158. Stevilta. i (UM i pn«, a mm m. LAVU. IBIO. .Slovenski Narod* vei>a ▼ fcfuMluU na dom 6ostoWjcn: i v upraviiištvu pfCjcmaii: fcelo lcto naprc] • • • • K 24— I cdo leto naprej # § # . K 22*— pol leta „ . . ,. . • 12-— I pol leta m • • • . . 11*— ^etrt leta . . >;• • • fr— I četrt leta m ••.... 550 tna mesec m .*•#'% • 2—" • na mescc » . . . , t 1*90 Dopis! noj se frankirajo. Rokopisi se ne vračafo, Uređntttro s Enanora ulio« At. 5 tv prttliefu leroO *•*•*•• M. M. Imserati veljajo: peterostopoa petit vrsta za enkrat po 16 vta^ sa dvakrat po 14 vln., u trikrat ali večkrat po 12 vki. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vhl Pri večjih insertijah po dogovora. Upfavništvu naj se pošiljajo naroenine, reklamacije« tflKiati L1 lcto naprej . . • K 30*-r £**£, ! ! .' .* I *fr5o I M ^*1*0 ln vse đ«ge dežde:;< na mescc I I . • 1 2-30 ' ćelo leto naprej . . . . K 35*— Vpraiaajcm glede Jateratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali m*mit*t ^■PBVHMtvo (*po4aj, drortKe levo), Bautfaajvai artlOTi Ma S» tol#fa>ai ML SS* Nemška nasilnost. Avstrijski Nemci postajajo zadnji čas zopet tako nasilni, kakor bi se pripravljali na posebno velik boj. Tako na severu kakor na jugu na-stopajo z brezprimerno brutalnostjo. Dogodki pri sokolskem zletu v Brnu in najnovejši nemški napadi v Opavi so vidna znamenja, da so se narod-nostna nasprotja na severu pooštrila do najskrainejše mejc. Tuđi na jugu rasejo nasprotja in to vsled nernške nasilnosti. Na zadnjem shodu, ki so ga imeli v Celov-cu in na katerem so bile zastopane vse alpske dežele, so nemški nacijo-na!ci napovedovali boj na nož našemu narodu. Bcscn je ta boj, ki ga vodi nem-5ki nacijonalizem proti pravicam slo-venskega naroda, besen do skrajno-sti in nič ga ne karakterizira bolj. kakor malenkosten dogodek zadnjih Ini. Tretjina koroškega prebivalstva ie slovenske narodnosti: navzlic vse-mu preganjanju in izrivanju je slovenski jezik na Koroškem še vedno t-ostavno priznan deželnonavadni jezik. A vendar je še v 20. stoletju mo-goče, da si v stolnem mestu te deže-le arctiran kakor zločince in cdgnan v zapor, če na kolodvoru za svoj pošteni denar zahtevaš vozni Ustek v — slovenskem jeziku. Vsa pasja brezpravnost našega naroda v tej, nekdcj popolnoma slovenski deželi, vjer pričajo krajevna imena Še čez rirolsko in solnograško mejo, da je ;a zemlja slovenska, a nam je bila ugrabljena, se vidi iz tega slučaja. N'aposied je spoznala ćelo vlada, ki am vendar dela krivico kjer in ko-.iker more, da mora tako ponižujoče in vsakega sloven. človeka v dušo žalece postopanje vzbuditi med Slovenci najhujši odpor. Vlada je vsled tega odredila, da se mora na kolodvoru v Celovcu tuđi na slovensko zahtevanje izdajati vozne listke. To je nekaj tako naravnega, nekaj tako ob sebi umiiivega in tako rnalen-kostnega, da bi razsoden človek o em niti besedice ne izgubil. a vendar smo prav pri ti priliki doživeli iz-rruh tako zverinskega sovraštva ko-roškega Nemštva proti Slovencem, 1a mora ves svet nad tem strmeti. Medtem, ko vidimo tako na eni strani, da Nemci še take bagatele necejo trpeti, kakor je izdajanje voznih listkov na železnici, kjer jih lah-ko v svojem jeziku dobi vsak halijan in vsak drug tujec, pa se predrzne to isto, od blazncga fanatizma že steklo Nemštvo o sebi trditi, da je »vogelfrei«. Iz nemških ust je ta beseda lako urnebesna brezstidnost, taka gorostasna provokacija, da ji ni mogoče dobiti primere. Vogeltrei! Nemštvo je gospodar ćelo v najbolj slovenskih pokrajinah, koder sploh nima nobene pravice; nemški jezik uživa v vseh slovenskih pokrajinah ne samo ravnopravnost, ampak še velikanske privilegije, ki so za narod žaljivi in škodljivi; v imenu države vlada nad nami ncmško uradništvo in izrablja svoj vpliv proti nam Slovencem; Nemštvo je v vsakem oziru saturira-no, uživa naivečje predpravice v tradih, ima trikrat več sol, kakor jih rabi in vse mu gre na roko. da izse-sava in eksploatira slovenski narod. Pa ti ljudje imajo drzno čelo, da kriče: Mi smo *>vogelfrei«. Danes je ves svet prepričan, da zahtevajo življenjski interesi avstrij-ske manarhiie uzadovoljenje Jugo-slovanov. Nemci imajo vsega, kar jim treba, v izobilju in še veliko več. Jugoslovani pa še tega ne, kar jim >e nainujneje za življenje potrebno.Kako naj se uzadovoljenje Jugoslovanov zgodi drugače. kakor na ta način, da se jim dajo vse pravice, ki jim gredo. Mislilo se je časih, da se bo dalo to doseći potom sporazmnijenia. z mirno spravo — toda. kdo nai še misli na kako spravo spričo te brutalne nasilnr>sti, s katero vodi Nemštvo boj proti Slovencem? Sprava ie nemo-goča in je izkliučena, ker so Nemci nespravljivi, odločil bo torej boj, ne-usmiljen in brezobziren boj. .lugo-slovani se tega boja nič ne strašijo in bodo v njem tuđi zmagali. Če Nemštvo neče sprave, bo pa po tem boju premazano in prisiljeno se vdati in tedaj bodo Jugoslovani rekli: Vae victis. llapadi m Mi v Opui. Cehi so bili napovedali z; vče-roi ^-ota-o 7borovanje v Kate ikah pri Opavi. Seveda so opavski Nemci takoj sklicali tuđi svoj »Volkstag« z namenom, da se zneso nad Cehi. Zbobnali so vse ljudi iz inesta in bližnje in daljne okolice, kateri so bili znani kot izurjeni pretepači ter so sklenili zlasti, da preprečijo, da no-bt*n Čeh ne priđe skozi mesto. Na Nhodu v Opavi so hujskali nato nemški jK)s!anci zbrano množico tako dolgo, da je prispel vlak s češkimi gosti. Na kolodvoru se je zbralo prav mnogo Nemcev, ki so zaprli vse izhode, tako da so morali Čehi, ki so hoteli preprečiti vsako rabuko, po ovinkih oditi v Katerinke. Čehe.ki so prišli v mesto, so Nemci sirovo na-padli, jih pretepali in jim trgali znake. F3opoldne ob 3 43. so napadli v mestu češkega poslanca Gudriča. Kliub njegovim protestom, so mu prevrniii in razbili voz, v katerem se je bil pripeljal ter napadli tuđi njega. Orožništvo ga je moralo ščititi pred besnimi napadalci ter ga je odpeljalo na rešilno postajo, kjer so ga obvezali. Popoldne so Nemci v Opavi priredili velike demonstracije ter jo nato ubrali proti Katerinkam, kjer se je vršila češka slavnost. Na poti proti Katerinkam so Nemci napadli zopet več Čehov ter ranili tuđi češkega odvetnika dr. Borovičko. V večernih urah so izvedeli Nemci. da hočejo Čehi po slavnosti korporativno kora-kati skozi mesto. Sklenili so, to za vsako ceno preprečiti. Kaj se je zgodilo, do ure, ko to pišemo, še ni znano. Hrvatski sabor. V sobotni seji ie hrvatski sabor razpravljal o predlogu poslanca dr. Budaja glede sanacije ustavolomstva vsled komisarijata in glede ustvarit-vc ustavnih garancij proti komisari-jatu. Starčevićanci pa so predložili predlog, da naj se postavi bivši kraljevi komisar Čuvaj pod obtožbo, kateri predlog na predsednik ni dopu-stil. Referent, poslanec Pribičević je izvajal. da je dr. Badajev predlog edin;i politično - pravna pot, da se v bodn-je prepreci možnost komisarijata. ker koalicija ni stremila za niče-mer, kar bi bilo proti interesom monarhije ali državne skupnosti z Ogr-sko. Obveznost koalicije v paktu s stranko prava glede tistvaritve fi-nancijalne neodvisnosti Hrvatske, ni naperjena proti zakonu, ker vendar § 70. nagodbe dovoljuje izpremembe nagodbe. Vlada bi bila tuđi morala počakati, kaj bo sabor sklenil. Izvajal je nadalje, da politično ni umestno, staviti kraljevega komisarja pod obtožbo, ker bi bil tak sklep sabora ilu-zoričen in bi imel za posledico Ie, da bi bil sabor razpuščen. Svoj čas. ko je koalicija stavila bivšega bana dr. Rakodzava pod obtožbo, je koalicija zasledovala namen, doseći razpust sabora. Šio je torej Ie za taktično po-tezo, ki pa sedaj ni na mestu, ker ljudstvo želi, da ostane sabor skupaj in da dela. Proti predlogu so govorili poslanci Petričić, Hrvoj in Zagorac. Poslanec Badaj sam je izvajal, da namerava njegov predlog ustva-riti ustavne garancije v sporazumu z Ogrsko, ker je treba nagodbo kot državni osnovni zakon v Ogrski in na Hrvatskem varovati. Naglašal je, da je odvisno vse od moči ljudskega zastopstva, da se v regnikolarnih de-putacijah izpolnijo želje Hrvatske. Danes je hrvatsko vprašanje mnogo bolj pomenljivo in važno, kakoj pred 30. leti in ogrski politiki gleddjo na hrvatsko vprašanje s popolnoma drugimi ocrni, kakor takrat. Zato tuđi želi Hrvatov ne bodo mogli odklo-niti. Če bi se pa te želje v regniko-lami deputaciji ne izpolnile, ne pre-ostaja većini drugega, kakoT da zopet prične z bojem. V tem boju pa mora biti ves narod edin in ne srne se dogoditi slučaj, da bi se vršile za hrbtoni stranke, ki opira pravice Hrvatske na nagodbo, denuncijacije. — Predlog ie bil nato od većine sprejet. V prvem in drugem branju sta bila nato sprejeta zakon o zasledovanju vohtmstva in vojaških zlocinov ter zakon o ureditvi veterinarske službe. Prihodnja seja danes. Najbrže je to zadnja seja v poletnem zasedaniu. Fo atentatu v Sarajevu. Skupna ministrska kbnferenca. Kakor porocajo iz merodajnih dunajskih krogov z vso gotovostjo, se bo vršil tekom tega tedna še en skupni ministrski svet, ki se bo bavil z izidom preiskave v Sarajevu in z vprašanjem, ali je treba diplomatiČ- nih korakov v Belgradu. To dejstvo je dokaz, da dosedanja poročila o zadnjem ministrskem svetu in o av-dijenci grofa Berchtolda pri cesarju ne morejo biti točna. Glede posredovanja Rusije v Belgradu prinaša »N. Wr. Tagblatt<- baje iz petrogradske-ga vira sledeče sporočilo: Uradno posredovanje Rusije v Belgradu mora z ozirom na omejena vprašanja kot zadeva obeh kabinetov izostati. Če pa bi bilo treba kakega nasveta petrogradske diplomacije, kar je vse-kakor verjetno, bo za petrogradsko politiko mirno in dostojno nastopa-nje vsekakor odločilno. Novi prestolonasledrtife. Z Dunaja poročajo, da bodo v kratkem začeli novega prestoJona-slednika nadvojvodo Karla Frana Josipa uvajati v vladarske posle. Cesar je izrekel povodom smrti dosedanje-ga prestolonaslednika Željo, da se novi prestolonaslednik hitro seznani z vladarskimi posli in zlasti s posa-meziiimi panogami politične uprave. Dva visokostoječa uradnika bosta prestolonaslednikova učitelja ter ga bosta teoretično in praktično uvaja-la v vse panoge državne uprave in zunanje ter notranje politike. Instrukcijo v notranji politiki bo prevzel najbrže kak sekcijski Šef v ministrskem predsedstvu ali v notranjem ministr-stvu, zunanje politike ga bo pa učil kak visok diplomat. O osebah, ki boda novemu prestolonasledniku do-deljene, Še ni padla odločitev. Čutitt pa je že sedaj, kako se stranke pote-gujejo za razne svoje ljudi. Nemci seveda se v tem pogledu najbolj tru-dijo, prodreti s svojimi kandidati, za katere se pehajo tuđi ustavoverni ve-leposestniki. Gotovo