Izhaja razen nedelj in praznikov *= vsak dan opoldne. =*= Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, B’raneiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ■■■ Učiteljska tiskarna. -----— Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. == Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15 —, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 5U v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Stev. 129 V Ljubljani, sobota cine 15. decembra 1917. Leto 1. Zanimiva priznanja. 1. Dr.' I. Šušteršič, deželni glavar kranjski, je izstopil iz »Slovenske ljudske stranke« in je s pomočjo svojih zvestih ustanovil — »Slovensko kmečko stranko«. V oklica, ki ga je začasno vodstvo te nove stranke razposlalo po Kranjskem, je marsikaj zanimivega. Na primer: »Stranka odklanja vsako jercbstvo nad kmetom. Prva in najvažnejša naloga »Slovenske kmečke stranke« bo: delati z vsemi silami za to, da se odpravi glavno zlo, ki tare kmeta, to je: vojska. Brezobzirno se bedo razkrinkali oni elementi, ki še sedaj delajo za podaljšanje vojne in se ne zmenijo za gorje, pod katerim ječijo narodi. Vse svoje moči bo zastavila stranka, da se povrne kmetu pravica prostega razpolaganja z lastnim pridelkom. Znebiti se moramo vseh spletkarjev, ierobov in sleparjev, ki na naš račun iščejo zas.^ koristi in časti... Vkup kmečki možje in žene«. Ur. I. Šušteršič noče več stranke, ki bi imela v sebi vse sloje: kmete, delavce, obrtnike, uradnike itd. — izjavlja, da so oni, ki hočejo reševati naenkrat vse sloje: spletkarji, jerotbi in sleparji. Jerobstva nad kmetom ne sme več biti; kmet naj bo gospod sam zase. Kmečko ljudstvo naj se organizira razredno, proč z vsemi drugimi, ki niso tistih misli kot kmet. Zivol vitez H oh ©nb luni! <, ^a.Pa Je še rnera bolj- polna — hoče dr. Šušteršič: — — »mir« in bo brezobzirno razkrinkal vsakega, kdor ni zato, da se odpravi glavno zlo, ki tare kmeta, to je: vojska... Zanimiva so ta priznanja! Svoj čas, ko smo socialni demokratje očrtali svojo politiko kot »razredno« — nas je »Slovenec« in z njim dr. Šušteršič metal iz naroda, ker ne gre, da bi se kaka slovenska stranka razredno organizirala — kajti glej S. L. S„ ta je ideal, ki skrbi za vse stanove naenkrat. No — čez sedem let vse prav pride! Danes je tu »Slovenska kmečka stranka«, ki hoče odpraviti vsako- jercbstvo nad kmetom! — Pred vojno, kdo se ne spominja onega shoda v »Unionu« in onih manifestacij za — .vojno, ki je "glavno kmeta«. Kdo se ne spominja shodov po deželi, v katerih so se dr. Šušteršič in drugi njegovi norčevali iz antimilitarističnega našega programa in bili navdušeni militaristi!? Ali pa glasovanje za vojn oslu žb on e dajatve? Kdo je v veliki pozi stal »na braniku celokupne ■domovine«'pred prevratnimi elementi! »Kmet naj prosto razpolaga s svojimi pridelki«. — Da, da tisti dr. Šušteršič, ki so šle zanj v boj vse pobožne delavke in vsi pobožni delavci Viča, Šiške in vse ljubljanske okolice — zapomnite si prav dobro te besede vašega poslanca. Ve imate dovolj mleka za svoje otročičke, dovolj kolerabe, repe, jabolk in visega, s čimer naš kmet »prosto razpolaga«. Pa šalo na stran — ako bi sedaj brnet -razpolagal popolnoma prosto s tem, kar pridela, potem bi delavec, ki ničesar ne pridela, stradal — potem bi bilo revnemu prebivalstvu mest m industrijskih krajev trikrat gorje! Maslo — po čem ga prodajajo kmečke Žene? Po 28—32 K kila! Fižol?! Pojdite na Dolenjsko — kaj bodo rekli? 5 do 7 kron kilogram, pa še ne za denar, ampak za blago, za petrolej, t°bak, cuker!! Ali pa krompir v prosti prodaji? Kimet, če ni prisiljen — za krompir zahteva krono za kilogram, če ne več. Razmere, ki bi nastale, ako bi kmet prosto razpolagal s svojimi pridelki, bi bile obupne, mno-Ro, mnogo hujše nego je sedaj, ko kmet skriva svoje pridelke in odda le ono, v kar ga milo Postopanje popustljivih uradov in organov Prisili. Zanimiva priznanja prinaša oklic »Slovenske kmečke stranke«. Priporočali bi ta oklic vsem onim delavcem in delavkam, ki so se vneto poganjale za voditelja S. L. S. Priporočali pa bi ta oklic tudi ostali slovenski javnosti, da ga prebere in premo tri. Ur. l. Šušteršič je vodil slovensko politiko. Bil je nedotakljiv! Bog ne daj, da bi le kdo dvomil o možu, ki je bil prva zapoved S. L. S. In sedaj? Ta mož meče v obraz vsem onim, ki so ostali v S. L. S. — težke obdolžitve in poživlja kmete: naj se znebe »vseh spietkar-ev. Jerebov in sleparjev ,ki