128. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. junija 1903. XXXVI. leto. 2ha]a V8ak dan zvečer, izimsi nedelje in |prazDJRfc. tei velja po posti prejeman za avstro-ogrske i««eie s* vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tujo deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Narnaročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če. se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj bo izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu fit. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. Slovenski Narod'1 telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. »Narodna tiskarna" telefon St. 85. u ■ Protestni shod goriških Slovencev proti hrvaškim razmeram. Goriškim Slovencem je bilo tudi )ri nastopu proti madžarski kruto-vladi usojeno, da ne postopajo solidarno. Kakor slovenski svet že ve, 0 hoteli naši klerikalci tudi to veli astno misel vporabiti za svojo ban-ierotno politiko. Ne da bi obvestili naprednjake, so sklicali občni zbor društva »Sloge«, ki je prišla pri na- odu že popolnoma v pozabljenje, 1 že dolgo ni imela občnega zbora n nima niti udov, ker, kolikor mi vemo, že dve leti ni nikdo plačal ianarine. In še celo kak shod naj i to bil! Poleg manifestacije za ase uboge zatirane brate se je melo razpravljati tudi o — c. kr. metijski družbi! Na tak nastop je al izvrševalni odbor narodno naredne stranke primeren odgovor s em, da je sklical javen shod v srcu Grorice, in sicer tak, h kateremu je mel pristop vsakdo. Povabljena je lla tudi jugoslovanska socialno emokratična stranka, ki je poslala ct svojega govornika sodruga Ko pača iz Trsta. Shod se je vršil na vrtu Kate-rinijeve restavracije včeraj ob 11. dopoldne. Naroda se jo zbralo toliko, da je bila pač opravičena beseda gosp, Gabrščeka, ki je rekel, da vkljub temu, da stojimo pod vtisom žalostnih dogodkov na Hrvaškem, mora človeku veseliti srce, ko vidi, da je prihitelo toliko ljudstva iz poiulaške Gorice in bliŽDje okolice skupaj. In bila je množica ljudstva vseh slojev, vseh starostij, tudi nase ženstvo, gospe in gospodične so bile častno zastopane. Lahko rečemo, da jih je bilo veliko nad 2500 ljudij. Okoli govorniškega odra sta vihrali dve črni zastavi pa ena slovenska in hrvatska, okrašeni s črnimi flori. Mnogo udeležencev je nosilo črne kravate, črni flori okoli rokava so bili prepovedani. Shod je otvoril gosp. A. Ga-bršček, ki je pozival navzoče, naj se držijo dostojnih mej in se varujejo vsakršnih demonstracij proti drugim sodeželanom, da se ne zgodi kakor drugod, da reči, ki se zgode* po shodu, potisnejo v ozadje ono veličastno manifestacijo, za katero se ravno gre. Predsednikom shoda je hil izvoljen gosp. dr. Rud. Grun-tar, ki je po kratkem nagovoru dal besedo govorniku narodno napredne stranke, gosp. dr. Dragotinu Treo. V drastičnih barvah je slikal gosp. govornik sedanji položaj na Hrvaškem in vzroke, zakaj je to, drugače mehkosrčno ljudstvo vzrojilo in nastavilo svoje prsi c. in kr. bajonetom. Narod hrvatski je uvidel, da je zadnji čas, da se upre izkoriščanju, a katerim ga Madžari izsesavajo kar sn gros, komaj pričakujoč, da izgine ta narod v madžarskem valovju. Tudi mi smo zatirani, toda nam se izpušča kri le kaplja za kapljo, da to tako ne Čutimo. Madžari pa hočejo kar naenkrat zatreti ves narod, zato je sledil na tak silen pritisk tako mogočen odpor. Tisoči se bo l^jejo na Hrvaškem za svoje pravice, z* njimi pa stoje stotisoči Slovanov 111 Se milijoni drugi narodov sočust- vujejo ž njimi. Ta hrvaški odpor pa je opravičen, ker zgodovina dokazuje, da je prišel do svojih pravic in veljave edino le oni, ki je brez strahu, odtočno zahteval, kar mu gre. Govornik je zaključil z »proČ Hedervarv, živela Hrvatska«, in ljudstvo, ki je že prej večkrat burno pritrjevalo govorniku, se ja temu klicu viharno odzivalo. Drugi je govoril v imenu jugoslovanske socialne demokracije sodrug Kopač. Govornik je z ostrimi besedami kritizoval dr. Korberja in sploh avstrijske vlade, se spustil dalje proti dose danji taktiki slovanske politike, ki ni bila drugega, nego politika klečeplazenja in petolizanja. Zahteval je, da se obrnemo na drugo pot, pot odločnega zahtevanja in boja. Dose daj so nas klicali le, kadar so nas potrebovali, potem pa so nas obdarovali s klofutami, katere smo tudi zaslužili. Vlada ščuva narod proti narodu in v tem, ko se narodi rav-sajo, pa jih obtežuje z davki, s katerimi kupuje puške, da jih porabi proti lastnim podanikom. Pridružuje se tudi on v imenu socialno-demo-kratčne stranke protestu proti madžarskim razmeram, kajti ravno njega stranka je morala od Hedervarvja največ pretrpeti. Kot tretji je govoril gospod Andrej Gabršček, ki je prečital naslednjo resolucijo: Na javnem shodu 7. junija 1903. v Gorici zbrani goriški Slovenci in Slovenke vseh stanov izjavljamo: da grozodejstva trinoga Khuena Hedervarvja v Hrvatski in Slavoniji, kjer ni niti sledu ustavno zajamčene osebne in tiskovne svobode, kjer na tisoče rodoljubnih mož in žena, zdi-huje po ječah edino zato, ker so se potegnili za svoje pravo — vzbujajo v naših srcih čustva najbolj ogorčenega gnjeva in odpora, ker kažeje, da je zavladalo pod tem madjar-skim satrapom med bratskim narodom hrvatskim najeklatantnejše brez-pravje, najbrezsrčnejše tiranstvo, naj-predrznejše kršenje veljavnih zako nov in nagodb, najnezakonitejše vsiljevanje madjarskega življa in nje govega jezika v zemljah trojedine kraljevine, najpohlepnejie izmolze-vanje in izkoriščanje naroda hrvatskega v povzdigo madjarske moči in slave, zato protestu jemo: da se pošilja c. kr. vojska na pomoč takemu trinogu, kateremu naj pomaga dušiti pravičen odpor narodov, streljati in zapirati nedolžni narod, — in da po vsem vrhu moramo avstrijski državljani plačevati požrte milijone vseh prizadetih tro-Škov, — in zahtevamo s 1 ) da se odpokličejo iz Hrvatske vsi Khuenovi strahovladi na pomoč poslani vojaki, — 2.) da se iztirajo iz naše države vsi Khuenovi ogleduhi in tajni policaji, — 3 ) da merodajni krogi avstrijski v interesu celokupne države pospešijo zopetni mir in red na Hrvatskem s tem, da se odstrani edini vzrok vsem nesrečam, nemirom, pobojem grof Khuen Hedervarv ter ae začno spoštovati v Hrvatski veljavni zakoni. Nato je gospod govornik razlagal vsebino in posamezne točke resolucije. V tej resuluciji zbrani Slovenci in Slovenke vseh stanov nekaj izjavljamo, proti nečemu protestu-jemo in nekaj zahtevamo. Izjavljamo svoj gnjev in svoje zgražanje nad divjanjem ogrskega satrapa proti tamošnjemu prebivalstvu, ker to, kar on počenja, se mora protiviti vsakemu čutu pravice in človekoljubja. Posebno pa se mora vsakemu poštenjaku vpreti to, da se vojska, katero vzdržujemo mi s svojimi davki, pošilja mažarakem despota na pomoč, da njega, samega podpira v zatiranju pravice in zakona, da strelja v narod s smodnikom, kateri moramo zraven vsega še mi plačati, in da bodo morali naši davkoplačevalci vzdržavati našo vojsko in pokriti stroške, katere napravi s svojim izletom med naše brate. Zato zahtevamo, da se pokličejo naši vojaki nazaj domov. Zraven tega pa tudi zahtevamo, da se iztirajo ogleduhi hrvatskega bana. Druge države pošiljajo k nam detektive, da zasledujejo človeškemu življenju in imetju nevarne individue, hrvaški ban pa zasleduje med nami celo poštene rodoljube, katerim ta azijatski lopov, kateremu lahko vsak poštenjak v obraz pljune, ni vreden, da jermene na črevljih odveze. Dalje pa tudi zahtevamo, da se v interesu celokupne države napravi na Hrvaškem red, s tem, da se odstrani Hedervarv ter se začno spoštovati veljavni zakoni. Naša država hoče s svojo vojsko in-tervenovati v Macedoniji in vsiliti tam reforme, dasiravno je ona sama najbolj potrebna reforem, kajti tudi tu se teptajo veljavni zakoni od onih, ki hi jih morali čuvati. Z današnjim dnem je naša država jenjala, biti ve lesila, kajti ako pojde tako naprej, se zgodi, da sploh ne bo več mogla pošiljati svoje vojske iz svojih mej, ker bo morala čuvati mir ne - le na Hrvaškem, marveč tudi po drugih deželah: rekel sem že, da smo zlasti mi Slovenci pripravljeni, pomagati bratom kjerkoli in kakorkoli bo potreba. Mi moramo stati z Hrvati, ker če padejo oni sami, pridemo na vrsto drugi, da nas požro. Zato je v interesu monarhije same, da oni na Dunaju pri vladi in tisti, ki so še daleč nad vlado, izjavijo, da hočejo napraviti red, v kar ni potreba drugega, da mignejo z mezincem. — Burno odobravanje je pričalo, da je ta ostra resolucija izgovorjena ljudstvu od srca. Bila je enoglasno sprejeta, skupaj s p r i -stavkom sodruga Kopača, ki zahteva, da naj naši poslanci na Dunaju opuste ono taktiko klečeplazenja pred vlado in črno-rumeno zastavo in stopijo vendar enkrat odločno na noge. Navdušeni obrazi tekom seje, viharna odobravanja so pričala, da so ostre besede vseh govornikov segale ljudstvu v srce. To je tudi pričalo ono navdušeno petje, ki se je zaorilo, ko se je po zaključnem govoru gospoda predsednika, zapela »Liepa naša domovina«. Gospod predsednik je v zaključnem govoru zahvalil za mnogobrojno udeležbo in pozval navzoče, naj še enkrat zakli-čejo, »dol Khuen - Hedervarv, živela Hrvatska?