presenetenje je vzbudilo, da je cesar tako nujno želei, da se prestolonaslednik hitro uvede v vladarske posle. Baje je cesar zahteval ćelo, da mora biti prestolonaslednik najkasneje že do konca tega leta podučen v vseh poslih. * * # Ob bosanski meji. »Milita'rische Rundschau« prav!, da je bilo sklenjeno, izdatno pomnožiti mejne čete in orožništvo v Bosni in Hercegovini. Tuđi finančna straža se bo pomnožila in enotno or- LISTEK. Purgar. Purgar in njegova žena sedita po obedu za mizo. Purgar odloži dnevnik, zavzdihne globoko, otare si potno čelo; njegove oči so abrekle in kalne, podbradek mu >unkoma irepeće. Njegova žena plete nogavico; ^asih si otrne z robcem solzo, da bi ne kanila na čisti predpasnik. Purgar (z udanim glasom): Ie res! Vse je res, ker drugače bi ne bilo napisano! Doslej sem mislil, da 5em pošten človek, zdaj vidim, da sem pod milim Bogom najbolj nič-vredna stvar — smet, žvirca, izme-;ek! Jaz sem len, skop, samopašen, zabit — posebno še zabit! Kar se *ebe tiče, si gobezdava, gizdava, za-pravijiva, zabita — posebno še zabi-ta! Obadva skupaj pa sva nad vso nero nemoralična! (jnilobe ie v naju. Ja smrdi do samih nebes! D e k 1 a stopi v izbo, da pobere z miže krožnike in ostanke; slisala je zadnje besede Purgarjeve, pome-žikne zaničljivo ter siKne izza belih zob: Ssss! Purgar in njegova žena se ji umikata plaho. Dekla odide. Purgar: Pa tisto bi vse še bilo. GreŠnikov je veliko na svetu in Bog je usmiljen. Kdor peha v brezda-nji ogenj sebe in svojo dušo. naj opravi s svojo vestjo in s svojim spoved-nikom. Toda midva, ljuba ženka, nisva Ie nemoralična, znotraj pohab-Ijena, z vsemi naglavnimi grehi obložena — midva sva rabelj Človeštva, države, dežele, občine, prav posebej pa še rabelj te^a ubogega slovenske-ga naroda. Kakor crna mora leživa težko na tej božji zemlji, da se duši in davi pod nama. Kamor stopi najin korak, vene trava, kamor dihne naji-na strupena sapa. cahne cvet. Prokletstvo je nad nama in nad najinirn zarodom. TaKo je zapisano, zatorej je res! Žena (zajoka naglas): Oj strahote, da ji ni enake! Sveta Mati božja, usmili se otrok! Purgar : Kdor pravi, da ni poznal katekizma, ko je grešil, je vendarle grešnik. Tako ukazuje postava, ki je zmirom pravična. Midva nisva vedela vse do teh hudih časov, fkdo da sva in kaj da počneva. Mislila sva ... ah, mladost ti verna, zaup-Ijiva, kje si! Ali se spomniš, kedaj in kje da sva se zaljubila? Žena (ihteč): Na taboru viž-marskem! Purgar: Tako je! Bilo je v ti-stih zdavnih, lepih dneh, ko smo še stavili pridevnik za samostalnik in ko smo verjeli nepoznanim besedam in tenorskim glasovom, kakor verja-me človek slavčevi pesmi. Takrat smo mislili, da se je bila domovina z vso svojo milo težo naslonila na široka naša pleča, na ta pleča rodbine Purgarjevih. In tuđi smo mislili, da nosimo to sladko breme še danda-našnji. Zmotili smo se. Sluga davčnega urada priđe ter izroči pismo Purgarju. Purgar (odpre pismo in ga prebere): Ah! Sluga davčnega urada odide. Purgar: Mnogo je nadlog na svetu, mnogo oblastnij. Najpoprej imenujem državo (sname čepico, da se prikaže plesa), ki me je bila prav-kar počastila. Država ima sršate brke, hud pogled in uniformo. Najhujše pa je, da drži v roki Iistek, zmirom Iistek, na listku pa so številke v dol-gi vrsti. Država me varuje, zato ima sabljo. Veseli se, ženka moja, da najn varuje država, ki ima sabljo! Naibrž imava nekje sovražnike, skrite in za-hrbtne, ki nama strežejo po življenju. Med njimi in med nama stoji država, ki ima sabljo, sršate brke, hud pogled, uniformo in Iistek! — Nato imenujem . . • Drugi uradni sluga priđe ter izroči Purgarju pismo. Purgar (odpre pismo in ga prebere): Ah! Drugi uradni sluga odide. Purgar: Nato imenujem de-želo (sname čepico). Dežela nima brk, sršatih še ćelo ne, pogled pa ima huj& in Ibtek daliil Dežela ie eđina naprava na svetu, ki jo je bil zares Bog sam napravih zakaj človeški pameti bi kaj takega nikoli ne bilo da-nega. Zatorej je prav storjeno, kar stori, je prav ukazano, kar ukaže. Nama je dodelila, da gradiva cesto iz Blatnega dola na Drenov grič. Kje je Blatni dol, kje je Drenov grič? Prostrana in lepa je naša domovina! — Nadalje imenujem . . . Tretji uradni sluga priđe :er izroči pismo Purgarju. Purgar (odpre pismo in ga prebere). Ah! Tretji uradni sluga odide. Purgar : Nadalje imenujem občino. (Ne sname čepiće, temveč se je samo s kazalcem dotakne.) Obči-na je podobna pastirju. ki sta mu bila hlapec in dekla posnela smetano iz latvice ter polizala mleko, njemu pa pustila skisano siratko. Pastir se znese nad govedino in ta govedina sem jaz. — (Povzdigne oči proti nebu ter sklene roke v naročju.) Poleg teh in takih pa je na svetu še mnogo-tero drugih oblastnij, katerim ne ve-mo imena in ki jih sele spoznamo, kadar nas napadejo in prestrašijo. Vsaki dan rodi novo oblastnijo, da straži človeka, zakaj zastražen mora biti. Kadar grem po cesti, se počutim varnega kakor cesar, ki se sprehaja ob špalirju svojih arsijerov. In vsaka oblastnija. komaj porojena, ima že Iistek v roki ter ga kaže, ah, s takim pogledom! — Ker nisem učenjak, ljubica moja, ti jih naštejem Ie nekaj malo. (Pritisne palec ob palec.) Na primer . . . Prva dama (priđe našarjena, šumeča in smehljaje): Milostiva! Ker je znana po širni domovini vaša ne-prekosljiva rodoljubivost . . . Purgar: To pa so tvoje poljane! (Odide.) Prvadama: Ker je znana po širni domovini vaša neprekosljiva rodoljubivost, sem prepričana, da boste podprli rade volje to naše de-lo, započeto od rodoljubnih src za rodoljubno stvar . . . (Izvleče iz torbice papir, ga razvije ter položi polo na mizo. Žena podpiše polo, dama jo zgane in spravi, pokloni se z nežnim smehljajem ter odide.) Žena (povzdigne oči proti nebu): Ah! P u r g a r (se vrne ter sede): Oblastnij najhujša oblastnija pa je narod sam ... Druga dama (priđe še bolj našarjena od prve, še bolj šumeča in smehljajoča): Milostiva! . . . Purgar: To so tvoje poljane! (Odide.) Druga dama: Milostiva! Ker je po vsej domovini... Žena: Prosim za polo! Druga dama razvije polo, žena jo podpiše, dama odide z globo-kim poklonom in cukrenim smeh-ljafem. .v^ii> 2ena : Ah! o-- ' " (Konec prihodujiC.) ) w Stran % .SLOVENSKI NAKUD\ dne ld. Juliji 1914. 158. štev. ganizArala. Razentega se vrše baje sedal v vojnem mmistrstvu in v fi-naučnem ministrstvu posvetovanja, katerih rezultat se bo v kratkem predlozil cesarju in ki so v zvezi z OStreJšira nadziranjem mej. Potrebna flnancijalna sredstva se txxlo pokrila deloma iz skupnega vojncga proračuna, deloma pa iz proračuna za Bo-jsno in Hercegovino. Srbskf listi. Nemški listi s slastjo ponatisku-fejo izpade nekaterih srbskih listov proti Avstriji. Ali so ti citati resnični, ali ne, ali so pravilno prestavljent, ali pa sploh nikdar nišo dotične be-sede izšle v srbskih listih, nismo preiskali, prinesti jih hočemo, kakor smo jih posneli po nekaterih nemških listih. Tako napada »Balkan« sarajevsko policijo ter pravi, da je sistem avstrijske policije oni, ki se je vedno uporabljal pri razpadu kake države. Evropa, ki se je se pred kratkim bavila z bolnikom ob Bosporu, se bo morala kmalu baviti z bolnikom ob Donavi. »Trgovski Glasnika imenuje avstro - ogrsko politiko jezuitsko, brezobzirno in nečastno. barbarično in roparsko. List »Štampa« priobču-je odprto pismo Petra Hedhi Koče-vića županu Fehim Curčiću v Sarajevu, v katerem ga dolži, da je služil s svojim oklicem na prebivalstvo tla-Čiteljem Bosne in Hercegovine, da je pozival mohamedansko in katoliško sarajevsko druhal k plenjenju in umorom, Vse, kar govori na svetu hrvatsko in srbsko. ga obsoja in pre-klinja. Njegov zločin proti Srbom se bo na njem kruto maščeval. Nič ni večno, tuđi Avstro - Ogrska ne bo ostala večno v Bosni in Hercegovini. »Piemont« priobčuje bajt pismo iz Zagreba, ki pravi, da se protisrbskih demonstracij ni udeležil noben Hrvat, marveč samo ena stranka, ki je sestavljena iz štreberskih duhovni-kov, c. kr. uradnikov, vohunov. Židov, Madžarov, Nemcev in Italija-nov. Čaši bratomorne vojne so minuli. Hrvatstvo je edino s Srbi. »Samouprava^ konstatira, da je ona od vse-ga početka obsoiala izpade nekaterih srbskih listov proti Avstriji, da pa je avstrijsko in ogrsko nemško in madžarsko časopisje doseglo rekord v obrekovanju in psovanju, vsled če-sar je umevno. da je ubralo tuđi srbsko časopisje zopet one strune. — Kakor že omenjeno. teh vesti nismo kontrolirali, zdi se nam pa, da so naj-manj nekolika pretirane. , ,. Revolucija v Hlbaniji. Regiert — darin stimm alles tiberein — Regiert muss einmai nun die liebe Menschheit sein, Das ist ge\viss! Allein — Ouo iure? und van wem? In diesen beiden Problemen sehen uir die Welt sich oft entzweien. fObvladan — sai nobeden ne taji, — obvladan rod človeški biti si želi, — to res je! — Zakon, ki — po njem se to vrši? Kdo vladaj? Za ta — problema dva se svet pogosto razdvoji.) W i e 1 a n d. »Corriere della sera- poroča iz Drača z dne 10. julija: Knez Viljem je v oiicijozni obliki priznai težkoče v Albaniji in nemožnost jih prema-gati. Za popoldne je poklical v palačo vse poslanike tujih držav in angle-škega zastopnika h konferenci ter jim je sporočil, da vstaja muzlimanov in Epircev vedno bolj napreduje. On nima potrebnih sredstev, da bi pre-magal vstajo. On misli, ća ni v stanu vzt rajat i v od poru proti vstaji, ne da bi škodoval svojemu dostojanstvu. Knez je nujno apeliral na zastopnike tujih držav, da naj dajo te Albaniji potrebnih denarnih sredstev in potrebnih vojaških oddelkov, da pre-maga vstajo. Zahteva po mednarod-nem vojaškem posredovanju je bila baje zelo kategorična ter je stavil sprejetje te svoje želje kot condicio sine qua non za svoje nadaljno bivanje v Draču. Poslaniki nišo mogli dati definitivnega odgovora ter so se omejili na to, da so izjavili, da so svoje vlade že informirali. V slučaju, da bi se glasil odgovor vlad neugodno, je knez Viljem že izjavil, da je radikalna izprememba vlade v Albaniji neizogibna, — Iz tega poročila je razvidno, da knez sam ne upa več, da bi mogel ostati na prestolu. Njegov apel na velesile zaradi denarja in vojakov bo ostal najbrže tuđi to pot neusliŠan. To dokazuje tuđi malo zadovoljiv odgovor, ki ga je Turkan pasa dobil v Petrogradu. Pravijo, da je debil na vsa vprašanja točen odgovor. Sprejeli so ga zelo prijazno, ko je pa vprašal, ali hoče Rusija govoriti za to, da bi dobil knez kako pomoć, so mu kratkomalo odklonili vse kneževe želje ter mu dali ćelo razumeti, da bi kak drug vladar, kakor je knez Viljem, smel računati na poddoro velesiL fzvoiitcv Drinca Wieda za albanskega kneza je bil velik pogrešek. Esad pasa že đetaje