je skrajno neodgovorno vsako pisanje v medijih, ki povezujejo legitimno odločitev Skupščine PMNSS o ustanovitvi lastnega zavoda za informativno dejavnost s kakršnimikoli nacionalizmi. Podpihovanje nacionalizma je prej to, da se s pesimističnimi prerokovanji obremenjujejo javnost s temi vprašanji. Nadaljnje, PMNSS ne ustanavlja svoj zavod za informativno dejavnost, zgolj tistanovo vseh v Sloveniji živečih Madžarov, ki bo p celoti upoštevala zakonske določbe, načelo strokovnosti in še prav posebej novinarsko avtonomijo. Neizogibnih prehodnih težav se sicer v celoti zavedamo, vendar smatramo, da na relaciji na-rodnost-država (konkretno: PMNSS - Vlada R. Slovenije) bomo vse organizacijske težave Protest Krajani vasi Slaptinci in Žihlava ter poslanci KS Videm smo ogorčeni, da v občinski skupščini rti bil sprejet amandma za izgradnjo krajevne ceste Slaptinci - Žihlava. Pričakovali smo, da bo !S SO G. Radgona po obljubah predsednika IS SO C. Radgona, gospoda Miha Vodenika, pripravil predlog za sofi-nansiranje omenjene ceste iz občinskega proračuna v višini 2,000.000,00 SIT. Vaščani smo z ogromno truda in odrekanja pripravljeni prispevati cestcf v vifiK; T I I PAN-AGRA, Kovinska industrija Murska Sobota, d. o. o.. Murska Sobota, Plese 1 Murska Sobota, razpisuje na podlagi sklepa skupščine, tretjo n I I JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO OBJEKTA GALVANIKA, z zunanjo ureditvijo in komunalno opremo, kovinsko nadstrešnico, 50 % čistilne naprave in usedalnika ter pripadajočim zemljiščem 12, I2a, ocenjerto na 20.177.128,00 SIT, zmanjšano za 30%, za izklicno ceno 14,123,990,00 SIT. Javna dražba bo v torek. 8.6.1993 ob 8. uri na sedežu podjetja. Pred javno dražbo rnora vsak ponudnik plačati 10% varščino od izklicne cene. Varščina bo uspešnemu ponudniku obračunana v kupnino, drugim pa vrnjena. ■ Pogodbo mora kupec skleniti v 8 dneh po končani javni dražbi in plačati 30% kupnino, preostali znesek pa v dveh mesečnih enakih obrokih. Davek in druge stroške prenosa nepremičnine plača kupec. iob.000,01) SIT po gospodinjstvu. Tako bi bila zaključena finančna konstrukcija na sledeči način: - 50% oz. 4,000 000,00 SIT zagotavlja krajevna skupnost Videm ob Ščavnici iz naslova krajevnega samoprispevka - 25% oz. 2,000.000,00 SIT bi prispevali krajani vasi Slaptinci in Žihlava - 25% oz. 2,000.000,00 SIT pa bi upravičeno pričakovali iz občinskega proračuna Izvršni svet SO C. Radgona se je zelo potrudil pri izgradnji prizidka k osnovni šoli Kapela, saj je za ta namen predvidel 9,300.000,00 SIT iz občinskega proračuna. Ta predlog je opravičeval z izjavo, da bodo krajani sami s svojimi prostovoljnimi prispevki in delno tudi s krajevnim prispevkom pomagali reševati gradnjo šole. Cesta Slaptinci - Žihlava se rešuje na isti način,. vendar pa IS iz neznanih razlogov pri nas uporablja druge kriterije in ostaja gluh za naša prizadevanja. Zahtevamo, da IS SO G. Radgona sredstva v višini 2,000.000,00 SIT vzame iz naslova dopolnilnih sredstev republiškega proračuna, ki jih ob priliki sprejemanja občinskega proračuna ni razporedil ter z njimi seznanil poslancev občinske skupščine. K protestu se s podpisom pridrjujejo sledeči poslanci in krajani KS Videm ob Ščavnici: . loief Kocuvan in 3S podpisnikov ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKI ZAVOD OSEMENJEVALNI CENTER Štefana Kovača 40, Murska Sobota '^viitv samostojnega zavoda za ..'^rma/ivno ' dejavnost, kar je IfcJ f.i problemih so bili I.elf. ■-i..,'-' flriHrtžnf V7nde •"f ■i-Sj:'"- i U' ■- P'isicf/ne iltiibe Vlade Icufr njihovi predstavniki z^tkatere pogovore. Vsak četrtek M narodne 'I' I?* ‘'tformi^J^ zbora Republike Slovenije r Republike Slove- uspešno razrešili. Vsi, ki si to isto lelijo, dobrodošli pri ustvarjanju tega projekta. SO Vestnik ) ■ IP--; v spremembo Zakona ^'Z-isiu katerega bi se naj sred- Komisija PMblSS za razrešitev nastale situacije na področju informiranja VABIMO VAS na LETNI PREGLED in OCENJEVANJE BIKOV OSEMENJEVALNEGA CENTRA MURSKA SOBOTA Pregled In omn}mraHi}e Mčov l>o v soboto, 5, junija 1993, ob 10X10 na ŽVZ za Pominle. Vljudno vablienil stran 20 vestnik, S.juni^ (9 f < televizijski spored od 4. do 10. junija Ul z h ^■O 3 0 z "J o: Ul sp 90 -S UJ ŽZ <& ! M j^K O 3 5 z 55 ^5 T w rfi@ w ■53 z UJ > o (fi > Z UJ > O co > < Z UJ > O Vi < Z UJ > o (0 e Z UJ > O (fi > < z UJ > o Vi > z UJ > o Vi p ^04/0^ X "P ^-.-s 5 o - _ _ --Jr 3^ 5 c S® “rt L-3 o v a c rt e i e« M O oe n o 9^ u B rt 5 E c “■3 2 5 • rtisj a 4J’3 rt (3 ’^> rt * c o O n c rt E 7®8-.r,SSg = ■ _ ‘^53 W I g * . 3 h-i ;d3^ 2 3*£g g.2^ I S^> iSqs's;* X S 3«£ t 2'32 £ " * « <■ - ±. fi »o N a ER- rt * V c 5 LA o 5 -F Q FF CA pL. fJ rt ± Š o E o u g "5 a ‘š E rt rt > 2 r rt rt K ■> £ s ; = = šžli Ort B> X -o 22:sž^q,eq s « I 2 E zn S -=; '"8 £> 2~ 2g^ I rt k I Sl g- “I O T ffi E s J rt s J, o CA b^cj >*;* s b 2.28'5«- ŽP .g e-.aA . .r^. > (A sl'® B O .f r rt N n ' S g ri a’ ” a 2^ . -'3 • s A A I CM N *n N N rt- rt rt rt J, »zn Vi i J. ti- M b iž Ji Ji • - -• ^ H 00 3 3 -Š^^S = ri .F.«* 5 ^FFrt^SB = o.2R7 ?£?■“■« sS ■5 s 3; _ s ' 7 J? ■ 6S?27 " ■ ^.2,* I & o B I rt •I s o q E s “ ri“ -g S s - 3 „■ D .3 S n “ e - ? '■='^'iJ 7 i ! u/Sei £.;7.j >rto Rtft_ I J o o . I*© Ijt »o I 'S un rt ■ I O I rt Tf n c. i £1 -m t P E 3 u (-^TI ' .. ?= s §>i a ° ' M = « 5 g ' .2 S ■o li I rt c E = g> rt E 5 S-.9. ts-^ I bj I ** a 45 ‘^41 S3 = = |s. - I g rt ri s 2^"- B Z’'^ E > U 2F P 2 « « □ .^ 5'=’'7 QXi^?7S 5'5' -s F^ *i ^rlE s 2Hii=n »J E j5 I ~ ' r4 I I s - rt .M s^sUd : ' -eS .5,-r7 ■o bJ^hSS.^^2 '5 “ 'C ■« ž r-j “ > 2 - 6 > fi 5 -7-5 l I -H Hui n— z n "S p -'" I > .c.S^c ■28:3 s 7-3-9.3S i i 6-s 2 I O^F-iO-rtii u I« ■= o ir SH u c S ' -2 I ° G ^8*" - S 5» > "3^ rtSjtJ — unS N Sjin'S i-riT ■ -o ckS "-5^ ‘ S Sc.^S«2S!=S ' OOCM S -^ — p*d __ > . ■ , —r'rt'O‘/'3rfjp*i4b ■a|5s 'S.-^aSs'^ '^C« ' 'fj^- iJ Ti C ® rti^ rt rt F c I 41 ® ). B .2 E 5 „ 5. I S r K « =S gS-g V «5 OJ ■7: i:^ « I «E-g 5^ ’ * 9 c _x ^jG I N < !s 8 =7SS = 3 o ' § ■.r-SSS^S'ŠS| 72 S o S ' usM® .s .7 o -3 -S 5 > ' E , “C7|f o E I = a 'C S-P (d .. < Vi cc < 'N O < S & S ? o Si E o I m I -*O «1 = i 3 F. ""■ « .S-« & iHa'Spl; sanll i = s I un Cm > I -“ ‘ s " A _. tri Bv C jid <15 -52 £ £ 11 rS i "■ oi S e ? 2 I « § 17^ -■s 2“- 00 g ■ I 7 § ^ ’ -p o i a« o ; o 'C .2 • CM a ■5 K § s as I £ .£ ._■ 5 -s 2 3 g £ E 5 b5 , OH «o I ^^'dhEBSI^ sSseSjiS.j!^, ■7=s2g|S,H.«2 2 1 ž I s s “ ® g'” oBu%.2£.ni d---- DS^bC 1"-, ‘(■(■■Im sr-ih^Fi'-7 rt f «j c>-g e a S w5? ilM-J I V) > < & rt (A € .S T3 rt -S O 00 K I £ s r F^ ._ . c — J3 o ’; i S ■§ I 5 .s ’ g-S «'5^ 2>7 8 ^ej'^'o = :So sg:| e 2, aS'Si.