štev. 22 PTUJ, 15. juniio 1^2 CENA 20 DIN Letnik XY. »Tednik« izhaja t>o6 tem skraj^onim ime- nom od 24. nov. 1961 daiie na predloo Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormo? Izdaja »Tednik« Kavod s samnstnjnim finan«irnnjen Odgovorni urednik: Anton Ran man Uredništvo in oprav« Ptni. Lackova 8 Telefon 156. čekovni račnn pri Varodni banki Pti> it 604-19-1-20« Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina la tnr.pm^^vo 1000 din, la innspmstvj 1500 din Pred pomembno manifestacijo bratstva In prifateljstva v Ptuju Iskreno prijateljstvo, ki je . v zadnjem obdobju povezalo delov- ne ljudi občip Varaždin in Ptuj, in ki je prišlo posebno do izraza ob »Tednu bratstva in prijateljstva delo\Tiih ljudi občin Varaždina, Čakovca in Ptuja«, je obrodilo bogate sadove na političnem, go- sp>odars'kem. kulturno-prosvet- nem, izobraževalnem, športnem pa tudi turističnem področju. Naj- večja vrednost pa je v nerazdvo- jenem bratstvu in enotnosti, ki vezeta delovne ljudi naših dveh prijateljskih občin jn celotne na- še socialistične domovine Jugosla- vije. Podrobnejši pregled dosedanjih uspehov v sodelovanju med de- lovnimi ljudmi občin Varaždin in Ptuj bo v ponedeljek, 18 junija 1962. ob 17. uri v delavskem klu- bu na sestanku aktiva sindikalnih delavcev občine Ptuj. Na tem slavnostnem sestanku bo govoril tudi predsednik občinskega sin- dikalnega sveta iz Varaždina, to- variš Ivan Vitez. Namen sestanka je zedinitev glede nadaljnjih ob- lik in nalog medsebojnega sode- lovanja. Bliža se občinski praznik občine Ptuj in 20. obletnica borbe Lackove čete v Mostju. Ob tej priložnosti bi lahko priredili sre- čanje mest v Ptuju, kar bi sloves- nost velikega praznika občine Ptuj se povečalo. Vrsta pomembnih pobud bo verjetno sprejeta na se- stanku. To bo še bolj poglobilo vse, kar je bilo doslej začetega. Na slavnostnem sestanku bodo razdeljene nagrade občinskega sindikalnega sveta Varaždin ab- solventom sindikalne politične šo- le Ptuj 1961^62 za najboljša pis- mena dela. V teh delih so absol- venti sindikalne politične šole Ptuj opisali svoje vtise z druge- ga prijateljskega srečanja med slušatelji sindikalnih političnih šol Varaždina in Ptuja, ki' je bilo v Varaždinu 21. aprila 1962, pred- vsem pa pomen bratstva in enot- j nosti narodov Jugoslavije ter pri- jateljstva med delovnimi ljudmi iz Varaždina in Ptuja. ] Po podelitvi nagrad bo kultur- ni spored, ki ga bo priredil mla- dinski aktiv LMS »Pleskar« Ptuj za goste -z Varaždina in sindikal- ne politične delavce iz občine Ptuj. To je še eden izmed dokazov iskrenega prijateljstva in neraz- dvojnega bratstva z delovnimi ljudmi iz občin Varaždin in Ptuj, manifestacija nerazdvojnega bratstva in enotnosti vseh naro- dov naše socialistične Jugoslavije m bo nova spodbuda delovnim Iju- (iem, da bodo v nadalje še aktiv- nejši v izgradnji socializma, lep- šega in še srečnejšega življenja. F. BJ Ob prvem obisku gostov iz Vara idina v Kidričevem Elektrifikacilo Haloz Te dni je bila v glavnem za- ključena elektrifikacija Majskega vrha nad Vidmom Prebivavcem se je tako uresničila dolgoletna želja, saj je dobilo elektriko okrog 60 gospodinjstev, med njimi 12 zasebnikov. Vloženega je bilo nad 2000 ur prostovoljnega dela. Elektrifikacijski odbor ki so ga izvolili prebivavci že pred 2 le- toma, se je moral pošteno potru- diti, da je končno letos spomladi prišlo s {xxmočjo kmetov in de- lavcev do realizacije. Zadnji so večinoma zaposleni pri kmetij- skem kombinatu Ptuj. Le-ti so bili pripravljeni žrtvovati nekaj svojega prostega časa, to pred- vsem pri kopanju jam, dovozu in postavitvi drogov za omrežje, kar je bilo opravljeno, kot že rečeno, tekom 2000 prostovoljnih ur in predstavlja vrednost okrog 700 tisoč dinarjev. Električna luč je v glavnem za- svetila v začetku aprila, vendar so Si to čudo^/ito svetlobo in to- ploto zaželeli sedaj tudi taki. ki [ so prei mislili, da bodo lahko brez nje. Danes, komaj 2 meseca po veselem dogodku, ki so ga i tudi primerno proslavili z otvo- ritvijo, ko so se lahko za vedno poslovili cd mrkih in dimastih pe- trolejk, je že v vsaki hiši radijski sprejemnik. Ljudje so med seboj kar tekmovali, kdo ga bo prej imel, še posebno, če pomislimo, da je danes radio čisto vsakdanja potreba kulturnega človeka. Tudi predragi niso. Prrdeli Haloz radio še zato bolj cenijo, ker so oddaljen- od go- spodarsko-kultumega centra — Ptuja in drugih mest m jim radio najlaže prenaša vesti in vse kar ima dnevno na sporedu. Prijetno je zlasti ob nedeljah poslušati, kako odmevajo med vinogradi po- skoo!ezni v bolnišnici ali doma z ?:drav'|i, marveč tudi v prepreče- vanju ne/dravih življenjskih po- javov, kot so alkoholizem, neza- dostna prehrana itd. V odkriva- nju obolelih z odprto pljučno tu- berkulozo, kateri kot kliconosci lahko okužijo svoje najbližje, re-' cimo družino, je vsekakor osno-j va preprečevanja širjenja bolezni. Na osnovi podatkov, s katerimi razpolagamo, smo ugot In tako se zastrupljanje ozrač-j ja nadaljuje. Od dne, ko sta nad. HiVošimo in Nagasakijem eks- plodirali prvi atomski bombi, so ZDA, SZ. Velika Britanija in- Francija preizkusili 314 jedrskih! orožij. Predsednik Tito je prejel od znanega borca proti atomski smrti, britanskega filozofa Rus- sella pismo, v katerem poziva nevezane dežele, naj pošljejo svoje ladje na območje Božičnih otokov in preprečijo nove eks- plozije. FVDdobno povabilo so prejeli tudi poglavarji ZAR, In- donezije, Indije, Švedske. Bra- zilije, Mehike in Gane. Protesti na ameriški naslov pa prihajajo iz vseh strani. V takem ozračju potekajo že- nevski razornžitveni razgovori. Medsebojnega obtoževanja med SZ in ZDA noče biti konec In tudi tu sližimo na obeh straneh izjave, da so »bili prisiljeni ob- noviti poizkuse, ker da je na- sprotnik s svojimi preizkusi do- bil določeno prednost« Taka igra pa se kajpada lahko nada- ljuje vse dotlej, dokler ne bo za človeštvo prepozno. • Laoški sporazum V torek so trije laoski princi, predstavniki najpomembnej.ših politi'6nih smeri v deželi, podpi- sali sporazum o ustanovitvi enot- ne lao.^ke vlade. Pot do dokonč- ne pomiri'tve v deželi je s tem odprta. Vlado bo vodil Suvana Fuma, ki se zavzema za pozitiv- no nevtralnost, podpredsednika pa bosta vodja levičarskega gi- banja Patet Lao princ Sufanu- vong in general Nosavan. pred- stavnik desnice Pristaši v.?redi- ne« samega predsednika imajo večino. Laos je bil dolga leta popriSče blokovskih interesov in je zara- di tega tudi doživljal pravo dr- žavljansko vojno. Potem ko so se nasprotne .stranke domenile lani o premirju, ki so ga večkrat kršili, je maja spet grozila ne- varnost, da se boji raz^mamejo po vsem ozemliu in da ZDA po- sreduiero na sitrani desničarskih sil. Na srečo so se princi prav v teh kritičnih trenutkih domenili za nov sestanek v Dolini vrčev in dose-gli tudi omenjeni spora- Stran 2 TEDNIlt ms. M. JUNIJA 1962 DVAJSETLETNICA SIOVENIEGORISKE ČETE Osojnikov in Lackov znanec Ivan Čuš, kmet v Levanjcih pri Desterniku, star 46 let se je ob- vezal, da bo pomagal partizanom slovenjegoriške čete. Ko so prišli k njemu, da bi jim dal prenoči- šče, jih je poslal v svojo zidanico v Gradiščak, kjer so našli za ne- kaj Č3"a svoje domovanje. Čuš in njeui.vj žena Marija sta morala zaradi pomoči našim prvim bor- cem umreti med talci 4. okto- bra 1942 v Mariboru. Zaradi izda- jalca sta izgubila svoje življenje tudi f-3 dva slovenska kmeta, ka- kor tudi drugi talci v Slovenskih goricah. Čuševa zidanica sredi valovitih goric, bo spominjala do- mačine, dokler bo stala, na ju- naštvo prvih slovenjegoriških partizanov v boju za svobodo in na Ivana in Marijo Čuš, ki sta partizanom pomagala. Popotniku, ki se ozre na zidove malo zida- nice, ne pove hišica še ničesar, ker še ni z napisom na njej po- jasnjeno, da je spomen k ljudske revolucije, spomenik boja za osvoboditev. Veliko je takih spo- menikov v naši občini in misliti je potrebno, kako bi jih le za- znamovali. PARTIZANSKI JAVKI V 6ERUNCIN Iz GradiŠčaka, kjer so biM ftaf- lizani v hišici Ivana Cuša, vodi cesta v Gerlince, kamor so hodili slovenjeqori'ški partizani na khift- tijo Lovrenca Čuša po hrano. Za- radi izdaje so prišli gestapovci tudi po Lovrenca Ču.ša dne 18. avgusta 1942. Najprej so ga mu- čili v ptujskih zaporih, nato pa so qa odpeljali v Maribor, kjer so ga 2. oktobra 1942 ustrelili. Dru- žino so 3. oktobra 1942 odpeljali v Celje, odtod v Gradec, nato pa v Koiburg, nazadnje pa v Eisen- stein. Vrnili so se 26. junija 1945. V Gerlincih so imeli partizani še eno javko, pri Janezu Kokolu. Izdajalec nj prizanesel nobenemu, izdal je vse, kar je vedel in tudi ,Ianpz KrkH, star 4,3 let je moral umreti med talci 4. oktobra 1942 v Mariboru. Niegove tri otroke in žpno .Ano jp okupator poSlal v in- ternacijo, odkoder so se po osvo- boditvi vrnili. Spomenik v Mostju vedno znova vabi Čuševa zidanica v Gradiščaku v Slovenskih goricah — postojanka Slovenjegoriške čete OKOLICA MOSTJA IN TOPLAKOVA DOMAČIJA Mostje je postalo eden najpo- rftembnejSih krajev iz zgodovine narodnoosvobodilnega boja v ptuj- ski občini. Že leta 1941 je bil v Toplakovi hiši 26. junija pomemben sesta- nek Osvobodilne fronte, prvi v Slovenskih goricah. Tu šb zbrali zastopniki OF iz razniM krajev Slovenskih goric: Jože Ke4 renčič iz središkega okoliša, iz Prlekije Bogdan Špindler, iz ptuj4 skega okoliša pa Jože r,ackO| Franc Kramberger, dr. Meto« Špindler, Franc Toplak in Ivaii: Sok. Zaradi izdaje so padli oku-^ patorju v roke prvi pobomiki zd svobodo v juršinskem okolišu žo leta 1941, meseca avgusta. To sd bili dr. Šoindler, zdravnik v Jur- šincih, Franc Toplak, študent agronomije iz Mostja, dijak Alojz Zormsin iz Sakušaka in krrvjaški Domnčnik Kar' Arnu^ iz Pnlpnc. Vsi so nadli kot talci v jeseni leta 1941. Pogled na del Desternika z zvonika (Posnetek: J. Vrabl) PTUJ bo lahko še lepši Ptuj je prav lepo, zanimivov nam vsem, pa tudi tujcem zeld priljubljeno mesto. 