v Parizu za novega kneza, torej ponizne prošnje kneza Viljema nišo nič izdale. V dunajskih albanskih (!) kro-gih, — bogve koliko teh Albancev je bilo že v Albaniji, — se govori, da vleče Esad paša v tem trenutku z mladoturki. On sam je prišel v Pariz, svojo ženo pa je poslal v Carigrad. V Parizu se Esad paša sestaja z mladoturškimi elementi ter delu-je v tem trenutku za mohamedan-skega kneza. * m Vstaši. Za Drač sam se vstaŠi malo me-nijo. To je naravno. Tam se bo katastrofa itak sama razvila in vstaši Lhko zopet enkrat blamirajo diplomate, ki so samo prežali na prilož-nost, da bi smeli zaukazati vojnim ladjam, da naj streljajo. Samo toliko streljajo vstaši proti mestu, da Dra-eani ne morejo misliti, da so sedaj na varnem. Sedaj jih je zbranih okoli :>jaka, Tirane in Kavaje kakih H'OOO, torej prav poštena misnica. V Epiru. Prefekt iz Korice, Pangele Ver-gelo, je poslal albanskemu notranje-mu ministru po ovinkih iz Berata sle-deče poročilo: Globoko žalosten in pretresen poročam, da se nahaja me-sto Korica že dva dni v rokah so-vražnika. Skupno nastopajoči vstaši in regularne grške Čete, so premazali obupno se braneče naše čete. Pospel sem z uradniki prefekture in 300 osebami, ki so se odlikovale s posebno gorečim patrijotizmom, v Berat. Prebivalstvo Korice, ki Šteje 5000 ljudi, se trese pred krutostmi Orkov ter beži na vse strani. Manjka jim najpotrebnejšega. Storite vendar potrebno, da odvrnete nevarnost, ki nam iznova grozi. Orška vojska pro-dira in kamor priđe, se širi smrt, umor. požig, onecaš^anje, pogin. Be-da v južni Albaniji je velika in jo je mogoce ublažiti samo z naglo po-mocjo. — Epirske čete so zasedle nadalje Tepeleni, Klisuro in Glanani. — Pristaši Esad paše, kakih 4000 mož, leže pri Podgorcu ter se poga-iajo z Epirci. Esadovci izjavljajo. da hočejo dati Epircem širše pravice, kakor so jih dobili v Krfu, ne dovoli-jo pa. da bi Epirci zasedli več deže-le, kakor jim je prisodila kontrolna komisija v Krfu. 1 Poslanih Hertvig t. O smrti ruskega poslanika pl. Hart-viga v Belgradu prihajajo sledeča av-tentićna poročila: V petek ob pol 8. uri zvečer je vprašal ruski poslanik Hartvig telefonično na avstrijskem po-slaništvn, ali more tekom večera obis-kati avstrijskega poslanika barona Gie-sla. Baron Giesl, ki je bil sam pri telefonu je odgovoril, da mu je obisk ruskega poslanika vsak Čas dobrodošel, nakar je poslanik Hartvig odgovoril, da bo prišel ob 9. Kmalu po 9. zvečer se je pripeljal poslanik Hartvig pred avstrijsko poslaništvo, V er ga je avstrijski poslanik sprejel v svoji pi-sarni. Potem se je vršil po ivor, ki smo ga zabeležili že v brz avkah v sobotni številki. Po uvodnem ; jgovoru, ki se je tikal obrekovanj, nzširjenih po nekaterih avstrijskih list i, se je zasukal pogovor obeh posl likov na privatne zadeve. Poslanik Hartvig je povedal avstrijskemu poslaniku, da je bil v zadnjem času bolan in da bo že v kratkem odpotoval v Nauheim, da popolnoma ozdravi. Svoje potovanje je preložil samo, da je lahko navzoč pri praznovanju rojstnega dneva kralja Petra. Naenkrat se je prijel poslanik Hartvig za prsi na levi strani ter globoko zavzdihnil. Povesila se mu je pri tem glava. Baron Giesl je misli! v prvem hipu, da je Hartvig napravil samo gesto, ker pa se Hartvig ni ga-nil, je skočil izza miže, da pomaga svojemu gostu, ki je bil med tem zdrk-nil z zofe, kjer je sedel. Ob enem je poklical služabnika in svojo ženo ter poslal po tri zdravnike. Odposlal je tuđi voz poslanika Hartviga na rusko poslaništvo, da obvestijo hčerko poslanika Hartviga. Med tem so se trudili okrog poslanika Hartviga. Polagali so mu komprese iz ledu in z etrom, drgnili so mu žilo in škropili prsi in vrat z vodo. V trenotku, ko je vstopil prvi izmed poklicanih zdravnikov dr. Slobodan Ribnikar, je poslanik Je enkrat vzdihnil in umri. Vsi zdravniki, dr. Ribnikar, dr. Simonović in dr. Ni-kolić so se trudili, da bi ma redili življenje, bilo je že prepozno. Ne da bi se bil zopet zavedel, je poslanik Hartvig ob 9. in 25 minut umri. Njegova hčerka ga je našla že mrtvega. Baronica Giesl je takoj, ko so konstatirali smrt, prižgala svečo ter položila umrlemu majhno podobo matere božje na prsi, kakor je to pravoslavni običaj. Ko je srbski policijski komisar konstatira! dejinski stan, so prepcljaK truplo poslanika v rusko poslaništvo. Nemudoma so obvestili o niceovi smrti ženo rafnega poslanika v Čari-gradu, kralja Petra, regenU Aleksandra, ministrskega predsednika Pašića in rusko vlado.__________ llllKttl ZBIMJl llliltlF 0 oborožmiju. V angleški poslanski zbornici je govoril zunanji minister sir Edvard Grey o izdatkih za oboroževanje. Izjavil je, da o teh izdatkih nima niče-sar novega povedati, da pa tuđi nima povoda ničesar preklicati, kar je bil povedal glede pomena in resnosti tega vprašanja. Storil je kar je bilo v njegovi moči, da je krepko izrazil svoja čustva, ne more pa reci, da so njegova čustva našla v drugih velikih evropskih državah pravi odmev. Gotovo ne bo drugim državam prišel z direkt-nimi predlogi, marveč se bo temu ćelo na vsak način ustavljal dokler bo ob-stojala možnost, da bi se smatrali taki predlogi kot nekak pritisk. RajŠi bi, dasiravno tuđi v tem oziru ni upati na uspeh, zaupal na posredno vpliva-nje Anglije na velesile, da se nam-reč okrepe dobri odnošaji med Angli-jo in drugimi državami ter na ta način pospešuje upanje, da ta pritisk in javno mnenje končno dosežeta svoj cilj. Brezdvomno je, daso senekatera razmerja v kolikor pridejo v poštev velesile, izboljšala. Velesile so prebo-lele balkansko krizo in odnošaji med njimi so mnogfo boljši kakor bi bil mogel kdo misliti. Zlasti vredno pozornosti je, da se zvišanje vojaških izdatkov v preteklem letu ni tikalo mornariških izdatkov, marveč vojsk na kopnem. Paziti moramo na to, da z ozirom na vojaške izdatke ni Anglija ona država, ki sili k takim izdatkom, vsled česar morajo izdatki Anglije za svojo vojno mornarico ostati v gotovih mejah. Nato je zavračal kritiko Churchillovih izvajanj kot krivično, ker je ChurchiH sam verjel na metodo, ki jo je zagovarjal glede omejitve oboro-ževanja. Ni pa imel namena z načinom, kakor je to storil, katerokoli drugo državo razžaliti. Anglija bi morala storiti v Haagu ali kje drugod vse, da doseže zmanjšanje oboroževanja. Vstaja v Ulstru. Zborovanje provizorične vlade v ULstru je sprejelo resolucijo, v ka-teri izreka svojo pripravljenost, izreci se o vseh predlogih, ki bi se storili, da se ohranijo pravice Ulstra pod državnim parlamentom. Provi-zorična vlada pa nima nobenega za-upanja v odkritosrčnost vlade, zato bo nadaljevala svoje priprave za od-por proti irskemu parlamentu, kakor ga hoče uvesti zakon homerule. Štajersko. Dobava ob Savi. Veselica tu-kajšnje C. in M. podružnice, ki bi se imela vršiti začetkom julija, a se je zaradi občega žalovanja preložila, so vrši v nedeljo 19. julija, na pose-stvu g. Kovačiča z raznovrstnim sporedom. Preskrbljeno je za mno-Krr> zabave mladini, kakor starejšim, razventega pa tuđi za izborna okrep-čila. Nadejamo se, da bodemo imeli čast, pozdraviti v naši sredi zopet blizne ooličane iz Brežic, Kapel in sosednje Hrvatske! Zavedajte se narodne dolžnosti, in posetite veselico, da se prav po doinače zabavate, raz-ven tega pa tuđi položite svoj obo-lus žrtvenik domovine. V Zabukovju pri Sevnici so bili pri občin. volitvah na ćeli crti izvoljeni sami naprednjaki. Klerikalci so vložili ugovor, ki pa ne bode mnogo zalegel. Zabukovje je ena največjih občin bre-žiškega političnega okraja. Iz Podčetrtka nam poročajo: Pri kopanju v Sotli je utonila 201etna hčerka kmeta Pustišeka iz Verač. De-kle so našli po 2dnevnem iskanju v nekem tolmurru. Sotla je zelo nevarna voda, ki je požrla že na stotine naših ljudi. Iz Maribora. „M. Z." zanika, da bi se bil že nemški volilni odbor od-ločil za kakega kandidata pri bodočih nadomestnih državnozborskih volitvah. Očividno je odpor proti Wastianu se precejšen in rabijo glavni »maeherji* časa, da ga omehčajo. Iz Maribora. Nemško časopisje poroča, da so nemški visokošolci iz neidelberga poslali denarno podporo za šolarsko kuhinjo na Tezni pod Mariborom. Kako kričanje bi nastalo v netnškem taboru, če bi za kako slovensko Šolarsko kuhinjo, katerim nota-bene štajerski deželni odbor noče iz-plaćati niti dovoljenih podpor, darovali kak znesek niski ali srbski viso-košold. Iz Ptti|«. Tokajšnjo gimnazijo je obiskovalo lansko leto 193 učencev, od katerib je komaj petina Slovencev. Med nemskimi dijaJn je vsled „Stu-dentenheinia veliko tnjcev. Razmere so tave kakor v Ćeli«; domaćega nem- I Utega dija*tva ni toliko, da bi se spla-I čalo zanj vzdrievati nemško srednjo solo. Is Orado«. Namesto drž. posl. Klammerja je bil izvoljen za predsednika graške zadružne zvezt dr. Tausch, posestnik v Ra zvan ju pri Mariboru. Drobna novice. V slovenski vaši pri Ptuju je bil izvoljen za častnega občana graščak in deželni po-slanec Rihard Klammer, največ zato, ker je leta 1912 prav lepo pomagal mnogoštevilnim pogorelcem pri Sv. Kunigundi. — Iz Brežic. Za poštno oficijantinjo na tukajšnji pošti je imenovana Leopoldina Novak. — Iz SIov. Bistrice. V Wreggovi gostilni so aretirali nekega gostilniškega slugo, ker je zaklical „Živela Srbija!" — Iz Lave pri Celju. Pri gostilničarju Špajzarju je vlomil neki delavec Krivec in odnesel za 60 K denarja ter več cigar in cigaret. Uzmoviča so orožniki že prijeli in zaprli. — Iz Ptuja. V Var-nici je padel 50 let stari viničar An-drej Podgoršek s črešnje in obležal na mestu rnrtev. — Umri je v Ljutomeru pek in posestnik Roman Peklar. — Iz Maribora. Železniški vratar Janez Pijavec ^ bil od namestnika odliko-kovan za 401etno slu^bnvanje z zaslužno kolajno. — Iz Gradca. V pokoj je stopil ravnatelj državne obrtne sole v Gradcu, stavbni svetnik Karl Demel. Rorošho. Nesreća pri delu. 8. t. m. do- poldne je delal delavec Simon PetriČ v nekem kamnolomu pri Beljaku. Stal je ravno na lestvi, ko se je nad njim utrgala skala in prelomila lestvo. Petrič je padel v globino in dobil pri padcu težke poškodbe na glavi in na rokah in nogah. Poklicani zdravnik je nudil ponesrečencu prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v bolnico v Beljak. Njegovo stanje je zelo opasno. Tatvina ? Iz Spitala ob Dravi poročajo, da se je posestniku in mizarju Ivanu Rotschopfu dogodil jako neljub slučaj. V Spitalu je nakupil več raznih stvari, na to pa se med potjo domov malo odpočil pri nekem gospodarskem poslopju ob cesti. Pri tem pa je zaspal, a ko se je zbudil in prišel na kolodvor, je opazil, da nima svoje listnice, v kateri je imel osem stotakov in šest bankovcev po dvajset kron. Do sedaj