«eS«2h“'^S .B,o I rt e 'e ■a «’i ? £2'5 n £ S® I a i?> lOMoaoapbio I J ^-3 C .ad • c .2 S3'S-S 5 ----- ■■ " . ■ p 'C S ‘C a ?= Spst2.gl.-,, -■--•■":^|s§-ž5e:Sb rt = F- : X fQ n lA C £— 'O«ut3.= B 2 a I gš £] 3 ;e;-o ini o 2 -2.2 n i > fl S -■“ ®-'-StJ ŠUN rt rt N rt-T Ov’3 rt VI r-S* fi-^lgdoun ‘^£’Sčze^a“ 2 = gso o „ - ' 7^2 rt ‘-‘J 3 n2yo„ '--■K E. a I -..MnO Si l_-.3f^^■ *‘Furb“ "šS«S,šgšS-g-<-£ '7-Soxg Ei2-2’"=S^:S'?g.9D x:j.g 1.0 'J*^B2 (£‘»R •^527 «SR.| . » 1 -Psi 5 .^l, "EkFOSh 3 '3 ■« <-. c p ‘''17'6 E ' -3 o S2 t s'f4 £ aS - "0 rt o <>0 *; $> Ji > s CMl' o 5 rt 1 ^.= “37 s G S H rt co P O >i- I I .2 S"- 5-3 I “ I S a .M S ^“2ttE tjF — |8Sa|r 2®S = E E o un I I 2 rt e č S" rt ' “■ s S ,5 3 .si.^ ' p "S--i--5 3 "s ^75^8 , -M s O ' F. S S 5= - ral" rt ® E 2 rt s'? ^2®*; frtrtrte^o Ss?*f'* p ,- « 9<._ ts"” s " 5 8 S ■« 'i ■š-S 6 g - Js j.it-S iO I 'e a y a a ■e-«Q « *F b m F., I ’ ■ I» 'SPz-cS.SESu E «ZH - g 1 10® ' ■''E? I - “ — ” $ o Ib “■ I < C v> s f 2 «'-12 ( ' :;3fi ‘ g,«7s Z;! I |77.b A S 7:5 6(3 . K ? 3 = ' — 'ri ri B .S _ J »* £»,. 2:ri o g ?* K jH-«! ^S'">'O I >A^?2Crtri_;'”3Oa -,«3 rt ^i9pSssi;lv ■ ^k^Of 3 a -fJ 1'1 F-b^ tt- H ® S I? 2 --n es s:g®o2s-sA «> >5 2 '^s-'■ 8-14 u rt O O^s*' 0^ I o <2 4 i g < Vi cc < •N O < S > MTi FK _; ™ 5? S -fi P4 “* "’ rt I CA CZ) I 'fa" 7 A (M -j: * 'J^ (d**! I fM »n •- a -^ ' a ■^: ri »I s R .a,.go; c § S = ■ ■*""£' $.2s7° i s-is 9R §h fF .Pf — -u . i" rt C I a O rti '2 ^.2 2 .Si «1 < o c I rt o 'rst rt e a rt rt I rt 1^ > I ■*■ rt 1 r"“j •— — w S '3 25 2 gS-a L^l ? ri jS *> FJ ■•^ •«4ž iži- £ a 2 .-1- - «■1 *is8«^«'o B tŠ®2gL|B J ^ „ ' ._ z.? o A F. u tc i id J "o IS ffl 2 -o 5 “iSNa s rt C£ S ™.'51“ S ■' s Ji La jZ A 2 -.« M-: i .1" c?uš7eg.^-3WH o.E.g.;s g 2 ' Ji-sl s 'S.* ^ . - I $< ■ ■§: 0:*SS gS^a @7 g-2-S.I §'■''"‘9« S-Ib?7 5 ? u. ’ ^ObC I 4 Wr o S3 a.^ šsT?"?«® a-S-s-gl" Sn7 •■* >jn — U 2 jc »»ObffSS^ « ^P^.Eort^j; S , ft -'^5 .-•oJ’ ^ «.§ SR 'Š“-5Ž "ŠHS^SO 3 3 I |gig-š^73?f:e ^■H l--SS-§ E I O^U I 3 r^" a"^ o^bSun-^ - rt * ^TSiunO« 5 2 A pri g *■= 5o I 8 < V) X < 'N □ < £ > rt rt I 3 Š 3 .^00 "is rt S _ ■y I® ■§7ž '.snI < 'J-a - S e un ' o ?'■'■ ■□ “-J £ ('I '95 52| rt I £■• - ._ o i * C,d qj Hs^> hi -Z rt > — rt > X CA 8 CC C ® " s ' 7 s ' I'*!’ ''* rt t e 2 c S ' ri FF n ?J e "■■' 11 b-^ p ”0 A M v rt ■3 I Efi:«-rS '.E^ogS > s rt ® O slHdO £3 2" '|?J . -IS-:® f5:'S'3 3S’'g. g;>5!^c '"a SS ii!^ o 9 I cer' I Q ®-I'5jT ,:3=.sn 9o *j!G S.tipb I —'Z«--.;!;®* fl c £ 'S ' S '5 “ ■£ s os::^“Su^ ICO« 2 §) I i ' 3 ■2.2 I Ss^gE'-"-'- ,; C!.’« s Si Ji J« Oa w2c rtio«^ — p -* m I O, - ‘^ _ ■= I , 00 .3 'D C fm 4) * o flf S X 9^-^ ‘ 2un 5 a CA ► rt «0.3.3 iss |R a 2 ;''qcO'=cm-£'£ E’^'2B>=fe .— ■'■'Art ^■-C.M-.brtO l.SiecFF — — .-'F — a-O O — i o i W * 55 oflVJ 'i O tš" I I ■ vi ■ a ,?;5 5 15 ?> ■afSScsJ—rt5^*2 eoofi rXli£^|SRrJ rt rt 3 rt A un = -E £ = -s •■■■ I I ■? š ii 2 — 3. . c, ' "S IS ■= a .a Ji = £..- > 5 " SI-3.K 7 - - ^ / e 5 I rt rt n ■“ = S " M ±1 O S S S ei' -S g £: sSI '-š-« ^t2>rtrt2. = * viSffljSŽoEld I o Jd e Jd Sj «S” o d s E Ta I V) I z .5 -n 1 a I &S" a š-l >xdo»^H Q S°^SS§^io2X a Š S 0° eŽCi«T.S T-'" §|SO 3o^-Ž g q2qI£SJ^ 5 .3 girt S c ’’ r s , 5 ■■S = 2 IR ' X ' <-5 . - 2.5^ £ 4J ,F I 3 ■ .©--Jf ■• t; ' '= "SB 6Ž ° > = 3 E PA «trt a — . f’ 2 • H £Z) OC^ £ F. rt n a rt rt rt N n ' ^«11 A ? rt 3 65' > • rt rt ' E • '^ -— a a u > > c a rt A 9^Pri Q.>NN "S i r^* rt c ’f^ ^.b*? pn 2 2 rt a ° 2 2 S > I č .-B ; 1- 2 M x>^lS revj Q Q c = 8^ O — I a rt <3 š j S jeSI i 7^552 s,s »=^7 =5H '-sog ' o i.S5-g a ,'tj!*;=S'PEC5 F ,3 £ I 15 S £ q «"g 1.3 I o -■ < ' .S-o-JSopCSiO^oš ^drt vCJ^rt— — J .2 ? '5 « 5 ’T?.Zn'3-o3i R ps7 = => ss-gi-S-s^o ■_ 7 £ I E Si^S .i; J-ic > ^3 ti2pb<5 **” > n "p E 'C k 3^ E a I rt «) I J£ 4> n e ■J “ o j! I . E "Z' X rt = C «9 fl ■5; 5 0 N 43 ^ > . .E « I z _ F» t C© —-■ 1.^ ' "sSs> - .2,0 .S f" I •N s * f*’ 19 s£s:j * FL - 9^ z o J &*? £ ri N I D E rt —’?'" ■■2s9 2 N 'S f3 2 rt P N a N S i C X rt * «10 a (S . " 2 a g s ^- = S 3 >£ Š®Sm«S« □ S o > X •3 5 un rt T u--! A ri f’ T 2 1« 5 gP,- g. o /"k i;So b- ' o A (J Sc ‘bjg; =: 4- E s E ■ ” ~ - R 2 -I I o -c? Lri a rt a O -“J Laj rt rn ^Hrt 3 a 0 i- rt E e s §s a fM7221^2 I -P T I -* CA rt V) “ I j5 ž ? td 0 C bCi>rt ■_ jJ a .0*52 rt 3 jd — Sl®ŠŽ2 rtoo^-Cfsi s 7gS7 |Ss o .id rt B p X 4 3 ri 3 '.d r- SC- •' ■« rt"";" ■ 1-5 « o > b- X : I S rt 22 » ■S-i?sss g SE ■• " -■ - -> K ? 2 rt ,1L 77i^ 3 J, o Zm rt “ 3 3 db rt >R 5 — Ji 9 , I i‘5xg'žs S£'5‘2n _£ a? O * FF * o rt o “ * . ® 2 rt ■c 8s ^-•S*SŽ ' I 5£ o rt & c 00 e e < ■3 o rt rt CA ** "■ V X p 5 ?2’2 =*'S2t=:|-§sa ; —■is ^iFb‘rtLni’C^ p I 1» «J 5 2 — • '^ rt rt g š* -i' F ,■ = B «F F- La 00 -”s s-n u ■glSzjK Ts ™’0 -! a _ rt o fl I , in B Fl ' l HI ¥ 'M c - > S-S.i < tfi cc 2 I o e Q 2 O rt <0 > < > ' Jt s ■§ s o a -5' s ■’. s 8 5»fM e^E*^vr;Hri ■« v rt-rt^ oocLiS l□Xx0a(A ** rt 5 ? s 9. g s w 5? s v^ Q 2.06*^ o — o £-7282 ' o Js S-iA « »o rts 2 J v. q s'2^’9;= > «J W1 p CM rt o M. (d o I a SS-a g.-j I w) a i •N O < S > o2«e«iS-S oi A:a rt .E-jd ff c “ ■’• 2 I 4’ rt Jd I s ’u X ■E -M5?“'^k« ’^bO =n_:= = “-3.2 “ (ž £ p ' E s »=^g«^o«'^'''-x2g g s-g §(§ ™^^E-E — _'^ o "sS X s 2 ‘ ® ' e —P° ^^-■IsSSJŽ 2.= h' ' O — ■• - 41 rt C a i*T ■-I rt rt 22 S - rt 55 .» , SS.52 2 ' m 5 a č |s^ L § ' Ž -2 s rt rt U ca * 0 rt m O O O rt 00 ‘ 1? " 2 S u ■— CLi^ iri rt '“J -O CA S I rt 3 Ortrtrtrtmeun l/< rt gg >S2^Sv s 1h|41|J^Ž 128^'11:?. E "■ s ' ' ^SJ E - 1" = □.3:9^2 S-8 „ 'aSr-S-S ‘5 «7 s ^8^-ln . 'S’'! .SU^:« w So gg . S'.7 5 g £ E 1 « S-^s-g-s a rt o jilTjS 'i'Ji * a —qi= ’«Sis^i ri , Kj U, W1 C e?. ^3^ H* JO g □ t ^:■■ i’3]gip7‘ s 07 8 sa eO rt d C «■ ■ s!' 8 sSsS^sfl ? S-6Si «8S ■®i-2 «75?’*'* 5 a.— ^rS"'-' «5 "■ ' i I , g“u Uio s’2:='u*SH iygg^^^_Uu« - “,g^--32S F" c « 'Š'? -J „ .3 s^-SOua^^iS ' .12 '111= '.SR . jll -^.^1 ,«_B«'fi. .7.a8'3'g2Eg-S2^S ■-NSioClsfSg .-Stl« «:S 237 s £ 2a.5-.2: 125 rtZ cP^iFb.'dC^ rt.ff o aSg s 8 »s E g H I 1 S H .M .2 lij E^ O-2 1 1 S 'A o c JA W k Jffi s Č.S,^,^!, aj® rt o, >jiC=-^rtOjd'C-x < S'3^ S P* o 2J 2 u **> rt J= = te - ra -H '^1 e*i e a JS’ M en ■2 5« rt « O o 9(i oO Ort 02 ' S-g 2;S , rt rt “ E ,- rt a a — .E CD I ic gg 4^ 1^-“^ >1-31 a. fli vn X r—. ' CA ° I ' s • i 2 jp -• rt £ S o u ■5' ■ "■’ SP 3= s «5 E - 1Ss~S8£Q; .-o ' ^SgS^g 'i“.zr-'S.HeS''‘(£ c ir. ig. « I .2 ' J. = rt < ' £ ■» S “2 ■ 1 i I 3 a SS?. glbT“ 5^Si = 3 FU ii -rt a c U-, N — ?