na račun kmetov Iščejo zase koristi in časti«... socialni demokratje snio bili vedno za načelne Doje. Vedno smo poudarjali: da delavci tvorijo poseben razred, ki ima povsem druge mteiese kot na primer večji kmet ali večji obrtnik m tovarnar. Da bi mogla biti ona stranka, ki bi varovala korist delavca, ki hooe krompir zase in za svoje otroke po zmerni in sprejemljivi ceni -— tudi stranka za onega kmeta, ki hoče krompir p reši čem dati za knno ali ga pa kar najdražje prodati — tega ne more trditi pošten človek. Oče Šime n, kj pita prešičke z mlekom in trdovratno odklanja prošnje delavske matere po mleku za otročičke — pač ne more biti čjan iste stranke kot mož tiste žene, ki prosi mleka ,in ga ne uoibi. Dr, Šušteršič je bil neomejeni gospodar je S" -k* Je združevala vse stanove, sedaj kmnxuUsti* to stranko in ustanovil razredno 0 stranko ... Dekan Arko iz Idrije, NAFRE5* 1*8 i5 decembra 1917. pater Ang. Čampa, župnik Šinkovec in drugi poživljajo »Slovenca« (glej »Slovenec« od 13. decembra), naj se dr. Šušteršiča ne napada, saj je osivel v boju za »Slovenca« in S. L. S. in naj »Slovenec« varuje dostojnost v pisavi.... Zanimiva so ta priznanja. Za nas seve so zadoščenje — dokazujejo, da smo prav sodih S. L. S. in dr. Šušteršiča, ko smo povedali, da delavsko ljudstvo nima ničesar iskati v taki stranki, zakaj za delavstvo je le delavska soc. dem. stranka. V. iz bramnega odseka avstrijske delegacije. Na Dunaju, 13. decembra. Delegat S t r i b r n y se pritožuje o slabem ravnanju z moštvom in zahteva, da se uvede sistem zaupnikov. Na ta način bi se osvobodila pritožbena pravica moštva vseh Sikam. Kot junaštvo označuje izpolnjevanje doižjicsti tisočih pripadnikov češkega ljudstva, čeprav se zavedajo, da so jih peljau v boj za tuje interese. Stavi predlog, s katerim se poživlja skupna vlada, naj postavi armado na demokratičen temelj, in predlog, ki poživlja skupno vlado, da se izvede demobilizacija vseli čet z vzhodne fronte in izmenjanih vojnih ujetnikov, če se sklene mir z Rusijo, in zahteva garancije, da se te čete ne bodo uporabljale več za nobeno vojno delovanje. Delegat F r e i s s 1 e r slavi našo armado in zahteva od ministra, da izposluje enakovrednost rezervnih častnikov z aktivnimi in da se odpravi neenakost pri vojaških odlikovanjih. Delegat H a b e r m a n n se priznava za pacifista in anti,militarista. Pravi, da se konflikti med državami ne morejo'Odpraviti z vojnami, temveč z razsodišči. Vojaška izkustva sedanje vojne potrjujejo zahtevo demokratov, da bodi zgrajena brambna sila narodov na sistemu milice. Nato razpravlja o socialnem položaju rudarjev in nastopa ostro proti milita-rizaciji delavstva. Končno izroča še zahteve bosanske socialno demokratične stranke,- ki zahteva predvsem sklicanje sabora, uvedbo demokratične ustave in splošno in enako volilno pravico. DeleiRat P i 11 o n i izraža upanje, da postane militarizem po vojni nemogoč. Nastopa proti temu, da se označujejo osebe brez utemeljenega povoda za politično sumljive in politično nezanesljive. Ostro kritizira konfinacije in internacije in cenzurno postopanje pri pismih vojakov in vojnih ujetnikov. V polemiki proti delegatu drju. Waldnerju izjavi, da politika med vojno ni bila ustrojena tako, da bi bila zatrla iredentizem. Ta politika je bila takšna, da je iznova napravila mnogo ljudi za iredentiste. Dokler ne dobi država take ustave, ki bi dajala vsem narodom možnost, da se čutijo srečne v tej državi in da se lehko svobodno gibljejo, tako dolgo bo živel iredentizem dalje, in čim bolj ga bodo hoteli zatreti z nasiljem, tembolj ga bedo netili. Delegat knez Auersperg potamizira najprej proti izvajanjem delegatov Zahradnika in Korošca. Napram Korošcu pravi, da je sedaj vzklila peklenska žetev, ki so jo bili zasejali voditelji Slovanov s svojo politiko. Neposredni^ povod vojne je bil zavratni umor, katerega žrtve sta bila prestolonaslednik in njegova soproga. V svojem nadaljmeim govoru imenuje knez Auersperg srbskega kralja Petra lopova, ki je bil sokriv sarajevskega umora. Naši vojaški uspehi so obvarovali tudi one pred veliko nesrečo, ki so računali na propast Avstrije in na močno Rusijo. Pravi, da je imelo češko ljudstvo med to vojno več sreče kakor pameti pri izberi svojih voditeljev. Delegat Habermann pripominja, da ne pozna oblik občevanja krogov, v katerih se giblje knez Auersperg. Vendar pa lehko zagotavlja, da se v najpreprostejših krogih delavstva ne