Naročnina mesečno 29 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi eL6/Ш
S/TO VENEC
Telefoni aredništvai dnevna siniba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2091
Uhaja vsak dan zjntraj,
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 M 10.349 sa inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prapa-Dunaj 24.79»
Uprava: Kopitar-jeva 6. telefon 2993
ponedeljka in dneve po praznika
Nemški rasizem
in katolicizem
Kancler Adolf Hitler ni eden tistih mož, ki
ne poznajo notranje sile katolicizma. Doraščal je v katoliškem ozračju in v svoji knjigi »Mein Kampfc, ki je postala nekakšno sv. pismo na-
rodnega socializma, ne more mestoma prikrivati celo občudovanja za veličastno eilo katoliške cerkve, kateri se divi radi njene »čudovite večne mladosti, orjaškega organizma, neverjetne sile, duhovne vsestranosti in jeklene volje«, kakor tudi radi strumne cerkvene discipline in močne avtoritete. Svojim narodnim socialistom stavlja celo za zgled enotno voljo, ki prešinja vesoljni katolicizem in bodrega duha, ki preveva slehernega zavednega katoličana, ki se čuti v posesti polne resnice in neuklonljivo zaupa v njeno končno zmago.
Vendar pa postaja vedno bolj očito, da se Hitlerjevo LIL carstvo od tedna do tedna vedno huje zapleta v kulturni boj s katolicizmom, da, eploh z vsakim pozitivnim krščanstvom in to kljub temu, da je hitlerizem takoj prve tedne svoje politične moči nemudoma sklenil dokaj žirokogruden konkordat s sv. stolico in da je obljubil, da bo tudi protestante pustil na miru. Gre morda za politično nedoslednost ali v naprej preračunjen pretkan političen manever, ki naj bi imel namen napraviti nered in zmedo v katoliških vrstah? Mislimo, da pri Hitlerju ne prihaja v poštev ne eno ne drugo. Ampak njega zene z usodno nujnostjo v konflikt 6 katolicizmom njegova miselnost in ideologija stranke, ki jo je sam ustvaril iu ki v svoji absolutni totalnosti zahteva zase popolnoma celega človeka in mu istočasno skuša tudi vse postati. Za Cerkev ni kje prostora. Zmotno se je večkrat trdilo, da je hitlerizem le kopija italijanskega fašizma. Res ima obojno gibanje marsikaj skupnega: isti je sistem vodstva in organizacija politične oblasti, zamisel stranke, ki je izključna iinejiteljica državljanskih pravic, eni in drugi izpovedujejo integralni nacionalizem in malikujejo totalno državo. Toda narodni socializem je v svojih početkih mnogo starejši kakor italijanski fašizem, ima tudi mnogo drugih osnov in druge cilje. Od časa do časa kakor da utihne politična fanfara v uarodnosocialistič-nem taboru, kakor da se za hip zabrišejo mno-gostranski socialni cilji in da vse to mnoštvo prisluhne vase, da ee opaja ob godbi sokov starih germanskih plemen. Hitlerizem je pred vsem vera krvi in rase. Hitler, ki ima izredno sposobnost, da instinktivno zadene prav tisto, kar tiči iracionelnega v narodu, je s svojim gibanjem sprožil gone germanske duše, ki se je oglašala že v starih Saših, ki so že pokristja-njeni znova zapadli v poganstvo in se v silovitih bojih upirali Karlu Velikemu, dokler jih zunanje vsaj ni zlomila tragedija pri Verdcnu. Nekaj podobnega je plalo tudi po žilah Martina Lutra v njegovem odporu in mržnji proti romanski Cerkvi. Z istim nezaupljivim očesom je nekaj stoletij pozneje gledal Bismarck no svoje katoliške sorojake, versko organizirane v kato-< liški Cerkvi, politično pa v centrumu. V nemškem kulturnem boju je bila skovana glasovila in tako značilna beseda »ultramontanci«, ki jo vse do danes razni kulturnobojneži rabijo kot psovko za katoličane, čeprav se navadno ne zavedajo, iz kakšnega psihološkega ozračja je nastala. In Hitler kljub občudovanju za Cerkev posveča v svoji knjigi 30 strani spominu Scho-nererja, poslanca v avstrijskem državnem zboru, velikega antisemita, glasovitega pauger-niana in zagrizenega sovražnika katolicizma, k; je pred dobrimi 30 leti razvijal pangermanske ideje v avstrijskem državnem zboru in ob katerem se je Hitler, kakor sam pravi, zelo veliko naučil. Saj je ta mož za njega še danes »čudovit in globok mislec preroške daljnovidnosti«.
Toda če Hitlerjeva osebnost kljub vsemu vendarle razodeva na 6ebi sledove krščanskega lika, je Alfred Rosenberg, kateramu jc Fiihrer poveril duhovno diktaturo nad uovo Nemčijo, brez dvoma popoleu germanski pogan, kakor se kaže v vseh svojih spisih. Rosenberg, Re-weutlow, Ludendorff, Feder in kakor so že imena novih narodnosocialističnih ideologov širijo v svojih spisih nazore, da mora tudi vera imeti nacionalen karakter, ki bo odgovarjal german-stvu. Po njih mnenju krščanstvo ni primerno za Germane. Krščanstvo, tako trdijo, je sploh pokvarilo ljudski karakter Germanov. Prvotni Germani so bili bojeviti, silni, neusmiljeni, samorasli, neukrotljivi..., krščanstvo pa jih je izenačilo z drugimi narodi, pokvarilo njihov bojevit značaj z nauki o bratstvu, odpuščanju in ljubezni ined narodi, vsililo jim je lik križa kot višek junaštva in moralne moči, mesto da bi jih njihovi naravi odgovarjajoče povedlo gospodovat drugim, manjvrednim narodom. I. t. d.
Hitlerizem si korakoma ustvarja svojo nacionalno germansko vero, ki po svojih novona-•talili krožkih oživlja kult starogerma.nskih bo-ov VVodaua, Donara in Samota. Vstaja kot re-Jgija rase in krvi proti univerzalnemu krščanstvu, zlasti proti katoliški Cerkvi. Poleg kulturnega obilježja pa zadobiva ta boj — ki je v jedru vzet le izbruh germanske oholosti in napuha, ki edini je bil zmožen ustvariti tudi Nie-tzsehejevega »nadčloveka« — še prav poseben političen značaj z ozirom na Avstrijo. Hitler-jevci si menda ne delajo iluzij o tem, da si s svojo miselnostjo vedno bolj oddaljujejo Avstrijo, ki po njih programu tvori prvo nemško ozemlje, ki bi ga bilo treba priključiti veliki Germaniji. Avstrija pa je katoliška država in še več: radi razmer v Nemčiji išče ravno v svojem katolicizmu opore in opravičila za svojo politično individualnost in nezavisnost. Stoletna je borba protestantske Prusije za vodstvo in hegemonije nad nemškimi pokrajinami. Po Hitlerjevi revoluciji, ki je odpravila avtonomijo nemških dežel, se je svoji prastari politični sanji precej približala, ker prusovstvo je danes v političnem sedlu v Nemčiji. Toda kljub temu ni šc zatnrl strah v junkerjih, da bi se vendarle kdaj utegnilo kolo zgodovine tako obrniti, da
i
s
Veličastna proslava v Skoplju
Srbska vojska vkoraka т osvobojeno Skoplje.
bi zopet Avstrija postala središče, okrog katerega m ee zbirale nemške katoliške dežele. Zato
Ljubljana, 14. aprila.
V	aprilu 1914 je bilo, ko je južna Silbija dala srbski vojski svoje prve rekrute. To je bil velik datum v zgodovini zedinjenja. Južmosrbski fantje so preživeli le nekaj mesecev po raznih garnizijah in že jih je poslala domovina z izbruhom svetovne vojne na fronto, da branijo njeno svobodo. Udeležili so se prvih velikih bitk in so pokazali, da 60 nos i tel j i, ponosni in nevklonLjivi nositelji starih tradicij južne Srbije, ko je bila še zibelka kulture veeh Slovanov na Balkanu. Ti mladi fantje so pripadali petim rajnim skupinam: vardarski, bregalniški, kosovski, ibraški in bitoJjski. Te je pozval zanosen proglas, ki ga vidimo nabitega po vsej državi, in v katerem redki preostali borci pozivajo, da naj se proslavi spomin na dan, »ko smo imeli čast, da se uvrstimo v redove srbske vojske in da dokaie-do, da smo se po tolikih stoletjih vrnili nazaj k svoji materi, da postanemo ena vojska, en narod, ena država!« — »Poslušajte z Dušanovega mesta glas našega bojnega roga, ki nas poziva: Na zbori«
Po skopljanskih ulicah — Dušanovem mestu — se torej danes in jutri pretakajo veličastni spomini na velike dneve naše osvoboditve. Vsi v slavo oviti junaki iz bitk pri Kumanovem, pri Prilepu, pri Bi-tolju bodo v mislih vstali iiz svojih grobov in zrli na rod, ki so ga osvobodili s svojo krvjo, in ki jim hoče še enkrat in še enkrat in zopet izreči zahvalo za žrtve, iz katerih se je rodila narodna svoboda. Borci izpod smederevskih zidov, junaki Kalemeg-dana in Karadjordjevega rudnika, junaški trpini Sive stene, njihov duh bo plaval nad Skopljem ter čaral nazaj v s.pomin sedanjega rodu trpljenje in slave onih velikih dni, ko sta se sestala jugoslovanski jug in sever, da se zlijeta v skupno domovino.
V	morju teh velikih spominov, ki na pravi j a jo iz južne Srbije mavzolej in katedralo obenem jugoslovanske veličine. ee kristalno čisto odčrtava zgodovinski dokaz, da narodna zavest v teh krajih, kljub stoletjem teptanja, ni nikdar izumrla in da je zagorela s polnim plamenom, kakor hitro so padli najhujši okovi. Južnosrtbski rekruti so se takrat odzvali vsi, brez izjeme, brez oklevanja, z navdušenjem, ker so tudi v robstvu ostali zvesti svojemu narodu. In ker je takratna srbska vlada takoj ob početku vojne sklenila, da se bo borila, dokler ne bodo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci združeni v svobodni domovini, so mladi rekruti, ki so takrat iz svojih Dušanovih domov hiteli na bojne poljane, od prvega početka prelivali kri za skupno domovino ter se oddolžili za kri junakov, ki je tekla, da so bili osvobojeni tudi oni sami. Skopljanske slav-nosti niso slavnosti samo juine Srbije, one so priznanje in zahvala vseh Jugoslovanov, tudi onih od Drave in Save, za rodoljubno požrtvovalnost Južne Srbije, brez katere bi verjetno skupnega doma še ne bilo. Ko si osvobojeni jugoslovanski rodovi urejujemo svoj dom, ne pozabimo nikdar onih, kateremukoli delu države pripadajo, ki so ga s svojo krvjo gradili. Ob spominu velikih junaštev prošlosti se nam bodo težave sedanjosti zdele le majhne. Optimizem prošlih dni bo sončil pesimizme okrog nas, žrtve prednikov nas bodo spodbujale k delu, ki bo njih vrednol
60.000 goslov
Skoplje, 14. apr. Danes se je začela proslava 20 letnice, kar so stopili v srbsko vojsko prvi rekruti iiz Južne Srbije. Proslava je zavzela nepričakovano velik in veličasten obseg ob sodelovanju prebivalstva iz vse države, zlasti pa iz vardarske banovine in iz Sandžaka.
Že ves včerajšnji dan so prihajali v Skoplje
se kakor neprestan refreu ponavlja ceterum ceneeo narodnosocialistične politike: Avstrijo je treba izbrisati z zemljevida K v rope kot samostojno državo, treba jo je izenačiti z .Nemčijo, posel*no še katoliško Avstrijo! Zato je tudi boj proti katolicizmu popolnoma v li-niji narodnosocialistične politike, čeprav ga dr-žuva morda zaenkrat oficiclno še ne izvaja.
Težnja po nacionalni religiji germanske rase in krvi, kakor jc brezumna in utegne zaplesti državo v velike notranje boje, ni torej samo izraz stare mržnjc oficiclnega, v hitlcri/-niu poživljenegu germanslva <lo katolicizma. — protestantizem ne prihaja toliko v poštev. ker po Hitlerjevih besedah itak »brani interese germanslva« — ampak ima v ozadju tudi politične motive, namreč skrb. da bi verski oziri utegnili biti resna ovira patlgennnnski eks|win/iji v Evropi, kar v obilni meri kaže avstrijski primer.	drin.
gosti. Ponoči in danes oeli dan so voeiii Vlaki 6 starimi bojevniki, nekdanjimi prvimi rekruti z juiga.
Vse mesto je od včeraj okrašeno z narodnimi zastavami in z zelenjem. Na glavni ulici sta postavljena dva slavoloka z napisom: »Dobro nam došlli, hrabri bojevnikil Živel Nj. Vel, kralji Živela Jugoslavija!«
Dozdaj je v Skoplju več ko 60.000 gostov, od tega samo bivših bojevnikov 15.000. Bojevnike so porazdelili po šolah in po poljskih taboriščih.
S posebnim vlakom dopoldne ob 10 se je pripeljal predsednik vlade Nikola Uzunovič v spremstvu notranjega ministra dr, Živojina Laziča in ministra za vojsko in mornarico generala Dragomira Stojanoviča. Ko se je vlak ustavil, so vsi navzočni začeli vzklikati in navdušeno poizdravljati predsednika vlade. — Z vlakom Ob 10.30 se je spet pripeljala velika skupina bojevnikov in gostov s severa. S tem vlakom so prispeli tudi predsednik Narodne odbrane g. Ilija Trifunovič, šef Presbiroja Teofil Djurovič z veliko skupino domačih in tujih časnikarjev, med njimi poročevalci francoskih, angleških, nemških, ameriških, češkoslovaških, romunskih in madjarskih listov.
Slavnostni sprevod
Ob 4 popoldne se je začel pomikati po ulicah Skoplja okoli starega Dušanovega gradu sprevod. Tako velikanskega sprevoda Skoplje še ni videlo. Na čelu so korakale godba kraljevske garde, glavni odbor, invalidi, ležki invalidi, v dveh tovornih avtih, vardarski polk, godba 23. peh. polka, bregalniški polk, konjiška eekadra bregalniška, godba 24. peh. polka, kosovski polk, godba 50. peh. polka, bi-toljski polk, godba 1. peh. polka, ibarski polk, čet-
niki in bojevniki. FIDAC, sokoiska godba, SKJ, skavti, godba učiteljišča, učenci, profesorji in učitelji vseh šol, razne korporacije iz mest in vse države, na koncu pa nepregledna množica ljudi.
Na nagovor je odgovoril predsednik skopeij-ske občine g. Mihajlovič. V glavnem je izvajal, da je carsko inesto Skoplje ponosno, da vidi zbrano tolikšno število bivših bojevnikov oa svojih tleh, in da jiih more pozdraviti z dobrodošlico. Carsko Skoplje je učakalo leto 1912, da je videlo obnovljeno svojo staro slavo. Toda komaj se je sen iz-premenil v resničnost, je že izbruhnila svetovna vojna. V junaških bojih so bojevniki Južne Srbije neštetokrat pokazali, da so vredni slave svojih bratov po krvi in orožju iz severne Srbije. Toda delo še ni končano, zakaj stoletno suženjstvo je zapustilo pustinje v vseh krajih Južne Srbije, zato je treba popravljati škodo, kjer to še ni storjeno. Bojevniki se zavedajo te svoje dolžnosti in se svečano obvežejo, da bodo vse svoje sile posvetili konstruktivnemu delu, da bo klasični jug ponovno zaeijal v stari slavi. S to zaobljubo v duši in v srcu z vero v še srečnejšo bodočnost kliče župan v imenu carskega Skoplja: Bodite dobrodošli I Zivelit
Na trgu kralja Aleksandra
Ob 19.10 je sprevod krenil dalje. Ob 20 se je zbrala vojska na trgu kralja Aleksandra na svečano povečerje. Ob 20.20 je prispel burno aklami-rau armijski general g. Nedič. Zastopnik rekrutov iz leta 1914 Jošo Filipovič je pozdravil generala i nagovorom, v katerom je dejal, da se bojevniki Južne Srbije vesele, da morejo v generalu pozdraviti zastopnika naše hrabre vojske, v kateri se je južnosrbskim bojevnikom po tolikih stoletjih suženjstva posrečilo pokazati svojega starega bojevniškega duha in svojo hrabrost Ta bojevniški duh je tisto, kar veže bojevnike v času, ko se proslavlja 20 letnica bojevniške slave v teh krajih Južne Srbije: spomin na oue boje za veličino naše domovine, ko so bojevniki v duhu s svojimi neštetimi tovariši, ki so junaško padli v bojih za našo veliko domovino, za ideale srbstva in jugoslovan&tva, za kralja in veliko in srečno bodočnost.
General Nedič se je s krepkim in jasnim glasom zahvalil za nagovor in pozdrav njemu kot poveljniku 3. armijske oblasti. Zahvaljuje se v imenu svojih častnikov, podčastnikov in ostalega vojaštva ter kliče: Dobro nam došli, junaki bojevniki! Naposled pozove vse prisotne, naj pozdravijo vrhovnega svojega poveljnika in bojnega tovariša Nj. Vel. kralja Aleksandra. Vsi prisotni navdušeno vzkliknejo: Naj živi Nj. Vel. kralj! Naj živi kraljevski dom I Naj živi Velika Jugoslavija. Godba je nato zaigrala državno himno, ki sta jo nato zapeli dve ekopeljski pevski društvi.
Topovi grme ...
Ob 20.45 je vojaška godba zaigrala svečano povečerje. Ob 21 je z utrdb Dušanovega grada zagr-inolo 21 strelov. Na obronkih Vodna se zažgo začetnice Nj. Vel. kralja in slika belega orla. Z okopov Dušanovega gradu pa šviga v zrak bengalski ogenj. V gledališču se začenja svečana predstava, v vseh kinematografih igrajo takisto svečane predstave na čast obletnici prvega vstopa južnosrbskih rekrutov v srbsko vojsko.
Nemški zunanji minister
Gledamo proti vzhodu
Načelo nemške trgovinske politike: kupi, da kupimo
Hamburg, 14. aprila. TG. Nemški zunanji minister von Neurath je imel danes na banketu pri-iateljev južne Amerike važen govor o nemški trgovinski politiki. Von Neurath je izjavil, da se bo nemška vlada zaenkrat z v,so silo borila, da si opomorejo haneeatska pristanišča Hamburg in Bremen in da postaneta zopet glavno izhodišče evropske zunanje trgovine. Glede zunanje trgovine je izjavil von Neurath, da bo Nemčija tako-imenovano avtarkično načelo, to se pravi, mnenje, da država v gospodarskem oziru sama sebi zadostuje, oziroma mora zadostovati, zavrgla, ker danes v Nemčiji ni nikogar več, ki bi se drznil trditi, da ona lahko obstoji sama zase brez inozemskih držav. Drugič pa bo nemška vlada itak skušala ipak postati nekoliko manj odvisna od inozemstva, v kolikor tiče prehrane.
Tretje načelo, ki ga bo Nemčija v svoji trgovinski politiki izvajala, jo bo potisnilo proti srednji in vzhodni Uvropi. S temi državami moramo ostati v zelo prijateljskih stikih — je rekel zunanji minister — ker one hodo pri nas kupovalo in ta trg je za ravnovesje naše trgovine neobhodno potreben. Razumljivo jc, da bo Nemčija v bodoče tudi svoje potrebščine raje kupovala v onih državah, ki kupujejo nemško hlago. To načelo bo državna vlada uveljavila že v vseh trgovinskih pogodbah, ki jih trenutno sklepa oziroma jih ho sklepala v bodočnosti. Tozadevno bo vlada izdala posebno zakonodajo, ki bo onemogočila, da bi posamezne občine v državi, kakor se je to dozdaj dogajalo, lahko samovoljno preprečile uvoz tujega blaga samo iz tega razloga, ker je tuje.
Razorožitvena konferenca
Ruma zahteva veliko voisho
London, 14. aprila, b. Diplomatski dopisnik »Daily Telcgrapha« poroča, da je sovjetska Rusija obvestila države, da bo ona z ozirom na njene ogromne meie, ki so zelo oddaljene druga od druge, zahtevala veliko vojsko, predvsem pa večje zračno brodovje, kakor vse ostale države skupaj. Dopisnik čuje, da sc bo tej zaht?vi sovjetske Rusije predvsem uprla Poljska, ki jc mnenja, da so razmere na Daljnem vzhodu od Evrope oddaljene, z druge strani pa tudi niso nič več tako nevarne, ker je Japonska
zelo popustila v svojem nastopu do sovjetske Rusije, ker se ie zaenkrat »nasitila«. Zato obstoja nevarnost, da bo Rusija vse svoje čete in letalske sile.
ki so sedaj koncentrirane v vzhodni Sibiriji, odpo-klicala nazaj v evropsko Rusijo. Sovjetska Rusija, tako piše isti dopisnik, je postavila na ta način ves razorožitveni problem na popolnoma nove temelje in je rešitev razorožitvenega vprašanja zelo otež-kočena.
V Curihu več tujih beguncev kot domačinov
Curih, 14. npr. c. V curiškem kanlonu se je dosedaj naselilo toliko političnih beguncev, da Iki število ino/. Miirev kmalu preseglo število domačinov. Zlito se je obrnila vlada curiškegu kantona ua zvezno vlado s prošnjo, dn uredi vprašanje dose-Ijevanja tujcev v fiviro, ker bo sicer gmotni položaj Švicarjev začel trpeti.
Berlinski škof - kardinal
Rim, 14. apr. c. V meseou maju bo konzlstorij, na katerem bo imenovanih sedem novih kardinalov. Za novega kardinala bo imenovan tudi berlinski škof dr. Hares.
Dunajska vremenska napoved: Od časn do časa jasno, čez diui oblačno, toipio in nagnjenje k nevihtam.
ako ie Molohov rešil
Celju&hinee
Največji junak med vsemi lelaici sveta — Štirikrat z malim aeroplanom v enem dneva — Pristanek med kepami ledu — Prvega je rešil prol. Schmidta — Pomagala sta mu Kaminin in Slepnjov Nezaslišan pogum, hladnokrvnost in požrtvovalnost...
Drema »čeljusldnove« posadke, ki ae Je bita pred šestim; meseci odpravila iz Ariiangelska ob vsej severni obali Sibirije, da skozi ožino De Long in Berinško ožino sredi najhujše zime prodre v Tihi ocean, je končana. Od 13. februarja, ko so ledene plošče stisnile »čeljuskina«, tako da se je razklal in j naglo potopil, do 12. aprila, torej tečno dva meseca, so 102 osebi poti vodstvom šela ekspedicije, prof. Schmidta. in kapitana ladie Voronina ždcle na ledeni plošči, nekako l4) do 100 km severno od rta Van-karcna, nekako na 09 stopinji severne širiae in 175 stopinji zapadne dolžine. Cas so si krajšali z delom: predvsem so vsak dan čistili ploščo, pripravljeno, da bi na njo pristajali rešilni acroplani, pot?m pa so »r zabavali v kinu in pridno pošiljali oziroma sprejemali radio poročila. Odeje so imeli dovolj kakor nidi šotorov, a hrano »o za silo tudi izhajali, vendar »o »r začeli zadnje čase kazati med njimi znaki skorbuta. ker so pogrešali soiivja. Nevaren moment je nastal, ko so pošli akumulatorji, katere pa jim je potem prinesel ua svojem aeroplanu z rta Vanka-rena njihov lastni aviator Babuškin. Ves 6* je med ■jimi po zaslugi prof. Sclimidta vladalo bodro razpoloženje, dasi se je bilo bati, da bo začel led aprila meseca, kakor ponavadi, pokati. Vedeli eo, da jim hiti nasproti »Krasin« iu da se je zbrala eria reka dra aeroplanov na polotoku čučkov, da jih j rrii. Toda pogum je začel možem nekoliko vpadati j 10. aprila, ko »e je naenkrat dvignil strašen ciklon z juga.
Strahovit snežni vihar
LED POKA IN SE LOMI — LEDENE OORE
SE PREVRAČAJO ODPIRA IO SE ŠIROKE
RAZPOKE. V KATERE SE DEL TABORIŠČA
POGREZA
Dne 10. aprila je presenetilo 84 mož posadke fl mož se je ob potopitvi ladje smrtno ponesrečil, 17 pa so jih rešili posamezni aercplani) strašno divjanje snežnega ciklona, ki je prišel i juga. O tem ciklonu se je zvedelo, da jc daleč na jugn v Habarovsku na Amurju odnesel s hiš strehe, kakor da bi bile iz papirja. Na Aleksaiidrovsku, ki leži v Tatarski ožini med azijsko celino in Sahalinskim otokom, jc podrl več hiš, izruval vsa drevesa in po-medel vse telegrafske drogove. Na otokn Sahalinu samem jc demoliral vse sinvbe okoli petrolejskih izvorov in pr mogovnih rudnikov. — Velik parnik »Ohotski« jc komaj ušel brodolomu. Postal je čedalje silnejsi, čim bolj se jc bližal Ohotsketnu morju, Kamčatki, Anadirskcmu zalivu in končno Berinški cesti. Zrušil s. jc na ledene plošč? med zalivom Koljučin oziroma pred rti Onman, Vankaren in Severnim rtom ter začel svoja strahovita razdejanja. Krenkl, htanov in lvanjuk. markooografisti »čeljn-ekina«, ki so dozdaj pošiljali samo kar moč ugodno pobarvana poročila, s katerimi eo dajali pogum eebi in drugim, so se sedaj hitro vrgli k aparatom » poročili. da je prišel zadnji čas, da ne tovariši rešijo, jug je začel klati ledene plošče, jih metal drugo na drugo, prevračal ledene gore kakor žoge in jih preplavljal z ogromnimi valovi. Zrak in morje sta tekmovala v srditem tuljenju in vrišču, tn-dtem ko je vihar razbijal led. Ledena plošča, na kateri »t je nahajal od pretekle sobote dalje aviator Sljepnov, ki se je bil tam ponesrečil, ker s« je aparat pri pristajanju močoo poškodoval in je imel pri sebi nekaj ljudi posadke, katero j- hotel prepeljati sa rt Vanltaren, kakor hitro bi sc mu posrečilo aparat popraviti ta ledena plošča je bila od viharja odnesena 2 km daleč od Sclnnidlovega taborišča. En čoln »čeljuskina«, ki so ga skrbno čuvali, če bi prišla skrajna siis, je led zmečkal. Končno se je odprla v ledu velika razpoka tam, kier je stala kuhinja in so bila naložena drva, tako da se je vse skupaj pogreznilo v globino uiorja. Zdelo se je torej, da je prišel k<mec
t
Popoten razkol med nemškimi
protestanti »Hitlerlzem uničit protestantsko cerkev"
Me obupati!
Kljub temu je posadka ohranila svoj čudoviti pogum. Najbolj občudovanja vreden pa je bil prol. Schmidt, ki je bil že nekaj dni bolan, pa je bolezen kolikor mogoče prikrival, in je tudi v sedanjem momentu dejal, da nc gre obupati. Čeprav je poeadka vedela, koliko aeropianov je pokvarjenih, da ne morejo leteti njim na pomoč, vendarle ni izgubila upanja, da se bo enemu ali drugemu posrečilo prileteti na kraj nesreče in posadko rešiti. Predsednik rešilne akcije v Moskvi Kujbišev je seveda takoj sporočil vsem junakom na polotoku Vellenu oziroma na rto Vankaren, da je treba nemudoma storili, naj stane, j kar hoče, vse, da 9t posadka reši, ia je obenem dal nalog, da morajo vziti prvega na aeroplan bolnega prof. Schmidta. Toda letalci na Vankareun so že sami dobro vedeli, kako м godi tovarišem, in so bili pripravljeni iu vse, da se z nevarnostjo lastnega življenja dvignejo v zrak in hitijo na pomoč po sadki. Rešitev se je na čudovit način posrečila. Možje pa, ki jih bo zgodovina zapisala na svoje strani kot one, ki sc jim je posrečilo delo, kat?ro je zahtevalo nadčloveške moči in požrtvovalnost do skrajne mere, so Molokov, Kaminin in Sljepnov. Največji med njimi pa je Molokov. ki bo odslej zavzemal v zgodovini raziskavanj Ledenega morja najbolj častno mesto kot prvi letalec, ki je rešil toliko ljudi s Rvojim malim aeroplanom »R 5«, na katen-m normalno ni več prostora kakor za pilota in opazovalca.
Mo lokov zakliče:
Fantje na delo!
Molokov je bil prvi, ki je svojim tovarišem na rtu Vankaren dejal: »fantje, pljuniino v roke in po letimo, naj sc zgodi, kar hoče!« Njegov aparat »R 5« je navaden poizvedovalni dvokrilec, ki ima, kakor smo rekli, samo prostor za pilota in odzadaj odprtino za opazovalca oziroma metalca bomb.
Medtem ko se je pripravljal Molokov s svojim tovarišem Kamininom, ki je tadi t enakim dvokrileem »R 5« bil na rtn Vankaren. da se dvigne po potrebnih prodpripra-vali v zrak, se je Sljepnovn, o katerem smo povedali, kako ga jo vihar ua ledeni plošči odnesel stran od SJclitnidtovega tabora, posrečilo, da je svoj veliki ameriški aeroplan popravil. Tudi Sljepnov si je bil dejal kakor Molokov na protiležečem rt« Vankarenn: »Zdaj ali pa nikoli!« in je zbral vso svoje sile, da je za silo popravil svoj apan»t. Bog ve. kako se mu je to posrečilo! Mod tem p* не jspustil k njemu ne ploščo kakor jastreb
« neba i svojim m »Hm aparatom Molokov, ki je hil vzel s seboj profesorja Ušakova, katerega so bili Sovjeti poslali preko Amerike čez Aljasko na polotok Vellen, da votli vso rešilno akcijo. Sljepnov se je dvignil v zrak in poletel nazaj na rt Vankaren s tistimi možmi posadke, ki jih je bil že preteklo soboto vzel k sebi na svoj veliki aparat. Na poletu nazaj iz Vankarena pa je vzel s seboj nekaj Čučkov, sani in krasne čučke pse za vsak slučaj, če bi se izkazala potrebo, da se nekateri možje posadke, ako bi se letalu pripetila zopet nesreča, rešijo, če bi bilo mogoče in če bi se led zopet zgostil, na kopno s psi,
Molokov prileti na ploščo
Med tem časom je pristal Molotov na plošči, kjer je ždela posadka, ki se ga je seveda strašno razveselila. Prostor za pristanek je bU sicer od viharja močno razklan tn razbit, vendar pa ne toliko, da bi ta junak sraka ne mogel pristati. Prvo je bilo, da je energično pograbil profesorja Schmidta, ki se je pa z vsemi silami branil, rekoč, da je njegova dolžnost, da ostane na ledu, dokler ne bodo rešeni vsi drugi. Toda vse skupaj mu ni nič pomagalo. Molokov je s pomočjo tovarišev in posadke spravil bolnega profesorja Schmidta na svoj aparat, z njim pa zaenkrat še dve osebi. Ta nenavadni mož .ie namreč bil pripravil vse. da je mogel ns svoj mali aparat na krilih privezati z nir nimi vrvmi, zavite v kožuhe, še tri do štiri ljudi, tako da je pravi čudež, kako do se mu aparat ni pokvaril. Cisto gotovo se lahko reče, do bi se posadka ne bila rešila, ako bi na rtu Vankarenn ne bil tak junak, kakor je Molokov, ki je vsem dajal poguma, in energično razpršil vse dvome v možnost akcije ter sam dal prvi zgled, kako je mogoče tudi s takimi bornimi sredstvi izvršiti naravnost čudež.
Junak, ki mu ni enakega
Vdrugič se je Molotovu pridružil njegov tovariš Kaminin s svojim enako majhnim aeroplanom. Ko je napočila noč, sta bila rešila že 22 mož posadke. Obakrat sta bila pripel jnla h seboj na ledeno ploščo nekaj Rusov in Čučkov, da pri reševanju pomagajo. Pravo grandio7.no delo reševanja pa se .je začelo naslednjega dne, ko so Molokov, Kaminin ln Sljepnov eel dan letali in rešili nadaljnjih 40 ljudL Med tem je bil ciklon pAčej ponehal, led pa se je lomil dalje. Ledene gore so se prevračale, morje je izpodjedalo plošče. Veliko dobro pa je bilo v tem, da je bil vihar razčistil zrak, tako da megla, ki je bila prej onemogočila uspeh vseh letalskih ekspedicij, ni več ovirala rešilne akcije. Zelo neugodna okolnost pa je bila v tem. da se je med tem prostor za pristanek letal popolnoma pokvaril. Tn tn se je pokazala vsa spretnost ln nenstrašenost Molokova. Dmg letalec hI se ne bil nikoli jpol pristati. Namesto pristanišča .ie bila, -cla gora ledu, ki ga je hil vihar nakopičil drug na drugega. Toda Molokov. ki je vedel, da ako ne bo rešil še ostalih 22 mož posadke, jih nikoli več ne bo mogoče rešiti, je dejal, da mora pristati za vsako ceno, čeprav se sam razbije. Dejal pa je Kamininn in Sljepnovn. naj topot ne gresta * njim, ampak naj ostaneta nn Vankarenn. da prideta na pomoč, če bi se on ponesrečil. Molokov pa ie imel srečo In je pristal na tako majhnem prostoru. da so se njegova kriln_ čisto dotikalo ledenih gromnd. med katere je bil stisnjen. Na tem prostoru kakih 100 metrov ledu. ki vrh t.egn ni bil več gladek, se je spnstil t, dvemn Cuckoma reševalcema, ki sta bila privezana na krilu. To pot je napravil ta junak štirikrat, tako da je končno ostalo na plošči «amo Se šest ljudi. Na teh poletih je vsnko-krnt vzel s seboj samo po enega nli dvn človeka. ker bi siecr pristajanje postalo katastrofalno.
Zadnfl, naibo?f јиип^Ј nalet
Na ledu t« bili ostal! profesor Usakov, Botrov, mnrkonograf Krenkl, kapitan Voro-nln in dvn matroza. Ura je bila ob zadnjem že pozna. Molokov se je dvignil z rta v zrak med hnrn-kliei svojih tovarišev in rešenih mož posndke. Ta njegov zadnji polet jp bil mojstrovina letalskega poklica in zgled najhladnejšega poguma. Ko in bilo zmračilo, se je Molokov vrnil z zadnjimi ljudmi z leden« plošče na rt Vankaren.
Ledolomif.ci so postali nepotrebni
Aviator Sljepnov je drugega dne zapustil Vanknren s svojim velikim aparatom in je imel v svoji kabini profesorja Schmidta. katerega je prepeljal na Aljasko v pristanišče Nome. Profesorja Schmidta je bila med tem pljučnica toko močno prijela, da je padel že v nezavest. Doktorji »Čeljuskina« чо bili prepričani, da bolezni ne ho prestal. Iz Nomeja so рл Schmidta potem prepeljali v Fairbanks, k.ier se nahaja bolnišnica ln kjer so ameriški zdravniki izjavili, da upajo, dn ga bodo vendarle rešili. Ostalo po-sndko so prepeljali nn saneh In na acroplani h v taliorišče nn Wellenn. k.ier se bodo odpočili in zn silo popravili, ker vsi trpijo na skorbutn. Potem jih bodo od|>cljali v pristanišče Previdnosti (Provldence), kjer bodo ostali kaka dva tetina, dokler ne pride ledo-lomee »Stalhigrad«, ki plove iz Potropavlov-skn proti Herinški eesti in ima na svojem krovu dvn velika »Zeppelinn«: »H 2«, ki vsebuje IS000 kub. metrov, in »B 4«. ki ima 3500 knb. metrov. Seveda to dvn »Zeppelinn«. ki jih vodi Birnhanm, ne bosta več potrebna, ker je v«« opravil Molokov » svojim malim aparatom.
Kar e« tiče ladolomc* »Krasiita«, ki hiti
BerRn, 14. apr. TG. NemAi protestanti ao v
sedanji borbi proti poganskim poskusom narodmo-socialistične stranke razdeljeni v tri skupine: jui-nonemška skupina, ki jo vodi dr. Meisser, je zmernejša in popustljiva, druga skupina je westfalska in je tako radikalna, da zahteva odcepitev od državne cerkve, tretja skupina pa pripada »Zveai v rili« oeauških pastorjev, ki s« brani bolj za svoj obsto'. Zmerni zborujejo v Nflrmbergu, radikalni pa r Dortimundu m bodo odločitve padli« v prihodu jih dneh. Sliko raacepijeeoati in idejo* rasklaooeti da-
je Berlin, kjer Ц od 400 pastorjev 200 članov »Zveze v «U«, 150 pa jih pripada k nemikim kristjanom, ostali so nevtralni. V vsej Nemčiji je položaj tak, da pripada okroglo 6000 pastorjev »Zveri v sili«, torej proti državni cerkvi, 2000 je pripadnikov nemških kristjanov, 9000 pa jih je nevtralnih. Da še ni pri4lo do odprtega razkola v nemšketm protesten tizimi, gre hvala te.m 9000 nevtralnim pastorjem. Hitlerizem je ie uničil protestantsko cerkev, Ur •c dam** lahko trdi.
Gibanje našega dijc šiva
Pravniki ljubljanske univerze
Ljubljana, 14. aprila.
Danee popoldn« jo bil v veliki spodnji dvorani hotela »Metropol« občni zbor juristov ljubljanske univerz«. Občni zbor je bil zelo živahen in je traiial nad pet ttr. Po poročilih odborov j* zbor sprejel več samostojnih predlogov. Spremene ee pravila v tem smislu, da bo v bodoče veljal proporcionalni sistem in tajno glasovanj«. Občni zbor j« tudi sprejel resolucijo, da s« zaprosi vlada, da radi velike potrebe naknadno odobri kredit za takojšnjo zgradnjo univerzitetne knjižnic". Kakor j« dobil Belgrad sovo pravno fakulteto, tako naj
Ljubljana dobi olfko potrebno voeučtltšk« knjižnico.
Nato so bile volrtve, sa kater* ao bfle vlodtaM
tri liste, in sicer je dobila lista * nosilcem Artna-kom 76 glasov, lista z nosilcem Koeom Albertom 48 glasov in lista z nosilcem Erjavcem Janezom 83 glasov. V ožjih volitvah jc bilo ca listo Erjavca oddanih 17 glasov več in j« bil polemtakrm ur voljen sledeči odbor: predsednik Erjavec Janez, odborniki: Sešek Marijan, Pavlič Stanko, Poštovaa Matej, Bitenc Stane, Vetrovec Josip m Žebot Ck-iL
Občni zbor privitigirane agrarne banke
Zaščita kmeta in zadružništvo
Belgrad, 14. aprila, m. Danes je bil v palači
Priviliguaue agrarue banke 4. redni občni zbor delničarjev te banke, ki se ga je udeležilo precejšnje število delničarjev tudi iz notranjosti države. Pred prehodom na dnevni red je imel krajši govor dr. Markovič, v katerem je predvsem poudarjal, da je banka preje, ko ic nJ bilo uredbe za zaščito kmeta, inkasirala od svojih dolžnikov im račun zapadlih odplačil in obresti za dovoljena posojila letno okoli 120 milijonov, po objavi uredbe za zaščito kmeta pa je inkaso teh plačil padel na 24 milijonov letno. Posledica te uredbe je puralizirala banko za aktivno poslovanje in to ravno r času, ko je treba kmeta najbolj pomagati.
Nato se jc rarvifci dabuta o predloženem poročilu. Prvi govornik Tihomir Nikolič iz ČaČ-ka je ostro obeojal delovanje upravnega odbora ter dokazoval, da »o dnevnice za člane upr. in nadzornega odbora še vedno prevelike ter je poudarjal, da je banka namenjena kinetu in da ne sjne postati birokratska ustanova. Upravnemu odboru zamerja tudi, da se sedaj v teb hudih časih gradi razkošna paj.:ča za banko in da se o tem ni govorilo oa občnem zboru.
Govorilo je še več drugih delničarjev, med njimi tudi Djordievič, upravnik GLivne zveze srbskih kmetijskih zadrug, ki je v svojem govora pobijal nekatere trditve predsednika uipr. odbora dr. Markoviča. V svojem govoru poudarja, da agrarna banka ni mogla izvršiti konverzije kmetskih dolgov. Ta konverzija je sedaj Izvršena v korist velikih bank. Govornik nadalje naglaša. da je priviligiraua agrarna banka namenjena za kreditiranje zadružništva in ne za kreditiranje zasebnikov, kar ruši načela zadružništva. /.adruge vršijo, odnosno bi morale vršiti nadzorstvo nad krediti privilig. agrarne banke, priviligiraua banka pa je šla in poru-šBla temeljno načelo zadružništva. O on sama ui vodila te kontrole, ni pa jo tudi dovolila zadrugam, da l»i jo izvrševale. Govornik nadalje naglaša. da je zadružništvo bilo proti kreditom zasebnikom ter pravi, da bi moral biti glavni cilj priviligirane agrarno banke, da s cenenimi krediti okrepi zadružništvo. Način kreditiranja te lwuike pa po izjavah Djordjeviča raz/lira zadružništvo. Poročilo nadzornega in upravnega odbora je bilo sprejeto in podan obema abso-
at UlnUtcratva jot:iiolr»« politike In narodMgo tdiovjft s. u« ш • ф. l m3i
lutorij. Prešlo se je na vofltv« nmnrvnega bi
nadzornega odbora in je predsednik upravnega odbora »poročil, da je predsednik vlade postavil za člana upravnega odbora dr. Milorada NrdelJ-koviča, glavnegn ravnatelja Poštne hranilnice in Milutina Popoviča. V nadzorni odbor pa je od strani finančnega ministra postavljen dr. Nikolaj Kostrenčič, od kmetijskega ministra Ivan Peršič. Nato so bil izvoljeni: v upravni odbor Vojin Djuričič, npravnik DIfP, dr. Dragotin Jankovič, predsednik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug, v nadzorni odbor Dušan ša-ilovič, Miliajlo Cocič, Djordje Mateič, Vl/»da Savič in Andrija Janovič.
Osebne vesti
Belgrad, 14. apr. AA. Nj. V«L krafl )• Mafo-volil odlikovati g. Bogoljuba Jevtič*, ministra *m-namjih zadev, z redom Belega orla L »topnje.
Belgrad, 14. aprila, m. Odlikovani so o priliki upokojitve: z redom Jugoslovanske krom« 2. etop-nje dr. Josip Metličič, predsednik Stola sedmorice, oddelek B v Zagrebu; i redom sv. Save 5, stopaj« Anton Mladič, sodnik okrožnega sodiiča v Ljubljani in z redom »v. Save 4. elojmj« Leopold Primožič, vodja ze-mljiike knjige v Ljubljani. Za no-taria tU postavljena: v Ljubljani Iva® Uilakar, dosedanji notar na Vrhniki, za notarja n* Vrhniki p« je postavljen Anton Mejač, notarski kandidat na Vrhniki.
Belgrad, 14. aprila, m. Na državni trgov«ki
akademiji v Mariboru je postavljen sa prof. 4. poL skup. 2. stopnje prof. Josip Cotič, na državni trgovski akademiji r Ljubljani j« poetavljen za profesorja 5. pol. skup. Fran'o S'ič. — Premeščen je Ivan Hafner, pomožni prometnik 10. pol. skup. m vršilec d o! in o s ti iefa postaje Vardište n« poetafo Žebče.
4 milijone 700 tisoč družin sprejema državno pomoč v Ameriki
Washington, 14. aprila, b. Včeraj se je objavila
statistika, po kateri znaša šlevik) družin, ki prejemajo državno pomoč, 4,700.000 napram 4,600.000 ob istem času v letu 1933 in napram trem milijonom v oktobru leta 1933.
Drobf»e vesti
Willin^en, 14. aprila. TG. Aljehm in Bogoljubov sta napravila po osemurni igri remis.