2e neštetd laskavih izjav smo slišali in či-* tali o njem in ravno to nas spod- buja, dia ga še bolj uredimo in mu še olepšamo obraz. Za vse dosedanje lepote so mo- ramo zahvaliti vsem, kii so po svoje 'pomagali, da se je Ptuj urejal in olepševal. Lahko bi do- segli še več, če bi dosledno ure- jali predele mesta samega in nje- govega predmestja. Ne vem, kaj o tem menijo sa- mi prebivavci, zlasti tisti, ki jim je prav vseeno, ali gledajo pred seboj travo ali pa cvetje in okra- sno grmičevje? Po nekaterih vi- dezih sodeč je marsiikomu vse- eno, kako kdo ocenjuje kraj, v katerem živi, ali ga turisti hva- lijo ali grajajo. Ta del naše do- movine pa za.služi, da bi se vsi zavzemali za njegovo lepo lice in za to, da bo ijiapravil na vsa- kogar vtis zanimivega in lepo urejenega kraja. Zato nam tudi ne more biiti vseeno, ali je na na- ših okenskih policah cvetje ali ne, ali so naši vrtovi urejeni ali ne ih ali so ograje, kot bi mora- le biiti ali ne itd. Moral bi pohvaliti mnoge sta- novavce oh glavni cesti Mari- bor—Ptuj in v drugih predelih mesta, nekatere pa tudi grajati. Poleg vsega lepega, kar opazimo ob tej in drugih cestah, nas toli- ko bolj motijo razne žive, neure- jene ograje, neurejene lesene pa tudi žične ograje in vse, kar vi- dimo pred ali za njimi. Ob Ma- riborski cesti je lep pogled na le- vo in na desno, bo pa še lepši, ko bo odstranjeno še tisto, kar ta pogled kazi. Obrežje Studenčnl- ce čaka na ureditev, marsikje tudi živa meja, lesena ali žična ograja, drugje zopet fasada itd. Marsikdo rad gleda hiše, drugi razna vozila, tretji opazujejo ljudi, vrtove, njive, travnike itd. Vsak tak prijeten pogled naj vzbuja pri vsakomur občutek ljubezni do vsakega koščka naše drage, svobodne domovine in smisla za turizem in občutek do- mačih in tujih izletnikov za ob- čutek dobrodošlosti in prijetne- ga počutja v naših krajih. Tudi slika z vzhodne strani mesta je lepa zlasti ob pogledu na nove stanovanjske zgradbe, je pa še tudi tukaj marsikaj neure- jenega, kar čaka na skrbne roke in na sredstva za večja ureje- valna dela. Ali ni škoda zemlje, kjer še ra- ste razno grmičje in v njegovi senoi koprive? Vse bi bilo mnogo lepše, če bi namesto kopriv tam raslo okrasno grmičje in razno- barvne cvetice. Škoda je za vsa-< ko ped zemlje v me.stu in v pred-: mestju. i Mnenja sem, da bi moralo biti tudi v Ptuju več spodbudnega za lepo urejanje samega mesta in njegove okolice. Z raznimi občin- skimi odloki bi vplivali le na manjiii del takih prebivavcev, ki jim je vsaka spodbudna beseda odveč, za večino pa bi naj veljale razne oblike priznanj, pohval in nagrad Turističnega društva. Ob- činskega ljudskega odbora, Stano- vanjske skupnosti, hišnih svetov, terenskih organizacij SZDL in po- dobno. Za tako spodbujanje je dovolj zgledov v Savinjski dolini in drugod v Sloveniji, kjer im.a Turistično društvo ravno zato takd močan vpliv na prebivavstvo, kci?; ga vsi podpirajo in upoštevaje* njegove pobude. Tam so ravno nat .■spodbudni način odstranili ia okolice svojih hiš v.^^e, kar ne kra- .si njihovih krajev. Prav gotovo je, da Ptuj ne zasluži glede na zani- mivosti in turistične posebnosti, da bi ga podcenjevali, zato pa bi se morali zavedati vsi njegovi pre- bivavci, stalni in začasni, da je njegova podoba odvisna od vseh in njiho^'ega čuta do vsakega ko- ščka na.še zemlje, do vsakega s cveticami okrašenega okna, za ka- terim stanujejo ljudje, ki želijo, da bi bil vsak nogled domačega gosta in turista dokaz velike lju- bezni do vsega, kar pomeni za svet Jugoslavija in njeni s\'obodo- Ijubni in hrabri prebivavci. Jože Bezjak V Desterniku so praznovali krajevni praznik V nedeljo, 10. junija IM2 popol- dne, je Desternik proslavljal kra- jevni praznik s počastitvijo spo- mina na borce, talce in žrtve spo- šističnega nasilja z območja De- sternika. Njihova imena so vkle- sana na ploščo na prosvetnem domu. Iz Maribora sta se sloves- nosti udeležila tov. Miloš Ledinek in tov. Ivan Kranjčič, iz Ptuja pa tov. Lojzka Stropnikova, tov. Branko Gorjup jn *^ov. Janez Ko- stanjevec v imenu republiških in občinskih političnih in oblastnih forumov. Slavnostni govor je imel pred- sednik OO SZDL občine Ptuj tov. Branko Gorjup. K slavnostnemu delu so pri- spevali predvsem pionirja in mladinci osnovne šole. Nastopil je tudi mladin.ski pevski zbor. Na proslavi se je zbralo okrog 400 ljudi, nekateri tudi iž Ptuj$, Grajene, Trnovske vasi in Vito- marc. Množične organizacije in dru- štva so se tako na dostojen na- čin oddolžile žrtvam in talcem NOB iz tega področja. Trikratnemu uderniKu FRANCU IVfILGŠfOO v siovo Dne 6. junija 1962 je neizpros- na smrt iztrgala delovnemu ko- lektivu Tehnogradnje iz Ožbalta in njegovi družini Franca Miloši- ča. Pokojnik je bil doma iz So- vič 7 pri Vidmu v Halozah. Nje- govi starši so bili maU kmetje, za- to Si je moral Franc v zgodnji mladosti s težavo služiti kruh. Kmalu po drugi svetovni vojni je dobil zaposlitev v podjetju Tehnogradnje Ožbalt ob Dravi. Prii tem podjetju je bil kot minerski] mojster poldrugo desetletje in jej sodeloval pri izgradnji raznih ob-| jektov. Hidrocentrale MariborsklJ otok, Vuzenica, Vuhred so najlep-^ ši spomeniki, pri katerih je sode-; loval pokojni. Danes predstavljajo te hidroelektrarne velikanski vili energije za vsa naša gospodarska] območja. V njegovem poklicu jei nad njim stalno prežala življenj- ska nevarnost. i Franc Milašič ni v službi poka-j zal trohice strahu. Bil je mož od-l ločnosti, vztrajnosti in trdne vo-j Ije. Vedno je pokazal v vseh ovi-i rah neumorno pridnost, delavnost; ter nezlomljivo duševno vztraj- nost. Bil je eden od tistih napred-^ nih in požrtvovalnih delavcev, ki* so mnogo i>omagali pri izgradnjiji naše domovine in pripomogli, dat" se je v dveh desetletjih spreme-' nila iz zaostale kmetijske dežele, v napredno industrijsko državo, i Najlepši in najboljši dokaz njego-| Ve delavnosti ter zavesti so tri; udarniške značke, na katere je bil j ponosen, vendar se zaradi tega ni; nikoli posebej hvalil. Naša družba j ceni delo, zato tudi ceni zaslužne delavce in jim daje častno prizna- nje. Tako priznanje delovnim lju- dem je zasluženo prejel tudi Franc Milošič. Na svojem delovnem mestu je bi! Franc Milošič zelo vesten, na- tančen in hraber. Nesrečna usoda pa je hotela, da se je pri delu smrtno ponesrečil pri izgradnji objektov v Liki. Nepričakovana novica o pre- zgodnji smrti Franca Milošiča je bolestno odjeknila v domačem družinskem krogu in med stanov- skimi tovariši gradbenega podje- ja Tehnogradnje. Pokojnik je bil dober družinski oče številne dru- žine. V družinskem krogu je bil obziren in čustven, vendar dober mož in vzgojitelj. V službi ga je kolektiv poznal kot delavca jeklenp volje in od- ločnosti. Zelo so na cenili in spo- štovali vsi člani kolektiva in vsi, ki so ga poznali. Priljubljenega tovariša je spremljalo na zadnji poti veliko članov njegovega ko- lektiva od doma na fckopališču v Vidmu. Kolektiv Tehnogradnje in njegovi rojaki so se od njega tež- ko poslovili. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v dragem spominu. S. P. Strokovna ekskurzija v Novi Sad Uprava kmetijske zadruge »H a- i loze« in sindikalna podružnica sta pretekli teden omogočili svo- jim delavcem in nameščencem strokovno ekskurzijo v Novi Sad s posebnim avtobusom transport- nega podjetja Maribor. Tam so si i vsi udeleženci z direktorjem tov. I Vinkom Dreom na čelu ogledali tradicionalni »NOVOS.^DSKI SE- JEM« kmctijsko-poljskih strojev, agrotehničnih sredstev, živine, perutnine in drugega, kar je bilo razstavljeno na sejmu. i Udeleženci izleta so bili z ogle- dom sejma prav zadovoljni, saj so videli v kratkem času na veli- kem razstavnem prostoru marsi- kaj zanimivega. Predvsem je vzbu- jala pozornost živina, kmetijski stroji, priključki itd. Zelo zani- miv je bil plemenski bik iz vzhod- ne Nemčije, ki je tehtal nad 1100 kg. Vsem je bilo zelo žal. ker si za- radi zamude na sejmu niso mogli ogledati še na povratku domov zoološkega vrta v Zagrebu, ki ga mnogi še niso videli. F. Hovnik Mladina In oohlici (Konec) Izkušnje kažejo, da poklicne težave slabo vplivajo na zakon in okratno, napetosti v zakon- skem in družinskem življenju .