« Z hrvatsko himno in »hej Slovani« — je končala ta veličastna manifestacija goriških Slovencev, na kar so se množice molče vsule po Gosposki ulici. Turnerska slavnost. Ljubljana je bila včeraj prizorišče velik ih demonstracij proti nemškim turnarjem, ki so v soboto in včeraj praznovali štiridesetletnico svojega društva. Vsakdo mora priznati, da je slovensko časopisje storilo, kar je bilo mogoče, da vpliva pomirjevalno na prebivalstvo in da prepreči vsako demonstracijo in vsak izgred in kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da je slovensko časopisje pred to slavnostjo postopalo tako, kakor na pr. nemško časopisje pred sokolsko slavnostjo v Celju. Da pa svarila slovenskega časopisja niso imela popolnega vspeha, tega so krive različne okolnosti. Kri ni voda. V današnjih razmerah ima vsaka nemškonacijonalna slavnost v slovenski Ljubljani več ali manj izzivajoč značaj, zlasti pa vsaka slavnost nemškega turnvereina, ker ve vsakdo, kake tendence goji to društvo. Turaverein je nositelj v s e n e m-ške misli v Ljubljani, to društvo je steber nemške iredente v naših krajih in zato je vse nasprotje proti nemškim narodnopolitičnim naklepom osredotočeno na to društvo tembolj, ker se v tem društvu sistematično goji sovraštvo proti Slovencem. Zato pa je že dejstvo samo. da hoče to društvo sredi slovenske Ljubljane uprizoriti vsenemško manifestacijo, razburilo velik del prebivalstva. Kdor hoče pravično »oditi to razburjenje, se mora vprašati, kaj bi se zgodilo Slovencem, če bi v Gradcu ali v Celovcu priredili slovensko slav nost. Mislimo, da bi nastala prava revolucija in da bi se Slovencem preklicano slabo godilo. Kaj seje zgodilo že v Celju! Celje je vendar deloma slovensko, ki leži sredi slovenskega ozemlja in živi izključno od Sloven cev in vendar so bili tam Sokoli napadeni, je bilo mnogo udeležnikov sokolske slavnosti tepenih in ranjenih, bo bile razne slovenske hiše demolirane in slovenske dame obmetane z gnilimi jajci in poškropljene 8 hudičevim oljem. Kako se postopa s Slovenci v Beljaku, v Mariboru, v Ljutomeru, kako se je zadnjič z njimi delalo v Brežicah! To so stvari, ki se ne pozabijo, ki ostanejo desetletja v spominu in ki razgrejejo kri, kadar se jih človek domisli. Turnerska slavnost je obudila spomine na vse te dogodke in razvnela je duhove toliko bolj, ker se je čulo, da pridejo na turnersko slavnost vse-nemški somišljeniki od zunaj, zlasti tudi iz Celja Kri pač ni voda! Varnostne odredbe. Naravno razburjenje je pomnožil tudi način, na kateri so se delale priprave za obrambo turnarske slavnosti proti eventuvalnim izgredom. »Tako delajo, kakor da smo v Ljubljani sami tolovaji« to je bila splošna sodba, a nekatere stvari so naredile tudi utis, kakor bi se hotelo kompromitirati mestno policijsko upravo. Iz prva je dež. vlada kar vse vzela v svoje roke. Poklicala je v Ljubljano 80 orožnikov in pripravila vso ljubljansko garnizijo, povrh pa pozvala iz Trsta dva policijska inšpektorja, o katerih prihodu in delovanju pa bi magistrat ne bil smel ničesar vedeti. V soboto opoldne je dobila Ljubljana tako lice, da je bilo vse nejevoljno. V zvezdi in pred kolodvorom je mrgolelo stražnikov in orožnikov, po vseh ulicah so hodile kombinirane patrulje, kazinsko poslopje je bilo zastraženo od vseh strani in celo običajna pot skozi Zvezdo je bila zaprta. Opoludne je prišlo vojaštvo v vojaško oskrbo-vališče na Dunajski cesti. Tudi to je ljudi zelo razburilo, zlasti tisto manevriranje sem in tja. V mestu je bilo vse mirno, noben Človek se ni ganil in vendar se je razvil tak aparat, kakor bi bila v Ljubljani revolucija in bi se hotelo kar na slepo streljati na ljudi. Vse zato, ker se ljubi nekim gospodiČem prirediti tunersko slavnost. Prihod tujcev. Popoludne so začeli prihajati zunanji udeležniki. Vseh skupaj je prišlo 60 turnarjev, med njimi štirji iz Celja. Peljali so se s kolodvora direktno v svoja stanovanja, ne da bi se bil kdo izmed Slovencev zanje zmenil. Obljubjeno je bilo, da tuji turnaji ne bodo nastopali v društvenih oblekah, ali ta obljuba se ni izpolnila. Mnogo tujcev je bilo v tur-nerski obleki, vsi pa so imeli šopke plavic. Mnogi so tudi imeli trakove z vsenemškimi barvami (črno-rudeče zlate) in sprehajali so se tudi prav oblastno po mestu prav kakor bi hoteli dokazati, da so oni gospodarji v Ljubljani. Med tujci je bil tudi razupiti Kina — češki renegat — iz Celja. Ta človek je znan, da v Celju insultira vsacega Slovenca in da napada tudi dame, če govore slovenski. Pri zadnji sokolski slavnosti v Celju je brez vsakega vzroka zavratno napadel dr. Dečka in ga s svojo gorjačo udaril po glavi. Uradnik banke »Slavije«, Zafošnik, je tedaj K'.ho prijel, a celjski policaji niso hoteli aretovati napadalca Kino, nego so aretovali nedolžnega Zafoš-nika. Ali je čuda, da je kar zavrelo med ljudmi, ko so izvedeli, da je ta Kiha prišel na turnersko slavnost v Ljubljano in da drzno in izzivajoče nosi po mestu kazat svoj šopek plavic in svoj vsenemški trak? Gledališka predstava. Sobota je minila mirno. Ni se primerila niti najmanjša demonstracija, dasi je bilo okrog zastraženega gledališča zbranega prav mnogo občinstva. Pomagal je pač tudi dež, da so se ljudje razšli in ker Be turnerji niso prikazali zunaj kazine, so bili popolnoma nemoteni. Vsenemske zastave. Včeraj zjutraj je vsakdo mislil, da poteče dan mirno in brez dvoma bi se tudi nič posebnega ne bilo zgodilo, da niso turnarji prišli na misel, razobesiti na kazinskem vrtu vsenemske zastave, znane frankfur-terice, ki so v očeh vsakega Slovenca znamenje nemške iredente. Na ka-zinskem poslopju so visele že v soboto tri zastave: črno rumena, belo rudeča in belo zelena in nihče se ni spodtikal nad njimi. Turnerji so pač nameravali razobesiti tudi na kazin-skem poslopju vsenemško zastavo, toda kazinski direktorij jim tega ni dovolil, dobro vedoč, da bi se to smatralo kot izzivanje. Na vrtu pa so turnerji poleg cesarske in mestne zastave vendarle razobesili tudi nekaj vsenemških. Ko so to ljudje videli je bilo soglasno mnenje, da bi turnerji kaj radi imeli kako demonstracijo, da bi potem mogli pisariti, kako so v Ljubljani preganjani in zatirani in da bi mogli Ljubljančane in Slovence napadati. Da se njim tudi v najskrajnejšem slučaju ne more ničesar zgoditi, to so dobro vedeli, to je vedel vsak, kdor se je le količkaj ozrl po mestu. Demonstracija v ,,Zvezdi". Okoli 10. ure dopoludne so se začele v »Zvezdi« zbirati večje skupine ljudi. Tu in tam je zadonel kak žvižg, tu in tam klic »Abzug« — »dol z nemčurskimi zastavami«. Nekateri mlajši ljudje so si pripeli trakove v narodnih barvah. Med tem pa, ko se je nemškim turnar-jem dopuščalo nositi vsenemske trakove inje cela armada redarjev, orožnikov in vojakov čuvala, da se nemškim turnarjem ta pravica ne krši, so nekateri javni organi ukazali slovenskim fantom, da morajo sneti slovenske trakove. Kako slabo je to vplivalo, si je lahko misliti. Zdaj se je šele prav začelo