Madrid, 14. apr. c. Položaj v Saragosi se je zo~ p«t zelo zaostril. Stavkovni pokret se zopet zelo širi. Stabio-prihaja do spopadov e policijo.
.Utrinki
VBLIK A NOČ UUSKIH BREZB02CEY Se nikdar boljieviiki brezbuici niso o praznikih razvili tolike zagrizene delavnosti, knkor letošnjo veliko not. Saj so bili že dfivno opazili, kako vera v Rusiji kljub vsemu prizadevanju sovjeiov in njihovih hlapcev vsepovsod kali in klije na dan. Ko se je potem ie razvedelo, da »e bodo topot vr-iile na velikonot slovesne službe božje, so brez-boici spravili na noge celo vojsko — nad milijon ljudi, moikih. žensk in otrok — ki naj bi strogo pazila, do ne bi bilo kje med pravoslavnimi kakih velikonočnih slovesnosti, dn se bi pekli velikonočnih kolatev in barvali piruhov. Vsak tak prestopek so morali ti brezboški vojščaki ovadili krajevnim oblastem, ki so potem -zločincem* nemudoma odtegnile nakaznico sa živila. Po mestih in po vaseh §o bili nalepljeni plakati t napisi: »Prot t neumnostjo velikonočnih praznikovU ali pa: -Rusi, ki ie posnemajo običaje sleparskega kapitalizma, so zapravili pravico, da bi živeli v komunistični državiU Na mnogoitevilnik hiiah je o velikonočnih dneh visela zastava t trpom i« kladivom. Druge to bile olcraiene t praporci. oa katerih to te blesteli bogokletni napisi. Zastave in praporci so morali viseti oba praznika v znak simpatij do hrez-! bošlaga gibanja. No javnih trgih, po mestih in i vaseh so se vrlilr brezboike prireditve, pri katerih
to posebno vidno nastopale komunistične mladinske organizacije. Pa kljub vsemu — dih božji vendarle veje. kjer hoče, ludi v Rusiji...
KAKO ONEMOGOČITI VOJNO
Г Londonu jt izila velika tbirke različnih odgovorov na vpraianje: kako naj pameten llovck pomaga preprečili vojno? (London, Oollanz. Ltd, llenrietta Streei 14.) Prispeval je ludi znani borec za svetovni mir profesor v Ox)'ordu Gilbert Миггау, ki med drugim pravi: »Gospostvo, ki sta ga pred svetovno vojno imeli in izvajali Nemčija in Madjarska nad raznimi narodnostmi v svojih državah, je bilo Irdo in tiransko. V političnem in socialnem pogledu pa starokopitno. Potlačeni narodi so prav za prav predstavljali močan demokratičen pokret, neke vrste demokratično revolucijo proli tla t en ju in zatiranju, in mirovna konferenca je smatrala, da je v interesu vsega človeitva osvoboditi jih ler jim dati liberalnejie vladavine. V dejanju se je pokazalo, da je mirovna konferenca imela prav, kajti nove države to po večini v socialnem ts političnem pogledu ievriile neiteviIne reforme ts celo narodne manj fine. ki ie ponekod tudi danes obstojajo, i io izjavile, da jim je p novih prilikah lako dobro, da bi se tudi za ceno lastne narodne države ne ho-: tele ločili od sedanjih držav.*
proti Berlnškeniu zalivu, še ui paslrnl Panamske ožine.
Molokov jc star 40 let. je pravi velikan in nosi veliko, gosto brado. Je preletel Berinško ožino že večkrat in pozna sever boljše nego vsi ostali ruski letalci. Neverjeten in čudovit je njegov pogum ln brez primere njegova požrtvovalnost. Oči vsega svota so danes i občudovanjem obrnjene vanj.
Moskva, t1. kvt. TG. Sovjetska vtp4n fc> ustanovila po~rl 7 . " ov r? ' -'n !.o	e lcovala vae letalce, ki »o bili uikuu. pn ,енv a-
nfu posadke Četjuskine. Najbolj vrli lctalci bodo napredovali v visoke vojaike čine in vsi dobijo tadi kot nagrado eno celoletno plačo. Posadka Če4|u-skina pa bo odlikovana i redom »Rdeče zvezde«. V Moskvi bodo postavili spomenik v spomin na Junaško reševanje Čeljuskinovih btodolomcev.
Moskva. 14. apr. p. Vlada sovjetske unije Je poslala reševalcem »Celjuskinove« ekspedicije br-zojav, v katerem jim sporoča, da bodo predlagani centralnemu eksekutivnemu komitetu eovjet«ke Rusije. da se da onim letalcem, ki bo se nepemredno udeleževali rešitve, naslov >.lunnk! Sovjetske unije«. Vsi letalci in mehaniki bodo odlikovani z Leninovim redom in dobijo premijo v znesku enoletne plačo.
Don Boskova veličina
Danes se v Ljubljani najslovesneje proslavlja kanonizacija velikega apostola mladine sv. Janeza Boska. In dasi so vse te slovesnosti samo odmev rimskega in farmskega slavja, vendar pričaijo dosti glasno o veliki popularnosti tega modernega svetnika — in tudi o njegovi veličini.
Don Bosko je »gigant ljubetzni«, kakor ga imenuje msgr. Suhard, reimški nadškof v franc. časopisu »La vie catholique«. V nekaj več kot 40 letih je dovršil tako ogromno delo, ki je, po besedah imenovanega škofa, naravnost podobno čudežu, ki ee ne ponavlja vsako stoletje.
Jorgeoscn ga imenuje najpopularnejšega človeka, ki je v čudoviti sintezi strnil duhovne in telesne moči v službi enega samega smotra mladinske vzgoje, pri čemer ga je vodilo eno samo gibalo, izraženo v besedah sv, Pavla: Ljubezen Kristusa nas priganja.
Papež Pij XI. občuduje njegovo izredno široko-poteznost, ki pa je vsa hitela navzgor, k Bogu.
Zato si je prav po evangeljskih besedah razvila ustanova tega skromnega duhovnika iz majhnega gorčičnega zrna v visoko in košato drevo.
Pa naj govore številke.
Salezijanska družba šteje trenotno 10.406 članov v 718 zavodih in 45 inspektorijah. Skoro tako se je razvila tudi Družfba Hčera Marije Pomočnice, ki ima danes danes 7765 (Slanic in 712 zavodov. Pač ogromna porast od ustanovitve L 1859., ko je vsa don Boskova ustanova štela eno hišo in 18 članov! Tričetrt milijona dečkov in deklic ce danes vzgaja v teh zavodih po načelih njegovega
preventivnega sistema, ki je ves osnovan na evangeljskih načelih krščanske ljubezni.
Kolik pa je idejni vpliv tega velikana, to se ne da izraziti v številkah. Ta vpliv že čutimo vsepovsod; še bolj pa ga bomo čutili v prihodnje Tudi pri nas.
v imenu Katoliške akcije pa urednik Kremžar, ki mu je izrekel stari slovenski pozdrav: »Bog vas sprejmi v naši sredi!« V imenu mladine m fantovskih organizacij je pozdravil kardinala akademik Slavko Trši nar, v imenu športnega kluba »Mladike« pa Gvardijančič. Kardinal Hlond je nato »Mladiki, ki praznuje prihodnji teden desetletnico obstoja, daroval krasen pokal, v katerega je graviran kardinalov grb. Kardinala je nato pozdravda še manjša mladina. Na koncu pa so kardinalu pokazali del filma, ki ga sedaj vprizarja tamkajšnji kino, »Svatba pri sv. Antonu«. Gospod kardinal je vsem zbranim, med katerimi je bilo mnogo odraslih moških, zlasti Meščanov, podelil avoj apostolski blagoslov.
Sprejem na Rakovnika
Točno ob 6 je prišel kardinal Hlond iz Mladinskega doma ua Rakovnik v spremstvu inšpektorja dr. Walanda in rektorja dr. Sla-viča. Pred cerkvijo je kardinala čakalu velika množica ljudi, od katerih je bila dobra polovica fantov, taxo iz zavoda kakor iz bližnje okolice. Pred cerkvijo je pozdravil kardinala ravnatelj zavoda g. Ivan Zajec, nakar je kardinal v sprevodu odšel v cerkev. V prisotnosti kardinala je bil občinstvu podeljen blagoslov. Pri sprejemu je sodelovala združena godba notraniin in zunanjih gojencev zavoda, ki je kardinalu na čast lepo igrala. Občinstvo je pozdravilo kardinala z izrazi navdušenja. Med pritrkovanjem zvonov je kardinal podeljeval vernikom svoj blagoslov.
V zavodu je obiskal kardinala divizijonar general Cukavac, ki je vrnil kardinalu obisk.
Nocoj se je kardinal udeležil slavnoetne akademije v Unionu.
Spored današnjih stavnosti na Rakovniku
Prisrčen sprejem kardinala Hlonda
Ljubljana, 14. aprila.
Svojemu večletnemu znancu, Nj. Em. kardinalu Hlondu, primasu Poljske, ki je dospel na ljubljansko proslavo don Boska ter prinesel njegove relikvije, je Ljubljana priredila danes izredno prisrčen in svečan sprejem.
Ob prihodu vlaka ob 12.35 se je zbralo mnogoštevilno občinstvo, med temi mnogo žen v narodnih nošah, dalje zastopniki cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti. Med cerkvenimi dostojanstveniki so bili prisotni nadškof dr. A. B. Jeglič, škof dr. G. Rozman, prošt Nadrah, stolni dekan dr. Kimovec, rek lor dr. Slavič in prelat dr. Grivec, ki sta zastopala ljubljansko univerzo. Divizijskega generala je zastopa! polkovnik Radivoj Jovanovic, g. bana pa banska svetnika dr. Vončina in dr. Se-nekovič. Mestno občino sta zastopala župan dr. Dinko Puc in podžupan prof. Јатс. V spremstvu cerkvenih dostojanstvenikov je bilo še več druge duhovščine, med temi ravnatelj škofijskih uradov Jagodic, prior Učak za križevniški red, provincual p. dr. Gvido Rent za frančiškanski red, provincijal Šmid in superior Sedej za lazariste. Kot zastopniki salezijanskega reda pa so bili prisotni inšpektor dr. Walland, ravnatelji Zajec, dr. Valjavec (za Mladinski dom) in dr. Volčič iz Veržcja ter dr. Blatnik. Med drugimi dostojanstveniki naj omenimo še policijskega upravnika g. Kerševana in policijskega poveljnika g- Grila.
Na kolodvoru je pozdravil došlega kardinala Hlonda najprej škof dr. Rozman, ki mu je predstavil žuipana dr. Puca. V imenu ljubljanskega prebivalstva je župan toplo pozdravil kardinala. Zatem je predstavil škof dr. Rozman še banskega svetnika dr. Vončina in dr. Senekoviča ter druge d os to j anst v e n ike.
Skozi gost špalir prebivalstva se je kardinal Hlond podal s perona ter se odpeljal v spremstvu ljubljanskih dostojanstvenikov v škofijo.
V škofiji je kardinal nato sprejemal obiske. Prvi je kardinala obiskal ban dr. Marušič s tajnikom dr. Brolihom. Med kardinalom in banom je bil dalj časa prisrčen razgovor. Za banom se je poklonil kardinalu stolni kapitelj s proštom in dekanom, za tem pa zastopstvo Katoliške akcije z dr. Fabjanom na čelu. Nato je obiskal kardinala pomočnik bana d,r. Pirkmajer, nato pa cistercijam s priorjem o. dr. Fiedererjem na čelu. (Med tukajšnjimi cistercijani j® mnogo Poljakov, tako tudi dr. Fiederer sam.) Kardinala je obiskalo končno Se zastopstvo Kat. akad. starešinstva. G. kardinal si je nato ogledal še stolnico, kjer je g. stolni dekan dr. Kimovec igral nekaj kompozicij na orgle, nato pa je g. kardinal obiskal še semenišče.
G. kardinal je popoldne vrnil obiske banu, rektorju, županu in divizijonarju. Zatem si je ogledal zavod sv. Stanislava v St. Vidu in Mladinski dom, zvečer pa je odšel v zavod na Rakovniku. Povsod je bil g. kardinalu prirejen svečan in prisrčen sprejem.
G. kardinala so spremljali pri njegovih obiskih po ljubljanskih zavodih rektor univerze prelat dr. Slavič. inšpektor Salezijancev dr. Walland, stolni dekan dr. Kimovec. ravnatelj salezijanskega zavoda v Veržeju dr. Volčič in kardinalov tajnik.
Kardinalov obisk
v Mladinskem domu
Ob 17.15 se je pripeljal kardinal Hlond s svojim spremstvom v Mladinski dom na Kodeljevo. NajprejPje obiskal kapelico, nato pa je odšel v dvorano, kjer ga je čakala velika množica mladine in ljudstva. Dvorana je bila polna, pa tudi pred domom je bilo zbranega mnogo občinstva. Najprej je pozdravil kardinala ravnatelj doma dr. Valjavec,
Ob 8 bo maševal g. kardinal Hlond za moško mladino, pridigal pa g. prošt in gen. vikar Igu. Nadrah.
Ob 10 bo pontifikalna sv. maša, ki jo bo daroval g. nadškof dr. A. B. Jeglič ob slovesni asistenci kardinala Hlonda.
Popoldne ob K4 bo v cerkvi pridiga g. kanonika dr. Mihaela Opeke, ki se bo po zvočnikih oddajala tudi na dvorišče. Po pridigi procesija z novim kipom in relikvijo sv. don Boska. Procesija pojde po sledečih ulicah: s spodnjega dvorišča po cesli ob nogometnem igjišču na Oaljevico. nato po Orlovi unči, Dolenjski cesti in Rakovniški ulici nazaj v cerkev, kier bo na koncu blagoslov z Najsvetejšim. Blagoslov bo tudi na dvorišču.
Sprejem g. kardinala Hlonda na glavnem kolodvoru
Velikokrat slišimo geslo: Kmečki denar v kmečki denarni zavod! To geslo propagirajo predvsem naši zadružniki in s pomočjo tega gesla smo obdržali Slovenci samo Bog ve koliko tisoč posestev slovenskim kmečkim družinam in tako rešili grunt pred »naprednimi« oderuhi ali pred nakupom po Nemcu. Italijanu, Židu ali bankah. To geslo je tudi danes prav posebno važno v dobi novih »črnih bukev«, ko so umetno povezane roke našim kreditnim zadrugam.
Do 40.000 kg krompirja na trga
na dom s tovornim avtom in da ga na mestu takoj plačajo po 0.45 do 0.50 Din. Navajali so. da je to za kmete boljše, kajti plačati jim ni treba mestne trošarine in krompirja ni treba voziti tako daleč, kar je zvezano zopet s stroški. Prekupci rabijo večinoma krompir za kraje, kjer so jeseni močno trpeli pred katastrofalnimi povodnjimi in so bili taniošnji prebivalci ob ves pridelek. Sezona za semenski krompir je sedaj na višku. Mnogo krompirja so kupili tudi kmetje iz bližnje ljubljanske okolice, pn tudi ljubljanski meščani, ti pa pač v manjših količinuh po 100 do 200 kg.
Ljubljana, 14. aprila.
Sv. Petra nasip od Zmajskega mostn pa tja do Fajmoštra je bil danes dobesedno zabari-kadiran s težkimi kmečkimi vozovi. Prav od daleč чо gorenjski kmetje pripeljali na trg semenski krompir, povprečno do 10 vreč na vozu. Celo iz Bohinja je neki kmet pripeljal vo/. krompirja. Iz Kranja pa jc neki tovorni avto pripeljal ogromno množino krompirja, ki so ga prodajali kot semenski krompir po 1 Din za kg. tudi na drobno. Pa tudi iz krajev okoli Grosupljega in Sostra je bilo mnogo kmetov. Vsega je bilo na trgu 55 voz krompirja v približni teži 40.000 kg. Cene semenskemu krompirju so močno poskočile. Še v sredo je bil semenski krompir po 85 do 95 par. danes pa od 0.95 do 1.05 Din kg. Mnogi kmetje, ki so res nudili naprodaj prvovrsten in lep krompir, so svoje blago kaj liitro prodali. Le e-n velik voz je še ob 14 stal na nasipu. Na krompirjevem trgu pa so se pojavili tudi prekupci. ki so se zlasti interesirali za to. če ni bih kmetje pri volji prodati krompir kar na mestu na domu. Prekupci eo ponujali, da pridejo po krompir
Kmečki denar v kmečko posestvo
Nič manj važno geslo pn ne sme biti naše naslovno geslo! Danes se gibljejo tečaji slovenskih gruntov, danes smo v nevarnosti, da i nas popolnoma zasužnji krog finančnih vele-I mogotcev, ki — razen sebe — vse drugo prebivalstvo spravlja v enako revščino.
Gotovo je tudi to, da popolnega odpora nič več ne zmoremo, kajti — denar je sveta vladar, i Vendar pa moramo temu modernemu valpet-' stvu velefinanee postaviti nasproti nov kapital zemlje, dela in ljubezni do Boga in socialne pravičnosti v državi, t. j. ohraniti moramo družabni red enakopravuosti vseh stanov.
Kmet l>o ta cilj dosegel lc tako, da bo z lastnim denarjem sam gospodaril na svoji zemlji. denar pa, ki ga ne more investirati v lastna podjetja, bo vložil le v zavode, upravljane po ljudeh, ki čutijo kmečko, t. j. imajo vest in 1 |к> njej čutijo odgovornost in tako jamčijo, da bo njim zaupani denar zopet oplajal le gospodarstva kmečkega značaja ali institucije, na-klonjene ljudskim stremljenjem. Kjer ni \ vesti in Boga. tam naj ne bo kmečkega denarja, j
V prvi vrsti pa je vprašanje naših gruntov. Na gruntu pridelan denar naj tudi čimlmlj ostujn na grutu. Saj ga vedno rabimo, saj ni naše posestvo nikoli na višku gos|)o<lnrstva! In koliko kapitala nam je potrebno za boljša semena. plemensko živino, stroje, melioracije.
DOBRNA
Za srčne, živčne 3n ženske bolezni, pofllko potrebne!
Do 30. junija in od 1. septembra do 30 oktobra 20 dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1200*— (oziroma Din 1380—) (avto. -oba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). — Prospekti na zahtevo,
drevje in sadike, poslopja, pota, meje itd. poleg potrebnih dnevnih izdatkov. Cele parcele čakajo ureditve, sadovnjaki ali polja, gozdovi nli travniki — vse čaka razumnih investicij. Tn naj bo temelj nnšegn narodnega kapitala, tega kapitala nam nc pogoltne niti moratorij, niti vcleodcruli in odtod bo mogoč slalen pritok svežegn oplnjnjočegn kapitala zn kmečko zadružništvo. lakcga kapitala rabimo kot temelj neodvisnosti in s takim kapitalom lahko kljubujemo tudi v teh težkih časih.
Ali ste si kdaj ustvarili sliko o velikanski količini perila, ki ga mora gospodinja v štirih desetletjih oprati za svojodružino? Alistežekdaj pomislili, koliko neskončnih ur se je morala sklanjati nad pralnim čebrom in mencati in otepati perilo?
Moderni ženi se dandanes ni več treba ubijati s perilom. Zakaj dandanes pere Schichtov Radion sam.
Tako lahko jezdajto:
A)	zvečer se perilo namoči,
B)	drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
C)	nato se perilo izpere naj-poprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo je opranol
Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči se!
Tfmmi SCHICHTOV
Kmetija žrtev požara
V petek nekako ob pol 12 dopoldne je plat zvona iz St. jurske cerkve nad Izlakami naznanjal, da gori. Požar je izbruhnil v hiši posestnika Cukia-tija, po domače pri Križniku. V trenutku je bila vsa hiša v plamenu, ki je v četrt ure uničil vso hišo. Ogenj se je raztegnil še na v bližini stoječe gospodarsko poslopje, iti je tudi do tal pogorelo. Domačim je uspelo rešiti malenkost obleke, drugo je vse pogorelo. Na pomoč s takoj prihiteli gasilci iz Izlak in sosednjih Lok. ki pa niso imeli več kaj gasiti, ker je vsled vetra in slamnate strehe vse takoj hitro pogorelo. Skoda je precejšnja, zavarovano pa je bilo seveda malenkostno
Jesenice
Tovarniški uslužbenci nn Savi so z zanima-njnm sledili v sredo, ko je pred njihovimi očmi izginjalo tovarniško poslopje, v katerem je bila nad tri desetletja nastanjena tovarniška okrepčevalnica ali kantina. Zanimivo bi bilo, ko bi se moglo ugotoviti, koliko raznih tekočin se je v teku tolikih let sločilo v tem neznatnem zatočišču v resnici okrepčila potrebnim delavcem, ki je bilo vsak dan po pol ure odprto. Na podstrešju se je nahajalo za pol vngona starih listin še iz (Joizovih časov,
pijanih j slovenščini.
Ljubljanske vesti:
Za varnost pred katastrofami
Ljubljana, 13. aprila.
Kmalu se prične v Ljubljani izvajati star načrt o boljših zvezah med ljubljanskimi gasilci. Znano je, da je Ljubljana sicer zavarovana pred požari manjše in srednje vrste, ne pa toliko pred večjimi katastrofami. Le sreča je dosedaj hotela, da n. pr. v Ljubljani do sedaj ni izbruhnil v zadnjih letih noben velik požar, ki bi zajel celo ulico, ali pa važna poslopja. Mestni poklicni gasilci se letos pripravljajo, da uresničijo načrt pripravljene obrambe tudi proti sličnim katastrofam.
V Ljubljani imamo več vrst in društev gasilcev. Imamo ljubljanske poklicne in prostovoljne gasilce, dalje imamo gasilce v Šiški, na Barju, v severnem delu Ljubljane, na Viču, na Glincah v tobačni tovarni, v Zgornji Šiški in v Mostah. Te gasilske čete med seboj dosedaj niso imele, razen formalnih stikov, nobene zveze. Edino opozorilo za primer požara jc bil strel z Grada. Namera, ki se bo pričela že letos izvajati, pa je, da se v primeru ogromne katastrofe, požara, potresa in drugih velikih nesreč takoj opozore vse gasilske čete, naj prihite na pomoč. Predvsem se morajo te gasilske čete med seboj zvezati s posebnim telefonom, katerega centrala naj bi bila pri poklicnih gaeilcih. Vse navedene gasilske čete, razen društva v severnem delu Ljubljane, imajo žc svoje domove in svoje orodjarje, ki v domovih tudi stanujejo. V primeru velikega požara bo torej centrala poklicnih gasilcev opozorila telefonsko vse čete ter jih pozvala na pomoč. Gasilska društva na Barju, Viču in v Mostah pa bi dobile v svojih domovih še male sirene, ki bi podnevi z glasnim zvokom vabile prostovoljne gasilce na pomoč. Ponoči pa bi bil uveden tihi alarm, to je, da bi vsak prostovoljnih gasilcev
Moderni vzorci blaga za i e spomladanske obleke so dospeli. — Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri
DRAGO SCHIVAB. LJUBLJANA
Proces dr. Puc
dobil na svoj dom alarmni zvonec, s katerim bi bil v primeru požara takoj poklican k svoji dolžnosti.
Na Gradu bi bilo dosedanje streljanje opuščeno. Mesto njega pa bi bila montirana velika eirena, za katero se že vrše razne poskušnje in ta sirena bi opozarjala gasilce na nevarnost. Sireno bi gnal bencinski ali električni motor. Požarni čuvaj na Gradu bi imel mesto razdeljeno v odseke ter bi mogel s posebno ploščo označevati gasilski centrali, ki bi imela prav tako ploščo.v katerem delu mesta gori. Na plošči bi зе samo razsvetlil odsek in gasilci bi vedeli, kje je požar.
Proračun za tako moderno požarno službo v mestu jc razmeroma nizek, kvečjemu kakšnih 40,000 Din, vendar je za ta znesek težava in bo treba načrt izvesti počasi po posameznih stopnjah. Najbrže že letos dobe telefonsko zvezo s poklicnimi gasilci vsa gasilska društva ter poveljniki posameznih čet. Prihodnje leto pa dobe najbolj vestni in točni gasilci s stalnimi stanovanji tudi alarmne zvonce. Sčasoma dobe vsi prostovoljni gasilci in tisti poklicni gasilci, ki v Mestnem domu nimaio stanovanja, na svoj dom take alarmne zvonce,
V načrtu je dalje tudi uresničitev stare namere po gasilskih javilcih. To so mali signali, ki jih uporablja prebivalstvo, da z njimi opozori gasilsko centralo o požaru. Take signale bi dobile vse večje tovarne, delavnice, večji uradi, stražnice itd.
Le malo jc preteklo let, odkar se je pričela gasilska služba v Ljubljani reorganizirati, pa je vendar dosegla razmerno visoko stopnjo. Skromnost ljubljanskih sredstev sicer ne dopušča velikega razmaha, vendar mora tudi naše mesto korakati s časom naprej in biti pripravljeno za vse morebitne nesrečel
Mariborske vesti:
99
Pohrešhi prezident^
Približno jpred I letom je vložil ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc tožbo proti g. Rudolfu Žitniku, občinskemu svetniku in kleparskemu mojstru, zaradi žaljenja časti. Ozadje tožbe je tvorila neka izjava toženčeva, ki jo je podal v Črni vasi o velikih mesečnih dohodkih gosp. župana. Bilo je že več razprav. Toženec je po svojem zastopniku dr. Jospiu Cepudru izjavil, rla donesc dokaz resnice za svoje trditve. Res jc zbiral toženec podatke in jih predložil sodišču. V petek 13. t. m. se je v sobi št. 28 vršila kratka razprava, ki jo jc vodil kazenski sodnik okrajnega sodišče dr. Svet. Podani so bili ugovori zaradi pristojnosti sodišča. Sodnik je objavil sklep, da se zadeva odstopi okrožnemu sodišču v Ljubljani, kjer bo nadaljeval in vodil proces kazenski sodnik-poedinec. Gre namreč v smislu § 301, točka 3 kaz. zak. za kvalificirano kleveto, češ, da je tožencc s posebnim namenom meril na to, da bi uničil dobro ime odnosno gospodarski kredit tožitelja. Za tako kvalificirano kleveto določa kazenski zakon kazen od 3 mcsecev do 3 let in še denarno kazen.
Te|- 31-62 KINO KODELJEVO Tei-31^62
Danes ob % 4, K 6 in 8 ter jutri ob 8 češka narodna veseloigra
SVATBA PRI SV. ANTONU
Q Poljsld izseljenski duhovnik v Ljubljani.
Včeraj je dospel v Ljubljano poljski duhovnik g. Sigismund Majchrzak, ki deluje med poljskimi izseljenci v Bosni. Lc-teh je tam zelo veliko, 16,000 po številu, in so povečini delavci v raznih bosanskih rudnikih. G. Majchrzak se je pred dobrima dvema letoma vrnil i,z Misijonov v Ameriki; sedaj je župnik v Devetim pri Prnjavorju (banjaluška škofija), kamor ga je poslal kardinal Hlond, od katerega je v svojem delovanju tudi neposredno odvisen. G, župnik sc jc nastanil na Rakovniku.
0 Pastoralna konferenca za mesto Ljubljana bo v sredo 26. aprila ob 16 v škofijskem duhov-skem semenišču.
0 Jugoslovansko akademsko pevsko društvo iz Zemuna pride v Ljubljano v ponedeljek IG. t. m. ob 13.38. Ob 20 priredi v dramskem gledališču koncert jugoslovanskih skladb v mešanem zboru. Vabljena so vsa narodna, kulturna, predvsem pa akademska moška in ženska društva, da se v čim večjem številu udeleže sprejema na glavnem kolodvoru, zlasti pa koncertne prireditve v dramskem gledališču.
», Kamnoseško in kiparsko podjetio
" Kunovar Fran!©
pokopališče Sv Križ Ljubljana Tel. 27-87
Zaloga in izdelava modernih spomenikov. Nizke cene!
0 Kdor želi naročiti Mohorjeve knjige za prihodnje leto, naj se zglasi v teku prihodnjega ledna v Ljudski knjižnici, Miklošičeva c. 7. S prihodnjo nedeljo namreč zaključimo z naročnino za Mohorjevo družbo.
© Živilski trg je spričo pomladnih novosti zmerom živahnejši. Včeraj se je pri branjevkah pojavil žc prvi grah v stročjit po 8 Din kilogram. Salatne glavico so i>o 12 Din kg, solnta herivka 1.50 Din merica, radič, motovileč, regrat in špinača po 1 Din merica. Krompir prodajajo po .1 Din, čebulo po
1 Din kilogram. Kislo zelje jo po 2.50 Din, kisla repa po 2 Din. .Jabolka so od 5 do JI Din kilogram. Jajc je na pretek po 50 pnr pa tudi ceneje, celo 24 kosov za 10 Din. Kokoši so od 20 do 25 Din.
0 Živilski trg na Šentjakobskem trgu. Začasno se na Šentjakobskem trgu nahaja trg za sadno drevje, ki gn dovažnjo sadjerejci iz škofjeloške okolice, zlasti iz Dorfarjev, in iz sostrske občine. Nn trgu je bilo včeraj izredno mnogo mladik, tako jabolk. hrušk raznih vrst, razno lepotično grmovje in druga drevesa. Sezona za mladike se bliža koncu. Mestno tržno nadzorstvo pa bo 2. maja oficielno
otvorilo nov živilski trg, ki bo prav tako založen z vsemi živili in drugimi stvarmi.
© Nesreča na Karlovški cesti. Včeraj zjutraj je prišlo na Karlovški cesti do hude nesreče. 7 letna Sonja Bitenc, hči postrežnice s Karlovške ceste 9, se je obesila zadaj na neki voz ter se zapletla z nogami med kolesa. Kolesa so otroku polomila obe nogi. Poklican je bil reševabii avto, ki je ponesrečeno deklico prepeljal v bolnišnico.
0 Razburljiv dogodek na odgonski postaji. Policija je včeraj izročila odgonski postaji v Ljubljani 20 letno Marijo Z., naj jo odvede v domovinsko občino nekje blizu Kamnika. Marija pa je zelo trdovratna ženska ter je razbila žepno zrcalce in pogoltnila črepinje. Z odgonske postaje so poklicali reševalni avto, ki je .samomorilno kandidatinjo prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje k sreči ni nevarno.
Dr. Leo Satmik
specialist za ženske bolezni in porodništvo Tavčarjeva ulica štev. 6/1. — Telefon 26-14 v torek 17. aprila zopet redno ordinira.
O Nesreča s karbidom. Nekaj mladih fantov je šlo v petek zvečer v gozdič pri vodovodu v Klečali, da uprizore tam nevarno igro s karbidom. Med temi je bil tudi 15 letni Stane Camernik s Sto-žic. Dečki so napolnili steklenico s karbidom ter dolili vode. Ena steklenica pa je prehitro eksplodirala. Pri eksploziji je bil Camernik ranjen po obrazu in očeh.
© Padec z drevesa. Včeraj dopoldne se je na Glincah ponesrečil 14 letni Oto Ulbing, sin natakarice. Deček je splezal na drevo, pri tem pa je padel ter si zlomil levo roko.
O Pumparce. modno hlače, najboljše kupite pri Preskcrju, Sv. Petra cesta 14.
O Dunajsko pranje, svetlolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8.
Jadranski teden
(29. IV. — 6. V.)
Kaj bi pomenila naša država brez morja? Nekdaj je morje narode ločilo, danes jih veže. Morje! To so danes pljuča, s katerimi narodi dihajo. Morje jc pot, po kateri gredo v svet izdelki gospodarskega, a tudi duševnega udej-stvovanja posameznih narodov. Naši ljudje nosijo po morju v svet tudi naše ime.
Kdo ne pozna srditega boja za razne »koridorje«, ki naj bi narode dovedli do morja ali drugemu zaprli dostop k njemu? Zakaj stoletni pritisk velikega nemškega naroda nu naš narodič ob severnem Jadranu? Kaj pomeni morje za našo državo v primeru vojne?
Odveč hi morala biti vsaka propaganda za naše morje, tako bitni interesi naše države so zvezani z njim. In vendar sc premalo zavedamo, kakšen dragocen dar nam je Bog poklonil, s tem, da nas je )>osa<lil ob prekrasuo obal Jadranskega morja. Zato nas »Jadranska straža« od časa do časa zdrami z vzklikom: »Čuvajmo naše morje!«
Letošnji »jadranski teden« ima šc drugi namen. Denar, ki sc ho te dni nabral oh raznih prireditvah, uporabi oblastni odbor v socialen namen. Jadranska straža bi rada oh jadranski obali postavila »Jadranski donu. V n jem na j bi otroci prebili nekaj tednov in se na-vžili jadranskega sonca! Domov naj bi se nato vrnili polni navdušenja za morje. Oblastni odbor že išče primerno stnvbišče za dom. Zaenkrat namerava najeti morda nn otoku Krku primerno hišo, ki naj bi za silo nadomestila »Jadranski dom«, žc letos pošlje »Jadranska straža« nekaj otrok iz. Slovenije — predvsem iz Trbovelj — na svoje stroške k morju.
Njena akcija jc vredna vse podpore: tega sc zavedajmo v »jadranskem tednu«!
Čisti dobiček za mladinski socialni sklad Jadranske straže
28.	aprila: Akademija ljubljanskih pomlad-kov Jadranske straže v llnionu z izbranim programom.
29.	aprila: zjutraj budnicn, dopoldan predavanje v radiu, popoldan velika tombola nn Krekovem trgu.
30.	aprila in ves teden vsak večer predavanje v radiu.
30. aprila: 2-nrna rndio-repnrtnža o morju od 20 do 22. Načelni nagovor dr. Pirkmajerja, predsednika OOJS, potopisno kramljanje « spremljevanjem rcproduciranc glasbe, solo-spevov, kvarteta itd. — Predstave v operi in v kinu. — Prodaja kolkov JS po mestu. — Izložbe v stilu belo - modrega tedna in tekma aranžerjev,
Tako je prišlo, da se je Hantič Ludovik, v Studencih pri Mariboru pred približno 60 leti rojen — točnega datuma sam ne ve in tudi nikakršnih zapiskov o tem nima — in za pobreškim pokopališčem nekje stanujoč, kjer »podgane klavir igrajo« kakor sam zatrjuje, kar na lepem pred čestitim zborom dobrovoljnih mariborskih mestjanov proglasil za »prezidenta pobreškega«. Vzdevek so jo prilepil in Ludovik Hantič nadkriljuje £0 svoji popularnosti, duhovitosti in humorju celo pokojnega Spanhackla in še mnoge, ki menijo, da so Hantiču enakovredni.
»Hantič, čemu ti je vreča?«
»Neobhodno potrebna.«
»Čemu?«
»Mar ne veste? Vreča je vendar moja spalnica.«
»Saj to ni mogoče.«
»Pa pridite enkrat pogledat k meni; boste videli, gospod. Imate cigareto?«
»In v žepu, kaj nosiš?«
»Kruh, kakor vidite; beli, črni, koruzni. Kos sira za priboljšek.«
»Kje si kupil?«
»Kupil? Ober-jo! Tega jaz ne delam. Vidite, v Mariboru so dobri ljudje. Grem k \V6gerorju: »O joj; po želodcu mi razsaja revmatizem.« In v žepu se znajde košček klobase. Stopim k Scherbaumu. Ja, gospod Seherbaum, veste, so fajn gospod. S kosom kruha mi tudi tam izlečijo želodčni revmatizem. Tam na Glavnem trgu je trgovina g. Uhlerja. Poznate, gospoda Uhlerja? Ja, to so fejst gospod. Od njega imam ta-le kos sira.«
»In ta košček lesa med kruhom?«
»I no, s čim si bom doma kuril.«
Hantiču ne zmanjka nikoli humorja.
Krize torej ti ne poznaš?«
»Kako naj bi poznal, jaz pobreški pre-zident? Poglejte!« Pri tem pokaže ua nogo. Vsa je s čruo barvo namazana — iz črnega ozadja pa leskeče v zlatobarvnih pismenkah napis »Kriza«. — »Kovača so mi dali, pa sem jim željo izpolnil. Pobreški prezident vse napravi.«
»Ali bi tudi nosili po Mariboru napis na hrbtu »Jaz sem osel«?
»Koliko dasto, gospod?«
»Metulja dobiš, Hantič.«
»Kaj metulja? Ober —jo—o—o! Dajte ga sem.«
In tako kramljaš z našim pobreškim pre-zidentom, snovi in humorja mu nikdar ne zmanjka. Rad pripoveduje tudi o svojih vojnih dogodbah in o nesramnem nemškem častniku, ki je dal nekaj Rusov postreliti, četudi so bili pomiloščeni.
»To je pa res bil brezobziren človek, ta nemški častnik.«
»Ka—a—aj? Baraba, lopov je. Vidite, gospod, pobreški prezident ima srce. Če ga danes kje srečam, ga na mestu ustrelim, ker je dal tiste Ruse poetreliti. Hantič ima dobro srce.«
»Dobro srce ima«, Hantič. Kam greš sedaj; in jutri?«
»V Belgrad: pravijo, da imajo tam doli nekateri veliko denarja in da ni nič revma-tizma v želodcu ...«
In jo je pobreški prezident dostojanstveno odkrevsal, bos že koncem marca, z vrečo v eni roki, s cigareto v drugi roki, s celo zalogo kruha, sira, lesenih špic in vsega mogočega v obeh žepih.
Mož je popularen, vesel, zadovoljen in še »pobreški prezident«. Kdo mu jc enak?...
□	Akademija mladih izobražencev. Zveza mladih izobražencev je priredila v petek zvečer v Narodnem gledališču dobrodelno akademijo, pri kateri so sodelovali tudi nekateri priznani domači umetuiki kot pevca gdč. Vedralova in g. Neralič, komponist prof. Mirk, dirigent prof. Frisch, ga. Mira Vari na klavirju, vojaški orkester, pomnožen z mariborskimi glasbeniki pod vodstvom dirigenta kapetana Svobode ter oder ZMI, ki je nastopil z II. dejanjem Petrovičeve drame »Mrak«. Izvajanje^ sporeda je bila na znatni umetniški višini, škoda je le, da je mariborsko občinstvo pokazalo premalo uvidevnosti za idealno stremljenje mladine ter je prireditvi posvetilo premalo pozornosti.
□	Sklepi mestnih očetov se uresničujejo. Mestna občina je izdala pravilnik o zaščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov in zgradb v Mariboru, o katerem smo svoječasno že poročali. Važno v tem pravilniku je, da mora lastnik zemljišča na področju mesta, ki neposredno ali posredno odkrije prazgodovinsko najdbo, prijaviti Muzejskemu društvu ali Banovinskemu arhivu. To velja tudi za polirje, preddelavce in delavce. Zabranjeno je samofastno izkopavanje takih najdb. Na zaščitenih ozemljih se izda vsako gradbeno dovoljenje šele po predhodni izjavi Muzejskega društva. V zaščiteno ozemlje spadajo najdišča v Korošče-vi ulici in Lebarjih ter njuna okolica.
П Konkurz Gospodarske zadruge. Upravitelj konkurzne mase Gospodarske zadruge r. z. z o. z. v Mariboru jo predložil konkurz-nemu sodišču v odobritev proračun prispevkov, ki naj jih plačajo zadružniki za kritje primanjkljaja. V proračun prispevkov sprejeti zadružniki in konkurzni upniki morejo ta proračun pregledati pri konkurznem sodniku ali upravitelju konkurzne mase ter podati k njemu ustmene ali pismene opazke v teku 14 dni. Narok za razpravo o teh opazkah ho dne 7. maja ob 10 na okrožnem sodišču, soba št. 84.
П Avto, kolo, svinčniki... Dne 19. t. m. ho na tukajšnji glavni carinarnici ob 10 zanimiva licitacija raznovrstnega blaga. Prodal se bo tovorni avto, moško kolo, 40 kg svinčnikov, i prazna kovčeka, 19 kg klobu-čevino, stara obleka in perilo, 20 kg kavčuka in raznovrstna druga drobnarija.
□	S krova padel. V Malni se jc ponesrečil 52 letni posestnik Anton Caf. Padel je s krova ter si pri udarcu zlomil prsni koš. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
□	Konec poravnalnega postopanja je razglašen v poravnavi trgovca Lenarta Fi-šingerja iz Pekla.
□	Lug jc imel za žganje. Na Vodnikovem trgu !) stanujoči 18 letni Ludvig Persche se je zastrupil na čuden način. Napravil je krepek požirek i/, steklonice, v kateri je domneval žganje. Šole ko jo steklenico odstavil, jc začutil pekočo bolečino ter doznal, da jo pil ostro lužno tekočino. Zatekel se jo na rešilno poslnjo, od kodor so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjor so ga rešili nevarnega zastrupi jen ja.
□	Lastnika 6 ukradenih koles so izsledili vrli tezenski orožniki ler ga v petok izročili tukajšnjemu sodišču. Jo to noki 24 letni od-■»iii■! mi«..............тииишиитиин ii——■—h—
5.	mnja: velika družabna prireditev KOJS nn Taboru, pevski zbor »Tabor« zapoje himno Jadranske straže, Dclakovn izvaja s svoio plesno skupino pomorske plese, šentjakobski oder daje odlomek iz Bučarjeve operete ^Študentje smo«.
6.	maja: veliko zborovanje na Kongresnem trgu o pomenu in uresničenju železniške in avtomobilske zveze Slovenije z morjem. Priredita oblastni odbor JS in akcijski odbor za zvezo Slovenije z morjem. Govorili bodo gospodarstveniki.
Sedaj na spomlad v
Rogaško slatino.
zdravilišče želodca, črev, žolč-nega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20 dnevna popolna pen-zija velja v času od 1. maja dO" 15. junija Din 1000-— in Din 1200-—. Prospekte in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika.
puščeni progovni delavec Anton Ljubša iz Kukove pri Juršincih, ki je zadnje čase stanoval na Tezuu. Ko so mu napravili preiskavo, so našli pri njem nič manj ko šest koles. Na sodišču je priznal vseh šest tatvin. Kolesa je pokradel v Mariboru. Zanimivo je njegovo priznanje, da je prodajal kolesa v okolici Juršincev, nekatere je razdrl in je ogrodje vrgel v betnavski ribnik, ostale dele pa razprodal.
□	Smrtna posledica telovadbe. Pretekli torek je telovadil na Pobrežju pri Mariboru 20 letni ključavničarski pomočnik Ivan Ger-želj, rodom iz Divače na Primorskem. Vaja se mu jc ponesrečila ter jc padel s tako silo z orodja, da si je zlomil hrbtenico. Nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico, kjer mu pa niso mogli pomagati. Umrl je včeraj zjutraj za posjedicami dobljene poškodbe.
□	Otročičck na podstrešju. Pred velikonočnimi prazniki je prišla k posestniku Vinku Juriču v Košakih neznanka v sprem tvu dveli otročičev ter med jokom prosila za prenočišče. .Turičovi so jo gostoljubno sprejeli in ji dali podstrešno sobico. Živela je tam do 9. aprila. Tega jutra pa jc nenadoma izginila iz hišo, vzeia s seboj večjo hčerko, 10 mesečnega sinka pa ostavila v sobi. Šelo popoldne jo otroški jok opozoril Juriča na odhod neznanke. Našli so otročičlca na podstrešju vsega prem ra že nega in lačnega. Orožniki so mater izsledili ter je otroka zopet prevzela. Dohri ljudje so ji našli tudi službo, da bo za svojo deco lahko skrbela.