šJtodijo poklicnemu delu. V za- konskem življenju naj se part- nerja zanimata tudi za poklicno življenje drug drugega in naj gd upoštevata, skrbita naj zmera| za nove življenjske cilje, da s« izogneta stanju, ko postaneta drug drugega »sita*, stanju, ki se tako rado pojavi v vsaki skup- nosti, v kateri je medsebojno zanimanje ope.oleg ostalih dejavnosti grad- benega podjetja »Grad« Ormož najmočnejša smer dejavnosti, saj zaposluje ^ez polovico kolektiva. Podjetje izvaja visoke in nizke gradnje. Podjetje ima mehanizirano mizarsko delavnico, ki lahko da toliko izdelkov v taki kvaliteti in količini, da krije potrebe pod- jetja in prodaja še svoje izdelke na domačem in tudi včasih na tujem tržišču. S svojimi cenami postaja podjetje konkurenčno, predvsem z gradbenimi in mi- zarskimi uslugami. Kovinske delavnice obsegajo gradbeno ključavničarstvo, kleparstvo, vo- dovodno instalacijo za toplo in hladno vodo ter strelovodne in- stalacije. V mizarskem obratu je zaposlenih 16 kvalificiranih de- lavcev, medtem ko jdh je v ko- vinski delavnici 22. Lansko leto je podjetje usta- novilo elektroobrat, ki ima širo- ko možnost razvoja. V tem obra- tu že izdelujejo praktične izdel- ke, vendar je proizvodnja še v razvoju, ker delavnice še niso dovolj opremljene. Ta Oisnovna sredstva so obratu zelo potrebna. Poleg omenjenih ima podjetje tudi podobrate, ki so specializi- rani v proizvodnji nekaterih iz- delkov iz brušenega kamna ali pa iz cementa. Strokovnjaki v obratih se vedno bolj specializi- rajo in so nekateri postali že pra- vi mojstri, kot na pr. v pečarst- vu, parketarstvu, soboslikarstvu in v steklarstvu. Podjetje poleg ostalih kvalifi- ciranih irj visokokvalificiranih delavcev zaposluje dva gradbena tehnika, kar je za sedanje prili- ke dovolj, posebno, ker je v pod- jetju zaposlenih 25 vajencev raz- nih strok. Učencem se v tem pod- jetju posveča posebna pozornost. Strokovna predavanja obisku- jejo tudi ne^kvalificirani in pol- kvalificirani delavci, da bi ši pri- dobili potrebno znanje za kvali- fikacijo. Podjetje ima prostore v graj- skih poslopjih, kjer ima tudi svoj' sedež in delavnice. To poslopje so že nameravali porušiti, ven- dar ga je podjetje popravilo z lastnimi siredstvi. Vzporedno s splošnim gospo- darskim razvojem v občini je tudi to podjetje doseglo velik vzpon. Podjetje ima polne roke dela in kljub povečanju števila j kvalificirane delovne sile ne mo- re zadovol.jevati potreb naročni- kov, posebno iz sosednje repub- like. Naročila so porasla v zad- njem času posebno zato'' ker so I cene podjetja napram drugim j podjetjem gradbene stroke mno- i go nižje in dostopne zaradi pri- i lagojenih plačilnih pogojev. Gradit)eno podjetje bo še letos predalo svojemu namenu dva bloka, in sicer v Podgorcih in v Miklavžu, ki sta namenjena pro- svetnim delavcem. Z dograditvi- jo obeh blokov bo v glavnem re- šeno vprašanje stanovanj pro- svetnih delavcev izven Ormo- ža. Gradbeno pK>djetje se že pripravlja na izkop temeljev za postavitev sedmega 32-stano- vanjskega bloka na področju ob- čine. Gradnja bloka v Ormožu bo stala 89 milijonov din, ne pa 96 milijonov, kot je bilo prvotno določeno. Letos bo podjetje pre- vzelo vsa gradbena dela pri gradnji vodovoda v Ormožu in ostala pomožna dela pri kopanju jaškov ter polaganju vodovodnih cevi. V podjetju mislijo, da ima- jo dovolj strokovnjakov in kva-j lificirane delovne sile, vendari morajo še naprej skrbeti za S'P)0-| soben mlajši kader, ki bo ob raz- širitvi podjetja nujno potreben. Podjetje želi modernizirati svoje delavnice, posebno pa po- sveča pozornost nabavi osnovnih sredstev, ki bodo lahko zamen.la- la delovno silo. 2e letos bodo v pogonu novi vibratorji, betonski mešalci in dvigala, ki so nujno potrebni za hitrejšo, lažjo in ce- nejšo gradnjo. Podjetje se zani- ma tudi za ostala osnovna sred- stva, vendar jih letos še ne bo moglo nabaviti. R Dr. V novourejenem gostišču »Pri Roziki« boste vedno dobrodošli in vam bodo tudi vedno lepo po- stregli s ptujskimi speeialitetami ; SmnOKALNA POLITIČNA ŠOLA V MAJŠPERKU: LEP USPEH Občinski sindikalni svet Ptuj je med prvimi v Sloveniji usta- navljal sindikalne politične šole v okviru delavske unverze v poie-^ želskih mdustrijskih središčih. V občini Ptuj jt^ bila zelo usppšnsi taka šola v Majsperku. V dveh ler tih je izšola'a ,"14 sindikalnih de-i lavcev Maks Sfrd nsek iz TVl Majšperk, član OdSS Ptuj, je po- vedal, da bi pi)djetja morala ime- ti ver razumevanja za šolanje sindikalnih delavcev, sindikalne podružnice pa naj bi tovari.ša, ki ga pošljejo v šolanje, spremljale pri njegovem delu in ugotavljale, ali je šolanje redno in učinkovito. Tako je Maks Serdinšek govoril o majšperski sindikalni politični šo- li na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Ptuju. Po »VEČERU« ZAKAJ DRA2JE MEKO V TRGOVINAH? Direktor veletrgovine Koloni- ale Janko C5olob nam je odgovo- } ril na vprašanje našega bravca, | zaks.i .le polnomastno mleko v prodajalnah trgovskih podjetij za 2 dinarja dražje kot v proda- jalnah mleka. »Mariborska mlekarna namreč za polnomastno mleko trgov- skim podjetjem ne priznava 2 dinarja popusta kot za tipizira- no mleko. Ker mora trgovsko podjetje s prodajo kriti vsaj mi- nimalne stroške in riziko proda- je, zato je mleko dražje.« GOLJUFIJA NA NEDELJSKI TOMBOLI v nedeljo popoldne je priredilo pro- stovoljno easivsko društvo iz Hotinje vasi v Stražunskem sozdu velik.i ttimholo. .Med slavnimi dohjtki je hil tudi televizijski sprejemni'-« RR 850 Njegova vrednost ie znašala 171600 dinarjev. Ta dobitek je dobil sin ložeta Temen- ta iz lok Fant je tomboiski komisiji oddal tombolsko karto. Za to je dobil potrdilo s pečatom PGD. Hkrati je mo- ral plačati po zakonu o tombolah 15-os- stotni davek, in sicer v višini 25740 dinarjev od vreckosti televizijskega spre- jemnika RR 850 Da je ^a davek plačal, ie dokazano na hlaeajr.iškem prejemku št. 2fi z dne 11 6 IP62 7. blagajniškim nreiemkom je dobi! tudi naragonski blok. ki se glasi na poslovalnico Rad'ocentra iz Liubliane v Mariboru na Partizanski cesti S tem blokom nai bi Tement dvignil televizor. Ker pa je slučajno primerjal vrednost davka, ki ga ie plača! za tele- vizor RR S50 z vrednostio na paragnn- skem bloku, je ugotovil, da bi z blokom dobil samo televizor Orion za 129 tisoi dinarjev. Seveda Tement ni dvignil tega televi- zorja, temveč je stvar predložil javnemu toživstvu v Mariboru, ki bo raziskalo to goljufijo s tombolskimi dobitki, NEKAJ O LIMONAH Limone pred uporabo zagrejmo na plošči štedilnika ali jih potun- kajmo za mmuto v vrelo vodo. Dvakrat več soka dobimo tudi ta- ko, če sadež krepko povaljamo po namizni plošči. Če potrebuje- mo samo nekaj kapljic soka. nam zato ni treba rezati limone na pol; zabodimo vanjo vžigalico in iztisnimo potrebno količino kisle tekočine. Luknjico prelepimo z levkoplastom in limono lahko hranimo še dolgo, ne da bj se nam osušila. Limone, ki jih še nismo prere- zali, se zelo dolgo ohranijo, če jih trdno zavijemo v svileni pa- pir in jih položimo v suh pesek Prerezana limona se ne izsuši, če rezno ploskev položimo na krožnik, ki smo ga posuli s so- ljo ali navlažil' s kisom. Kadar nastrgamo limonino ali pomarančno lupino za torte in pecivo, strgajmo samo rumeno vrhnjo plast: bela podkožnica ima rada grenak okus. Limonine in pomarančne lupi- ne konserviramo tako. da povrh- njico na.strgamo, pomešamo s sladkorjem in shranimo v stekle- nem kozarcu s pokrovom na na- voj. Kadar imamo nove limone ali pomaranče, lahko zalogo zme- raj dopolnimo. IJmonine ali pomarančne lupi- ne je moč laže nastrgati, če vza- memo mali strgalnik za mušk,3t- ne oreške v roko kot krtačo m z njim obdelujemo sadež Nova klavnica v Ormožu LESNE PROIZVODE ŠE BOLJ PRiBLSŽAT? KUPCU Na nedavnem posvetovanju o Na včerajšnjem posvetovanju o umetniškem obl kovanju lesnih proizvodov, ki jp bilo v Ljublja- ni ob mednarodnem lesnem sej- mu, so ugotovili, da mora indu- strija pohištva vskladiti svoje po- hištvo s sodobnim načinom grad- nje stanovanja. Povedali so tudi, da mora industrija vskladiti da- našnjo proizvodnjo pahi.štva s po- trebami našega potrošnika in z materialnimi mo/m-stmi vseh vrst kupcev ter sklenili da bi se mo- rala posebna ustanova ukvarjati 7 industrijskim oblikovanjpm po- hi.