žvižganje. Množica je čedalje bolj naraščala in čedalje glasnejše je kričala »Dol z nemčurskimi zastavami«. Med množico se je mudilo mnogo Nemcev, gospodov in dam, a demon-strantje niso rekli nikomur ne ene žal besede. Demonstrirali so proti vsenemškim zastavam. Ko so prišli turnarji iz realčne telovadnice in šli skozi »Zvezdo«, zadoneli so klici »Abcug nemškutarji« — »Pereat Germanijaa. Turnarjem se mora pri znati, da se niso ganili in da z nobeno besedo niso reagirali. Zgodilo se ni nikomur nič. Ljudje so bili popolnoma mirni, le demonstrirali so in to s tim večjim ogorčenjem, ko so imeli turnarji trakove v vsenemških barvah in plavice. Snetje vsenemških zastav. Okoli poldne je bilo v »Zvezdi« vse polno ljudstva in demonstracije so naraščale čedalje bolj, posebno ker so na kazinskem vrtu — kjer se je vršil takozvani »Friihschoppen« — kar mogoče glasno, če tudi malo ubrano prepevali »Wacht am Rhein« in druge nemškonacionalne pesmi. Očitno je bilo to tulenje pangerman-skih pesmi odgovor na demonstracijo v »Zvezdi«, kar je demonstrante kajpada močno razkaČilo. Položaj je postajal vedno bolj nevaren. Ljudje so zahtevali, da se morajo na vsak način odstraniti vsenemske zastave in čedalje bolj so pritiskali proti kordonu orožnikov in redarjev, ki je stal v »Zvezdi« v primerni oddaljenosti od kazine. Do kazinskega vrta bi ljudje na noben način ne bili prišli, ker je bil kordon jako močan, ali lahko bi bil nastal konflikt z redarji in orožniki, ki bi bil imel krvavih posledic. Vladala je silna napetost in vsakdo je mislil: zdaj in zdaj se zgodi nesreča. V tem jako nevarnem trenotku je šla posebna deputacija meščanov pod vodstvom odvetnika g. dr. Ravnih ar j a k g. županu Hribarju, ki je osebno skrbel za red, in ga prosila kot načelnika mestne policije, naj da odstraniti vsenemske zastave. Deputacija je g. župana opozorila, da se lahko zgodi velika nesreča, če se zastave ne snamejo, obenem je pa tudi prevzela jamstvo, da se demonstrantje takoj razidejo, če se zastave odstranijo. Z ozirom na to je šel g. župan v kazino in najprej prosil, naj Turnverein vsenemske zastave prostovoljno sname, da se prepreči vsak izgred. »Turnrat« pa je sklenil, da županovi prošnji neugoi in da vsenemških zastav ne sname. Svoj čas ni v Celju nihče p r o sil, naj se z »Narodnega doma« prostovoljno sname slovenska zastava, marveč jo je policija kar na kratko si loma snela in odnesla. Ko se je županu naznanilo, da »Turnrat« ne ugodi njegovi prošnji, je župan kot načelnik krajne policije iz varnostnih ozirov ukaza), da se zastave morajo sneti, in če tega društvo samo ne stori, bodo to sto rili javni organi. Turnarji se tudi sedaj niso udali. Hoteli so, da inter venira policija in zato niso izpolnili županovega ukaza. Vsied tega je poslal župan straže-vodjo z dvema redarjema in dvema orožnikoma na kazinski vrt, da s silo snamejo vsenemske zastave. Turnerji so na to izjavili, da sami odstranijo provokatorične zastave. Ko so javni organi odšli, se je res začelo snemanje. Najprej so sneli cesarsko in mestno zastavo, potem se je začela nizdol pomikati vsenemška zastava. A nakrat je nastal na kazinskem vrtu velik šunder. Nekaj mladih ljudij — med njimi nekaj realcev, ki so tudi pri tej slavnosti imeli svojo ulogo — je prijelo vsenemško zastavo in je ni pustilo sneti. Slišalo se je silno kričanje »Heil« — »Heil« in zastava se je pomaknila nazaj na svoje mesto. Sedaj je župan naročil policijskemu svetniku Podgoršku, da gre s 5 policisti in 4 žandarji na kazinski vrt in pusti šiloma sneti zastavo. Svetnik Podgoršek je najprej tur-nerjem prepustil, da zastave sami snamejo, da bi odstranitev zastav ne bila zanje preveč poniževalna, ali turnerji se niso udali. Vsled tega so orožniki obstopili drogove in so redarji sneli zastave. Ko so zastave izginile, so v »Zvezdi« za-grmeli urnebesni klici: Živila slovenska Ljubljana! Živio Hribar! Ob enem je več sto ljudij zapelo »Hej Slovani«. Ko je policija hotela zastave konfiscirati, je dr. Egger prosil, naj se zastave ne odnesejo in je dal svojo besedo, da se več ne razobesijo. Župan je sporočil dr. Eggerju, da popolnoma veruje v njegovo besedo in je odredil, da se zastave ne konfiscirajo, nego puste v kazini. Ko so potem javni organi odšli, zadonela je na kazinskem vrtu »Wacht am Rhein« in ob prepevanju te pesmi je treščila z droga tudi ce sarska zastava. Kdor je to videl, je imel utis, da cesarske zastave niso sneli, nego jo dol vrgli. Deputacija, ki je župana prosila, naj da odstraniti vsenemske zastave, je med tem začela ljudi nagovarjati, naj se razidejo in ljudje se tudi niso čisto nič obotavljali, nego se razšli. V dobrih 15 minutah je bila »Zvezda« prazna. Ostali so samo redarji in orožniki in lahko v miru poslušali hripavo petje in »HeiU-klicanje na kazinskem vrtu. Popoldne se je v »Zvezdi« večkrat zbralo nekaj pobiČev, ki so žvižgali in zakričali, ali v obče je vladal popoln mir. Večerne demonstracije. Obljubljeno je bilo, da turnerji ne bodo hodili po mestu, ali za to obljubo se turnerji niso Čisto nič zmenili. Popoludne jih je bilo po vseh koncih in krajih dosti in povsod so ljudi dražili kličoč svoj »Heil«. Tudi jih je bilo dosti, ki so nosili vsenemske trakove, dasi so vendar vedeli, da je to odločno izzivanje slovenskega prebivalstva. Tudi v Tivoli se jih je nekaj izgubilo in se v Svicariji so uganjali svoje sitnosti. Ko bi Slovenci tako nastopali s slovensko trobojnico v Gradcu, bi se jim preklicano slabo godilo, turnerjev pa se ni nihče dotaknil, samo tu in tam se jim je žvižgalo in se jim je klicalo »Abcug« in »Pereat Germa-nija.« Ob pol 7. uri zvečer je mestna policija zaprla šelenburgove uliee in večji del Zvezde. Ob tem času se je pred nunsko cerkvijo zbralo par sto mladih ljudi, ki so se izkazali pravi virtuozi v žvižganju in ki bo tako vstrajno vpili »Abeug nemškutarji« in »Pereat Germanija«, da so bili na zadnje vsi hripavi. Tem fantičem se je kmalu pridružilo tudi dosti odraslih ljudi in hitro je bila zbrana velika množica, ki je burno demonstrirala. Z druge strani je med tem prišlo iz Tivolija nekaj turnarjev, katere je spremljevalo več sto demonstrantov. Tunarji so odšli v kazino, demonstrantje pa so morali oblati pri pošti. Tretja skupina demonstrantov se je zbrala pred Krejčijevo hišo. Vzpričo tako velikanskega števila demonstrantov in ker se je računalo, da se utegnejo demonstrantom pridružiti tudi oni krščanski socijalci, ki so bili izleteli na Šmarno goro, j e policija poklicala vojaštvo na pomoč. Prišle so tri kompanije vojakov, ki so zasedle Zvezdo in prostor pred kolodvorom. Iz Zvezde pregnani demonstrantje so jo udarili proti poslopju dež. vlade na Bleiweisovi cesti. Policijski svetnik Podgoršek pa jih je prehitel in ustavil. Vsled tega je bil poslan oddelek vojaštva tudi pred poslopje dež. vlade. Vsled vojaške pomoči je bilo nekaj redarjev in orožnikov na razpolaganje. Ti so, formirani v male oddelke, patrulirali po mestu in razganjali ljudi, koder so se zbirali. Tako je šlo iz ulice v ulice. Tod in tam je prišlo med temi patrulami in med demonstranti tudi do malih konfliktov. Na nekaterih mestih so pobalini tudi vrgli nekaj kamnov na redarje. Najhujše so bile demonstracije pred pošto in sploh po dunajski cesti, zlasti ko so se turnerji peljali na kolodvor. Na kolodvoru samem ni bilo demonstracij. Male demonstracije so se zgodile tekom noči še na raznih krajih, vendar se ni primerilo nič posebnega. Simo v Gosposkih ulicah je neki turnar — ko so ga demonstrantje podražili z raznimi klici — poteg nil revolver in ž njim grozil. Kolikor nam je znano, se pa tudi tu ni ničesar hujega zgodilo, pač pa kaže ta slučaj, kdo ima koj revolver v rokah. Aretovanja. Vsega skupaj je bilo včeraj are-tovanih 14 oseb. Pri dopoldanski demonstraciji so orožniki prijeli dva demonstranta, enega, ker je orožniku na neki poziv odgovoril s psovko, druzega, ker je bil obdolžen, da ima kamen v žepu. Zvečer je bilo aretovanih 12 oseb. Trije izmed njih so imeli kamne v žepu. Nekateri so bili aretirani, ker so se zoperstavili