Š 3'^ CA rt 3? n [N X C CM U> A a « I —“" - ■- £ c TH < -t rt V) > < > 'S I' i “-£» — ■“ o 7 S^s, 3Š = ^ °7 '''.S’“5S oS = u:S CCiJd lZu» I ft(lliQ OT * n rt 3 "O O M 2Se.s-?Bš2š"^“!S os^-as 3i£ =< I 2.5'22^^' " 2 > ■? « " - '711" o sl '2?o; a rt rt - I* a « — “ a rt “oŠ2°^g-'-s ' (- -Oi I ' '=2-sE I -«^<3 5 £"5 E P “ « pid S oi -S^ 3 rt J3 .X, w — »■ ia''^ M -* d H c ^.W1 '£JffQ2^'OO :as3<3j^-^;5Ž2 <3 s S «g ;5 S~^s- I 3 gbfiiS oiojnS g-rt e* S g;^ I Ld^-S' o jd I ’žoi4< rt .b u I .g o (J* □ ■o ■■-■"' = x C'. w J I tu rt X s s OO^ . 4>2-S«Jaa "'"'■5Tt--XE'"u“ -'S:'! ' 'Is-B « 2-^ aSc^ .ifijort MSgSzospgg’ .= 8 I S-S s 11, ,'gi2i^-S^S.gpi I O .e J 2 ž'^ Z-' g.« - S.' 'O & I s E-SSa-5^-¥ w) I a I I .„ os_ « 2 ŠrjE B^'^-E= 25“ 'a'***^ " a |4 ! 4 N If 3- 'Z’‘G i^jS"! ,&kV; ■c > u r, J g , I "S M .Id H 1 «3 H e« ? . T Ei " E ol3^\ i^> 'lil ^^sSi^Sb-s-^'^! ■«« ? < 2 gu^:^ s a 5^'2 ' > oi B iPg ” 2^ S,5-3'^S.2--ge-sž-l >»7“S "■^-8 ' 2|7«1S^ c " ' sf-Sg St2 ’ != ^15^ I SS^ s 2-2 e rM "^"ialrhgs i G’0 ' 5 5^4 S- t s I? I<» I ° “ rt o Pl, lA • I B! e a « ; J -7 2 ~ w s I Q s 5 ‘ u > £2 IS^IsS’’ 1.2 l7 ?S«i7J 5e^<; < « X 'S < s > s I Bw s 4 2 X o un I R š »3^5 s A O 'S rt s 2- .» “”FIT^O 'g y SSŠ-n^g?®S.§ ' 1 5 §2 - a-7 . m I 2 »“<1 ' 'a X r .rt '^'fSSHsSa 22^ e o® pliOAo '§'‘^ “ b«v^5: _ ij s-irt aa — . « « o Pl - m *** , PM rt a s ■S jS-^ .k a h V ^1 o I < 5 e rt I »s p X «L - .5,9 -s iS a . '* a Be a B I O 5 "S „.31 S£ £ > ■ v, w 3 f -S :&S S " rt e vn R a-'i^ 1 s li O «■> S s c C ** ”■0 5 Sc^ gs I «^5-2 I tu E»a2 > .’> 7—Jiii c .2cj£»riSl .27 o^> I C 5R<°i '.?!S-=“F" 5 £S 7r, ' bQ I rt ■“ O — v s 2 rt g rt "15 = S X I “2 2’U -ij - -1= b _ _ ., S H >ss-:^sc TaS'l"‘^ s s s i " " o t sSig ' e‘=«e rfi s 2® ■Sa«;, S2-N ijs - -j; &j« ' , ==u= 3'd'“fe'-,-,.;o S-s" — 5= S -9 S ^■2 3 I 5-,7 = > 3 3 J-s § 2-N 1 5 ' -j; n. p '3 32eS9-c®‘-° = 26SSr" a ' S ' -S r -g F i 82-0 £ 3 e — ’ 06 c a a * ■s s' ;i2 • g H ■5 9 v s-ti S-S-J^ » S .g y$ ' e ' • <= '1 I - Eq g s = 8 7 C"®. 2.r. o E.g ■“ v J -” E ri '■^2 c ' I a rt . A u> _ rt rt F rt .s ■ N o c ± S7 N fm » rt " JZ , 8.§® js o a o« - :iŠŠ o .3 rt 3 *> Clj«s n SR E iS 5!“:2|s i ' ' = u 2 4> O . _£ nT k * v» ^1- a z« - 3 K*’ fl s--':c(N s FFtv.2T5LFFjnG5 i^Sdo 06 -Bbo XJ 8:|.^ _ _______ ■a-, ..§ I a^ e5.„H"js. Sg-iT" p-aj: 'o iO^,£iib^ I N«Al I" I o'iffScA I iiliE O M*F • J 23 j: -u J—I 4) rt $ — -O® Cf. S (S22.§ = g * o I ’ ^- ::5 N,s I 00 S II'?? •J/ I I r a - ffrJg S hfrhhiH J, 5 Hh' x'S — ŠSS|2g I M O S rt C1400.Ss-i-«a & & 27^-|77ihs-g IfORgS.-s 5" ~ s 4j J5 - I •*“ O H "T? N 3 I „ tj sž'5- g N <3 9 ,£ \ c s " Id rt >C<4 -n U rt XI g rti “i^ -r Ic ^S S’ ;9.s s E l’I5£= '21«:::« KJ I v Si S2 •O’- PX2oS pn F 'Sa o 6 rt a a < 0) X < •N O < S f -4 !Q "rt 7 u -I rt J 7 “ N «'£ 12 ■a cA r 3 I - -s g S ' gs&s ■”‘1H2|š:i ■|' £XxS2?i .2 £ I t 22 'S '5 v 9 -K I £» OO^CA I £s;^s.S5.£Ssi s 2(S,s o »..SB g » 5 / « £ ^ nn - — «” — Sl^is ■Bb-^ T ® "-P I I ' R |S < X rt rt 41ia 7- OO _ rt rt o *; 2J',„"- o 6'ao^ -- s i, °L'5i Sf 2,S «8=3 g S "'■' ^2S!7.:hB ;SS22aS.'s|fc J ' ' '^Q SJJ 2 -2. J, .g,3 ° -9 g * rt ■S O **i i-2fio 1 y c rt M S^^-^-ajS 1 > g > eSavnr^^^^^-^JŽo . *2 I loia^ -^ 8 i 6J.g sSs^š.aHS g " =‘2s5'® “ I S S I 7!'^ I >^213 aS li'" tg^lg '^''^j ^■«Fy ■gj'' b/ |3l.B ■g I £ o ■■. rt i XI ;S - IŽ ~ 2 e S .K±-^ re^.K « 30 « ».■eg*s; Eujr-i 2a *,A (B*> 10' ■^i -™ s*!! ” sE^.I “S e H V) > > X .A 7 a - X- - -Si -L' "S ET , I 5 _'ffl J; rt ' O,.^ A »t ® X M s 3 ©"g ' *i o s ; ' s i ■ “ •S rt V S 3 A - 5“' B g e-i^ 3 tZ rf rt c ►- .3 .-e? J!= ¥ »-N 2 e • 5 I a» 5 rt' — o —.2 I- ' = “ s? ' f >» a 5 ■c ■.s=bb=is .isl F a S CA « rt ai,.5 rt - o g .?'« s a X c M E'5 •*) P O rt -5 S E O\EC^*osz;Ort-^ a (n , 0 I Fn p« u/ A v •«■► 2 o 5 □ 5 '0 K n «zi I a rt 'O ■*) I a -fc. - « gg I- > CA Jl^ o 2 Sgiss I R ■ SSAr*!: Sr^Dorto o 52 S^^ES gnF 06 ^CA I Om i “f rt J '27 J« 3 :s2 I o £ B T rt 90 u) •J 3 Bn-rt 44 rt _; ■ w (* I rt ,g ,_ S'? ^ « iJ c e >t, 2 I A a n > 8 'gl Jf 2 'S o 6'S E 2 2 B-a E S S iSo I > I o 5 B 3 p '37 UO -rt JF . sc s 'E s rt ja: “SS7S g a 2 2 rt ti,”" 6 .rt JOh'' »rt- _ — * -* 'S .= g * 10 •“ L “M O CA o 5'3 > c Ou rt n# »I “5 «4 *'i rt ; ffS-a ■ rt aa _ * .3 Q f ■=" Pis i . S_6^ I iS5 -O iXA fni\oQS>'ft I I V) I M*« I CM nj "Sl -. I P ' I 1® ■si«II h2 ... . ■$ -« s " a ZA O Ssg^ I c a - ® ° I I ■b©1 t A •S r t'--. S i-!« r c ’ ■h iilr K. POSEBNA PONUDBA: _ J italijanski vrtljivi stoli od 4.970 SIT • oprema za otroško sobo le 24.800 SIT I • po ugodni ceni sedežna garnitura REBEKA Plačilo na 4 čeke. V zalogi ves gradbeni material. Vaš dom, trgovina s pohištvom 'b gradbenim materialom HAJDINJAK, ŽIŽKI 63, tel.: 70780 niiiFun ŽIŽEK t j SiA T&U POREDOŠ Gregorčičeva 2, BELTINCI 'Sl I »I SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA 2 GRADBENIM IN TEHNIČNIM ODDELKOM TER OKREPČEVALNICO, PESTRA IZBIRA BLAGA IN UGODNE CENE. V OKREPČEVALNICI PA BOSTE SOLIDNO POSTREŽENI, 7. VAMI - TA \Jf\S Tigop GANČANI Ponudba meseca: i! _ 'I * celoten program elektroinštalacijskega materiala izdelovalca SCHRANK: - stikalo fit 25/0,03 A, 9.940 SIT - stikalo fit 25/0,5 A, 4.952SIT - avtomatska varovalka 10-25 A, 699SIT - hišni razdelilnik, komplet (2 X fit + 21 avtomatskih _ varovalk, 36,919SIT /h • kompresor, 24 litrov ABAC in 130'kosov orodja, 39.990 srr • vezivo, tip 320, 28 ATS • kopalniški štiridelni komplet, 17.727 SIT • panelni radiator, 605 x 1.000, 9.537SIT PRODAJAMO POHIŠTVO ZA SPALNICE, DNEVNE IN OTROŠKE SOBE TER DRUGO POHIŠTVO • okna, vhodna in garažna vrata MIZAR VOLČJA DRAGA MOŽNOST OBROČNEGA PtAČlLA NA 12 OBROKOV! 1. Tel.i (069) 42101 ali osebno Gančani št, 87 i ll ll .'KEMA p. o., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA ^pLlNA 4 . PUCONCI 069/45014 i ! 