štva in drugih lesenih predme- tov. GRAD Bt)RL POSTUL PRIJETNA IZLETNfl TOČKA • Letovišče grad Bori je positalo prijetno izletišče, posebno za iz- letnike iz sosednje Hrvatske in Maribora. Vfako nedeljo že zgodaj zjutraj prihajajo s številnimi osebnimi avtomobili in avtobusi ter ostanejo na Borlu do popol- dneva. Semkaj pa prihajajo tudi mnogi avstrijski izletniki, ki si radi ogledajo tudi okolico gradu Bori in občudujejo lepote tega predela Haloz. V. J. Zaradi vinjenosti v obcestni jarek in pred sodišče Okrajno sodišče v Ormožu je nedavno obsodilo Adamiča Mirka zaradi vožnje z osebnim avtomo- bilom iz Ormoža proti Ptuju v vi- njenem stanju. Voznik osebnega avtomobila zaradj vinjenosti ni bil sposoben varno upravljati z mo- , tornim vozilom, zato je v bližini ! ormoške bolnice TBC zapeljal na levo stran cestišča, nato pa na desno, kjer je zadel v obcestni kamen. Tega je ob trčenju 'zru- ■ val, med tem časom pa je sopot- nik Fajt Slavko skočil iz drveče- ! ga avtomobila, ostalr sopotnika ! pa sta ostala v vozilu, ki je ob- | stalo na travnatem pobočju ob- j cestnega jarka Na sručo do večje | nesreče m prišlo, kot je nastala j škoda na avtomobilu v višini nad 300 tisoč dinarjev. Sopvotniki in voznik so astalj nepoškodovani, kljub temu, da je vozilo trčilo in spremenilo smer vožnje, lastnik avtomobila je pred odhodom 'z j Ormoža FK>pival v gostilni pri I Havlasu ter pil tud- pivo in vin-> | Alkohol ga je toliko utrudil, da] je le s težavo držal glavo pokon- ci. Iz gostilne je še odšel k pri- jatelju v Ormožu, kateri mu je tudi postregel z dobrim vmom. Nepremišljeno dejanje ki ua je storil v vinjenem stanju b: la- hko stalo njega in tri njegove sopotnike življenje. Ob pregledu krvi je bilo ugotovljeno, da je obdolženec imel v krvi 2.42 pro- mil alkohola. Človeški organ zem pa lahko prenese največ do 3 promile alkohola v krvi. nad to količino pa že nastane zastrupi- tev ter nastopi smrt Voznik je v stanju upravljati vozilo, če kri ne vsebuje več kot 0.5 promHe alkohola. Po nesreči, ki je nastala zaradi vinjenosti voznika navadno ni kriv alkohol, ampak se ^'ozn ki izgovarjajo na slabo vreme, na vozilo in na cestišče Po nesreči zarad- zan-kajo tud-^ nedovoljeno hitrosti. Zaradi neupoštevanja cestno- prometnih predpisov mu je Okraj- no sodišče v Ormožu odmerilo kazen 4.5.000 din in poravnavo nastalih stroškov Mila kazen je bila zato, da bj na obtoženca vzgojno vplivala. STRAN 4 TEDNIK PTL'J, 15. nJSlJA 1962 »CLAS GOMILE« Gomila — razgledni stolp V nedeljo, 8. julija 1962 bo n:. Gomili prva letošnja javna prireditev. Na sporedu bo nastop raznih talentov iz vseh strani Slovenije, k'\ se bodo prijavili za točlto »Pokaži, kaj znaš«. Odbor Turističnega društva Gomila bO odbral najzanimivejše točke in bo najboljše tudi nagradil s praktič- nimi in denarnimi nagradami. Pri- jave za nastop talentov, godbeni- kov, pevcev, deklamatorjev, reji- tatorjev. avtorjev raznih sestav" kov in prijave raznih drugih ta- lentov bodo sprejemali do 5. ju- lija 1962 pri Turističnem dru- štvu Gomila. Po sporedu bo ljud- sko rajanje ob zvokih godbe »Ve- seli Slovenjegoričani« * Turistični bife na Gomili na- merava uvesti knjigo želja ob^ iskovalcev Gomile, s čim žele b;ti postreženi izletniki in gostje v tem delu Slovenskih gor;c. Čez čas bo zanimivo polistati po tej knjigi in ugotavljati, kaj vse pri-, čakujejo od tega dela lepe Slo- venije za prigrizek in za gasitev žeje razni skromni in zahtevnejši sladokusci. Vodstvo bifeja s- je sicer že doslej prizadevalo po svojih mo- čeh pripraviti za goste domače specialitete. Ko bo stala namesto bifeja na Gomili nova zidanica m bo lepo urejena, bod. slovenje- goriške specialitete gostom še bolj teknile. ★ Gomilo kot turistično točko ii leta v leto bolj upoštevajo .šole 7 območja okraja Maribor m je dnovno zlasti sedaj oh koncu šol- skega leta na Gomili izletnikov iz vseh strani Ob nedeljah je naj- več odraslih, izletnikov od dru- god in domačinov, ki pr hsjajo v slnvenjeqoriške predrU- na ne- deljski obisk k domačim in so- rodnikom. * Krajevni odbor Slavšina je spro- žil problem v zvezi z grad tvijo nove ceste Gomila —Cerkvenjak čez Slavšino. Na njegovo vlogo in Intervencijo odbornika Občin- skega ljudskega odbora Ptuj tov. Franra Holca je prispela 5, juni- ja lflfi2 na Gomilo komisija pred- stavniknv in strokovnjakov ohč''n- ' skih ljudsk h odborov Ptuj. Rad- ' gone, Lenart in Ljutomet in si cgledala teren, kjer bi se naj vila cesta čez Slavšino. Vse kaže. da bodo ŠG letos zgrajeni 3 km ceste od Gomile v smeri Cerkvenjaka preko Slavšine. Prebivalci iz teh predelov so pripravljen' pomagati z delom in z vožnjami. Ta na rlo- vo urejena cesta bn ro svoje ori- spevala k nadaMnjem') razvoju- turi7ma v t°m delu Skivensk'h ; goric. i * i Letošnja neugodna letina ho znatno vplivala tudi na pridelek v okolici Gomile Sadja ne bo to- liko let sicer, ker čebele med raz- cvetanjem sadnerja drevja nisoj morjle na pašo Za vinograde in brajde še vedno obstoja nevar- j nost toče, ki tem predelom nikdar ni prizanašala. Pri spravljanju sena je bila nevarnost, da bo zaradi stalnih nalivov segnMo Pridelek žitaric je odvisen sedaj od lep'h sončnih in mirnih dni, ker vihar rad polomi stebelca in polezenp žitarice n"sn rt^kdar do- ^ sti dale. i Včeraj nas je obiskal tajnik občinskega sveta »Svobod« in prosvenih druStev MIha Žem- ljic in nam je ob tej priliki kot požrtvovalen »dramski režiser« povedal, kakor smo tudi videli in sli.šali. da je kulturno prosvetno delo v Ormožu precej zaživelo. Podobno je tudi v ostalih krajih občine. Poleg prirejanja dramskih predstav in nastopov pevskih zborov, ki so ravno v zadnjem času lepo zaživeli, so prosvetni ansambli nastopali na množičnih nastopih lani v Ljubljani, na Po- horju in v Središču. Letos so svoj program dela mnogo razši- rili in vse delo načrtno izvedlU Študcntjc-etnografi Iz Innshrucka na obisku v Ptuju v nedeljo, II). junija 198!Ž je (obiskala Piuj skupina vi.vokošol- cev in vi.sokn.solk-etnografov Iz innsbrucka v Avstriji Dn Maribo- ra so prispeli z vlakom, od tam do Grajene pa peš po Slovenskih goricah Vodil jih je prof. Kari lig. V Ptuj so prispeli proti veče- ru z avtobusom iz Grajene. Pred odhodom v Jugoslavijo se je obrnil prof. Kari lig pismeno na občinski ljudski odbor Ptuj po informacije v zvezi z obiskom Slovenskih goric, Ptuja in Borla ter je prosil za vodstvo po Ptuju. Za ogled ptujskih zgodovinskih in novejših zanimivosti je ostalo skupini malo časa, ker je prispe- la, kot rečeno, pozno v Ptuj. Vi- deli so le etnografsko zbirko v ptujskem muzeju Večerjali so V grajski restavraciji 'n prenočevd- li v Ptuju, v ponedeljek, 11. juni- ja 1962, pa so s posebnim avto- busom nadaljevali pot v Varaždin, od tam pa naslednji dan čez Ca- kovec in Radgono nazaj v svojo domovino. Prof. .Kari lig se je predstavni- kom občin.skega ljudskega odbora Ptuj. turističnega društva in mu- zeja Ptuj, zahvalil /a vso pozor- nost. Občinskemu ljudskemu od- boru se je Š9 posebej zahvalil za odgovor na pismo instituta in za vso izkazano p^zornrst celotni skupinij ki bo znala to vedno ce- niti. V J. Prosvetno delo v Ormožu je zaživelo Miha Žemljic Zato je bilo letos prvič od osvo- boditve dalje toliko pomembnih dramskih prireditev v Ormožu, kar se posebno pozitivno odra- ža na vzgojo mladine. TU je bila mladinska dramska revija, šol- ska revija pionirskih pevskih zborov, nastop združenih pev- skih zborov in IL okrajna revija godb na pihala. Vse predstave je obiskalo nad 10.000 ljudi. Pro- svetno društvo Ormož je okre- pilo svojo dejavnost v letnem ča- su predvsem v pevskem zboru in pri godbi na pihala. V je- senskem času in pozimi pa bodo društva popestrila programe s kulturno zabavnim življenjem, s I prirejanjem maškarad. izletov in silvestrovanj. Društva delujejo ' pod težkimi pogoji, ker nekatera še nimajo potrebnih prostorov, so brez garderob, imajo ne- opremljene odre, so brez sobic ta. klubsko življenje in brez osta- I losa. kar nujno potrebujejo, La- j stnih denarnih sredstev nimajo, dotacij na so pre,iela malo. Dru- štveno d^lo je sedaj postalo stal- no, zato je postal proces izobra- ževan.ia uspešen. Kajti, stalno nrosvetno delo v društvih da.ie ljudem določeno kulturno ob- zorje. Na zadnji seji »Svobod« na področju občine so predstavniki ugotovili, da je 500 članov pro- svetnih društev premalo in da bo število treba povečati, ker je v primerjavi s številom prebivav- cev na področju občine pred- vsem treba včlaniti mladino, saj na vsakega člana prosvetnega društva na področju občine od- pade 40 nevčlanjenih. Amater- ska dejavnost naj bo samo do- polnilo klubskemu življenju, ki je pri nas še vedno preslabo raz- vito. Organizacija kulturne za- bave je postala vsakdanja skrb društev, te pa nntrajo biti takš- ne, da bodo ljudi sprostile in bi- strile njihov duh. Društva imajo svoje sekcije, v katerih člani samostojno delu- jejo. Skoraj v vseh društvih pri- manjkuje strokovno usposoblje- nega kadra. Veliko zaslug za uspešno kulturno delo imajo tu- di nekateri učitelji in učiteljice, ki so s svojim znanjem in izkuš- 1 njami mnogo koristili društvom. I Ves ostali učifelj-^ki kader, ki se je manj trudil pri organiziranju kuHiirnega življenja v svojem kraju, bi naj v bodoče priskočil na pomoč svojim tovarišem. Klubsko življenje v Ormožu ie sicer zaživelo, vendar je treba ! tudi v ostalih krajih okrepiti prosvetno dejavnost. Prosvetno društvo Hum je ena izmed najboljših društev na pod- ! ročju občine, irvzemši ormoško I prosvetno društvo. Kjilturno f.iv- I Ijenje na Humu je zelo poživila I učiteljica Piškova, ki sama vodi i pevska zbora in skrbi z ostalimi člani za razne kulturne priredit- ve. Tudi prosvetno društvo Sre- ' dišče lepo napreduje, posebno i ker cesto nastopa s svojim me- šanim pevskim zborom in z god- bo na pihala. Tov. Žemljic nam je še povedal, da so se do sedaj prosvetna društva premalo zani- mala za organizacijo tambura- ških zborov. Tudil pevske /bore bo treba v nekaterih krajih na področju občine poživiti. Omenil .je tudi, da knjižnica v Ormožu ni dosegla svo.jega namena, ker so se ljudje premalo zanimali za knjige. Dr. R Nekaj o delu TVD- „PartiEan" Marsovci TVD »Partizan« Markovci je j bilo ustanovljeno leta 1945 S takratnim nazivom »Fizkulturni aktiv«, pozneje preimenovan v TVD »Partizan« Markovci, ki ga nosi društvo še sedaj. Društvo šteje nekaj čez 150 društvenih pripadniikov. Član- stvo sestavljajo predvsem kmeč- ki ljudje, le nekaj je delavcev in uslužbencev. Poleg redne telo- | vadbe gojijo tudi druge športne panoge, kot so kolesarjenje, pla- vanje, nogomet, rokomet itd. Posebno priljubljena in razgi- bana dejavnost v društvu je vse- kakor folklora. Izvajajo narodne plese ob raznih prireditvah, do- ma, pa tudi drugje. V sestavu društva je tudi kurentovanje, s katerim so nastcpali že večkrat v Ljubljami. na festivalu folklore v Opatiji, Kopru itd. Redno vsa- ko leto sodelujejo tudi na ptuj- skem karnevalu oziroma kurcn- tovanju. Na povabilo Olepševal- nega-turističnega društva iz Ce- lja so bili letos povabljeni na celjski pustni karneval s celot- nim kurentovanjem. Društvo ima torej široki delo- krog S'voje dejavnosti. Posebno sedaj , ko jim je u?pelo s pomoč- jo 0'bčir)s.kega ljudskega odbora Ptuj dobiti letno telovadižče, na- meravajo svojo dejavnost še raz- .