stražam, eden, ker je klical »fej policija«. — Hlapec Kordeš iz Št. Vida je bil aretiran, ker je naskočil orožnike, ki so nekoga gnali. Nekatere ženske so pri ti priliki kar prijele za puške orožnikov in skoro bi se bila zgodila kaka nesreča. Najzanimivejši aretova nec. Med aretovanci je tudi 271etni podobar K. Razpotnik, stanujoč v hiši katoliških rokodelskih pomočnikov. Ta je hotel juristu Plautzu strgati vsenemški trak. Plautz je mahnil z dežnikom nanj, Razpotnik pa je Plautza udaril po glavi in potem zbežal. Javni organi pa so ga dohiteli in odvedli na magistrat. K o so na magistratu Razpotnika preiskali, so našli pri njem dve izvrstni frači, vse polno šiber in krogljam podobnik kamenčkov. Razpotnik je moral posvetiti izberi teb kamenčkov poseben trud. Povrh so našli pri njem tudi velik kamen. Razpotnik je izjavil, da rabi frače za streljanje žab! Tudi je povedal, da frača neso huje ko vsak revolver in končno je priznal, da se je tudi izgreda pred kazino dne 2 4. m. m. udeležil. Na njegovem stanovanju se je izvršila hišna preiskava in so našli v njegovem kov čegu velik kos elastičnega gumija, kakor se rabi za frače. Zaključna beseda. V obče se mora priznati da demonstracije niso prestopile meje zakonitosti. Če so bile umestne ali ne, o tem ne bomo razpravljali, to p a s o morali Nemci v naprej vedeti, da se vsenemška zastava brez ugovora ne sme razviti v Ljubljani. Tendence, ki jih izraža ta zastava, in ki jih zastopa turnverein, s o slovenski narodnosti sovražne in kadar bodo Nemci pod vsenem-jko zastavo stopili na plan, naleteli bodo vedno na odpor. Crno-rudčeče rumena in belo-modro-r u-d e č a zastava nebosta nikdar plapolali druga poleg druge. Če Nemci tega nečejo uvideti, so sami krivi posledic. Hrvati in Srbi. Bliža se žalostna obletnica, ko so se zbili v Zagrebu izgredi proti Srbom, vsled česar se je proglasil nad glavnim mestom Hrvatske »preki sud«. Nočemo pogrevati, kdo je zakrivil te žalostne dogodke, nad katerimi so se solzili vsi pravi slovanski rodoljubi. Saj si tudi Hrvatje in Srbi prizadevajo pozabiti, kar je bilo. Krutovlada, ki divja dandanes po eeli Hrvatski, je ta dva bratska naroda streznila ter ju prepričala, da imata skupnega sovražnika, proti kateremu je treba iti z združenimi močmi. Med akademično mladino je bil ta bratski razpor najhujši, a ravno pri nji se je najprej zbudila zavest in se spoznala potreba sloge. Med hrvatskimi in srbskimi vseučiliščniki se je izvršilo nedavno slovesno pobratimstvo. To je dogodek, ki bo imel dalekosežne blagodejne posledice. Kmalu se izvrši tudi splošno spora-zumljenje med hrvatskim in srbskim prebivalstvom, ako bo madjaronska vlada sestanek dovolila. Znano je, da je banu in njegovi kliki skrajno neljubo, da se ta dva naroda zbližujeta v prijateljstvu. Tudi nemško časopisje sramoti hrvatsko srbsko pobratimstvo, kar je pač tako Hrvatom, kakor Srbom najjasneje znamenje, da so na pravi poti. Srbski listi so takoj od začetka sedanjih nemirov stali odločno na strani Hrvatov ter prinašali ostre članke zoper Hedervarijevo nasilje. Iz tega so Hrvatje spoznali, kje impjo idealne zaveznike. »Obzor« je posvetil posebno toplo zahvalo Srbom za njihovo skupno akcijo ter pisal: »Do sloge med Srbi in Hrvati mora priti. To slogo bo težko doživela starejša generacija, ker jo hoče mlada generacija ustvariti na čvrstem temelju«. Dovolj značilno pa je, da je banova vlada zaplenila ta članek. V Zadru je začel ravnokar izhajati »Novi srbski Ust«, ki piše: Dosedanji sovražnici, srbska in hrvatska trobojnica sta se našli v objemu ter nista več gledali na razvrstitev svojih brv. Srbske občine v Dalmaciji so izrazile svoje ogorčenje nad kruto vlado na Hrvatskem ter se pridružile prošnjam, da se zaprti poroi-l09te. Nekatere nemške novine, posebno pangermanske, so zelo nerade zapisale ta dogodek. Kakor je že v njih navadi, so tudi tukaj iztakniii, da je čustvovanje za Hrvate razkril v srbskih srcih črnogorski knez, češ, da on narekuje hrvatsko in srbsko politiko. Ugibanja in mišljenja tudi pri Nemcih ne plačajo davka. Zaradi tega pri nas nikogar ne boli glava, kar nemški listi v časih jeze in tuge izvalijo. V srcih Srbov je že davno prostor za Hrvate in ni treba, da bi se ta misel šele užgala. Našlo se bo toplote več, kakor je pričakujejo in zime se ni bati. — V podobnem smislu pišejo vsi srbski listi, navdušeno pozdravljajo vsak tak pojav. Trozveza. Zopet se dokazuje v Italiji, kako nesrečno roko je imela Avstrija pri sklepanju trozveze. Največ britkih ur in gmotnih žrtev veljata za Avstrijo zvezni državi Italija in Nemčija. Menda že mora tako biti, da je v naši državni politiki vse narobe. Z drža vami, s katerimi smo se bojevali, sklenila se je »prijateljska« zveza, ko še takorekoč ni zarasla trava grobove padlih bojevnikov. Za'»prijatelje« si je napravila Avstrija ljudi, ki so že po zgodovini in naravi naši protiv-niki. To velja posebno o Italijanih, a tudi Nemci niso izjema. Saj je že nadvojvoda Ivan Salvator v svojem spisu prorokoval, da bo Avstrija prvo veliko vojno bojevala s protivnikom pri Kraljevem gradcu. Pa tudi če ne pride do očitnega razdora, lahko gj napravi vsakdo sodbo, koliko bi bil0 Avstriji pomagano s trozvezo v res. nih trenutkih, ko se že zaradi i.~ znatnih povodov očitno grdi naša dr žava po zaveznici Italiji. Da je ino. moško vseučiliščno vprašanje Italija norrr le dobro došla pretveza, doka. zuje to, ker ne demonstrirajo proti Nemcem, ki so edini zakrivili dotično afero, temuč le proti Avstriji sploh Zbudila se je italijanska narodna duši ter bruha od mesta do mesta dolgo pritajeno sovraštvo do Avstrije. To niso dijaške demonstracije. V glav nem taborju je zbrana dozorela ita lijanska inteligenca, ki ima na za-stavi zapisano Kustoco in — avstrij. sko Primorje. To se vidi posebno po jubiliranju časopisja nad demonstra-cijami. Avstrija pa stoji presenečena med zaveznima državama brez pri-jatelja. Politične vesti. — Ogrska kvotna deputacija je obravnavala poročilo avstrijske kvotne deputacije ter sklenila, se držati kvote, ki je bila prvotno po uradnem proračunu določena za Ogrsko s 33 39*,. Temu sklepu se je pridružil tudi ministrski predsednik Szeil. — Papež je precej nevarno obolel. Njegove telesne moči rapidno pojemajo. Obolel je namreč za vnetjem čreves ter skoraj ničesar ne uživa. — Miadočehi si prizadevajo kupiti »Narodne Liste«, ki bi naj bili glasilo stranke. V ta namen se nabirajo delničarji po 1000 K, da spravijo skupaj kupno ceno 200 000 K. Uredniki »Narodnih Listov« nameravajo v tem slučaju ustanoviti nov list. — Ministri na potovanju. K študijskemu potovanju v Trst in k predorom v Karavankah in Bohinju se je prijavilo dosedaj 20 državnih poslancev. Potovanja se udeleže tudi železniški, finančni in trgovinski minister. Na Kranjsko pridejo dne 21. tega m. — Neposlušni škof|e. Francoski škofje ne smejo brez vladnega dovoljenja zapustiti svojih bivališč. Vkl|ub tej prepovedi je prišlo k neki samostanski slavnosti v Diinkirchen 13 škofov ter je eden celo na ulici pri-digoval. Ministrski svet se je sklical nalašč zaradi tega, da ukrene za škofe primerno kaznovanje. — V Španiji pričakujejo viharne seje v zbornici, ker bo vlada predložila zakon o reorganizaciji javnega pouka. S tem zakonom je zabredel ministrski predsednik Silvela popolnoma v klerikalno vodo, a javnost se je začela zbujati ter se vsestransko zahteva svoboda pouka. — Severna Amerika se je začela javno vmešavati v kitajske zadeve. Admiral Evan je odrinil z oddelkom ameriških vojnih ladij proti Kitajski. Dopisi. Iz Kamnika. O priliki veselice kamniških podružnic Ciril-Metodove družbe, nabralo se je 400 K. Novima pokroviteljema sta bila imenovana g. Josip Močnik, župan in lekarnar v Kamniku ter gdčna. Rezika Karolni kova, blagajničarioa tukajšnje ženske podružnice. Veselica, ki se je vršil* v čitalnični dvorani, je bila vspričo bogatega sporeda vrlo dobro obiskana. Med udeleženci opazili smo tudi več okoličanov in Ljubljančanov. U prizoritev enodejanske igre »Stari-narica« je bila lepo zaokrožena in se je igralo prav temperamentno i» gladko. Inscenacija nas je očaral* Tudi pevsko društvo »Lira« je 2 dvema novima, precizno petima ko* madoma želo zasluženo pohvalo. Prijetno nas je iznenadila ljubka dekla-movalka gdčna. Emioa Fischerjeva I svojim neustrašenim nastopom m uzornim prednašanjem Aškerčeve pesmi »Mi vstajamo!