rabijo besede, kakršne je izgovarjal knez Auersperg. O kraljih in kronanih glavah smo lehko različnega mnenja, in če rabi knez Auersperg o kraljih take izraze, dobi lehko posnemovalce in učence. Prihodnja seja jutri. * Iz predvčerajšnjega govora delegata drja. Korošca navajamo še sledeče: Dr. Korošec je navedel dolgo vrsto primerov, s katerimi je dokazal, da je bilo zaprtih mnogo nedolžnih oseb na podlagi široko razpletenega denunci-antstva. A te osebe niso bile le zaprte, temveč tudi obsojene in usmrčene. V Bosni so bili organizirani brambni zbori, ki so bili organizirani in naperjeni, da so nastopali sovražno proti slovanskemu prebivalstvu, zltsti proti srbskemu. Najmanj deset tisoč ljudi je postalo žrtev tega sistema. V trdnjavskem ozemlju Trebinjskem so napolnili takoj po izbruhu vojne ječe z uglednimi meščani. Takoj ko so jih zaprli, so jim pretili že s smrtjo, čeprav ni nihče ničesar zakrivil in se ni proti nikomur uvedla preiskava. Za to postopanje je odgovoren predvesm še danes aktivni general Braun. Okrajni glavar, ki se je zavzel zt žrtve, je bil takoj prestavljen iz Trebinja. Tudi na Hrvaškem je bilo usmrčenih mnogo ljudi brez vsake preiskave. Zeno, ki je imela tri dni starega otroka, so ubili v postelji. Usmrčena je bila neka 73 let stara žena. Po umikanju Srbov so usmrtili v neki hrvaški vasi 24 oseb brez vsake preiskave, nad 700 oseb je bilo interniranih. V neki drugi vasi so ustrelili 18 državljanov brez preiskave, med njimi tudi popa, ki niti med srbsko invazijo ni bil v vasi. Taka zasledovanja tudi leta 1915. niso še prenehala, tudi v najnovejšem času se še vrše. Do danes še ni bila izvedena preiskava o vsem, kar se je dogodilo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem, v Dalmaciji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Jugoslovani niso dobili doslej še nikakšnega zadoščenja, med tem ko hodijo morilci, od najnižjega vojaka do generala Brauna, kot dostojni ljudje naokolo.________________________________ Foiiučrii pregled. = Iz proračunskega odseka. Proračunski odsek poslanske zbornice je v predvčerajšnji seji nespremenjeno odobril proračun poljedelskega ministrstva. Popoldne pa je razpravljal o dopisu kontrolne komisije za državne dolgove glede najetja posojila pri avstro-ogr-ski banki. Vlada je namreč pri avstro-ogrski banki najela državno posojilo v znesku 945 milj on o v kron, katero posojilo bi imelo za posledico, da se cirkulacija bankovcev zopet pomnoži. Poslanec Kraft kot poročevalec je izvajal, da meri sklep poslanske zbornice glede pciminožitve bankovcev ziasti proti gospodarski škodi, ki je v zvezi s cirkulacijo bankovcev, ki ni v razmerju z razpoložljivo množino blaga. Zbornica da je sicer sama kriva, da se množe dolgovi, ker'neprestano dovoljuje nove izdatke ter tako sili vlado, da si pomaga z novimi posojili. Vendar pa poiunožitev bankovcev ni vedno neizogibno potrebna. Predvsem da je potrebno, da se rešijo davčne predloge, da se pospešuje vojno posojilo ter da se izdajajo zakladnice s kratkim rokom. Referent torej predlaga: Vlada se pozivlje, naj uporabi vsa sredstva, da se pomnožitev števila bankovcev prepreči. Poslanec Zenker pa v nasprotju z referentom predlaga, naj se poročilo vzame z obžalovanjem v znanje, vladi pa izreče nezaupnica. Finančni minister baron Wimmer je opravičeval postopanje vlade ter izrazil željo, naj bi zbornica izročene ji davčne predloge čim prej povoljno rešila. — Debata se bo še nadaljevala. = Vedno več sovražnikov bomo imeli, a tudi več prijateljev. Vso vojno se sovražniki socialne demokracije vobče niso mnogo pojavljali. Tega jim tudi ni bilo treba, zakaj pravice državljanov so bile sistirane, imperialistični kapital in vladajoči krogi so' pa pletli niti vojne in gospodarskega izkoriščanja v svojem področju. Nihče jim ni silil v njih laboratorij. Vselej pa, kadar so se pričenjali pojavljati prijatelji miru, so imperialisti zakričali kakor zabodem lev in sekundirali so jim meščanski listi, kakor klovni cirkuškim igralcem in akrobatom, Ko sta Avstrija in Nemčija podali svoje mirovne izjave, se niso dosti menili, ker so vedeli, da jih sporazum ne sprejme; ko je papež poslal mirovno spomenico, so imeli gluha ušesa; celo cerkveni knezi se niso menili zanjo. Na dnevni red je prišla tudi štokholmska mirovna konferenca. Sedaj so se oglasili, protestirali so, intrigirali, smešili in podtikali vsakovrstne nepoštene namene plemenitemu poizkusu, da se