širiti, predvsem še na lahko in težko atletiko. Imajo zelo dobro povezavo z solo. .seveda bolji^o ' kot v prejšnjih letih. Zasluga gre ' torpi vsekpikor ravnatelju 0'sem- letike v Markovciih tov. Gvidu GvidTi in požrtvovalni telovadni učiteljici Kreutz Hedi, ki poleg redne .folsike telovadbe agilno dela tudi pri --'Partizanu«. Boljšo povezavo imajo letos tudi z mladinsko organizacijo, ki prav tako pridno sodeluje na vseh področjih. Zasluga za to gre vsekakor agilnemu predsedniku mladine tov. Francu Kodriču. V sestavu društva deluje prav tako instrumentalni ansambl »Veseli batači« pod vodstvom Rada Plohla, katerih ne manjka na nobeni prireditvi, kjer je tre- ba poskrbeti za, smeh in dobro voljo. Skratka v društvu je zelo lepo, še lepše bi bilo in bolj za- dovoljni bi bili, če bi sodelovali z organizacijo tudi tisti, ki so še danes ob sitrani. Številka članst- va za celotno markovsko območ- je nikakor ni zadovoljiva. Cilj je povečati članstvo in dalje iz- vajati program društva. Za 17. junija 1?62 leta pri- pravljajo že tradicionalni telo- vadni nastop, na katerega vabi- jo vse ljubitelje telesne vzgoje, kakor tudi vse ostalo prebival- stvo. K. F. Osemletka v Markovcih, krepka opora DTV ^Partizan« HUMOR ZADNJA ZEIJA Neki boksač je bil obsojen na «mrt. V celici ga je obiskal rav- natelj jetnišnice in mu dejal, da ima pravico izraziti zadnjo željo, ki mu bo izpolnjena. — No, kai želite kar mirno po- vejte! — Imam le eno željo Se enkrat bi se rad boksal, in sicer s človekom, ki me je obsedil na smrt. Prometna preventiva med najmlajšimi v nedeljo, 17. junija 1962, bo v Ptuju v gledališču ob 9. uri do- poldne pod pokroviteljstvom De- lavske univerze in ob sodelovanju Glasbene šole Ptuj, prireditev »Pokaži, kaj znaš na cesti!« z na- menom, da hi se v tekmovanju pomerilo 27 skupin s po 7t člani iz 13 šol v občini Ptuj v znanju pro- metnih pravil in predpisov ter v znanju prometnih znakov. Glas- bene točke bodo tekmovanje po- pestrile, enako pa tudi uganke v okviru splošnih inteligenčnih vprašanj. Najboljše skupine bodo dobile nagrade, ki jih bodo prispevala ptujska podjetja in AMD Ptuj. Ne- kaj denarja za nagrade bo pri- spevala tudi prometno-varnostna komisija pri občinskem ljudskem odboru v Ptuju. To bo prva taka prireditev, ki bo pokazala javnosti, kako važna je tudi prometno-varnostna pre- ventiva zlasti med otroci in tudi to. kaj vse vedo otroci o našem prometu, kako čitajo prometna znamenja in kako ocenjujejo sre- čevanju na prometnih križiščih. Otroci v starosti od 6 let naprej dnevno na poti v šolo na cesti opazujejo pešce, kolesarje in mo- torna vozila, vprege in dtuge ko- ristnike naših cest, kako se na njih obnašajo in kako malo je ne- katerim mar osebna varnost in varnost njihovih vozil, pa tudi zelo malo vedo o prometnih predpisih in pravilih, prav pKJsebej pa o prometnih znakih. Če se bo obnesla ta prva prire- ditev, jih bodo ponovil) v raznih večjih krajih v občini, kjer bo za njo dovolj prijavljenih, pa tudi dovolj nagrad za nagraditev naj- bistrejših in najspretnejših V. J. Prometne nesreče V Ptuju, na cesti Ormož—Ma- ribor, je prišlo 11. junija 1962 zjutraj do trčenja med osebnim avtomobilom »Zastava«, last .lanka Streharja iz Sp. Hajdine in med motorjem Avgusta ,Tu- rasa iz Maribora brez hujših po- sledic in večje materialne škode. Motorist Avgust Juras se je pripeljal z motornim kolesom po cesti mimo bencinske servisne postaje »Petrola« in v križišče na Trgu svobode. Sočasno je iz nasprotne strani pripeljal 0'sebni avto Janka Streharja. Zavijal je v levo na Trg svobode in izsilje- val prednost. Tako je prišlo do trčenja z motoristom v zadnji del avtomobila. Motorist je pa- del po cesijišču in se lažje telesno poškodoval. Materialne škode je le okrog 15.000 din na avtomo- bilu, na motorju pa je škoda ne- znatna. V soboto, 9. junija 1962, popol- dne se je zaletel mopedist Franc Hauptman. doma iz Vintarovc 37, p. Vitomarci. v prometno ču- vajnico na prometnem križišču na Bregu. Pri tem ,je bil mope- dist hudo telesno poškodovan, škoda pa je nastala tudi na ču- vajnici in na mopedu. Mopedist je moral na zdravljenje v bol- nišnico. Na kraju samem je osta- lo precej njegove krvi. Iz smeri Maribora proti Ptuju se je mopedist Hauptman pripe- lial s precejšnjo hitrostjo v kri- žišče pri čuvajnici. Ob zavija- nju v levo je zapeljal čež robnik prometnega otoka do čuvajnice in je zadel vanjo. Pri trčenju in padcu je dobil Hauptman hude poškodbe, da je moral biti pre- peljan v bolnišnico. Na križišču Dravske in Ašker- čeve ulice je podrl osebni avtd Jerneja Groblerja iz Ptu,ja, Aškrčeve ulice 10, devetletnega Rudolfa Korošca in ga poškodo- val, da je moral na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. j Voznik avtomobila Jernej; Grobler na kraju nesreče ni po-] čakal niti nesreče ni prijavil, temveč se je odpeljal dalje. Tako so ponesrečenemu otroku poma- gali drugi in ga spravili v bolniš- nico.___ V petek, 8. junija 1962, je pri- šlo v Spuhlji pri Ptuju do izredne prometne nesreče. Avto-hladilnik je pripeljal v smeri Ptuj—Zagreb. V Spuhlji mu je pri hiši številka 14 med vožnjo odletelo težko prednje kolo z osi na levi strani in se pokotalilo po cest' proti ko- lesarju Francu Hebarju fz Vičanc. ki se je v tem trenutku pripeljal po cesti. Kolesarja je podrlo m mu poškodovalo kolo ter nogo. Do nesreče je prišlo zaradi zlo- ma leve prednje osi na avtomobi- lu. Nastala je manjša materialna škoda na kolesu. Kolesar zaradi poškodbe na nogi ne bo imel po- sledic. MmM Začetkom letošnjega leta je priobčil »Tednik« izredno zani- miv, lahko bi rekli prisrčen čla- nek o pesniku in pisatelju »Slo- venskih goric«, Božidarju Flega- riču. Ta članek je razveselil vse, ki vise na rodni grudi, vse, ki žive med Dravo in Muro, posebno pa vse tiste, ki se še spominjajo, ka- ko važne so bile pred dobrimi 60 leti Flegaričeve, četudi včasih zbadljive pesmice za te kraje, za dviganje narodne zavesti, za utr- jevanje slovenske pisane besede, za boj proti nemštvu in nemšku- tarstvu. Prav posebno pa je bil ' tega članka vesel vsak. ki je iz- j vedel, da je ta članek pisala pre- I prosta kmečka roka, da je izraz , miselnosti in du.ševnosti prepro- I stega človeka iz »Prlekije«. j In glejte, dogodilo se je, da je popotnik, ki se je spominjal spo- minske plošče na Flegaričevi roj- stni hi.ši, ki so jo pesniku odkri- li domačini na vzpodbudo zaved- nih in ljudstvu predanih šolni- kov, povprašal gospodarja Flega- ričeve domačije po tej plošči. Do- bil je odgovor, da so ploščo mo- rali ob prihodu okupatorja od- straniti, da pa so jo skrili, hrani- I li in ohranili v tihem upanju, da se bo po osvoboditvi našel nekdo, ki bo dal na primeren način po- budo, da se ta spominska plošča zopet vzida. Toda te pobude do sedaj še nik- do ni dal. čeprav se mnogi pros- vetni delavci cesto vozijo mimo te hiše. Ali s tem podcenjevanjem spOr mina pesnika in pisatelja Boži- darja Flegariča ni tudi omalova- ževan boj za slovensko besedo ob severovzhodni jezikovni meji? Prepričani smo, da temu ni tako, toda mnogi to tako razumejo in čutijo. Res je, da se iz nekaterih obdo- bij naše narodne zgodovine nismo dosti naučili. Včasij je bilo važno, kako se piše »kaša«, danes pa je važno, da se piše I »kmetovavec<(. Ali ne bi bilo morda bolj prav, da bi iskali še dolgo lepe besede in izraze in da se ne bi ustavilo pri favoriziranju enega narečja. Ali ne bi bilo prav izkazati pri- merno spo.^tovanje spominu na ti- ste, ki so slovensko besedo v naj- težjih časih narodnostnega boja branili napram valju nem.^tva in se niso ustavili pri vprašanju, ali naj pišejo in izgovarjajo »kmeto- valec« ali »kmetovavec«. J. Z. Luninn spremembe in vremenska napoved za čas od 17. do 24 junija 1962 Polna luna bo v ponedeljek, 18. junija 1962. ob 3.03 Napoved: v soboto. IR. jun'ja. lepo z delno oblačnostjo, v nedeljo dež, v po- nedeljek in torek nestalno v sre- do padavine na zahodu, pri nas zboljšanje vremena, ki bo trajalo do prihodnjega ponedeljka. Tem- peratura: rd 17 do 21 junja bo padla od 20 na 10 stopinj, nakar se bo'do npdelje. 