4 Telefon: 45 020, 45 021 ■'3 69201 Puconci ih ■i i l IS?! ■b ifr f, sit 'h ■n 'ih £/ I?! n? If s* I I Honorarno aii redno zaposlimo Proda nega zastopnika -terenskega komercialista ^€nčila v f t t J S I I t I 1/' za prijetno senco ^^oHih poletnih dneh in Polepšanje vašega ali trgovine! d.o,o. Moravske Toplice Dolga ul, 103 tel.; 069/48/428 tax.: 069/48/699 '^ŽENIRING ZA OGREVALNE SISTEME “^ETOVANJE pri izvedbi CENTRALNE za grosistično prodajo uvoženih promocijskih in poslovnih daril v Prekmurju Kandidati naj bi imeli stalno bivališče v območju deiovonja, lostno osebno vozilo, izkušnje no področju trženja in smisel za prodajo. Pisne prijave s krotkim življenjepisom v rokopisu pošljite v osmih dneh po objavi na naš naslov: EUROTRADEd.d, Gosposvetsko 10 61000 Ljubliano Tel:061 125 255 (10tinij) Fax: 061 319422,318500 I LEPILO ZA KERAMIKO LEPILO ZA SIPOREK LEPILO ZA STIROPOR TALNA IZRAVNALNA MASA ZIDNA IZRAVNALNA MASA KERAMIČNE PLOŠČICE V KEMI; vreča 25 kg vreča 25 kg 780,00 SIT 720,00 SIT vreča25kg 1,170,00SIT vreča 25 kg 1.530,00 SIT vreča 25 kg 1.020,00 SIT LAMELNIPARKETHRAST- STANDARD - EKSTRA Od 690,00 SIT/m^ 1.045,00 SIT/m= 1,210,00 SIT/m^ Vse cene so s prometnim davkom. Ob nakupu plošiMc vam Kerna podari gradbeno ! lepilo, ob (»kup« paiiceta pa izramafno maso. Ob gotovinskem plačilu 5% popusta. Ob nakupu nad 20,000 SIT možnost plačila v 2 obrokih. Več kot ZO-Ietna tradicija firme MOHOR branko rade n C u P^- .dO***”" -I II Kurjave 'i^P^lava predračuna I7V°^VA KOMPLETNEGA MATERIALA IN ■ 'UVEDBA CENE TUJIH IN DOMAČIH Za kA;.t"KOV TER VSE DODATNE OPREME ‘‘^kotlovnico PLAČILA NA 3 ali 6 OBROKOV MAZDA-MOHOR d.o.o., RADENCI' Cenjenim strankam, voznikom motornih vozit in vsem drugim sporočamo, da Odpira MAZDA-MOHOR AVTOSALON in SERVIS vfladencih, Ljuba Šercerja 1, v soboto, 5, junija, ob 10. uri Vabljeni na otvoritev! Telefon in telefaks: (069) 65 830, delavnica: (069) 65137 stran 22 vestnik, 3. junija Zgodilo se je • » • V Pletilstvu v Prosenjakovcih se je ob čiščenju stroja za obdelavo vate zaradi malomarnosti (stroj ni bil izključen) hudo poškodoval 23- letni Drago K. iz Berkovec. - V Gregorčičevi idid v Murski Soboti sta se hudo sprlo hrvaška državljana: d6-letni oče A. P. in 23 let star sin M. P, Ker je oče pričel groziti Z nožem, je sin prinesel iz svoje sobe bombo in zagrozit, dajo bo aktiviral. OČe p pobegnil in poklici polieijo. - Ljutomerski policisti so med hišno preiskavo pri Bojanu M. v Lukavcih našli v štedilniku plinsko pištolo, za katero ni imel dovoljenja. - Zaradi dotrajane električne instalacije je zagorelo na podstrešju gospodarskega poslopja Stanka P. na Stari Cesti pri Ljutomeru. Gmotna škoda znaša kar 2.000.000 tolarjev. - Neznanec je ponoči z opeko razbil vsa stekla na tovornem avtu Zdenka N. iz Radomerja. Vozilo je bilo parkirano v Kidričevi ulici v Ljutomeru. Škoda znaša 200.000 tolarjev, - Med vožnjo po lokalni cesti v Ižakovcih se je vnel osebni avto Renault 4, ki ga je vozil Jernej R. iz Ižakovec. Voznik in njegova družina so zaznali ogenj in brž izstopili iz avta, ki je nato popolnoma zgorel. - Soboške invalidske delavnice so oškodovane za SO.OOO tolarjev. Tolikšna je vrednost cinkovih tiskovnih plošč in pijač, ki jih p oektese! neznanec potem, ko p vlomil v prostore. - Goran P. iz Radence se je hudo poškodoval. Nič hudega sluteč se je peljal iz Murske Sobote, nenadoma pa se je pred njim znašel avto, ki ga je zapeljal »v škarje« Slavko Š. iz Pirana. Čeprav je Goran P. zavil na desni rob ceste, je prišlo do trčenja in gmotne škode, ki znaša na obeh vozilih 2.300.000 tolarjev. - V škarje pa naj bi zapeljala tudi Vesna B. iz Nedelišča, zato Je trčila v osebni avto Antona K. iz Segovee. V nesreči, ki se je zgodila pred Vu^o vasjo, telesnih poškodb k sreči ni bilo, gmotna škoda pa znaša 309.000 tolarjev. - Pred osebni avto, s katerim se je po ulici Štefana Kovača v Murski Soboti peljal Roland R. iz Skakovec, je na vozišče pritekel otrok B, Č, Voznik ni uspel pravočasno ustaviti in je zadel otroka, ki se je hudo poškodoval. - Kriminalisti UNZ Murska Sobota so podali kazensko ovadbo zoper mladoletna Janeza H. in Vladimirja H. s Pušče. Vlomila naj bi v podruinico Večera, v podjetji Idea in Dinos, trgovino Bob, v prostore pokrajinskega mU’ zeja, študijske in pionirske knjiinice, v Panonko na Markišavski cesti, v invalidske delavnice Solidarnost, v aranžersko delavnico Potrošnika in v gostišče Central. Iz vlomljenih objektov naj bi odnašala predvsem denar, hrano in orodje. š. s. Živali KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Radmožanci 51, tek: 72 056. m4730 BREJO TELICO prodam. Dolina 31. tek: 77 043 m4741 PUJSKE prodam. Gradišče 4. m4507 PUJSKE prodam. Petanjci 91. m4S20 PUJSKE prodam. Petanjci 15, tel -16 085. m4515 BOBTEIL, SAMIČKE, stare 9 tednov, cepljene, ugodno prodam. Tek: 21 094. m4516 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servisi Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obtokov, tntorma-dje: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. KOZO z mladiči ugodno prodam. Sebe-boici 125 m4540 ŠTIRI KOZJE MLADIČE. smaste pasme s prodam- Petanjci 127. TeL: 467§8 012400 ROnVEILER, MLADIČE. stare VINOGRAD v čenlibi s kletjo prodam. Informacije Vinko NoviniČ. Pekle-nica 136. tel.: 1M2 866 370. m-4736 PARCELO 2 dograjeno kletjo v Murskih Črncih prodam ali zamenjam za manjše stanovanje. Tel.: 21 877. m4528 ENOINPOI^ ali dvosobno stanovanje, s takojšnjim prepisom, kupim. Tel,: 23 436, m4546 GRADBENO PARCELO in njivo prodam. Tel.: 43 150, m4530 TRISOBNO STANOVANJE, 77 m’, S telefonom, prodam za 99.000 DEM. Tel,: 061 344 745. mpp VINOGRAD v Tomaskutu prodam. Stjepan Varga. Ferkeutinec 17. tel.: 042 866 159, tn4729 GARSONJERO, opremljeno, najamem v LJUBLJANI za študenta v bližini ELEKTROFAKULTETE. Plačilo po dogovoru. Ponudbe po tel,: 21 017 (od 8. do 15. ure) in na 21 282, po 17. uri. m-4548 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti na Lendavski uUcl 57 prodam. Stanovanje na ogled vsak dan od 15. ure. Informacije po telefonu od 8. do 14. ute: 43 108. m-4či01 Popravek naslova iz tutisl&f, priloge, ki je izžJa 27. 5. 1J*5 Frankova kmetija; ^rank,Slamnjak33,692'lt)li‘- toraer. Tel.: 82 138’ KROŽNO ŽAGO, binf*'??? beljnikom, prodam. Td- * m‘1544 t PREKLIC! Preklicujem mesec M. 5*^ stiča za mleko za t,. vpis v HK Panonka 13619-2. Mihael Manč. m4510 PREKLIC! Preklicujem plome, izdane 105/1. Srednja izobraževalna tl . jpjg _____ _1_1_.vsdroP.tk, smer elektrikar energetik. > kor.Adrijanci. ni45Cl9 PREKUC! 1- Ijtičnega spričevala. St^ 212. izdanega 15.6.1^’ Šandor. roj. 30.5.1962. TvS' m4514 PRIKOLICO ZA Adria 450 in osem prodam. Anton Benko. a. Tel.: 21 188, zvečer. m4511 ŠTEDILNIK ZA jiri* nje MIV. s pečico, star - European Fashion Design Murin tradicionalni DAN ODPRTIH VRAT bo letos organiziran v soboto, 5. junija, v enoti Tovarne ženskdi plaščev v Čresnjevcih pri Gornji /tadgoni. V času od JO.OO do 13.00 ure vas bomo v enoti z veseljem sprejeli in vam razkazali v letošnjem maju razširjene in modernizirane proizvodne prostore. Prijazno vabljeni! 