— Ko sc začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša naval krvi
Celje
-©■ Na Hribu sv. Jožefa postaja živahno. Tam, kjer je še pred nekaj leti rasel gozd, je v kratkem času zrasla nailepša četrt Celja. V nekaj letih so podjetni Celjani, večinoma uradniki, pozidali, lahko rečemo, ves hrib sv. Jožefa in dali temu delu Celja popolnoma novo lice. Veliko dela in truda je bilo potrebno in žrtve niso bile naravnost majhne, da se je to doseglo. Zato jc pa v teh dneh, ko sije prvo spomladansko solnee, pač pri Sv. Jožefu gotovo najlepše življenje. Pri vseh hišah kar mrgoli domačih in drugih delavcev, da dajo svojim vrtovom čim prijetnejše lice. Pri nekaterih delajo ograje, drugje regulirajo vrtove, nekaj hiš bo letos dovršenih, nekai jih bodo začeli zidati. Ko bo po nekaj letih vse итејепо, bo gotovo to ena najlepših naselbin, kar jih poznamo, ponosni posestniki na Hribu sv. Jožefa se bodo pa nam v dolini smejali, posebno, kadar bo nas zopet zalivala voda.
0 Pisarna mestnega avtobusnega podjetja v Celju se je preselila z mestnega magistrata v pritličje palače mestne hranilnico na Krekovem trgu št. 7.
0 Umrl je v celjski bolnišnici Kunstl Janez, 45 letni upokojeni rudar iz Trnovelj. — Cankarieva cesta 4 pa ie umrla Johnscher Štefanija, 21 letna zaecbnica. N. v m. p.I
Velik požar na Vranskem
Vransko, 13. aprila. V Tržci je nocoj ob pol eni zijutraj začela goreti Stilinovičeva žaga. Ogenj je na mah zajel ves
objekt. Na mesto požara so takoj prihitele požarne brambe iz Kaplje, Prekope in Vranskega, ki so požar omejile.
Veliko se ni dalo več rešiti, ker je bilo v pičili pol uri vse v ognju. Zgorelo je veliko zabojev; žaga je namreč izdelovala zaboje iz bukovega lesa, ki jih je pošiljala v Italijo, kjer so jih porabljali za razpošiljanje južnega sadja. Razen tega je zigo-
Ne vemo ne ure ne dneva!
V naši inlmi vasi je podtaknila na velikonočni ponedeljek zlobna roka ogenj. V trenotku se je vas spremenila v ognjeno morje, ki je razširjalo tako vročino, da gasilci sploh niso mogli v bližino gorečih hiš in se je moralo sedem došlih gasilnih društev omejiti na čuvanje ostalih stavb. Niti vse živine, niti svinj nismo mogli rešiti. Zgorelo je pet krav, dvanajst prašičev, obilo perutnine in premičnin. Najpogumnejši reševalec je plačal svoj pogum z življenjem. Danes smo ga pokopali, ker je umrl za opeklinami.
Podpisani pogorelci smo bili zavarovani pri naši domači zavarovalnici v Ljubljani, ki je vsem priznala vso zavarovano vsoto do zadnje pare. Zanimivo je, da je bil neki posestnik med nami zavarovan pri njej komaj 32 ur. Za to kulautno postopanje se podpisani pogorel ei Vzajemni zavarovalnici toplo zahvaljujemo.
Markovci pri Ptuju, dne 10. aprila 1934.
Zemlarič Anton, Obran Marija, Kostanjevec Jožef, Kostanjevec Koza, Foštnarič Martin, Foštnarič Liza, Zemlarič Ivana, Majcenovič Franc, Majcenovič Liza.
tote učcufo &&ajttja!
Pred vsako jedjo, zlasti pa pred kosilom in večerjo
kozarec
rogaške slatine«
ki zboljša tek, gasi žejo in utrja zdravje I Dobra je, okusna in poceni.
■»HI1"!
Zlata poroka v Bočni
V nedeljo dne 8. aprila je bila v Bočni redka slovesnost zlate poroke. Slavljenca, zlatoporočenca s!a bila Bočana, ugledni posestnik g. Jožef R o p in njegova dobra žena Antonija. Domači župnik preč.
gradil preč. g. R i c h t e r, profesor v Mariboru. Po cerkvenem opravilu se je razvila gostija, ki se je je udeležila vsa lara. Zlatoporočenca uživata v
vseh krogih največji ugled in ju vse spoštuje. Sta pravi slovenski korenini, ki sta vse svoje življenje služila le Bogu in svoji družini. Bog je bil bogato blagoslovil njiju zakon. Imela sta 10 otrok, od katerih jih živi sedem, 3 so v Ameriki, 4 pa v Jugo; slavili, vsi preskrbljeni, ena hčerka ie doma pri starših. Pred cerkvijo sta pozdravila slavljenca njuna vnuka Milka in Joško, ki sta v lepih besedah izrazila svoje in želje vsega sorodstva, da bi ju Bog še dolgo čuval zdrave in zadovoljne.
Zlatoporočencema želimo tudi mi, da bi ju Bog še dolgo ohranil pri življenju in jima dal dočakati še mnogo srečnih in veselih dni._
— Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josei« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota.
Smrt pod 200 hlodi
Na Pohorju pri tako zvani Attemsovi riži so delavci spravljali hlode v rižo. Hlodi so bili zloženi v visoke kupe. 62 letni delavec Jernej Mužič je sprožil tak kup, pa je prepozno odskočil, ko so se začeli hlodi premikati. Debla »o Mužiča pokopala pod seboj ter je zgrmel nanj ves kup, vsega skupaj nad 200 hlodov. Njegovi tovariši so začuli med hruščem valečih se hlodov samo presunljiv vzklik »Jezusi«, nato pa je nesrečnež utihnil. Tri ure so rabili delavci, da so ponesrečenca rešili h smrtonosnega objema. Telo so mu težki osemineter-•ki hlodi popolnoma zmečkali ter je bil pri priča rnaim
relo in postalo nerabnih več strojev, tako da je Skoda zelo velika, vendar pa bo večji del krita z zavarovalnino. Lastnik je začasno vzel v najem takoj tri žage, da obrat ne bi preveč trpel. Toda v kratkem času uipa zopet vpostaviti obrat na svoji žagi, ki mu jo je ogenj uničil.
Zanimivo je, da bi bila ta žaga žc skoraj dvakrat pogorela, pa so vselej ogenj pravočasno zapazili in pogasili. Kako je zdaj ogenj nastal, ni znano. Najbrž se je vnel les v sušilnici, ker se je od tam ogenj razširil na vse strani,
Koledar
Nodelja. 15. aprila (2. povelikonočna): Helena, kraljica; Teodor.
Ponedeljek, 16. aprila: Benedikt Jožel Lahre, spoznavalec.
Osebne vesti
= Poročila sta se g. ing. Novo S. Marcikič in gdč. Lote Petriček iz Ljubljane. Bilo srečno.
Ostale vesti
—	Lepi pomladanski dnevi. Petek in sobota sta bila res prava pomladanska dneva. Solnce je pričelo močno pripekati, tako da so prav vidni njega vplivi na rastlinstvo in drevje. Povsod vse bujno poganja in cvete. Pojavile so se v okolici že prve lastovke, za enkrat prvi izvidniki. Pravijo sicer, da pomladanska Marija pripelje te naše ljubke ptice v deželo in da jih jesenska (Mali šmaren) nam odpelje. Dnevna toplota narašča. Včerajšnja jutranja temperatura je bila +12° C, pa se je kmalu stopnjevala v senci na +15", odnosno na solncu celo na +20° C. Barometer je nekako stalen in je včeraj kazal 765 mm. Splošna vremenska napoved pravi za naše kraje, da bo še nekaj dni pretežno jasno, ponoči mrzlejše, podnevi toplo in brezvetrije.
—	Župnini uradom. Sklicujoč se na priporočilo lavantinskega knezoškofijskega ordinariata v Oglasniku lavantinske škofije, št. 2705. str. 97 naprošamo gg. župnike, da nam izčrpne cerkvene in krajevne podatke v smislu naše okrožnice čim prej pošljejo. Uredništvo Krajevnega leksikona dravske banovine.
—	Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani sprejema stranke le ob delavnikih od 11—13.
—	Nova naselbina šolskih sester v Bošta-nju ob Savi. Prav na tihem so se naselile v Boštanju šolske sestre iz Slov. Bistrice. Povabila jih je neka tukajšnja posestnica in jim darovala svojo hišo. V sredo po veliki noči 4. aprila, so prišle 3 sestre. Otvorile so takoj otroško dnevno zavetišče. Veselimo se njih prihoda in upamo, da bo Bog blagoslovil njih trud ln njihove molitve in da se bo iz teh skromnih začetkov razvilo vedno večje delo v duhovni prid našega kuj a,
_ K Mariji na Trsat boste tudi vi romali s
posebnim vlakom o binkoštih in z ladjo se boste brezplačno peljali po morju na otok Krk, če se boste prijavili in plačali voznino do 25. aprila. Pozneje ee bodo oddajala le še rezervirana mesta, dokler bo kaj prostora. Podrobna pojasnila v romarskem listu »Preporod« in položnico pošlje vsakomur zastonj »Sveta vojska«, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
ZOBNI KAMEN
je treba odpraviti, preden je prepozno-
SVETUJE STROKOVNJAK
Prepozno je, kadar pokaže Jobnf kamen svoj najhujši učinek: kadar začnejo zdravi zobje izpadati. Kdor pa malo porpisli,doseže velik uspehi če si redno čisti zobe s Sargovim Kalodontom, se ubrani zobnega kamna. Zakaj Sargov Kalodont je edina krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sul« foricinov oleat po d£H Braunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi v $ a b dan nekaj minut za nego zob -ima vse svoje dni tdrave zobe«
SARG -
ШШг
Proti zobnemu kamnu
—	Občni zbor ljubljanske sekcije JNU. Redni letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja bo v nedeljo, dne 29. aprila t. 1. dopoldne v Sv, Juriju ob juž. žel. z običajnim dnevnim redom. Občni zbor bo sklepal tudi o novem pravilniku sekcije ter o pravilnikih za svoj podporni in pokojninski sklad. Odbor.
—	Ostrešje v plamenih. V Guštanju so imeli požar in sicer je gorelo pri posestnici Frančiški Laznik. Ogenj je nastal v podstrešni sobici ter je uničil pohištvo, obleko in ostrešje, dočim se je posrečilo spodnje hišne dele rešiti. Škode je preko 7000 Din. Vzrok požara je neznan.
—	Oddaja častniške restavracije. Upravni odbor Ofic. doma v Ljubljani oddaja v najem svojo restavracijo z menzo za čas 1934-35 1. Ponudbe je poslati do 15. maja t. 1. omenjenemu odboru. Pogoji so na razpolago pri upravnem odboru Oficirskega doma v Ljubljani.
Ali so pljuine bolezni ozdravljive?
S tem važnim vprašanjem se bavijo vsi, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vršičkov, zastarelem kašlju, zasluzenjn, dolgotrajni hriparosti in hripi, pa do sedaj še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas
popolnoma brezplatno knjigo s slikami,
ki )o ie spisal dr. med. Gutlmann, bivll Sef-zdravnlk zavoda za flnzenkuro, o temi .Ali so pljučne bolezni ozdravljive". Da omogočimo vsakemn takemu bolniku spoznati njegovo bolezen, smo se odločili v interesu sploSnega blagra odposlatl to knjigo vsakemu zastonj In poštnine proato. Napisati jc samo dopisnico (frankirano z Din 175) s točnim naslovom: PUHLMANN & Co., BERLIN 615 MUggelstrasse Nr. 23-25 a.
Odobreno od ministrstva socialne politike, sanltetsko odelenje S. Br. 2416 od 12. XII 1933
—	Mesto cvetja na grob pokojnega dr. Brejca
daruje za Dom slepih v Skofji Loki g. L. Ž. Din 150. Bog bodi plačniki
—	Binkoštno romanje k bL Hemi je velike važnosti, ker se je nedavno obnovil proces, da bi bi. Hemo proglasili za svetnico. Grofica Hema je bila slovenskega plemiškega rodu. Poročena ie bila z Viljemom, mejnim grofom v Savinjski marki. Bila sta premožna in imela poleg velikih posestev v Brcžah in Savinjski dolini tudi posestvo v dolini Mirne na Dolenjskem. Kmalu je izgubila moža in tudi oba sinova in je tako ostala sama, Svo-)e premoženje je porabila za dve veliki tutanovi, ki sta bili za cerkveno življenje med Slovenci velike važnosti. Ustanovila je sloveči benediktinski samostan sv. Blaža v Admontu in nuneki samostan v Krki, kjer je preživela zadnja leta svojega življenje v samostanski samoti. Pozidala je več cerkva tudi po našem Dolenjskem. Ker je imela posestva tudi na Gorenjskem okrog Jesenic in tudi rudnike, zato jo zlasti častijo naši Gorenjci, ki od nekdaj romajo tako iz Selške doline kakor iz Savske k bi. Hemi na Koroško. Da bi ee zanimanje za to slovensko bi. Hemo čimbolj povečalo, zato odidejo romarji letos 20. maja zjutraj olb 7.20 v Krko. Oni, ki se pridružijo romarjem na Jesenicah, ne plačajo seveda voznih stroškov od Ljubljane do Jesenic, ki znašajo Din 30, torej plačajo le 145 Din, v čemer je obsežena vožraja od Jesenic v Krko in nazaj ter vizum. V Celovcu se pormudijo izletniki 3 ure, nazaj grede pa se ustavijo tudi za par ur pri Gospe Sveti na Gosposvetskem polju. Romarji se vračajo na binkoštni ponedeljek iiz Celovca ob 16.20 in pridejo na Jesenice Ob 18.40, v Lijulbljano ob 20.40. Dana je torej prilika, da preživijo izletniki dva dneva na Koroškem in si ogledajo ter obiščejo znamenitosti, ki posegajo v našo zgodovino. Priglase sprejema Romarski odsek, Ljubljana, Miklošičeva c. 7, do 25. aprila. Navesti je treba ime in priimek, rojstno leto, ime očetovo in kraj.
_ Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino.
—	Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igrice in dekla-macije: Savinšek, K mamici, slika otroške ljubezni v treh dejanjih, Din 4; Meško, Mati, po Anderse-novi pravljici dramatizirano, Din 4; Poljanec, Mati, tri lirsko-dramatske slike, Din 6, glasbene točke k tej igri Din 40; Meško, Mati, dramalska slika v treh dejanjih, Din 28; Materi (Dekliški oder III) vsebuje deklamacije in sedem kratkih igrokazov, Din 10; Bolhar, Materi, zibirka deklamacij, črtic o materi za mladino, Din 18; Bolhar, Mati, knjiga o slovenski materi (vsebuje razne deklamacije in kratke sestavke o materi), Din 16, vez. Din 18; Mav, Slovenski materi [vsebuje glasbene točke k igrici Meško: Mati, poleg tega še razne primerne pesmi za materinski dan) Din 20. Vse te pripomočke ima v
J.u£oelovaneka knjigama v Ljubljani.
—	Proslavo 200 letnice rojstva Antona Janše,
slavnega svetovnoznainega slovenskega čebelarja, bo priredilo Čebelarsko društvo v Ljubljani dne 20. maja t. 1. v dvorani Delavske zbornice. To bo za vse čeibelarje praznik izredne važnosti, saj se bodo poklonili spominu velikega svojega voditelja, prvega čebelarskega učitelja. Majhen je sicer naš slovenski rod, pa vendar beleži njegova kronika nešteto zaslužnih mož svetovnega slovesa, med katere štejemo tudi Janšo, očeta našega čebelarstva. S svojo bistroumnostjo in izrednim opazovalnim čutom se je poglobil Janša v čebclno življenje, v to čudovito kraljestvo umetnosti in skrivnosti ter dognal že takrat nepobitne resnice, ki so še danes podlaga čebelarjenju vsega sveta. Prav je zato, da bo Čebelarsko društvo proslavilo to izredno obletnico našega rojaka, da s tem pokaže svetu spoštovanje, ki ga goji do Antona Janše. Na slavnostno zborovanje bo društvo povabilo za-siopnike oblasti in društev, vabi pa že sedaj na proslavo vse čebelarje rn drugo cenjeno občinstvo, ki se zanima za raizvoj čebelarstva.
Pri zdravljenju vsake bolezni je prva podlaga zdrava kri. Ker pa se v krvi nabirajo razni škodljivi strupi, ki jo slabe in notranjost telesa utrujalo da mnogokrat niti proti lahkim boleznim nimn dovolj odpornosti zato bi moral vsakdo brez izieine na spomlad piti nekaj časa Radensko slatino, ki izloča iz te esa sečno kislino in njene spojine temeljito očisti kri in notranje organe. Ljubitelji Radenske vode ne bodo bolehali na jetrih in ledvicah in ne bodo umrli na sklero/.i. Znto mora biti v vsaki družini stalno na mizi steklenica z Radensko slatino.
_ Pevsko društvo »Ruše« naznanja vsem bratskim društvom, da ргаљпије svojo 20 letnico obstoja letošnje leto 8. julija ter prosi, da bi bratska društva to prireditev vpoštevala in ne prirejala na isti dan svojih prireditev. Obenem vljudno vabi vsa pevska društva dravske banovine, da se proslave udeleže. Prijave sprejema predsednik M. Požar.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 30 od 14. aprila so objavljene: »Norme o sestavi rudninskih tvarin in asfaltnih snovi kakor tudi o njihovem preizkušanju«, dalje »Imena natifikacijskih instrumentov za dopolnilno konvencijo o ureditvi trgovinskih terjatev s pobo-tom z belgijsko-luksomburško gospodarsko unijo*, »Odredba glede obrestne mere v poslovanju zastavljalnic«, »Proračun mestne občine Ormož m pravilnik o odmeri in pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev« in »Objdve banske uprave o pobiranju občinskih trošarin«.
—	V prilogi Sliithenih novin St. 84 od 13. t. m. so objavljene »Izmenjave naredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencevt, daije »Izmenjave in dopolnitve naredbe o draginjskih dokla-dah državnih upokojencev«, »Rešitev o pristojbinah
uradniških pripravnikov in pogodbenih uradnikov« in »Rešitev o nagradah dnevničarjev ln honorarnih uslužbencev«.
—	Nora založba v Ljubljani (Kongresni trg),
knjigarna in trgovina s pisarniškimi potrebščinami, ima v zalogi najnovejša dela iz domače m tuje književnosti, posreduje pri naročilih iz inozemstva, naroča revije itd. Velika izibira modnih revij тп časopisov. Poleg vsega blaga za šole in pisarne ima v zalogi tehnične potrebščine za risarje in galanterijsko blago za vsako priliko.
— Pri tolščici, protinu in sladkoseč-nosti izboljša naravna »Franz-Josei« grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josef« vodo sijajne uspehe.
—	Pogreša se od 16. oktobra Gregor Troha, star 52 let, srednje velikosti, lasje kostanjevi, bolj drobnega obraza. Bil je bolj slabo, rjavo oblečen. Če ga je kdo kje videl, naj sporoči njegovi sestri Ani Čadež, Trnje p. Skofja Loka.
—	»Mojsterski izpit«, priročnik kandidatom iz izpitne snovi, je pravkar izšel. Naročila sprejema: »■Ljubljanska založba«, Ljubljana, P od rožnik V—40.
—	Cenjene bravce opozarjamo na zadnjo stran naše današnje izdaje in vam priporočamo, da jo shranite. Človek nikdar ne ve, kdaj bo kaj rabil. Shranite si ta list, ki vam bo prej ali pozneje do bro služil in boste imeli od tega samo korist.
—	Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Kram Josefove« grenčice. popite zjutraj na tešče. brez truda izdatno Iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Ptuj
Izkazana pravica. K notici, ki smo jo pod tam naslovom priobčili v nedeljski številki od 8. t. m„ pripominjamo no željo prizadetega oproščenca, du se je izkazala pri višji inštnnci nedolžnost zavarovalnega agenta in bivšega občinskega svetnika Jurija Goloba.
Trbovlje
Smrt pobira. Umrl je Planine Anton, krojaSki
mojster, brat rajnega župnika Maksa Planinca. V svojem poslu je bil res strokovnjak. Rad pa je tudi sodeloval v cerkvenih in stanovskih organizacijah, v katerih je zelo odločno nastopal. Kal bolezni je že dolgo nosil v sebi. v nedeljo zvečer je bruhnil kri in v petek je izdihnil. Zavedel se je, da se mu bliža konec, kar je pripravljen in udano sprejet nase. Pogreb bo v nedeljo dopoldne. — Pokopali eo zadnje dni Pintarja Ivana, starega 84 let, Maj-nardija Oabrijela v 81. letu, Bočka Tomaža, starega 86 let, Treo Nežo, ženo gostilničarja, staro 71 let. Za jetiko je umrl 25 letni brezposelni Stare Stanko, vsled raka v želodcu 14 letna Hodej Marija in upokojeni rudar Pristav Ivan, 72 let. Rajni naj počivajo v miru, preostalim pa naše sožalje!
Pošta sc seli. Vršijo se pogajanja, da ae preseli pošta na Vodah iz sedanjih skrajno nedostatnih prostorov v poslopje zadružne elektrarne poleg tržnega prostora.
Zborovanje bojevnikov. Bojevniki rmmeravajc zborovati tudi v Trbovljah, kjer šteje njihova organizacija nad 500 članov. Zborovanje bo v nedeljo dne 18. maja.
im vi v
Trzte
V naši farni cerkvi se je zadnje dneve naselil na koru orglarski mojster Jenko, kjer urejuje nove orgle, saj je od starih ostala samo prenovljena omara in nekaj piščali. Ta teden bo vse končano in v nedeljo popoldne bodo ix> blagoslovitvi prvič slovesno zabučale. Ob tej priliki bo tudi slavnostni cerkveni koncert.
90 letnico pisatelja Jurčiča bomo danes proslavili tudi v Tržiču. Podporno društvo »Peko« vprizori zvečer v »Našem domu« njegovega »Desetega brata« v Ddakovi predelavi.
Kranj
Kocbekova tovarna bo zopel obratovala. Kakor smo zvedeli, bo Hajbrže še ta mesec pričela z obratovanjem po vsej državi znana Kocbekova tovarna perila. Ženske, ki so v tej tovarni bile za|x>s!ene, se že zelo zanimajo za oitvoritev nekoč tako cvetočega obrala, kar jih bo napet precej m£1d zaslužek.
Gospodarstvo
Nadaljevalno šolstvo
Trgovinsko ministrstvo je na podlagi pooblastila v obrmern zakonu izdelalo osnutek uredbe o organizaciji, učnih načrtih, strokovni usposoblje-aosti učnih moči in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah. Poleg drugega vsebuje načrt tudi natančno določene plače upraviteljeve. Novost je med dragim tudi podaljšanje pouka od sedanjih 7 na 8 mesecev. Ta načrt pretresajo sedaj trgovske ia obrtne organizacije, pa tudi uči tel j sivo se z njim peča, kar pričajo statistični podatki, ki jih je ob-lavil v Učiteljskem tovarišu g. Berdajs Jože.
Splošnih obrtnih nadaljevalnih šol je bilo 84,
Narodna bemka spravlja zlato domov
Te dni ie prispela v Belgrad večja pošiljka zlata nase Narodne banke iz Pariza. Prišlo je več zabojev napoleondorov v vrednosti okoli 32 milj. Din.
Kdor čita stalno izkaze Narodne banke, ve, da vsebuje postavka к/latoc zlato v blagajnah (v Belgradu) in v inozemstvu. Zaradi lažjega manevriranja je imela Narodna banka v Parizu stalen depo zlnta. ki ji je služil tudi kot podlaga za Iombardna posojila nanj. Koliko je znašal dej>o. odn. njegova obremenitev v Parizu, ne vemo. Sedaj se je Narodna banka odločila koncentrirati vse zlato v državi in bo v ta namen še nadalje pritegnila svoje zlato iz inozemstva domov v Belgrad, kjer ima za to v svoji palači prav primerne prostore. Podobno je napravila pred nedavnim tudi romunska Narodna banka.
Dobički inozemske industrije
Podvojitev dividende Borskih rudnikov bakra
Občnemu aboru delničarjev te družbe, ki bo 17. maja v Parizu, bo predloženo izplačilo tele dividende: 130 fr. (lani 60 frankov) nn prvenstveno delnico in 127 (57 v prejšujem letu) na navadno delnico in drugo izdajo B. Tn je žc všteta akontacija 40 za prvenstveno in 77 frankov za navadno delnico, ki je bila izplačana 20. nov. lani.
Bilance in poslovna poročila
Saturnus. d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani. Pri skoraj neizpremenjenem donosu so se zmanjšali izdatki za obresti od 2.3 na 1.1, povečali .pa davki in odpisi (slednji od 0.77 na 1.5 milj.). Povečanje poslovanja je razvidno iz več-
tih zalog in dolžnikov. Cisti dobiček je znašal 3.033 )in (1932 5.540 Din). — Elektrarna Škofja Loka in okolica, d. d. Donos se je povečal, znižali so se obratovalni stroški ter odpisi, tako da je izguba znašala samo 0.042 milj. Din (1932 0.139 milj.). Podjetju je tudi usj>elo znižati upnike. —- Tovarna papirja, Cačak-Belgrad, izkazuje za I. 1933 izgube 1.2 milj (1932 samo 0.3 milj. Din) pri glavnici 10 milj. Din.
La Dalmnticuno v Splitu je svoje prvo poslovno leto 1929-30 zaključila s čistim dobičkom 0.78 milj. frankov. Leta 1931-32 je bilo izkazano 7.845 milj. fr. fr. izgube. Najnovejša bilanca za 70. junij 1933 (poslovno leto 1932-33) izkazuje izgube že 8.748 milj. Гг. V bilanci so izkazane investicije 6 163.1 (162.8) milj., material za nove tovarne z 28.3 (27.3) milj., od kateregu pa jc treba plačati še, kot je razvidno iz pasiv, 16.7 (18.1) milj. Gotovina in naložbe znašajo 12.6 (4.9) milj., zaloge, efekti in dolžniki pa 18.t (77.75). Posiavka: delničarji med aktivi v znesku 19.7 milj. je odpadla. Med pasivi znaša glavnica t%.25 milj., obligacije 50 in emisijske >remije l".t milj., ujiniki pa 7.9 (6.2) milj. — ~ri družbi ima večino znana francoska družba za izrabo tuniških fosfatov Societe des Phos-phates Tunisiens.
ki so štele 1933-34 4022 učencev. Največ učencev so imele te šole lela 1929-30 s 6116 učenci.
Strokovnih obrtnih nadaljevalnih šol je 9 v Ljubljani, oziroma ljubljanski okolici s 1374 učenci, gostiln ičarske pa imamo tri s 70 učenci. Vsega skupaj imamo na vseh šolah 5466 učencev, 1929-30 7681. Proračun vseh šol je znašal 2.25 milj. Din in odpade na eno šolo 22.928 Din, na enega učenca pa 344 Din. — 84% vseh vzdrževalnih stroškov za šole krijejo občine, strokovne organizacije in Zbornica za TOl.
bač in Jakob Žnidarič). Vprašanje pridelovanja in prodaje namiznega grozdja (ref. iaž. Luk-man Fr. iz Belgrada). Svetovni in domači vinski trg (poroča Lovro Petovar). Zatiranje trs-nih škodljivcev (poroča g. Fran Vojsk). Popoldne je ogled ban. vinarske in sadjarske šole v Mnrilmra ter ban. trsnice in drevesnice v Pe-kruh. V ponedeljek bo ogled vinogradov pri Slov. Bistrici in Konjicah. Za izlete se je treba prijaviti društvu. Tudi za polovično vožnjo so že zaprosili.
Izvoz krompirja v Češkoslovaško. Češkoslovaško kmetijsko ministrstvo je 17. marca dovolilo v letu 1934 uvoz kromjnrja v Češkoslovaško iz naše kraljevine, Italije in Madžarske, ker so te države izpolnile jx)goje § 10., odstavek 4, naredbe čsl. vlade od 17. julija 1925. Uvoz krompirja iz Holandije, Nemčije. Poljske in Avstrije v Češkoslovaško se dovoli samo v konkretnih utemeljenih slučajih po specialni odobritvi čsl. ministrstva za kmetijstvo v sporazumu z ministrom trgovine.
Propagandne zaklopne znamke za XIV. Ljubljanski spomladanski velesejem so izšle. Na razpolago so s slovenskim, srbo-hrvatskim (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom, v lični in okusni izvedbi. Uprava Ljubljanskega velesejma dostavlja p. n. tvrdkatn na željo znamke brezplačno na razpolago in prosi, da z njimi opremljajo vse svoje poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila.
Konkurz je razglašen o imovini Ferda Smre karja, jx>sestmka v Vel. Mengšu št. 62; prvi zbor upnikov 17. aprila, oglasiti se jc do I. maja, ugotovitveni narok 8. maja. — Nadalje o imovini Ant. Stegmiillerja. trgovca v Muti, in sicer po predlogu dolžnikovem. Konkurzne terjatve je prijaviti sodišču v Marenbergu do 12. maja, prvi zbor upnikov je 26. aprila, ugotovitveni narok 14. maja. Kon-kurzni sodnik je Cepuder Alfonz, upravnik mase pa notar Gajšek Karel iz Marenberga.
Odprava konkurza: Jugopromet, dr. z o. z. v likvidaciji, ker ni kritja za stroške postopanja.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini C. Meuardija, trgovca in |>osestnika v Ljubljani, reg. pod tvrdko C. Menardi, trg. agentura in komisija, narok za skle|)anje pioravnave 7. maja, oglasiti se je do 1. maja.
Potrjene poravnave: Gjustibek Savo, zakupnik
—« • ———►
Za odlfCno naravno zdravlfenle
uporabljajte „Planinka-sdravilni čaj Baliovec",ki ie pripravljen večinoma iz nujboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja num potrjuje. da ie „Pianinka-sdravilni čaj Bahorec'', ki vsebuje preizkušene n dobre zdravilne sestavine, dober regulator za čiščenje. Sest do dvanajst-tedeusko zdravljenje s .,Pianinka zdravilnim čajem Bahovec" delu i- i/.vanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: l'ri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovan. u črevesa in napetosti telesa, omotici in slabosti, obnlentu na hvmeroidih In bolezni jeter. „Pianinka-zdravilni čaj Bahovec' pospešuje apotit. Zahtevaite v lekarnah samo pravi „Planlnhfll-C<H DaHOWC", ki se ne prodaia odprto, temveč samo v originalnih plombiranih zavojčkih po Din 20'—, s proizvajalčevim napisom:
Leharno ПГ. Dahovec, LfUDItana, Kongresni trg 12 ReKndB»bnP tsbsii ""
p
Sušnškn mestna hranilnica je prevzela od občine vse delnice družbe »Elektra«, ki preskrbuje mesto z električnim tokom. Cena delnice je 134 Din [>ri nominali 100 Din. Mestna občina je imela doslej pri tem podjetju od 35 tisoč delnic 10.125 komadov.
Kliring s Švico izkazuje po stanju z dne 31. marca saldo v švicarsko korist za 7.S62.000 šv. frankov.
Vinarski kongres bo letos obenem z občnim zborom Vinarskega društva v Mariboru 26. in 27. maja (hotel Orel — Zemljič). Razpored je tale: v soboto popoldne imajo sejo: glavni odbor in delegati vinarskih podružnic, nato pa je redni občni z.bor društva. — V nedeljo pa je vinarski kongres s temile referati: Obnova vinogradov (referenta gg. Fran Gom-
Kolterer Ana-Petriček. imetnica slaščičarne v Ljubljani, Aleksandrova ulica 6.
Dobava drv. Dne 16 aprila 1.1. se bo vršila pri Komandi drav. div obl. v Ljubliani javna ustmena pogodba glede dobave 550 m-1 drv, dne 21. aprila pa glede dobave 4250 m" drv, dne 16. aprila pri Komandi drav div. obl. v Zagrebu glede dobave ca. 470(1 m3 drv. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Oddaja instalacije vodovoda se bo vršila potom direktne pogodbe dne 20. aprila t. I. pri Komandi drav. div. obl. v Ljubljani (inženjerski odd.). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Maribor gl. kol. se bo vršila po pismenih ponudbah, katere je vložiti do 23. aprila 1934 pri ravn. drž. žel. v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani.)
Dotok zlata v Franciji. Najnovejši izkaz Banquc de France beleži za 6. april dotok 197.5 milj. zlata, večinoma iz Švice.
Borza
Denar
Dne 14. aprila.
Promet je bil (udi ta teden znaten, znašal je 2.703 milj. Din v primeri z 2.645. 1.114, 1.040 in 1.417 milj Din Največ prometa je bilo v ponedeljek 1.204 milj. Din v devizah Pariz in Dunaj.
Curih. Pariz 20.38, London 15.905, New York 308.75, Bruselj 72.15. Milan 26.30, Madrid 42.225 Amsterdam 209. Berlin 122, Dunaj 73.30 (56.85). Stockholm 82. Oslo 79.90. Kopcnhagen 71, Praga 12.84, Varšava 58.325, Atene 2.93, Carigrad 2.40. Bukarešta 3.05.
Žitni trg
Soinbor. Pšenica; bač okol. Sombor 98—100, gor. ban., srem. in slav 100—102, ban. 98—100, ban. pot. 104—106, bač. pot. 104—106. — Koruza: bač. in srem. žel. prompt stara 76—78, bač. in srem. nova 66—68, bač. Dunav in Tisa ladja 70- 72. — Moka: bač. Og Ogg 165-185, 2. 145 -165, 4. 130 do 150, 6. 105—115, 7. 80 - 90, 8. 75-80. — Otrobi: bač. pšen. prompt 69—71. — Oves, ječmen in fižol neizpremenjcno. — Tendenca: neizpremenjena. Promet 52 vagonov.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. - Promet slab.
Chicago, 14. aprila. Pšenica: maj 84.75. julij 85.125, september E6.125 Koruza: maj 47.125. julij 50, september 50.25. Oves: maj 41.
Wiunipeg, 14. aprila. Pšenica: maj 66.75, julij 67.75, avgust 69.375.
Hmelj
Žatec (CSR), 12. aprila. Povpraševanje za sred nje in srednjedobro blago je naraslo in je prišlo do zaključkov tudi v prvovrstnem blagu. Cene se gibljejo med 1350 -1600 Kč za 50 kg. Pomladna dela v hmelj nikih se nadaljujejo in je rezanje že deloma končano. Rastlina je dobro prezimila.
Živina
MARIBORSKI SEJEM 13. APRILA
Pripeljanih je bilo 262 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: Mludi prašiči 5—6 tednov stari komad 90—110 Din; 7—9 tednov 150—190 Din; 7—4 mesece 250—280 Din; 5—7 mesecev 320 do 350 Din; 8—10 mesecev 450—500 Din; 1 leto 650—700 Din; 1 kg žive teže 6.50—7 Din; 1 kg mrtve teže 9—10 Din. — Prodanih je bilo 137 svinj.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Nedelja, 15. aprila: 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika (Pustišek Ivko), 9.00 Versko ]>redavanje (p. Valer. Učak). 9.70 Predavanje za delavce: Socialno skrbstvo mestne občine ljubljanske (Drago Kosem), 10.00 Prenos eerkv. glasbe iz Rakovnika, 11.00 Prenos promenadnega koncerta s št. Jakobskega trga. 12.00 Čas, plošče, 16.00 Uloga cepiv in cepljenja pri zatiranju živalskih bolezni (dr. Hribar), 16.30 Pevski zbor »Zarja« iz Tacna |x>d Šmarno goro, 17.15 Dolin-škov šramel kvartet. 20.00 Radijski orkester. 20.45 Slovenski fantje (oktet), 21.15 Harmonika eolo g. Fxlvard Kovač, 22.00 Čas, poročila, lahka glasba.
Ponedeljek, 16. aprila: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Cas, plošče. 18.П0 Delovni red v enodružinski hiši z vrtom - dialog (ga. Lapajne). 18.30 Nova plesna umetnost (Ferdo Delak). 19.00 Plošče. 19.30 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 20.00 PloSče. 20.30 Prenos opere iz Belgrada. V odmoru Cas in poročila.
Drugi programi t
Nedelja, 15. aprila: Belgrad: 19.00 Pevski zbor, 19.50 Violinski ia klavirski koncert, 20.40 | Prenos koncerta filharm. družbe, Kolo iz Šihe-nika. — Zagreb: 20.15 Radiorkester, 21.15 Kom. koncert in tercet kitar. — Dunaj: 17.15 Prenos tekme Avstrija-Madjarska, 18.45 Kom. koncert, 20.00 Pomlad v dan. gozdu. — Budimpešta: 18.50 K lav. koncert, 20.15 Iz operet. — Milan-Trst: 21.50 Prenos opere. — Rim: 20.45 Filmski zvezdnik, opereta (Gilbert). — Praga: 19.15 Vojna glasba, 20.15 Radioorkester, 21.00 April je vsega kriv, opereta (Piskaček). — Varšava: 18.40 Viol. koncert, 19.50 Lahka glasba. 21.00 Biser Jadrana (feljton).
Ponedeljek, 16. aprila: Belgrad: 19.30 Operne ! arije. 19.30 Liter. ura. 20.30 Tosca, opera, Puccini. Zagreb: 20.30 Belgrad. - Dunaj: 17.35 Fantazije. 19.20 Plesna glasba. 21.00 Predpust. — Budimpešta: 18.10 Šal. glasba. 20.00 Recitacije. 21.00 Cigan. glas. — Milan-Trst: 21.00 Vokal. in orkestr. koncert. — Rim: 21.00 Milan. 22.00. Španska glasba. - Praga: 19.30 Armida, spevoigra. Dvorak. — Varšava: 17.40 Klavir, glasba. 20 00 II. Melcer koncert. 21.30 Lahka glasba. — Vsa Nemčija: 20.15 Saarske narodne pestni.
SpM
Д/оажолИс®
Ljubljana
1 Občni zbor Škofijskega društva za varstvo sirot za leto 1933 bo dne 27. aprila ob 4 popoldne v pisarni Karitativnc zveze v Ljubljani po naslednjem dnevnem redu: 1. Poročilo predsedstva. 2. Či-tanje zapisnika občnega zbora [z dne 19. decembra 1933). 3. Tajniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Slučajnosti.
I »Trnovski oder« ponovi drevi ob 8 nn odru zadružnega doma v Knrunovi nI. 14 Meš-kovo dramo v treh dejanjih >l'ri Hrastovih«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v društveni pisarni v Knrunovi ulici 14 od tO do 12 dopoldne.
1 Šiška: Fantovski odsek K. A. uprizori drevi ob 8 v samostanski dvorani »Skrivnost sv. maše«.
1 Kino Kodeljevo. Danes ob pol 4, pol 6 in 8 in jutri ob 8 češka narodna veseloigra Sv Antonu (Ti, moj sveti Antoniček).
vatba pri
1 Jutri v ponedeljek dne 16. t m bo v dramskem gledališču koncert jugosiov. akadein. lovskega zbora iz Zemuna. Vse prijatelje zborovega petja, predvsem za člane naših zborov in mladino opozarjamo na ta oinladinski koncert. Akademski pevski" zbor iz Zemuna naslopi ta dan prvič v naši sredi. Vstopnice po znižanih dramskih cenah se dobe jutri ves dan v knjigarni Glasbene Malice in od pol 8 dalje pri večerni blagajni v dramskem gledališču. Opozarjamo, da je koncert v dramskem gledališča.
1 Konccrtni pianist Nikolaj Orlov si je izbral za svoj prvi pianistični koncert v Ljubljani naslednji soorcd: L Scarlatti; 3 sooatine. X Braiun. Vari
jacije na Paganinijevo temo, 3. Chopin: Impromptu v as-dur. Nocturno, Trije preludiji in Scherzo v b-molu, nalo izvaja v H. delu Mcdtuerjevo Bajko v f-molu. Prokofjevo Toccato, op. 12, Debussyjevo skladbo Rcflcts dans 1'eau ter končno Skrjabinovo etudo v dis-molu. Velik iinponzsnten program, predvsem opozarjamo na Chopinovc skladbe, ka terili najodličnejši interpret jc Nikolaj Orlov. Vstopnice od 10- 40 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Malice.
1 Občni zbor Kluba trgovskih akademikov v Ljubljani bo \ ponedeljek, dne 16. apr. ob 8 zvečer v veliki dvorani nove palače državne trgovske akademije v Ljubljani, Blei-weissova cesta.
I Nočno službo iinnjo lekarne: dunrs: mr. Leustck, Resljeva t; mr. Boltinee ded.. Rimska c. 24 in dr. Kmet. TvrSeva 41: jutri: dr. Piccoli. Tvršcvn 6 in tur. Bnkarčič, Sv. Jakoba irg 0.
Maribor
m Šentlennrčnni nnstopijo drevi ob 20 s »črnim križem pri llrastovcu« v dvorani na Aleksandrovi cesti h.
m V Ljudski univerzi bo jutri v ponedeljek /večer predavanje o idejnih smereh sodobnega češkega slovstva. — V petek 20. t. m. pa predava senator dr. Frangeš iz /ngreb« o temi: Italija, Nemčija in mi Iz politično-ckonomskega vidika.
Drugi hraii
Prnsveta Hruš'C" vpri/ori drevi ob 7 narodno igro »Divji lovec«
Trbovlje. Danes popoldne bodn igrali v Društvenem domu veseloigro »Voda«.
Jesenice. Društvo »Aljaž« ponovi danes ] ob 3 popoldne opereto »Fri belem konjičku«. ! Ker se konča pred odhodi večernih vlakov, jo lahko obišče vsa okolica.
Radovljica. Občni zbor podružnice SPD v Ra dovljici bo dne 28. aprila t. 1. ob 7 zvečer v radovljiški kavarni. Na dnevnem redu so |»ročila funkcionarjev, volitev delegatov za skti|>ščino in slučajnosti.
LJ ll BI J A NSKO GI EDA I IŠČE
Drama
Začetek ob 20.
Nedelja. 15 aprila: »INRI . Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20 zaprto (gostovanje v Šmartnem pri Kranju). Ponedeljek 16. aprila ob 20: Koncert jugoslovanskega akad. pevskega društva iz Zemuna. Izv. Znižane cene. Torek. 17. aprila: Zaprto.
Opera
Začetek ob 20
Nedelja, 15 aprila ob 15. »Carmen«. Izven. Izredno znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20 »Poljska kri«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16. aprila: zaprto. Torek, 17. aprila: »Libuša«. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja. 15. aprila ob 15: »sitnmbnlskn roža«. Zadnjič. Globoko znižane cene od 3- 20 Din. Ob JO: »Ilokilspokus«. Ponedeljek. 16. anrila: Zaprto.
SK Celje : SK Ilirija
Danes ob 15.30 prvenstvena nogometna tekma
na igrišču Ilirije ob Celovški resti.
Današnjo, to je drugo svojo tekmo in vse nadaljnje v drugem delu podzveznega prvenstva, odigra Ilirija doma v Ljubljani. Veseli nas, da je žrebanje tako naneslo, da se nam ue bo več treba bati za zdravje igralcev, ki umejo ob normalnih prilikah pokazati, kako lep je nogometni šport. Naše občinstvo se zaveda, da je mogoče le s poštenim športnim deloin dosegali zaslužene športne uspehe in zna zaradi tega ceniti vsakega nasprotnika, ki i se bojuje v mejah fairnese. Tnko naj nam bo tudi ! današnji gost SK Celje toplo pozdravljen in iruel bo priliko, da v pošteni športni borbi pokaže vse svoje zuanje in če gu bo za Ilirijo dovolj, bomo njegov uspeli ravno tako toplo pozdravili kol uspeh domačina. Upamo, da bo današnja tekma pokazala nogometnemu občinstvu, da ni treba igrišč zapu-: ščati s pavšalno obsodbo vsega nogometnega športa, ' da bo odšlo zadovoljno in da se še rado povrne zopet in zopet. Današnja nasprotnika sta dovolj uravnovešena, Iliriji bi pripisovali sicer več šans, loda rezultati, ki jih je Celje v svojih zadnjih na-, stopih doseglo, dajo slutiti, da se bo borba vodila ! z največjo resnostjo m da ne bo manjkalo tronut-kov, ki ravno privlačujejo in delajo nogomet tako zanimiv. Pri tem moramo pu povdariti, da gre za dragocene točke, da je tekma prvenstvena, odločilna torej na težki poti naprej! Pred glavno tek-{ um nastopi ob 14 SK Korolan iz Kranja proti rezervi Ilirije, o kateri ee govori v zadnjem času le najboljše.