21 jun'ja zopet zvišala na okrog 28 stopinj laradi prevelike brzine pred sodišče Okrajno sodišče v Ormožu je obsodilo šoferja tovornega avto- mobila fx>djetja »Perutnina« v Ptuju na dva meseca zapora po- gojno za dobo dveh let, ker je vinjen vozil tovorni avtomobil, ki je zaradi prevelike hitrosti na ovinku v Cvetkovcih podrl leseno ograjo. Pri tem je nastalo za nad 30 tisoč dinarjev škode na vozilu, nekoliko manj pa na ograji. ^ PTUJ. 15. JUNIJA 1962 I ED N I K STRAN 5 FOTO ZAPISEK 1'ogled na zgodovinski del Velike Nedelje VELIKONEDELJSKI GRAD UGAJA TUDI TUJIM TURISTOM Velika Nedelja je zelo prija- zen kraj posebno zato, ker jo krasi že nekoliko sto let star grajski gred, ki si ga turisti pole- ti radi ogledajo. Grad ni zna- čilen ■samo po svoji zunanjosti, ampak tudi notranjost je neiz- premenjena in je ohranjena v nekaterih prostorih od tedanjega časa. Turisti sii kaj radj ogledajo notranjost gradu, ki nas takoj ob prihodu v grajsko dvorišče spo- minja na temnice, na težke čase naših prednikov. Posebno pa skoraj vsakega turista zanima studenec, ki je 60 metrov globok in je sredi grajskega dvorišča, v katerem je še vedno dovolj vo- de. Tudi stolpi gradu opozarjajo potnike na razkošnost grajske gospode. Posebna zanimivost v zunanjosti grada pa je to, da južna stena ni ravno zidana, am- pak je izbočena navzven čez 1 meter. V njem stanuje mnogo družin, vendar še prostori niso vsi namensko uporabljeni. V po- pravilo gradu bi kmetijski kom- binat moral vložiti velika sred- stva, da bo lahko ohranil važno iin prepotrebno zgradbo. Dr. R. Rokomet V zadnji prvenstveni tekmi so igravke Drave v Mariboru klonile. Branik je takoj v začetku preše' v nezadržen napad. Igravke Dra- ve, ki jiih je bilo samo šest, se v tem delu igre niso znašle. Šele v drugem ix)lčasu so zaigrale od- lično. Kljub igravki manj, so bile celo boljši nasprotnik in so rezul- tat nevarno znižale, vendar so na koncu nekoliko popustile. Drava je iigrala v postavi: Toplak, Jeli- nek, Butolen (3), Silak (3), Potoč- nik (3) in Knez. Igra je bila ves čas hitra in lepa, Drava pa je iz- gubila zato, ker jih ni bilo dovolj, kar se pri tako močnem rokomet- nem kolektivu, kot je Drava ne bi smelo zgoditi. Igravke, ki zara- di različnih vzrokov niso mogle igrati, bi se lahko pravočasno opravičile, tako da bi lahko mo- štvo izpopolnili z igravkami dru- gega moštva. Med njimi je precej perspektivnih igravk, ki tehnično sicer še ne dosegajo teh iz prve- ga moštva, vendar igrajo z vese- ljem in bi se častno borile za barvo svojega društva. Igravke, ki ne mislijo igrati, naj povedo dru- gič raje to prej, ne pa šele takrat, ko je treba že iti na igrišče. DRAVA - PARTIZAN Ze takoj v prvem polčasu je Drava prišla v vodstvo, ki ga je višala do 5:0. V drugem delu pr- vega polčasa so gostje vsiljevali počasen tempo, tako da je bila igra v tem delu precej slaba. V drugem polčasu je Drava spre- menila taktiko. Igrala je cono 4-2 in s hitrimi protinapadi nasprot- nika popolnoma pregazila V zad- nji sekundi igre je Zlender s strašnim strelom preltreb-i ne izkaznice. Tokrat je prišlo na' izpit 23 prijavljenih, izpit pa je opravilo samo sedem takih, kj so* odgovorili na deset vprašanj. Od drugih je bilo največ takih, ki so.' odgovorili le na 2, 3 ali 4 vpraša-i nja in jim zaradi tega AMD tudii ni moglo dati izkaznice. Izpit bo-| do morali ponoviti. Eden od pri-^ javljenih iz Bukove je prišel na^ izpit tako »okajen«, da je na klo-i pi v učilnici, kjer so bili izpiti,j vpričo komisije in izpraševanih' kandidatov, naslonjen na klopi mirno zaspal, | Doslej se je prijavilo v tečaje in^ k izpitom 1290 mopedistov ter jej izpit opravilo 996 prijavljenih, kar; dokazuje, da se večina voznikov: mopedov zaveda resnosti in odgo-j vomosti prometa na cestah in da se na izpit tudi pripravijo, da pri- hajajo redno na predavanja, da sdl zanimajo za vsa učila AMD in dal si vsa ponazorila tudi skrbno^ ogledajo. Tako jim ni težko odgo- i varjati na izpitu in med vožnjo i samo jim ni težko ugotoviti, kdaj se na cesti obnašajo pravilno in; kdaj ne. i Tekom treh let si je AMD Ptuj j nabavilo za tečaje za vozače mo-; tornih vozil in za mopediste naj-| sodobnejša ponazorila za teoreti-| čen pouk in za preverjanje pri-i dobljenega znanja. Tako imajo^ prometno ploščo, sodobno ploščoj križišč z magnetnimi modeli, ki' jih lahko postavljajo na ploščo iti; ugotavljajo iznajdljivost vozača^ pred raznimi prometnimi proble-^ mi, imajo še večji kup fotografij s situacijami raznih križišč ter: tabelo cestno-prometnih znakov.| S pomočjo vseh teh učnih pripo-i močkov je lahko ugotoviti, koli-, ko je ta ali drugi v tečaju prido-' bil in kako si je prizadeval to ob- ; držati v spominu in kako je sami iznajdljiv v praktičnem življenju,; AMD Ptuj zagotavlja, da bo po-*| trebnih več tečajev tudi za kole-j sarje, otroke in odrasle. Pri ko-j lesarjih se opaža zelo podcenje-| valni odnos do vsega pa tudi do; samega sebe. Smatrajo, da je ko-i lo itak najmanj vredno vozilo, daj je najcenejše in najpočasnejše in: da potrebuje v prometu najmanj; prostora, zlasti pa. da je kolesar-j jem nepotrebno znanje promet-; nih predpisov, poznanje promet-i nih znakov ter pravilno nakazo-: vanje smeri. Ob takem podcenje- vanju vsega ni čudno, če prihaja; do vsakodnevnih prometnih ne-| sreč ravno zaradi neprevidnih ko-j lesarjev, ki navadno utrpijo tudi: največ škode in se nad njimi tud^; največ pritožujejo vsi vozači mo-; tornih vozil. i Gledp na vse prednje je posta-j lo AMD strožje pri ocenjevanju! sposobnosti za dosego vozniške, oziroma prometne izkaznice in j bo v bodoče še bolj, ker sicer ni; mogoče prevzemati odgovornosti' za varnost prometa,-za življenja^ ljudi in za varnost vozil. i J. V.^ Moji natrti za počitnice Kmalu bo konec šole in na vrsti So letne počitnice, ki trajajo sa- mo dobra dva meseca. To nam bo zelo hitro minilo. Vsi v našem razredu se jih že veselimo. Po- sebno pa So lahko vesjsli tisti, ki bodo šli med počitnicami v plani- ne ali pa na morje, v prvi vrsti pa tisti, ki bodo šli na počitnice kam drugam. Sedaj imamo že vsak svoj na- črt. Med nami pa je tudi nekaj takšnih, ki ne bodo šli nikamor. Doma bodo morali samo delati. Saj se že nekateri starši sami ve- selijo in pričakujejo počitn'ce, ko j'm bodo lahko sedanji učenci po- magali pri delu. Delo pritiska in delati ni grdo, vendar je za tako mlade, kot smo sedaj mi, celodnevno delo na po- lju le pretežavno. Po učenju se bomo le morali nekoliko razvedri- ti skupno z vrstniki v družbi. Nekaterih pa doma ne pustijo na počitnice, ker so izdelali razred s slabim uspehom. Vsako leto sem izdelala z od- ličnim uspehom, a še nisem bila nobeno leto nikjer na počitnicah, niti na morju, niti na planinah, n'ti v koloniji, niti s starišema. Včasih sem šla le za nekaj dni na obisk k sorodnikom Tudi tam sem se dobro imela. Med temi po- čitnicami pa bcm nekaj časa po- magala doma. Za nekaj dni brm šla na obisk v Maribor in zopet k sorodnikom. Za kako drugo leto- vanje nimam prilike m se sama v to ne morem podati. Tako m.i bo- do počitnice zelo hitro minile, bo treba učiti aattboohaiou Počitnic bo konec in znova se bo treba učiti, ker se bo nadalje- val pouk. Alojzija Duh. osnovna šola Dornava Kri, kf rešuje življenje Dne 5. 6. 1962 so darovali kri krvodajavci iz Rogoznice: Ze- lenik Terezija, Petek Ana, Horvat Ivana, Petrovič Marija, Golob Ja- nez, Čeh Janko, Sirec Neža, Čeh Liza, Brenčič Marija. Krajnc Aloj- zija, Ciglat Franc, Robin Ivan, Kline Neža, Robin Justina, Pečnik Nežica, Pečnik Jožef, Menoni Stanko, Toplak Mirko in Zamuda Neža. Dne 7. 6. 1962 so dali kri krvo- dajavci iz Lovrenca: Doleno Franc, Jerenko Marija, Frčeč -An- gela, Krajnc Ivan, Beranič Štefan, Napast Lenka, Skledar Jožef. Med- ved Jožef, Pintar Jožef, Jeza Ne- ža, Bračič Marija, Sagadin Tere- zija, Strel Branko, Brumec Jera, Korošec Hilda, Dolenc Marija, Pucko Janez, Murko Anica, Med tem so darovali krj tudi posamezni krvodajavci: Arnuš .Jo- žef. Ljubeč Ana, Vaupotič Marija, Matjašič Marija, Mihelič Julijana, Krčmarič Kristina, Kosi Stane, Šešerko Terezija, Cvetko Marija. Vsem organizatorjem in krvo- dajavcem se v imenu bolnikov najiskrenejše zahvaljujemo za vso požrtvovalnost, ki so jo izkazali! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj .......A_______________ OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju mtitičnega urada Ptuj Rodile so: Pernek ,lusti- na, Ptujska gora 41 — Tončka; Zupanič Kristina, Zg. Hajdina 30 — Danico; Cvetko Ana, Kr- če vina 58 — Srečka; Bezjak Ma- rija, Bukovci 76 — Ivana; Re- bcrc Marija, Zaniušani — Ja- neza; Lozinšek .Viia, Podlelinik "() — Heklico; Šegula Angela, Mejna cesta 8 — Nevenko; .Mat- jašič Terezija. Grlincj 25 — Sreč- ka; Kolarič Marija. Spuhlja 101 — dva dečka; Rez. ak Ivana. Strelci 9 — Ivanko; "crček Ma- rica, T.epcjci 55. Krapina — He- klico: Toniažin Marija. Sveča 31 -- Alojza; Majcennvič Antoni- ja. Paradiž 54 — deklico; Vre- čar Viktorija, Bišečki vrh 16 — deklico; Rižnar Terezija, Strmec št. 3 — deklico; Cižič Marija. Kidričevo 4 — Slavko; Veldin ^farija. Cvetkorci 20 — Franca; /.mavo Antonija. Mestni vrh 9 — deklico: Kranjc Alojzija. Ve- liki Okič 5 — Srečka:' Kirič Tjudmila. Mali Brebrovnik 28 — Branka; Slanic Terezija, Trnov- 'ika vas 61 — Francka; Stumpfl .