7 tednov, prodam. Tel,: 061 198 281. m4541 DVE BREJI KRAVI, kontrola A. pnk dam. Tel.: 55 075. m4545 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, najboljše pasme v Evropi, cepljene, prodajamo poželo konkurenčni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja), jože Špindler. Zgornja Rotica 9, pošta Zgornja Ščavnica, tel.: 062 732 036, Večje količine pripeljemo na dom. mpp NESNICE MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni 450 SIT Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčee v Bakovcih, tel.;43 070, ali pri Darinki 2;amuda. zidarstvo, Galušak 6, tel,: 68 044. mpp NESNICE MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavci h, tel,: 24 393, ali v gostilni Železen v Beznovcih, tel 49 025. mpp BREJE SVINJE prodam. Satahovci 33. tel.;26ftSl. m-4892 Vui^a Gomil« 85. JU5J3 razno osemreh^fj^ HIŠO MARLES, razstavljeno, prodam. Tek: 32 548. » KOSOV , Jiu-_| barve, prodam lOTi nove in Se nerablt«* govci 48, pn Gomji * 012398 BALKONSKA VRATA Jelovica mpp JAW0 3S0 TS. 1 do aprila 1994, prodam. letnik ...ndani. Cei® s 5S***'............. TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO * PODJETJE, d.o.o. PODJETJE, d.o.o. Odslej tudi v Glavni ulici 107 v Dokležovju. 69201 PUCONCI 103b telefon: 069/45-011, 45-012 telefaks: 069/45-012 AGENCIJA ALBATROS, ženitna posredovalnica. Inf, vsak delavnik od 16,00, po telefonu. Telefonska številka je 063411 648. Mariborska 3, Celje. - kmetijsko mehanizacijo iz uvoza - traktorje UNIVERSAL - kosilnice BCS, OLEO-MAC - škropilnice in črpalke GRADBENI MATERIAL: ŽELEZNINSKO TEHNIČNO BLAGO: - stavbno pohištvo KLI Logatec - fasadne ploščice in opeko iz opekarne Brežice - cement, apno, maltit - - pločevino, cevi, inštalacijski material, - stroje in orodja - vso drugo železnino TELICO, 9 mesecev brejo, pujske in molzni stroj VITREKS prodam. Beračeva 9, tek:66 226. m-4S36 TELICO, brejo osem mesecev, prodam, Tel.:62 500, m-4117 KRAVO, mlado, brejo 8 mesecev, prodam. Dobrovnik 125. ali tel.:79 380-m-4608 PRIVESNICO s teletom, A-kontiola. prodani. Domjan Šalamenci 17, tek:45 075. m^t620 posesti motorna vozila MOPED TOMOS SLC 15, letnik 1981, vokvan, prodam. TEL.:22 449. M-4550 FIAT RITMO 70. letnik 1986, modre barve, prodam za 40.000 ATS. Klavdija Kuster. Sp. Ivanja 12. 01-4110 ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam Krealin. Cven 14 a. pošta Ljutomer tn4938 ' MOPED APN 6 S, letnik 1988. v dobrem stanju, prodam. Tel.: 81 655. m4939 LADO 1300, letnik 1985, prodam. Do-vHtija Lipič. Kot 12. tel,: 76 317. popoldan. m4749 BT 50 prodam. Igor Sobočan. Gomilica 2. tn4501 ŠKODO 120 L. z majhno okvaro motorja. kleparsko obnovljeno, prtxlam. Dolga ulica 100, Moravske Toplice. mASOZ JUGO 45 A. dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Tel.: 57 193. 014519 R 19. prva legisuadja 1,2.1991. prodam. Tel.: 32 649 014521 MOPED TOMOS AVTOMATIK. nov, ugodno prodam, Severjeva 7, M, Sobota. 014525 ŠKODO FAVORIT, letnik 1990. registrirano vse leto, prevoženih 24.000 km. in elektronik 90 prodam: Kutc^. Koša-rovci 22. tel.: 54 097. m4526 LADO 1206 karavan, ter vino (»cepljeno«) zelo ugodno. Brezovci 41 b. Tel.: 45 294. m4547 Otvoritev bo v soboto, 5. junija, ob 10. BCS 6, 29 arov, možnost razdelitve, v Segovcih, prodam. Tel.: 062 734 237, po 17.00. in4107 GOZD z gradbenim lesom. 53 arov v Otovcih, prodam, Tel.:22 742. Mašaj. in-4618 GRADBENO PARCELO v velikosti 6,65 a, v Apačah, prodam za 10.000 DEM, Sapač. Žepovci 97. m-41t3 ZAMENJAM TRISOBNO STANOVANJE na Mladinski 16 (Trate) v G. Radgoni za enakovredno v Murski Soboti, Naslov na upravi. Tel,: 62 386, zvečer, m.op TRISOBNO STANOVANJE, 76 in< Lucija-PortotoŽ, prodam za 115.000 DEM. Tel.':066 70 40, po 15. uri. m pp : GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel,: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. termo, 100 x 200, oova, prodam 20% ceneje. Jože Zagorc. Kraroarovci 18. 69262 Rogašovci. 014532 REZERVNE DELE za motor Ursus 335 prodam. Gančani 24. tel: 41 149 m4535 PICE IZ KMECKE PEČI Lovski dom Cankova ZELO UGODNO! Otroške, ženske in moške poletne majice in hlače bennuda od 300 do 1.600 SIT; platneni copati in natikači od SOO do 1000 SIT ter vse za prosti čas . Ležalniki - 2.200 SIT, stoli - od 800 do 2,000 SIT, blazine - 2.800 SIT. žoge od 200 do 1000 SIT. otr, baloni za vodo -400 SIT in rokavčki - 400 SIT. - Priporoča se trgovina Rugelj, Getlerov-ska 11, Černelavci. Tel.: 32 920. m4537 VARILNI APARAT, tip 140-160 D21, s kisikom, nov. še nerabljen, prodam. Lendavska 43 a. M Sobota. Tel.: 31 281. tn2369 DVOJNA NOTRANJA VRATA, leva in desna, luženi hrast, širina 80 cm. prodam. Tel.: 24 579. m2397 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zak- UuCnega Živilska spričevala, izdanega leta 1983, tehniška šola Maribor, Siani- slav Kerec, Kruplivnik S2. m2399 AVTOPRIKOLICO prodam. Petanjci 76. tel,: 46 572. m4518 TRIFAZNO VODOVODNO ČRPALKO. z elektrostikalom in tlačnim stikalom (novo art. Garvens) in vodovodni. pocinkani, 120 I rezervoar prodam. Urarstvo Pustai. tržnica. Tel.: 21 927. m4522 MOŠKO KOLO - specialno na 12 prestav ž opremo Shimano belo modre barve preo*- ■ 147. LT 2K VW. s do 10 m. prodam iai. AMOS 061 191 7^. AMOS 061 191 760. 23 632.25 156- ® ’ >1 ponudba, uspeh raj^^juvsiifl ‘ 1 in prijateljevanje za jino. T^GO BELINE, vanje, prodam Tel,,« Tel.:J' ■ti Aš^MOBILS^ , TABLICA na cesti Videm-NarilJ’^ telja prosimo. ** 1 Stanislava Kegl. 60 044. zvečer. m-4609 SATELirs/asisreimf^/^fg (s^o 599Df3ft it isamo u-■ ,, 499 DEM. Z "»"JS j 47VUEI«. tudi na obtoki- 70021. SEDEŽNO . ohranjeno, pro®" M n Tel,:61 601, rvečer- m-l612 PREKLICI nilne knjižice- ' Panonka M-SDbo“' Slnci 18. ni-1613 PREKLIC! ____________ nilne knjižice !’•. ' i; HKS Panonka. l« L tolin. Ivanci 61 m^l5 BRAKO Si staro dve leu.up^"*^ J 351. in-4622 3.5 tl* f IZjJWCJI& III VVLLIJIOlk VIklU v .h." P*'* m{ *' '7 pihala in za odigrano Tišino. Posebna '’'^^(slt’*^^ltt’'",js’ tozd Oblačila za oreaniziran noereb, mi' tozd Oblačila za organiziran pogreb, ®}. vse>? .ili'1 ' sodelavca, govornika sindikata in KS. U™ia i 1 sooeiavca, govornisa stnaiKata in m. ..ju, ii' . prijateljem , sosedom, posebnu sosedu Nor ^ juilt ga spoštovali in ga v 1, pu^uiiu -J tako velikem številu P”- poti. Neulolailjiva žena Marfja, hČnka Simoa* * in Zofija z dnižmama ter drago 11*" “ 1?; I junija 1993 stran 23 SlitE laiif )lj“- »i** it »J r L*? joaJ 1113 « ■ “fato 3»;^ Modul ^i. br« m Informacije po lel.: 23 •4617 JflSKllC! veliavncist Dl-Gostinski Soli v Ra-"•)h. na Gosiinski Soli v Ra- KANAUSKA FIRMA ADL išče M-stopnika za l‘umuije, tel.: tMW 75 792. m-47J9 AMOS 061 191 760, neprekinjeno, (105 23 632, 25 156, od g. do 18. ure, velika ponudba, uspeh zagotovljen za ženitev, prijateljevanje za vso Slovenijo in In- V SPOMIN ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapusti! naš