Hazena: Ilirija : Gorenjec
Danes ob 10.15 na grišču Ilirije.
Z današnjim dnem otvorimo v Ljubljani tudi hazensko sezono. V prvi tekmi, ki bo prvenstvena, se nam predstavita podzvezni prvak Ilirija in jeseniški Gorenjec. Družina Gorenjca igra danes prvič v Ljubljani. Ker je to izredno simpatična, ambiciozna in disciplinirana družina, se bo gotovo takoj j prikupila našemu športnemu občinstvu. Po jakosti i jo štejemo med najboljše provincijalne družine, saj je še pred dvema letoma v močni konkurenci osvojila podzvezni propagandni pokal. V borbi za ta pokal je izgubila samo proti Iliriji in Ateni. Zal, i da družina doslej ni imela prilike igrati več te-; kem na tujih lleli, ker bi to njeno kvaliteto znatpo j dvignilo. V današnji tekmi bo imela težkega na-I sprotuika in ne more računati r zmago. Prepričani i pa smo, da bo nudila Iliriji — kakor vselej — mo-. čan odpor in da bo skušala doseči čim častnejši re-' zullat. Ilirija nastopi v današnji igri s kompletno I družiuo.
V predtekmi ob 8.30 nastopila nogometni moštvi Sloge in Slavije.
SK Grafika : SK Mars
Danes dopoldne ob 10 se srečata na igrišču Primorja Grafika in Mars. Moštvi obeh klubov sta v dobri kondiciji in so obeta zanimiva tekma.
Današnji šport v Celju. Dane« bo ob 15.30 na šjjortnem igrišču pri »Skalni kleti« ll. razredna prvenstvena nogometna tekma med SK Šoštanjem in SK Laškim. Sodil bo g. Seitl.
Pluvalnn sekcija SK Ilirije. Opozarjamo vse aktivno članstvo, da je zimsko kopališče odprto i. s. vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto. Redni treningi se prično z ponedeljkom, dne 16. t. m. pod vodstvom g. Uluge. Dolžnost vsakega rednega člana je, da se treningov redno udeležuje. Ob istih dnevih sc sprejemajo tudi novinci, ki naj se prijavijo trenerju.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). V ponedeljek, 16. t. m. važna seja ob 20.30 v tajništvu, nebotičnik IV, soba 410, na katero so obvezno vabljeni gg. načelnik, Kermavner, Luin, Raič D„ Žorga A., Sosič, Putinja, Slamič Lavoslav. Redni treningi se vrše sedaj redno vsaki ponedeljek, sredo, četrtek in soboto od 16 naprej. Obiskovanje treningov ]e strogo obvezno za vse v Ljubljani bivajoče verificirane atlete. Novi člani, zlasti junior-ji, se sprejemajo v sekcijo, oni, ki so volini pristopiti. naj se javijo pri vsakem treningu na igrišču. Opozarjajo se vsi ljubljanski atleti, da je nastop za njih pri klubovem meetingu, dne 21. in 22. t. m. obvezen. Tekmovanje vsebuje naslednje discipline: sobota, 21. t. ra. ob 15.30: 100 ra, 100 m jun. C, met krogle, met krogle jun. C, 300 m, skok v daljavo z zaletom, skok v daljavo z zaletom jun. C, 3000 m, met diska, met diska jun. C, 800 m, skok v višino z zaletom, skok v višino z zaletom jun. C, Nedelja, 22. t. m. ob 15: 200 m, 200 m jun. C, met kladiva, met kladiva jun. C, troskok, troskok jun. C, 1500 m jun. C, met kopja, met kopja jun. C, 1000 m, skok ob palici, skok ob palici jun. C, štafeta 4 X 100 m, štafeta 4 X 100 m jun. C. Discipline, v katerih nameravajo nastopiti, naj sporoče atleti sekcijskemu gospodarju. Žorgi Alešu, pri treningih ali pa trenerju.
SD »Sora« — Dravlje. Članski seetanek ee vrši v torek dne 24. aprila. Udeležba za vse člane obvezna, ker se bo razpravljalo o skupnem izletu in društvenem znaku. — Odborove seje se bodo vršile redno vsak prvi in tretji petek v mesecu. Sestanek in seje se vrše v Gasilnem domu v Drav-ljah ob 20. — Člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1933/34 pozivamo, da to izvrše tekom tega meseca.
Izločilne tekme zu svetovno nogometno prvenstvo bi se imele vršiti danes ua treh krajih; ker pa sta se Jugoslavija in liomuniju sporazumeli, dn preložita to tekmovanje na 29. april, bosta danes samo dve tekmi in to: Poljska : Češkoslovaška ter Francija ; Luksemburška. Kakor se čuje, je bila tudi tekma med Češko in Poljsko odpovedana; potemtakem bi imeli danes samo eno izločilno tekmo. Luksemburška nima posebnih izgledov, saj je bila pred nedavnim od nemške reprezentance v izločilni tekmi pošteno lepena.
Z vžigatnimi bombami nad „živčna središča" London, Pariz, Berlin
„Vojne front44 ne bo več!
General Groves je spisal knjigo »Izza zavese dima«, ki je pri angleških letalskih izvedencih in tndi med vso angleško javnostjo povzročila veliko razburjenje. General Groves velja na Angleškem za prvega izvedenca v letalskih zadevah. Ze med vojno se je proslavil kot organizator angleškega letalstva. V vojni je bil predstavnik angleške vlade v stalnem vojnem odboru, ki ga je organizirala Zveza narodov. Tri leta je bil zaposlen v Ženevi kot predsednik tega odbora. Odkar je zapustil aktivno službo, se je general posvetil teoretičnemu proučevanju letalstva. Pričel je pisati svojo znamenito knjigo, ki je bila te dni objavljena.
Ta izvedenec trdi, da ne bomo nikdar več doživeli vojne med dvema frontama, to je »vojne front«. Nikdar več se ne bodo vojske zabarikadirale v strelske jarke in trdnjave. Ce pride do vojne, bo ta vojna »vojna con«, v katerih bodo operirali letalski aparati v ogromnem številu; bombardirali bodo iz zraka in navalili na »živčna središča« sovražne države. Pod živčnimi središči ne sme mo razumeti samo to, kar smo doslej smatrali za vojne objekte, kakor taborišča, zaloge municije, železniška križišča in pristanišča, temveč moderna vojna pojmuje pod »živčnimi središči« tudi mesta in velemesta, v katerih živi civilno prebivalstvo.
Pisec dokazuje, da je povsem neutemeljen občutek angleške varnosti, češ, da se Angliji ni treba bati sovražnika ,ker je obdana z morjem. Treba se je sprijazniti z dejstvom, da je tudi v krogih vseh generalnih štabov zmagalo vodilo, ki ga je postavil nemški izvedenec major Endree: »Kar so nekdaj, to je v takozvanih nekulturnih časih, smatrali za nečastno za vsako vojsko, namreč, da se napade civilno prebivalstvo z ognjem in mečem, je danes postalo osnovno vodilo modernega bojevanja!« Pisec knjige ne smatra samo za mogoče, temveč za gotovo, da se bo bodoča vojna bila z bombardiranjem Londona, Pariza, Berlina, in drugih velikih mest v EvropL Po njegovem mnenju bodo glavna mesta napadli z letali in sicer z vžigalnimi bombami in s strupenimi plini.
Kdo naj obvaruje osemmilijonako mesto pred zračnim napadom? Kdo naj nauči osem milijonov prebivalcev ravnati s plinsko masko? Sicer plinske maske nikakor ne yoma-gajo proti vsem strupenim plinom. Kdor bi se hotel zavarovati pred nekaterimi plini, bi se moral obleči vse telo v ueprodirno obleko. Po mnenju generala Grovesa bi bilo mogoče s pomočjo vseh varstvenih ukrepov, ki so sploh možni, rešiti samo del londonskega prebivalstva pred zračnim napadom. Kako naj se torej London brani? Ali naj bi se angleški letalci dvignili s svojimi letali in napadli nasprotnika, ki bi priletel nad London. To ni mogoče. Po njegovem mnenju je taka obramba nezadostna. Zadnja vojna je pokazala, da so Angleži komaj 4,8% nemških letal, ki so prispela nad Anglijo, prisilili, da so pristala ali jih sestrelilL Tako je n. pr. 1. 1916 dvignilo 94 angleških letal, da bi odbilo zračni napad; toda samo petim
letalom se je posrečilo iztakniti sovražnika. Pri drugem napadu je 121 angleških letal iskalo 16 nemških letal, toda niti enemu letalu se ni posrečilo najti sovražnika. Kakor znano, ,ie navadno nad Londonom huda megla in v takšni megli se sovražnik prav lahko skrije. Danes je s pomočjo modernih aparatov mogoče leteti tudi skozi najbolj gosto meglo, prav tako je tudi orijentacija možna; radi tega je London v toliko večji nevarnosti.
Težka je zračna obramba ponoči, tedaj so domača letala navezana samo n sodelovanje z reflektorju Tako prihaja general Groves do zaključka, da je mogoča obramba pred zračnimi napadi sovražnika edino s protiofenzivo v zraku. Sovražnika bomo prestrašili edino z grožnjo z represalijami iste vrste! Zalibog smo danes že tako daleč, da s tem dejstvom računajo že vsa poveljništva evropskih armad. Tudi angleška vlada je prišla do spoznanja, da zavaruje London edino na ta način, da zgradi primerno število dobrih letal, s katerimi bo lahko odgovorila na morebitni napad iz zraka /, razrušen jem Berlina ali Pariza.
In ta letala stanejo silnega denarja. Kako naj se branijo pred sovražnikom države, ki ne morejo izdati toliko denarja za lelstatvo, kakor bi hotela? Ali ima sploh smisel takšno oboroževanje, ki mn nikjer ni konca in radi katerega morajo narodi obubožati? Tako prihajamo do zaključka, da je edino pametno, kar morejo države storiti, to, da se sporazumejo in se čimbolj razorožijo.
Misli
Starost, to je otroška doba — brez iluzij.
Ne povejte nikoli nič slabega o sebL Vaš! prijatelji bodo to vedno storili v zadostni meri.
Zlobni zavidajo in sovražijo: to je njih način občudovanja.
Človeka lahko sodimo po njegovih sovražnikih.
Ljubiti, je nehati živeti v sebi in živeti v drugem bitju.
Nič ne more nadomestiti čustvenosti in udanosti žene.
Nesreča nstvari v nekakšnih dušah široko puščavo, kjer doni glas božji.
Imamo v resnici samo to, kar smo dali.
Krščanstvo je v svoji celoti velika miloščina, dana velikemu uboštvu.
Srce državnika mora biti v njegovi glavL
Jc troje težkih stvari: ohraniti tajno, trpeti kleveto, uporabiti svoj prosti čas.
Tudi male stvari so važne. Bile so v pogubo že marsikateremu velikemu možn.
Pogum v vojni, ki je svetel, je neskončno nižji kakor pogum vsega življenja in vsake ure.
Tlačitev števila je hujše kakor tlačitev enega samega.
Bolje je hvaliti značajnosti sovražnika, kakor pa laskati se napakam prijatelja.
Prava enakost je v tem, da neenako obsojamo, ker je neenako.
Človeška neumnost jc edina stvar, ki nam lahko da misel o neskončnosti.
Vzgojna šola za starše
Iz Ilarkova poročajo, da je tam oddelek za narodno vzgojo odprl nenavadno šolo: Vseučilišče pedagoške propagande za starše. To bo vzgojna šola za starše, ki naj bi se v njej učili vzgajata otroka.
Domač izdelek je pralni
prašek „PERION"
Poizkusite z njim oprati Vaše perilo in zadovoljiti boste. Perilo bo snežno belo in ne bo izgubilo na svoji trpeinosti. Vedno in povsod samo »PERION«.
Najsrečnejši finančni minister
Kdor ima preveč denarja, si lahko ogleda pomlad ... v Lugarra v Švici. Cenejša je na vsak naftn pomlad pri nas, zato pa tudi bolj mikavna.
Ne-viHe Chanuberlaim, angleški finaničini mimisiier, je gotovo naisrečneijši finančni minister na sv etru; loajti amigleSki državni proračun 1933-34 je pokazali (prebitek 35 milijonov funtov. Splošno se vise angleško gospodarstvo boljša.
Tri umetniške ...
Žc dolgo let obstoji načrt, da bi dela velflkega Angleža Shalkespearea BilmaJi. Načr* bodlo v najkrajšem času tzvedlli. UsitamoviJi so žie druižibo »Shakespeare Fffllm Soaiaty«, ki bo v maijlkraišem času zaičeLa z delom.
Znani francoski pisatelj Romain Rofland, ki Hvi v Vileneuve, sc bo te dni poročil s svojo dolgoletno tajnico Koudachevo.
Ptašljivost je ozdravljiva
Potreben je jez okoli srca frcJj dunajski profesor
Te dni je znameniti dunajski nevrolog prof. dr. Erben predajal o strahu, o ljudeh, ki ee ne morejo otresti plašljivosti, in o zdraivilih, ki jih uspešno uporabljamo pri pobijanju te nenavadne bolearci. Pravzaprav je to navadna, zelo razširjena bole«en, o kateri človek pogosto niifci ne ve, odkod izvira. Človek ee vam ob vsakem količkaj razburljivem dogodku zjoče ali celo zavpije, telo mu pogosto nenadoma otrpne, pot ga oblije, prične se tresti, srce mu bije z vso silo. Dr. Erben smatra strah zia normalen pojav, ako je dan v resniai kak razlog zanj; toda pogosto srečate tndi ljudi, ki sami ne vedo, zakaj se pravzaprav plašijo. V takšnih primerih je treba iskati vzrok za izbruh strahu drugje.
že v zgodnji mladosti opazimo pri otroki h razpoloženje za strah. Njihovo vedenje je nenavadno. Otrdk se ne pomeša v družbo, njegovo ravnanje je nervozno. V šoli se nenadoma zgubi, obstane kakor pribit im ne ve odgovora v primeru, da ga
uKtelj pokliče. V času pubertete ostanejo takšni otroci navezani na starše, toda včasih se ta navezanost izpremeni v sovraštvo. Kot odrasli si navadno poiščejo samoto, skromni so Iti ponižni, nikdar se ne upirajo in kaj radi so bftbjeverni. Kje je vzrok te plašljivosti? Podedovana konstitucija. Značilna za te ljudi je velika razburljivost in občutljivost. Med tem ko navaden in zdrav človek obda svoje srce s pravim jezom, čez katerega ue more vsak nevšecen vtis ali dražljaj, razburi plaš-ljivega človeka vsak še tako nedolžen dogodok. Znani dušeslovec dr. Freud je nasprotnega mnenja in zavrača domnevo, da je razpoloženje za plašlji-vost podedovano. On išče razloge za to v podzavesti, ki jo ustvarjajo doživljaji. Nagoni, ki jih zadržujemo v podzavesti, naj bi se izipreminjali v strah. Dr. Erben je v svojem predavanju zavrnil dr. Freuda, češ, da je njegovo izvajanje samovoljno in fantastično.
Predavatelj je še popisal dolgo vrsto raznih
strahov. Tako srečaš n. pr. čkrveka, ka se neprestano boji bolezni in se ne more noč in dan umiriti. Drugi zopeit ne morejo pozabiti vesti, da je kdo umrl, in novica jih neprestano plaši. Tretji bolniki sicer vedo, da njihov strah nikakor ni utemeljen, toda ne morejo n. pr. sami čez prazen prostor; pri tem jih polije pot in srce jim prične biti. Sele doma se počutijo bolje. Drugi zopet ne vzdržo doma sami. Še najbolj nesrečni so tisti, ki se sploh ne upajo med ljudi in se neprestano tiščijo doma. Boje se železnice, prepadov, mostov itd.
Na vprašanje, ali se da strah ozdraviti, je prof. Erben odgovoril trdilno. Vsaj olajšati se da ta bolezen. Predvsem je treba zmanjšati razburljivost bolnika, zgraditi je treba okoli njega jez proti vnanjim vtisom in dražljajem, ki ga že ima zdrav človek. Zdravnik bo že našel pravo pot, uporabil bo za to posebna zdravila. Ko ozdravi po možnosti telo, bo pričel zdraviti bolnikovo dušo in jo skušal pomiriti.
Znani baritonist chicaške oiperp R. Riring je pustil opero bi postal cirkuški jezdec. Dejal je, da si je že zdaj izbral ta poklic., ker se boji, da bi mn glas ne opešal.
Velemesto za praznike
O praznikih zvabi pomladansko solnce iz velemest ogromne množice ljudi v predmetja in na deželo, tako je tudi v Ber j Itnu. Koliko prometnih sredstev je treba, da se milijoni ljudi spravijo v teku nekaj ur iz mesta, si lahko predstavljamo. Mestna železnica v Berlinu je na primer prepeljala v treh dneh 3,620.000 gostov, 4П0.000 več kakor lani, mesto je zapustilo 180 vlakov, vsa mestna prometna sredstva (avto, podzemna in cestna železnica) skupaj so za praznike prepeljala 12,000.000 ljudi, k temu pride še 3,620.000 nadzemne železnice (ne cestne); torej skupno približno 16,000.000, t. j. malo več kakor ima vsa naša Jugoslavija prebivalcev. — Ogromne so to številke, toda proti New-Yorku še vedno majhne.
Pač neveren spurt! Spanci so predeč navajeni z namišljeno borbo, to je z borbo z upehanim Naša >Ша nam knže prav takšen prizor. Bik mu komaj rešili iivljeuje in
bikoborbe, da bi jih bikoborci mogli slepa rit j morda in bolnim bikom. Toreador navadno tvega življenje, je zgrabil z rogovi toreadorja, njegovi tovariši so spravila hudo rauienetra v bolnišnic«.
V meetu Miami v Ameriki »o v tovarni letai ■ Sikorski agradfli velikansko letalo, ki naj bi oprav-i)-aio r edino prckooceansko sluzi* i. Leialo je lasi Pan-American-Airwavs. Tc dni ga bodo preizkusili. Letalo bo laih&o vzelo « seboj 32 potnikov.
nadalje 1000 kg pošte in prtljage. Rročunaijo, da bo le-talo preletelo Atlantski ocean v 24 urah.
Letalo je štiriniotorno in lahko leti 37G0 krm, ne dn bi mu bilo treba pristati- Slkoraki. ka io iuv mul La tip letala, ie Ш*.
MLADI SLOVENEC
1. Albrecht:
Pogovor

лН ZC
— Kaj pa, mamica, se beli dnues v solncu na jasnini? —
»To so cvetke, samo cvetke zate, Roža moja mala. Bele: Da boš vedno vedra kakor soinčen dan spomladi. Modre: Da boš zmeraj zvesta, vdana mamici ostala. Pisane in vmes rumene in rdeče in višnjeve: Dn skoz noč in jasne dneve varno boš hoditi znala, da boš kakor svetla zvezda t zvezdam pot si poiskala.
Pravljica o angelu varnim
Ponoči je bilo. Na nebu je sijala polna luna in se tiho smejala v sobo, kjer je ležala v beli zibki drobna Ančka. Njen angel varuh, ki je sicer vsak večer točno prišel k njej, se je to noč zakasnil. Medtem so igračke okoli speče Ančke oživele. Ker angela varuha ni bilo, so postale kmalu na moč živahne in razigrune.
Kosmati medvedek, katerega jc Ančka dobila v dar za božič, se je ekobacal z rdeče zofe nn tla in zabrundal:
»Že vidim: nocoj bom Ančki moral jaz na-domestovnti angela varuha!<
»Kako boš pa to storil?« je vprašala račka iz porcelana, ki jc v vsako reč rada vtikala svoj nosek.
»Ne izprašaj tako neumno!« je zarenčal
medvedek in se popraska! nn glavi. »Najprej ji moram dati poljubček, potem razpeti perot-nice in vso noč stati ob njeni zibki.«
Na te medvedkove besede so se vse igračke v sobi gla-sno zasmejale:
>lloho, kje pa imaš perotnice, medvedek?«
Medvedek je v zadregi povesil glavo, potem pa se naskrivaj potipal, če mu perotnice morda le niso kar na lepem zrastle. »Nič ne de!« je koj na to zabrundal. »Boin pa Ančko samo zibali« lu jo je res začel zibati, ampak tako hitro in nerodno, da bi bila Ančka kmalu padla iz zibke ...
Pa je v tem hipu — hopla! planil k njemu pajac, kateregu je imela Ančka prav posebno rada. Nemilo je sunil medvedku proč in svečano izjavil, da bo on čuval spečo Ančko.
»No, radovedna sem, kaj bo ta počel?« je račka tiho dejala pisani žogi, ki jc sedela ob njej.
»Prevelika radovednost ni dobra,« je modro dejala žogu — pa je bila sama prav tako radovedna, kako se bo ta reč z angelom varuhom nocoj končala. Široko je odprla oči, dn ne bi najmanjše stvari prezrla.
Pajac je nekaj časa skakljal okoli zibke in premišljeval, kako bi nadoniestoval angela varuha. Ko je videl, da ga vse igračke pozorno gledajo, si je mislil: »Nekaj je treba storiti, da ne bom osramočen!« In je zlezel v zibko, se nagnil k Ančk i nem u ušesu ter začel glasno cvi-liti vanj in klicati:
»Aja tutaja! Aja tutaja!«
Bil je prepričan, da bo Ančki s tem najbolj ustregel.
• Medvedek, ki je medtem ves jezen in užaljen čepel v kotu, je zarenčal:
»Molči že vendar, pajac neumni! Saj cviliš kakor pujsek!«
»Aha, zdaj si bosta skočila v lase!« se je zasmejala račka in se obrnila k leseni ropotal ji: »Zakaj pa ti nočeš nadoraestovati angela varuha?«
»Seveda!« jo je pikro zavrnila ropotulja. »Da bi ee potem še iz mene norčevala in me vlačila po zobeh, klepetulja!«
Že je hotela še bela ovčka s srebrnim zvončkom okoli vratu poskusiti svojo srečo in nado-mestovati Ančki angela varuha, takrat pa se je nenadoma odprlo okno. Angel varuh se jc po luninem žarku tiho ^pustil v iz.bo, poljubil spečo punčko in sedel k njenemu vzglnvju.
>Ali znaš tudi ti takole hoditi po luninem lurku?« je pajac prijazno vprašal mčdvcdka; bilo mu jc žal, da sta se prej sporekla.
Medvedek pa mu ni odgovoril. Sijajna misel mu je Sinila v glavo. Zlezel je angelu varuhu v naročje in ga zaupno pobaral:
»Prosim, povej nam, knko jc trcbu varovati otroke, da bomo vdrugič vedeli, čc Ikjš spet orepozno prišel.«
»Nak. tega ti pa nc smem povedati,« sc je
V deželi Narobesvet
(Nadaljevanje)
Tonček jc stopil k prestolu in se vljudno priklonil podkralju polžu:
»Jako, prejako mi jc v čast, da se seznanim s tako slavnim in imenitnim podkraljem, ki zna na harmoniko slovenske pesmi igratil«
Zajec-pilot gu je sunil s taco poti rebru in polglasno zarenčal:
»Kakšne neumnosti pa čenčaš, bedak! Saj to ni slovenska pesem; to je državna liimnu dežele Narobesvet.«
»Daj mi no že mir!« se je razsrdil Tonček. »Pesciu ,Čuk se je oženil, tralala' je slovenska pesem in ostane slovenska, če se vsi skupaj na glavo postavite!«
Podkralj polž, velik kot slon, je srepo pogledal Tončka izpod naočnikov in ljuto pomi-gul z rožički:
»Hej, hej, kaj si upaš trditi, potepuhi? Da pesem, ki sem jo pravkar ua harmoniko igral, ni naša himna, nego slovenska pesem? Grozovita je to žalitev za mojo harmoniko. Prekliči na mestu svoje veleizdajalske besede in prosi mojo harmoniko odpuščanja, drugače tc obsodimo po paragrafu tem in tem na smrt!«
»Kako bom preklical, če je pa res!« je Tonček vztrajal pri svojem. »Svojo trditev lahko dokažem, če želiš, prejasni mravljinčni podkralj polž.«
»Zdaj ni zate nobene rešitve več,« jc pridušeno zaječal zajec-pilot in potrto sklonil glavo.
Mogočni podkralj polž s harmoniko v naročju pa je zagrmel:
»Pa dokazi, če moreš!«
»Nič lažjega ko to,« je samozuvestno dejal Tonček. »Če bi bila tu pesem vaša državna hiinna, o prejasni podkralj polž, potem je vsekakor jaz ne bi znal zapeti in zaigrati, ali ni res?«
»Seveda, to je jasno ko črni dan!« je modro pok i m al podkralj polž.
»No, vidiš, pa jo znam zaigrati. Dovoli mi samo za trenutek svojo harmoniko, prejasni podkralj.«
»Neznansko drzna je tvoja prošnja, o fant,
ampak naj te zaenkrat obsije solnce moje milosti. Na, tu imaš harmoniko!«
Tonček je vzel hurmoniko v roke, jo spretno raztegnil ter glasno zaigral in zapel: Čuk se je ožeuii, tralala, sova ga je vzela, hopsasa ...«
»I, glej ga hudimana, saj res znaš!« je strmel podkralj polž in mravlje, mili njegov narod, takisto.
»Kako je nc bi znal,« je dejal Tonček; »saj sem vam že rekel, da je to slovenska pesem. Pri nas jo zjia vsak otrok.«
»Ni mogoče-« je zarenčal podkralj polž. »Kdo jitn je pu to dovolil? Takšna nesramnost! Našo himno ti- pojo in igrajo v drugih deželah...! Napovedal vam bom vojno in vsem — sek! sek! odsekal glavo. Torej vprašam te zadnjič: ali priznaš, da je to naša himna in ne vaša pesem?«
»Nc priznam!« se je Tonček hrabro postavil za svoj narod.
Podkralj polž je pomignil trem najmočnejšim mravljam poleg sebe in jim ukazal:
»Zgrabite hudodelca in ga odženite na sveži zrak! Tam naj ostane toliko časa, dokler ne bo zaklical: Živijo himna dežele Narobesvet! Če v treh dneh tega ne bo zaklical, gu zaprite v shrambo za živila — tam naj od lakote pogine!«
In so mravlje zgrabile Tončka in ga odgnale iz podkraljeve palače na sveži zrak. Pustile so ga tam samega Ln mu zagrozile:
»Torej zapomni si: v treh dneh moraš storiti, kar ti je prejasni naš podkralj velel!«
llekši so ga pustile samega in je bilo Tončku ! pri srcu, da bi se začel tolči ob kolena in sc zarežal na ves glas . Saj pa je bilo vse to v resnici smešno: namesto da bi ga bili zaprli v temno luknjo, ga postavijo na prosto — iu mislijo, da je to neznansko grozovita kazen ... Hohoho, dežela Narobesvet je ree dežela Narobesvet 1
Zažvižgal si je veselo popotno pesem in jo židane volje mahnil čez zelene travnike dalje po deželi Narobeevet. (Dalje prih. nedeljo.)
STRI C K O V KOTIČEK
589. Dragi Kotičkov striček! Večkrat sem Ti že mislil pisati, pa nisem imel poguma. Veš zakaj? Zato, ker mi je mama rekla, da bi moje pisano gotovo romalo v koš, ker tako grdo pišem. Zadr.iič sem pa čital v »Mladem Slovencu«, da mečeš pisma le v sod in jih potem s trnkom loviš. Mislil sem si: Mogoče se pa tudi moje pismo uijame na trnek? V oš, ljubi striček, kadar moj očita ribe lovi, ujame tudi slabo ribo na trnek. Lovi pa v Savinji in v strugi.
Gotovo si že kaj čital, kako divja jc bila Savinja olb povodu ji in koliko lepe zemlje je odnesla s seboj, Vsi se je zelo bojimo, ker teče že čisto blizu nas.
Prijazno Te pozdravlja Milan Balant, učenec V. razreda v Braslovčah.
Dragi Milan! Kakor Tvoj očka včasih tudi slabo ribo na trnek ujame, tako tudi moj trnek nima zmerom sreče, da bi sama dobra pisma v sodu ujel. Včasih potegne iz soda pismo, nad katerim bi se človek zjokal, če sc mu ne bi zdelo škoda solz. Dokler je človek še mlad, joka kar tja v en dan in zapravlja solze kakor bogatin cckinc. Na stara leta pa potem nc more iztisniti iz sebe niti ene solze več. Da jc to jako, prejako hudo, sem se zadnjič prepričal na lastne oči. — Je sedel ob cesti berač brez nog in milo stegoval roke predse. Mili narod pa je hodil brezbrižno mimo njega, kakor da ga ne vidi. Naravnost čudovito jc, s kakšnim zanimanjem si ljudje, ki hodijo mimo beračev, ogledujejo hiše na nasprotni strani ulicel Kakor da so jih šele prvič v življenju videli ... (Saj razumeš, ne?) So torej hodili mimo, hodili ves dan — beračev klobuk pa je bil še vedno obupno prazen. V dno srca se mi jc zasmilil siromak. Stopil sem k njemu in mu svetoval:
»Očka, poskusite s solzami! Brez solz dandanes ne ganete niti kamna na cesti, kamoli ljudi!«
»Saj bi,« jc žalostno odgovoril, »saj bi, pa sem že zdavnaj vse solze iztočil.«
Malo sem pomislil in v glavo mi je šinila sijajna misel. Stopil sem k bližnjemu branjevcu, kupili za dva dinarja naribanega hrena iin ga bliskovito pomolil beraču pod oči. In glej čudo čudovito: beračevo staro, nagubano obličje je bilo v hipu polno najgrenkejših solz.
»Zdaj pa šc malo zavekajte zraven!« sem mu velel.
Uboga! me je — in konec te zgodbe je bil tak, da je imel siromak kmalu vse polno ljudi okoli sebe. ki so se kar topili od ljutega sočutja in mu metali dinarje v klobuk, — Kaj nas ta zgodbica uči? Da hočejo ljudje dandanes v zameno za vsak dinar, ki ga izdajo, vsaj majhno — senzacijo.
Ampak daleč sem zašel! Sem hotel končati pri trnku, pa sem končal pri — solzah. Slabo znamenje je to. Gotovo se mi bo nocoj vso noč sanjalo o — naribanemu hrenu.
Pa se še kaj oglasil Lepo Tc pozdravlja Kotičkov striček.
590. Dragi striček! Zelo sem bil vesel, ko si mi za veliko noč poslal tako lep piruh: knjigo »Mladost v džungli«. Veo sem že prebral in mi je zelo všeč. Prisrčno se Ti zahvaljujem zanjo! Že sem Ti mislil v zahvalo poslati lepega, mladega zajčka. Imel sem namreč zajkljo, ki je imela dva srćkana mladiča. Pa je maček umoril zajčkom mamico in oba sta poginila. Zelo sem bil žalosten zaradi tega. Tako zdaj z onim zajčkom nc bo nič.
zasmejal angel varuh. »Samo toliko ti lahko povem, dn mora vsak, ki hoče varovati otroke, imeti od ljubega Boga spričevalo in dn takšno spričevalo samo angeli lahko dobijo.«
Medvedek jc žnlostno in razočarano zlezel nnznj v kot, angel varuh pil jc vzel zlato sanjsko knjigo iz torbe — i:i Ančka jc odplavala v prelepo deželo zvezd in bajk, kjer jc vse do jutra rajala in oela.
Prisrčno Te pozdravlja Metod Vovk, učenec (?) razreda v' Češnjicah.
Dragi Metodi Takšne žalostne zajčje zgodbe še nikoli v življenju nisem slišal. 0 ti hudobni maček til Le kako je mogel biti tako brezsrčen? Ubogima mladičema gre umorit zlato mamico in tako povzroči še njuno smrt . Človek bi se tudi nad to strahoto bridko zjokal, če ne bi predobro vedel, da ljudje tudi ne redijo zajčkov samo za to, da bi jim od starosti umrli, nego jih redijo za to, da jih ob prvi priliki — zakoljejo in pohrustajo. Ni lepo od mačka, da je umoril lubogim aajčkom mamico; njegov greli pa je toliko manjši in vsa zajčja zgodba tolikanj manj žalostna, če upoštevaš, da zajčka prav nič manj nc boli, če ga umori maček ali — človek. Tudi jaz zajčka, ki si mi ga hotel podariti, najbrž ne bi imel samo za igračkanje, nego bi mu lepega dne prijazno dejal: »Preljubi moj zajček, zdaj se pa pripravi na zadnjo uro! Močno se bo prilegal mojemu želodcu tvoj mesek, m-ml« — Kaj hočeš, tako je pač na svetu, dragi moj. Še zmerom lepše je, če maček, ki nima pameti, umori zajca zato, ker je lačen, kakor pa, če v vojni ljudje, ki imajo razum, pobijajo drug drugega — za prazen nič. Ali ni tako?
Bog Te živil — Kotičkov striček.
592. Dragi Kotičkov striček! Srčna hvala za odgovor. Nisem Tc hotela motiti pri nebeško dobrih poticah v veliki noči. Sedaj si jih že gotovo pojedel. Prav nič se torej nc moreš izgovarjati. Pridi k nam! Ocvirke za žgance, velike kakor kurja jajca, smo Ti pripravili, kakor si želel. Da se nc pokvarijo, pridi čimprej in mi piši, kdaj naj Te pridem čakat na kolodvor. Bodi torej mož-beseda, in na skorajšnje svidenje!
Milijon pozdravčkov Ti pošilja Majdica Dobovišek, učenka I. razreda, Hrušica pri Jesenicah.
Draga Majdica) Hoiho, kar tako se >pa Kotičkov striček nc da speljati na ledi Na papirju so ocvirki pač lahko veliki kakor kurja jajca, na papirju, kakšni so pa v resnici — to je tu vprašanje! Me je življenje tako bridko izučilo, da niti samemu sebi ne verjamem več, kamoli obljubam, ki mi jih kdo drug na paipirju pričara pred oči. Čc hočeš, da Ti bom verjel in sc res odzval povabilu, stopi nemudoma k tamkajšnjemu g. podžupanu in ga prosi, naj skliče komisijo treh izkušenih mož. Ti možje naj si Vaše ocvirke ogledajo od nog do glave in po svoji vesti razsodijo, če so res veliki kakor kurja jajca. Če so, naj napravijo potrdilo z lastnoročnimi podpisi in občinskim pečatom ter naj mi ga pošljejo. Šele potlej bom verjel. Brez tega potrdila pa me nc spraviš na Hrušico, čeprav bi me sprejeli s slavoloki, zastavami, godbo, gasilci, navdušenimi govorniki in urnobesnimi živijo-klici, kajti imam navadnih ocvirkov v Ljubljani dovolj. (Zadnjič se je neki ocvirk celo v tiskarno pritrkljal in me za boiajo voljo prosil, naj ga pojem. Ker pa je bil ta ocvirk prečudne sorte ocvirk, sem ga nagnal skozi duri. Kajti je tako razsajal po tiskarni, kakor da ni ocvirk, nego človek na dveh nogah — pa jc bil vendarle ocvirk. Zdaj pa reši to prečudno uganko, če jo moreš.)
Dva milijona pnzdravčkov in tretjega pol Ti pošilja Kotičkov striček.
Prevelika in premajhna
>Prevelika si že, Metka, da tak dolgo bi ležala!« pravi mama, kadar rada bi še malo podremala.
In zvečer: »Premajhna si še. da bd розшо spat hodila!« me okrega, ko bi rada še po vrtu se lovila.
Zdaj rešujem to uganko, da imam že glavo trudno: Zjutraj sem ji prevelika, a zvečer premajhna — čudno!
Obrazi iz krogov
Ko je Kotičkov striček prejšnjo nedeljo objavil nekaj obrazov, ki so v glavnem narisani iz krogov, se mu niti sanjalo ni, koliko nadarjenih in iznajdljivih risarjev je med njegovimi kotičkarji. Na kratko opozorilo, naj poskusijo po vzorcu objavljenih obrazov iztuhtati še kakšne druge smešne in čudovite obraze, je prejel v treh dneh toliko pošiljk iz vseh krajev Jugoslavije, da bi s priloženimi risbami laliko napolnil prostorno dvorano in napisal nad vhodom: »Razstava čudovitih obrazov »Slo-venčevih« kotičkarjev.« In bi bil naval na to razstavo gotovo velikanski, kajti takšne izbire najrazličnejših obrazov: od veselih do žalostnih, od široko nasmejanih do bridko čemernih, od otroško nedolžnih do grozotno pošastnih .. .'najbrž vesoli-ni svet še ni videl, Čc bi hotel objaviti vse, bi pač moral imeti na razpolago cirkuško plahto in ne samo skromen kotiček. Žalostni in razočarani bodo oni, katerih risbe ne bodo zagledale belega dne, ampak upoštevati morajo, da tega pri nai-boljši volji ne moremo storiti. V današnji številki prinašamo samo nekaj posrečenih obrazov, v na-daljnih številkah pa jih objavimo še nekaj. Drugi mladi umetniki naj se zadovoljijo s pohvalo in objavo imen.
^J-rJL. ff %:л\\	ižkA
---
Ш
l » 'J
Te obraze je narisal Valentin Kurent, učenec IV. razr. v Belgradu, Vižegradska 12. Razen teh ie poslal še štiri druge zelo posrečene obraze; skupaj torej 10.
Imena drugih mladih risarjev
Mara Može, dijakinja 1. uzr. girnn. v Ljubljani, je poslala 10 zanimivih risb; Milan Tuma, učenec III. razr, v Krškem (7); Štefka Drolc, učenka IV. razr. v Mariboru (4); Bogomil Novak, dijak I. razr. gimn. v Ljubljani (9); Alojzija Tibant, učenka (?) razr, v Krapjah pri Liutomeru (8); Blanka Marija Bogataj, učenka III. razr. v Petrovčah 6 obrazov, ki predstavljajo: Kotičkovega strička, Frtavč-kovega Gustlna, Frančka iz Prlekije, Kurenčkovo Neškio, dr. Krivokljuna in Požgančevega očeta; Ivko Šetina, učenec III. razr. v Spodnjih Gamelj-nah (20); Boris Mikoš, učenec (?) razr. v Dravogradu (9); Alojzij Grilc, dij. I. razr. gimn. v Novem mestu (14); Joško Stegel, uč. I. razr. m. šole v Ljubljani (8); Ivanka Kemperle, uč. (?) razr. v Tržiču (2); Pavlica Lavrenčič, učenka (?) razr. v Liubljani (8); Slavica Langerholc, učenka II. razr. v Stranjah pri Kamniku (33); Lidija Podbregar, dijakinja I. razr. gimn. v Belgradu (5); Smiljan Pečjak, dijak II. razr. gimn. v Št. Vidu nad Ljubljano (7); Jernej Lampe, uč. (?) razr. v črnučah (4); An-čica Pečjak, učenka I. razr. m. šole (7) in Alenčica Pečjak, uč. II. razr. v Št. Vidu (7); Zorica Coklin, učenka П. razr. na Mladiki v Ljubljani (12); Sonia Kamušič, učenka II. razr. pri uršulinkah v Ljubljani (14).
Številke v oklepajih pomenijo število narisa* nih in vposlanih obrazov iz krogov.
Upoštevali smo samo risbe, ki smo jih prejeil do četrtka. Imena zamudnikov in onih, ki nam pošljejo nove risbe, objavimo v prihodnji številki.
ZA BISTRE GLAVE
. ..............................................................................
Izpolnjevalka: April
V naši hiši štiri miši
muca so požrle,
kost lisičjo so za zajtrk
goske si---
Pajek v mrežo se ujel je, muha mu je kri izpila; putka kakor konj rezgeče, jajce znesla je — — — Kuiža roeketa kot koza, koza kakor kuža laja, pujsek pa z mesarjem pleš«
po dvorišču---- —
Dež namesto solnca sije, pipa mesto deda dremlje; mojster pek iz ilovice
spekel je ogromne — _
Vse na glavo je postavili buikaeti gospod april, šc naš striček nanj je jezen: z blatom, hej, ga jc — —
Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog.
Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 19. t. m, na naslov: Kotičkov striček, uredništvo
Halo, otroci!
Ne pozabile opozoriti očka in mame, da bo prihodnjo nedeljo v ljubljanskem opernem gledališču nadvse lepa proslava materinskega dne. Nastopi okoli 100 otrok — dečkov in deklic — v najrazličnejših vlogah. Igrali, deklamirali, peli, rajali itd. bodo slovenskim materam na čast, da bo veselje.
Spored obsega te-le povsem nove zanimive igrice in prizorčke:
Anica Čcrnejeva: Mamica ti je najbliže,
Dr. Adlcšič: Slavnostni ćovor.
Anica Cernejeva: Mamica spi
Mirko Kunčič: Živi in mrtvi mami.
Mirko Kunčič: Slovenski fantje slovenskim materam. (Nastop dečkov v narodnih nošah. Dekla-mirajo, rajajo in prepevajo ob spreroljevanju harmonike.)
P. Krizostom Sekovanič: Očala. (Igra v dveh dejanjih.)
Proslava se začne ob 4 popoldne. Vstopnice se dobe v predprodaji v unionski trafiki od danes dalie. Cene običajne dramek«,
DELAVSKI VESTNIH
Vzroki naše brezposelnosti
Vprašanje brezposelnosti se rešuje danes s samimi debatami, zborovanji, speuienicami, kongresi, toda dejanskih uspenov ni in jih ne bo, dokler ta problem ne začnemo zdraviti pri korenini. Človeku ee dozdevu, da oni, ki hočejo omiliti brezposelnost, ne vedo ali pa nočejo vedeti, kje tiči pravo zlo. Zn dane« naj omenimo samo dvoje stvari, ki sta tako važni in veliki, da bi se, če bi bili rešeni, brezposelnost v naši državi v resnici znatno zmanjšala.
1.	Vprašanje vajencev.
2.	Izkoriščanje tujega velekapitala in zaposlitev inozemcev.
Zaposlitev vajencev
V dravski banovini je 14 do 15.000 vajencev in vajenlc. Med temi tisoči vajencev mislimo, da je bore mulo takih vajencev, ki bi delali res samo 8 ur na dan, čeprav zakon prepoveduje, posebno za mladoletne delavce, čez-umo delo. Omenimo naj mimogrede, da imajo v Nemčiji za mladino vpeljan 7-urnik. Statistike trdijo, da je pri kovaških obrtih, kolikor je delovnih moči 6ploh zaposlenih, 90% samo vajencev. Krznarjem, čevljarjem, krojačem, pekom, posebno pa modistiujam in šiviljam ni prav nič mar, kaj pravi zakon o zaščiti delavcev glede delovnega časa. Pri njih se dela 10, 12 in tudi 14 ur na dan. Zgodilo se je celo, pri nekih brezvestnih krojačicah, da so vajenkc delale k večjim praznikom dvn ali tri dni, zjutraj od 7 do 12 in od pol ene do 5 zjutruj, poleg tega je bila vajenlca še brez večerje. Kakšno bestialno izmozgavanje je to! Čudno se nam zdi, kako je vajenka sploh mogla zdržati pri delu celih 21 ur in pol. Morda bo kdo rekel, da to ni res, toda temu lahko postrežemo z imeni, v katerem kraju se je to zgodilo in pri kom. Te in sploh take male delavnice bi_ bilo nujno potrebno strogo nadzorovati po pristojnih organih, koliko časa se deln z vajenci in vajenknmi preko zakonitega čnsn in vse strogo kaznovati v prid brezposelnemu delavstvu. Na vsak način je treba delavsko mladino zaščititi pred kakršnimkoli izkoriščanjem!