napravi konec krvavi vojni. Bila je ta akcija mednarodnega proletariata prva, ki je postala vojni nevarna, ki je zahotela mir sporazumljenja in s katero se je načeloma strinjal ves proletarski svet. Intrige so konferenco zaenkrat onemogočile, toda gradivo, temelje za mir, so pripravila štokholmska posvetovanja. Ruski delavski in vojaški sveti sc sodelovali in njih načela so'preko Štockholma prešla po vseh deželah v dušo proletariata. Ruski narod ni obupal. Delal je. V njegovem imenu je vlada boljševikov pričela mirovno akcijo s tako odločnostjo in na podlagi najde-mokratičnejih načel, da je morala vzkipeti kri vsem vojnim hujskačem ter sovražnikom proletariata in demokracije. Novemu gibanju očitajo izdajstvo, vaditelje blatijo, nam očitajo narodno izdajstvo, protestirajo proti miru in skušajo na vse mogoče načine omalovaževati vsako mirovno akcijo, dasi obsega ruski mirovni predlog najobsežneje demokratične in na narodnostnem principu sloneče - pogoje. Ves imperializem, vse meščanstvo nastopa skoro kakor en mož proti volji ruskega naroda prikrito in neprikrito. Tu ne velja plemensko sorodstvo nič, nič načela. Namen je jasen: poznajo le sebe ti meščani, ne poznajo naroda, ne poznajo proletariata, ne poznajo enakopravnosti ne bratstva, zato se združujejo s tistimi, ki hočejo suženjstvo, narodno In Koispcdarsko. Pred demokratizmom jih je strah. In nas ni strah. Nam so sveta načela ruske dmeokracije, narodnostna enakopravnost, svoboda proletariata. Prav zato se ne bomo ozirali ne na desno ne na levo, marveč se združili v načelih z onimi, ki tisto zahtevajo, kar je nam sveto. Na vse grlo kriče o .krivicah in ko se jim nudi prilika, da bi sodelovali za načela, ki jih včdno naglašajo, pa smuk puško v koruzo in se podajajo na delo, ki nasprotuje tem načelom. Tako delajo tudi naše slovenske meščanske stranke; zakaj, to srno Že večkrat povedali. = Iz državnega zbora. V proračunskem odseku poslanske zbornice je poslanec dr. La-ginja razpravljal o proračunu poljedelskega ministrstva. Veruje sicer v pošteno voljo ministrstva, a pravi, da se cilj ne bo dosegel preje, dokler ne bo vsa javna uprava demokratizirana. Poljedelski minister grof Silva-Tarouca je med drugim poudarjal, da se vrše med poljedelskim ministrstvom in ministrstvom za prehrano pogajanja, ki se bodo v kratkem uspešno končala. Glede obnovitve Goriške je izjavil minister, da je poljedelsko ministrstvo vse potrebno ukrenilo,, da se izvede čim preje obnovitev na gospodarskem polju. *= Parlamentarno delo. Poslanska zbornica bo imela pred novim letom še dve ali tri plenarne seje in sicer dne 18. in 19., eventualno tudi še 20. decembra. Na dnevnem redu je v prvi vrsti davek na vojne dobičke. — Delegacije ne bodo imele letos nobene plenarne seje več. Tudi delovanje odsekov počiva. Le odsek za vnanje zadeve bo zboroval v sredo, ostali odseki pa se sestanejo šele po novem letu. Vojno ministrstvo je povabilo delegate, da si ogledajo gališko, runnunsko in srbsko bojišče, oziroma da obiščejo Videm v Benečiji. — Amerika in Avstro-Ogrska. V prokla-maeiji, s katero se razglaša vojno stanje z Avstro-Ogrsko, odreja Wilson, naj se internirajo le nevarni avstro-ogrski državljani v Združenih državah, sicer pa razne omejitve, ki so bile odrejene za Nemce, ne veljajo tudi za avstro-egrske državljane. = Revolucijska sodišča. V celi Rusiji so ustanovili revolucijska sodišča, ki naj nastopajo proti protirevclucionarjem, proti sabotaži uradnikov in proti špekulacijskim manevrom. Člane sodišča izvolijo krajni sovjeti. V boju proti kršitvam revolucijskih povelj je prepuščena sediščem svoboda. Kazni so denarne, javna graja, odvzetje javnega kredita, prisilno delo in odvzetje svobode. Vsak dostojen državljan sme javno tožiti in zagovarjati. = Kaledjin. Reuterjev urad je dobil obvestilo potom brezžičnega brzojava iz Rostova, da oblega Kaledjin to mesto. Pri Nahičevanu se je pričela bitka. Čete boljševikov so podpirale čete črnomorskega brodovja s topovi. Pri Belgorodu traja boj še vedno. Obe stranki imata velike izgube. = Suspendirani ruski dipioaml. Med di-plomatičnimi funkcionarji, katere je vlada iz službe odpustila, ker niso hoteli sodelovati z novo vlado, se nahajajo poslaniki v Angliji, na Japonskem, v Združenih državah in v Španiji ter zastopniki ruske vlade na Švedskem in Portugalskem. = Ententa na razpotju. Govoreč o izjavah nagleškega veleposlanika Buchanana piše glasilo boljševikov, »Pravda«: Govor angle- škega veleposlanika, dejstvo, da pariška zavezniška konferenca ni prišla do nikakršnih sklepov, in pismo lorda Landsdowna so znamenja, da pričenjajo vodilni krogi v zavezniških deželah zapuščati svojo politiko in razumevati rastočo avtoriteto boljševiške vlade ter se ne upajo več igrati z mirovno politiko. List računa s tem, da bo gibanje mas prisililo zaveznike, da pritrde mirovnim pogajanjem. — Francija in Anglija. Med Parizom in Londonom se vrše živahna pogajanja glede vprašanja premirja ter prejšnje ugotovitve splošnih pogojev bodočega miru. Od izida pogajanj je odvisen odgovor Clemenceauja na interpelacije v francoski zbomiej. — 6ve(o>na »rgo^ina po ‘ojni. Kakor se iz Londona poroča, je minister Carson v sredo v kolonialnem zavodu razpravljal o svetovni trgovini. Izjavil je, da je vprašanje angleške trgovine tako tesna spojeno s to vojno, da se eno od diugega ne more ločiti. Mi nečemo izgubiti vojne ker bi sscer nasproti Nemčiji morali imeti obiir v trgovski politiki. Nikdar več ne bomo dovolili — je rekel Carson — da bi si Nemčija pud krinko m rne trgovine zbitala rezerve za vojno. Po vojni bo vel»ko pomanjkanje surovin in Nemci dobro vedo, d gd pritrdila ne dobi. ~ Vojaška pomoč Amerike. »Times« poročajo iz Washingtona, da računajo Združene države s tem, da prideta na zapadno fronto trajno dva miljona ameriških vojakov. = Položaj na Španskem. Položaj na Španskem se je zopet poslabšal. Kakpr poroča »Daily Express«, nastajajo novi boji med dinastičnimi in antidinastičnimi strankami. Vojaške junte zavzemajo povsem neodvisno stališče. Prebivalstvo večinoma soglaša z vojaštvom. — V Barceloni je bil izvoljen za župana republikanec Rochar. Tudi v mnogih drugih mestih so zmagali republikanci. — Kubanski parlament je proglasil vojno stanje med Kubo in Avstro-Ogrsko. Dnevne beležke. — Onim, ki se jih tiče. Nedavno se je izvršila na Slovenskem kupčija, ki je danes že pra-vomočna. Pri tej kupčiji so »zaslužili« trije ozir. štirje gospodje vsote, ki presegajo — četrt milijona. Prejeli smo o tem več dopisov. Gospo- dom bi priporočali, da podare te zneske v roke ljubljanskega župana, ki jih naj razdeli po eno tretjino »Slovenski Matici«, »Ciril-Metodo-vi družbi« in ljubljanski ubožni akciji pri aprovi-zaciji. Gospoda župana pa prosimo, da nam sporoči, če bodo to storili ali ne. — Razdeljevanje obleke. Beguncem iz Ljubljane in ljubljanske okolice se naznanja, da je prišlo blago in se onim, ki imajo nakaznice, a še niso prejeli blaga, razdeljevalo. Izdajalo se bo samo proti izkazilu legitimacije aii podporne pole v trgovini R. Miklauc, Stritarjeva ulica 5, po zdolaj navedenem redu: Pondeljek, sredo in petek od 2. do 5. in sicer od črke A do Jr', v ponedeljek od 11 do O, v sredo od P do Z v petek. Številke, da se razdeljevanje biaga v redu vrši, se dele za pondeljek v soboto, za sredo v torek in za petek v četrtek od 8. zjutraj. Prišlo je: Zenske obleke, ženske srajce, ženske hlače, ženska spodnja krila, rute za glavo, žepni robci, površniki, nogavice za otroke in kompletne oprave za dojenčke. — LiubijansKim zaupnikom naznanjamo, da se vrši sestanek gleue na strankini zbor jutri ob 10. dopoldne v Selenburgovi ulici v društvu. Pridite vsi! — Članek Internacionala nadaljujemo v pondeljek. — Tudi nezakonska mati ima srce. Pred nekaj dnevi je umno dete nezakonski materi. Priae mrliški oglednik. Ze ob vstopu mu ni bilo Všeč, ker je nekaj radovednih otrok prišlo malega pokropit. Nato vpraša, je-li otrok zakonski ali nezakonski. Na odgovor, da je nezakonski, začne vpraševati, če je bil razen otrokove matere še kdo navzoč ob smrti. Ko izve, da jih je bilo več, pa pride interesantno vprašanje, jeli umrl otrok naravne smrti?! Gosp. mrliškemu ogledniku bi svetovali, da krvavečemu materinemu srcu malo pikrih besed prihrani. Naj natančno mrliča ogleda, če sploh spozna naravno in nenaravno smrt. Zdi se mi pa, da bi bilo boljše malo več skrbeti za žive otroke, da dobe več mleka in druge hrane, potem večkrat ne bo treba gledati ubogim materam lačnih in nenaravne smrti umirajočih otrok. In otrokom ne bo treba nenaravne smrti umirati. — F. K. — Promet s poštnimi paketi. Ker se je nabralo že preveč paketov, ne sprejema ljubljanska glavna pošta danes nobenih paketov. — Tistim, ki komandirajo! Pišejo nam: Kaj je z marmelado? Ali je bolje, da plesni po skladiščih? Zakaj ne dati ljudem, ki že itak pogrešajo vse vrste živil?! Ali tiči tudi v