« Težavne gl»*' bene točke, koje so izvajale gospic* Močnikova, Novakova, Kendova in g Vaniček na klavirju, goslih in citrab so bile z burnim odobravanjem vspre* jete. čudili smo se izborni šoli go apic. — Srečolov, čegar arangement je bil v spretnih rokah neutrudno delavne gospe dr. Krautove in požrtvovalnega g. Koželja, donesel je mar-eikomu veliko presenečenje, saj so bili dobitki v istini vrlo lepi. Tudi ostale dame odbornice so se mnogo trudile, da je veselica častno vspela. — Vse priznanje tudi tukajšnjemu občinstvu, ker je družbi z ličnimi in primernimi darili toli radodarno priskočilo na pomoč. S tem je baš pokazalo, da zna ceniti velevažno kul turno delovanje naše zaslužne družbe. R. B. Katoliški uzori. (Dalje.) Videli smo, da je srednji vek z verskega stališča določal, kaj je kaznivo in kaj ne. Naravna posledica tega je, da se je tudi pri določevanju in pri vporabi kaznilnih sredstev držal tega stališča. Ker je vsako hudodelstvo veljalo kot žaljenje Boga, zato ni bil namen kazni, dati zadoščenje oškodovancu, kakor je to bilo po staronemškem pravu, niti je bil namen kazni, dati zadoščenje za porušeni državni red, kakor določa moderno pravo, marveč je imela kazen namen, dati zadoščenje za žaljeno božjo pravičnost. Staro nemško pravo je pred vsem gledalo na to, da se popravi, kar se jo storilo s kaznivim dejanjem. Zato se je polagala glavna važnost na to, da se do-žene in popravi z ekonomičnimi vrednotami škoda, ki jo je prouzročilo kaznivo dejanje. Kanonično pravo s svojega stališča ni moglo tako postopati, nego je za žaljenja božje pravičnosti pred vsem zahtevalo zadoščenja v obliki cerkvene pokore. Sila življenjskih interesov je kajpak primorala tudi cerkev, da je rabila tudi posvetna kazenska sredstva. Zaslomba vsega kazenskega prava srednjega veka je bil cerkveni nauk o končni božji sodbi, nauk o sodnem dnevu. To je bil takorekoč zaključek in vrhunec kazenskega prava in postopanja. Sodni dan — tako je učila cerkev — se razkrijejo vsa hudodelstva, kar jih je posvetnim sodnikom ostalo prikritih in za katere že na svetu ni bila storjena pokora, in se kaznujejo z večnim pogubljenjem. Večno pogubljenje je bilo središče vsega srednjeveškega kazenskega sistema. Vse dru^e kazni so imele namen, obvarovati hudodelca večnega pogubljenja. Ta isti namen je imela po nauku papeža Urbana II. tudi ekskomunikacija. (Dalie prih.) Nekaj misli o ciljih in delu SokoSa. m. Delo sokolsko sloni v telovad niči kakor pri vseh drugih nastopih popolnoma na ideji bratstva in demokratični podlagi. V telovadnici *e sestaja doktor z delavcem, profesor s pomočnikom. Vse druži isti cilj in navdušuje stremljenje za tem ciljem. Ljubljanski Sokol in po njegovem zgledu tudi druga slovenska sokolska društva, kolikor je to njihovim raz meram mogoče, združuje v svojih telovadnicah poleg starejših in mlaj ših bratov Sokolov tudi dijake in rokodelske vajence. Obe slovenski ženski telovadni društvi v Ljubljani in Idriji je redil Sokol, kajti njegovo stremljenje je vzbuditi v vseh slojih naroda zanimanje za tako eminentno važen faktor sokolskega delovanja, kot je znano telovadba. Aparat načelnih funkcijonarjev v telovadnici je jako skrbno sestav Ijen. Odločilno besedo v vseh vpra šanjih, ki se tičejo telovadbe ima vaditeljski zbor, ki sestoji iz brata načelnika, podnačeinika in članov vaditeljev. Predno postane kak član Sokola vaditelj mora predložiti pred posebno, v ta namen sestavljeno ko misijo teoretično in praktično preizkušnjo. Za vzgojo in pridobivanje vaditeljev, teh najbolj potrebnih in najvažnejših faktorjev v telotadnici, 3krbi Sokol s tem, da prireja vadi-teljskim pripravnikom posebni kurz, v katerem se poučuje telovadba teoretično in praktično Da so vad telji res prepotrebni za prospeh Sokola, dokazuje dejstvo, da bi v nekaterih krajih zasejano seme sokolske ideje boljše in uspešneje kalilo, ako bi imelo vsaj enega teoretično in praktično izvežbanega vaditelja. Kar se tiče nantopa članov samih v telovadnici, bodi omenjeno sledeče. Marsikaterega telovadca novinca drgne morda neprijetno mnogokrat ostri nastop predtelovadca, vaditelja ozir. načelnika. To se ne »me šteti v zlo, še manj pa biti povod odhoda iz telovadnice. Treba je upoštevati, da predte-lovadec v sokolski telovadnici nima takih pripomočkov vzdržati red in pravilnost v vajah, kot jih ima kak vojaški zapovednik ali učitelj. Pač pa ima pred telovadec trotovo več resne volje in eneržije. Tu je treba samo malo razumevanja, dobre volje in predvsem moraliČnega čuta dolž nosti in stvar gre lahko. Nikakor pa se ne sme ozirati na morda popol noma individualne slabosti posamez nika. Dobra volja, vztrajnost in pogled na končni cilj — to premaga vse prvotne težkoče. Kmalu se človek uživi v delo, uživi se v družbo, stvar postane lahkotna in napredek se jame pojavljati. Telovadec sam se mora postaviti takoj, ko prestopi prag telovadnice, na popolnoma demokratični temelj, katerega naj krepi Čut bratstva sokolskega: vsi moramo biti enaki v stremljenju za skupnim ciljem vsi moramo postati enaki v dosegi tega cilja in zato naj pospeši vsak po svojih močeh korak do tega cilja. Povsod kjer mu je mogoče in kjer čuti zmožno sti tamkaj naj dela; Če pa vidi napake na svojih sobra-tih, naj tistih ne obsoja, temveč naj skuša jih ublažiti, popraviti. To je bratsko, etično in sokolsko.1 Vsako sovraštvo, vsaka p r e z i r 1 j i v o s t in domišljavost mora odpasti, ako se hočemo uspešno boriti in vredno zastopati idejo so kolsko. Pot do teh ciljev pa se pričenja ravno v telovadnici! Dnevne vesti. V Ljubljani. 8. junija. — Olajšava glede potresnega 39yt posojila. V tozadevni sobotni naš telegram se je utibota-pila prav nerodna napaka. Pravilno se mora glasiti: Vsled Najvišje odločbe Njegovega Veličanstva z dne 27. maja t. 1. d o v o 1 j u j e se mestni občini ljubljanski na nje prošnjo glede odplačila 3*/o državnega posojila per 900.000 K naslednja olajšava. Posojilo vrniti je v 20 letnih rokih od 1. prosinca 1913 p o č e n š i. Do 1. prosinca 1903 J. zapadle obresti znašajo okoli (150.000 kron) odpišejo se popolnoma; od tega časa naprej tekoče obresti poravnati je vsako leto poaticipando. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, 9. t. m. ob šestih popoludne sejo. Med drugimi so na dnevnem redu sledeče točke: Obljuba meščana Frana Finza; poročila o izvolitvi dveh odposlancev v odbor „Dramatičnega društva ter jednega člana v upravni odbor mestne hranilnice ljubljanske; o podelitvi meščanstva občanom : Franu Jenku, Melhiorju Zupanu in Valentinu Accettu ; o pobiranju 9l/a0/« doklade v svrho pokritja ostalih stavbnih stroškov za župno cerkev sv. Jakoba v znesku 36.444 kron 38 hel. ; o prošnji Thee Ruda glede mejnega zidu v Tesarskih ulicah ; o računskem sklepu in o inventarju mestnega zaklada za leto 1902; o računskem sklepu in o imovini ustanovnega zaklada za leto 1902 ; o prošnji Marije Novakove za remuneracijo ; o prošnjah dveh hišnih posestnikov, da bi se jima podaljšal rok za doštetev pogojno dovoljenih 3% posojil; o prizivu Marije Ahlinove glede svinjaka ob Karlovski cesti; o razpisu natečaja za spomenik cesarja Franca Jožefa I.; o parcelaciji mestnega zemljišča {ob Dolenjskem kolodvoru, Fran Kandareto-tovega zemljišča istotam in Fran Pavlov-čičevega zemljišča ob Miklošičevi cesti in posestva „Kranjske stavbne družbe" ob Hilšerjevih ulicah in ob Bleivveisovi cesti. Nadalje poročilo o delovanju tržnega nadzornika v 1. 