se se ni moglo dognati, ali je listnico izgubil, vendar pa je bolj verjetno, da je speci posestnik postal žrtev tatvine. Drobne novice. Napad na vlak. V blizini Zgornjega Dravograda je 7. t. m. pričelo na brzovlak leteti kamenje, pri Čemur je bil vlakovodja Kratohvi! zadet v desno roko in precej opasno ranjen. Tuđi nekaj šip je bilo pobitih. Domneva se, da so izvršili napad delavci, ki so bili v blizini proge zaposleni. —Uspeh policijske ga psa. Kakor smo že poročali, je ukradel do sedaj neznan tat v Že-lezni kaplji neki natakarici njeno torbico s 400 K vsebine. Osumili in zaprli so nekega gosta, ki pa je odločno tajil tatvino. Tuđi nišo našli torbico z denarjem. Poklicali so zato iz St. Vida ob Glini policijskega psa „Fiks\ ki je tuđi kmalu našel pravo sled in izsledil nekega hlapca Antona Šabeca v večji družbi ljudi. Tuđi hlapec je tajil. Pes pa je peljal orožnike k nekemu kupu kamenja ter tam pričel lajati. Razme-tali so kamenje in res našli tam torbico natakarice z vso ukradeno svoto. Sedaj je tuđi hlapec priznai tatvino ter so ga odpeljali v zapore, nedolžno zaprtega gosta pa so izpustili. — Neljub obisk. V Motnicah se je vtiho-tapil te dni v hišo nekega posestnika okoli 10 ure zvečer neki postopač, ki je v spalnici ravno preiskaval žepe raznih oblek, ki so visele v omari, ki jo je siloma odprl. Medtem pa se je pripravljal posestnik z ženo in otroci ravno, da bi šel spat, in je še pravo-časno zalotil potepuha. Ko je ta videl da ga je posestnik zalotil, je skočil skozi okno in pobegnil, ne da bi mogel vzeti ukradene stvari s seboj. Primorsko. Aretacija, V Gorici so aretirali predvčerajšnjem 19 letnega trgovskega sotrudnika Friderika Marasa, ker je odobraval sarajevski atentat in se nav-duševal za srbskega kralja Petra, Iz Bovca. 9. t. m. ie umri obče priljubljeni in spoštovani gospod Ma-tija Pire. Kak ugled in spoštovanje je pcfcojni užival, pričal Je najbolj njegov pogreb, kakršnega Bovec se ni videl. Pri pogrebu je nastopilo ko-mandirano vojaštvo in tuđi častniki tukajšnjih posadk (v Bovcu in na trd-njavi) so se udeležili pogreba v pol-nem številu. Vojaki planinci so nesli v dolgem sprevodu krasne vence, Vojasko veteransko društvo je tuđi spremilo svojega najstarejšega člana na zadnji poti, a pevsko društvo »Rombon« je zapelo par krasnih ža-lostin%. Pokojni si je pridobil za po* vzdigo Bovca mnogo zaslug. Đil je doUftoictiv £i«Pi ob^inskcfgi &vct&- kjer se zlasti potegoval za pogozdo-vanje, in le njemu gre zasluga, da je zdaj vsa bovška okolica zasajena z lepimi gozdi, ki je bila še pred 50. leti še popolnoma gola. Za to svoje de-lovanje je dobil mnogo priznanj od ministrstva in tuđi od drugih političnih oblasti. TukajŠnja Čitalnica ie že dolgo let v njegovi hiši, saj je bil med njenimi ustanovniki, in najbolj na-vdušen zanjo, ko se je pred 50. leti ustanovila. Bodi še omenjeno, da je hil Dokojni Radeckijev veteran, ki se je bojeval v Italiji in pod Jelačićem tuđi na Ogrskem. Naj bo vrlemu in zaslužnemu možu ohranjen trajen spomin. Laska podivjanost. V Krminti rešujejo zadnje dni Italijani kaj čudno laški značaj Krmina. Pred par tedni so ukradli nekemu slovenskemu trgovcu slovensko napisno tablo, sedaj so pa ponoči pomazali okna, vrata in pročelje „Narodne sole* v Krminu. Ta divjaštvasovečinoma sad hujskanje la-škihlistov. Žalostnodejstvopaje, daso tnla okna in vrata Narodne sole šeie pred 14 dnevi na novo pobarvana. Laški divjaki so hoteli s svojim barbarskim činom škodovati slovenski soli a so le dosegli, da bo svet izvedel za njihovo divjaštvo, ker ostane šola taka kot je sedaj. Nesreća v kamnolomu, V Kamnolomu tvrdke Debenjak v Vipolžah se je zgodila nesreča. Ed. Terčič in Jožef Nikolavčič iz Gor. Cerovega sta užigala mino, ki je imela razgnati veliko skalo. Ker se pa ni takoj vžgala, sta se približala, da bi prižgala vrvico. V tem trenutku pa je nastal grozen pok, skala se je razpočila in je debel kos skale zadel Nikolavčiča smrtno nevarno v glavo dočim sta bili Terči-ču obe roki nevarno ožgani. Prepeljali so oba ponesrečenca v goriško bol-nišnico. Najetje posojila. Iz Trsta se poroča, da se mudi na Dunaju poslanec dr. Pitacco, ki je imel že več konfe-renc s finančnim ministrom in ministrom za notranje zadeve, glede na-jetja posojila v znesku 44 milijonov kron za konsolidacijo visečega dol ga. V principu se je baje sklenila emisija posojila. Nevarna tatinska družba. V Trstu so v petek aretirali člane nevarne med-narodne tatinske družbe, ki je pred časom delovala baje tuđi po Gradcu in Dunaju. Aretirali so namreč kro-jaškega pomoćnika Nelo Colsona iz Rima, ker je izvršil na cestni železnici več predrznih žepnih tatvin. Že pred već dnevi je bilo naznanjenih policiji mnogo žepnih tatvin, tako je bila nekemu vladnemu svetniku iz Brna ukradena na električni železnici listnica, v kateri je imel 460 kron, nekemu dru-gemu uradniku pa je ukradel tat iz žepa denarnico s 30 K. Pri hišni pre-skavi pri Colsonu so našli mnogo fine obleke in železniško legitimacijo z imenom Cariti. Ker je bival dalje časa na Dunaju, se domneva, da je član velike mednarodne tatinske družbe. Ob istem Času so aretirali tuđi dve dozdevni pevki Ines Cabrino in Terezo Marchi, med tem, ko sta dva sokrivca pobegnila. Drobne novice. Nesreča pri delu. Predvčerajšnjem popoldne je v Facanonijevem kamnolomu pri Trstu priletel lSletnemu delavcu Virgiliju Ba-gazzo v levo oko drobec kamna in mu prebil roženico, tako da bo najbrže izgubil oko. Prvo pomoč mu je dal zdravnik rešilne postaje, nato pa so ga prepeljali v tržaško bolnišnico. — Detomor? K30letni Alojziji Stru« ssiatovi v Trstu so poklicali predvčerajšnjem babico, kateri je rekla, da se slabo počuti. Babica pa je kmalu konstatirala, da je Strussiatova porodila, a ta je to kar najodločneje tajila. Ko je babica o tem dogodku obvestila policijski komisarijat, je komisar odre-dil hišno preiskavo, pri čemur so našli pod posteljo mrtvo truplo novoro-jenčka moškega spola. Strussiatovo so takoj prepeljali v mestno bolnišnico, truplo novorojenčka pa v mrtva-šnico k Sv. Justu. Dosedaj se še ni dognalo, ali je izvršila Strussiatova detomor, ali je le zatajila porod. — Nevaren tat aretiran. — Na Op-činah so aretirali v petek nekega člo-veka, ki je kar razmetaval denar. Are* tiranec je izpovedal, da je šestindvaj~ set let star, piše se Nikolaj Ivanović. Orožništvo je o tem obvestilo tržaško policijo, ki je dognala, da je are-tiranec nevaren tat; ki je v zadnjem času izvršil mnogo tatvin in goljuiij. Tako je svoji gospodin ji v Trstu odnesel 130 Kf poleg tega pa ostal dolžan Še za stanovanje in hrano, tuđi ji je ukradel razne dragocenosti za 470 kron. Ko so ga preiskali, so našli pri njem še nekaj dragocenosti v vred-nosti 17 K 32 vin. Izročili so ga de-želnemu sodišču. . Dnevne vesti. -f- Klerikalcem se blede. S sho-dom, ki je bil v nedeljo teden v Uni-onu so klerikalci doživeli velikan- 158. itcr. »SLOVENSKI NAROD*, dne 13. jvlija 1914. Stran 3. Sko politično polomijo. tako polomijo, da se kaj podobnega ni lahko domisliti. Nameravali in napravili so pod krinko žalne manifestacije pravi atentat na državno politiko in po-skusili sebi pridobiti čim najvecji vplhr, da bi državno politiko priprar vili do vojne proti vsem svobodomi-selnim strankatn na Slovenskcm in Hrvatskem, proti vsemu srbskemu narodu in proti Srbiji. Dokler je bil pokojni prestolonaslednik pri življenju, so klerikaLi njegovo rcligijoz-nost strankarska izkoriščali, v trenotku, ko ga je zločinska srbska roka umorila, pa so se hoteli okoristiti se z njegovo krvjo. V času, ko se je vsa država topila žalosti, so klerikal-ci s cinično hladnokrvnostjo posku-sili sebe spraviti na povrŠJe in truk-tificirati občno zbeganost za svojo stranko. Preziraje vse koristi ter interese države, so hoteli klerikalizmu pomagati do gospodstva. V Zagrebu in v Ljubljani so postopali po enot-nem nacrtu. »Zalna manifestacija« v Ljubljani je bila vse prej kakor to. Prisiljene fraze o nadvojvodi in njegovi soprogi so v Šusteršičevem govoru stopile ponolnoma v ozadje, glavna stvar je bila vehentna gt>-nja zoper vse svobodomiselne stranke, gonja zoper ves srbski narod, ganja za vojno proti Srbiji. A knkšen je uspeh tega klerikalnoga atentata? Popoln poraz, na ćeli crti. Sam cesar !e v svojem oklicu nokazal, da noče tega, kar so hoteli klerikalci, vse po-stopanje vlade kaže. da ne pusti spe-ljati politike v smer. ki jo ji je hotel dati klerikalizem. ogrski ministrski predsednik grof Tisza pa je v parlamentu vrgel zagrebškhn in ljubljanskim klerikalcem v obraz, da so s svojim! manifestaciiami hoteli le sebe spraviti na površje.Da, pod krinko patrijotizma je napravil klerikalizem politfčen atentat, kl se po svoji moralni kvaliteti ne razločuje dosti od saraievskega atentata. Princip je v imenu velesrbskih teženj napravil atentat na prestolonaslednika, kleri-kalci pa so v imenu brezdomovinske-ga klerikalizma napravili atentat na avstrijsko politiko. Klerikalni atentat je izjalovil. Cesar sam je jasno pove-dal, da ne dopusti, kar hočeto jugo-slovanski klerikalci, vlada je z deja-nji pokazala, da tega ne bo storila, kar so klerikalci zahtevali. To je poraz, tako hud in popoln, da ne more biti hujši. Klerikaci se perejo in pere-■o na jim nič ne pomaga. Sobotni ;S!ovenec« Je z nafvečjim iezuvitiz-mom poskusil zasukati vso stvar in javnost premotiti v svojem zmislu. Povspel se je do tako obupnih trdi-tev in dolžitev, da je ž njimr dosegel velik uspeh na polju neprostovoljne fcomike. Proglasil je vse za veleizda-jalce, ki ne odobravajo klerikalne manifestacije, vse za sovražnike države in dinastije ter zaveznike vele-srbstva. Metoda je stara, časih se je že tuđi dobro obnesla, a to pot ne. to pot vzbuja le pomilovalen posmeh. Lojalno stališče napredne stranke ie previsoko, ie to čisto jasno, da je ne dosežeio ne bombe, ki jih je Suster-šić-Cabrinović metal v Uniotiu, niti revolverski streli, ki jih v »Slovencu« poka Princip-Lampe. r-f. 22 slovenskih dijakov je za-prtih. Na podlagi uspeha različnih preiskav v Ljubljani, na Dunaju, v Pragi in v Berlinu, je bilo dosedaj aretiranih 22 slovenskih dijakov. Čuje se splošno in pišejo to tuđi listi, ki imajo ozke zveze z uradnimi krogi, da so dijaki imeli tajno društvo, ki je bilo v zvezi z drugimi takimi drustvi na slovanskem jugu. Gotovo, take tajne organizacije nišo dovoljene, postava jih prepoveduje in nihče ne more nič ugovarjati, Če hoče državna oblast tako organizacijo zatreti. Postava je postava! Toda hudo je vendar vsakemu, kdor ima kaj srca za mladino, da je za tako stvar že 22 dijakov v ječi in da nihče ne more vedeti, kdaj bo tega preiskovalnega zapora konec. če hoČejo oblasti to stvar do skrajnega konca gnati, po-tem jo bodo naposled vlekli toliko časa, da bodo prišli na sled vsem članom, te na sebi čisto gotovo prav nič nevarne organizacije. Ali naj bodo dijaki ves čas y preiskovalnem za-poru? To bi bilo vendar strašno. Morda bi se dalo v tej stvari vendar kako intervenirati. -h Za ka] že vse ljudi zapirajo. V soboto so na Dunaju zaprli tri srb-ske visofcošolce, medicinca Bukiše-vića in Stojanovića ter slušatelja na kmetijski Soli Predojevića. Kaj so zakrivili? Sedeli sa v kavarni in nemškemu pikolu dali eno krono. da zakliče ^Zivela Srbija!