dragi mož, oče in dedek ,.i3^ »n«* 5^ #{iS Lil fK«* F* 01' ? !S' »s jino m pp delo ZASI.lIlriJT Sir TeleJonska V OelavnLi-a a- .. a_______ '' jamici in na terena bhtoii^, ^|wslnni). Ponudbe tjlf "■»« M2 795 3(jg * na storitve IZDELUJEMO BALKONSKE STOPNlSČNE OGRAJE, stopnice in opravljamo vsa druga mizarska dela. Titan. Murnova 13, Krog, teL;2Ci 159. mpp ROLETE, Žalitžije in lamelne zavese izdelujem in monUrarn Rugelj, Černe-lavci. Gederovsfca 11, Tel.: 32 920. m4538 FRIZERSTVO PiCOLO. Prežihovega Voranca 5 v Murski Soboti, se priporoča s svojimi uslugami. »Trajna« 1.600 SIT, Dvodna« 400 do 600 SIT, pričeska s fenom 400 SIT. Tel.: 24 652. m4538 ' Sonce bo vzhajalo in prebujalo I I I ? D r# if* .t' / i ■f 1* I 1 “ 'j® počastili ni. /lil Fiznjo Jože Raščan iz Žrnove 8 »Ni hujših bolečin kol srečnih dni spomin :« Te misli si pred enim letom sama zapisala. Mi, draga Vanjica, smo se prepričali o tvojih besedah. Nerazumljivo prezgodaj si potrkala na nebeška vrata, toda vedno si bila, si in boš ostala med nami. Vsi bodo dosegli svoj cilj, le ti ga ne boš. Zelo hudo nam je. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maSe ter pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala njegovemu osebnemu zdravniku, posebno sestri Marti, osebju internega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota in Psihiatrične bolnišnice Ormož. Hvala g. župniku za cerkveni obred in pevcem za odpete Žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in govorniku g. Žižku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žaluiofi v$i njegovi iivljertje, a tebe ne bo zbudilo. Ob večerih bo vabilo k počitku in tudi takrat bomo sami bedeti v noč. Vinska trta bo rodila sadove, ki jih ne boš okušal, in pisale se bodo knjige, ki jih ne boš veČ prebiral. Vsi, ki te imamo tako zelo radi, bomo čakali na tvojo besedo in ne bomo je slišali. A ostala bo tvoja ljubezen in spomin na bogato iivljenje, iiveto s tabo. ZAHVALA Na svojo poslednjo pot je v nedeljo, 25. aprila 1993, odšel naš dragi Jože Gyergyek iz Gornje Radgone na njej pospremili ter s cvetjem in iskreno njegov spomin, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi ■n ga neizmemo pogrešamo A razpadel, Zemlja. ZAHVALA atiju, mami in Simonu ZAHVALA 19. aprila smo se poslovili od naše ljubljene omame Helene Kukel roj, Gomboši Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za cvetje, darovane maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala zdravnikom in sestram kirurškega oddelka III bolnice za pomoč in nego, še posebej g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. žalujoči, vsi njeni V SPOMIN 3. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mati, snaha Marija Perko iz Dol. Slaveč 54 a ^64. je brez besed za vedno odšel Rranc Vaupotič Lukavee pri Ljutomeru vsem sorodnikom, znancem in nam v teh trenutkih stali ob I' ter v druge ^tiriL^ ‘ovcem, gasilcem, oevcem : namene. 'nkc, ; £ ' U’ n a gasilcem, pevcem za odpete g- župniku za pogrebni obred ter govor-’''kotna za besede slovesa. ^si, ki smo ga imeli radi 'I J Išje si dragi mol, očka in dedek, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna in dobra roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 56. letu starosti nas je tragično in brez slovesa zapustil naS dragi, dobri 'n skrbni mož, očka, dedek in brat Jožef Fibula iz Uiidincc 1 našega dragega Jožeta se li ob stra^*^’ '' težkih trenutkih ML’ -^iii. Ne. >lan ' '"d® obred, pevcem za odpete ialo- * druStvom besede ob odprtem grobu, ^tliV'^*'' ’iP'^*;dvsem domačemu, vsem sose- 1 lltu.j. ■ ™rririi in znancem ter vsem, ki so ca S,;, "J^aadomtv^^Premili ie en: iit Antonija z možem Vinkom, ■'•'liiani, d®”?’ t*rat Janez z družino ter sestri 'b nam izrekli ustno in pisno sožalje, 'R za svete maše. Posebna zahvala in znancem ter vsem, ki so ga -t'- li cJo njegovega preranega " enkrat iskrena hvala! lijana 'n Hvitna z družino Še vedno ne moremo dojeti, da smo te za vedno izgubili, svečke in cvetje na tvojem grobu so dokaz, da se nikdar ne vrneš med nas. Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: mož, otroci, tašča in svakinja z družino Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bito iivtjenje, vsakega osrečili si znala, vendar pred usodo neizbeino vja nemočna si obstala. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, sestra, babica in prababica Petronela Ružič iz Murske Sobote Ob boleči in prerani izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, iztekli sožalje, darovali vence, - - - ■■ tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti' Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju v Mariboru in Murski Soboti. Posebna hvala g. župniku Režonji m govorniku Merklinu ža poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. cvetje in jo g- v Žalujtrči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Minil je mesec dni, odkar smo se zadnjič poslovili od dragega moža, očeta, dedija in pradedija Franca Pintariča iz Beltince Zahvaljujemo se pevcem, gospodu kaplanu in govorniku Avgustu Farkašu za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Maja vse cveti in dehti, tebe, dragi, več med nami ni, na tvojem grobu ročice Cveto, ki grenka solza jih rosi- V SPOMIN Ivanu Pergarju iz Turnišča 30. maja mineva sedem let žalovanja, odkar smo se poslovili od dragega moža, očeta, dedija in tasta. Žalujoči vsi njegovi 1 T,; > ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi tast, tiedek in pradedek Antal Koloman iz Motvaijevec 58 Ob boleči izgubi se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter grob prekrili s cvetjem. Zahvala g. duhovniku, g. Škaliču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala! Motvaijevci Žalujoči: zet in vnuka z družinama .4^; .V V SPOMIN 5. junija bo minilo pet žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zet Štefan Žohar iz Doliča Vsem, ki se ga spominjate, najlepša hvala. Vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Jožeta Mariniča iz Logarovec 48 SC iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijale-Ijem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala gasilskemu društvu Logarovci in govornikoma za ganljive poslovilne besede ter pevcem za odpete pesmi in odigrano Tišino, Hvala g. župniku za cerkveni obred. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči sin Jožko z družino ^2.6.1993 I D ■si •3 EC :KK1 NI Markovska sekcija prekmur- ! sko-prleškega planinskega dru- | I štva, ki jo vodi Lizika Baligač-Planinska Mama iz Beltinec je vložila tožbo proti slovenskemu cestnemu param in i str- , SITU, ki ga na teritoriju suve- ' rene prekmursko-prleške repu- i blike zastopa Vito Gyorek-Vi. : . afex Leninisticus ' Sekcijini zemljemerci so ob naj-novejSih meritvah markovskih j višinskih točk izmerili, da naj. višja markovska gora ni več : Rakifan^ki breg, ker so ga pri ____■?-! --U-*: gradnji nove ceste za 77 centi- metrov znižali. S tem so istočasno znižali tudi gorski masiv, ki je pomenil jezikovno, kulturno in antropološko mejo med Ravenci in Dolinci oziroma Marki. Najzna6lnejša jezikovna razlika je bila doslej ta, da se do Ra ki danskega brega od markovske, to je jugovzhodne smeri, pravi »jabuko«, »jes« in podobno, na drugi strani pa »džabuka«. »džes« oziroma »ges* in podobno; kulturna ra-ilikai Ra venci pravijo spolnemu aktu a tergo, to je od zadaj, »zgoričke strani«, Marki pa »od sevra krd«; antropološka različnost je ta, da imajo po meritvah zemljemercev ozi- roma topografov Ravenke glede na nadmorsko višino svoje »oneje« v povprečju nekaj centimetrov višje kot Dolinke. Ker je sedaj zmanjšana stoletna naravna pregrada, bo prihajalo do živahnejšega plemenskega mešanja in dialektoloških trčenj, povrhu pa bo potrebno ponovno izrisati vse zemljevide in popraviti turistične vodnike, ki bodo odslej kot najvišjo markovsko točko navajali Liplan-ski breg, to je gorski prelaz med Beltinci in Lipo. Ker »svetovalno« podjetje Poding. ki ga je po zapovedi Gustija Grofa -Agostona Pa-nonkinoga za potrebe svojega vladanja ustanovil nekdanji predsednik soboškega izvrš-\ nega sveta Ivan Obal-Idži (zdaj na sezonskem delu v Ljubljani kot slovenski podminister za kmetijstvo), vodi pa ga Milorad Vidovič-Mali vedno Bosanac še »poravnava družbene obveznosti« (glej prejšnji Vestnik!), je jasno, da je Vidovič Se vedno v socializmu. Ko bo v kapitalizmu, bo plačeval davke in tega sploh omenjal ne bo, ker bo to samoumevno. Jože Špari-Josif, predsednik območnega odbora Delavske stranke Slovenije za Pomurje, na vprašanje, zakaj se pomur- ski proletariat ni združil v Združeno listo socialdemokratov; »Tudi mi poslušamo navodila iz Moskve, toda od Jelcina.« I Lendavski pododbor Neporočenih kmečkih fantov, ki de- tuje v okvirju SKZ in ga vodita j Anton Vučko ter Ciril Gerič, je preprečil ugrabitev Tanje Donko- Tanye iz G. Bistrice, ki je bila izvoljena za drugo spremljevalko »Super-Li-mis- sice«. 1 Herman Ugrabitelje je poslal I Kisilak-Markograb. načelnik goričkega krožka za uničevanje ravninskega kmetijstva. Krožek deluje pri kmečki sekciji socialdemokratov. KESIMrt KONJ I J Lendavski pereči. 20. JUBILEJNI VESTNIKOV VLAK 12. JUNIJA NA GOLTE, V SAVINJSKI GAJ, V RADMIRJE IN LOGARSKO DOLINO • Vsi potniki se bodo peljali z gondolo na Golte, kjer šumijo stoletni gozdovi, teče bistra studenčnica in Je prečudovit pogled na slovenske planine in doline. • Vsi si boste ogledali zakladnico dragocenih mašnih plaščev v Radmirju, ki sojih darovali evropski kraljevski dvori. • Sprehodili se boste lahko po Savinjskem gaju, po parku slovenskih vrtnarjev, kjer cveti na tisoče rož. • Z avtobusi se bomo vsi zapeljali po Logarski dolini, se ustavili v najlepšem delu. Rajali bomo tam in veselila se bosta človek in narava. • Poceni nakupi oblačil in drobnih gospodinjskih aparatov, , • PRIJAVITE SE LAHKO NA UPRAVI VESTNIKA OD 14. MAJA • CENA ZANIMIVEGA IZLETA, KI GA ZNA ZA VAS PRIPRAVITI LE VESTNIK, JE 2.800 SIT. Mali gospodinjski aparati, d.o.o. Nazarje, Savinjska c. 30 Glavni pokrovitelj idriašlc zavarovalna družba d.d. koper Radgonski mehurčki Naša ljuba Radgona postaja Čedalje po- Sobočane c, ki pozna pisarniško delo izvršnega membnejša. Ste videli, kako je bilo napeto sveta. Slednji bo odslej največji strokovnjak v soboto, ko so maratonci tekli skozi mesto in za gradbeništvo in urbanizem. Kaj moremo, proti mejnemu prehodu? Predlagam, da orga- eni so sposobni za vse. Mogoče pa tiči zajec nizirajo vsak teden kakšen maraton ali kole- v drugem grmu! Slišal sem namreč, da dolo-sarjenje - nam vsaj ne bo potrebno prenašati čena dela na gradu opravljajo brez gradbe-tovornjakov z odpadki iz klavnice in traktor- nega dovoljenja, mogoče so pa tega Brenčiča jev z neznosno smrdečimi odpadki iz farme nastavili zato, da bo vse to šlo skozi brez v Podgradu, ki vozijo te stvari sredi najhujSe problemov. Ta omenjeni gospod je namreč vročine nepokrite skozi mestno središče, Eko- tudi sestavi! pogodbo o najemu gradu za g. loško bi bilo tudi, Če bi končno dobili dovolje- Hercoga. SliSal sem, da je Tobak vloži! tožbo proti nje za vožnjo s čolnom po reki Muri. Turisti bi . . poleg lepe narave na levem in desnem bregu RUC-u. A zakaj? Si mislite, kako jim bo reke Mure lahko občudovali tudi rdeCe-rjave poslej upadel promet v njihovi kletni pivnici. izcedke iz klavnice v Gornji Radgoni in tam- ker so zbrisali semaforje med občinsko kajšnje kanalizacije, rjave odplake iz farm zgradbo in Tobakom? Predlagam, da Tobak v Podgradu in NemŠčaku in odplake z zani- preselijo na novo tržnico, kjer je tudi več mivo vsebino, ki pritekajo iz krajev ob reki, parkirnih prostorov. Veste, zdi se mi. da ti čudni predpisi Ljubljančanov nič ne poma- No, pa pustimo to. Tudi v občinski zgradbi gajo; resda so ukinili prehode za pešce in je marsikaj zanimivega. IzvrSniki se bodo obo- parkirne prostore ob cesti... toda kljub temu gatili z dvema novima članoma - menda so ju se bo še vedno hodilo Čez cesto in parkiralo na sprejeli v Četrtek na dodatni (dopolnjeni) pločnikih. Razlika je le ta, da sedaj več ne skupščini. Eden je kmetijec, ki se je nekaj bodo krivi šoferji, ki divjajo skozi mesto. Pra- časa ukvarjal tudi S prašiči in bo zdaj skrbel za vica pa taka! gospodarstvo v občini; drugi pa je pravnik, Radgončan L Vozniška dovoljenja Delavcem obeinskih organov za notranje zadeve se opravičujem, ker morgjo zadnjih štiri-najsi dni delati več kot tedne pred 20, majem. Opravičujem se tudi fotografom, ker $o od omenjenega do današnjega dne izdeledi več fotografij kot V prejšnjih lednih. Vzrok za tako trpinčenje pa je v mojem članku Zamenjajmo doku- mente, l^er sem zapisal; »Vsekakor pa Je treba do 25, junija zamenjati vozniška dovoljenja, kajti s tem datumom bodo vsem potekla.