tem špekulacija višine cen? — Vprašali bi tudi: Ali ve oblast po kakih cenah se prodaja sadje na trgu? N a j s 1 a b š a jabolčka po 2 K — ali ni to vnebovpijoče odiranje siromakov, ki morajo segati le po najslabšem blagu? In vendar je tega blaga letos toliko še, da ga bo — če bodo take cene in ne pride na trg — zgnilo po skladiščih na tisoče kilogramov. En pogled pri prodajalcih, in komentarja ni treba! Drugod cene sadju padajo — pri nas pa gredo le kvišku! Saj vladne odredbe veljajo vendar tudi za naše pijavke! — Le kost in koža sta še na proletariatu, — ali hočete, da bo garal za mo-loha le suh skelet?... Mar si niso trgovci in branjevke letos že dovolj nagarili denarja? Ne, ni pravice več! — Upravam in uradništvu slov. denarnih zavodov! Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina Ljubljana«, razposlalo je v smislu odborovega sklepa z dne 4. t. m. na vse slovenske denarne zavode okrožnico, v kateri opozarja uprave na to, da je izplačala te dni država svojim nastav-ljencem enkratni nabavni prispevek. Enako od-pomoč bednemu položaju svojega uradništva so sklenile tudi uprave raznih denarnih zavodov, na čelu jim Avstro-Ogrska banka, ki je izplačala oženjenim uradnikom po K 1500, samcem in oženjenim pomožnim uradnikom po 1000 K, pomožnim uradnicam in pomožnim uradnikom samcem pa po 700 K poleg običajne draginj-ske doklade. Enkratni nabavni prispevek za zimske potrebščine so svojim uslužbencem priznale nadalje tudi uprave avtonomnih uradov in pridobitnih podjetij. Vsprioo te splošno priznane potrebe po podpori uradništvu v obliki emkranega nabavnega prispevka se uprave slovenskih denarnih zavodov vljudno prosijo, da se tudi one z enakim činom spomnijo svojega uradništva, ki vsled nezadostnih gmotnih sredstev trpi enako z drugimi vred pomanjkanje vsega, kar se za zimo rabi, er mu priznajo in mu še pred Božičem izplačajo enkratni nabavni prispevek v višini vsaj 25c/o rednih letnih službenih prejemkov. Podpisani odbor z zanesljivostjo. upa, da se bodo slav. uprave slov. denarnih zavodov brez izjeme v interesu svojega ugleda in slovesa, ki ga uživajo v javnosti, v polni meri odzvale našemu pozivu in da ne bode nobena hotela v izkazanju humanitarnosti do svojega uradništva zaostati za — državo. Vse uradništvo slov. denarnih zavodov pa se isto tako brez izjeme poživlja, da tudi ono od svoje strani vloži na svoje uprave prošnje po enkratnem nabavnem prispevku. Kar zamore država, kar zamore dežela in občina, to mora v podporo svojega uradništva ' zmoči tudi vsak slov. denarni zavod. Podpisani odbor računa na solidarnost vsega uradništva in ga prosi, da se od vsakega zavoda društvu sporoči, v koliki meri so posamezne uprave upoštevale položaj svojega uradništva. Te podatke rabimo v svrho kontrole. — Občinski odbor občine Vič se je v seji dne 4. decembra 1917 soglasno pridružil deklaraciji z dne 30. maja 1917. V svoji izjavi se zahvaljuje ljubljanskemu škofu za odločen nastop, izraža obžalovanja jugoslovanskemu klubu na izgubi dra. Kreka, zahvalo papežu in cesarju za ■prizadevanje za mir, zaupnico jugoslovanskemu klubu in nezaupnico deželnemu glavarju dru. Šušteršiču. — Pomilostitev mladoletnih. Pravosodno ministrstvo je izdalo 7. decembra odlok glede na pomilostitev mladoletnih. Sodišča je opozorilo, naj predlagajo načelno pomilostitev pri predpisanih posebnih predpogojih poleg sta- rosti v vseh olajšalnih okolnostih: nepremišljenost, zapeljevanje, pomanjkanje dušne ali nravne zrelosti in če bi kazen bolj škodovala kot koristila. Nevarnost je tem večja, če je kazen nizka in če bi zadoščevala domača vzgoja ali ukrepi varuške oblasti, da se mladoletni več ne izpostavijo nevarnosti kazenskih prestopkov. — Poštne oficiantke se smejo poročiti. Z Dunaja poročajo, da se smejo odslej poročiti poštne oficiantke in ostati še dalje v službi, če so stare najmanj 24 let in imajo pet službenih let. — Karte za tobak in podražitev tobačnih izdelkov. Kakor smo že poročali, uvedejo z novim letom karte za tobak in obenem podraže tobačne izdelke za 50 do 60 odstotkov. Na teden bodo izdajali približno 15 do 20 smotk ali pa 40 cigaret. Z uvedbo karte upa odpraviti tobačna režija prekupčevanje s tobačnimi izdelki, ki se je sedaj tako bujno razvilo. V nekaterih hotelih se dobi n. pr. 100 viržink za 70 do 80 kron in sicer v množinah do 5000 kosov; daije prodajajo 100 trabuk za 80 do 90 K. — Akcija za obnovitev Goriške. Za vodstvo te akcije se določi