Delavska zibornica je v svojem poročilu pred leti navedla, da dela nad 7000 vajencev
odpusti, na njihova mesta pa vzamejo zopet novi_ vajenci, tako da fant ali dekle, ki stn sc izučiln nekega rokodelstva, morata nujno v tovarno, če hočeta, da ostaneta pri življenju, kajti mnlo je dnnes vnjencev tako srečnih, dn bi mogli napraviti mojstrski izpit, ker nimajo prilike, da bi bili v dotični obrti zaposleni predpisani čas. Kako se dela in postopa v tem oziru, naj navedemo sledeča dvn primera od dveh ljubljanskih ključavničarskih mojstrov. Prvi ima sedaj 5 vajencev in 1 pomočnika. Prejšnjih 10 izučenih vajencev jc takoj odpustil, ko jim je potekla učna doba. Pri drugem se je izučilo 17 vajencev, od teh jih je 15 takoj odpustil, ko jim je potekla učna doba, le dva je obdržal za nekaj tednov kot pomočnika. Sicer mora po S 294 obrtnega zakona vsak obrtnik zaposlovati učence po opravljenem pomočniškem izpitu kot pomočnike še najmanj tri mesece v svojem obrtu, če učenci to žele. Prejemati pa mora tak pomočnik v tem času najmanj ono plačo, ki jo je imel prej kot učenec. Toda delodajalci 88 267 in 294 ne upoštevajo in sc zanje ne zmenijo. Znto je potrebno, dn sitrokovne organizacije z Delavsko zbornico vred podvzamejo v tem pogledu potrebne korake. dn se bo zakon spoštoval in tudi res izvajal.
Tujci nam odjedajo kruh
Koliko protestov je že bilo izrečenih proti zaposlitvi nepotrebnih tujcev, pa vsi vedno zaman. Statističarji so ugotovili, da je v naši državi približno 500.000 delavccv brezposelnih, nad 120.000 jih pa živi in se peha v tujini, ker v domovini niso dobili dela in zaslužka. V naši jugoslovanski industriji in po drugih večjih obratih je zaposlenih 45.000 ravnateljev, mojstrov, preddelavcev in delavcev, k' so inozcmci. Nekateri so v naši državi že 14 lei, pa še do danes niso priučili h tistemu delu, ki so ga opravljali v začetku kot inozemski strokovnjaki, našega delavstva. Izračunano je, da inozemci v naši državi vsako leto dobe nad 5 miljard Din. Koliko bi se poznalo pri nas, če bi odpustili vse nepotrebne tujce. Z denarjem, ki ga dajemo
ZENA IN DO
Kristus in otroci
Enega najljubeznivejših prizorov iz Jezusovega življenju nami opisujejo trije starejši evangelisti v poglavju o Jezusovem srečanju z otroci. Umetnost ta prizor vedno znova oblikuje pod naslovom: Jezus prijatelj otrok. Pravi prijatelj otrok ne more prezirljivo misliti o materah. Sicer evangelisti teli mater ne omenjajo izrecno. Pa ker so bili to majhni otro-čički, so morale biti pač matere, ki go jih prinesle k Jezusu. Luka, zdravnik, govori izrečno o »dojencih«. Z Matejem in Markotom poroča skoraj dobesedno: »Prinašali so mu celo svoje dojenčke, dn bi se jih dotikal. Ko so učenci to videli, so se nad njimi zadirali. Toda Jezus jih ic poklical in rekel: »Pustite otročiče, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, zakaj ta.kih je božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, ne pride vanje.«
Lz vernega spoštovanja do božjega Učenika so prinesle matere svoje otročičke n Kristusu. Obetale so si blagoslovu in sreče za njihovo bodočnost, če se Njegova čudotvorna roka dotakne njihovega čela. Znto sinemo te žene po pravici šteti nicd Jezusove učence, čeprav so jih materinske dolžnosti ovirale, da bi gu stalno spremljale.
Gotovo ni zgolj naključje, da sJedi blago-slavljanje otrok neposredno razpravi o ločitvi zakona med Jezusom in farizeji. Morebiti so bile matere slišale, kako neizprosno je Jezus zahteval neločljivost zakonske zveze? To bi jih bilo moglo najbolj prepričati, kako visoko je mislil o ženskem dostojanstvu in materinstvu. Saj je otrok, ta najdragocenejši sad zakonskega občestva, zadostno zaščiten le tam, kjer je družina trdno zavarovana z ograjo božje ]>oetave.
Učenci niso imeli za želje mater nobenega razumevanja. Vse so še merili z merilom človeškega častihlepja in zunanjega bleska. Zato so po tedanji navadi prezirali žene in otroke. Kristus pa je sodil dnigače. On je v otročičih spoštoval božje otroštvo in je s svojimi bese-! dami postavil človeško mišljenje o materi in otroku na nov, nadnaravni temelj. Otrok še ni dorasel ne duševno ne telesno, vzlic temu pa je resnično človek. V božjem kraljestvu ne dosežemo državljanstva šele potem, ko odra-
stemo, marveč takoj, ko po milosti krsta postanemo udje Kristusovega telesu. Otroci pa imajo po svoji preprostosti in nedolžnosti v Kristusovem kraljestvu celo prednost. To |к>-menja popolno prevrednotenje do tedaj veljavnih meril.
Kristusova ljubezen do otrok pe je prosta vsakor.šne mehkobnosti; Jezus je dobro |>oznal otroške slabosti in ni zamenjaval otroškega in otročjega. Toda odkritost, preproščino in pri-rodnost otrok je cenil više, kakor namišljeno modrost odraslih, ki tolikokrat korenini v sebičnem preudarku. Iz Kristusovih besed ne smemo izvajati, kakor da je hotel priporočiti neko elodkobno, slabotno, žrtev se boječe krščanstvo; nasprotno je pred tem resno svaril in od vsakogar zahteval, da domete in dozori v celega človeka. A vse ob svojem času! Kdor noče priznati, da je marsikaj, kar zadeva samo odrasle, kdor otroku skorajda ue dn času, da bi bil otrok, se ne sme sklicevati na Kristusa. Prezgodnji cvet opnri slana, prezgodnje sadje požro ptice in žuželke.
Nerazumevanja, ki so ga pokazali apostoli v prizoru z otročiči, je še danes dovolj uied nami. Nekateri so načelno proti temu, da bi otroke pred šolsko doibo jemali s seboj k službi božji. In vendar najdemo pri otroku marsikdaj globlje umevanje za cerkveno življenje, kakor pri marsikaterem odraslem, ker pač otrok božjo bližino silneje doživlja. Če je res, da je prvih pet ali šest let odločilnega pomena zn poznejSi otrokov duševni in telesni razvoj, potem morajo biti Jezusove besede resen opomin vsem materam; kajti v teli letih je mati dostikrat edina vzgojiteljica otroka. Vsa vzgoja, ki m naravnana na Kristusa, ki nc vodi li Kristusu, ni »krščanska« vzgojo. Otrok, ki v svojih naj-ranejših spominih ne hrani materine podobe, kako moli ob njegovi posteljici, otrok, ki ni doživel vere iz roditeljev, pogreša vse življenje nekaj, lcnr se da kasneje le težko nadomestiti. Vedno pu Ik> ostalo pravilo, dn tista mati največ moli pred svojim otročičkom, z dorašča-jočim otrokom in vse dni življenja za svoje«, otroka, ki si je bila izprosila otroka kot božji bln.go6.lov že takrat, ko je vstopila v Stvarnd-kovo službo.	(Iz knjige »Kristus in žen««.)
B m m obs
I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani
in dobavlja članom dobro in ceno blago — Tudi ti moreš postati član. — Treba je le, da se vpišeš,
plačaš pristopnino Din 5"— in delež Din 25"— pa moreš postati član in odjemalec ter prihraniti sebi in svoji družini marsikak dinar, katerega težko zaslužiš!
popolnoma brezplačno vso učno dobo. Sedanji obrtni zakon, ki je stopil v veljavo že 9. marca 1932, je uvedel socialno in gospodarsko že davno prej potrebno določbo v § 267, da pripada učencu oziroma, vajencu, po enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo, ki jo mora plačati obrtnik. Koliko mora ta odškodnina najmanje znašati, bo predpisal s posebno naredbo minister trgovine in industrije v sporazumu z ministrom socialne politike in po zaslišanju delavskih, trgovskih in obrtnih zbornic. V veljavi je ta § 267 že sedaj, čeprav še nimamo navedene uredbe. Učenci, ki so dovršili 1 leto učenja imajo torej že sedaj pravico do odškodnine zn delo. Pa je ne dobe!
Brezposelnost se znatno povečuje, dn se 70% vajencev takoj, ko jim poteče učna doba,
sedaj inozemcem, bi lahko zaposlili dvakrat ali trikrat toliko naših brezposelnih delavcev in nameščencev. Dogaja se, če naš slovenski nameščenec zasluži 1600 do 2000 Din mesečno, bo inozemec za isto delo dobil najmanj 3000 do 5000 Din. zakaj je to? V naši državi ima od 60 do 90% industrije v rokah inozemski kapital, zato ni čudno, če se dogajajo take stvari, ki so izključno lc v interesu inozemskega kapitala, ugotovljeno je tudi, da podjetja, katerih lastniki so inozemci, običajno najslabše plačujejo našega delavca in za njegovo zaščito se tudi prav malo ali nič ne zmenijo. Treba je ravno v tem oziru večje pnžnje od merodnjnih strani, da se ne bo tako žalostno — kot sc to deln danes — izkoriščala naša delovna moč in zmanjševalo naše narodno premoženje.
Krščanski duh v gospodarstvu
(Iz brošure dr. A. Gosar: Gospodarstvo in vera)
Brez pravilnega spoznanja, brez pravilnega gledanju nn sodobno gospodursko življenje in njegove probleme, se bomo katoličani zaman trudili, da bi ga naravnali v pravo smer. Ali pravtako jusno je tudi, da nam še tako popolno in pravilno gledanje na vse to ne bo koristilo, ako ne bo zavladal med katoličani prav v tem pogledu nov duh. Ne duh mamonizma, ki vklepa danes tako rekoč ves svet v svoje verige ter mu ne da, da bi našel pravi smisel življenja, marveč duh, pristno krščanski duh preziranja tvarnih dobrin, kolikor nam niso za primerno življenje zares nujno potrebne. Kristjani, katoličani se moramo, nujno moramo povzpeti do tega, da bomo prisojali tvornim dobrinam samo usti smisel, ki jim po krščanskem pojmovanju resnično gre. Saj se prav v tem pristen kristjan in katoličan najbolj vidno razlikuje od vseh drugih ljudi.
Posebno v našem modernem življenju, kjer Imajo tvarne dobrine, kjer igra premoženje in stremljenje po njem tako silno važno in vplivno vlogo, je za nas katoličane najbolj značilno, nli uniemo v teh stvareh hoditi svojo pot, ali pa smo vpruv tu drugim podobni, morda celo popolnoma enaki. Skratka, čc hočemo, da bo v modernem gospodarskem življenju zavladal krščanski d.uli, da bodo v njem zav ladala kršč. načela in zapovedi, potem moramo najprej mi katoličani sami odtrgati svoj pogled in svoje srce od tvornih dobrin ter go obrniti navzgor R Očetu, ki nas je Sebi ustvaril. Šele tedaj, čc bomo to resnično storili, bomo v vseli najtežjih in najbolj dvomljivih gospodarskih slučajih znali poiskati pravo pot, šele potem bomo imeli tudi dovolj moči, da bomo resnično tnko storili, kakor naiii velevo krščanska zapoved in naša ln?:tnu vest-.
Nc zadošča pa samo to, da bomo sami umeli prav ravnati, <la bomo vsaj mi tudi v gospodarstvu izpolnjevali božje zapovedi, du bomo vsaj mi ravnali v skladu s krščanskimi načeli. Prav tako važen je tudi zgled, ki ga bomo s svojim ravnanjem dajali in tako kot žive priče dokazovali, du je mogoče tudi v modernem gospodarskem življenju ostati zvest pravemu krščanstvu, da je mogoče tudi tu zotcs krščansko živeti. Ravno v nosi dobi. ko hite vsi, da si pridobe tvarnih dobrin, ko vsi tekmujejo v tem, kako bi si zbrali več imetjn in kako bi bolj bogato in razkošno živeti, nam jc treba bolj kot kdaj porej svetlih zgledov, dn sc do tudi brez nmmonizmo, brez suženjstva kapitolov in pro-Fitov povsem sodobno, pa vendarle hkratu tudi zares krščansko živeti — živeti v vidnem blagostanju in sreči, kakršne nam ne more nudili niti najbolj uspešna, pa divja in brezobzirna tekma za pridobivanjem.
V tem pogledu je poklican vsak izmed nas, gospodarstvenik, pa tudi tisti, ki živi daleč proč od pravega gospodarskega življenja in njegovih problemov. Vsi smo dolžni, do vsak po svoje, s svojim lastnim zgledom izpričujemo veljavnost, pa tudi blagodejnost krščanskih načel in zapovedi v realnem gospodarskem življenju. Mislim, da je to celo prva in najvažnejša naloga katoliške akcije na gospodarskem področju življenja.
Zakaj Mednarodna krščanska delavska zveza
Krščansko delavsko iu nameščeneko strokovno gibanje se je razširilo v večini držav že pred svetovno vojno, še večji razmah pa je zavzelo po svetovni vojni. Krščansko misleči delojemalci so dobili pobudo za svoje delo predvsem v papežki okrožnici »Rerum nova-rum«; po nekaterih državah se je po začelo novo gibanje po incijotivi krajevnih nosilcev krščansko-socialne ideje že pred tem. Povsod p'a so se delojemalci krščanskega svetovnega nazora organizirali, da v svoji krščanski organizaciji postavijo branik proti brezbožni marksistični strokovni organizaciji in si priborijo pripadajoče jim pravice.
Krščanske strokovne organizacije iz posameznih držav so se združevale in se še združujejo radi mednarodne organizacije gibanja. Skupno vez ima nalogo strniti posamezne kose radi sodelovanja pri mednarodnih institucijah, dajati enotne smernice za delo ter vreči idejo gibanja tudi na ona tla, kjer ta še ne obstoja.
Krščanski delojemalci se mednarodno združujejo iz bistveno drugih oenov kot marksistični. Marksizem ne priznava narodo kot celote. ampak govori o proletarcih in kapitalistih. Proletarec kateregakoli naroda jc recimo slovenskemu marksističnemu delavcu bližji kot njegov slovenski sodelavec drugega prepričanja. Znto je rntcrnocionola marksistu nekaj višjega in prepotrebnegu. Krščanski delojemalci priznavajo princip norodn in njegov pomen za vsak narodov del ter poedinca, priznavajo stanovsko načelo in potrebo rešitve socinI noga vprašanja najprej v okviru narodne ccloie. Priznavanje teh načel in načela enakosti vseli neredov pred Bogom (Ljudje vsi bratje, bratje vsi norodi), tvori temelj, no katerem je slonela in bo slonelo Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij.
Radiotermalne, znane, za vse bolezni priporočljive
Šmarješke toplice 27 R
sprejemajo v predsezoni od 1. maia do 30. junija na 10 dnevno penzijo (3krat dnevno dobra domača hrana, kopeli in zdravniški nasveti) za 400 Din V glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta za 10 dni 500 Din za osebo. UPRAVA KOPALIŠČA - NOVO MESTO
Nedelja ludi za gospodinjo!
f
Praznovanje vsakega sedmega dneva, nedelje, ki je bilo od vsega početka uveljavljeno v človeškem redu na zemlji, ima globok zmisel ip je odziv na nujno naravno potrebo delavnega človeka. Šeet dni zapored se človek trudi in ubija za vsakdanji kruh, sedmi dan mora počivati, da si obnovi dušue in teleene moči, in predvsem, da najde časa za obnovo in okrepitev zveze s svojim Stvarnikom. Prav ргагло-vana nedelja je velik blagoslov za človeka, tako velik, da ga varno drži nad vsemi teminami, v vseli viharjih, v vseh tegobah od nedelje do nedelje, leto za letom, do smrti, človek, ki nedeljo res praznuje, kakor Bog hoče, se vedno z novo voljo, novim pogumom loti dela, vedno z novo podvojeno vestnostjo opravlja svoje dolžnosti in »lori še čez, kolikor more. In komu je to bolj potrebno, ko ženi-materi in gospodinji, katere delo in dolžnosti ue poznajo lako rekoč ne začetka ne konca? A običajno je gospodinja ob nedeljah še bolj zaposlena nego druge dneve, ker mora streti možu in otrokom, ki so ta dan vb a j zjutraj vsi doma in zahtevajo 9veže perilo, osna žene, zlikane obleke in opoldne celo pojedino. Ko pride popoldne, je gospodinja tako utrujena, do ji sploh ni voč za izprehod ali po jo še popoldne čaka šivauje in drugo nujno delo, tako da je
Stroški za gospodinjstvo
Da se preskrba posamezne osebe v večjem gospodinjstvu manj »pozna« kakor v malem, je splošno znana stvor. Saj je na prvi pogled razvidno, da kjer se kuho že za pet in več oseb, za rod i prirastka ene osebe ni treba več ne kuriva ne delovnih moči; živil je treba pač nekaj več, vendar ne toliko, kakor odpade nn eno oeebo, nko vodi saina zase gosj>odiiijstvo. Vendar pa točnih številk o naraščanju odnosno pedonju stroškov v gospodinjstvu s številom oskrbovanih oseb doslej ni bilo. V zadnjem času so Izvedli v Nemčiji tostvnrne poizkuse v manjšem obsegu in dognali naslednje številke:
Čc označimo celokupne stroške zn eno osebo s 100, potem se stopnujejo stroški naslednje:
za 1 osebo = 100 za 2 osebi = 134 za 3 osebe = 168 za 4 osebe = 213 za 5 oseb = 241
Posamezni obrok (porcijo) jedi stane pri:
1	osebi = 100
2	osebah = 6"
3	osebah = 36
4	osebah = 53
5	osebah = 48
V gospodinjstvu za eno samo osebo s plačano delovno močjo stoje etroški zn delo na prvem mestu in presegajo stroške za živila. V gospodinjstvu za pet oseb se stopnujejo izdatki nasproti gospodinjstvu za eno osebo v naslednjem razmerju: Stroški zn živilo znašajo približno 4krat več, za plin 1.8 krat, za delo 1.9 krat več. Prihranek pri oskrbi posamezne osebe je torej v večjem gos|Kxlinjstvu znaten. Seveda pokaže račun dokaj drugačno lice. ee vodi malo gospodinjstvo noplaennn delovna moč odnosno, če tega dela ne jemljemo v račun. To pa ni pravilno, ker ima vsako delo svojo nesporno vrednost in pomenja za storilca izrabo izvestne mere telesnih in duševnih sil in čnsn. Pri vsem tem se na utegne tudi gospodinjstvo za ono osebo obilo izplačati, posebno oko je gospodinja praktična in si zna gospodinjstvo umno urediti. Ncpretcžko telesno delo. neodvisnost od drugih ljudi, lasten red v stanovanju. domača hrana po lastnem okusu — vse to
zvečer bolj ubita nego druge dneve. Kako naj potem vzdrži ves naslednji teden in teden za tednom? Resnično, tudi gospodinja mora imeti nedeljo!
V ta namen mora sodedovati vsa družina. Goejiodinja sama noj si uredi delo tako, da bo tedensko čiščenje stanovanju opravljeno že v petek in soboto. Potem v uedoljo ni treba temeljitega pospravljanja, o še pri tem naj pomagajo vsi člani družine. Ruvno tako naj bo perilo in obleka za vse že v soboto pripravljena. Kar se tiče nedeljskega kosila, si marsikje siporozumno urede tako, da imajo le mrzle jedi, ki jih gospodinja pripravi že prejšnji dan. Na vrmk način naj se gospodinja razbremeni nu ta način, da že prejšnji dan pripravi večino uedeljskegu kosila: pecivo, solate, mrzlo pečenko, morebitno govejo juho itd. V nedeljo potem juho samo zakuha, pripravi še kako krompirjevo jed, speče kotlete ali kaj podob-negu in kosilo je opravljeno. Da otroci, (Ni tudi mož, potem ne smejo dopuščati, du bi se mati saina trudilo s pomivanjem posode, marveč ji morajo pomagati ali sploh to delo sami opraviti, je ob sebi umljivo. Na ta način Ivo tudi gospodinjo vsaj en dan v tednu razbremenjena in bo tudi deležno nedelje in njenega blagoslova.
more veliko lx>lj osrečiti in olepšati življenje, kakor pa kakorkoli inače jiorobljeni prosti čas. Vrhu tega je prehrana v lastnem gospodinjstvu še vodno cenejša kakor v gostilni ali tuji hiši.
MODNE NOVOSTI

<\ K .... "1
/ / \ y r"
7: J	v '	' $
i	f; > v
v
K*
fv * t:
i ^ШШтШ V.
m
тшм! il

•m
Poklicna obleka iz lnhnc, enobarvne volncninc
*9
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
J. Č. — C. Otroška hromota (ohromelost) je v vašem primeru prav za prav glede obsežnosti iie/.nutnu. Ker pu je združena z bolečinam, menim, da to ni navadna otroška hroiuotu, ki ima svoje izvirališče v hrbtnem mozgu, marveč je ta hromota drugačne narave: žjvci izven mozga so kje prizadeti, morda v hrbtenici, morda dalje kje v njihovem poteku. Držite »e enega zdravnika, ki je ali ortoped alt strokovnjak za živčne bolezni.
S. K. — K. Zasliženost grla (najbrž golta) je zelo pogostna bolezen, ki ima različne vzroke: zanemarjen ali večkraten prehlad, naporuo
S Dvorjenje ali petje, kajenje, pitje opojnin, ihanje prahu; časih je ta zasliženost spremljevalka kukšne druge bolezni višje ali nižje v sopilih. Z gotovostjo se da vse to razpoznati s pravilnim zdravniškim pregledom, ki je odločilne važnosti za smotrno zdravljenje.
Lsti. Izgovarjanje r-a vam dela težave? Že letos je bilo pisano o tej motnji (o sv. Treh kraljih).
A. I. — G. Neznosne bolečine v glavi radi perila, kar ee vam ponavlja vsak mesec? Čudna zadeva! Se bolj čudna zategadelj, ker živite v kraju, kier imate v bližini zdravnikov na izbiro. Mladenka vaših let mora imeti vendar toliko razsodnosti in volje, da se prepriča o »Tojem edrarertvenem stanju, ki je uepovoljno že izža otroške dobe. Morda nimate sredstev za zasebno adravljenje? V tem primeru imate danee možnoet, da se zdravite pri pristojnem občinskem (= banovinskem) zdravniku, če ne brezplačno, pa po znižanih pristojbinah. Morda vee ovira dekliški ponos, da se v domačem krajn nočete priznati za bolno? Pa pojdite v žensko bolnišnico, kjer vas nihče ne pozna! Z ugibanjem in čakamjem tratite samo čas, ki dragocena reč...
F. S. — P. Kurje oči so v vzročni zvezi z — obutvijo! Kurjih oči ne poznajo ljudje, ki hodijo bosi, tudi ne oni, ki so obuti v obuvala, napravljena po njihovih nogah. Omislite si obutev po svojih nogah, pa vam izginejo kurje oči same od seibe, saj kurje oči so samo viden in čuten odpor zdravega telesa proti nasilju, izraženem v neprimernem, dasi modnem obuvalo.
leti. Zanemarjen izpah prsta se da po enem
Ietu(l) težko popraviti, de bi bil prst gibe® in
vporaben kakor poprej. Morda se 5e posreči spretnemu in veščemu zdravniku - operaterju delno izboljšanje vaše majhne, a sitne pohabe.
M. Z. — Lj. Nenavaden seč in belo perilo
sta bržkone |x>sledici iste bolezni. Brez zdravniškega pregleda obolelega drobja in preiskave seča in izcedila je težko kaj svetovati na daljavo.
Ista. Zasebno zdravljenje človeka, ki ga
tare lakot, je nemogoča zadeva. Če je človek res bolan, ga sprejmejo, ne glede na druge okolnosti, v zdravljenje v oJ>či bolnižmici sami ali v njenih ambulatorijih. če se javna oskrba
siromakov drži nekih predpisov, ki so umevni, je v vašem mestu vendar nekaj zatočišč, ki poslujejo pod vsesplošnim človeškim vidikom. Ždi in čaka naj tisti, ki more ždeti in čakati, kdor tega ne more, naj se z^ane sam ali tisti, ki mu hoče pomagati! Zganiti se treba v pravi smeri! Cinerenje je značilno za razvajene slabiče, ki čakajo, kdaj jim prilete pečeni golobi na mizo.
M. Š. — Lj. Razmotrivanje o namišljeni nakazi je brezmiselno, ker vam treba nazornega pouka, da je nakaza samo v vaši glavi, ne na udu. Če ne morete pustiti zadeve v nemar, kar je najbolj pametno, pojdite k zdravniku, ki vas pouči, kako ničeva je vaša pkrb.
Z. M. — K. Vaša bolezen je samo slaba vest zavoljo grde razvade, ki se vas morda še drži, ker je vi ne opustite. Vse drugo so prazne marnje, kakor vam je povedal prav točno zdravnik. Njemu ne verjamete, pač pa knjigi, ki je ne razumete, in skrbno pazite, kje bi vas utegnilo kaj nadlegovati, kakor je opisano v tisti knjigi. Resno vam svetujem, da vržete tisto knjigo na ogenj in pričnete živeti tako brezskrbno in priprosto kakor vaši neakvarjeni vrstniku
R. S. — š. Puščanja krvi se bojite? Nepotrebna skrb! V prejšnjih časih so puščali /.<1 ravniki in nezdravniki (celo brivci) preveč, dandanes premalo. Če vam svetuje zdravnik puščanje, vam ne bo škodilo, gotovo ne v vašem primeru, ko je ugotovljeno polnokrvje in je tudi krvni pritisk precej nad povprečjem vaše življenjske dobe. Kar pustitel
Drugim — drugič!
Kmetijski nasveti
Kako stara so lahko jajca, da so uporabna za |
valjenje? M. P. L. — V odgovoru, ki je bil priob-čen na tem mestu dne 25. marca t. 1. pod gornjim naslovom, se je vrinila pomota v stavku »Tri do štiri tedne starn jajca so manj primerna ia valjenje...« Ta stavek naj se glasi pravilno sledeče: Tri do štiri teilne stara jajca niso več primerna za valjenje.
Zatiranje pottev т vrte. Fr. K. K. — V vrtu
med solato vam polži delajo precej škode; radi bi jih zatrli, pa ne veste kako. — Najprej jih boste uničili z živim žganim apnom, ki ima lastnost, da vleče vlago nase. Poli ae proti takim sredstvom brani s tem, da izloča velike množine žlemaste tekočine, kar ga konečno umori. Razen žganega apna uporabljajo v isto svrho tudi cement, fino zmlet karbid, galun in še nekatera druga sredstva. Ta sredstva trosimo pa le tedaj, ko so polži zunaj, torej ponoči ali v prav zgodnjih jutranjih urah, predno zalezejo v svoja skrivališča. Živo opno rastlinam navadno ne škoduje, če niso te preveč nežne. Če se pa bojite, da vam bo solato osmodilo. vam svetujemo drugi pripomoček. Na napadeno gredico položite zvečer kupčke otrobov. Ponoči prilezejo polži ven in se zberejo okrog teh kupčkov, ker jim otrobi kaj dobro teknejo. Okrog polnoči ali zelo zgodaj zjutraj pojdite s svetilko ua vrt in poberite te polže v posodo, v keteri jih potem oparite ali na drug način uničite. — Drugi priporočajo tudi polaganje deščic po gredici, pod katere se polži čez dan skrijejo. Tedaj se deske privzdignejo in polži uničijo. Tudi lončene eevi, ki jih napolnimo na rohlo s kuhinjskimi odpadki ter jih položimo plitko v zemljo, privabijo polže na gostijo in jim služijo za pednevno skrivališče. Cevi je pregledati in polže pokončati. Izmed teh različnih sredstev vam bo gotovo eno ali drugo pripomoglo, da ee rešite tega škodljivca. L.
S. F, i t Raka na 10 let starem drevjn bi radi odpravili; kljub raznim nasvetom tega doslej niste mogli doseči. Bojimo se, da tudi naš nasvet ne bo popolnoma zanesljiv, ker obstoja verjetnost, da gojite za telne razmere preobčutljive sorte. Opisali pa nam niste ne tal, ne sort. Rak se pojavlja na drevju, ki raste na prevlaž-nih, pa tudi presuhih tleh. Enako pospešuje ra-kavoet pomanjkanje apna ali pa prevelika količina dušika. Najpreje pri zemlji te pomanjkljivosti ugotovite in jih odpravite, pa bo pot razširjanja raka takoj težja. Če pa gojite preobčutljive sorte ua sicer dobrih tleh, ne bo kazalo drugega, kot ali drevje precepiti, ali pa ga vreči na ogenj in posaditi odpornejše sorte. Raka samega preprečujemo tudi s tem, da na drevju ne trpimo odprtin ran, ker se glivice raka morejo naseliti le na ranah, ne pa se razvijati na zdravem lubju. Vse rane zato zamažite s cepil-nim voskom. Rakave rane pa zdravimo tako, da napadeni drevesni del obrežemo v zdrav les in zdravo kožo. Rano nato dobro razkužimo z močno raztopino karbolineja (n. pr. 50% ar.lio-rinom). Rob rane (kožo) zamežemo s cepilnim voskom. Prav vsa ta dela morate dobro opraviti, pa še ni gotovo, da bi se popolnoma izncbili reka.
Trpežnost kolov za vrtno ograjo.— M. P. H. — Za vrtno ograjo ste si pripravili hrastove in kostanjeve kole, ki bi jih radi napravili bolj trajne. Ne veste pa s čim bi jih namazali ali kfiko jih pripravili. — Hrastovi in kostanjevi koli so že sami na sebi zelo trpežni in kaj pripravni za ogra je. Vendar jih lahko napravite še bolj trajne, če jih namažete s tvarinami. ki preprečujejo gnilobo. Najrajši gnijejo tain, kjer segajo iz zemlje in se vlaga menjava. Najbolje lioste storili, če kole namažete s karliolinejem, ki ga vi. ker stanujete blizu Ljubljane, lahko iu poceni dobite v mestni plinarni. Namažite jih temeljito od spodaj do vrha, potem ste lahko gotovi, da bodo vzdržali desetletja. — Kjer nimajo cenenega karbolineja na razpolago, je dobro kole namakati nekaj dni v 5% raztopini modre galice, da tekočina prodre skozi les. Tudi tako namakanje je uspešno. — Trajnost kolov poveča tudi, če ožgemo tisti del, ki sega
v zemljo in nekoilko iz nje. ker tedaj tudi ne gnijejo. — Slično smo že pisali o namakanju vinogradniških kolov v nc.leljskeim »Slovencu« od 18. febr. t. L
Kako dosežem dobri- -.ilečne krave? P. š. T. — Za vzrejo odbirajte k leleta od takšnih krav, ki vam douašajo pri primerni oskrbi ter dobrem in pravilnem krmljenju zadostno množino in tudi dovolj tolsteiga ni.eka. Ker pa podeduje vsako tele približno polovico svojih lastnosti po kravi in polovico po plemenskem biku, po katerem je bila ist,i krava oplemenjena, morate pri odbiri vsakega teleta z ozirom na mlečnost vpoštevati poleg krave vselej tudi plemenskega bika. Ta mora biti prav tako od krave, ki fe je odlikovala po svoji mlečnosti in čim višjem odstotku tolšče v mleku. Zanesljivo pa se o teh lastnostih lahko prepričamo le tamkaj, kjer delujejo živinorejska selekcijska društva in zadruge in se točno ugotavljata v rodovnih knjigah po molzni kontroli tudi mlečnost krav in tolšča v njih mleku. Tudi ocenjeni in odbrani plemenski biki se vpisujejo v poeebne rodovne knjige. Ako ste sam član takšne organizacije ali sploh sami vršite mlečno kontrolo svojih krav ter so vam znane lastnosti plemenskega bika (plemenskih bikov), potem vam ne bo težko odločiti, katera teleta boste odbrali za nadaljnjo plemensko rejo, da pridete do dobrih mlečnih krav. Če pa vidite in doženete, da vaše krave niso dovolj mlečne, potem si nabavite plemenske živali (teleta, breje junice ali krave) od takšnega živinorejca, ki vam zanesljivo dokaže njih pokolenje glede dobre mlečnosti. To pa storite seveda šele tedaj, ko ste se vsestransko prepričali, da vaše krave res niso dovolj mlečne. Morda pa sklepate iz tega, da so vaše krave slabe mlekarice, ker je njih letna molznoet nizka. Kaj pa, če je letna molznoet vaših krav zato nizka, ker ste jih slabo in nepravilno krmili. Če je tako, potem se ni mogla osnova ali spoeobiiost vaših krav za mlečnost zadovoljivo razviti, ker jih niste primerno oskrbovali ter dobro in praviluo krmili. Zato je treba, da uve-dete v vašem hlevu najprej dobro in pravilno krmljenje posameznih krav. Šele s takšnim krmljenjem boste dali kravam priliko, da se v njih razvije in uveljavi prirojena osnova ali sposobnost za mlečnost do najvišje mere. Krave, ki vam dona.šajo kljub dobremu in pravilnemu krmljenju premalo mleka, odstranite čimprej iz hleva in ne vzrejajte njih telet. Pač pa vzrejajte teleta od onih krav, ki so z dobrim in pravilnim krmljenjem dosegle zadovoljivo mlečnost in so bile opleme.njene po priznano dobrem plemenjaku. Če pa doženete in se prepričate, da ni v vašem hlevu sploh nobene dovolj mlečne krove, potem morate ubrati prej navedeno pot, da dosežete dobre mlečne krave.
Čez zimo sem krmil govejo živino le dvakrat na dan s suho krmo. Ali bom lahko tudi zeleno krmo pokladal Ic dvakrat na dan? Za začetek zelenega krmljenja liom imel mešanico zimske rži in zimske gra.šice, pozneje domačo deteljo, lucerno, travniško travo, zeleno koruzo in nekaj obranega zelenega perja krmske pese. Ker bom krmil precej detelje, ali se ie bati napenjanja? I. B. S. — Tudi poleti popolnoma zadostuje, če krmite govejo živino le dvakrat na dan z zeleno krmo. Glejte, da pridete prav polagoma od suhega na zeleno krmljenje, v kar boste porabili mešanico zimske rži in zimske grašice. Го mešanico morate vsekakor pokrmiti. predno bo šla zelena rž v klasje, ker za takšno že nekoliko prestaro zeleno rž s klasjem živina ne mara in jo le nerada žre. Za to zeleno mešanico pride na vrsto domača detelja oziroma lucerna in travniška trava. Glede detelje (lucerne) pomešane s travniško travo pazite, tla bo oboje sveže in ne mokro, da izključite napenjanje. Priporoča se, da primešate detelji ali lucerni nekoliko slame, к čemer preprečite prehitro in prehlastno požiranje zelene krme, kar je nemalokrat tudi vzrok napenjanja. Za l>odoče bi vain priporočali, da sejete za zeleno krmljenje deteljno meša-
nico (15 do 20 kg domače detelje ta 3 do 5 kg laške ljulke na hektar) ali pa mešanico lucerne (30 kg lucerne in 6 kg pasje trave na hektar). Takšne deteljne mešanice donašajo večje pridelke kakor pa čista deteljišča in niso tako nevarne za napenjanje. Ko boste imeli zeleno koruzo, mešajte med njo le čisto domačo deteljo ali lucerno ali vsake po nekaj in nič travniške trave, ker je v zeleni koruzi zelo malo beljakovin in se zelo dobro v tem oziru spopolni s primesjo samo beljakovnate domače detelje ali lucerne. Pozneje nameravate uporabljati za zeleno krmljenje poleg drugih zelenih krmil tudi obrano zeleno listje krmske pese. Takšno obiranje krmske pese vam odločno odsvetujemo, ker s tem veliko več škodujete pridelku krmske peee, kakor pa koristite živini s krmljenjem obranega zelenega listja.
Poprava slabe vinske kleti. K. R. Ž. Imate slabo nadzemsko vinsko klet, ki je poleti topla, pozimi mrzla. V njej se vam vino čez poletje rado pokvari. Rabi bi jo popravili, da bi postala boljša. —Slabo nadzemsko klet lahko izpreme-nite v dobro, ki bo skoro ravno tako držala enakomerno toplino skozi vse leto, kakor pravi podzemski hram. Obdati pač morate zunanjo steno s še eno steno in med obe natlačiti snovi, ki so slabi prevodniki toplote. Pri tem postopajte takole: Od zunaj zgradite steno v razdalji 10 do 15 cm od prvotne, tako da ostane med obema prazen prostor v tej širini do vrha. Nova zunanja stena je lahko iz kamenja, opcike, betona ali lesa, segati mora pa globlje v zemljo nepo notranja. Prostor med stenama ostane lahko ornzen; bolje pa je, če ga sproti zatlačite s kakim slabim prevodnikom toplote: lesnim pepe-
Nogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga Jfcpnih robcev,
toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, LJubljana
za vodo (blisu Prešernovega spomenika)
lom, žagovino, suhim mahom, listjem ali slamo. Za primer, da ostane prazen, morate steno na vrhu zazidati in zamazati, pa tudi zunanjo stran z malto onietati, če ni ta betonirana. Le tedaj bo vmesni zrak služil kot slab prevodnik, ki bo uravnaval zunanji vpliv toplote in mraza. — 1'ri lesenih stenah morate notranji prostor vsekakor zatlačiti s katero navedenih snovi, da do-sežete zaželjeni uspeh. Tudi strop kleti mora biti dvojen iu enako zatlačen, če ni že itak založen s slamo, senom ali listjem. Dvojna morajo biti tudi okna in vrata ali vsaj tako zapažena, da je preprečen vpliv zunanje topline. V kleti je potreben še vzdtišnik sredi stropa ali v kotu nasproti vratom, ki se pa da zamašiti. — Tako popravljena nadzemska klet bo ■ ''"bro služila svojemu namenu.
Pravni nasveti
Vnjniea. J. M. Ker ste stalno nespoaobni za vojaško službo, boste morali do 60. leta starosti plačevati vojnico. Kavno tako jo mora plačati vaš brat, ki je bil na prvem naboru spoznan za začasno nesposobnega. Zakon ne predvideva oprostitve plačevanja vojnice zaradi nizke pokojnine. Plačevanja vojnice so oproščeni ie oni, ki uživajo invalidsko podporo, ki so postali nenamerno nesposobni v vojaški službi, ki so umobolni, gluhonemi, slepi in tako pohabljeni, da so nesposobni za kakršnokoli delo in pridobivanje ter plačujejo 120 Din in manj neposrednega davka.
Jamstvo »a davek. B. K. R. Imeli ste obrtnika, ki ni plačal davka. Opozorili ste davkarijo, ki pa mu ni predpisala davka. Bojite se, da bi ga morali sedaj vi plačati. — Ako je bil obrtnik pri vas v službi, vi kot delodajalec jamčite za davek na prejemke, ki izvirajo iz časa službe pri vas, Ako je pa samo pri vas stanoval, vi ne jamčite za njegov davek. Morda ste čulii, da za davek od obratov jamčijo lastne nepremičnine, torej nepremičnine davčnega zavezanca, ki služijo neposredno dotič-nemu obratu, pa še te jamčijo le za davke, ki niso starejši od treh let.
Smreke ob poti. P. Š. K. Predvsem ugotovite, med kakšno vrsto potov se prišteva pot, ki pelje skozi gozd in ob kateri so posekali smreke. Poglejte v seznamu občinskih potov, če je morda pot občinska. Seznam mora imeti županstvo. Iz njega bo tudi razvidno, koliko široka je tista pot. Na ta način boste lahko ugotovili, čigav svet je tam, na katerem rastejo sporn» smreke. Lastnik zemljišča je tudi lastnik smrek. Če ste vi lastnik smrek, seveda lahko tožite onega, ki vam jih je posekal. Pri tej priliki vas pa opozarjamo tudi na določbo občnega cestnega reda, ki določa, da drevje in vejevje ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča, niiti ovirati prometa ali zastirati pre-pregleda po javni cesti. Po tej naredbi se je moralo drevje in vejevje, ki visi na zemljišče javne ceste, ovira promet in zastira pregled, odstraniti v roku šestih mesecev od dne, ko je dobila ta uredba obvezno moč, kar je bilo 14. julija 1933.
Izplačilo hranilne vloge. A. M. G. V hranilnici na D. imate večjo vsoto denarja. Živite v pomanjkanju, a hranilnica vam noče izplačati vloge, češ da nima. Kaj storiti? — Poizvedite, če se je morda hranilnica poslužila zaščite po znani uredbi o zaščiti. Ako se iste ni poslužila, vam mora izplačati vlogo, ki jo pravilno odpovejte. Drugače lahko tožite.
Kačnn za zgradbo električnega daljnovoda. G.
J. V. Niso nam znani »svoječasni sklepi* vašega občinskega odbora glede kritja stroškov za napravo električnega daljnovoda. Zato ne moremo povedati, če je račun, ki ste ga prejeli, pravilen in upravičen.
Odstop terjatve. A. G. K. S knjižico denarnega zavoda, pri katerem imate svoj dolg, ste hotelir dolg poravnati, a vas je zavod zvrnil, ker se knjižica glasi na drugega vlagatelja. Vprašate, če je to postopanje pravilno. — Ko ste prejeli vložno knjižico in vam je bila terjatev napram denarnemu zavodu odstopljena (cedirana), bi morali o tej cesiji obvestiti dolžnika, t. j. denarni zavod. Ko je denarni zavod z odstopom terjatve (knjižice) obveščen, je odstop tudi zanj veljaven. Nato pa je mogoča poravnava dolga s pobotanjem (kompenzacijo). Seveda pa je kompenzacija mogoča, če sta obe terjatvi t. j. vaša napram denarnemu zavodu in ona, ki jo ima zavod proti vam, v plačilo dospeli in če se zavod ni poslužil zaščite in si izposloval odložitev plačil.
Odbitki v slučaju takojšnjega plačila dolga. L. L. Pisali smo ze, da se dolg zaščitenega kmeta, ki ga plača v krajšem roku, nego je določen v uredbi o zaščiti kmetov, zniža za vsako skrajšano leto za 2%. Dolg lahko plačate z vlogo iste posojilnice, ako je vloga pravilno odpovedana in se posojilnica glede izplačevanja vlog ni poslužila zaščite.
Kmetje dolžniki, ki iele ostati nezaščiteni. T. H. Pri nekem denarnem zavodu se je izreklo več kmetov-dolžnikov, da žele ostati izven zaščite, da bi namreč plačevali obresti kakor do sedaj, glavnico pil bi vračali kadar in kolikor bi mogli. Vprašate, če sme denarni zavod dolžnike odvezati zaščite in če bi v slučaju potrebe mogel proti njim postopati sodnim potem, kakor proti nezaščitenim dolžnikom. — Denarni zavod ne more nikogar odvezati zaščite. Lahko sklene z zaščitenim dolžnikom ugodnejše pogoje, kakor jih predpisuje uredba o zaščiti kmetovs ne bi se pn sodišče moglo ozirati nn pogoje, ki bi bili neugodnejši za zaščitenega knmta, kakor so po uredbi, čeprav bi bil zaščiteni dolžnik poprej nn nje pristni.
Mcnira. L. V. Niste povedali, v kakšni lastnosti ste podpisali menico. niti4 kako ste se dogovorili, niti, če je bila menica izpolnjena ali bianco. Zato je nemogoč odgovor na vaše kratko in nejasno vprašanje.
Žena ne jamči za moževe dolgove. K. F. R. Ako
upnik, ki je za možev dolg zarubil ženino poh-štvo. na poziv žene ne odneha, lahko žena vloži proti
njeami izločitveno tocibo. Ako bo dokaraila, da
zarubljcno pohištvo njeno, bo isto od izvršbe izilo-čeno in možev upnik bo moral plačati .pravdne stroške. Tudi proti davkariji se lahko vloži izločitvena tožba.