1902; o odmer-jenji doneska k nakupnim troškom za cestna zemljišča ob spodnjem delu Miklošičeve ceste; o določitvi odškodnine za svet, ki ga mora Alojzij Lilleg od svoje hiše št^ 3 Čevljarskih ulicah mestni občini odstopiti v regulačne namene ; o dejanji nekega zemljišča pod stavbno prepoved; o prošnji „ObČne avstr. družbe za male železnice", da bi se na jednem delu ljubljanske električne cestne železnice dovolila četrturna vožnja ; o prošnji nekega uslužbenca, da bi se mu pripoznala pravica do pro-vizijonovanja; o prošnji drugega strojnika za šesttedenski dopust; o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1902. Občinskega svetnika dr. Danila Maja r o n a samostalni predlog o zadevi vseučilišča v Ljubljani. Občinskega svetnika dr. Karla Tri 11 erj a samostalni predlog glede preuredbe kolodvora južne železnice v Ljubljani. Direktorja mestnega užitninskega zakupa: o prošnjah uslužbencev tega zakupa za izredne podpore; o uspehih užitninskega zakupa v letu 1902. — Kako Nemci lažejo. Dne 5. marca je bil v kavarni »Union« v Gradcu dijaški pretep. Provzročili so ga Nemci. Ti so namreč prišli v kavarno in so od navzočih, večinoma hrvatskih dijakov zahtevali, da morajo sneti dijaške trakove v narodnih barvah. Ker slovanski dijaki tega niso hoteli storiti, je prišlo do pretepa in je bilo več dijakov ranjenih. Naslednjega dne so vsi graški listi trdili, da je ovca skalila volku vodo, da ao slovanski dijaki napadli nemške bur-ške. No, 4. t. m. se je vršila radi tega dogodka sodna obravnava in so bili vsi od Nemcev denuncirani slovanski dijaki o p r o š č e n i. Obtoženih je bilo 17 slovanskih dijakov. Ta razsodba zopet kaže hudobnost nemškega časopisja in' nemških buršev. — Biljenski kunet — zbes-nel v cerkvi. Iz Bilj na Goriškem se poroča »Soči«: Naš preljubljeni kurat Roje je dal na prvi binkoštni praznik pri popoldanskem nauku zopet duška svoji neizmerni surovosti. Ko je namreč pojasnil nekoliko čudežev, (tudi o Alfonzu Ligvo riju), je začel kar sam delati čudeže s svojim surovim jezikom. Govoril je namreč o velikonočni spovedi pri bližno takc-le: Zaradi velikonočne spovedi sem zadovoljen, ker se je v velikem številu v naši cerkvi opra vila. Prav pa bi bilo, da bi vsi bili doma pri spovedi, ne pa, da hodijo drugam k spovedi, v Gorico k frančiškanom ali kapucinom; saj vam pa naročim, da ako »teve« pridejo prosit miloščine v času pšenice ali drugih pridelkov, da dajte jim obilno, ako ni zadosti dva bokala žita, vrzite jim v žakelj en »kaznenik« (mirni k), ker že tisti, ki ste bili pri spovedi, ste jim nasuli v spovednico za en kaznenik grehov (smeh po cerkvi) i. t. d. Najde se jih pa zmerom še enih 5 ali 6 kozlov tukaj v Biljah, kateri niso bili nikjer pri spovedi, ne doma, ne drugod; tiste že lahko poznate vsi, jutri bodo vsi tisti pijani. Tisti niso vredni našega pljunca, niso vredni našega smrklja in bodo prokleti od Boga, prokleti od hudiča, od sorodnikov in od človeške družbe i. t. d. V Orehovljah pa brez izjeme je bilo vse pri spovedi. To je lepo. V Bukovici pa je vse drugače, kakor v Orehovljah. Tam imamo dosti kozlov in eno kozo (zopet smeh). Eden je tisti, ki je bil smrtno bolan, in ko sem bil pri njem v tej bolezni, mi je obljuboval, da hoče svoje življenje poboljšati; ko je pa ozdravil, je postal zopet koza (glasen smeh) Potem je zopet drugi kozel, kateri sta oče in sin. Oče je mešetar, ki je zmeraj na poteh. Potem je še več takih, ki imajo vselej vrata zaprta itd. Tista koza pa pravi, da je bila pri spovedi v nekem drugem kraju, pri nekem francoskem duhovniku, pa da nima listka. Morda pa je prinesla b seboj kakšno francosko bolezen, ka kor je sedaj moda. Ne želim smrti grešnika. Rečem pa Vam (tolče po knjigi), da ako izmed teh, kateri niso bili pri velikonočni spovedi, bi utegnil kdo nagle smrti vmreti, jaz ga ne pokopljem cerkveno, in sicer ne pridem, potem pa pojdite se pritožit, kamor hočete. Glavarstvo vam poreče: mi nimamo nič vedeti, mrlič mora biti v 48 urah pokopan. In po tem si ga zakopajte kakor hočete, kakor enega psa, ali pa ga obesite v kamin, ali pa naj Vam ga pokoplje župan. Taka je bila propoved našega ljubeznivega Rojca. Pripominjati nimam k nji ničesar, komentar naj si napravi vsak čitatelj sam. — Posebni vlak v Posto- jino krazvitju zastav »Sokola« in »Č i t a l*n i ee« dne 14. t. m. odhaja iz Ljubljane ob 8. uri dopoludne in iz Postoj i ne ob 11. uri zvečer. Glede odhoda iz Postojine se bode potrebno ukrenilo, da bode vlak prej odhajal in dobil zvezo z gorenjskim in dunajskim vJakom. Vozni listki se bodo prodajali od četrtka zjutraj do petka zvečer v Sešarkovi trafiki, le zunanji udeležniki jih dobe pred odhodom na kolodvoru pri reditelju posebnega vlaka od 7. ure dalje. Odbor »Sokola«. — Velika veselica v ljubljanski „%vezdi". Veliki damski komite za prireditev Prešernove veselice je že začel z najživahnejšo agitacijo in se je razdelil v deset pododsekov. Vsak pododsek deluje zase, o svojem poslovanju pa poročajo pododsekove načelnice glavnemu odseku vsako sredo. Sobotno notico, priobčeno pod gorenjim zaglavjem popolnjujemo v toliko, da so poleg navedenih dam Članice nabiralnega odseka Še gospe Marija dr. Zupančeva in Karla Ciuhova ter gospica Minka Voduškova. — Iz Kostanjevice se nam piše: V noči od 5. na 6. t. je tatinska druhal vlomila v Št. Jerneju na več krajih, med drugim tudi v prodajalno trgovca Menica, £jer je spravljeno blago koukurzue mase. * Najnovejše novice. Zdravilišče zajetične ustanovi na Dunaju društvo za pokončevanje te bolezni. V ta namen je dalo društvo 50.000 K ter naprosilo vse deželne vlade, naj ustanove podružnice. — Velik požar je uničil vas Boz pri Šopronju s cerkvijo in šolo vred. Ena žena in šest otrok je zgorelo, deset oseb pa je nevarno opečenih. — Nemški cesar — pevee. Pri pevski slavnosti v Frankobrodu je nagovoril cesar Viljem z dolgim govorom pevce, kritikoval je, da so previsoko peli, jim nasvetoval, katere narodne pesmi naj pojejo ter obljubil, da bo priskrbel sam izdajo vseh nemških narodnih pesni. — S kužnimi bacili se je zastrupil v Berolinu zdravnik dr, Milan Sachs iz Zagreba ter umrl. — Upnika ubil. V Priški na Češkem je neki Rtchter ubil svojega upnika Viiterja s sekiro, ko ga je prišel tirjat za 800 K. Ubijalec je na sumu, da je nedavno tudi umoril nekega trgovca. — Bencin se je razpočil v neki tovarni v Berolinu. Devet oseb je težko ožganih. — Socialno demokratično gledališče otvorijo v jeseni v Budimpešti. Socialno - demokratična zveza bo podpirala gledališče z letnimi 20000 K — Zaradi trpinčenja vojaštva je bil v Brun-šviku obsojen sergeant Warnek v 3 ietno ječo. Dal je vojakom zabiti skozi podplate dolge žeblje, vsled česar jim je brizgala kri iz čevljev pri korakanju. * Ogrska pravica. Pred par tedni je bila v občini Sepriis na Ogrskem volitev krajevnega sodnika, pri kateri priliki je bilo ustreljenih Šest oseb. Pri takih volitvah postavi vedno na Ogrskem sam županijski sodnik kandidata za krajevnega sodnika. Tudi tukaj se je tako zgodilo, ali kmetje so si vkljub temu izbrali svojega lastnega kandidati nasproti sodnikovemu in ga enoglasno voiiii. Ker je pa vkijub temu, da je bil kmetski kandidat enoglasno zvo-Ijen, županijski sodnik proglasil svojega kandidata izvoljenim, je začela pred volilno hišo zbrana množica protestirati. „Pravični" županijski sodnik pa zapove takoj žandarjem, da streljajo na množico. In res, ustrelili so šest možkih, ker so se drznili protestirati proti krivičnemu postopanju županovem. Kmalu na to, t. j. 30. maja bila je zopet volitev in takrat so vendar prisilili krivičnega tirana-župana, da je moral razglasiti volitev v prid in željo naroda. Izvoljen je bil kmetski kandidat socialni dem. Josip Mate. Značilno je, da Ogrska višja oblastva pustijo še vedno brez vsakih zaprek onemu krutemu županu še nadalje urad o vati. Ako že madjari proti svojemu lastnemu narodu tako postopajo, potem se nam ni čuditi hrvatskim razmeram. Nemiri na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo: Strašno razburjenje je nastalo vsled tega, ker je bila cela garnizija s topništvom vred alarmirana. Videla se je, kako so korakale z vseh strani stotnije vojakov pred banovo palačo. Palačo so zasedli in vse ulice zaprli, tako da meščani, ki so se vračali v mesto, niso mogli domov in so morali drugje