« Za eno krono zakiiče vendar tak fantiček kar kdo hoče, ali v tem slučaju je — policija posegla vmes, napravila hišno preiskavo in dijake zaprla. Stojanovića in Bukičevica so zopet izpustili, Predojevića pa so obdržali v zaporu in sicer zaraditega, ker je v svojem domaćem kraju, v Bosanski Krupi, agitiral proti temu, da bi se generalu Potioreku priredil — slavnostni spre-jem. Mili bože — in zato pri nas za-pirajo^ ""' '-£ PrigirtMli Nr»to»*ukHi dl)akov. Dunajska »Zeit« je povodom aretacUe visokošolca gosp. Kozaka priobčila članek, ki slon i najbrž na nravnih informacijah. V tem članku je med drugim rečeno: Kozak Je med svojimi rojaki na Dunaju igral veliko vlogo. Obdolžen je, da je z Dunaja vodil po vsem kranjskem razširjeno srednješolsko organizacijo, ki je v prvi vrsti zasledovala slovensko - narodne tendence, pa je tuđi na sumu (!) da ni preveč oddaljena od velesrbskih idej. Kozak je bil v živahni pismeni zvezi s srednješolci jugoslo-vanskih gimnazij in je imel na njihove priredbe merodajen vpliv. Sredi prejšnjega tedna sta bila aretirana tuđi neki jurist in neki drugi slovenski visokošolec, pa zopet izpuščena. Očita se jim isto, kakor Kozaku: inspiriranje zakonito nedopustne sred-nješolske organizacije, torej »Oe-heimbiindelei^ \n sum velikosrbske propagande, ki ga vzbuja vse meje presegajoča pisava v »Korespon-dencah« in v časopisu, ki ga imajo (Op. ur.: So ^a imeli!)... Jugoslo-vanska dijaška organizacija je oblastvom znana, odkar obstoji, namreč kaki dve leti. Ta organizacija obstoji na vseh jugoslovanskih gimnazijah v Avstriji, na Hrvatskem m v Slavoniji. Njen glavni sedež je v Ljubljani. Od tod se vodi živahno dopisovanje z enakimi organizacija-mi, tuđi z onim na Srbjskem. Ten-denca organizacij je čisto politična. Dela se na združenje vseh, v monarhiji živecih Jugoslovanov, torej Slo-vencev, Hrvatov in Srbov v politično in kulturno enoto. Delovanje organizacije, ki nima posebnega name-na, se je v začetku omejevalo na propagando za to gotovo ne ireden-tično idejo.O praktični politiki pa že z ozirom na mladost članov niti govora ni bilo. Po končani balkanski vojni so nastale zveze s Srbijo. Še v po-citnicah leta 1012.. ko so se prireiali« korporativni obiski v posamezna me-sta Ie v mejah monarhije, na kar je prišlo poleti 1913. do obiska v Bel-gradu in v novopridobljenih srbskih provincah (?). Zveza s srbskimi to-variši ni imela ugodnega vpliva. V organizaciji so nastopili radikalni elementi, ki so govorili iredentistični jezik. Kmalu na to ustanovljeni časopis je prinašal silne iznađe. Ureje-van je bil list v Ljubljani, prispevke so pošiliali srednješolci iz vseh jugo-slovanskih pokrajin in jufjoslovanski visokošolci z Ounaja. \z Pracre in iz Zagreba. Z ljubljansko centralo so se oblasti pecale ze od Jukićevega atentata, ker se je dokazalo, da so pri tem komplotu udeleženi zagreb-ški dijaki imeli z Ijuhljanskimi živahno korespondeco. Izkazalo se je pa, da ni nobenega suma, da bi bili ljubljanski sredmešolci o atentatu le sploh kaj vedeli.« — To je histvo ce-lega poročila »Zeit'<. Z ozirom na to. da teče sodna preiskava. ne moremo teza. poročila dunajskc?:a lista vzeti v pretres, pač pa bo prilika za to po obravnavi. — Nemški dijaki imaio vedno srečo. Znano je, da so na srednjih Šo-lah avstrijskih vladale še pred dvaj-seti leti prav idilične razmere. Sicer sr> dijaki imeli tuđi že tedaj in se prej svoja tajna društva, a bila so pri slo-varskih dijakih samo literarna, pri nem?>kih pa pivska in sabijaš1'a. Politiko so v srednje sole zane>i vse-nemški agitatorji in profesorji. tako so organizirali dijaštvo in E\ >pa je strmela, ko je v Badenijevib časih pangermanska propaganda p tavila na noj?e armado veleizdajalec-v. ki so s »Heil Hohenzollern« stresali temelje habsburške države. Tuđi v Ljubljani je takrat policija izsledila tajno nemško diiaško društvo. V tem društvu so nemški dijaki častili Bis-marcka, se navduševali, da bi pruski Hohenzo-llerni zavladali nad »nem-škimi Erblandi« in si dovoljevali stvari, ki so v veliki meri prekoračili dopustno tnejo. A dognalo se ni nič. Fiile so preiskave na realki, bila so zaslišanja. a na dan ni prišlo nič. Ta-kratni dijaki, udeleženi pri »zaroti«.so danes odrasli Ijudje in se pač sarni smejcjo, če jim kdo omeni. kako se je takrat njihova afera preiskovala. NemŠki dijaki imajo pač srečo! Vedno jo imajo. Tuđi zijaj. Slovenskim dijakom je vse za pejami. 22 jih imajo zaprtih in njihovi »zločini« se pre-iskujejo z velikansko natančnostjo. Nemški dijaki pa imajo srečo. Ravnatelj nemške gimnazije Pucsko tć prav natančno, da imajo nemški sred-nješoici v Ljubljani tuđi svojo tajno organizacijo, in natančno mu je znano, da so na enem svojih tajnih se-tankov živahno razdeljevati Avstri-jo, a najhrž mislijo ravnatelj Puczko in še kaki drugi nemški gospodje mogočniki. da tega ni vredno vpošte-vati. Nemški dijaki imajo pač srečo! "+ Mesa »« fta! Pn »Slovencu« zadnje čaše ni vse prav. Vročina vendar ni velika, pasji dnovi nišo še tu, kar se tekočine tiče, pri »Slovencu« ne trpe pomanjkanja, pomanjkanja za laži in denuncijacije tuđi ni-majo in vendar nore. Kakor tista ba- - ba, ki je venomer trdila, da so travo postrigli, vpije »Slovenec«, da so samo oni patrijotje. Kaj hoćete — le klerikalni koritarH imajo za resnično žalost patent. Cloveku se more to počenjanje gabitL V času, ko vsak pošten človek, ne samo Avstrijec, m poštenih, dostojnih ljudi je vendar mak) več, kakor okoli »katoliškega« »Slovenca« — obsoja sarajevski zločin in obžaluje revne sirote, ki so na tako tragičen način izgubile star-Še, hoče »Slovenec« kovati političen kapital — kar z vso silo. Mi borno že pokazali, mi borno že poskrbeli, mi, samo mi... — Da, da, pšenica cve-te — pa vendar malo dostojnosti in ne toliko škodožetjnosti. Na primer, kaj je vam glavar R e b e k v Gorici naredil, kaj ste lagali, da ni hotel k maši zadušnici iti? Kaj bi s Tavčar-jem naredili, ko bi bil zadržan priti na kolodvor k hlagoslovljenju obeh umrlih žrtev? Pa seveda deželni glavar dr. Šusteršič se je lahko odliko-val s svojo nenavzačnostjo, kakor da bi res v teh hudih časih komaj nanj čakali na Dunaju. Nič bi ne ško-dovalo, če bi tuđi »On« prišel, če-prav z belo kravato. No da, pa se je potlej postavil — s svojimi črepinja-mi in hitro zopet odkuril s trobojnico v nemški1 Toblach. Oospodje s kato-liško moralo, le ne tako hudo. Vaša katoliška morala ne imponira — to Je talmi. 4- Aretovane deklice. Kakor smo v soboto poročali, je policija areto-vala nekaj deklic iz nunske notranje sole. Deklic je bilo šest. Odpeljali so jih na policijo, kjer so bile zaslišane, in potem zopet izpuščene. Kadar bo stvar končno dognana, borno o tem poročali. 2e danes pa lahko rečemo, da vse skupaj ni nič. -^- Za zasluge — plačilo! Kakor znano, je svojecasno naročil dr. Ivan Susteršič znani štiriperesni deteljici: Orehku, Po^aČniku. Steletu in svet-niku Zajcu, naj zaprosijo za inkorpo-racijo Spod. Šiske k Ljubljani, da s tem rešijo dr. SustersiČu njegov po-slanski mandat. Ta štiriperesna dete-Ijica se pri tem ni prav nič ozirala na to, da je ogromna većina spodnješi-senske in ljubljanske ohčine proti tej inkorporaciji. Toda vlada je z največjim veseljem pritrdila sklepu klerikalne večine dezelne^a zbora kranjskoga. Povodom inkorporacije je ljubljanski občinski svet brezplač-no podelil zadnjemu županu Spod-nje :>iškc, gospodu Josipu Seidlu, meščanstvo. Kakor hitro pa je član one deputacije, ki je pravzaprav po-vzroctl spodnjesisenskim davkopla-nik. slisal, da je debil zadnji župan v Spodnji ^iški me^čanstvo, je tuđi on dobi! skomine. Zaprosil je naje tuđi on za ljubljansko meščanstvo, seveda, če le mogoce, brezplačno. ter se pri tem skliceval na svoje zasluge, ki si jih je pridobil za SprKinjo Sisko. Prva njegova zasluga je inkorpora-cija. druga pa vodovod, ki ga zadruga še zdnj noče izrnči^' Hnbl^"-V" občini. Ogromna napredna većina spodnješišenskih volilcev bi glasno protestirala proti temu, če bi se člo-veku za veliko Škodo, ki jo je pro-vzročal spodnješišenskim davkopla-čevalcem, podelilo ljubljansko me-ščansfvo. -f Se ena obsođba. Franceta Oorjana iz Postojne je znana brzojavka o razpuščenem gospodarskem odboru v Postojni tako navdušila, da je na dan pred volitvijo in tuđi še po volitvi razkladal po raznih gostilnah, da se pri postojnski občini gode same sleparije in da so pri tej občini sami sleparji. Teh občitkov pa ni hotel mirno vtakniti v žep postojnski župan LavrenčiČ ter je proti Gorjan-cu vložil tožbo radi žaljenja časti. Pretekli teden se je vsled tega vršila pri okr. sodišču razprava ter je bil France Oorjanc obsojen na deset dni zapora, poostrenega s postom. Se daj mu bo dana prilika z globoko hva-ležnostjo do slavnega deželnega odbora premišljevati nemoteno deset dni o postojnskih sleparijah. 