poseben oddelek na tržaškem namestništvu z namestnikom na čelu. Temu oddelku bo dodeljen sosvet, obstoječ iz odposlancev različnih avtonomnih zastopov in gospodarskih korporacij in 8 od namestnika imenovanih članov. Kot podpredsednik tega sosveta fungira deželni glavar Taidutti. Nadalje sta dodeljena kot konsulenta — in sicer za slovenski del namestništveni svetnik Rebek in za laški državni poslanec dr. Bugatto. Potem bo še sestavljena posebna komisija za vsak okraj iti lokalni odbori za vsako občino. — Velika tatvina. V Gradcu so oropali tatovi vilo gospe Marije Gerberjeve. in odnesli za 50.000 K perila, obleke in nakita. Gerber-jeva ni bila doma, ampak je na Ogrskem. — Riž. Na Reko so pripeljali 40 vagonov riža iz italijanskega plena. Ta riž očisti najprej tovarna za riž na Reki. Od tega riža dobi večjo množino tudi Zagreb, da ga razdeli med bolnišnice. In Ljubljana? — Črne koze so se pojavile v Križevcu na Hrvaškem. Obolelo je že več oseb. Doslej še ni umrl nihče. I — Zgubljena listnica. Dotičnika, ki je pobral v noči od srede do četrtka, t. j. od 12. do 13. t. m. črno usnjeno dvojno listnico z večjim zneskom in dokumenti, poživljam, da odda najdeno brez odloga v trgovini K. A. Kregar, Sv. Petra cesta št. 21, kjer dc-bi 600 K nagrade. Vojna. Dunaj. 14. d-C mbra. (Kor. urad) Uradno r*?g ašajo: V z h o d n o bojišče: Or žje močiva. Pogajat.ja za premirje se n3dal|ujejo. — Italijansko bojišče: Med Piavo. >n Brento je zopet oživelo bojno deluvanje. — Šef generalnega štaba. Berlin, 14 decembra. (Kor tir) Woffov’ urad poroča iz glavnega stana; Za pa d no bojišče: V' Flandriji i< bil arteljerij^ki ogenj lev nekaterih odsekih živahne ši. Vzhodno od Bulle-couna so poizkušali Angltži, da pridobe zopet izgubljene jarke. Zavrnili itnojih in jim pruade-jali krvave izgube. D * b • 1 i smo tuli uetnike; prav tako sti:o dobili ujetnike tudi pri ne*>em sunku južno od Proučila Južno o:l St. Quentina smo prizadejali sovraž rku znatno škodu z močnimi napadi min. — Sevemovzhodno od Craone smo napravili poizvedovalni sum k in dobili ujetnike. Severno od St. M bit la, severno in vzhodno od Nancyja m na H.-trlm.>nnswei!e kopfu povišano bujuu delovanje. — Na vzhodnem bojišču se nadaljujejo pogajanja za premirje. — Na macedonski fronti nč posebnega. — 1 ta ii lanska fronta: Na posameznih kra;ih med B ento in P avo je prišlo v zvezi z manjšimi podjetji do močnih a:teljerijskih bojev. — l^udend-iff Na ruskem je izbruhnila z novo silo državljanska vojna. Stranka kadetov, ki jo podpira Kaiedjin s svojimi četami, nastopa proti boljše-vikom. Petrograška agentura poroča, da je mir v nevarnosti, ako ljudstvo ne stoji trdno na braniku. Mirovni shod. Jugoslovanska soc. dem. stranka sklicuje miroven shod. ki se b* vršil v nedeljo 16. t. m. ob 3 un popoldne v Rakeku v go-sii ni g. M. Zdcfždj. Poroča s. Pctejan iz Ljubljane. Aprovizadfa. Goveje meso na rumene izkaznice B dobe stranke v soboto, dne 15. decembra, popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2.štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 60 Ido 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600, od 5. do pol 6. štev. 1601 do konct. Ena oseba dobi Vi kg, dve osebi Vz kg, tri in štiri osebe % kg, pet in šest oseb 1 kg, sedem in osem oseb 1XA kg, več oseb iVz kg. Kilogram stane 2 K. Predaja moke strankam. Strankam se bode oddajala moka od 17. decembra 1917 do vštete sobote 22. decembra 1917. Na vsako izkaznico sc dobi 1 kg moke oziroma zdroba, in sicer: v I. do V. okraju 1 kg moke štev. 1, kg po 96 vin., v VI. do X. okraju Vz kg moke št. 1, kg po 96 vin. in Vz kg pšeničnega zdroba po 94 vin. — Ostanek moke je napovedati zanesljivo v pondeljek 24. decembra 1917. Nakazilo sladkorja trgovcem. Trgovci v I., II., III., IV. in V. okraju se vabijo, da se zgla-se zanesljivo danes, v soboto 15. decembra v sladkorni centrali pri gospodu ravnatelju Lil-legu radi nakazila sladkorja. Trgovci ostalih okrajev dobe sladkor v torek dne 18. decembra. Na sladkorne izkaznice št. 42 se dobi sladkor zopet v trgovini -gosp. Meinla, Šelenbur-gova ulica 7. Prekajeno meso na rumene izkaznice C št. 1 do 1400 dobe stranke v ponedeljek, dne 17. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 do 800, od 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1400. 1 oseba dobi pol kg, 2 in 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb 1 in pol kg, 6 in več oseb 2 kg. Kilogram stane 4 K. Kislo zelje na rdeče in rumene izkaznice A dobe stranke v ponedeljek, 17. