NOV ODLOK O HIŠNEM REDU
Lmnskega 23. oktobra je račel v Ljubljani vtljati novi odlok o hišnem rcdn. Prejtajega iz leta 1969 je bilo treba spremeoiti oziroma dopolniti prcdvscm zaradi zakonskih sprememb na stanovanjskem področju in za-radi vse večje gostote naseljenosti v Ljubljani v zvezi s tem pa tudi zaradi nreditve stanovanjske kulture uporabnikov stanovanj kot stanovalcev ia kat krajanov.
Odlok o hišnem redu je sicer objavljen v Uradnem listu, toda ta je obi-čajno dostopen le ijudem, ki ga uporabljajo pri svojem delu. Samoupravne stanovanjske skupnosti so sicer naročile riskanje odloka, ki bo v enaki obUki in izdelavi kot dosedanp v začetku -jovega leta razdeljen hišnim sve-tom, lahko pa ga bodo kupili tudi lastniki zasebnih hiš, vendar menimo, da ve|a z vsebino odloka seznaniti vsakega stanovalca in mu dati mo/nost, da ga lahko v miru preuči v stanovanju in ne na hodniku, kjer inora biti odlok izobešen.
Na) na kratko opozorimo na pomembnejše spremembe in dopolnitve. Odlok ni namenjen samo zagotavljanju reda, vamosti in čisloče, temveč tudi temu da bomo biše, stanovanja in poslovne proslore vzdrževali v upo-rabnem stanju.
Na novo je navedeno, kdo sc šteje za stanovalce, dopobijene pa so do-ločbe o izobešenih podalkih, ki so namenjeoi vsem stanovalcem, in to: ime in primek osebe, zadolžene za civilno zaščito; obvestila, kdaj dimnikaiji či-stijo dimnike, kdo hrani ključe od podstrešja, šlevca vode, zapornega ven-tila vode in plina ter drugih naprav; v hiLi z dvigai mora biti izobesen. na-siov osebe, ki lahko pomaga ob morebitni okvari drigala.
Za irvTŠitev leh določb pa tudi tistih, ki govore o seznamu stanovalctv, je odgovoren hišni svet in ne več organizadja za vzdrževaaje hiš, kot je to bilo doslej.
Na novo zahteva odlok oitevikenje vseh vhodov v slanovanja in tablice s priimki imetnikov stanovanjske pravice ali uporabnikov poslovnih prosto-rov. Stanovanje, v katerem je bišnik aJi oseba, ki je v biši zadolžena za bišni-ška opravila, raora imeti oznako HIŠNIK.
Dnigopoglavje določa uporabo stanovanjskih in poslovnih prostorov ter
skupnih delov in naprav. V njem je dan poudarek skrbi za stanovanjsko kulturo v hiši in njeni okoSci, skrbi za gospodarjeoje s slanovanji in slaip-nimi prostori ter napravaini kot ludi skrbi za njihovo ravnanje pred okva-raim in poškodbami.
V 9. členu je na.šleto, kaj je slanovalcem posebej prepovedano. Za tam navedene prekrške se kršilci kaznujejo i denamo kaznijo do 2.000 dinar-jev. razen točk 1, 10, 13 in 20, ki jih obravnava zakon o prekrških zoper javni red in mir. Prepovedi so ostale pretežno isle, dodatno pa je prepove-dano še: onesnaževanje ozračja: posedovanje malih domačih živaK in rav-nanje z njimi v nasprotju s sklepom zbora stanovalccv; način uporabe na-prav in inslalacij, ki bi lahko povzročil njihovo okvaro; uporaba divgal po nepotrebnem in v nasprotju z oavodili; puščanje vkijučene električne in pinske naprave brez nad/orstva; pranj« perila z Uihkometljivimi tekoči-naroi ter obešanje perila na okna in nad ograje zunaj balkonov pročelnih delov his ob glavnih ctslah.
Prcpoved izvrševanja sprememb v stanovanju je obravnavana v poseb-nem členu, in sicer zaradi izredne pomembnosti, pa tudi zaradi možnosti, da je nekatere spremembe le moč opraviti.
Med dožnosti stanovalcev je novo določilo, da morajo parkirati motoraa vozila na mestih, ki so za to določena, javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov gospodinjslva oziroma drugOi oseb, prijavljati oziroma odjavljati prebivališče organom za notranje zadeve, popraviti ali nadome-stiti naprave, ki so jih dolžni vzdrževati stunovalci sami. poučiti otroke o dejanjlh, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj. Odlok povsem na novo navaja nalojje hišnega svela in zbora stanovalcev, ki so zelo obsežne in v glavnem izhajajo iz zakona o gospodar-jenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. \ si pa se moramo predv-sem zavedati, da odlok ni namenjen sant sebi niti moien, ki so ga sprejeli, temveč vsem, ki si želimo urejene odnose v stanovanjskih hišah in sose-skah. Z doslednim upoštevanjem odloka bomo koristili predvsem sebi, drugim pa bomo dokazali, kaj nam pomeni stanovanjska kultura kot način urejanja medčloveških odnosov v naši socialistični samoupravni družbi.
M.