prenočiti. Na vseh straneh se je de monatriralo in rszbijalo okna na madjaronskih hišah. Isti čas so gorele na sejmišču barake; gasilci so došli prepozno. Policaji so imeli toliko posla, da so mnogi popustili službo, tako da morajo sedaj policijsko službo vršiti večinoma ulanoi. Dogodki so vsak dan hujši. Orožni štvo je celo mesto obkolilo, ker hočejo kmetje s silo udreti v mesto. Včeraj jih je bilo 18 prijetih. Iz Zagorja pišejo: V soboto 6. t. m. nameravali so kmetje navaliti na grad grofa Marka Bombelesa v Opeki blizu Varaždina in zahte- vali .izročitev banioe grofice Marghite Khuen Hedervarv. Z vseh strani je bilo pozvano orožništvo na pomoč, a z Varaždina je došel en eskadron ulancev b predstojnikom PoŽametom. Drugi eskadron je bil v Varaždinu za odhod napravljen. Kmet -so razgnali na vse strani. Tako j** bil ta naval ustavljen. L. informiran -strani smo izvedeli, da je bila banica o binkoštih v Opeki, a se je na binkoštni torek v Zagreb povrnila. — I stota ko so v Vinici kmetje demolirali hišo Filipa Krala, ker je pri zadnjih volitvah glasoval za madja-rone. Vojaki so vse izhode zaprli zato dohajajo vesti tako kasno. — To se je zgodilo 28 maja. — 1. t. m. so v selu Cestica, občina Vinica, kmetje razrušili hišo madjaronskega nadptsarja, ki je že dve leti bil zaprt radi lopovščine. Iz Varaždina pišejo: Tu so se opravljale zadušnice za padlimi žrtvami; nadejati se je nemirom, zato je vojaštvo zaprlo vse ulice. Narod je silno razburjen nad brezobzirnostjo občin, bilježnika Luke v občini Vidoveo, koji se je zagrozil opozioijonatcu župniku Cveku, da ne bo dobro, ko pride on v Varaždin nad pope in advokate. Iz Zlatara pišejo: V Zlataru so kmetje potrgali brzojavne in telefonske žice in demolirali postajako zgradbo. Pri tem je bilo več kmetov ranjenih. Trdi se, da je v okolici zlatarski 20000 kmetov na nogah, ki po Zagorju vse madjaronske hiše demolirajo. Do sedaj je že 30 madjarskih in madjaronskih hiš demoliranih. Iz Novega Marofa: Župnik v Lubešici je naročil iz Oseka nekaj sto brošur: »Zašto hočemo svoje financije«. Ta brošura je ponatisnjena iz »Nar. obrane« ravno tako, kakor je izšla izpod cenzorjevega peresa. Vkljub temu je kotarska oblast dotično pošiljatev konfiscirala in jo poslala državnemu pravd ništvu v Varaždin. Sodni stol v Varaždinu je na predlog državnega pravdništva v Varaždinu ustavil to pošiljatev z utemeljevanjem, da se s tem narod le še bolj draži (?!) Kakor se vidi, dela varaždinski sodni stol konkurenco državnemu odvetništvu v Oseku. Sodni stol pa nima razlogov tako postopati in brošuro pleniti, ker se je v Oseku že na tisoče teh brošur razprodalo. Kaj bo na to rekel varaždinski sodni stol? Ni li to madjaronska provokacija? V Bosno, Dalmacijo in Slavonijo so poslane pomnožene vojaške čete radi hudih nemirov. Vestij nismo nikakih dobili, ker so vse meje zastražene Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 7. junija. „Deutsch-nationale Correspondenz" prijavlja o včerajšnjih demonstracijah hudobno sestavljeno poročilo. Med drugim laže, da je bilo polno Nemcev napadenih in te peni h Strastno napada tudi župana Hribarja, ker je dal odstraniti vsenemske zastave, češ, da je baron Hein dovolil te zastave razobesiti. Poročilo zabavlja, zakaj ni župan demonstrante iz „Zvezde" dal s silo razgnati in zahteva, da se mora policija v Ljubljani podr-žaviti. Dunaj 8. junija. Policija je aretovala štiri portirje južne železnice, ker so z voznimi listki v Trst sleparili. Dunaj 8. junija. Kvotna deputacija ima jutri sejo, da sklene odgovor na izjavo ogrske kvotne deputaceje. Budimpešta 8. junija. V vladnem taboru je zavladala prava panika, ker je bil v nekem sed-mograškem okraju izvoljem ru-munski nacionalec dr. A vreli) BI a d drž. poslancem. Vladna stranka se boji da nastopijo Ru-muni tudi drugod z nacionalnimi kandidati. Petrograd 8. junija. Car je ukazal, da se sme na gimnazijah v poljskih pokrajinah veronauk poučevati v poljskem jeziku, mesto v ruskem kakor je bilo doslej vpeljano. Pariz 8. junija. Uradno se razglaša, da pride italijanski kralj dne 16 julija v Pariz. Pariz 8. junija. V Mar želji je neki parnik zadel ob parnik „Li-ban", na katerem je bilo nad 200 popotnikov. Kakih 100 popotnikov je utonilo. iV/o *V,7o I! 1» i! Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. Oractai kurzi dunaj. borze 8. junija 1903. naložbeni papirji. š"2°/t majeva renta . . . 4 2°/o srebrna renta . . . 4C'0 avstr. kronska renta . 4% „ zlata „ ic/0 ogrska kronska „ 4% „ zlata „ . 4% posojilo dežele Kranjske 4V'3% posojilo mesta Spljeta h » Zadra aVi0/obos.-herc. žel. pos. 1902 4°/c češka de2. banka k. o. *°/o » v n a * o. 4*/.°/o zast. pis.gal. d. hip. b. 4Vo pest. kom. k. o. z 10°/0pr. . . ... 4Vs°/0 zast. pis. Innerst. hr. **/»•/• „ n °gr- centr. deželne hranilnice . 4Vs°/0 zast. pis. ogr. hip. b. obl. cgr. lokalne železnice d. dr. . . . ,*0/© »> češke ind. banke 4°/o prior. Trst-Poreč lok. ML 4°/0 „ dolenjskih železnic 3°, o „ juž. Zel. kup. V» Vi av. pos. za žel. p. o. Srečk«. Srečke od leta 1854 . . . m „ n 1860V6 . • n ti 1864 . tisske...... zemlj. kred. L emisije ti n n. »« ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — tnrfike..... Basilika srečke . . Kreditne • ... InomoSke N ... Krakovske „ • • . Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa B ... Ogr. „ „ r . . . Rudolfove m • • . Salcburske „ . Dunajske kom. „ . Južne železnice1 • . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . ggrske , „ Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... trafike želez. ind. dr. . . Riina-Muraiiyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožno tovr. družbe Ce&ke sladkorne družbe Valute« C. kr. cekin..... 20 franki...... 20 marke...... Sovereigns..... Marke ....... Laski bankovci.... Rublji....... Žitne cene v Budimpešti* dne 8. junija 1903. Xwamta« DeDU Bltis-o 100 3E J 100 55 100 15 10035 100 9C i 101-10 120 ec ; i2i — 99 50 99.70 120-8C 121 — 9975 —*— 100 — __• 100-— —•— 10110 102 10 9960 99 90 99 60 10010 101 — 102 — 107 — 108 — 101 — 102 — 100 50 101-50 100- 100 70 100'— ior— iioo — 101 — 98 50 99^0 99 75 309 10 311 10 101-— 102 — 170 — 176 — 182 75 184 75 245 — 249 — 155 50 15750 276 — 279 — 270 - 274 — 256 — 260 — 89 — 91 — 112 25 123 25 18 90 1990 436 — 44-2*50 8425 8825 74-— 78- 69 — 73 — 54 50 65-50 27 — 28 — 68- 7150 75'— 77-— 443 — 446 — 7675 7775 677 - 678 — 1639- 1649 — 661 — 665 — 730 50 731 50 2M-50 252*50 663- 667 — 37625 377 25 1640 — 1650 — 466'— 467 — 3S5 — 390 — 352- 353 — 106- 162 — 1131' 11-35 1907 ;t909 23'44 23-52 23 941 [»- 117 25! 11740 95 20| 9535 252 75 25g-75 Plenica ea oktober Koruza oktober n JnniJ • „ avgust „ maj 1904 . „ 50 ,.L oktober . . 51 50 5 vinarjev višje. za 50 kg K , BO » . „ BO „ » .. 50 7-F2 6 48 628 6 33 524 546 Umrli so v Ljubljani; Dne 2. junija: Marija jGrnejc, delavka 36 let. Holzapflova cesta št. 11, jetika. Dne 3. junija: Elizabeta Schmalz, urad-nikova žena, 50 let, Krakovski nasip st. 6, Strictura intest. — Leopolda Karbel, hči snažitelja oken, 6 mes., Cerkvene ulice St. 21, Catarrh. intest. — Albina Gradišar, delavčeva hči, 31 2 leta, StreliSke ulice št. 15, ošpice. V deželni bolnici: Dne 28. maja; Jakob Japelj, hlapec,, 62 let, vsled raka na jeziku. — Marija Cot-m an, gostija, 90 let, ostarelost. Dne 29. maja: Ivan Lavrič, delavec, 20 let, Peritonitis perforativa. Dne 1. junija: Ivan Klebel, natakar, 32 let, jetika. — Ana Poženel, delavka, 19 let, srčna hiba. — Ivan Kralj, dninar, 54 let, jetika. Dne 3. junija: Jernej Stibernik, dnin ar 77 let, Carcinoma haepatis. Meteorologično poročilo. Višina nad moijem 806-3. Srednji tračni tlak 7S60 ram. 2~ « OP^0-: metra *anJa!vmm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 6. 7. 9. zv. 7. zj. 2. pop. 735 5 735 5 732 8 166 13 8 160 si. svzah sr jvzhod m. jvzh. nevihta jasno oblačno ■ a ■ 9. zv. 7. zj. 2. pop. 7336 735 0 7352 12 2 lat jvzhod 10 2 ! si. jjvzh. 