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Od 8. do 9. dopoldne pridejo na vrsto vse stranke z rumenimi izkaznicami A, od 9. do 10. vse stranke z rdečimi izkaznicami A. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 80 vin. Krompir za IV. okraj dobe stranke v ponedeljek, 17. t. m., v torek, 18. in v sredo, 19. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V ponedeljek, 17. t. m. od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 300, od 2. do 3. popoldne št. 301 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 500, od 4. do 5. št. 501 do 600. V torek, 18. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 720, od 9. do 10. št. 721 do 840, od 10. do 11. št. 841 do 960, popoldne od 2. do 3. št. 961 do 1080, od 3. do 4. št. 1081 do 1200, od 4. do 5. št. 1201 do 1320. V sredo, 19. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1321 do 1440, od 9. do 10. št. 1441 do konca. Vsaka oseba dobi 15 kg. Kilogram stane 30 vin. Kislo zelje na rdeče izkaznice brez A dobe stranke v ponedeljek, 17. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Red je ta-le: Od 10. do 11. dopoldne št. 1 do 250, popoldne od 2. do 3. št. 251 do 500, od 3. do 4. št. 501 do 750, od 4. do 5. št. 750 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 80 vin. Listnica uredništva. C h e Im: Naslov je: dr. H. Tuma, Trst, Via Domenico Rosetti 23, I. nadstr. — Delavec. — Rudar ima dobiti po postavi mesečno 9 kg moke, njegovi družinski člani pa p(T6 kg. — Interes,"ni. Za november so imeli prejeti v Ljubljani % kg cukra za osebo. Delavci pri »težkem delu« pa dobe iVz kg sladkorja. Nikdo jim ne more krajšati. — Naročnik v L. — Če niste zadovoljni z meščanskim listom, ki ga dobivate — za to je lahka pomoč. Odpovejte ga! Razno. * Tirolska velikanka umrla. V njenem rojstnem kraju Ridnaun na Tirolskem je umrla 4. decembra pod imenom »tirolska velikanka« znana Marija Fassnauer v starosti 38 let. Ko je bila stara 20 let, je bila že dva metra in 25 cen-tin.etrov visoka. Vzbudila je pozornost nekega »artista«, ki je potoval ž njo po celi Evropi ter 4 zaslužil mnogo denarja. * Žito skrito v oltarju. Iz Budjejevic se poroča: Pri tukajšnjem okrožnem sodišču se je dne 4. decembra vršila kazenska obravnava proti župniku Frančišku Brozu, ki je bil v cerkvenem oltarju skril nekaj vreč moke ter uniformo in karabiner svojega nečaka. Župnik je dejanje priznal. Župnikova sestra je bila soobtožena, ker ni bila povodom rekviriranja kovin oddala dveh mlinčkov za kavo. Župnik je bil obsojen v denarno globo 200 kron, njegova * sestra pa na pet dni zapora. * Nezgoda z avtomobilom. Iz Vidma v Italiji se poroča, da je tamkaj smrtno ponesrečil italijanski fronti prideljeni ravnatelj vojne pošte Kornelij Kocmuta. Avtomobil, s-katerim se je vozil, je eksplodiral. Ravnatelj in uradnik, ki ga je spremljal, sta mrtva. Vzrok eksplozije ni znan. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n. Tisk .Učiteljske t skarne“ v Liub!jani, 3H0L': 3E f l&ft V! s; j MOJZES ali DARVIN? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „N A P RE J A* :-: V LJUBLJANI :•: Komaira__________ mn asi MM I e5©fei v dar -fgšf vsak zaupnik, ki pridobi „Napreju“ deset novih naročnikov. iNO CENTRAL •— tr-1 jsa. CM JŠorelSsk sporedi Mojster malopridnež. Napeto zanimiva dete-tivska komedija v štirih dejanjih Gunnar Tolnas v glavni vlogi. e* • » v deželnem glede! šču Za 5-.0GG mark :: ^ Izvrstna vese oigra. Najnovejša kinematogr. vojna poročila. — Ml za mlatifinO' m a m b m **■ Velike predstave za mladino v soboto 15. dec. ob 4 pop., v nedeljo 16. dec. ob poi 11. dop. in ob 3/4 2. in 3. pop., v pondeljek 17. dec. ob 4. pop — Novi krasni filmi. Torek 18., sreda i9. in četrtek 20. decembra Dvojni sporedi trajajo? due uri! Predstave ob pol 5., pol 7 in po 9 -/.večer. Lotte Neumann film! POGUM DO SREČE. Lotte Neumann film! Odlična veseloigra SUM© ehkrat u tebmu. Odli"na vessloigra. Najuovejša kinematografična vojna poročila. — Ni xa mladino! Pozor! 21. decembra ob pol 9. ?Aeoer: koncert slavne vittoszinje na liolinl Angelina Svoboda. Vst pmce od sobote 15. decembra d ulj e pri blagujni v deželnem gledališču. Sijajne dne uri trajajoče BOŽIČNE PREDSTAVE za MLADINO v petek 21.. sebotv 22, in V nedeljo 23. dec. — Hekaj krasnega- jSH m M m m Zavarovan e za volno posoplo. Do K 5000*— brez zdravniške preiskave! Br