4- Odlikovanje. Cesar je podelil vpokojenemu podpolkovniku Ma-tevžu Prašnikarju v Ljubljani naslov in značaj pofkovnika. + Srebrni zaslužni križec s krqno je dobil poštni poduradnik Franc S p i 11 e r v Ljubljani. — Sokolske diplome. Ravnokar je prišlo obvestilo, da so »Sokolske diplome« odposlane in dospo te dni v Ljubljano. V teh težkih časih, ko se skuša cmemogočiti ćelo zlet slovenskih Sokolov, bo naše občinstvo gotovo z veseljem poseglo po tej lepi sliki in si z njo okrasilo svoje domove. Cena (2 K) za tako lepo sliko je tako nizka, da si jo lahko vsak kupi. Vsč pa, ki zmarejo vsaj 10 K, posebno pa družbe in otnicja, si bodo naročil i diplomo gotovo na svoje ime, da jo bodo shranili kot spomin na to, da so tuđi oni položili kamen za sokolsko organizacijo. Diofome se bodo začele razpošiljati. Naročak)- pa se lahko že naprej v Zvezni pisarnt (Narodni dom) v Ljubljani. — Matura na iMtlitMi d#kll-ikMi Ho^h m J# kMteta K>. t m. I s tom-l« usp#hom: Đajt Ter. (skoraj z odi.), Đrenčič Marica (z odi.), Ce-puder Ir.t Crobath Jož. (skoraj z odi.), Debelak (z odi.) Derganc, Felicijan, Grošelj Fr., Groznik Angela (z odi.) Horvat Olga (z odi.), Hribar (skoraj z odi.) Jagodic Marija, Jerraan Marica, Jermol Zora, Klobučar Slava, Klovar Štefanija (skoraj z odi.), Kokalj, Loč-nik, Krisch Cirila (z odi.) Lužar Frida (skoraj z odi.) Mally, Mayer (z odi.) Meglič, Meršol (z odi.) Mis, Modrijan El., Novak Karla (z odi.) Oražem M., Pire Erna, Spichal, Sever, Seunig Mar., Šircelj M., Škerle (z odi.) Šušteršič Silva, Švigelj, Urbas P. — Uršič, Ve-dernjak Flora, Zakotnik, Zamida (z odliko). — 2 gojenki maturirata v jeseni. — Sijajen uspeh Slovenca v Gradcu. Včeraj se je vršila v Gradcu velika mednarodna kolesarska dirka okoli Gradca, 85 km. Startalo je 48 dirkačev v štirih skupinah: amaterji, vojaki - amaterji, Častniki in skupine. Navzlic veliki konkurenci — dirkači so bili iz Gradca, Dunaja, Zagreba in Ljubljane, je zmagal Fran O g r i n , član K. S. K. »Ilirije« v Ljubljani, medteni ko je prišel na če-trto mesro zopet Slovenec Ivan Re-b o 1 j (Ilirija). Oba dirkača sta vozila Adler - koiesa tukajšnje domače tvrdke A. Gorec, ki so s tem tuđi v naporni rneđnarodni konkurenci pokazala svojo odlično kaKovost in tehnično dovršenost. — Klasifikacijske tek me. V soboto in včeraj so se odigrale napove-dane klasifikacijske tekme, ki so v športnem oziru nudile gotovo več vžitka kot pa marsikatera z vnanjimi moštvi. Sicer je oba dni zmagala rezerva »Ilirije« in sicer proti »Olim-piji« z 5 : 1 in proti »Slovanu« s 3 : 0, toda v teh številkah pravzaprav ni izraženo pravilno razmerje moči, ker pri tekmah igra veliko vlogo tuđi sreča. Rezervno moštvo »Ilirije« poznamo že od prej. Kar smo trdili o njem svoj čas, to velja tuđi sedaj. Zlasti dobri so bili braniki (posebno desni), levi krilec in ievo krilo. Pri >Olirnpiji« so bili prav dobri napa-dalci, ki pa nišo našli podpore v kril-cih in branilcih. Goalman je bil sicer prav dober in je vjel marsikaj, zdi se nam pa, da dela preveč robinzijonad. Pri »Slovanu« je nasprotno napadal-ska vrsta slaba, zato pa obramba tem boljša in goalmanu se tuđi mora izreci priznanje. Iz obeh moŠtev kombinirano moštvo bi se izkazalo gotovo za močno. Kljub temu, da so bile tekme živahne, v gotovih mo-mentih ćelo oštre, so vendar bili igralci mirni, kar je gotovo pravilno in pohvalno. 2e te tekme so pokazale, da imamo v Ljubljani sedaj že precej izvežbanega materijala na razpolago. tako da tuđi domače tekme dajo lahko gledalcem to, kar pri-cakuje od njih, namreč res vžitka in naslade. Obem novim klubom bi samo priporočali nekoliko več trainin-ga, kajti to se je pač oba dni izkazalo, da je »Ilirija- mnogo vsirainejša. Člani slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani nadaljujejo svoja gostovanja z dramatičnimi in komičnimi večeri.ki imajo za vsebino bogat izviren spored na Vrhniki, Borovnici, Idriji, Logatcu, Planini, Ložu, Bobino polje na Prošeku, Op-čieni, Trstu, Tolminu. Vipavi in Aj-dovščini itd. Prva predstava se vrsi že v četrte'K, dne 16. julija na Vrhniki. Izmed izvirnih točk omenjamo grotesko »Po plesu«, v enem deja-nju, pri kateri sodelujejo gospa Buk-•kekova, g. Danilo, g. Molek. Za gostovanja se zavzemajo naša odlična slovenska društva, da s tem omogo-čijo obstanek našim domačim igral-cem. Nesreća na železnici. 5. t. m. je kamniški vlak pri kilometru 22,t za-del ob lojtrski voz ter ga vrgel na stran. Na vozu sta sedela trgovec s slamnfki Aleks Mežan iz Most in njegova žena, ki sta se oba težko po-škodovala. Na istem prehodu je pred leti vlak povozil Človeka ter ga usmrtil. Skrajni Čas je, da se napra-vijo zatvornice. Na kočevskl gimnaziji je maturiralo — Čujte! — celih šest dijakov in pa en eksternist, gardni stražmoj-ster Jožef Schober, ki je 1. 1897., ko je absolviral štiri gimnazijske razrede, stopil v vojaško službo. Rasne nezgode. V Perovem je žagarski delavec in bajtar doma de-ske premetaval. Pri tem je pa pone-sreči zadel svojo 5 let staro hčerko na Čeljusti in jo opasno poškodoval. — Mina Bohinc, delavec pri baronu Bornu je v Ročenci kopal ilovico. Pri tem delu ga je pa ilovična plast pod-sula in ga čez noge in prsa stisnila; poškodbe so bile težke. — Franc Demšar, 14 let stari posestnika sin, je pomagal doma v Krnicu pri po-kritju strehe. Pri tem je pa stroj, s katerim se opeka kviško vleče, padel raz odra in zadel fanta na glavo ter ga nevarno raniL — Na sejmu v Mengšu je vol, katerega je kupila mali, 17 letnegg Franceta Remc, te- ga z rogom pod desno oko sunil, fer ga tako poškodoval, da je moral iti vj tukajšnjo bolnišnico zdravniške po-moči iskat. Na kamniški progi v blizini Kamnika se je peljala okoluv pol 10. zvečer Terezija Mežan, krta-čarja žena ravno v trenotku čez že-lezniški tir, ko je pridrdral vlak, ki je zadel v zadnji del voza, ker je sedela Mežan s svojim možem s tako silo, da je odletela žena raz voza, in se ji je pri tem več reber zlomilo. France Bric,12 let stari posestnika siv v Gradiških Lazeh je pri obiranju češenj padel raz drevesa in si pri padcu zlomil levo nogo. — Doma v IŠki Lo-ki je posestnik Jožef Tancek pri delu tako nesrečno padel iz postrešja, da je zadobil na glavi in levi nogi opasne poškodbe. — V Kladezni ulici pred hišo štev. 11 je neki izvoščefc ravno v tem trenotku z uprego pri-dirjal, ko je ravno 2 leti stari Engel-bert Podobnik, delavca sin stopil na ulico. Otrok je prišel pod voz, ter zadobil po životu težke okvare. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Postojni priredi v času od 19. do 26. julija 1914 I. razstavo vaie-niških izdelkov v poslopju ljudske sole v Postojni. Razstava se otvori v: nedeljo, dne 19. julija ob 9. uri dcpol-dne. Pri otvoritvi in za razstavo bode predavanje o obrtnih zadevah, Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Vstop prost. Ker je ta raz-stava za razvoj obrtništva v našem okraju velikega pomena, se vljudno vabijo vsi prijatelji obrtništva, posebno pa obrtniki, da si jo ogledajo v kar največjem številu. — R a z -stavni odbor. Lovi. Lov mestne občine Škofja Loka se bode dne 30. julija 1914 ob pol 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Skofji Lo-ki potom javne dražbe v zakup od-dal za dobo 5 let t. j. od 1. avgusta 1914 do 31. julija 1919. — Istotako lov krajevne občine Trata dne 30. julija 1914 ob 10. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Skofji Loki. — Lov krajevne občine Selca se bode dne 30. julija 1914 ob 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe v zakup oddal za dobo 5 let t. j. od 1. avgusta 1914 do 31. julija 1919 in sicer s pridržkom, da stopi gospej Mariji Eger iz Železni-kov glede okoli 90 ha obsegajočega ozemlja iz gornjega občinskega lova že s tuuradno razsodbo z dne 17V aprila 1914, št. 8944, priznana pravica do predpzakupa takojvveljavo,ka-kor hitro postane ta razsodba pravo-močna. Zakupni in dražbeni pogoji za vse te love se lahko vpogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kra-nju med navadnimi uradnimi urami, Amerlške novice. V Crabtree, Pa., se je 19. junija v premogokopu ponesrečil Franc Bizjak in je čez teden dni umri. — V Lusk, Pa., je umri rojak Janez Papež. Star je bil 47 let in je že dolgo bolehal na vodenici. Doma je bil iz Žužemberške fare. — Slovenska občina v Ameriki. V Ameriki obstoji napredno slovensko farmarsko mesto Willard, Wis. Slovenci imajo dve Soli. Občinski odbor je večinoma v slovenskih ro~ kah. Slovenec Ignac Ćesnil: je župan. — V Franklinu, Kau., je umri Alojzij Korošec. Adriana Costa masna. Ta šarmantna italijanska igralka, katero smo dosedaj samo v rimskih igroka-zih, ali pa koi prijateljico divjih zve-ri občudovali, predstavi se nam v, eni njej popolnoma novi vlogi, kot ženski »Žigomar« v romanu v 3 de-janjih »Satanella«, ki se bode pred-vajal v torek v kinematografu Ideal. Pri predstavi ob pol 9. svira vojaška godba. — Danes zadnji dan krasna veseloigra »Ne more reci: ne!« tfippodrom Kabath v Latterman-novem drevoredu občinstvo v veln kem številu obseča in se zabava, keri je vedno preskrbljeno za smeh in za? bavo gledalcem, kakor jahalcem. Omeniti je treba tuđi izborni lastni orkester. Podjetje ostane v Ljubljani samo še kratek čas. Izkaz posredovalnice slovenske« ga trgovskega društva »Merkur« y Ljubljani. Sprejmese: 2 kontori-sta, 4 poslovodje, 4 potniki, 16 po* močnikov mešane stroke, 1 pomoč-nik železniške stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomoćnika špecerijske stroke, 3 kontoristinje, 4 prodajalke, 14 učencev in 5 učeni. — Službe išče2 3 knjigovodje, 2 korespondenta, 4 kontoristt, 5 pošlo-vodij, 2 potnika, 6 skladiščnikov, 20 pomočnikov mešane stroke, 8 po-močnikov železniške stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 po-» močniki modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 8 blagajničark, 20 prodajalk, 12 učencev in 4 učenke. —• Posredovalnica posluje za delodajal-ce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali od&odittaL -■■-—-.t^-t-^ . Stran 4. .SLUVCTOAJ NAKULT, OBC lo. JUllfa 1914. 158. Ster. Dne 12. t. m. so ušli 3 ka-tiarčki in sicer cn rumen, dvm * Ćr-nitni lisami Ako bi se kateri kmm zatekel, se prosi, da se odda na Du-oajski čest! št 6, IH. nadstropje levo. Suzne stvari. * Ljubavna tragedija. Iz Madrida poročajo: Gledališčni ravnatelj Garcia je v soboto iz Ijubosumnosti ustrelil slavno pevko Geralto, ker je zavrnila njegovo ljubezen. * Canadian Pacific. Z Dunaja poročajo: Vlada je preklicala prepoved s katero je svojeČasno prepovedala Canadian Pacific družbi izvrševati v Avstriji transportni obrt. * Mesto zgorelo. Iz Kristianije poročajo: Mestece Selbak je v petek ponoći zgorelo. Cez šestdeset hiš je zgorelo, med temi policijsko poslopje, banka, lekarna in ena šola. Okoli 1000 oseb je brez strehe. Škoda znaša čez en milion. * Obsojen špion. Iz Lvova poročajo: Mihael Hotra, poštni onciant v Podwoloczyski, je L 1913 poskušal fapeljati več častnikov galiških garnizij k špionaži za Rusijo. Hotra je bil v zvezi z ruskim generalnoštabnim stot-nikom Nojko. V petek ga je deželno sodisče obsodilo na dve leti težke ječe. * Novo padalo. Ameriški »Glas Naroda«: V Neversu se ;c Jvignila na Fermanovem biplanu v zrar: s svojim možem Pellesierom mlada njegova žena. Iz visine 600 metnjv je skočila iz aeroplana .er se spustila na tla s padalom, ki ga je izumu njen mož. Poskus je sijajn > usuel. * Senzačna razporoka Iz Bero- lina poročajo: Hči znanega milijonarja in lastnika prernogokopa Frijedlander-Foulda, ki se je lani poročila z an-gleškim lordom Milfordom, je prosila, naj se loči njen zakon. Vzrok so baje abnormalnosti soproga, ki je zdaj v Kanadi. Drugi pa pravijo, da je vzrok ločitvi razmerje, ki je ima lord z neko hamburško pevko. Že več mesecev ne živita