14 3 i si. Bvzhod 1 oblačno oblačno oblačno Srednja temperatura sobote in nedelje 15-6- in 140#, — normale: 167» in 16-8°. — Mokrina v 24 urah: 6*2 mm in 2 7 mm. Zahvala. Za vse izraze srčnega sočutja, izkazane povodom smrti na&e preljubi jene hčerke kakor tudi za spremstvo in podarjene krasne šopke izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovskim kolegom in gojenkam mestne višje dekliške Sole ter trg. tečaja našu najiskrenejšo zahvalo. (1551) Rodbina Sič-eia. Tužnim srcem naznanjamo vsem Borodnitcom, prijateljem in znan cem prežalostno vest, da je Bog Vsemogočni izvolil naSo preljubo mater, oziroma sestro, gospo Alojzijo Žvan roj. Kuster posestnico v Spod. Gorjah dan^s zjutraj ob V4 na 4 uro po dolgi mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 50 let, poklicati v boljše življenje. Pogreb drage ranjce se vrSi jutri, v torek, dne 9. jnnija, popo-ludne ob 6 uri iz hiše žnlosti Marija Terezije cesta št. 6 k sv. Krištofu k večnemu počitku. Sv. maše posmrtnice brale se bodo v cerkvi Marijinega oznanenja Priporočamo jo v blag spomin V Ljubljani, 8. junija 1903. (1553) Žalujoči ostali. Zahvala. Prežalosten vsled tako nagle smrti svoje najiskreneje ljubljene, nepozabne soproge, oziroma sestre, svakinje in tete, gospe Marije Jaut si usojam za mnoge izraze sočutja, za darovane vence in za mnogo številno spremstvo drage preminule k njenemn grobu tem potom izreči v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem, posebno pa službenemu osobju c. kr. priv. družbe južne železnice za udeležbo pogreba naj-toplejo in globoko čutečo zahvalo. Ljubljana, 6. junija 1903. Ferdinand Jaut (1550) vratar juž. železnice Jšte se Zahvala. V najgloblji bolesti nad tako bridko izgubo našega iskreno ljubljenega, nepozabnega brata, oziroma strica, gospoda Maksa Jelovšek-a posestnika izrekamo vsem prijateljem in znancem za blagodejno sočutje med boleznijo in ob smrti, častitim gospodom ljubljanskim pevcem, sl*v. požarci brambi vrhniški in virski, slavnemu vrhniškemu rokodelskemu društvu ter slavni čitaimci, vsem onim, kateri so ga spremili k zadnjemu počitku, kakor tudi za prelepe darovane vence, našo iskreno zahvalo. Na Vrhniki, 6. junija 1903. Žalujoči ostali. Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričako-— - vanih dobitkih. = prodajalka in dva učenca. j,ve prj tvrdki Alojzij Jerančič, Ljubljana. (1529-2) Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanskega sestava, feafcor tudi jtl I rje, pla- nine in piMolne mtroje. — Daje se tudi na obroke, j Ceniki na zahtevanje 5 brezplačno. 1294 r^omptairijt in išče službe v večji trgovini ali tovarni. Posluje v nemškem, laškem in hrvatskem jeziku. Vstopiti more takoj. Prijazne ponudbe sprejme uprav-ništvo „Slov. Naroda" pod naslovom „korespondenf \ (i50i-4> Oskrbništvo konkurznep sklada Luka Schumi-ja naznanja, da se bode zaloga krojaškega blaga in prodajalniška oprava ter hišna oprava spadajoča v konkurzui sklad7 in sicer zaloga blag-a Šelenburgovi ulici ^ pr-odajalnici v dne 9-, eventuvelno IO. junija t. I. od 9.—12. ure dopoldne in od 2.—6. ure popoludne7 hišna oprava pa v stanovanju na Rimski cesti št. 7, I. nadstropje dne iS. junija t. I. do- poludne od 9.—12. ure in popoludne od 2.—6. ure na javni dražbi prodajala. V Ljubljani, dne 5. junija 1903. Dr. Janko Brejc (1531—2) oskrbnik. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnate: jstvo drž. želuznice v Beljaku. veljaven cd dne 1. maja 1903. leta. Odhod. Iz Ljubljane juž. kol. Pr^ga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Ifonakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausaee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5J uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julij* do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pno tabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlafe v Lesce-Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3- uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare> Karlove vare. Prago (direstni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Vila na Bledu ob jezeru se proda, oziroma brez oprave odda v najem. Vila ima kleti, tri sobe, kuhinjo ter jedilno shrambo v pritličja in enake prostore v I. nastropju. V slednjem je tudi balkon. V bližini je lep prostor za vrt. Vpraša naj se pri g. Jakobu Peternelu na Bledu. (1547) t. flMBIHHIHBHHIBKlil^Ka^dCBiDHIH^^^IHF1''4'- Najboljše spanje z blaženim čutom v želodcu podeli zvečer požirek Klauer-jevega „Triglava". Edino pristen pri (11—128) Sdmuitd J(avčič-ii v Ljubljani, Prešernove ulice v steklenicah po K 4-—, 2*20 in 1*20. za slovenski odbor vseslo-vanske umetniško - obrtne razstave v Peterburgu se razpisuje. Kompetenti pošljejo naj svoje prošnje podkrepljene z dokazi sposobnosti ter svoje pogoje na podpisanega. Znauje ruskega jezika daje prednost. (1499—6) Za odbor: Jos. Lenarčič, Vrhnika. Mizarski pomočniki delavci za žage in les ter drugi delavci in delavke se sprejmejo proti dobri plači. Pripomniti je, da znanje nemškega jezika ni potrebno, ker je že tukaj mnogo Hrvatov in Slavonce v službi. m Kempf & Gelger tovarna za pohištvo, parne žage in stružarne. Miihldorf, Gorenje Bavarsko. *K Večjo množino £g smerekovega in hrastovega v hlodih, deskah in zemeljnih im& na prodajo (1437 T Jakob Belec v Zgor. Otoku na Gorenjskem. Prodajalka za trgovino z mesenim blagom, dob; izurjena v manufakturni stroki, zmožita slovenskega in nemškega jezika, vrla in izvrstna prodajalka, samostojna v računstvu, so sprejme s 1. julijem. Služba trajna, prednost imajo one, ki službe ne menjavajo. (1519-2) Sprejme se tudi pod ugodnimi po_ učenka katera ima sposobnost in veselje trgovine. — Ponudbe pod I. V. H. Sveti Križ poleg Kostanjevice G. PICCOL kot sicer vsi lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Hj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega keinično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. r i evo l i }r\ a žrlotlriin^lliifetiiru krepi želodec, vzbuja veselje Uo jedi, pospešuje prebavo |in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—7) b*it*t'oliJe* u /i'!c/iiiil» *iuo se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K !■ i<•<•«»Uje> i Kirupi iz utaSin ali ttiiiittrliide dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1 30. 2£un2*n i z* nafoeila g* «» postnem povzet|u. P. n. odjemalci si labko ogledajo naš znameniti laboratorij. Razpis. ^tt tfru«l»»o todovodov sen Vf*«i I^lpovalci* m Stiije« Vitii<-»t. /iApotok. Sltttenrk in r »* v«*t »In rj«» * I«-«• Breze« Dol. I.it^e* v političnem okraju Horcvjc potrebna, na 55.500 kron, oziroma na 50.340 kron proračunjena dela in predelave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa od plačila v odstotkib na enotne cene proračunov naj se predlože do 1. julij« t. 1», do 12. ura opoludoo podpisanima občinskima uradoma. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolekom za 1 krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovodov za Lipovsir Sušje, Vinico, Zapotok, Slatenek, oziroma za vasi Jurjovica, Breze in Dol. Laze pri Ribnici." Ponudbam mora biti dodana izrecna izjava da pripozna ponudnik stavbeiu pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. — Razven tet^a je dodati kot vadij Še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnova: vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinska odbora si izrecno pridržita pravico, izbrati ponudnika ne rfode na višino ponudne cene, oziroma če se jima vidi potrebnim razpisati novo p nudbeno razpravo. (1544—1' Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskih uradih. Občinski urad 3ušje. Občmski urad Jurjovica. F- Kozina, župan. Ivan Ludin, župan. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraaunovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. tt :z a, j e m n a. zavarovalna barija v Pra^i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi ilovftniko - narodno upravo. (26—64) Yu pojasnil« daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne eo v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne ;in občnokoristne namene. Iid&jatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk ,Narodne tiskarne".