Trgovina z mešanim blagom. K. E. Da j« dobA trgovec dovoljenje za trgovino, je gotovo moral izpolniti pogoje, ki jih predpisuje obrtni zakon. Dokazati je moral potrebno izobrazbo.
Davek od brezplačnega stanovanja. Z. Š. D. Zgradarina se moča plačevati tudi od zgradbe, ki v nijej kdo brezplačno stanuje. V tem primeru se vpošteva pri odmeri zgradarine vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje p-odobao stanovanje.
Izplačilo dote. V. D. Obveznost prespane z izplačilom tega, kar ste dolžni. Ker ste vtrvezam za doto izplačati določeno vsoto denarja, hčerka ni dolžna vzeti mesto plačila hranilno knjižico. Drugače je seveda, ako ste doto izplačali že ono leto in se je nato ta hčerkina dota naložila v hranilnico ter je ona prejemala obresti. V tem primeru bi ve bili Vi že tedaj rešili obveznosti in hčerka bi imela knjižico. Kakor posnamemo iz pisima, pa to najbrž ni bilo tako. Zato hčerke ne boste mogli prisiliti, da mesto dote v denarju rame Vašo hranilno knjižico.
Oprostitev vojaške službe. K. L. H. Ne morete biti oproščeni vojaške služibe samo radi tega, ker sta oče in bralt služila, če sicer nimate pogojev za hranilca. Teh pa očividno nimate, ker imate brata, aiko je namreč on še doma.
Tudi občina mora izpolnjevati obveznostL T.
V. Občina je dolžna hranilnici večjo vsoto in je dolg v emiislu zadolžnice že zapadel v plačilo. Občinski od.bor pa je plačilo dolga odklonil, čež, da nima denarja in tudi ne dovoli vknjižbe na občinsko imovino. Vprašale, če občino lahko tožite. —. Kakor vsakega drugega dolžnika, tako tudi občino latfko tožite. Če ije dolžna in je dolig zapadel, bo obsojena, kakor vsak drug dolžnik.
Državni uslužbenec — občinski tajnik. N. Č. Ni za'branjeno državnim uslužbencem vršiti še kakšne druge primerne posle, na pr. občinsko tajništvo.
Plačilo za popravilo poti. K. T. Ž. Aiko ste od občine prevzeli popravo poti proti plačilu, je občina dolina plačati im razni županovi izgovori, da ni denarja in slično, ne bodo pomagali, ako tožite.
Poravnava. A. T. Pri obravnavi, ki ste jo imeli z dolžnikom, »te se menda poravnali. Gotovo e« Vam je razložilo, kako se je poravnava sklenila. Držati se jo morata obe stranki. Kar se tiče obresti zaščitenih kmetov, so ti dolžni od 23. novembra 1933 plačevati privatnim upnikom po 3.54% oibresti, čeprav eo bile viAje dogovorjene. Če ®e je sklenila poravnava, ste se morali dogovoriti tudi glede stroškov. O odbitkih v primeru takojšnjega plačila dolga smo že pisali in ne moremo v vsaki Me villkii ponavljati.
Težave bivšega župana. A. P. Po našem mnenju ste dolžni plačati tuslužbensiki davek od nagrade, ki Vam jo je določil vsako leto občinski odbor, po davčni lestvici člena 96 zakona o neposrednih davkih, ker ne gre tn za sitalno se ponavljajoče dohodke. Kar se tiče kolicovamija računov, j« manjkajoče kolke dolžna v prvi vrsti plačati stranka sama. Dolžnost županstva je, da poskusi rstirjati neplačane takse, ker bivši župan za to nima nobene oblasti. Šele, če bi bile takse neiztirljrve, bi odgovarjal z« nje bivši župan, odnosno bla.galj.nik. Potrdilo občinskega računskega preglednika, da so računi v redu. ne vpliva na obveznost doplačila manikaroče takse. Tudi poslovni davek sc ima iz-tirjati v prvi vrsti od strank, ki so ga ostale dolžne.
Odvajanje vode z javne ceatc. G. J. Po občnem cestnem redu lastniki ali posestniki zemljišč ob javnih cestah ne smejo samolastno ovirati odtekanja vode z javne ceste ali iiz cestnih jarkov na zasebno zemljišče. Uredba ne predpisuje, da bi morala cestna uprava napraviti jarke za odtok vode po privatnem zemljišču, zato tudi ne boste mogli siliti cestne uprave, da čisti tak jarek, ki je že napravljen po privatnem svetu. Čistiti ga mora pač lastnik zemljišča, ako hoče, da se voda po nijem lepo odteka.
Obsekavanje drevja ob občanski poti. P. J. Vprašaje, čc ima posamezni posestnik pravico, brez pooblastila občine obsekati drugemu posestnike drevje, ki sega v zračni prostor občinske ceste. — Brez naročila občine tega ne sme storiti. Občine pa sme odrediti odstranjeni« takega drevja.
Spor radi postavitve kegljišča. A. J. Iz Vašega dopisa ni razvidno, kakšna komisija bo prišle na lice mesta. Ako bo to stavbna komisija, jo bo moral plačali graditelj kegljišča. Ako ste pa morda vložili tožbo in bo prišla sodna komisija, bo moral stroške plačati tisti, ki bo. pravdo izgubil. Graditelj je bil dilžan zaprositi za stavbno dovoljenje in je Vaša bojazen, da boste Vi morali plačati stroške stavbne komisije, neosnovana. K stavbnemu j ogledu boste tudi povabljeni in tam morete povedati svoje ugovore.
CITATELJEM ZA NEDELJO
Непгу Koehn:
RUNO
Sto let že vodi civilizacija v Evropi svoj uničujoči boj proti kulturi. Tehnika in promet sta j/.trgala iz enotnega ustroja kulturnih organizmov element za elementom. Le zadnje delce nekdanjih celot še najdemo tod in taui, ki pri- j čajo o podedovanih običajih in ohranjenem »logu.
Na Švedski celini so kmetje v pokrajini Da-lorne zadnji, ki se še zvesto drže stare Kulture. Pa še drug podoben skrit biser imajo Švedi, dasi ozemlje, na katero mislim, politično pripada Estoniji in ne Švedski; švedsko jc le prebivalstvo.
Sredi Riškega zaliva leži majhen otok, podoben želvi, ki se vzpenja od jugovzhoda proti eeverozapadu. Na zemljevidu otok komaj opazimo in pač nikomur ne prihaja na misel, da je na tej neznatni pičici vesolja najti povsem svoj svet, s čisto stvojstveno, neokrnjeno staro kulturo. In vendar je temu tako. Trem okolnostiin se ima otok Runo — tako je otoku ime — zahvaliti, da se je do današnjega dne ohranil nedotaknjen od povodnji evropske civilizacije. Prvič otok nima drugih prometnih zvez, kakor arens-buršiki poštni parnik z estonskega otoka Osel. Vode okrog otoka so namreč za plovbo zelo neugodne; povsodi se skrivajo plitvine in čeri. Otok tudi nima nobenega pristanišča in se morajo ladje ustavljati približno pol milje od otoka, in se pri tem ravnati po vsakokratnih vetrovnih in vodnih razmerah, v katerih se spoznajo le domačini. Ti kažejo latlmm pot in v svojih čolnih prepeljejo na otok blago in silno redke obiskovalce. — Druga okolnost, ki omogočuje otočanom lastno življenje, je ustroj otoka samega, ki daje ljudem domalega vse, kar potrebujejo, in tretja je posebnost rodu samega.
Površina Runo-a meri 1090 hektarov. Od »repa do glave« je otok dolg b'A km, na najširšem mestu pa meri 4 k.m. .Neštete zablodele skale obrobljajo ohal in tvorijo naravno obrambo proti kipenju morskih valov. Vzhodna obal je nečlenovita z ostrimi in visokimi sipinskimi robovi. Stare sipinske tvorbe segajo do srede otoka in so z gozdom poraščene. Najvišja sipina sega 21.5 m visoko in se imenuje Haubjerre. Na njenem vrhu stoji svetilnik. Za-padni del otoka je ravan. Tu leže pašniki in njive, vmes raste brinje in drugo grmovje; obal na tej strani je izredno členovita.
Runeški največji naravni zaklad je njegov visoki gozd, ki pokriva doni«lega vso vzhodno polovico otoka. Glavno drevo je »prabor«, ki se je ohranil iz zadnje ledene dobe ter dosega veličanstveno višino do "4) metrov. Drevje je staro 140 do 250 let.
Otočanom je njihov gozd tesno prirasel k srcu ter ga najskrbneje negujejo, saj vedo, da je njihov obstoj odvisen od njega. Zanemarjanje ali nesmotrna sečnja, posebno na vzhodni obali, kjer sega 'go/d prav do morja, bi imela za posledico peščeni viluir, potujoče sipine in s tem smrt vsega rastlinja. Gozd daje otočanom stavbni les za njihove lesene hiše in gospodarska poslopja, za ladje, vozove, sani in vsakovrstno orodje; gozd jih oskrbuje z drvmi in iz borovega lesa pridobivajo tudi smolo. Ru-nejska kultura je snovno prava lesna kultura. Mestoma prehaja borovje v mešan gozd. Ponekod najdemo mesta izrazitega pragozda z ne-prodirnimi močvirji.
V enem izmed teh močvirij pri Haubjerreju leže baje ostanki trojambornika, na katerem so se pred 800 leti pripeljali na otok prvi naseljenci. Tako pripoveduje ustno izročilo, ki ee med prebivalci zvesto hrani. Znanost o prvotnem naselju ne ve ničesar. Naistarejša zgodovinska listina — privilegij kurlnudskega škofa Johanneea — sega v 1. 1341. Listina pravi, da se prebivalci na Runo preživljajo s poljedelstvom in lovom na tjulnje. Prav tako jc še danes, čez 600 let. Boju s skrajno omejenim otoškim prostorom, z malo plodno zemljo in morjem, na katerem preti večna nevarnost viharja in plavajočega ledu, more biti trajno kos le pleme, ki mu je strog nraven red in močan čut odgovornosti nasproti prednikom in potomcem od pradavna v krvi. Tn to velja v polni meri za te Švede nn Runo. To jim bereš v obrazu in vsem njihovem obnašanju. Njihovo družinsko-
zadružno življenje je vzorno, domovi snažni, noša lepa in pestra; odlikuje jih neumorua delavnost, mojstri so v gozdarstvu in pomorstvu, drzui lovci Ledenega morja, vsi in vsikdar globoko verni.
V središču otoka, na meji med gozdom in I poljem, leži vas, ki obsega vse prebivalstvo. I Otočani žive od nekdaj razdeljeni po družinah, ki se družijo v zadrugah ali veledružinskih domovih. L. 1932. je štel Runo 52 družin v 27 domovih s skupaj 278 dušami. Ljudje so vseskozi čedne zunanjosti in vitke rasti. Med možmi I prevladujejo visokorasle postave. Govore šved-| ščiuo, kakršna je bila pred približno 200 leti i občevalni jezik na Švedskem. Govore počasi in 1 besede zategujejo. V njihovem obnašanju se izraža neka plemenitost, odlikuje jih razbori-tost. Uprava njihove majcene državnosti je v ' rokah starešinskega sveta, ki šteje 15 mož in 1 mu načeluje župan. Volivno pravico imajo vsi moški in ženske, kj so dovršili 20. leto starosti.
Mirno stoje prostorni domovi v obliki kla-dar s številnimi gospodarskimi poslopji v senci prekrasnih dreves; dvorec od dvorca ločijo le-eeui plotovi in knmeniti nasipi. Vsa vas je zgra-| jena v enotnem, čistem slogu. V stanovanjski ! hiši prebiva vsa zadruga; pozimi jo ogreva ogromna peč iz opeke. Priproste lesene postelje ■ so umerjene za dve osebi, ob stenah stoje dolge klopi. Kuhinja ima še prastaro obliko. Kurijo neposredno na 'ilovnatih tleh; nad ogn j'"čem se boči mogočna streha na kačko, izpod katere ; vise kavlji za kotle. Tu suše mesnine in zlasti kože morskega psa. Med gospodarskimi poslopji naidcino hleve za konje in govedo ter svinjake, dalje skednje iu kašče in — nekaj posebnega — posebne shrambe za obleko. V teh »hišah zu obleko« hranijo vsi člani zadruge svojo obleko in zaloge platna.
Po trije ali štirje domovi si vzdržujejo skupno kovačnico in kopališče. V rabi so parne kopeli kakor v Rusiji in kopalnico so urejene na način, kakor ga opisuje že Tlerodot za Skite. Velike kamene rnzbelijo. polijejo z mrzlo vodo in drug drugega obdelujejo z majhnimi brezovimi metlicami.
■ч
Do leta 1930 so imeli na Runii skupno go spodurstvo, to se pravi, pašniki, travniki in gozd so bili skupna last. Samo njive so si bili žc pred duvnim časom po žrebu razdelili. Zaradi splošne nezadovoljnosti z dotedanjim stanjem so si pa leta 1931 razdelili tudi vso ostalo zemljo. Samo paša za mlado živino je še skupna. Skupna eo dalje še ribja lovišča oli obali. Po trije možje si vzdržujejo skupaj eno večjo jadrnico.
Posebna zanimivost v življenju runejskih Švedov je v tem, da ne poznajo posebnega obrtniškega stanu, marveč zna vsak Runejec vsa rokodelstva, ki jih zahtevata poljedelstvo in ribolov, sum. Vsak si zna tudi sam postaviti hišo. Enako sposobne in pridne so tudi žene, ki oskrbujejo družino in nišo ter predejo, tko, šivajo, pletejo, klekljajo, barvajo, kuhajo itd., kadar so pa možje na lovu v daljnem morju, pa tudi orjejo in sploh upravljajo vse posestvo.
Zadruga ie živ organizem, v katerem se mora vsak vol jno upirati v skupni jarem in poprijeti, kjerkoli treba. Tujih delovnih moči ne najemajo, le ob izrednih slučajih, če n. pr. postavljajo hišo ali ie treba potegniti novo ludjo v morje in pa za lov Ledenem morju naprosijo pomoč pri sosedih. Dela ne plačujejo, marveč si ga medsebojno vračajo; le hrano dobi delavec vedno tam, kjer dela. Denarnega prometa je nu otoku zelo malo. .Samo enkrat na leto. meseca maja, se odpeljejo Rtinejci v Rigo, da prodajo tjulnjeve kože in mast, ki so zanje glavni vir dohodkov. Ob tej priliki si nakupijo potrebnih živil: sladkorja, kave, čaja, kaše, dalje municijo, železo itd. Kopičenje kapitala je ob tem gospodarstvu izključeno, stanovskih razlik ni in vsak se mora v zadružnem življenju omejevati v lastnih zahtevah in željah, in prilngojevati zahtevam in potrebam skupnosti, vsi morajo biti vedno pripravljeni, da pomagajo drug drugemu.
Naravno je, (ta zavzema v življenju, ki je tako polno trdega dela in snmozataje, tudi razvedrilo. tudi igra in ples svoje obiluo odmerjeno mesto. Otroci plešejo svoje kolo, odrnščeni se vrte [к> glasovih gosli na gozdni trati in vedno znova se moraš čuditi nenavadni, neprisiljeni milini in ljubkosti teh otočanov.
B. C. Carrington:
Lepota
Georgijska legenda.
VATO
v tablah in za odeje — preden naročite za Vašo potrebo — zahtevajte moje vzorce in cenik
AH-mr
Nekoč jc bilo mesto, prestolica mogočno države, iu to mesto je bilo lepo iu bogato ln zelo staro. U.stuo izročilo trdi, da ga je bil ustanovil nadangel Mihael za Adama in Evo, potem ko ju je bil Bog izgnal iz raja. Mesto in deželo je vladala kraljica, vdova, ki je upravljala državo za svojega sina. Kraljici je bilo ime Magdana, r enemu sinu pa Rostomele. Kraljevič je rasel v popolni prostosti. Vse se je pokorilo njegovi volji in nikdar ni naletel na ugovor. 0 človeškem gorju je vedel tako male kakor ptica.
Cas je mineval in Rostomele je dovršil 12 leto. Ob pogledu nanj so se vsi dobri ljudje radovali, hudobni so ga pu zavidali. Bil je močan, pogumen ko lev iu lep ko sončni žarek.
Zdelo se je, da je vse potekalo tako, kakor je bilo po srcu njegovi materi; toda nekoga dne je kraljica opazila, da je postal njen ljubi sin žalosten ir otožen. »Zakaj?« se je vpraševala in so slednjič odločila, da vpraša njega samega po vzroku njegove žalosti. Tedaj je prebledel pa molčal.
Nekega dne pa je Rostomele iznenad.a rekel svoji materi: »Rada bi vedela, kaj me muči? Toliko je mojih vrstnikov in vsak Ima očeta. Samo jaz ga nimam.«
»Tvoj oče je mrtev, moj sin.«
»Mrtev! Kaj je to .mrtev'K«
»Sel je pod zemljo.«
»Ali bo zopet prišel?«
»Ne, ne vrne se nikoli več. Tudi mi bomo umrli in šli za njim v vlažno zemljo. Nihče ne more uiti smrti, in kdor umrje, ga sežgo. Tako je božja volja.«
»In jaz? Ali bodo tudi mene sežgali?«
»Ne misli na to, moj otrok.«
»Toda jaz nočem na grmado. Ali seru koga prosil za življenje? Nočem umreti. Iskat grem in iskal bom dotlej, da najdem kraj, kjer ni smrti in kjer zemlja ljudi ne zahteva nazaj.«
In kljub vsem gorečim prošnjam svoje matere je Rostomele zapustil svojo deželo.
Preteklo je leto; dve leti; tretje leto je minevalo, a Rostomele je še veduo iskal kraja, kjer so ljudje nesmrtni.
Preteklo jc devet let. Rostomele je prepotoval vso zemljo in slednjič jirišol do sivih in golih step. Tam ni bilo žive duše, samo žareče sonce in izsušena zemlja. Toda v dalji, kjer sta se stikala nebo in zemlja, je videl majčkeno črno piko. Ko jo Rostomele prišel do mesta, je našel klečečega jelena; glavo je sklanjal k tlom, a rogovi so se mu izgubljali v oblakih.
»Pozdravljen,« mu jo rekel jelen, »odkod prihajaš in kam greš?«
Rostomele mu je povedal, kaj išče.
»Hvala bodi našemu Stvarniku, da je ni dežele brez smrti. Dolgo sem čnkal nanjo, pa kruta usoda mi je prisodila- da trpim v tej samoti toliko časa, dokler konice mojih rogov ne dosežejo neba. Ostani pri meni, če liočoš; potem ne umreš preje ko .jaz.«
»Živeti hočem veduo ln večno! Smrt morem najti tudi doma.«
In Rostomele je jelena zapustil.
Naroča stepa se je razprostirala pred kraljevičem, kakor daleč mu je segel pogled. Sel je ueprestano naprej v ravni smeri proti daljnim sinjim goram. Gorska pobočja so pokrivali gosti gozdovi, najvišji vrli pa je štrlel z ostrimi grebeni kakor z zobmi v oblake. Le s težavo si je Rostomele krčil pot skozi gozdno podraščino in slednjič prišel na skalnati vrh. Smrteu mir so je širil tod, noben zvok ni prodiral v mračno tišino. Ob njegovih nogah je zijal brezdanji prepad, nad glavo so mu strčale temne skale. V neki razdalji je opazil, kakor da bi se nekaj pregibalo. Šel je bliže in videl ogrom
nega črnega krokarja, ki ie sedel na najvti-jem vrhu in s kljunom kljuval skalo.
»Alj si od daleč,« je vprašal krokar, »tn kam si namenjen?«
Rostomele mu je povedal svojo zgodbo; tedaj je krokar postal zamišljen.
»Nikoli nisem bil slišal o deželi, kjer življenje ue bi poznalo smrti. Ali hočeš ostati pri ineni? Usoda me je obsodila, da si smrt zaslužim šole tedaj, ko tisti le prepad napolnim s kamenčki, ki jih s svojim kljunom odkrušim od skalo. Vsakokrat morem odkrhniti samo zn droben oreh velik košček, in dokler ne napolnim prepada, ne bova umrla, Rostomele!«
»To ni tisto, kar iščem. Kakšno veselje naj bi bilo zame, ko bi gledal, kako se mi bliža smrt — bliža z vsakiui kamenčkom, ki ga vržeš doli?«
In Rostomele je -šel dalje.
Deseto leto njegovega potovanja je bilo pri kraju, ko je videl za gorami koneo zemlje.
Brezmejno morje se jo razprostiralo pred njirn; valovi so v tihem šumenju zamirali ob njegovih nogah, ln v dalji, kjer sc jc morje izgubljalo v modrini neba, je žarela mila svetloba. Rostomele je kakor začaran strmel tju. Vse njegovo srce je plalo temu blesku nasproti. In todajci ga jo neznana moč dvignila z zemlje in odletcl je proti mehkim žarkom luči, ki so božali njegovo plamtečo srce in ga premagali.
Skozi tenko meglo je mrlel in migotal odsvit blesteče domantne palačo. V prostrani, sijajni dvorani palačo je počjvala na rožnatem, lahno lebdečem oblaku — (oda molči zdaj, ničeva človeška govorica! Ni jih besed v nobenem jeziku, da bi opisal Njo, pred katere sijem oblede najjasnejši sončni žarki. Njene besede so bile mehko in boža joče, ko se je njena blosteča svetlost obrnila h kraljeviču.
»Smrtnik, govori! Kaj te je dovedlo semkaj?«
In Rostomele je odgovoril: »Najsvetlejša, ne vem, kdo si, a uiojc srce čuti ln gotov sem: da si ti, katero sem tako dolgo iskal; da sem zate trpel, da me je žejalo po tebi in si me z nevidno močjo potegnila k sebi.«
»Kar si iskal, smrtnik, je bila neumrlji-vost, in srce to ni varalo. Da, pri meni so ti smrti ni bati...
Od početim sem bila, kakor me vidiš; in kakor me vidiš, bom ostala, dokler z zadnjim trenotkom sveta ne izginem. Jaz sem sreča in življenje vesolja; moje ime je .Lepota'! Toda vedi, smrtnik: samo ob meni živeti presega človeške moči. Z menoj boš imel neumrljivost — toda nikdar, to si zapomni, zadovoljnosti! Tvoje telo je iz prsti in zavezan si zemlji. In ona ima sredstva, ki to bodo prisilila, da ji plačaš svoj dolg! Nad vsem umrljivim ima nepremagljivo moč. Če hočeš, potem ostani pri meni. Dokler gledaš mene, si prost vsakegu zemeljskega podložništva. V mojo palačo jo smrt) vstop prepovedan.«
Od zavzetja in prosilnega vtisa Rostomele ni mogel govoriti. Samo gledal je Lepoto, kakor da bi se mu bila prikazala v sanjah.
Tisoč let je preteklo knkor tisoč sekund. In tedajci je Rostomele začutil v srcu do-motožje, prodirljivo in kakor da bi bilo srce sito tisoč let
»Prekrasno Blesteča,« je rekel in jezik mu je bil izsušen od razburjenja, »davno je tega, kar sem bil zadnjič videl svojo ma-
F. Panferov:
Stari oče Kataj
(iz knjige »Zadruga nemaničev«.)
Katajevi so se nekoč imenovali Jašin in so stanovali na istem kraju, kjer je po požaru sezidal Jegor Stepanovič svojo lepo hišo. Kuta-jevi pa so se preselili v zgornjo vas. Tu je bila IX) globoki uverjenosti starega očeta Katajeva veliko primernejša lega, bodisi za sadovnjake, bodisi za čebele. 1'udi ljudstvo ni bilo tako pohlepno kot na Krivi cesti.
Čisto ua vrhu, nekoliko vstran od drugih, si je približno v petih letih uredil svoje posestvo stari oče Kataj: postavil je hišo iz debelih smrekovih hlodov (in vse z lastnimi rokami) in sezidal iz ilovice trdne skednje, in hleve iz brezovih kolov. Za hišno sleme je izrezljal petelina z dvema repoma in v sprednji kot jc postavil v varstvo pred vsakovrstnimi neprilikami, proti požaru, živinski kugi in vsem drugim v gospodarstvu nepotrebnim dogodkom — »Kazansio« Mater božjo.
Iz starega očeta Katajeva je izhajala številna rodovina — devet oseb. In čeprav ne vsi
goganjki iste veje, so bili vsi kot izbrani. Sin nliar, strumen možakar, njegova dva sinova Aleksej in Peter, ki ju tudi ne potolčeš z enim udarcem. Alekseieva mlada žena Zofija: ženska kot slndkorčck. Mlada žena ima dva fantiča — staremu očetu Katnju sta že do živega prejez-dila tilnik. Komaj se pokaže v hiši. že mu sedita na ramenih in tnluskata z jezikom. Tudi stara mamica Krestju nima šc najmanjše volje, pogledati v svoj grob. Njeno opravilo je jutranja molža krav. Čez Snharjevo ženo Barbaro ne zine v vsej gornji vasi nihče slabe besede. Žena je delavna, ni godrnjava, gostoljubna...
Le nekoliko manjši je postal oče Kataj v tndnjih letih, približal se je tako rekoč zemlji.
Pleša ua glavi, no, ta je, ko da bi mu v slabi uri krava lase oblizala. Pleša se razteza od visokega čela do male jamice na tilniku. Bradica je redka kot oves ob slabi letini, oči staregu Kataja so motne kot godlja, ki jo pripravijo teletu. Irz obraza mu gleda hruškast nos. Razen tega mrazi Kataja tudi ob vročini, vendar v/.traja pri svojem:
»Kosti Jašinov leže že sto let v zemlji. Sedaj pričnite z menoj nov rod: Katajeve, in na svojem gospodarstvu ukazujem jaz.«
»Seveda, brez gospodarja je dom osirotel,« pritrjuje Snliar.
In stari Kataj ne vidi, da sc pri tem Sahar-
t'cve iu drugih ustnice raztegnejo v nasmeh, ot ne bi sedel pred njimi starec, temveč trileten pobič.
»Kakšni so ti današnji mladiči? Prej, tedaj sein oblekel mokro suknjo... in v skedenj... in udrihal s sekiro, da ee je mokrota posušila. Toda mladeniči, ti 60 kar drugačni, ti bi najraje vse delo prepustili železni stvari (vsak stroj je Kataj imenoval železno stvar) in železna stvar, ta ljudi samo poleni. Sicer pa — se je domislil — moji otroci niso kot drugi, delavni so. po meni.«
Če je včasih, ob tihih večerih, gost iz Ni-kolskega ali Alaja, ki je pri Katajevih prenočeval, spravil pogovor na kakega srečneža, je Kataj odkimal in nestrpno godrnjal:
»Ah, kajl Čemu bi bili nevoščljivi? Saj prihaja vse le od delo. Ni da bi samo smetano posnemali. Zakaj ne bi privoščili? Če emo nekdaj ...«
Pri takih prilikah je Kataj vedno pripovedoval o mrzlici, ki je zagrabila kmete iz Alaja, Nikolskega ali Širokega, ko ie pričel gospod Sutjagin prodajati svoje gozdove na Иечпо in levo. Seveda je tega že dolgo. Leksa in Peka sta še po štirih lazila, in oči starega Kataja $e niso bile motne in v najhujšem mrazu jc letaj
okrog brez srajce. Da, Kataj se tega čusn še jasno spominja. Dobro še ve: prodaja gozda je bila določena zu pomlad in poleti je mnogo kmetov prodalo svojo domačijo do zndnjejpi žeblja, zadovoljili so se z ilmatimi kočami tn vlekli so pridobljeni denar Sutjaginu. Tudi Kataj je v tisti dobi 6C(jnal iz ograde oba konja in vso živino, izpeljal iz skednja vse leta hranjeno žito in kupil od Sutiaginu za 300 srebrnih rubljev šest desjatin na Vinaji poljani.
Jeseni so hreščale žuge in pele sekire v Sutjaginovem gozdu — stoletna drevesa so ječala in pokala, in kamor je prej še divjačina redko zašla, je sedaj mrgolelo ljudi. Tudi Kataj je tisto leto podiral s Snharjem les. Spomladi sta najela Tntare, in »plavili eo ga po reki do Sarutova ter izkopali štore.
»To ti je bilo delo!« se navdušuje Kataj. »Tako smo bili zmučeui, dn so nam bile noge trde ko drevesni štori, pa smo slekli še srajco, pljunili v roke: naprej, dečki, zvečer potegnemo kozarček žganja!... No, takrat smo bili ljudje!«
Ko so bila tla očiščena štorov, je sejni Kataj na novem polju proso, in jeseni je spravil v pločevinasto škatlo, v kateri eo imeli prej sladkor, dvesto rnbljev .
Naslednje jeseni sc je tiščala pšenico njiva ob njivi. In po štirih letih je zaše.petal Kataj Saharju na ulio:
»Drugi tisočak je žc in v skednju leži štirideset vreč pšenice.«
»Lepo, čistil si gozd, oral in štedil, kaj pa potem?« je vprašal gost.
Na to je stari oče Kataj molčal, vstal od mize, ae pred »Kozansko« naglo pokrižnl in zlezel na ležišče. Domači, zlasti K resja, so brzo pospravili posod ie z mize... kei nadaljevanje zgodbe je bilo tako, da je nepričakovano in nepredvideno završal preko Širokega vihar. Kak Sen veter je to bil in od katerih hribov je pri-
pihal, tega oče Kataj ni vedel. Nenadoma so prišli v vas tuii ljudje, govorili tuj, nerazumljiv jezik, in oni, ki so preje zajemali juho s čevlji iz ličja, so pričeli učiti stare, kako naj se življenje pravilno uredi. Polja širokega so drugače razdelili, vse so |K>stuvili na jjlavo; kupljene deleže so razkosali v proge, ludi Katajev delež na Vinaji poljani so razdelili. Kataj je dobil delež pri Smrečji soteski. Ta delček je bil izrezan iz prejšnjega Čuhljavovega isilja. Pla-kuščeva pu so premestili na polje Mitre Zdor-kina... Toda ne v enem kosu, nego v nmiih progah, raztresenih po vsej vaški posesti. Treba je bilo hoditi sedem venst od enega dela do drugegu po tujem svetil.
»To ti je zmešnjava, velika zmešnjava, moj sin... Čemu naj bo vse to?«
»To ravno je revolucija, stari,« je razlagal Sahar, »da lahko brez gospodarjev živimo. Ako bi se temu upiral, lahko prideš ob glavo, ker je to vse za ljudstvo...«
>Zn ljudstvo? Ne razumem moj sin, zakaj za ljudstvo vse na glavo postavljajo. Kako bi mi no našem polju delali! Vsi bi ga hodili gledat... In sedaj? Vsa posest je raztrgana. Ali morda misliš, da se bo Stepka Ognjev ali ta Šlenka tako epravil nad zemljo kot bi se ini? Ne, 6 poljem je taka, da ne smeš štediti grbe; ti pa —- ko se vračaš s polja, jih vidiš, kako se odevajo z zavescami, da bi jih sonce ne ožgalo in tako spe. Naj? Ne, moj sin. To so take gosposke navade... Veš, zakaj mi je stari oče tega Suljagina, goepod Evgraf, st rojil hrbet? Zato, ker sem od njegove knežje visok<wti kupil njivo. No, vzel mi jc denar in ie njivo nazaj, ta Sutjagin |wi jc vse zapravil. Sedaj bi radi njepovi sorodniki ali kdo drugi spet svet zase pridobili. Pravijo si: spustimo nadnje te bolj-šoke. Naj se ic ljudstvo ziiuni, posmvi vse nn glavo, da ga bodo uši žrle, da se bo moralo pitati z ilovico iz Koprivjega duo. In potem.
ter, svoje krvne sorodnike, svoje prijatelje in deželo, v kateri sem zrasel. Davno je tega, odkar sem vse, kar mi je bilo drago, zapustil zaradi tebe. Dovoli mi, da še enkrat vidim svoje drage, pn čeprav samo za trenotek; potem se za vedno vrnem k tebi«
Z mirnim smehljajem je odgovorila Le-
»Dobro mi je znana oblast zemlje. Človeku ni moči, da bi se z njo boril. Pojdi, nesrečnik, ukloni se človeški usodi. Pri meni si bil samo stoti del najmanjšega delca večnosti: tisoč let po človeškem štetju. Od vseh, ki si jih poznal, boš našel samo kosti.«
»Pa saj sem bil vendar le minuto pri tebi!«	,
»Pojdi, smrtnik, tn preprica.i se sam. In če hočeš potem na svetu zopet videti leta, ki so ti nevidno potekla ob meni, vdihni von] te rdeče cvetlice. In ko boš potem do'el smrt, položi tn beli cvet na svoj obraz. Pojdi v miru! Zdravstvuj!«
Čez gore in po dolinah je pogumno korakal Rostomele. In prišel jo na mesto, kjer se je še pred kratkim (tako je menil) trudil krokar, da bi si zaslužil smrt. A kje je brezno in kje skalovje? Pred njim leži ravan; prepad in skale so izginili. Tam pa na majhnem griču vidi sedeti krokarja, г glavo pod kreljutjo! Rostomele se približa ptiču in se ga dotakne. Tedaj razpade v prah tn pepel. .Zaslužil' si je bil smrt.
Rostomele je šel dalje in našel jelenove kosti, obeljene in raztresene po pesku. Njegovo rogovje se jc bilo dotaknilo neba. Dosegel je mir za svoje trpljenje.
Rostomele je hitel dalje. Hude slutnje »o mu stiskale srce.
In slednjič je prišel v svojo rojstno deželo. Da, to so bile še tiste gore in tiste doline, in reke so tekle po svojih davnih strugah. Toda vse, kar je bilo človeškega, pa ni bilo več spoznati! Tam, kjer se je nekoč razprostirala puščava, stoje zdaj mesta in vasi; tam, kjer so bili prostrani gozdovi, pojo delavni ljudje, ki orjejo in sejejo. Rostomele njihove govorice ne razume; njih obleka se mu zdi tnja.
Oh, in tam slednjič so njegove ljube gore! Rostomele pozna vsako grapo in vsak vrh. Saj je še tako nedavno kot deček hodil
po njih! A med onimi gorami, tam mora pač še biti bogato in prizadevno mesto!
Kaj se je zgodilo? Vse naokrog tišiua. Videti je samo kup kamenja, ki ga preraščata mah in bršljan. Sredi teh razvalin opazi Rostomele razpadlo cerkev ln poleg nje majhno, uborno hišo. Slaboten star duhovnik sedi pri vratih na starem nagrobnem spomeniku. Krog njega je molk. Ali je to tiho gospodstvo miru ali molk smrti?
Kakor blazen je planil Rostomele k duhovniku.
»Oče, povej mi, kje je mesto kraljice Magdane? Saj jo vendar poznaš, ali ne? Ali je še na tem svetu? Rostomele sem, tvoj bodoči vladar! Gotovo se spominjaš, kako sem šel odtod, ker se nisem hotel pokoriti smrti! Saj je bilo to šele pred kratkimi«
»Težko mi je razumeti, kar praviš, gospod. Govoriš jezik starih listin. Slišal sem legendo o n^ki kraljici Magdani iz starih časov. Pravijo, da je bila na tem kraju postavila mesto in da je imela sina, po Imenu Rostomele. Zgodovina pravi, da se je sin potepel in da je kraljica umrla. Te razvaline so nad tisoč let stare. Tako trdijo.«
Rostomele je sklonil glavo.
»O večna tajna ,Časa'! Zdi se mi, da sem še včeraj pohajal tod, objemal svojo mater, srečno in brezskrbno živel in ljubil. Pa sem vendar že davno pozabljena pripovedka, napol zamrla pravljica! Vrni se k meni, čas, ki si minil!«
Vročično je vzel rdeči cvet in pil njegov vonj.
In Rostomele je znova doživljal tisoč let, ki so bila potekla kakor minuta.
Med kamenjem, kjer je bil še pred tre-notkom stal Rostomele, ie zdaj duhovnik opazil na tleh nekako sivo gomilo, suhe kosti, ki jih je pokrivala pergamentna koža, siva od grobnega prahu. Iz tega grozljivega ,nekaj' je prihajal slaboten šepet. Duhovnik se je nagnil naprej, da bi razumel besede, ki so bile tihe ko šelest vetra v orumeneli travi.
»Pojdi, pojdi k mojemu plašču in prinesi mi belo cvetlico! Hitro, hitro, da spoznam blaženost umiranja!«
In smrt je razprostrla obe svoji krili, mir in pokoj, nad kraljevičem.
M. Јоусе:
V tretje gre rado
Ulice Kenta so ee kopale v sončnem blesku.
Ob vrtnih ograjah so se mpogibale veje kozje krvi od preobilice cvetov. Zdelo se je, da je ves kra/j omamila im umirita poletna zaspanost. Samo kukavičje kukanj« je prihajalo od nekod in kalilo tišino, a podkovani miladcevi čevlji eo dvigali cele oblake prahu in z njim nasičevali zrak.
Prišel je v vas pred Gravesendom. Skozi vas je tekla samo ena ulica, a še ta je bila kakor izumrla. Ob poti je na žarkem soncu spala mačka. Opazil je slaščičarno in v želji po medici je pritisnil na kljuko, toda vrata so bila zaklenjena.
Ko je prišel na konec vasi, se je š« enkrat Ozrl. Med vrati zadnje hiše je stalo dekle v pestri volneni obleki, a plavi lasje so se ji lesketali v soncu kakor zlato. Zamahnila mu je z roko v pozdrav in on ji je odvrnil ter za trenotek postal, dokler se mu slika ni za vedno vtisnila v dušo Tedai je obrnil hrbet Gravesendu in zakoračil odločno prot. u.onju.
Deset let truda im veselja, ki spremlja mornarsko življenje, je napravilo iz mladeniča krepkega moža rdečih lic in svetlih oči. Pet let je prebil na avstralski obali. In tam bi bil nemara tudi ostal, ko ne bi bil doživel nekaj nenavadnega. Ko se je nekoč izkrcal na nekem otoku blizu Queene-landa in se preril skozi obalno grmovije, se je nenadoma znašel na jasi. Sredi jase se je nad drevesnim štorom košati! bujen grm kozje krvi, okrajen e težkimi cvetovi. Sladki, omamni vonj ga je •pomnil na Kent in mu pričaral pred oči sladko podobo dekleta v pestri obleki. In zazdela se mu je najlepša na svetu. Zdaj se mu ie iznenada posvetilo v glavi, zakai je bil vse doslej vzlic vsei dobri jedi in pijači nezadovoljen. S prvo ladio, ki je odplula na Angleško, je odpotoval v rodni kraj.
Bil je po vsej priliki še miljo od Gravescnda ln že je legal prvi mrak, ko so se mu oči privadile na somrak in je spoznal ženo, ki mu je stregla. Bila je ona. Deset let vaškega življenja jo je okrepilo m domala izbrisalo prejšnjo neinoet. Vendar fe to prav gotovo bfla ona.
»Ali se spominjaš,« ji dč morma/r, »nekega popoldneva pred desetimi leti, ko si stala na pra-
ko ne bodo več zinili, potem pa nazaj s svetom ▼ gosposke roke. Tako je, moj sin, zanesi se na to.«
In ko je čul. da boljševiki jemljejo žito, je pozval zvečer Saharja na stran in šepetal:
»Si slišal, moj sin? Kmetom jemljeio žito, : njihovo kri... No, sem govoril prav ali ne?« j
To noč so na lahko škripala tuja vozila na ; Katajevem dvorišču. To jutro je bilo čuti tatarsko govorico, in iz skednja se je zlivala v vozove mastna pšenica.
»Dvajset rubljev za vrečo? Kaj, dvajset? O takih cenah še živ dan nisem slišal,« — je šepetal Kataj — »dvajset rubljev? Le kje dobe toliko denarja ti Tatari? Kdo neki jim plača za žito dvajset rubljev? In ti, moj sin, nc delaj sc tako... sedaj imamo že tri tisoč rubljev... 8 tremi tisoči že lahko držimo roke križem...«
Dnevi in leta so tekla. Dolgotrajna, Kataju nerazumljiva. Kmetje «to se vozili na polje, ne-nama/ana kolesa so škripala. Pa so jih namazali kmetje z maslom, pili čaj k posušenim bučam, hodili, sive postave, v doma tkanem platnu.
V kotu kamre je Kataj skrivaj šušljnl s panirčki. Z oslinjenimi prsti je prešteval papirnate krpe. Nato je zamazal pločevinasto ikatlo z ilovico in položil kamen nanjo. Založil je ves kot s staro šaro. in prišel vsak dan pogledat, ni li morda tuja roka raztrgala pajče-vine v kotu.
»Poslušaj, očka.« ga je včasih skušal Sahar pregovoriti, »kupi vendar kaj za ta denar... no. vsaj telička nli kaj!«
»Telička, za tri tisoč? Kaj govoriš, moj sin, ali hočeš kupiti zlatega telička?«
»Toda oče, nikar ee ne pretvarjaj,« se je razjezil Sahar, »saj vendar veš, da je denar sedaj ob vso ccno. Ta Škatla žveplenk stane vto rubljev«	.
»Kajf Že vetrn, moj sm, že vem.« Kataj je položil ant ob шш. »ie vem. Ta. Mklobček. moL
(ju in z roko zamahnila mladeniču, ki ie šel skozi vas?«
»Ne morem reči, da bi kaij vedela o tem,« odvrne ona.
»Prepričan sem, da si to bila ti,« pravi mornar. »In zdaj sem prišel iz Avstralije, da te poročim ... No ... ali ti je prav ?«
»Zamudil si, mornar... saj si, kakor vidim, mornar?«
Pritrdil je z glavo.
»Zamudil si za celih pet let. Jjmmy, 1cje ei. ..« Ko je zaklicala glasneje, je pri capljal iz sosednje sobe otroček.
»Moj,« dč žena kratko.	'»
»To pivo je dobro,« pravi mornar, »v Avstraliji ni takega. Škoda, ker mislim, da pojdem spet tja. Do svidenja!«
»Do svidenja, mornar!«
Petmaist in deset je petindvajset in še petnajst je štirideset, im človek s štiridesetimi leti je dovolj pameten. Dovolj star, a še zmerom ne toliko, da ne bi mogel sanjariti. Na obali Queenslanda je mornar zaslužil dovolj, da bi si mogel na Angleškem kupiti gostilno. Doma so mu bili pomrli vsi znanci in prijatelji. Mislil pa je na ženo, ki jo je bil pred petnajstimi leti videl v Kentu, in ker je bilo to edino bitje, katero je poznal, je morala njegova gostilna biti v Kentu. In tako je hladnega zimskega večera prihajal od Gravesenda, dokler ga niso veselo pozdravile luči znane gostilne. Pospešil je korak, stopil do vrat in jih odprl. V gostilni je bil hrup, štirje popolnoma pijani moški so se prepirali med seboj in ko jih je žena iz točilnice opomnila, da naj gredo, so ji odgovorili z dvoumnimi besedami. Pol minute kasneje jih je mornar že zmetal na cesto. Zaprl je za njimi vrata in stopil k blagajni,
»Oh, kaj si to ti?« j« vprašala žena. »Jaz,« d k mornar. »Kupil bi rad kako gostilno. Ali veš za katero?«
»No ... im kaj pa manjka le-tej?« vpraša žena
ti sin moje krvi, tu bi nas spet radi opeharili. Svet so raznesli v štiri vetrove, žito zvozili iz skednjev — sedaj je denar na vrsti. Sedaj naj bi zletel denar skozi dimnik, oni sami pa, oni gotovo polagajo kopejko h kopejki. Pravijo si: neumnemu kmetu lahko nasuiemo peska v oči. Saj je neumen ko tele. Počakati hočemo, moj sin, počakati... potem bomo kupili za tri tisoč njivo, pa kakšno njivo, in si nabavili cel kup panjev.«
Odslej ni stari oče Kataj o tem z nikomur več spregovoril besede. Ostarel je nad tem. Ko je videl, da so s takimi papirčki, kot so ležali pri njem v kamri pod šaro, nalepljene pri kovaču Nikiti vse stene izbe — se je vdal. Kupil ie pri Petjku Kudejarovu svoji ženi par čevljev, da, dal je zanje celo cel svež hleb povrh. To se pravi, za kruh mu je čevljar vračunal dva milijona in tri tisoč so bili tako rekoč nameček... ker, ko je Petjka dobil za čevlje kruh in tri tisoč rubljev, je stopil na ulico, zagnal »carske rublje« v zrak in vpil:
»Glejte, to je Kntoj vse svoje življenje nagrabil! In jaz to takole zavržen)!«
Da, kako bi se o taki stvari govorilo, saj se že ob sami misli človeku ves drob obrne. Tudi sedaj — Kataj leži na klopi ob peči — na pragu stoje s konico ob konici čevl ji stare matere. Nn enem je podplat popustil in se mu reži v lice. Izpod podplata škili vloga iz brezovega lubja.