\nica. Kokoriči 9 — Cvetko; Princi Jožefa. Sela 26 — Ivico; Ros Pavlina, Planjsko " — Na- do; Mikša Francka. Gorišnica 53 — Zdenko; Kranjčič Terezija, Pncinjp 36 — Srečka; Težak Marija. Turški vrh 38 — Alojza; Strelec Otilija. Stojnci 22 -~ Zdenka: Slana Cerilija. Trgovi- ;če 39 — Mirka; Prelesnik Mi- Injka. Gregorčičev drevored 1^ — Barbaro: T,nznr Katarina, Tur.ški vrh 109 — Terezijo: Tc- tičkovič Marija. Paradiž 1"9 — deklico: Kranjc Frika. Krreri- na 9 — Aleksandra - Dodlek \na, Tlvaletinci 10 — rlekliro: ?5i]ak Knta. Spuhlja 135 — Dušana. Poroke: Radičevič Vidoje, Slov. trg 4. Ptuj. in Žitnik Mn- rija. Slov. trjr 4. Ptuj. Umrli so: Pavlic Ignac, Lukovrak 44. Krapina. roj, 194.", umrl *. 6. 1962; Bfzjak Gera, Nova vas 8, roj. 1897, umrla 9. 6. 1962. STRAN 6 TEDNIK PTUJ, 15 JUNIJA 1962 KINO MESTNI KINO PTUJ predvaja 14. in 15. .iuni.ja nemški (cinemascope) film »KOVARSTVO IN LJUBEZEN«. 16 m 17. junija ameriški film »PESEK IWO JIME<. 19. in 20. junija nemški film »OD- VZETA SRE^A''. KINO ZAVRČ predvaja 17. junija francoski (ci- nemascope') barvni f''lm »BRO- DARJ! Z VOLGE«. KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU predvaja 17. junija ameriški film »ISKALCI«. KINO »RUDA SEVER" GORIŠNICA predvaja 16. in 17. junija jugoslo- vanski film »PARTIZANSKE PRI- POVEDKE«. Na drugem rednem mesečnem brzoturnirju za prehodni pokal trgovskega podjetja »Merkur« Ptuj je zasedel prvo mesto Pod- krajšek Janez, ki je dosegel 15 točk, pred Pernat Viktorjem, ki je ponovno zasedel drugo mesto s 15 točkami in potrdil mnenje, da spada med tK)ljše brzopotezne igralce Ptuja. Sledijo: Bohak z 12,5 točkami, .lezdič in Bras z 9 točkami. Pesi z 8,5 točke, Majce- novič z 8 točkami. Pernat Feliks s 7,5 točke, Fijan s 5 točkami, itd. Preseneča slab plasma prva- ka iz Kidričevega Majcenoviča, ki očitno nima dovolj priložnosti za igranje. V skupni razvrstitvi vodita Pod- krajšek in Bohak. ki sta doslej prehodni pokal osvojila po enkrat. Tekmovanje se nadaljuje. Vab- ljeni ' Razpisi, oglasi, objave in obvestila ir»0 0O0 DIN GOTOVINE takoj, vse ostalo po dogovoru, dobi oseba ali hišni svet, M mi pre- skrbi dvosobno komfortno sta- lovanje v bloku v Ptuju. Plačam najemnino za 1 leto vnaprej. Čakam že osem let. Vpraišajte v trgovini »Živila« Ptuj. OV DVOJNI SEDE2 za moped in vetrobran prodam. F^ičko, Zavrč 12. TOPED »JAVA«, dobro ohra- njen, poceni prodam Habja- nič, Kidričevo 3. I DVOSTANOVANJSKO HiSO, takoj vseljivo z manjšim go-j spodarsklm poslopjem in 80( ari zemlje ob glavni cesti pro- dam. Naslov v upravi. ISCEM VAJENCA z dokončano osemletko. Vidovič Ivan, sla- ščičar, Ptuj. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Vprašajte v Ljutomer- ski 12, Ptuj. HiSO z nekaj zemlje prodam Cena po dogovoru. Lenart An- tonija. Sp. Gorica ,58. p. Pra- gersko, PRODAM STARO POHIŠTVO. Vpra.šajte v popoldanskem ča- su. Naslov v upravi. ENOSOBNO STANOVANJE centru Ptuja menjam za en- - ali dvosobno izven mesta Na- šim' v upravi. SPREJMEM PRIICENEGA PLETARJA. Naslo\' v upravi pod stalna zaposlitev. S tri do pet tisoč dinarji nagra- dim tistega, ki ima pse-mladiče katerekoli pasme in bi bil voljan sprejeti mladiče lovske pasme k svoji psički v času med 20. in 25. junijem 1962. Klemenčič. Ptuj Rabelčja vas 10 ja«ifiaBBiinwi!i^K;r:4B!MiisBiiii RAZPIS Razpisujemo javno dražbo osebnega avtomobila FIAT 600 za dne 23. 6. 1962 ob 8. uri v pro- storih Avto-moto društva v Ptuju. Ce do 10. ure ne bo ponudnika socialističnega sektorja, se bo vozilo ob 10. uri dražbalo za pri- vatnike. Avto-moto društvo, Ptuj Komisija občinskega ljudske ga odbora Ptuj za razpis mesta direktorja zavoda za zaposlcA^an je invahdnih in drugih oseb po 21. členu zakona o pristojnosti ob činsikih m okrajnih ljudskih od- borov in njihovih organov (Urad ni list FLRJ, št. 52 57) ra'zpisuje delovno mesto direktorja Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb Ptuj. Pogoji razipisa: Kandidat mora imeti srednj o si:rokovno izobrazbo z 10-letno prakso oziroma nepopolno srednjo izobrazbo z 20 letno prakso na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah. K prošnji je priložiti dokaz o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis. Prošnjo je kolkovati s takso 50 din, prilogo pa s 30 din. Komisija za imenovanje direktorjev Komisija za štipendije občin skega ljudskega odbora Ormož razpisuje za leto 1962/63 naslednje štipendije: — 10 štipendij za učiteljišče — prednost imajo otroci padlih borcev, moški prosivci in tisti, ki imajo boljše ocene. — 2 štipendiji za ekonomsk o srednjo šolo — prednost imajo dijaki višjih letnikov, — 1 štipendijo za višjo šolo za socialne delavce. Prosivci naj pravilno kolko vane prošnje vložijo pri občin- skem ljudskem odboru Ormož do 15. julija 1962. Prošnji naj priložijo: ^ 1. potrdilo o premoženjskem stanju staršev 2. zadnje šolsko spričevalo 3. potrdilo o vpisu v šolo ' 4. potrdilo o višini zaslužka staršev, če so zaposleni. ŠPORT Uspe telovadni nastop Letošnja hladna in deževna po-i mlad je delala prireditelju — ob-, črnski zvezi za telesno kulturo ob-| čine Ptuj — mnogo preglavic, saj je bil telovadni nastop preložen in tako smo v četrtek videli na stadionu ŠD i>Drava« res uspelo prireditev, ki so jo pripravile os- novne in srednje šole ptujske od- čine. Občinska zvez? za telesno kulturo si je v prvem letu svo- jega obstoja zadala to težavno nalogo in lahko rečemo, da .jo je v redu izvršila. Ob otvoritvi je spregovoril pred- sednik LMS tov Zadraver Franc. ki je po uvodnem govoru predal aktivu LMS osnovne šole »Franc Osojnik« pohvalo in nagrado CK LMS za izgradnjo športnega igri- šča pri šoli. V 14 točkah progra- ma je bila prikazana telesno- vzgojna dejavnost naše mladine. Zvrstili so se: cicibani — ki so z vajami prikazali dnevno življe- nje v otroških vrtcih, pionirji — So s strumnimi vajami dobro iz- vedli točko, pionirke v živobarv- nih krilih pa so s svojim rajanjem preplavile igrišče. Med temi vaja- mi so se zvrstile točke na orodju, (bradlja, gostje — Partizan I Ma- ribor, dvovišinska bradlja — de- kleta Partizan Ptuj) atletika — štafete 4 x 100 metrov srednjih in osnovnih šol, nato smo spet vi- deli nastop mladink z lepimi in harmoničnimi vajami (kljub spo- drsljaju in glasbi, ki se ni ujema- la z vajami), v katerih je bilo pri- kazano polno mladostnega poleta. Vrstile so se spet točke — atle- tika, tek na 100 in 400 metrov, skoki čez mizo,z,.ja-e talne vadbe (nastop gostov), pre- skoki čez mizo (gimnazija), čez švedsko skrinjo (osnovne šole), salonski drog (gostje iz Maribo- ra). Kot zadnjo točko so mladinci (gimnazije in učiteljišča) prika- zali odlično izvedeno vajo, polno dinamičnosti in poleta, ter želi največ priznanja od gledalcev, saj je bij s tem poplačan ves njihov trud. NastoD je nedvomno zelo lepo uspel. Nastopilo je nad 1800 pio- nirjev in mladink ptujskih šol, ki so v dvournem programu nudili gledavcem pravi užitek Mnogo je bilo vloženega truda, da se je mladina vaje naučila, kar je nedvomno zasluga profesorjev in učiteljev telesne vzgoje. V dru- gih točkah še vedno vidimo dokaj slabo aktivnost v društvu »Parti- zan«, saj So razen v eni točki na- stopile šole. Skozi vsa leta čutimo v Ptuju pomanjkanje orodne telo- vadbe in so gostje iz Maribora nedvomno popestrili program, kljub temu, da bi lahko prikazali kvalitetnejše sestave Tudi atleti- ka dobiva trdnejše osnove, saj v srednjih šolah opažamo zelo do- ber kader in so tokrat doseženi rezultati bili dobri. Vsekakor pa smo v tem pestrem programu po- grešali še druge in to gasilce, čla- ne judo-sekcije, pripadnike JLA in druge. Takšnih prireditev si Ptujčani želijo še več, predvsem pa telovadne akademije Če se spomnimo nekaj let nazaj, smo takrat videli dokaj kvalitetno pri- pravljene akademije ptujskega »Partizana«, kar pa v zadnjih le- tih zelo pogrešamo, še bi lahko naštevali dobre in slabe strani te- ga množičnega nastopa Nenaklo- njena pomlad je preprečila para- do mladosti in hladno vreme je onemogočilo pravo vzdušje, saj je veter pošteno prepihal nastopajo- če. Ob koncu bi še enkrat čestita- li vsem, ki so žrtvovali precej ča- sa in truda za to uspelo priredi- tev, -ac- Na orodju radi vidimo najboljše telovadce! Dopisujte v TEDNIK Jugoslovanske pionirske igre Atletika je med pionirji zelo priljubljena. V ponedeljek so se zbrale na stadionu »Dra^^e« ekipe osnovnih šol, kjer smo bili priča zagrize- nim bojem za v^sako sekundo, za vsak centimeter, da bi bil plas- ma ekip čim boljši. Nastopilo je 10 ekip pionirjev in 8 ekip pionirk z preko 200 tek- movavci. Vreme je bilo povoljno za tekmovanje in doseženi rezul- tati so dobri. Po končanem tek- m.ovanju so bili izračunani rezul- tati in doseženi sledeči uspehi: Pionirji: 1. »T. Znidarič« A eki- pa .5.13R točk. 2. »T. Znidarič« B ekipa 4.549 točk. 3. »F. Osojnik« 3.835 točk, 4. »I. Spolenjak« 3.504 točk. 5. Videm A ekipa 2.392 točk, 6 Cirkovci 2.382 točk. 7. Videm B ekipa 1.449 točk, 8. Juršinci 692 točk, 9. Ormož 3.048 točk. 10. To- maž 808 točk. Med posamezniki so dosegli najboljše rezultate: Tek 60 m 1. do 2. Glazer Roman. 