skupaj. Ona biva pri svojih starših. Je edini otrok Friedlanderja, f ki je ražen tajnega svetnika Koppla in Rudolfa Mosseja najbogatejši mož v Berolinu. Svatba je bila lani in se je iste udeležilo najvišje anglelko in franeosko plemstvo. * Prevarani pacienti. Iz Berolina poročajo: Mnogo prebivalcev kopališea Kosen in okolice je prišlo v precej neprijeten položaj. Pred par meseci je na tragičen način umri ondotni zdrav-nik dr. Rieger. Povozil ga je vlak. Umrli je imel čudno navado. Zadnjih 8 let ni pošiljal svojim pacientom ra-čunov. Ko so ga pacienti prosili za račun, jim je vedno rekel, da ga jim posije pozneje. Ker je bilo o dr. Rie-gru znano, da je bil premožen, so bili pacienti prepričani, da jim ne bo ni-česar računal, vsled česar so bili po njegovi smrti popolnoma brez skrbi. Toda dediči umrlega zdravnika nišo bili tako človekoljubni kakor njegovi sorodniki. Iz zapiskov, ki si jih je na-pravljal zdravnik o svojih pacientih, so sestavili račune ter jih razposlali skoro za 100.000 mark. * Oskar Nedbal o nastanku MKreutzerjeve sonate". Priznani češki skladatelj pripoveduje v feuilletonu „Miinchner Neuste Nachrichten" o nastanku slavnega dela jasnopoljanskega filozofa sledeče: Ko je Nedbal nekoč koncertiral v Moskvi, je bil povabljen k grofu L. N. Tolstemu. Nedbal je pri tej priliki vprašal Tolstega, zakaj je napisal „Kreutzerjevo sonato", ko ven-dar Beethovnova godba ne omamlja čustev in ni opojna. Tolstoj je odgo-voril, da je nekoć slišal igrati ono sonato od zelo nervorznega, histerič-nega violinista in ta igra je izvala v njem misli in razpoloženje; kakoršne je potem izrazil v „Kreutzerjevi sonati". Ko je pozneje slišal prof. Hfimalega igrati „Kreutzerjevo sonato", je spo-znal, da je tedaj podlegel sugestiji. Će bi prvič slišal igrati prof. Hfima-lega, bi brezdvomno ne napisal „Kreut-zerje sonate". * Zagonetan umor. Z Dunaja poročajo: Blizu Zofijinega mosta so v petek ponoči potegnili iz Donavskega kanala, vrečo, v kateri je bilo truplo neke ženske. Glave, nog in rok ni bilo. Kot sumljivega storilca so aretirali bivšega pokopališkega čuvaja Ja ne za Faschinga, ki je vse priznal. Izpo-vedal je, da je umorjena 70 letna be-račica Schmerz. Umoril jo je iz jeze, ker je vedno prosjačila pri njem. Umor je izvršil v četrtek popoldne v svojem stanovanju. Truplo je ležalo v noči od četrtka do petka pod njegovo posteljo, na kateri je on mirno spal. V petek je razkosal truplo ter nesel truplo brez glave, rok in nog proti desetim zvečer v Donavski kanal. Policija je pa mnenja, da je Fasching vendarle izvršil roparski umor, ker so našli pri njem 140 kron. Beračica je imela precejšnje dohodke. V njenem precej lepo opravljenem stanovanju so našli mnogo kave, čaja, ruma, likerjev, obleke in srebrnega lišpa. Faschinga so oddali deielnemu sodišču. * Revolucija v cerkvi. Iz Prage ppročgjo: Proti dekanu Alojziju Str- nadu v Načeradcu je prišlo preteklo nedeljo do velikih demonstracit ver-nikov, katerih se je udeležilo vse prebivalstvo načeradske okolice. Povod za te demonstracije Je bil ta, da je dal dekan s silo odstraniti iz župnije kaplana, ki je bil zelo priljubljen med prebivalstvom, ker je bil pošten in se ni hotel vmešavati v politiko. Neki posestnik je vzel odpu-ščenega kaplana, ki Je ravno prestal težko bolezen in ki je bil brez vseh sredstev, k sebi na stanovanje. V nedeljo naj bi kaplan bral zadnjo maso. V slovo je prišlo v cerkev zelo mnogo ljudi. Obenem je pa prišel v cerkev tuđi dekan in je hotel samo maso brati. Obenem je pa ukazal, da morajo orgije prav glasno igrati, da se ne bo slišalo protestnih klicev vernikov. Nato je šel kaplan iz cer-kve, njemu je sledila tuđi večina vernikov. Pred cerkvijo so verniki glasno protestirali ter sklenili, da bodo dekana vrgli iz cerkve. Množica je vdrla v cerkev, kjer pa ni več našla dekana. Preiskali so vso cerkev. Množica, ki je bila oborožena s kam-ni in gorjačami, je grozno kričala. Slučajno je neki eevijarski vajenec odprl v zakristiji omaro za obleko. V omari je stal bled in oznojen dekan. Množica je potem vlekia dekana v cerkev, kjer ga je ho'ela linčati. K sreči je prišlo v tem hipu avizirano orožništvo. ki ie resilo dekana iz precej neprijetne situacije. Nato je šla razjarjena množica pred župnišce, kamor je orožništvo odpelialo župnika, ter bombardirala in pljuvala na dekanovo kuharico. ki je prišla iz župnišča ter dražila ljudi. Demonstracije so trajale ves dan. Orožniki so bili brez moči. §e le zvečer so se demonstranti razšlL Telefonsko in brzojavna poročila. Deželni od se splalbli in enega izmed napadalcev mrtno nevarno poškodovali. Nemiri so se ponori ponovili. Vojaitvo je moralo Čehe spremiti na kolodvor. Ponoči so Nemci pobijeli sipe nm čeških hišah. ĆeW u Nend sa Morav*keau Brao, 13. julija. Vsled zadnjih rabuk med Cehi in Nemci v Brnu in drugod je češko - nemška sprava resno ogrožena. češki listi izjavljajo, da morajo priti prej Brno, Olomuc, Modonin, Breclav, Mistek, Zabreh in vse druge obeine, kjer so Čehi pod nemško upravo, v češke roke. Sele potem bi se dalo govoriti o spravi z Nemci. Avstrijski veleposlanik v Berolinu. Berolin, 13. julija. Novi avstrijski veleposlanik v Berolinu princ Gottfried Hohenlohe je dospel sem. Italija mobilizira. Rim, 13. julija. IzŠel je kraljev ukaz, s katerim se određuje mobilizacija rezervnega letnika 1891. Ukaz je bil včeraj razglašen ter vzbuja splošno senzacijo. Vsied tega ukaza bo pokli-canih pod orožje 60.000 mož. Z gotove strani se zatrjuje, da gre za pred-pripravc proti generalni stavki železni-čarjev. V javnosti je razširjena tuđi vest, da gre za priprave Italije proti Grški, ki vedno bolj očitno nastopa v Epiru. To zadnjo vest dementirajo. Rim, 13. julija. Po sodbi podučenih krogov znaša število vpoklicanih rezervistov 120.000 mož. Oficijozna „Tribuna* prinaša članek, v katerem pravi, da je z ozirom na nesigurno mednarodno situacijo zlasti v bližnjem orijentu treba pred vsem vz držati no-tranji mir. Sahara. Pariz, 13. julija. Francoska in italijanska vlada nameravata sporazum glede meje med Libijo in iraco-skim đelom Sahare, ki naj se sktene še letos. PO ATENTATU V SARAJEVU. Posestva umorjenega prestolona- slednika. Dunaj, 13. julija. Trenutno se vrše pogajanja med ravnateljstvom cesarskega rodbinskega fonda in ravnateljstvom nadvojvodovih pose-stev v Konopištu in Chlumecu glede nakupa teh posesiev. Pokajanja se bližajo svojemu koncu. Kupnina se bo plodonosno naložila za otroke urnorjenega prestolonaslednika. Sirote. Brno, 13. julija. Sirote rajnega nadvojvode Frana Ferdinanda bodo, kakor poroča olomusKi »Našineo, dovršili svoje studije pri varuhu grofu Jaroslavu Thunu v Kvasicah. Njih vzgojitelj ostane dr. Lev 5tanovsky. Atentatorji. Gradec, 13. julija. Kako brez-skrbno se uradujc v Bosni, kaže neko pismo, ki pravi, da je bil Princip zaradi veleizdajstva iz Mostara pre-peljan v Trebinje, kjer je stal pod policijskim nadzorstvom. Policija v Trebinju pa je izvedela sele po atentatu, da je Princip že 26. junija zapu-stil Trebinje in odšel v Sarajevo Aretacije. Dunaj, 13. julija. Češki deiavec Skala, ki je v popolni pijanosti odo-braval atentat na prestolonaslednika. je bil obsojen na en mesec za-pora. Os|ek, 13. julija. Srbska stranka prava je hotela včeraj vprizoriti ma-nifestacijsko zborovanje. Policija pa je prepovedala vsak obhod po me-stu. Aretiran je bil trgovski pomoćnik Jovo Pekić iz Virovitice zaradi odobravanja atentata. * DOGODKI NA BALKANU. Poslanik ffartvig t. Belgrad, 13. Julija. AvstHjsko poslanistvo je popoldne obvestilo srbsko vlado, da je dobilo informacije, da se namerava proti avstrijske-mu poslaništvu akcija, ki daleČ pre-sesra obsesr kake demonstracije. Zaprosilo je za varnostne odredbe. Srbska vlada ie dala nato zasesti vse ulice, ki vodijo proti avstrij. poslaništvu, z močTiimi oddelki orožni-štva. Do 1. ponoči se ni nič pripetilo. Belgrad, 13. julija. Z ozirom na to, da so nekateri belgradski listi izrazili domnevanje, da je bil poslanik Hartvip v avstrijsketn poslaniStvu zastrupljen, ter zahtevajo listi, zlasti »Tribuna*, obdukcijo njegovega trupla, da se dožene neposredni vzrok Hartvigove smrti, je avstrij-sko poslaniStvo objavilo sledeče konstatacije o zadnjih trenotkih po-stanca Hartviga: Martvig je na dan svoje smrti večerjal na ruskem poslaniStvu ter nato spreje! obisk prestolonasledni-k« Aleksandra in princa Pavla. Na-meraval je nato obiskati bioskop y rrtn Kolarae. Ob 9. zvečer se Je pri-peljal y lastnetn vozu pred avstrijsko rekel, da na| ga. Caka nekako čez 20 minut. V avsthjsketn poslaništvu so bili navzoči poslanik baron Oiesl s soprogo in sinom, dvema slugama in eno hišno. Sluga Balog je odprl ru-skemu poslaniku hišna vrata ter je čakal med njegovim obiskom v vesti-bulu. Oieslova soproga in sin sta bila v prvem nadstropju, kjer sta igrala klavir. Ko je prišlo Hartvigu slabo, je poslanik Oiesl poklical slugo Baloga ter mu naročit, da naj prinese koza-rec vode in pokliče soprogo. Giesl je nato telefonično poklical zdravnike. Med tem, ko sta se njegova soproga in hišna trudili s poslanikom Hart-vigom, je šel baron Oiesl sam odpi-rat hišna vrata došlemu zdravniku dr. Ribnfkarju. Hartvig v avstrijskem poslaništvu ni zaužil ničesar ter je odklonil celo ponujene mu cigarete. Kadil je dve svoji lastni ruski cigareti, katerih ostanke je pozneje baron Oiesl s tobakiro vred, ki je ležala na mizi, oddal poslovodji ruskega posla-ništva Strandmannu. Poslaniški svetnik Strandmnnn je odredil tuđi vse nadaljne odredbe glede prepelja-nja trupla v rusko poslaništvo ter je tuđi odklonil željo barona Oiesla, da naj se pusti truplo v avstrijskem poslaništvu tako r1o!go, da priđe že na-povedani policijski šef ter izvrši komisijonalni ogled. Belgrad, 13. julija Uradno se poroča: Pogreb pokoinega ruskega poslanika Hartviga se bo vršil v torek ob 9. dopoldne na belgradsko poko-pališče. Pogreba se bodo udeležile vse civilne in vojaške oblasti, ves kabinet in ves diplomatični zbor ter poseben zastopnik kralja Petra. Pogreb se bo izvršil z vsemi vojaškimi častmi. Ćela sarajevska garnizija bo tvorila špalir. Vodil bo sprevod srb-ski metropolit z vso belgradsko du-hovsčino, garnizija bo oddala častne strele. Jutri ostaneio vr Belgradu vse trgovine in vsi zabavni lokali zaprti. Belgrad, 13. julija. Med avstro-ogrsko kolonijo v Belgradu ie izbruh-nila snoči prava panika, ker so se raznesle vesti, da so nameravani na avstro-ogrske podanike atentati. Mnogo rodbin je zbežalo v Zemun in tam prenoćilo. Štirideset žen in otrok se je zateklo na avstrijsko poslani-štvo. Na intervencijo avstrijskegr poslanstva sta ministrski