»Ta pes,« tiho godrnja Kataj, »ko bi dal vsaj nravi usnjen podplat, pa ne kar brezovega ličja.« Vzdihnil je in vstal s klopi.
Jutro ie. Kmalu bo poldne, kmalu jutri — kmalu IkmIo binkošti. Izba je prazna.
»Vsi eo na delu, jaz pa tod nolegam.« Kataj dobro vp, da Snhar šc ni pozahil treh tisočakov. Ve tudi, da je konec njegove oblasti v hiši, odkar jc kupil čevlje: če se nad kom zadere, ne napravi to nikakega vtisa ... pozabijo po-
»Gotovo jih je še elaibših. Kaj bi rada prodala?«
»Rada ba, ker mi je mož umrl, а otroci eo odrasli in odšli...«
Podoba je bilo, da ji gre na jok.
Mornar jo je premeril od vrha do tal. Se zime-rom je biila čedna. Obraz ji ni bil več dražesteo, zato pa raizborit. Videl pa je, da ima dvoje pridnih rok.
»Kupim,« je rekeL
»Potem bolje dame« ko jutri. Morem se takoi izseliti, če želiš.«
»Oo, tega pa za nič ne,« ji je hitro segel v besedo. »J_emJjem vse, kakor je in stoji im ima svojo vrednost, vee — adi nič.«
»Gotovo misliš obrt, kaj ne?« vpraša ona.
»Da, obrt,« dč on, »prstan pa kupim jutri.«
Žena vstane izza blagajne.
»Daj, stopi sem k peči,« dč. »Skuham ti vrot grog; zdi se, da je zunaj hud mraz..«
Kurenčhuva Neška ma tud beseda
Člouk pa res nkol prou na ve, pr čim, de je. Kene, keder se gre za kašna pu-lilična kepčija, stcli-čejo gespudi kumfe-renca, tle al pa tam, kokr jm koit kaže in de ni nubeiunu preveč ud rok. Tam se usedejo lepu ukul kašne s šriftam in drugem za čluvešk žiulejne putrebnem rčmi ublužene zelene mize — praujo, miza more bt zelena pr takeh rčeh. No, pa se začnejo med .... , , , x saba lepu puguvar-jat, kuku b se dal tu pa tu uštimat, de b biu za use io na use plati prou. Ked.r se enkat uglihaja in če na pride du kašnga špetera, dubi pa usak en dragucen naliun peru, de lohka z nim pudpiše tist, kar sa sklenil. Tiste dragucenc na liane peresa pa usak sojga utakne fepu u varžet, de ga ma za spumin in pa, de ga ma zmeri pr rukah, če je treba kerkat spet kej druzga pudpisat. Sevede, člouk nej pol šnofa, kua u nazadne iz tega use vn pršlu.
Kukr se men zdi, pa take z dragucenem peresem pudpisane rči nkol prou dobr na d.ržeja. Že pride kej tacga uinee, de se use skp pufrtič. Sevede, pol morja pa znou.ga začet. Za kua pa ne, sej maja cajt, trplejna pa tudi ni pr tem pusebnga.
Vite, na kmeteh je pa spet drgač. Tam pa uprauja use kar brez draguceneh naliuneh peres. Če dva kmeta z,glihata za kašnga vola, plu-neta u roka, de mal čofne, keder s udarta u roke, pa je kupčija fertik. In tu drži, ket tat briča. No, pol pa stopta še mal u kašna štarija na likof, de kepčija za putreba zalijeta in vou je ud tistga, ke ga je plaču.
Tu je pameten, a ne? Kua je treba draguceneh naliuneh peres in ush tisteh ceremoni, ke čluveka sam zmešaja, de nazadne res na ve, a je mandelc al babca. Jest mislem, de mož- i beseda zmeri bi drži, ket ta narbl dragucen ' naliun peru. Sevede, mal likofa mora že tud bt. Ampak šele pol, ke je use uštiman iin kepčija
sklenena. Preh pa Buh var, ke je navarn, de ua pride du kašneh liumati in kumplikaci.
Jest mislem, de ni prou pameten, če b se eden pred kašna kepčija, al pu duguvarjajuam z alkuholam trakti.ru, ke jo lohka pu.lom, de sam na ve kuku in kdaj. Alkohol b biu pu mojeh misleh prpuručliu sani takem, ke kašne shode al kašne druge zburuvajna sklicujejo. Za te je clu dobr, če se ga preh mal nažajfaja, de sa mal bi kurajžen. Prou za prou pu u peru vrst zatu, de pol saj resnica guvarejo, ue pa kašn flonc, ke sam u vine je resnica, kokr prau že naš star pregovor. Kašn vin je bi prpuručliu, tu je pa pustranska reč, ke resnica je u usakmu vine. Sevede cvička, ke je bi švoli, je treba mal več. Štajerca, ke rase tam ukul Lutumera, je pa kmal zadost. Sam šmarnce pa nkar. Šmarnca je pa prou za prou sam gft. U šmarne je tulk resnice, da ja člouk kar tešku prenese. Pn čluveka pu šmarne tud rada glava buli. Večkat pa tud še kaj druzga. Še špetau ma dostkat s takmu za upraut, ke se šmarnce napije. Astn zatu šmarnce nkar.
Soer pa jest glih nubenga na silem, de more tku nardit, kokr mu jest prpuročam. Toja glava, toj svet, prauma. Jest tud tku praum. Za pu-skust je holt. In jest mam že ud nekdej to navada, de use puskusem, kar m kdu svetje.
Puglejte! Še ni douh tega, ke se m je neredu na ta desn nog, glih na mazince en kuri uku, pauc m je pa u zelju. Jest sm stupdla prec u bulniška blagajna in dohtar m je zapisu, ke sm mu putužila soje bulečine, ena flašca rici-nuzuga vola. Jest sm scer mal iz glava puma-jala, ke še nkol nism slišala, de b biu ricinuzu vole dobr za kurje učesa, al pu za ozeblina. Pa sni s mislela: dohtari že vejo. In sm cela flaša kar eksala. Tku, de če b biu ricinuzu vole res dobr za kurje učesa udpraulat, b mogu moj kuri uku ta nar mn en kiluineter deleč iz mazinca vn skočt. No, pa ni. Kuri uku in uzeblina mam še dons na ta deen nog. Zdej se m je pa začeu delat še na ta leu nog. Pa uzeblina tud. Sevede, ricinuzu vole je mou use druge pusledice. No, pa sej veste kašne, kua b vam praula. Jest sm s pa naprej uzela, de na um nkol več ricinuzu ga vola not jemala, pa če se m prou na sred nusa al pa magari na jezik kuri uku nardi. Ud zdej zanaprej se um raj cvička držala, če prou na um shodu sklicvala.
K. N.
Sah
Koncem aprjla se bo začel v Budimpešti internacionalni turnir, na katerem bodo igrali Njem-covič, Spielmann, Grunleld, Flohr, dr. Tartakower, Stoltz im vsi pomembnejši madjarski mojstri. Kot se razvidi iz liste udeležencev, bo ta turnir zelo močan. Po tem turnirju se l>o vršili, kot smo ie poročali, velik tupiir na Semmeringu in potem pa turnir v Ziirichu, kjer bosta mogoče že igrala Aljehin in Bogoljubov. Največji turnir pa bo septembra v Moskvi, ki bo imel najbrže preko dvajset udeležencev. Ta turnir nam bo pokazal, koliko je ruski šah po vojni napredoval.
Aljehin in Bogoljubov sta začela igrati mateh 1. aprila v Baden-Badenu, kjer sta odigrala tri partije. V prvi partiji je Aljehin izbral zelo riskamt-no otvoritev in je polagoma prišel v izgubljeno pozicijo. Toda Bogoljubov je za prvih šestnajst potez porabil zelo m/nogo časa in potem v časovni stiski ni našel pravega nadaljevanja, tako da je samo remiziral. Drugo partijo je Aljehin dobil in tretja je pa po mirni igri končala remis. Danes prinašamo drugo partijo, v kateri je Aljehin zmagal.
Dr. A. Aljehin i E. Bogoljubov.
1. d2—d4, Sg8—16. 2. c2—c4, c7—c6 (Bogoljubov hoče igrati slovansko obrambo damskega gambita). 3. Sbl—c3 (mnogi smatrajo za močneje, počakati z razvojem tega skakača in igrati preje SI3, e3 in Ld3, da črni ne more igrati meramske
staviti ga na častno mesto... In Kotajevu se zdi: ko bi sc le spotaknil, takoj bi ga udaril žgoč Saharjev očitek kot bič v obraz. »Stari pes,« bi morda dejal, »kaj smo zato v gozdu kri in vodo potili? Toliko truda. Za par čevljev? Tu jih imaš!« bo pokazal z prstom nanje.
Sunkoma se Kataj dvigne in odide, drsajoč z bosimi nogami po lesenem podu, na dvorišče.
Hiše dremljeio v soparni vročini in zdi sc, da se zibljejo. Na dvorišču ležita v mlaki lisasta prešiča in od reke se čuje vpitje in pljuskanje otrok, igrajočih se v vodi.
»Ličja si moramo priskrbeti,« sklene, »Sa-harjevi čevlji že razpadajo in tudi Leksini in Pckini niso več celi...«
Potegne vrv izza peči, si jo vrže preko suhega, koščenega ramena in stopa počasnih korakov čez sadovnjak proti lipovemu logu.
Laviizarjeve Smarnice:
Marijina Božja pota v Evropi. Druga knjiga. 164 strani, vezano v celo platno 35 Din. Gotovo se še vsak ljubitelj šmarničnih pobožnosti prav dobro spominja prve knjige »Marijina Božja pota v Evropi«, saj ie bilo po njej veliko povpraševanja še, ko ie bila popolnoma razprodana. Za letošnji maj-nik je poklonil avtor drugi del te knjige Majniški kraljici. Zopet nas vodi na niena božja pota, in sicer opisuje 16 slovenskih in 15 v drugih deželah Evrope. Knjigo vsakomur prav toplo priporočamo, zlasti gg. duhovnikom, kot šmarnično berilo. Dobi in naroča se pri
H. N i č m a n , Ljubljana, Kopitarjeva uL 2.
vaiijante), d7—d5. 4. e2—еЗ, e7—еб. 5. Lfl—d3. Sb8_d7. 6. Sgl—13, d5Xc4. (To je takozva/na me-ranska obramba damskega gambita, katero je prvi igral Rubinsterin v Meramu 1. 1924.) 7. Ld3Xc4, b7—b5. 8. Lc4—d3, a7—a6. 9. ft—O (preje <o na tem mestu igrali vedno e3—e4, danes pa velja
Bogoljubovo nadaljevanje 9. 0—0 im po c6_c5, «2
—a4! za najmočnejše.), c6—c5. 10. a2—a4! (S to potezo si osvoji beli polje c4.) b5—<b4. 11. Sc3—e4, Lc8—b7. 12. Se4—d2 (Zelo lep manever! Skakača menjati ne bi imelo smisla, ker bo na c4 stal zelo močno.) LI8—el. 13. a4—a5 (Aljehin blokira črno damsko krilo, ker hoče napasti na centralnih linijah.) 0—0. 14. Sd2—c4, Dd8—c7 (Bogoljubov ima zelo globoko koncepcijo. Z napadom na točko h2 hoče oslabiti Aljefeinoivo obrambo točke d4.) 15 Ddl—e2, Sf6—g4 (Preti LXf3 im izsili naslednjo AJijehinovo potezo.). 16. e3—e4, c5Xd4. (črni ie dosegel svoj cilj. Pešec d4 je padel.) 17. h2—h3, Sg4—e5. (V poštev bi prišlo tudi Sg4—f6.) 18. Sf3 Xe5, Sd7Xe5. 19. Lcl-f4, Le7—d6. 20. Lf4Xe5, Ld6Xe5. 21. Sc4—b6 (Aljehin ima pešca manj, ima pa zato pozicijsko prednost.) Ta8—a7. 22. Tal—cl, Dc7—d6. 23. Tel—c4, 17—f5? (To je prenagle no. Botlje bi bilo preje Le5—f4, da ne bi prišlo do neprijetne vezave, kot v partiji.) 24. e4Xf5, «:6Xf5. 25. Tfl—el (Beli hoče meinijati dame, ker je črni prišel do nevarnega napada.) Dd6—g6. 26. f2—13, Tf8—e8. (Bogoljubov vidi, da je po menjavi dam izgubljen 'm žrtvuie liguro, kar pa se izkaže /.a nekorektno.) 27. 13—f4l, Dg6—g3. 28. I4Xe5, Te8 Xe5. (Položaj izgleda za belega izredno nevaren, toda z naslednjo potezo se pa vse preobrne.) 29. Tc4—c8 + l, Kg8—17. (Na LXc8 bi odločilo DXe5.l 30. De2—h5+, g7—g6. 31. Dh5Xh7-f, Kf7—16. 32. Tc8—18 + , Kf6—g5 33 h3—h4+, Kg5—14. 34. Dh7 —h6+, g6—g5. 35. Tf8Xf5l (S tem Aljehin napravi energičen konec.), Te5Xf5. 36. Dh6—Л6+, Kf4— g4. 37. Ld3Xf5+ m Bogoljubov se j« vdal, ker je mat ali pa izgubi damo.
Problem M. 14.
P. A. Orlimomt.
Beli: Kal, Lb5, Sd5, P-. d2, еЗ, b4 (6 figur).
abcdefgh
	■						
ЦЈ	i			B			
	S	B					
H	Ž	B		B			
			m	i	e		m
ЈЈј		Ш		B			
1					e		fn
		■		■			
( tf h
Črni: Ka8, Ta7, b8, Sa6, cfl, P : a2, b6, b7, e4 (9 £&).
Mat v treh potezah.
Uganil fe. >Ali mi veš povedati, v kateri tekočini se zlato naiboli hitro topi?« — »V alko-
UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE!
MILO ZA ZOBE
JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUGA ZOBNA PASTA
Voistlcusite!
POIZKUSNA ŠKATLA
3-
DIN
Za slare za-1 рШспе rane
na nogali (uIcum cruris). Po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah je dokazano, da
FITONIN
jjP" ■ ■ ■»вм a ^ *'
zanesljivo in sigurno zaceli tudi najstarejše kronične rane.
Steklenica 20 Din \ lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din.
Poučno knjižico šl 15 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. z. Zagreb t-78.
Beg.pod Sp. ur. 1281 od 38. VII. lffi.

Javna zahvalo
KARITAS
ml je po smrti moža, ki »e je smrtno ponesrečil v tovarni K. I. D. na Jesenicah, takoj Izplačala dvojno zaverovano vsoto. Zavarovanje je trajalo komaj 6 mesecev. Zavarovanju KARITAS se Iskreno zahvaljujem ter ga vsem priporočam kol pošteno jn popolnoma varno zavarovanje. Jesenice, 7. aprile 1934.
Repinc Terezije, 1. r
Naročajte .Slovenca'!
камивдшннпнмкашаоашвивпмвшнипп
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. •Domoljuba* in »Bogoljuba«, naročate inserate m dobite razne iniormaciie. — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do doI I popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030.

Klobuke za bfrmance
in botre dobite najcenejše samo pri Eliza LORBEK, Maribor. Vetrlnjska 5
7Д ftBDVVIf^ vence, obleke in svilo fcM D8KI IV/ poceni dobite т
Trpinovem bazarju, Maribor
Vetrinjska ulica 15

S818&S
ZAHVALA
Ob težki in prezgodnji izgubi našega nepozabnega in dobrega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda	,
FRANCA ŽUŽE
davčnega upravitelja v p. in hišnega posestnika
ee zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in nas tolažili ▼ najtežjih urah bolesti.
Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so rajnkega obiskovali v dolgih dneh njegove bolezni in mu lajšali gorje, zdravniku g. dr. Flajsu za njegov požrtvovalni trud, čč. duhovščini za tolažbo v zadnji uri m za spremstvo na zaanji poti, posebno mariborskemu stolnemu proštu mil. g. dr. Maksu Vraberju, ki je vodil pogreb in blagoslovil zemske ostanke pokojnega, kakor tudi za njegove tolažilne basede ob odprtem grobu, pevskemu zboru za prekrasno petje doma in pri grobu. Nadalje se zahvaljujemo njegovim stanovskim tovarišem za obilno spremstvo pri pogrebu, vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu prihiteli, da se še zadnjič poslove od njega. Najiskrenejša zahvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem tistim, kd so nam stali te dni na kakršenkoli način ob strani in nam bili v uteho.
Vsem skupaj za njihov trud in tolažbo: Bog plačaj)
Celje-2alec, dne 14. aprila 1934.
Žalujoči ostali.
»♦	»>♦ »*< > e i
Vse za

Vam nudi v krasni izbiri velik divot katalog s 150 stranmi originalnih slik blaga.
Naročite takoi katalog
dobite ga brezplačno
'ШД20Г/
Zagteb.

Industrijsko podjetje išče
400.000 do 500.000 Din posojila
v gotovini proti primernim obrestim. Varnost absolutno zajamčena. Točne ponudbe pod »Sigurna varnost« 4269 upravi »Slov.«.
Prevzeli smo
zastopstvo
svetovne tovarne pnevmatike
DVNLOP
RUBBER CO. Ltd.
LONDON-BinniNeiMNt
ter ee priporočamo vsem avto-mobilistom in motociklistom. — Predvsem pa opozarjamo na novo pridobitev „DUNLOP — SUPRA — BALLON-gume", ki jo dobavimo v vseh dimenzijah. Speoljalno jekleno kolo in to žičnatb — gratis!
Z veiespoštovanjem
Viktor KocbeK - машлто
Tyrševa (Dunajska) cesta št. 23
ШШ m EMLffllj
Svetovno znmnho lomil za Kakovosti
ddnlcp
tovorne:
ANGLEŠKA:
BIRMINGHAM NEMČIJA:
HANAU FRANCIJA:
PARIŠ • MONTLUCON AMERIKA:
BUFFALO USA AVSTRALIJA:
MELBOURNE JAPONSKA:
KOBE INDIJA:
Lastne plantaže bombaža EGIPET:
Lastne plantaže kavčuka
Vsahl dve sekundi -ena avio-gumo?
Bluze, ofrošfce paašfce
ter ose orste oblek od na/cene/še do najfinejše Izdelaoo o modnih pastelnih baroah dobite pri znani turdkl
DELIH AH & VELEPlC
sedaj tudi šelenburgova ulica stev. 6 poleg Glavne pošte. Istotam se sprejemajo vsa druga naročila
OBLASTVENO KONCESIJONIKANA
strojnotehnlcna pisarna
ING. BORŠTNAR, LJUBLJANA, ZG. ŠIŠKA 210
prevzema opremo turbinskih, mlinskih, žaginih, sušilnih, transportnih invalidnih naprav po predloženih načrtih, vodi instalacije ter montaže, posreduje pri kupoprodaji strojov in tehničnih potrebščin ter vrši slične strojnoteliničnc posle jx> konkurenčnih cenah
Vse vrste manufakturno blago kupite najceneje pri tvrdki NARODNI MAGACIN
LJUBLJANA
MESTNI TRG 17
Lndvik Ganghofor:	64
Samostanski lovec
Sprevod je obetal, nadškof se je vzpel na stopnice oltarja, postavljenega pod milini nebom, petje je utihnilo, trobente in rožniioe so umolknile, zvo-njenje je iznenada prenehalo, sveta tišina je zavladala po trgu, žarečeni od barv, srebra, zlata in solnca. Tedaj so zaoingljali zvončki, zavalovali so oblaki kadila, monštranca se je dvignila, ves narod se je zgrudil na kolena in na vsake od po-božnosti in svete vdanosti polne prsi je trikrat potrkala drhteča pest: »Mea culpa, inea culpa, mea maxima culpa I <
Trenotek — in spet je bilo vse samo gibanje in valovanje, petje in godba, šum in zvonjenje, blesk in odsev ...
Nebo je že odšlo mimo Cence, pa je bilo še na pretek vsega, da je gledala in strmela. Prišli so krasno oblečeni plemenitaši in plemkinje v dolgi, dolgi vrsti, potem spet menihi in duhovni, pojoči dečki in dekleta, in potem ...
Vroče je presunilo Cencino srce, žarečih oči je zastrmela v sprevod.
»To so kanonisinje,« je dejala ženska ob njeni strani, »in plemenite gospodično!«
Spredaj je šla prednica s šestimi sestrami v preprostih modrih oblekah; bele oglavnice so jim senčile blede lica, ob pasu so nosile rožne vence iz rdedih korald. Njim je sledila, šetajoči rožni gredi podobna, cvetoča skupina deklet, vse oblečene enako v bele, ropate obleke; razgaljena ramena ln roke jim je kriln nežno tenčica, v razpuščenih laseh so nosile venčiče iz belih rož.
In od lepih najlepše, šest po številu, so nn dehtečem podstavku nosile ljubko Marijino podobo.
Na eni izmed teh nosilk so se ostrmele Cen-cine oči. Ko ie bilo nosilo že mimo nje, se je zdrz-
nila, kakor bi se bila prebudila iz omotice. S komolci se je presuvala iz lega klobčiča ljudi ven v prosto ulico.
Sprevod se je okrenil in se vil zopet ob sebi nazaj. Nastala je huda gneča, tako da se nikomur ni zdelo čudno, ako so neko radovedno kmečko dekle zrinili skoro v sredo med mlade plemkinje. Čisto od blizu je pogledala Cenca v obruz Marijine nosilke, ki je vroče zardela v svoja upadla lica. »Ali me poznaš?« je prišepnila Cenca, ko so na čelu sprevoda piskale trobente in pele rožnice.
»Ali me poznaš, Gitka?« je ponovila. . Prišla sem zaradi tebe. Uiti moraš iz samostana! Še da-neal Čakala te. bom pred samostanskimi vrati... ves dan... in če bo moralo bili, vso noč. Priti pa moraš... moraš... Hajmo umiral«
Komaj jo Cenca dogovorilo, ko jo je mestni stražar nenežno sunil nazaj v gnečo ljudi.
Sprevod se je ustavil. Ena izmed nosilk Marijinega kipa je omedlela, in ko se je sesedala, so bližnja dekleta le s težavo še preprcčiki, da ni padla na tla tudi sveta podoba.
»In zdaj jo je po vrh še prekucnila!« je za-nirmrala Cenoa, dočim je stegovala radovedno vrat, da bi bolje videla. »Ta scartana stvar! In prav nanjo se obesi tuk fant!« Skoro škodoželjnost ji je zabliskala iz oči, ko je videla, kako sta dve kano-nisinji podprli Gitko in jo odvedli iz sprevoda.
Prošla jo še cela ura, da je slavnost minila in gneča pojenjala. Od ulice do ulioe je Cenca spraševala po domu kanonisinj. In potem se je stisnila ob oglu in čakala, da so se kanonisinje vrnile s svojimi gojenkami v samostan. Gitko ni bilo zraven. Sestri sta jo bili pospremili domov že prej in jo spravili v posteljo; omedlevico so pripisali na rovoš prahu in vročini in so menili, da zaradi slabosti ne odgovori na nobeno vprašanje. Ničemur se ni upirala, vdano je jemala zdravilne kapljice, ki so jih ji dajale — in je ležala v svolem
gnezdecu s sestro postrežnico ob postelji, in tesnobno strmela v praznino. Pač ji je najprej prišlo na misel, da bi na kolenih z dvignjenimi rokami začela prositi: »Pustite me domov!« Toda to je od dneva, ko so jo pripeljali v samostan, že stokrat zaman storila. Morala je molčati in čakati na ugoden trenotek za pobeg; saj je že davno prej vse izumila, kako bo ušla, toda vedno ji je zmanjkalo poguma za to. Ali zdaj mora proč, mora. »Hajmo umira«; beseda bi ji dala dovolj moči, da bi se prebila tudi skozi ogenj in vodo.
»llajmo urnim!« Vedno in neprestano ji je 1 zvenela samo ta grozna vest v ušesih. Kakor kla-i diivo ji je bilo srce, če tudi ji je kri ledonela v j žilah. »Hajmo umira U Mar se ni pozdravil? Ali jo j gospod Henrik lagal, ko ji je bil poslal to vest, I prvo in edino veselje, ki ga je bila deležna med ! temnimi, vse njeno življenjsko veselje gonobečimi zidovi? Ali se je Hajmu rana spet odprla? Ali ga je morda zadela nova nesreča? Morda je padel na svojih nevarnih potih? Ali pa gn je napadel kak divji lovec ali krvoločna zver? Strašni prividi so ji vstajali pred očmi in iz vsakega je odmeval tožen glas: »Hajmo umira! Hajmo umira!«
Vesel vrišč jo je zmotil v njenih mukotrpnih mislih. Kakih dvajset deklic je prihrumelo v spalnico, da bi ae preoblekle in se očistile od cestnega prahu. Ob vseh stenah so stale bele postelje, poleg vsake ozko omara; sredino dvorane je zasegal ogromen umivalnik, podoben lijaku in nn znotraj obit s svetlečim se bakrom; vsenaokoli na širokem robu je bilo za vsako dekle pripravljen vtč z vodo. Pokazal.-! sc jo ljubko vesela slika, ko so se vsa ta dekleta z razpletenimi kitami, v kratkih spodnjicah in z golimi rokami in rameni gnetla okoli umivalnike, ščebetala in vreščala, smejala se in hihetala, se z vodo škropila in brodila po njej, da so se jim svetilo oči in gorela lica — in poleg niih v blazinah bleda in nema Gitka /. jedkim
strahom v vsakem pogledu, v vsakem utripu srci drhteč strah in vroče hrepenenje ...
Skozi ves dmn je bila Gitka morda komai Četrt urice sama; saj je imela toliko prijateljic, kolikor mladih deklet jo kril dom kanonisinj. Spočetka so vse druge plašno, neokretno dekle pač prezirale, se ji [x>smehovale in jo dražile zaradi njenega kmečkega govora, plašnega vedenja in večnih solz. Toda tajna, ki je obdajala malo Brigito von Dorfen, je dražila njih radoznalost, njena tiha, sanjava otožnost je budila v njih sočutje, in končno je Git-kina naravna dražest premagala tudi najupomejSe teh mladih dekliških src. Sprejemala pa je vse prijateljske nežnosti kot nekaj vsiljenega; živela je le samo v sebi, in tako ji je bilo vse, kar jo je obdajalo, danes prav lako tuje in moreče, kakor ji je bilo že prvi dan. Njej sami se je zdelo, dn proti svoji volji igra v nekaki pustni burki vlogo začarane princese. In fe je sedaj zaradi ilajma v strahu in trepetu drhtela uri nasproti, ki nnj ji omogoči pobeg, se je v vso njeno tesnobno muko vendarle mešalo tudi olajšanje, tolažeč občutek njenega odrešenja iz teh strašnih zidov.
Ko se je zmračilo, je ostala Gitkn za čas večerje v refektoriju kake pol lire sama. Tresoč« se je vstala in se opravila v obleko, ki je ležala še na stolu [Hileg postelje: v belo, izrewmo vleftko hi rumone šolničke. Plašček, ki ga je vzela iz omare, je skrila pod vzglavje. Tako oblečena je spet legla.
Potem so prišli trenotki morečega strahu; kajti komaj se je 7. odejo pokrila pnav do brade, ji je strežnica prinesla večerjo. Najprej jo Gitka hlinila spanje; ko jo je sestra prebudila, je jecljala in v solzah zatrjevala, da ni niti »majčkeno« lačna — kajti za jed bi se morala skloniti kvišku in se s tem izdati, da leži oblečena v postelji. Sestra je i odšin, pn se je takoj prikazale nova ne»\mio«t: prišla je mati prednica, da bi pogledala po Gitki-neni zdravju.
Straa M.
đuo ЈГТ5. 4yi'Uit tflM,
Bter. 88.
V malih oglasih velje vsaka beseda Din 1*—; JenHovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjii znesek sa mali oglas Din 1Г—. Mali oglasi m plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega Enačaja и račune ettokolonska, S n visoka p««faa iTftfce po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
Gospodinje, obrtniki
ne zamudite ugodne prilike!
Samo do 201, m. velika odprodaja blaga
l>ri	_
STANKO FL0R3ANCIC
trgovina z železnino - Sv. Petra e. 35 Vzamem v račun tudi hranilne knjižice
V 4* 4»
Tudi Vaš.4 obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično Sstiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip ftalnka — Svetlolikalnica
Ili
"V
Mati išče
Za 16 letno hčerko službo kot pomoč gospodinji, po možnosti s plačo. Naslov v upravi »Slov.« pod It 4177.	(a)
Mlad šofer ._,„, veeh popravil išče ■tažb« k osebnemu ali fcyrom«[r»a svtu. Naslov ▼ upr«« »Slovenca« pod •t 3804._1»)
Želim službo
pri dobri krščanski družini Stara sem 39 let; mam vsa poljska in gospodinjska dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 4189._M
Grem za gospodinjo
na deželo k boljši katoliški družini ali v gostilno. Imam nekaj gotovine. Vajena sem vseh gospodinjskih in poljskih del. Ponudbe pod »Poštena in takoj« upravi »Slovenca« Maribor.	(a)
Absolvent
strojne delavske šole, izprašan strojnik, ključavničar, prost vojaščine, išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4157._(a)
Mladenič
priden, pošten, išče službo hlapca, najraje v Ljubljani in okolici Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zelo delaven« št. 4152. a
Kmečki fant
pridan, pošten, nekadilec, z dobrimi spričevali, išče stalno mesto. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4151._(a)
Mesto konj. hlapca
Iščem Nastopim takoj ali prvega maja. Brunčič, Ba-binci, Ljutomer.	la)
Dekle
močno ln pošteno, vajeno trgovine in vseh hišnih del, išče službo pri kaki boljši družini Nastop takoj. Prijavi pošljite na: Osnovna šola, Primskovo pri Litiji.	(a)
Hlapec
priden, pošten, zmožen samostojno voditi kmetijo, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod И. 40821_(ž)
Starejša oseba
H zna dobro kuhati in fivati ter sploh vsa gospodinjska dela, išče sln-ibn na Štajerskem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4086._(a)
Kmečki fant
vaten konj in poljedelstva. zmožen vsakega dela - :!eli stalnega mesta pri dobrem gospodarju -zmožen kavcije. Naslov v npr.ivi »Slovenca« pod št. 4208. _(a)
Natakarica
gre v gostilno, ki je ugodno -»anrodaj. Naslov pove vorava »Slovenca« pod St. 4211. _(al
Trgovski poslovodja
z 20.000 Din kavcij« v gotovini, Išče sl» žbo v trgovini ali prevzame kako podružnico ali skiadi-Iče. Ponudbe na upravo »Slov,- pod »Dobra moč« St. 4284.	(a)
Knjigovodja
bilancist, z večletno prakso, verziran v vseh pisarniških poslih, samostojen korespondent ▼ italijanščini m deloma v nemščini, išče primerno zaposlitev. Nastop lahko takoj. Dopise pod »Vesten 76« št. 4178 na upr. »SI.« v Ljubljani.	a)
Službo šoferjn
sluge, skladiščnika ali inkasanta iščem. Ponudbe na upr. »S1.« pod »Hvaležen« St 4264.	(a)
Dekle
išče službo v trgovini, mlekarni ali trafiki, za druga hišna dela in za šivanje. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Znam kuhati« St. 4282.	(a)
Dekle
zmožna gospodinjstva m šivanja, išče službo. Nastop takoj. Ponudbe pod »Poštena« št. 4291 na upr. »Slovenca«.	(a)
Kateri samostan
bi uslužbil sezijsko sllka-rico samo proti oskrbi — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Izven Ljubljane«. 4258.	(a)
Lesni manipulant
samostojen vodja • šolsko izob. ter večletno prakso želi premeniti mesto. — Naslov t upr. »Slovenca« 4227.	(a)
Žagar
išče službo na venecijan-ki, zmožen v rezanju vsakovrstnega lesa in popravila. Franc Kalan. Retnje, p. Križe, Gorenjsko. (a)
46 letna kuharica
prevzame brezplačno gospodinjstvo pri duhovniku. Pogoji: kokošjereja s svojo krmo. Naslov v upr. »Slov.« pod št 4259. (a)
Plačilna natakarica
prvovrstna, za boljšo restavracijo se išče. Predpogoj dolgi lasje. Ponudbe upravi »Slovenca« т Ljubljani pod »Zvesta m poštena« St. 4149. {b)
Gostilničar ka i |ostibiičarsko obrtno pravico, dobra kuharica, vajena tudi kmečkih del, se iSče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resna« St. 4037.	(b)
Hlapca
vajenega krmljenja goveje živine, sprejmem. Juran, Gameljn*.	(h)
Natakarica
čedna, poštena, z večjo kavcijo, ki bi prevzela gostilno na račun ter opravljala tudi druga hišna dela, «e »prejme. Ponudbe na »Hotel Turist«, Bled.	(b)
Kmečko dekle
zdravo in pošteno — za kmečka dela, iSče dobra krščanska družina na deželi. Naslov v upr. »S1.« pod St. 4219.	(b)
Družabnika
ali mesarskega pomočnika z nekaj kapitalom — sprejmem takoj — radi povečanja dobro vpeljanega obrata. Ponudbe na upr. »Slov.« Maribor, pod »Mesarija«, St 4231. (b)
Učenka
ki Ima veselje do trgovine ae sprejme. Dekleta poštenih kmetskih staršev imajo prednost Ponudbe nai se poSljejo na Tuma Milan trgovec z mešanim blagom v Krškem. (v)
Vajenec
se takoj sprejme. — K. Temel, sedlar, tapetnik, avtoličar. Dravograd, (v)
Vajenca
sprejme K. Temel, sedlar, tapetnik, autoličar, Dravograd.	(▼)
Gospodične
se »prejmejo za dnevni in večerni pouk v šivanju perila. — Ponudbe pod »Spretna Šivilja« na upravo »Slovenca«.	(u)
ŠOFERSKA SOLA
L Gaberščik. bivši komisar za Šoferske izpite, Slomškova allca. Garaža Stupica.
Pošten fant
nekadilec, zmožen kavcije 5000 Din - išče službo sluge ali v skladišču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4229.	(a)
Prodajalka
meSane stroke, vajena tudi v železnini, pridna in poštena, iz boljše kmečke hiše, želi nameščenje. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4309. (a)
" " 1 1 1	s
Mlinarski pomočnik
zmožen samostojno voditi večji mlin, z večletno prakso, pošten, trezen in nekadilec — želi premeniti službo. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. (a)
Knjižno podjetje
v Ljubljani, išče inteligentnega, spretnega in poštenega človeka, ki bi znal organizirati akvizi-cvjo njegovih publikacij, nabiranje ingeratov in podobno. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca.« pod značko »S«. 4228. (b)
Trgovski pomočnik
mešane stroke, verziran posebno t manufakturi, srednjih let, se išče ra takoj. Soudeležba * primernim kapitalom ni izključena. Ponudbe z navedbo referenc pod »Eksistenca« na upr. »Slov.« St. 4221.	(b)
Služkinjo
snažno, zmožno samostojnega gospodinjstva, takoj sprejmem. - A. Vrhovec, Dravlje 102.	(b)
Dobra kuharica
ki bi o prostem času opravljala tudi nekaj drugih del, se takoj sprejme v večjo trgovsko hišo proti dobri plači. Naslov naj pošlje na upravo »S1.« pod »Stalna kuharica« št. 4247.	(b)
Krojača
dobro izurjenega v vseh sejmarskih delih in rezanju, vzamem. Poizve se šele v četrtek. Reisner, Kopitarjeva ulica 1. (b)
Kmečko dekle
vajeno zunanjih in notranjih del sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4305.	(b)
Starejša gospodična z nekai premoženja, želi poroditi drž. nameščenca ali vpokojenca v starosti od 45 let dalje. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Var&na 39« 3803.	(ž)
Poročim gospodično
s 40.000 Din gotovine. — Ponudbe pod »Lep dom« St 4289 na npr. »Slov.«, i
Vtanovanja
IŠČEJO! Sobo s štedilnikom
išče samostojna oseba. -Plača četrtletno naprej. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Sobica« it 4220. (c)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
»olnčno, » kopalnico, na Gerbičevi cesti, oddam. Poizve »e: Oražnova 3-1.
Z* avgust t 1. »e oddajo
pritlični poslovni prostori m stanovanje
pripravni za pisarn* — zdravnika ev. prodajalne t Ljubljani Kr. Petra trg 3, kjer se poizve natančneje.	(S)
Trisobno stanovanje
komfortno, s kopalnico in drugimi pritiklinami, oddam 1. junija ali pozneje v Udmatu, Ciglarjeva 18.
Enosobno stanovanje
v Rožni dolini odda takoj ožječlanski družini »Posest«, Miklošičeva 4. č
Stirisobno stanovanje
zračno, solnčno, parketirano, se odda za 1. avgust na Celovški cesti 14. Več »e poizr« v pisarni »večarne Pax.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, suho, solnčno, v podpritličju, oddam za mai. Vodovodna 5. (č)
Enosobno stanovanje
se odda t majem. - Vič St 152, Cesta na brdo. (č)
Krasno sobo
s posebnim vhodom, c dvema posteljama oddam. Dunajska cesta 97. (s)
Lepo opremljena soba
s posebnim vhodom — s ▼sem komfortom — s« odda sni sli dvema osebama. Nebotičnik, V. nad.
Sobo
opremljena, s posebnim vhodom, oddam boljSemu gospodu v bližhii univerze. Naslov v upravi »S1.« pod St 4207.	(s)
Opremljena soba
lepa, solnčna, s posebnim vhodom, »e takoj odda. Domobranska 1.	(s)
Opremljena soba
se odda na Gosposvetski cesti 14. pritličje, na dvorišču.	(s)

ODDAJO: Zobotehnik
najde v industrijskem krajo dobro prakso glede ugodnega lokala. Dopise upravi »Slovenca« pod »Ugodno mesto« 4041. (n)
Trgovski lokal
z inventarjem, prometna točka, »e takoj odda. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor it 336. n
Mlekarna
se odda v najem ali proda. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro »Poceni« it 4168. n
Pomladanski plašči zadnje mode elegantni ie pn
Drago Gorup & Co.
Ljubljana, Miklošičeva 16 (prvo nadstropje)
Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana. (r)
Kuharica
ki zna voditi ozir. kuhati preprosto meščansko hrano — se išče — lahko za takojšen nastop ali tudi za kasneje ▼ kraju Gorenjske k dvočlanski družini. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« do 20. aprila 1934 pod »Značajna 444« St. 4144.	(b)
Predilnega mojstra
za volnene izdelke, domačina ali tujega državljana s trajnim dovoljenjem za zaposlenje, išče tovarna sukna v dravski banovini • za takojšen nastop. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »1934« št. 4070.	.	Q>)
I
Mizarskega vajenca
sprejme strojno mizarstvo J. Grilec, Gaberje, Prečna ulica 1, Celje. (v)
Vajenca
za kleparsko obrt sprejmem. Prednost imaio oni, ki so se že učili. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. 313.	(v)
Učenec aH učenka
se takoj sprejme v večjo trgovino. Vsa oskrba v hiši. Pogoj: dobra in poštena vzgoja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poslušen« št. 4247.	(b)
Pekovskega vajenca
sprejme Stane Vovk, — Kand-.ja, Novo mesto, (v)
Mesarskega vajenca
poštenega, krepkega, 18-letnega fanta, sprejmem v mesarijo. - Ponudbe pod ■Mesar« št. 4199 na upr. »Slovenca«.	(v)
Prodam knjižico
Ljubljanske kreditne banke 290.000 Din najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina« 4153. (d)
Ureditev dolgov,
sodne in izvensodne
poravnave, konkurzne zadeve,
vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov io uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko-obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komercijalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana. Gledališka ulica St. 7/1._ (d)
Kdor posodi
! na varno mesto do 12.000 ■ Din, mu dam brezplačno stanovanje. — Naslov v ! upravi »Slovenca« pod j št. 4107.	(d)
i 40.000 Din posojila
iščem za dovršitev stan. hiše. — Sigurno jamstvo! Vknjižba na prvo mesto. 1 Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Knjižice Ljudske hranilnice« št. 4210. (d)
Iščem
Dvosobno stanovanje
parketirano, »e odda. Poizve se: Vodovodna cesta St 26.	(č)
Enosobno stanovanje
s pritiklinami, se odda s 1. majem' v Rožni dolini cesta XV. H. 17. (č)
Dvoje stanovanj
treh sob, event. s kopalnico in veliko predsobo, solnčno, elektrika, parket, vse pod enim ključem, se odda eno za maj drugo za julij. Kodeljevo, Klunova St. 12._(č)
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, v Mostah, oddam 1. maja. Vprašati: Vel. čolnarska št. 20. (č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico, se odda takoj. - Zg. Šiška 235. — Ogledati med 2. in 4. danes.	(č)
Dvosobno stanovanje
prenovljeno, se odda St. Petra cesta 53-1.	(č)
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, viso-kopritlično oddam takoj I ali pozneje za 450, manjši i stranki tudi ceneje. Vo-! dovodna 75.	(č)
Na Kodeljevem
oddam poceni maloštevilni družini dvosobno stanovanje: kabinet, predsobo, balkon; popolnoma zase. Naslov v upr. »S1.« pod šl. 4262.	(č)
Podstreš. stanovanje
dveh sob, kuhinje in drvarnice takoj oddam mirni stranki. Napoleonov trg 7/II, levo, od 14—15.
V Celja
ugodno oddam v najem bufet-restavracijo »Na-na« na Kralja Petra cesti, (n)
Lep trgovski lokal
v novozgrajeni hiši, v prometnem letoviškem krsju Gorenjske, oddam т najem t 15. junijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 4085.	(n)
Trgovski
lokal
s skladiščem in Stelažami, na zelo prometni točki, se odda v najem. Primeren za klobučarja, trgovino s papirjem, usnjem ali kaj sličnega. Poizve se pri Brenčiču Alojziju, trgovcu v Ptuju.
4 trgovski lokali
obstoječi iz dveh ali več prostorov - se bodo oddali v decembru t. 1. v novi stavbi, ki se gradi na vogalu Tyrševe ceste in Smoletove ulice (nasproti Sv. Krištofa). Interesenti naj sporoče pismeno troje želje zadrugi »Poštni dom«, Ljubljana.
i za dobro trgovino kapi-	Stanovanje tal; soudeležba. Ponudbe „ ,. , , nn upravo »Slov.« pod'*,f nH 3	«" РП" »Garancija« št. 4295. (d) »ikhnemi oddam. Tovar-----------I niška 7, Zelena jama. (č)
Posredujem ~~~ " "
bančne vloge. Jos. Augt,- j Opremliena soblca slin, agentura ban'-nih po- poseben vhod se oddn slov, Ljubljana, Aleksan- tako! Cesta v Rožno d" drova cesta 4.	(d) lino 11.	(s)
Lokal
opremljen za Špecerijsko trgovino — takoj zelo ugodno oddam. Točka dobra. Verovškova 56. (n)
Skladišče
primerno za trgovino z lesom, kurivom, za stavbenika, tesarja ali podobno — se odda. Prelesnik, Janševa, Šiška.	(n)
1ПТ!