7,8 sek., Stanič Rinaldo 7.8 sek., 3. do 4. Hadler Jože 7.9 sek.. Kcjc Dušan 7.9 sek.. 5. do 7. Breznik Drago 8,4 sek., Kumer Avgust 8,8 sek.. Plajnšek Vlado 8.4 sek. Skok v daljino 1. Carli Srdan 5 00 m. 2. do 3. Plajnšek Vlado 4.92 m, Menoni Stanko 4.92 m. 4. Stanič Rinaldo 4.89 m. 5. Jurkovič Peter 4.65 m. Skok v višino: 1. do 2. Burjan Franci 145 cm, Plavčak Marjan 145 cm, 3 do 4. Nahberger Janko 140 rm, Carli Srdan 140 cm. 5. do 8. Hojnik Drago 135 cm, Pavdič Anton 135 cm. Potočnik Bojan 135 cm. Suvanje krogle 1. Burjan Fran- ci 13.45 m. 2. Omen Andrej 12.21 m, 3. Jurkovič Peter 11.73 m. 4. Zelenko Marjan 11,28 m, 5. Kosta- njevec Borut 10.88 m, 6. Pavlic Anton 10.79 m, 7. Breznik Drago 10.71 m. Pionirke: 1. »I. Spolenjak« 4.668 točk, 2. »F. Osojnik« 4.221 točk, 3. »T. Znidarič« 3.882 točk. 4. Cir- kovci 3.208 točk, 5. Videm A eki- pa 3.048 točk, 6. Videm B ekipa 1.576 točk, 7. Juršinci 1.473 točk, 8. Ormož 3.609 točk. Tek 60 m 1. Kokol Ida 9.00 sek., 2. Kmetec Marija 9.1 sek., 3, do 5. Kokol Marija 9.3 sek.. Vrtič Anica 9 3 sek.. Neudauer Danica 9.3 sek. Skok v daljino: 1. Cpstnlk Sil- va 3.97 m. 2. Mere Jožica 3.90 m, 3, Kokol Ida 3.86 m, 4 Pleteršek Milena 3.82 m. 5.-6. Neudauer Danica in Kramberger Jožica 3.69 m. Skok v višino: 1. Mlakar Maj- da 122 cm, 2. Pernat Helena 120 cm, 3.-5. Cestnik Silva, Kajzer Marija, Vrtič Anica 115 cm. 6.-7. Stalcer Franja. Senčar Ivanka 110 cm. Suvanje krogle: 1. Stalcer Fra- nja 9.56 m. 2 Ilec Kristina 8.97, m, 3. Pernat Helena 8.59 m, 4. Vrbnjak Anica 8.50 m. 5. Marc Veronika 7 94 m. 6 Coh Kristina^ 7.91 m. Zadnja tekmovanja kažejo, da' je v JPI udeležba bila zelo dobra.. Atletika je panoga športa, da jo lahko goji prav vsaka šola. rabi najmanj rekvizitov, sredstev itd., saj vsebuje osnovne elemente (te- ke, skoke in mete), da jo lahko vsepovsod vadijo Pri vsem tem pa je nerazumljivo, da se tega tekmovanja niso udeležile šole Markovci, Majšperk, Lovrenc, Dornava, Gorišnica in Cirkulane. Zelo neodgovorno se nam zdi s strani šolskih vodstev, še bolj pa to, da na imenovanih šolah ima- jo telesno-vzgojne predavatelje, dočim so ostale šole brez njih. To velja predvsem za Videm, Cir- kovce. najbolj pa za osnovno šolo Juršinci. ki nas je s svojo udele- žbo presenetila, saj je nastopila z dvema ekipama Ce je ta šola lahko pripravila ekipe za tekmo- vanje, ki ima verjetno najtežja pogoje, ne vemo kako se bodo^ zgoraj imenovane lahko opraviči-^ le in to ravno letos, ko tekm-ujeio< pionirski odredi v JPI in se jim za vsako udeležbo na tekmovanju nabirajo točke. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra S tem tekmovanjem je bila zakljnfena drufa etapa — spomladanski del. DELAVSKA UNIVERZA ORMOŽ RAZPIS Delavska univerza občine Or- mož bo v jeseni 1962 odprla I. oddelek — prvi letnik (1 in 2. se- mester) ekonomske srednje šo- le pod pogojem, da se bo prija- vilo najmanj 40 slušateljev. Za vse one, ki nikakor niso mogli misliti na vpis lansko leto, ali sO; iz kakih drugih razlogov morali šolanje opustiti, je s tem dana še' zadnja možnost, da obiskujejo ESS in si pridobijo srednjo šol- sko izobrazbo. V III. semester ESS (II. letnik) se lahko vpišejo tudi tisti, ki so končali I. letnik dopisne šole ali pa njej enakovredno šolo Vpis v I. in III, semester ie v pisarni delavske univerze Ormož. Mest- ni trg 41. Voisati se morajo vsi, ki bodo obiskovali v jeseni ES>S, da bo mogoče pripraviti vse po- trebno in da se lahko določi šte- vilo oddelkov jn šolnino ter osta- lo. Vpis traja do 30. 6, 1962 Je- senski rok polaganja kolokvijev je od 25 avgusta do 8. septembra 1962, Vsi. ki žele v tem roku po- lasati zaostale izpite iz katerega koli predm.eta. naj javijo v pi- sarni delavske univerze in to n^iinozneie do 20. avgusta 1962. da bomo lahko naredili razpored izpito\'. V tem roku lahko slu- šatelji polaga^in izT>.:fe iz prvega in drugega kolokvija. V III. semester se lahko vpiše- jo vsi, ki so obiskali I. semester in II,. če tudi še nimaio oolože- nih izDitov (oolagali jih bodo v teku III. in TV semestra). Reden pouk v F-SS začne 10. septembra 1962. Za vse eventualne nejasnosti ^rprašajte na DU Onnož. Mestni trg 4 1 sAi pa po telefonu na št. 36 Ormož Delavska univerza Ormož ROKOMET V nedeljo, 10. junija, so na igrišču pri Veliki Nedelji mla- dinci in mladinke --Partizana« iz Velike Nedelje priredili sreča- nje moških in žens-kih ekip s tekmovavci MTT »Livarna« Ma- ribor. Tega srečanja se je ude- ležilo nad dvesto ljudi. Med igro so bili gledavci nezadovoljni zaradi nepravilnega odločanja* >odnika v korist gostov. Po ena- kovredni igri so zmagali igravd: MTT ^Livarne« z rezultatom 23:18 v polčasu pa (12:9). Zelo je navdušil gledavce igravec »Par- tizana« Ivan Zadravec, ki je z zelo požrtvovalnim igranjem po- skrbel gostom za 11 golov. Pred moško tekmo sta se sre- čali ženski ekipi ->Partizana« iz Velike Nedelje in --Livarna« MTT iz Maribora, Proti pričakovanju je nastopi- la tudi ženska ekipa »Partizana«.^ Velikonedeljčankam je k zma^j mnogo pripomogel reden trening.] Zmaga in rezultat 3:2 dekleti »Partizana« ni zado^'oljil, zato sO; sklenile, da bodo tudi •vmapre}; posvetile vedno več prostega ča-"; sa športnemu usposabljanju. Za, zasluženo zmago so dekleta »Par-- tizana« gledavci nagradili z dolgimi aiplavzi, ki so še zagrenili malodušje moške ekipe. Dr. R Iz programa RTV Ljubljana NEDELIA, 17. JUmiA 1962 6,00—8,00 S sprei2mnikom na dopust — vmes ob 6.05—6.10 Poro- čila in dnevni itoledar. €.30—6.35 Na- potki za turiste. 7.00—7.15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved m objava dnevnega sporeda. 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.40 Iz albuma skladb is otroke. 8.55 Glas- cena medigra. 9.00 Poročila. 9.05 Z za- bavno lilasbo v nov! ted?n, 9.44 Pet slo- venskih pesmi. I0.no Se pomnite, tovari- ši ... 10.30 Operna matineja. 11.30 N'edelisk3 reportaža. 11.50 Z zabavno giasbo želimo dober tek. 12.00 Poročila, 12,05 Va.Ji poslušavci čestitalo in po zdravljaio !. n.OO Napo^-ed časa, poroči- la, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda, 13,15 Obvestila in zabavna glasba. 13,30 Za na^n v?.s, U.OO Pi- balni orkester LW p v, Rudolfa stariča 14.15 ,Ja?i roslu^avci čestitajo in po- zdravljalo II 15.00 Napoved časa. noro čila in vremenska napoved 15.15 Glas beno srečanie r viHkimi zabavnimi or kestri 15.40 Frederic CiiotMn in pianisti 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Me Icdije za nedelisko popoldne. 17.00 Po točila 17 05 Športno popoldne. iQ.on ob vestila. 1905 Melodije iu ritmi. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Vaša pesem vaia melod<;ia ?C 50 Športna poročila 21.00 Za osemdesetletnico Igorja Stravinskega. 22.00 Napoved časa, pofočila, vremenska. napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ansambli in solisti RTV Lju- bljana. 23.00 Poročila. 23.05 S plesno glasbo v novi teden. 24.00 Zadnja poro- čila in zakliuček oddaje PONEDELIEK, 18. JUNIJA 1962 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasben* spored) — vmes ob 5.05—5,10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vre menska napoved in radijski koledar 8.00 Poročila. 11,00 Obisk pri skladatelju Krešimiru Baranoviču, 11.30 Pol ure pred dvanaisto. 12.00 Poročila. 12,05 Trio Edi ia Croršiča, 12.15 Kmetijski nasveti. 12.2.'- Robert Schumann: Karneval. Kratki pri zori osnovani na štirih notah. 13.00 Na poved časa, poročila, vremenska napoved in ohiava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 GlasbeMi nmnibus. 14.30 Prireditve dneva 19.OO' Obvestila 19.05 Vedno lepe melodije, i 19.30 Radiiski dnevnik. 20 00—21.45 Koncert simfoničnega orkestra Radia-tele- vizije Ljubliana, — vmes ob 20.45—, 21,00 Kulturni globus, 21.45 Trije §pan-j ski plesi Enrigua Granadosa, 22,00 Na-j ooved časa. poročila, vremenska napovedi in pregled sporeda za naslednii dan. ^ TOREK 19 lUVIJA 1962 | 5.00—8.00 Dobro iutro' (pisan glas-, beni spored) — mes ob 5.05—5 10 Po- ročila in dnevni koledar. «00—-6.10 Na poved časa, poročila, oregled tiska, vrf menska napoved in objava dnevnega spi reda. 7.00—7.15 Napoved časa. poročil vremenska napoved in radiiski koleds 8.00 Poročila. 11.00 Iz hrvatske solisti ne glasbe. 11.20 Rolf in Aleksand Becker: Dovolite ime mi ie Cox. 11.: \eseli intermezzo. 12.00 Poročila. 12.1 Kmetijski nasveti. 12.25 Iz oper francn kih skladateljev. 13.00 Napoved čas poročila, vremenska napoved in objav dnevnega sporeda, 13.15 Obvestila i nabavna glasba. 13,30 Glasbeni omni ■ bus. 14.30 Prireditve dneva. 19.00 Ob: vestila. 19.05 Dva monologa iz Konjov-, čeve »Koštane'. 19.30 Radijski dnevni! • 20.00 Ruleta vedre glasbe. 20.30 Rad- ( ska igra Anton Ingolič: Srečanje na pl \ lini. 21.30 Tri kaprice za klavir Mat' i Bravnifaria. 21.41 V soiu zvezd. 22 f Napoved časa. poročila, vremenska nap' ved in pregled sporeda za naslednji d'- SREDA. 20. niNllA 1962 5.00—8.00 Dobro jntro' (pisan g!? beni sporedi — vmes sb 5 05—5.10 P- ročila in dnevni koledar. 6 00—6.10 Vr poved časa. pomčila. pregled ti?ka. vr- menska napoved in ohiava dnevn^ira jo. reda. 7.00—7 15 Naooved časa. poroč''? vremenska napoved in radiiski koledar 8 00 Porodila 1100 'ernei išče pravico na sodišču 11.15 Covek in zdravie 11.25 Zabavni kaleidoskop. 12.00 Poroči- la. 12.05 VaJki kvintet s pevci. 12.15 '