« In zdaj tisto, kar je pomembno; VOZNIŠKA DOVOLJENJA “ JE TREBA ZAMENJATI DO 25, JUNUA 1994, TOREJ DO SREDINE PRIHODNJEGA LETA. Ne hitite torej s slikanjem, De delajte gneče oa občini, saj je pred vami še leto dni časa. S. S. Cene sadja in zelenjave VRSTA Jabolka I Jagode Pomaranče Limone Banane Hruške Mladi krompir Solata Mlada čebula Česen Kotanje TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA lOO,«] 30,00 140,00 09,00 140,00 120,00 150,00 150,00 350,00 140,00 L 75,DO 260,00 60,00 1 110,00 : 120,00 120,00 ' 100,00 , 150,00 ■ 160.00 340,00 ■■ 130,00 i TOTI in TOTA iz Lotmerka Slišati je, da se nekateri precej zanimajo, kdo naj bi bila TOTI in TOTA iz Lotrnerka, oziroma tisti, ki to piše. Tako so namreč rekli v Soboti, pa tudi v Lotmerki so eni že delali ,preiskavo’. To je, kot se zdi, pomembneje kot tisto, kar je napisano. Kdo si sploh upa ,Šinfati’ pa .pisariti’ o naši občini in naših .svetih’ Prlekih? .A krivec ne želi, da bi ga pozvali vun, ka bi se hitili, ali pa da bi ga keri mohno ta ka bi jemi tace potro pa še lampe razbija. In kdo bi bil tako nor, da bi kaj takega tvegal? No, da vam bo vsaj malo lažje, vam eno skrivnost vseeno lahko i2dam(o); TOTI in TOTA nista vedno isti osebi; tisti, ki se bglaša(m) iz Lotmerka. ju iščejm) zdaj tu, zdaj tam. In kot je zadnji čas v modi. sta te dni tudi onadva malo prisluškovala, kaj ljudje govorijo v eni od lotmerških fabrik. Še posebej vroča tema je bila o delavcih s Hrvaške, ki jih je tudi v njihovem podjetju kar precej, v vsej občini pa okrog 340. Avgusta jim pretečjo delovne vize. Ali naj si še naprej služijo slovenski kruh? TOTA je o tem rekla: »Jaz bi vse odpustila, zato ker nam je Hrvaška nabila tako visoke davke za vinske kleti, češ da so to ,kuče za odmor’, in ker moja hčerka zavoljo njih ne more dobiti službe,« TOTI pa je dugačnega mnenja: »Bil sem v Nemčiji. Tam so odpuščali samo slabe delavce ne glede na to, od kod so. Tako bi morali ravnati tudi pri nas.« Vi pa ... kak čete. Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomubiluy v Murski Soboti so prodajalci minulo nedeljo pripeljali 6« avtomobilov, lastnike pa je zamenjalo S vozil. Znamka avtomobila Zastava 128 Zastava 101 Zastava 101 Zastava 101 Renault 4 TL Mercedes 190 D Golf JXD Renault 5 Opel kadet 1.6 D Renault 9 Regata 100 SiE Lada 1, 3 Vugo 55 VW 1300 TIT- "R ■ Letnik 1987 1986 1983 1986 1982 1986 1990 1991 1986 1988 1987 1985 1990 1975 Prevož. km 87,000 82.(W0 91.000 56.000 114.000 68.000 56.000 20.500 120.000 49.000 85.000 97.04X1 45.001! 122.0(Xt Cena 220.000 SIT 1.800 DEM 1.600 DEM 2.000 DEM 1.500 DEM 28,000 DEM 15.0(X)D£M 11.600DEM 12.00 DEM 9.800DEM lO.OOODEM 2.8OODEM 5.500 DEM 2.5(WDEM V četrtek me je pet minut pred drugim televizijskim dnevnikom poklical Geza. Očitno je vedel, da te oddaje ne prezrem, četudi bi zaradi tega krave ostale brez večernega obroka, zato me je naSel doma. Bil je neposreden: uLe kaj te je pičilo, da se toliko spotikaS ob Madžare? r Odgovoril sem mu, da čisto nič, saj je tudi moja snaha te narodnosti. Dodal sem se, da se z njo veliko bolje razumem kot z mojo staro. aPotem pa ne piSi tako dvoumno, • mi je Se svetoval in odloiit sluSalko. Da bi popravil vtis, sem hotel ie danes napisati nekaj stavkov po madiarsko, a m in ni šlo. Poteklo je namreč ie več desetletij od okupacije, ko sem se moral učiti madžarščine. Še sreča, da sem hodil k božji sluibi, saj tam ni bilo take prisile. Zdaj sem na pomoč klical snaho, ki je hodila v dvojezično šolo v Lendavi, a prave pomoči od nje nisem dobit. Veste, kaj mi je dejala? Govoriti da seveda zna, ž madžarsko pisavo pa je bolj na tesnem, saj da ima veliko več črk kot slovenska abeceda, na njih pa pikice, črtice, enojne in dvojne ostrivce... Razumel sem jo, saj če bi jo prisilil, ne bi bilo dobro. Obljuba - znak dobre volje - pa ostaja. Že vem, kam bom hodit do-tedaj, dokler ne bo »zalaufaD etnično čist madžarski zavod za informiranje, kjer bi mi morda pomagati pri prevajanju. V podružnico lendavske službe družbenega knjigovodstva bom stopili Na njenem poslopju sloji na prvem mestu tabla z madžarskim napisom, šele na drugem mestu pa je slovenska oznaka te firme. Kar tako naprej. Naj se ve, kdo je kdol Da pa postavitev te tfible in moje pisanje ne bi delovala »šovinistično«, naj zapišem, da je posredi verjetno višja naravna n?' ■ sila, pred katero pa močni. V bližnjem parka, je bila nekoč občina, zda/P“ ‘ banka in SDK, močna daš, J tako imenovane energeis , nice. Te naj bi bile Se P , Sli f Trojici, kjer je ■ i židovskem . dolgi (razvpiti) Dolgi pri javnih vodnjakih v .. čevi ulici. Zmedle pe za v I iidovskem niso cevi Ulici, zmini z--tistega, ki je dal postavila ampak še množico dragi . ■ katerimi pa P^adpisant^^ Črna Ovca. Samo nekaifl v trgovini nasproti vadai^’^-. rteinfi bilo «■ -■* . preveč zaposlenih, ^-ifsi Ičmalu je f™? i eden odšel. Kmalu ■ % iL' drug in zdaj m prevelikem številu . bližini je vzgojo, ki pa P v Sen, kajti »firmam (enojezično - aSn-D^ z napisom na steklu .| okvirjev. Na Partiziir pr. kdo p tedaj, ko sta kCUU/j • - iena, sta en» bdje- kong ne pozabita- Osamlia^‘' t Turnišče: cene Rejci so pripeljali prejšnji četnek ob 7.00 ' pujska. Pujski so bili stari od 8 do 10 tednov in t®*" g.OO^ I kilogramov. Kupci pa so jih kupili le 27 in zanje plač J 12.000 tolarjev za par. 120 let tradicije n Pomurska banka L . _ __ Vaša dom^ .|l? Menjalniški tečaj Pomurske banke 1. junija 1993, ’'*^*'l* 'I od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 1. junija ,ual993wi Država Avstrija Francija Nemčija Italija . Snca |Žda Enota 100 100 100 10« 100 1 Banka Slovenije ' 978.1222 2,037.8692 6.882.3682 7,4536 7,689.6700 109,7049 Nakup _ 980.00 2.0* ■ »i -^1 ' 6^980, '7.Sb5^.p..--^ ■ 5o8,i« Obrestne mere za tolarske vloge od 1- HranilriQ_yloge Tekoči in žiroračuni_ _ __________ Tolarska varčevalna knjižica______ Dovcliena prekoračitev na TR Nedovoljena prekoračitev na TR VEZAVA________ ___________ Depoziti od 10 do 19 dni Depoziti od 20 do 30 dni minimatni znesek vezava: 30.000,00 SIT Depoziti Od 31 do 90 dni: do 50-000 SIT nad 50 000 do 100 000 SIT ____________nad 100.000 SIT _pepoziti nad 1 mesec _____________ Depoziti nad 3 mesece: do 50 000 SIT nad 50 000 do 100.000 SIT _____________nad 100,000 SIT Depoziti nad 4 mesece: do 50-000 SIT nad 50 000 do 100.000 SIT ____________nad 100.000 SIT Depoziti nad 5 mesecev: do 100.000 SIT nad 100.000 SIT Depoziti nad 6 meaaoav: do 50.000 SIT nad 50-000 do 100.000 SIT nad 100.000 SJT . _. Depoziti nad 12 mesecev Depoziti nad 24 mesecev Depoziti nad 36 mesecev Obr, ■ 60% OD 60% OD R,.. f99J R » 3%,. R -t- 20%. R -r 40%. 'i>5- ■Tidi ------------- R h 1% ■ 57* 1-1 . rHflA I I . n + 2% R + 6% R 4- 0% R I- 9.5^„ R J_3^. B t 6% R H 8.5% R +- 3'’^-... R + 7.5% R r 9% R r 9.5%,.- R + 9% iij >S 16I-. 2. 2j. R + 9-» J TB^ R h 8% R t- 10%, 4 S R + io,S2^... R H 11% R 115% R -b 12%- 4^