Izjava!
Podpisani Erzar Albin, tov. del., Slov. Javornik, obžalujem in preklicujem žalitve, izrečene o gdč. Orel Zorki i,- Hrufi'-e 59.
'	Erzar Albin.
Katoliške cerkve!
I* kapele v gradu grofa Szaparyja v Murski Soboti bo naprodaj dne 25. IV. 1934 ob pol 9 na javni dražbi: Oltar 8m visok, 3.70 m širok, barok, nastavek mehki les, marmoriran pozi. omam. 10.000 Din, 4 kipi po 1000 Din, 2 kipa po 500 Din, 6 angelov po 200, tabemakelj s 4 angeli 1500 Din, 4 rezljanl svečniki po 100 dinarjev. Menza (hrast) bogato prof i lir. z rezljano pozi. ornamentiko 5000 Din, Kalva-rlja skupina 48 cm 100 Din, relief Marije 100 Din, krti (med) 150 Diu, 2 svečnika, 2 vazi,
3	reliefi terakota, mozaik Madona, sv. Martin ln ev. Jurij, 88 em premer, po 1500 Din,
4	klopi, stolpna ura od Kr. Maltar, Radgona ax 1788 ln 2 »vonca 1500 Din, 1 zvon 10 kg 280 Din, 4 klopi 100 Din, zakrletijska omara 100 Din, mlsale 200 Din, škropiL in kadil. 80 Din, S korne ograje s šipami po 400 Din, klečalnik, 2 blazini, 1 zvonček s trakom 280 dinarjev. Najnižji ponudek za vse 29.850 Din.
Loclierl-Oo|agic
Meljski hrib 19
Maribor
otmp!
I
	
Ш!	
iiniinmmnnnitniiiiiniiMmtinuiii:
Droben oglas r кЗДтоиж. ooseslro ti hitre proda; če te ne x gotovim denarjem oai kupca ti i kniObeo da. imtmMHiimiirammiitiiHKUUKiiimiiiniiii
Malo posestvo
obstoječe iz hiše, velikega vrta in orala zemlje — poceni naprodaj. Spodnje Radvanj* St 50 pri Mariboru.	(p)
Posestvo
cca. 8 do 12 oralov (vinograd, sedonosnik, gozd, travnik, polje), z dobro ohranjenim poslopjem — se kupi t okolici Maribora, Celja, Rogaške Slatine ali Ptuja. ObSirne ponudb* z označeno najnižjo ceno poslati v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Solnčno« H. 4060. (p)
Na javni dražbi
dne 24. aprila 1934 ob 8 se bo prodala pri »reškem sodiSčti v Splitu stanovanjska hiSa v Splitu. V hiSi je urejena mizarska delavnica. HiSa je cenjena na 237.120 Din, najnižji ponudek 118.560 Din, zemljišče je cenjeno na Din 103.957, najnižji ponudek Din 69.304.97. — Potrebna glavnica za nakup 110.000 dinarjev.	(p)
Enonadstropno hišo
štiristanovanjsko, z dvoriščem in elektriko, v mestu na Gorenjskem, in enonadstropno hišo — z dvoriščem, v trgu na Gorenjskem — ugodno prodam. Obe hiši »ta v dobrem stanju, bili bi pripravni za trgovca, obrtnika ali upokojenca. — Vzamem na račun tudi manjSo hišo v predmestju Ljubljane. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4117.	(1)
Posestvo
tik šole m cerkve, pripravno za vsakega obrt- i nika ali upokojenca —' naprodaj po ugodni ceni. Miško Matijas, Barislavci St. 26, Sele pri Ptuju.
Lepa stavbna parcela
primerna sa trgovca, na jako prometni točki, ob banovinski cesti Reka— t Areh, s stavbnim materi-jalom naprodaj. Vzamejo se v pošte* knjižice Po- j sojilnice Narodni dom —i Maribor. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 335.	(p) j
Mala kmetija
sestoječa iz hiše, hleva in zemljišča, za 2 do 3 glave rogate živine, iz pros'e roke naprodaj na Sp. Brniku št. 23, pošta Cerklje pri Kranju.	(p)
Tristanovaniska vila
sadonosnvk. blizu Toinši-1 čevega drevoreda. Maribor, naprodai. Vprašati: Inkret, Maribor. Prapmt-nikova l/L nadstr. (p)
Novozidano hišo
dve sobi, kuhinja, klet, gospodarsko poslopje, četrt orala vrta, pri cerkvi, šoli — prodam. Kapital 28.000 Din. D«r. Marija Brezje 44 pri Mariboru, p
Pritlična hiša
v Ljubljani, severno, lepa točka, pet sob, Štiri kuhinje, shramba, dve kleti, gospodarsko poslopje, veliko dvorišče, t«lik sele-njadni rrt, lo s* lahke odproda kot stavbna parcela, vse pripravno za razne obrti, naprodaj. Naslov r upravi »Slovenca« pod it 4163.	(pi
Enodružinska hSa
z zemljiščem, vinogradom in gozdom, pri kolodvora, na lepem prostoru Raj-
henburga, radi smrti cene naprodaj. Informacije daje iz prijaznosti trgovec Pre-sker, Rajhenburg.	(p)
Hišo
z velikim rrtom In elektriko prodam ▼ Polju pri Ljubljani Naslov v opravi »Slovenca« it 4161. (p)
Hiša v Radečah
v bližini cerkve, pripravna m vsako obrt, s aH brez gospodarskega poslopja in vrta, naprodaf po dogovoru — tudi na zemljiške knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 4321.	(p)
Enodružinsko hišo
novo, z dvema sobama ia vsemi pritiklinami — zelo ugodno prodam. Gub čer* št 11, Pobrežje, Maribor.
Hišo
tri sobe, kuhinja, gospodarsko poslopje, velik vrt, prodam ali zamenjam za posestvo. Pobrežje, Šolska ulica 6, Maribor, (p)
Nova hiša
blizu Ljubljane naprodaj, oziroma oddam stanovanja. Mišvelj, Ljubljanska ulica 37, Moste.	(p)
Hiša
» prav dobro vpeljano gostilno v Mariboru, z lepimi lokali, elektriko, plinom, z inventarjem vred zaradi bolezni poceni naprodaj ali se zamenja za privatno hišo. Dopise pod »Dobra gostilna« upravi »Slovenca« Maribor, (p)
Prodam
parcelo za vilo v izmeri 875 m', na lepem ki aju v mestu (tik cerkve sv. Jožefa). Cena ugodna. — Vprašati: Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnjakove ul. 6-_____(P)
Hiša
z gostilno in gospodarskimi poslopji — 40 oralov zemlje, blizu Knmnika — prodam ali dam v najem. Po želji tudi samo gostilno z gosp poslopji. Vinko Habjan, gostilničar, Domžale.___(p)
Lepa velika b*ša
hlev, vrt, v okolici Cerknice — na prometnem kraju, zelo pripravno za lesnega trgovca ali kako drugo trgovino ali obrt. naprodai. Ponudbe pod šifro »Ugodno« št 4092 upravi »Slovenca«. (p)
Hišo
z nekaj vrta, blizu tramvaja — oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4108. (p)
>BLOVMBt<,
SB. «prt|« 19M.
PERJE
hU DO Din T'—, IO —. hkublieno Din 16 -, 24 -)Iie	" ' ' .....
belo
skubljeno Din 44'—, belo gosje skubljeno s puhom kg Din 36-, 48--, 64 -, 84-, bel puh Din 150 - V/glnvniCe poln lene 40X50 Din 10-, 60X80 Din 27 -, 35 -. -Pernico polnleno 120X180 Din 90-—, 135'— z rožastim ali plavim inletom. Vsorci brezplačno. Naročila nad Din 350-— (»ošljemo franko. Odeje prvovrstne in najcenejše v veliki izbiri. PoSlje se po povzetju. Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar. — .POSTELJ I NA. H. IVelSS. ZAODED. I LICA 76
Kmečko posestvo
manjše, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kjerkoli« it. 4106. (p)
Več parcel
eb Dunajski cesti, v Brinja - naprodaj. Naslov v opravi »Slov.« pod itev. 4209._(p)
Prodam hišo
ea 100.000 Din ali oddam sobe • kuhinjo čez sezijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4212.	(p)
Hišo
z njivo na obrok« prodam, cena po dogovoru v VUnii gori 39. Kvas, (p)
Enostanovanjsko hišo
v Novem mestu aH najbližji okolici ktipim. — Ponudbe na upr. »Slov.« Noto mesto. St 4238. (p)
Hišo
■	2 sobama, podstreino •obo, kuhinjo, shrambo, električno lučjo in vrtom prodam v Novem mestu za 57.000 Din v gotovini. Naslov se izve pri podružnici »Slovenca« Novo mesto.	(p)
Majhno vilo
v Ljubljani prodam. Ponudbe na upr. »Slovenca« Maribor, pod »Solnčno«
štev. 4232.	(p)
Prodam
manufakturno trgovino. -Delno gotovina, knjižice, obroki. Ponudbe na npr. »Slov « pod »Gotovina« It 4291_(p)
Parcelo
ob Dunajski cesti, Triglavska ulica — prodam. Naslov v npr. »Slovenca« 4257._(p)
V občini Zg. Šiška
prodaaia dve hiK i vrtom in dvema njivama po agodni ceni. Prevzame m vknjiženi dolg, ostalo •e plača s hranilnimi knjižicami. Ponudbe na npr, »Slov.« pod Miro »Ugodna prilika«. 4256._(p)
Lepo hišo
■	vrtom v Domžalah — prodam. Naslov ▼ opravi »Slov.« št 4253. (p)
Klavir
dober in lep, poceni prodam — tudi na knjižico Mestne hranilnice. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod It 4300.	(g)
V posojilo
oddam klavir proti primerni odškodnini. Ponudbe pod »Klavir« upravi »Slovenca«.	(g)
II
Radio
II
Radijski naročniki!
Naročajte se na tednik
»Radio Ljubljana« ki i« neodvisno glasilo poslušalcev naše postaje. »Radio Ljubljana« je že pet let bori le za napredek naše radiofonijel Da se pri naročilu izognete ev. zamenjavi, Vas prosimo, da posebno pazit* na nai točni naslov, ki ie: Uprava tednika: »Radio L|ub!|ana«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. (r)
I!
Pohištvo
i
Dve hiši prodam; 6 »ob, 3 kuhinje, vrt, velike delavnice, kleti, lahko posebej ali skupaj, 9 let staro. Prevzamem knjižico, kupec hipoteko. 5 minut od tramvaja. Cena nizka. Mohar, Vlč-Ljubljana, Tržaška c. it 113.	(p)
1ИШШ1
Klavirje
planine prvovrstnih ino-■emskih znamk nudi nai-ceneie, tudi na obroke. Uglaiuje in popravlja: M u z i k a, Ljubljana. Sv Petra cesta 40. (g)
Kratek glasovlr
dunajski fnbrikat ▼ brsz-hibnem stanja, x izb ornim glasom, samo zaradi nujne potrebe gotovine naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 4169. g
Ivan Kacin
Domžale - dostavlja harmonije od 2000 Din; planine od 10.000 Din. Popravlja in oglašuje orgle najceneje z garancijo. Za-htevnite cenik.	(g)
Dve spalnici
in dve kuhinji — poceni proda Sajovic, Ffignerje-va (Škofja) ulica 13. (i)
Nudimo vam v nakup
zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Najmodernejše, od tine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. Egidij ln Karel Erfavec, zaloga pohištva, Brod (poleg) tacenskega mostu), Št. Vid nad Ljubljano.	(š)
Jedilnico
moderno, prodam ali zamenjam z drugim blagom. Sodarska 6-1.	(š)
Pohištvo
preden nabavit«, oglejte zalogo spalnic (orehove korenine), trde, mehke, pleskane in kuhinje. Znižane cene. — Andlovic, Komenskega ulica 34. (š)
1ЕШЖ31
Motorno kolo
Harley Davidson, s prikolico, 1200 cm*, zelo dobro ohranjeno, naprodaj. Jugoradiator, Kolodvorska 18.	(f)
Zaprt avto
znamke Ford, novejši tip, takoj naprodaj. Vzamejo se v račun knjižice Posojilnic« Narodni dom Maribor. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor štev. 337.	(f)
Elcktro-motor
5-6 KS, 380 volt, v dobrem stanju — m več vagonov bukovega oglja — kupim. Ponudbe na: Arh Ivan, les. trg., Boh Srednja vas.	(f)
Majhen avto
za potnika, v dobrem stan(n — kupimo. Ponudbe pod »Majhna poraba bencina« it. 4286 na upr, »Slovenca«.	(f)
Naročajte
■SLOmCA
najcenejJi shvensti dnevnik
Botri in hotrlce Najlepše in najceneje Vas bo iotogr&tiral Jug, foto-grai iz Kranja.	(r)
Malo rabljen mlin
za barve, ua motorni pogon kipim. — Kovina-Kranj.«_(k)
Telefon
oz, telefonsko številko v okraju Bežigrad - kupim. Dopise pod »Telefon« št. 4285 na upravo »Slov.« k
Vsakovrstno
zlato
nnpn!e
Slamnike
dobite naceneie v salonu ! »Mia«, Florijan.ika št 6. 1 Istotam se iivajo na stroj vsakovrstne borte. (1)
Otroške vozičke
in igračne
šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje pri: S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4.	(1)
Damo 100.000 Din
in tudi več za dobro in rentabilno stvar. Obširne ponudbe na naslov: Per-ssons, Ljubljana, pp. 307.
Fantka
7 let starega, odda revna mati v rejo. Plačala bi mesečno do 120 Din vzdr-ževalnine. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod it. 4054.	(r)
Kupimo
Kupim
ali vzamem v najem manj-i« obratovališče — tovarno v goratem kraju Slovenije z vodno ali električno napravo 30 do 50 PS. Ponubde upravi »Slovenca« pod »Vodna sila* it 4105.	(k)
Stare, snažne krpe,
cunje, večjo množino, kupim. N. Ambrožič, Jesenice.	(k)
Kostanjev les
za tanin, obeljen in ne-obeljen, prodaste najboli-ie, če ponudit; na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Celoletna dobava« št 3323.	(k)
Šampanj. steklenice
in buteljke — večjo množino — kupim. — Kari Favai, Ljubljana. Buffet, Celovška c. 44.	(k)
Krojači, šivilje
shirajte vse najmanjše odrez-ke blaga. Prodaste jih na kg ugodno. Pišite na „Lahek zaslužek 4241".
po naivtšifb eenab CERNE, tuvelir. Liubliana, WolioT» alica It X
Pozor pletilje!
Kupim samo volnene odpadke. Stari trg 18. (k)
Inventar
za manjšo spec. trgovino kupim. Ponudbe na upra-l vo »Slov « pod »Inventar« št. 4293.	(k)

Nagrobne slike spominske, na pore ©lan ržgane, po vsaki fotografiji vseh velikosti in oolik. Naročajte: Ku,nc Frinc, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte cenik.
Turbino
dobro ohranjeno, kupim za 8 m padca in ca. 60 sec/l vode. Ponudbe z navedbo cene in tipe ie poslati: Aljančič Franc — konc. mestni tesarski mojster, Celje, Vodnikova 1.
Hlode
smrekove, jelove, kupim. Berčun, Ljubljana, poštni predal 151.	|k)
Vlogo
Kranjske mestne kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe upravi >Sloven-ca« pod »100 tisoč« štev. 4121.	(d)
Posteljne mreže
izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in iih spreiema т popravilo Aloiz Andlovic. Komenskega 34.	(t)
Masaža
ojači krvni obtok, osvežuje človeka, ohranja vit-kost in pospešuje prebavo. Izvežbana maserka pride na dom. Zamperlo, Moste.	(t)
Mojstrica kozmetike
Slava Gril. Beethovnova št. 15, se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. (t)
I. Zorko
ključavničar - izdelovalec skladnih železnih stolov in miz. - Glince-Vič pri Ljubljani.	(t)
Dame pozor!
Priporoča se modni atelje za izdelovanje damskih oblek, m krojno učilišče Roza Medved, Ljubljana, Gledališka ulica 16, pritličje desno, — Pouk zajamčen. Dobijo se kroji po meri in sliki.	(t)
Elektro-
motorii
■novi in rabheni za vse -appto-ti vedno v veliki izberi na prodaj Lastna lelavaica za previjanie in popravljanje dynam, auto-dynam eleklro-motoriev ter vseh olektr. aparatov.
FRAN.10 PERCINL1C
eletro-podjetie Ljubljana, ttosposvetska IH
l«lefon '.'8-71
Zlato, srebro,
platin po najvišjih
dnevnih cenah Mariborska Afinerija slata. Oroznova ul. 8.
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne
kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Pisalni stroj
dobro ohranjati, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 4213. (1)
2 Šivalna stroja
pogrezljiv in navaden — naprodaj. Trnovski pristan
it. 22.	(I)
Kanarčke
harcerje, ie nekaj plemenskih parov naprodaj. Franjo Omahen, Sv. Petra
{ cesta 53.	(1)
■ —
Okazion
J Dva briljantna prstana
naprodaj. Poizve se: Juvelir Delič, Vidovdanska I cesta 2.	(1)
Slamo in sladko seno
prodam v Zgornji Šiški 11.
Za birmo!
tiotri in botricel Za Vaše birinancf-tke) kupite najceneje obleko in manu-fakturo pri
M. Gajšek
MARIBOR, Glavni trg 1 (most).
Več postelj
iz mehkega lesa, malo rabljenih, z vložki in blazinami — ceno naprodaj. Istotam oddam sobo in kuhinjo. Aljaževa 8. (1)
ObiScit« иало razstavo
OTROŠKIH VOZIČKOV Celovška c. 26. Ljubljen« VII
KUCLBK & CO.
tovarna oiroSklh vo»l6ko».
Semenski oves jari ječmen črno deteljo banatsko lucerno in travna semena
dobite najugodneje pri tvrdki
F. Pogačnik, d. /. o. z. Tyrševa (Dunajska) št. 67
(nasproti mitnice).
Nova okna, vrata
po nizki ceni prodam. Izdelujem stavbna mizarska dela, lesene r o I o j з itd. Zahtevajte cene. Šenica Jožef, Ljubljana, Bežigrad št. 6._(1)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
b lekarne 1 dr. G. Piccolija v Ljobf|ani se priporoča bledim is slabotnim osebam.
»Blisk«
patenta« obročk« ca ko-siiča, ком vseh vrst, osle in vil« - kupite najceneje
pri tvrdki: Fr. Stopica, železnina, zaloga poljedelskih strojev in čebelarskih potrebičin, Ljubljana, Gosposvetska c, 1.
Kose, srpi — garantirani
Wechovi kozarci
in aparati sa vkokavani« sadja m sočivja so najboljši — prodaja
JOS. JAGODIC, Celfe
Glavni trg, Gubčeva nllca Prodam
50 hI starega vina in 50 q belega krompirja. Jože Zdolšek, Hotunje, Ponikva ob j. ž.	(1)
Otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 4179.	0)
Nova postelja
z vložkom in afrtk ma-dracami naprodaj. Loika ul. 8, Maribor.	(1)
Mayerjev leksikon
5. izdaja, 21 lepo ohranjenih knjig, polusnje, s čednim stojalom, prodam najvišjemu ponudniku. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Tudi na obrok««. (1)
Stavbne in gospodar, potrebščine
cement: trstj«, strešnike, zidake, katran, asfalt, lepenko, betonsko železo, pločevino, žico, žičnike, štedilnike, mreže za ograjo, bodečo žico, krampe, lopat«, žag«, sekire, pile, ključavnice, ključe, spone, razno drugo okovje - poceni prodaja železnina: Koutny, Ljubljana, Medvedova 28.	(1)
Premog, drva, koks
prodata Vinko Podobnik, Tržaška cesta Itev. 16. Telelon 33-13
Otroški vozički
najmodernejie oblike, po najnižjih cenah. A. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1)
Moderne slamnike
kupite najugodneje pri Zofi Laurenčič, Mestni trg št. 7. Preoblikovanje zelo poceni.	(1)
Srebrne krone
ftam zlato m srebro ku pui« RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Liubliana, Ilirska ulica 16, vhod t Vidovdanskt ceste ori Gostilni Možina
Hodroce
posteline mreže, železnr
zložljive postelje otoma ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN j tapetnik Mestni trg 13 • Ugodni o a k u p morske trave iim« cvilha ta modroce id blaga r.a prevleke pohištva
ШШ posoiilnice
¥ C€ljU
regislrovnna zadruga r. neomeleno zavezo v novi laslni palači
sprejema hranilne vloge in (Ih obrestuje najbolje
Denai ie pri njej naložen popolnoma varno ker jamči sani poleg rezerv tn hls nad 5000 članov-po sestnikov i vsem svoiim premoženiem
»I«
UllllllllllinillllllllllllllllUltllUlUlIlll Če avto svo/ stun urudu/us j iT motorja bi tnebil se rad j hri kuncev ti тпоџо priženi ! Ilovenfov aa/man/i' tnserai
! 'lUIIUIIIIIIUIIIIIIIUIIIIUIIIIUUUlUIIII
Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za stroino pletenje in ročna dela po
nainižiih cenah Dri tvrdki Kari Preiog, Ljubljana, Zid ovska ul. tn Stari trfl.
ŽAGE
remseheidske, izberete tudi na knjižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Zahtevajte ponndbel (I)
Moško kolo
poceni naprodaj. Dvora kova 3/1, lavo.	III
Joughurt-mleko
Mlekarna Marlinc, Dunajska cesta 17. Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah.	(1)
Dve moški kolesi
dobro ohranjeni, po nizki ceni prodam. — Št Vid, Gunclje it. 3X	(1)
Mesarski voz
prodam za 800 Din Naslov se izve v podružnici »Slovenca« v Celju. (1)
Pletilni stroj »Styria«
št. 8 se odda proti gotovini. Sprejme se tudi hranilna knjižica Mestne hranilnice m Narodnega doma. Naslov poizveste т upravi »Slovenca« Maribor_(1)
Mizarski stroji
skoraj novi, se prodalo ali dalo v naiem Ravno-tarr se proda kniirfnveiko orodje. Naslov " upravi I »Slov.« pod it. 4252. (I)
2 postelji
in 2 nočni omarici, zaradi selitve poceni naprodaj. Slomškova ul. 14, pritličje desno.	O)
Šivalni stroj
pogrezljiv, dobro ohranjen, ugodno naprodaj.
Merosodna 1.
(D
Usnjarno
staro podjetje — prodam proti vložni knjižici ali pa prevzamem hipoteko. Naslov v upr. »Slovenca« pod št 4225.	(1)
Moko
od 5 kg naprej banaško 0 ... 2.50 Din banaiko, lepo,
kri lino .... 2.25 Dm bana&ko, črno . 2.— Din koruzni zdrob . 2.25 Din koruzno moko za
kuho in peko 1.75 Din rženo moko . . 2.50 Dm jedilno olj« . . . 12.— Din bučno olje Ia . 16.— Din Olivno olje, dal. 16.— Din cvetlični med . . 16.— Din dobite »PRI MIKLAVŽU« Vodnikov trg
Baraka
dobro ohranjena, 3.30 X 2.40 m, pripravna za bra njarijo, trafiko ali podobno — ugodno prodam. — Naslov v upravi »Sloven ca« it. 4306.	(1)
ШШШ vzorci
blaga sa za-dorv in
tkanine za pohištvo Vam hodo doknznli, da si stanovanje morete za m« I denar olepšati v Va-e trajno veselje Zahb'vajte še iaues to kolekcijo brn/|.lačnih vzorcev od
О&Љег/бЏхг
Хицаб. S
VINA
prvovrstna po nejugodnefr šlh cenah kupite pri
Centralni vinarnl v LJubljani.
Stružnice
(egalizirunga), dolžin« M do 120 cm, se bodo prodale na sodni dražbi dne 19. IV. ob 8 Vnanjegoric« 38 (Brezovica).	(D
Prodajamo n* obroke Švedske POS S B-M A L NI KI
za mleko I Spre i me mo potnike I CKOASKPAKATOft, Ljubljana, pošt. predal 307.
Obhajllne slike!
Bell molitvenlkl!
Približuje se doba prvih sv. obhajil, meto si dovoljujemo opozoriti preč gg katehete na obliaiilne slike katerih imamo v dveh velikostih po približno 50 vzorcev. Cene so izjem mo ni/.ke, tako da si vsak lahko nabavi najfinejše vzorce.
Istotako nudimo edino le mi molitvenik ,.Pri Jezusu" v beli vezavi. Dobi se v oku-ini izdelavi ter v dveh izpeljavah, prva gladko bela, druga imi-tirana kot bisernica. Cena Din 30 —. Pri večjem odjemu popusti
Oglejte si zalogo I H. NIČMAN • Ljubljana - Kopitarjeva 2
Šivalni stroj
prvovrstni znamke, iti-
ka, itopa, šiva naprej in nazaj — prodam za 1950 dinarjev. Dvorakova ulica 3/1. levo.	(1)
NA J CENEJŠI NAKUP!
SPECERIJA	DELIKATESE
OSKAR ČERNE
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 35
Dnevno sveže praženc kavine mešanice. Stalna zaloga vseh vrst domačega sira ter čajnega masla.
Mestno načelstvo mariborsko.
X. Stev, 4878/1048-1934.
Razpis licitacije.	V Mariboru, 12. IV 1934.
Razpis o licitaciji.
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo ekshaustora v zgradbi carinske pošte v Mariboru na glavnem kolodvoru
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. maja 1934 ob 11 v sobi št. 1 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam soba it. 5.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša:
27.000 Din.
Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpr«-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne
25.	III. 1932, Službene Novine br. 70-ХХ1Х r. dn«
26.	III. 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenem listu kraljev, banske uprave dravske banovine« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. L. S. Mestni načelnik: Dr. Lipoid 1. r.
Zalco)
fokate?
Starši mi nočejo naročiti vzorcev od Stermeckija, če ravno gre glas po vsej državi, da je pri njem ogromna izbera. dobro blago in nizke cene. Vzorce volne, svile, delena. cefirja in drugih modernih tkanin za ženske obleke pošilja
IIGOVSKI-OO*
l/mrm
'OVAHflA РВДА Ifl 081EK
Celfe «t. iS
poštnine prosto!
Cenik /, več tisoč slikami zastonj
J
Spoštovani tilatelj!
Predno pričnete i ita ti našo reklamo. tehmo na Vas osebno nasloviti nekaj besedil
Naša reklama je obvezna za nas t Kar obljubu emo, moramo tudi izpolnitil Ako pri nas ne najdete tega, kar pričakujete, bote razočarani. En sam razočarani naročnik nam pa več škodi, kot bi nam moglo koristiti 10 zadovoljnih l Naša reklama nas torej obvezuje, da Has zhdovoi/imo v vsakem oziru, kajti Vaša korist je tudi naša korist. Vaša škoda pa bi bila tudi naša škoda t
Samo tako se nam je posrečilo, da smo pridobili toliko so-mišl/enikov !n pri/ateiiev našim Eisa-izdeikom v dobi 36 iet njihovega obstoja.
Obljubljamo Vam izdelke neoporečne kakovosti, nizke cene, vestno dobro postrežbo, — ker bi al tudi v Vas radi dobili zadovoljnega odjemalca.
Toliko smo Vam za sedai želeli povedati, Vi pa izvolite pazno prebrati vse, kar tu siedi.
Kako se uporablja Fellerjev „ELSA" lepcdišeči fluid!
Šestintrideset letno ii-kušuje naših odjemalcev
10 vsebovane v nižje naštetih kratkih navodilih. Fellerjev blagodUeli Blsa-floid iz rastlinskih
esenc je zlato-rumena
tekočina, krepkega prijetnega vonja, ki z vodo pomešana pobeli kot mleko. Služi, kakršen je le slučaj, čist ali pomešan (z vodo, oljem itd.) za zunanjo ali notranjo uporabo.
a)	Notranja uporaba.
Za želodec, proti slabosti, krčem, bolečinam vsake vrste v drobu itd.
se jemlje nekolikokrat na dan 20—80 kapljic Elsa-fluida na sladkorju, vodi ali mleku.
Zahvaljujem se za Kaj Elsafluid, ker mi je ublažil bolečine v želodcu in mnogo koristil. Lukoran (otok Ugljen)	J. DUNAT
Proti baši ju, hripavosti in sluzi, pri odraslih in otrocih
»elo hvalijo Elsafluid (10—20 kapljic) na kavno iličko mleka ali Elsa »čaja za prša«. 'To jemati češče čez dan in ponoči vedno kadar začne siliti kašelj. (Posebno se hvali istočasno jemanje Elsa zagorskega sokal). Dobro je v takih primerih namazati prsa tudi zunaj z Elsafluidom.
Uporabljal sem Elsafluid ludi ob času kailja in mi je lako dobro deloval. Elsa je zdravilo, katerega mora vsak človek imeti v svoji hiii pa najsibo najrevnejši ali najbogatejši.
Olovo (Bosna)	I. BIOGRADLUA
b)	Zunanja uporaba.
Proti revmatizmu, protinu, trganju, zbadanju, bolečinam v živcih, v tilniku in križu
se bolno mesto dobro masira s čistim, nerazvod-njeni.ni Elsafluidom vse dokler koža ne postane zelo rdeča — kar je znak, da so se odprle pore in razširile drobne krvne žilice. Kadar se to doseže, tedaj se dotično mesto izaova polije z malo količino Elsafluida, ki se tam rahlo ruzinaže in takoj zavije v robec ali brisačo. To je treba redno ponavljati vsak večer, a če je potrebno, tudi zjutraj
Smatram za dolžnost, da se Vam tem potem zahvalim za Vaš cenj. Elsafluid, ki mi je mnogo pomagal. Že izza vojne sem trpel na težkem revmatizmu in po porabljenih štirih steklenicah ne občutim nikakih bolečin več ter morem vsakomur priporočiti Vaš rešilni Elsafluid. Zato Vas prosim ie za iesl steklenic.
Teslič (Bosna) JAROSLAV BEJ ČEK, gostilničar
proti glavobolu, migreni, omotici, opešanju itd.
izvrstno koristi, ako se pravočasno pomaie čelo, •ence (če treba tudi glavo) s čistim Elsafluidom. (Hvali ae istočasna uporaba Elsa črtnika proti glavobolu I)
Proti nahodu, kihanju, ozebi, prehlajenju vsake vrste
ве hvali, kot zelo uspešno, drgnenje z razvod-njenim Elsafluidom (50 —80 kapljic na K litra vode).
Prosim, da mi polljete 12 dvojnatih steklenic Vašega izvrstnega Elsafluida, ker ga ne moremo pogrešati. To je naše domače zdravilo.
Laze, p. Oorje pri Bledu
NEŽI K A LIPOVEC
Za oči
se zelo hvali 40 kapljic Elsafluida pomešati g pol čaše mlačne ali postane čiste vode za vsakdanje umivanje oči. Po vsakem naporu oči (dolgo gledanje, ročno delo), za rdeče ali nečiate oči; obkladki od iste razpojine, dočim je pri vsaki očesni bolezni treba iskati zdravniškega nasveta.
Za uho,
ki kot najnejžnejši organ potrebuje mnogo pazljivosti in čistosti, da se vzdrži njegovo zdravje in dober sluh, se zelo hvali mešanica nekoliko kapljic Elsafluida z nekoliko čistega olja, ki ee na čisti vodi opreano dene v uho.
Proti zobobolu
namažemo zobno meso oki >g bolnega zoba s čistim Elsafluidom, a pra" tako tudi od zunaj obraz in ga toplo zavijemo z robcem. Ako je zob votel, tedaj položimo vanj še kroglico iz vate, namočene v Čistem Elsafluidu. Dobro je držati v ustih nekaj časa toplo vodo z Elsafluidom (1 kavna žlička na četrt litra vode). Prav posebno ga morem priznati kol najboljše proti zobobolu, ker me je edino Elsafluid mogel rešiti tolikih muk in bolečin; zobje so mi zdravi in čisti ler nikoli več ne občutim bolečin.
Skoplje	IVO SI VEC
Za vsakdanjo nego ust, zob in zobnega mesa i
daje Elsafluid idealno zobno vodo, če se vzame 20—50 kapljic na čašo mlačne vode; za izpiranje po vsaki jedi in za grgranje. Kdor vedno tako dela, nikdar ne trpi na zobobolu. Ista raz-pojina je obenem tudi najizvrstnejše sredstvo proti neprijetnomu vonju is ust.
Za izpiranie ran, za obkladke za otekline, potolčena mesta itd.
služi antiseptična voda, prirejena na eni kavni žlički Elsafluida na četrt litra vode.
Za nego las
ee hvali drgnenje s čistim Elsafluidom. S tem se jača lasišče, preči tvoritev prhljajev, odstranjuje čezmerno mast iz las. (Elsa tannochina pomada ln Elaa mila popolnjujejo racionalno nego las).
Vedno sem imela skrbi t tvojimi lasmi, zaman tem poizkušala najrazličnejša sredstva, toda brez vidnega uspeha. Že prej tem imela doma Elsafluid zaradi njegove mnogostranske uporabe. Slednjii tem poizkušala uporabiti to dragoceno sredstvo obenem z Elsa-tannochina pomado tudi za svoje lase. Uspeh je bil nad vse pričakovanje.
Kočevje	IVANKA URBANCIC
Za nego lenote
je Elsafluid najboljši iti najugodnejši kosmetikum. Vsakdanje umivanje lica v vodi deževnici s pri-datkom Elsafluida vzdržuje in daljša dekliško svežost in čistost lica — glavni predpogoj lepote. (Kdor ima Elsa toaletne borakspastile, temu ni treba deževnice I Elsa obrazna pomada in Elsa mila popolnjujejo racionalno nego lepote.)
Čast mi je najprej te zahvaliti za Vai Elsafluid, ki je deloval proti trganju moje matere in meni odstranil pege na licu. Jazavica, p. Rajič	M. HORVAT
Kot domača lekma
služi Elsafluid v tisoč primerih onemu, ki ga ima vedno doma. Čim starejši je Elsafluid tem plemenitejši je. Zato je najbolje, da ga naročimo za delj časa vnaprej.
»* Fellerjev pri-jetnodišeči fluid
„ELSA'
Opekline
takoj namažemo z Elsafluidom, ali če imamo pri rokah mešanico z enakimi deli olja in Elsa fluida. - Na ta način se mehurji sploh ne bodo pokazali.
Elsafluid nam jako dobro deluje. Priporočam vsem onim, ki ga niso poizkusili, naj ga poizkusijo. Prepričali se bodo, da je io edino domače sredstvo, ki odstranjuje vse bolečine.
Vajska, it. 97 (Bnčka) JOSIP PECI6
Proti ozeblinam
priporočamo bolna mesta (na rokah ali nogah) vsak dan kopati v poparku žalfinega listja, ki mu dodamo eno žlico Elsafluida in po potrebi tudi 1—2 Elsa boraksove pastile. Nato namažemo z mešanico iz enakih delov olja ln Elsafluida. Zahvaljujem te za Vaše Elsa-preparate, ker sem zelo zadovoljen z njimi, posebno Elsafluid dobro deluje. Zalo naročam že vdrugič deset specijalnih steklenic. Marija Snežna, Slovenija
ALOJZ ST1FTER
Proti nervozi, slabim živcem, nespečnosti itd.
hvalijo drgnjenje telesa in glave s čistini Elsafluidom. Zelo uspešno je, pred spanjem držati noge 5—10 minut v hladni vodi, ki ji dodamo 1—2 žlici Elsafluida.
Proti ubodljajem mrčesa (komarjev, muh, čebel, os) itd.
priporočajo čisti Elsafluid čimprej namazati na mesto uboda. V imenu vseh znanih odjemalcev se toplo zahvaljujem za Vaše preparate, posebno za Elsafluid. Mnogo mi je pomagal in koristil, kakor tudi mojim znancem ter so se moji prijatelji začeli zanimali zanj. Mostar JOSIP PESUTIĆ, vojna muzika
Za šport
se vedno bolj uporablja Elsafluid. ki sveži, krepi in jača in s tem omogoča najboljše rezultate. Pri plavanju, lahki atletiki itd. se jemlje za masažo Elsafluid, pomešan s finim oljčnim oljem (kavna žlička na četrt litra vode); izkušeni nogometaši, planinci, turisti, popotniki itd., masirajo noge že vnaprej, н tudi pozneje s čistim Elsafluidom ter tako vzdrže ludi največji napor. Najprej se Vam prav lepo zahvalim za zadnjič mi poslani Elsafluid, ker je meni in mojim prijateljem prav dobro služil. Gor. Lepanjiva, Slovenija	I. 111M EC
z znamko
„ELSAFLUID"
Dobiva se v lekarnah in zadevnih trgovinah po:
6 Din, 9 Din, 26 Din
CENE
za FELLERJEV ELSAFLUID (z zavojem in poštnino) so:
I zav = 9 posk. ali 6 dvojn. ali 2 suec. stekl. 58 D n / zav = 18 ooik ali 2 dvcjn al 1 spec. stekl. 102 Din 4 zav. = 16 oosk. ali 24 dvo n. uti 8 spec. stekl 173 Din 6 zav. = M posk. ali 36 d«n n ali 12 spec. stekl. }S0 Oln 8 zav. = 72 posk al 48 dvo n ali 6 spec stekl 32* Din
Ce naročite po pošti naslovite natančno: Lekarnar Eugeu V. Feller, Stubica Donja Elsatrg 134, Savska banovina.
Odobreno pu uiinistr soc p I n n.rod zdravja Sp. it. 1006 z dne 7 Viti 193 t.
Kadar ni kaj v redu
v prebavnih organih telesa, se to kaže na razne načine. Tak človek n. pr. nima teka, občuti včasih odvratnost do jedi, nekaj ga obenem draži na ri-ganje, jed mu težko leži v želodcu, muči ga glavobol, čuti se trudnega, težko se loti lela, slabe volje je in nima naravne urejene stolice. Kadar nismo zadovoljni s tekom, prebavo in delovanjem črevesja, tedaj nam pridejo prav Fellerjeve Elsa-pilule, ki delujejo zanesljivo in hiitro, ne dražijo črevesja in pospešijo lahko iztrebljenje. Fellerjeve Elsa-pilule, krepe želodec in čisteče telo, čistijo obenem tudi kri. — 6 škatlic 30 Din, 12 škatlic 50 Din že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elsa trg 134 (Savska banovina).
Odobreno po miniatr. soc. pol. In narod, zdravja Sp. ŠL 509 z dne 24. III. 1932.
Kašelj in motnje pri dihanju
lahko postanejo predhodniki težjih pljučnih bolezni, ako se zanemarjajo. Prehlad se često pojavi poleg kašlja in v drugih pojavih, kakor so hripavost, vratobol, tež-koče pri dihanju, bolečine v prsih, v ledjih in ramenih. Pri slabotnih osebah in otrocih zamorejo imeti taki pojavi zelo težke posledice, ako se pravočasno ne zaustavi poslabšanje. Zato dobro store oni, ki se zavarujejo z uporabo pravega zagorskega soka »ELSA« od lekarnarja Fellerja, posebno v spremenljivih dneh pomladi in jeseni, ki so tako nevarni za pljuča in dihalne organe. Slabotne osebe in deca bi ga morali jemati vsak dan, ker je poleg prijetnega okusa tudi tako hranilen, da koristno vpliva na telesno moč in odpornost. — 2 steklenici Din 50-—, 4 steklenice Din 92-— že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elsatrg 134 (Savska banovina).
Obenem ee priporoča uporaba Elsa-flnida.
Odobreno po miniitr. soc. pol. in n rod. zdravja Sp. it. 309 z dne k III. 1932.
Dobro jesti
moremo samo, dokler delujejo naši prebavni organi v redu. Čim pa je tek pokvarjen, nastanejo vse mogoče motnje, kakor so: glavobol, naval krvi v glavo, krči, napetost, vzpehavanje, odvratnost do jedi, kar more pri slabotnih osebah, zlasti pa pri slabokrvnih dovesti do resnih posledic.
Zato je redna vsakodnevna uporaba prijetne močne švedske tinkture »ELSA« (švedske kapljice) lekarnarja Fellerja, izredno koristna, ker ustvarja, poleg tega, da olajša in pospešuje prebavo, dober tek in doprinaša k rednemu delovanju prebavnih organov, a je obenem zelo okusna, fino aromatična pijača, ki ostavlja v želodcu občutek prijetne sve-žosti, vplivajoča s tem tudi na splošno razpoloženje in delovno sposobnost. — 2 steklenici Din 50-—, 4 steklenice Din 92-— z zavojnino in poštnino vred pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134 (Savska banovina).
Odobr>ao po minislr. • C. pni, in narod, zdravja Sp. it. 309 z pn« 2«. III. 1982.
Zakaj ravno
„Elsa"
Ker pravi »Elsat izdelki predstavljajo močna sredstva zn pravilno nego lepote, pa pri tem ne škodijo zdravju, ker se izdelujejo na medicinski podlagi. Fellerjeve kavkaška Elsa-po-mada za varstvo obraza in kože in Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las (2 lončka ene pouiude ali po 1
lonček obeh pomad franko 45 Din). Fellerjeva Elsa mila zdravja in lepote 5 kosov raznih Elsa mil franko 52 Din (imamo 7 vrst- lilijino, mlečno, krem-milo, glicerinsko, rumenja-kovo, boraksovo in katranovo miio ter milo za britje). Elsa-šainpon za i zmivauje las, Elsadont-krema za
zobe, in ostali Elsa-izdelki zadovolje vsakogar, zadovoljili bodo tudi Vasi Zato tudi za Vas: ravno Elsa I Vsa ta sredstva pošilja po pošti Eugen V. Feller. lekarnar, Stubica Donja, Elsa trg 134 (Savska bauovina).
<Drep
bolečin
Vas reši kurji h oči >n Irde ko/e na podplatih samo
r flurit
om
Prodaja se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. — — Škatljica Din 4'—, 7—, za podplate Din 5 —
%ast <Durgita Olovo mesto
Dežniki!
P n. občinstvo se opozarja, da pride po dež nike, ki so bili dani v popravilo pok. gosp GREGORCU, de>.nikarju v Novem mestu, in to v dobi enega meseca; sicer se bodo
dežniki prodali. Novo mesto. 15 aprila 1934.
Družina Gregorr
DANKA BARUCH
15. RUE LAFAYETTE
PARIŠ
Tele!.: Trinitć 81-74 — Telet.: Trinitd 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji ш Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji tn Luksenburgu sprejemajo plačila na uaše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064 04 Bruxeles, FRANCIJA: No 1117-94 Pariš, HOLANDIJA : No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSEHBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno nade čekovne nakaznice.
PREVZEMAMO VSEH VRST ZGRADBE
nadzorstvo in cenitev istih. Velika zaloga
CEMENTNIH CEVI
vseh profilov po starih, zelo nizkih cenah. Skladišče Svabičeva ulica 7, pisarna Gruberjevo nabrežje 8. Telefon 2426.
Gradidom z o. z., I. Ogrin, ing. G. Ogrin.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
»a •<
as
as
§
NUDI PO IZKEDNO OGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA в IL NADSTROPJE
ZAHVALA
Vsem, ki so nam izkazali svoje sočuv-stvovanje in spremili našega dragega soproga, papana itd., gospoda
JOSIPA PAURA
na njegovi zadnji poti in darovali prekrasne vence in šopke, izrekamo svojo najglobljo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsej čč. duhovščini, gg. govornikom za tolažilne besede, vsem društvom, zastopnikom oblasti in organizacij, kakor tudi vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast v tako obilnem številu, Braslovče, dne 11. aprila 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Za »Jugosiov. tiskarno* v Ljubljani: KAREL CEČ. Izdajatelj: IVAN RAKOVEC. Urednik: LOJZE GOLOBIC.