predsednik Pas^ć in notranji minister Protić odredila potrebno. Ćela noč na je potekla popolroma mirno. Niti en člo-vek ni poskusil prodreti pred avstrijsko poslaništvo in noben avstro-ogr-ski podanik ni bil v celem mestu razžaljen. Ćela panika je bila pro-vzročena od zlobnih oseb. Sedemdesetletnica kralja Petra. Beljirad, 13. juli ja. Včeraj se je z veliko slovesnostjo obhajala sedem-desetletnica kralja Petra. Slavnostne službe božje se je udeležil prestolo-naslednik, princi, generaliteta, diplo-matični zbor ter odlični politični in vojaški krocji. Z ozirom na grozilna pisma, ki jih je dobil prestolonasled-nik Aleksander v zadnjih dneh. je po-liciia odredila stroge varnostne odredbe. Ulice so bile zastražene od orožnikov. prestolonaslednika pa je spremila eksorta častnikov na ko-niih. Občinstvo je prestolonaslednika navdušeno pozdravljalo. Pri ćeli slo-vesnasti se ni zgodil nohen incident. Srbija in Avstro-Ogrska. Belgrad, 13. julija. List »Balkan« poroča, da priđe te dni poslanik Jo-vanovič z Dunaja v Belgrad, da poroča o odnošajih meJ Srbijo in Av- stro-Ogrsko. ♦ ♦ REVOLUCIJA V ALBANIJI. Če knez odstopi. Rim, 13. julija. Baje so se velesile zedinile, da bo prevzel name-sto kneza Viljema najvišjo državno oblast v Albaniji, angleški komisar Lamb. Milan, 13. julija. „Corriere della sera" poroča, da so otroci kneza Viljema zboleli za malarijo. Drač, 13. julija 1914. V soboto so se vršila posvetovanja albanskih ▼eljakoT pod predsestvom kneza. Posvetovanja sta sta se udeležila tuđi Prenk Bib Doda in Izmael Kemal. NajmodrcjŠo besedo je imel Isa Bolje-ttnac. Konferenca se je izrekla proti temu, da bi knez klical vojaSko silo Evrope na pomoć. Ce knes Viljem odstopi, ne bo noben drug Evropejec prevzel vlade ▼ Albaniji. Vstaii. Rim, 13. julija. Iz Drača poročajo, da je sporoČil vstaški parlamentar vladi, da sta dospela v EJbasanu vjeta ho-landska častnika v Šjak, kjer ju dobi kontrolna komisija. Rim, 13. julija. „Agencia Stefani* poroča, da so vstaSi včeraj zavzeli Berat Od severa so mesto napadll Albanski vstaši, od juga pa Epirci. Med Albanci in Epira vlada popolno soglasje. Drač, 13. }nlija. Po najnovejših vesteh je Valona skoro popolnoma zapuščena od svojih branitcljev. Vstaši prodirajo proti mestn, ki stoji neposredno ored Dadcem. Po sklepa nsto. Čujemo, da je med 22 aretovand, ki so v saporih dež. sodis'ča le os em d i j a k o v , drugi obdoUenci nišo di-Jaki. Tuđi se čuje, da se bo preiskava proti d i jakom pospeSila in čimprej zaključila.___________________________ Gospodarstvo. Naše gospodarstvo in carinska pogodba. (Dunaj, Praga in Pešta se pripravi jajo na pogajanje. — Usodepolne posledice zadnje carinske pogodbe za naše gospodarstvo. — Za 30 m i 1 i j o n o v kron smo preplačali železo. — Pozi* na predpriprave.) Se rnarsikomu so v spominu debate in časopisne polemike, ki so se vršile 1. 1906, o priliki sklepanja avstro-ogrske nagodbe. Ce listamo na-šo zgodovino, vidimo, da so se pre-tresovala vsamogoča vprašanja, le narodno gospodarstvo je bilo popolnoma zanemarjeno. Gospodje, ki so odločevali o posameznih točkah avstro-ogrske nagodbe, se nišo prav nič vprašali, kake določbe naj se sprej-inejo, ki bi mogle podpreti naše, že itak zanemarjeno gospodarstvo. Oči-vidno se nišo zavedali, da je igralo v tedanjih pogajanjih prvo vlogo vpra-šanje o carini. V svojo veliko žalost moramo konstatirati, da se nišo brigale me-rodajne osebe za gospodarske posledice, katere so imele pričakovati slovenske dežele od carinske pogodbe izza leta 1907. Sedaj, po preteku približno osmih let, se moramo vpra-šati, ali so koristile slovenskemu gospodarstvu carinske postavke, ki so bile tedaj določene. Toliko bolj moramo njih vpliv razmotrivati, ker se bližamo času, ko bo treba zopet nanovo razpravljati o carini in določe-vati uvozno tarifo za nešteto vrst blaga. Leto 1916, ko poteče sedanja avstro-ogrsika nagodba, je že skoro p^ durmi, a za tako dalekosežno in velevažno stvar, ne smemo Čakati zadnjega trenutka, ker se nam lahko zgodi, da pridemo prekasno s svoji« mi zahtevami in da borno kot zapoz-neli, zavrnjeni. Nemci in Cehi ražu* mevajo prav dobro položaj in se že sedaj pripravljajo na ono veliko carinsko borbo, ki se bo vršila tekom L 1915 in 1916. Na Dunaju in v Pragi so se zbrali že razni komrteji indu-strijcev in trgovcev, ki so izvolili razne odseike, ter jim naložili nalogo. da proučujejo gospodarske interese nemškega in češega kapitala, ter da referirajo na pristojnih mestih tako, kakor zahteva dobrobit industrije in trgovine. Tuđi ogrski magnatje no-čejo zamuditi primernega trenutka in so že sedaj nastavili nacrt prihod-nje carinske nagodbe, seveda v iz* ključnem agrarnem smislu. Pri nas pa še vedno vse miruje in le malokateri politik misli na to, da bi bilo dobro, ako bi tuđi mi Slovenci pregledali svoj sedanji gospodarski položaj in pretehtali vse možno-sti, kako naj bi vplivali na bodoča pogajanja. da bode njihov rezultat odgovarjal našim gospodarskim po-trebam. Tuđi javnost molči in ne zahteva od svojih voditeljev, da se spravijo nemudoma na tež"Ko delo. Zato naj nam bo dovoljeno, da spre-gov'orimo par besedi o tem vpraša-nju, ter da pokažemo veliko važnost, ki jo bo imela prihodnja avstro-ogr-ska nagodba in posebno carinska pogodba za Slovence. . Carina ima v prvi vrsti namen, da sciti domačo industrijo in polje-delstvo pred tujo konkurenco. Vpra« sati pa se moramo, ali imamo Slovenci tako industrijo, ki bi potrebo-vala zaščite. Uvaževati je treba nam-reč na drugi strani, da ima vsaka carina tuđi svojo negativno stran, ki obstoja v tem, da morejo ona podjet-ja, kojih produkti so zavarovani z visoko carinsko mejo, prodajati svoje produkte mnogo dražje, kakor brez nje. To pa pomeni ravno toliko, kakor, da morajo plaćati konzumenti te proizvode mnogo dražje. Vse dobrote, katere uživajo industrijci iz take-ga državnega varstva domače industrije, obremenujejo Široke mase od-jemalcev. Torej ni carina ono blago-dejno sredstvo, ki pripomore podjet-ništvu do visokih dobičkov, ampak z njeno pomočjo in ob njeni zaščiti smejo podjetniki zahtevati od odje-malcev mnogo višje cene, kakor bi jih mogli sicer. Da postane ta trditev nekoliko jasnejša in bolj očividna. naj navedemo sledeči primer! V Avstriji porabi vsak do 60 do 70 kg železa na leto. Ker je pri nas manj razvita industrija, kakor v čeških in nemSkfh pokrali-nah% ga ne porabimo sicer ravno toliko, vendar ne sežemo previsoko, ako cenltoo letno porabo na M kg. Da izenačimo naslednj! račun, ne borno vpoštevaH vse različne oblike, v katerih se konsumira železo, ampak 158. Slcv. •SLOVENSKI NAROD', dne 13. Julii* 1914. Stran 5« takozvano železo v palicah. Pri nas porabi tedaj vsaKdo 50 kg železa v palicah. Pri uvozu iz drugih držav moramo plaćati za vsakih sto kilo-gramov tega materiala 6 K carine. Kdor pozna avstrijskf trg. ve dobro, da je v Avstriji tako železo približno 6 K pro metrski stot dražje, nego la NemŠkem ali AnglešKem. Da pa ne borno delali krivice nemškim in češkim producentom, vzemimo, da presegajo avstrijske cene železa samo za 5 K inozemske. Nadalje nam zadnje ljudsko štetje (1910) pove, da živi v Avstriji 1,250.000 Slovencev. Toraf porabimo na leto 625.000 me-terskih stotov železa. Ravnokar smo pa konstatirali, da jč pri nas žeiezo v palicah za 5 K dražje nego drugod in sicer edino le vHed carine. Tedaj moramo Slovenci, ker smo carinsko združeni z nemško in češko industrijo, plačati slednji 3,125.000 K na leto več, kakor ako bi smeli kupovati to železo na Nernškem ali na Angle-Škerrt in ako bi nam bil dovoljen carine prost uvoz. Ker Je pa bila sklenie-na zadnja carinska pogodba (I. 1^07) za celih deset let, nam je prikrajšata že sama ta postavka naše narodno gospodarstvo za celih 31250.000 K. Marsikdo bo začuđeno £ledal :e številke ter bo zmajeval z glavo, češ ali je sploh mogoče, da nas stane zadnja carinska nagodba samo srlede železa več kakor 30 milijonov kron. S to vsoto bi lahko zgradili dve beloKranjski železnici ali nešteto Za-vršniških elektraren!! Carinska pogodba iz leta 1907. pa nas je stala mnogo več kakor 30 milijonov kron. Vsak trgovec ve namreč, da uvažamo v slovenske pokrajine iz sosednjih in oddaljenih se-vernih dežei tuđi druge industrijske proizvode poleg železa, Nimamo niti ene tekstilne tovarne, papirnice 50 vse v tujih rokah, naše kemiene to-varne so neznatne in ne zadostujejo niti od daleč našim porrebam. NoČe-mo našteva:i vseh onih vrst blaga, ki prihaia iz nemških in čeških pod-ietij v našo deželo, ker bi morali pisati že o te] stvari sami obširne članke. Zadostuje naj pač, da ponovimo za danes že tolikokrat izrečeno trdi-tev, da je naša industrija sele v prvih "očetkih in da nas zalagajo tujci sko ") do ćela z industrijskim blagom. ^ udi nočemo danes rczmotrivati. ko-V.ko milijonov smo morali plaćat: av-stnjskim podjetnikom več, kakcr bi nas sralo, ako bi ga kupovali v ttijini in ako bi ga smeli prosto uvažati. Z drugimi besedami: nočemo danes računati, koliko milijonov nas je stala carinska pogodba izza leta 1907. Za sedaj se hoćemo baviti samo z eno točko. Videli smo neizmerno važnost, katero ima vsaka carinska pogodba za ćelo narodno gospodarstvo. Ugodna carinska pogodba more povzdigniti industrijo in trgovino, *er obogatiti ćelo deželo, a obratno vsaka neugodna carinska pogodba zadržuje podjetništvo, prepreci nove usianovitve, oslabi obstoječe, ter iz-žema eelemu narodu ves prihranek. Sicer ne trdimo, da je bila zadnja carinska pogodba taka, da bi nas mogla gospodarsko uničiti; na vsak način pa je bila za nas -usodepolna, ker je preprečila vsak napredek in povzro-lila stagnacijo na vseh koncih in kra-jih. Vsak dober gospodar si želi spoznati vzroke svojega propada in šče pota. po katerih more napredovati. Tega načela se mora držati tuđi cei narod. Najprej pa mora spoznati svoje rane ter vzroke nazad rvanja. Da je bila za naše gospodarstvo do--edanja carinska pogodba velika ra-^a, ne more dvomki nihče, vcndar -mo si se na nejasnem, kaj naj zahte-vamo Slovenci pri prihodnjih nagod-benih pogajanjih, ki se bodo vršila leta 1915. in 191 f>. in kako naj bo ustrojena bodoča carinska pogodba, da bo ustrezala našim gospodarskim potrebarn ter da ne borno let»> za letom zopet brezpotrebno plačevaii ogromnih milijonov tujcem, tako kakor smo morali do sedaj. Jasnost mora vladati v tem vprašanju, popolna jasnost! V to svrho na} spise teoretski in praktično naobraženi narodni gospodar obširen zvezek, v katerem naj nam opiše vsai glavne poteze ta-ke carinske pogodbe, ki bi bila za nas najbolj ugodna. Priznavamo, da bi bilo to delo precej težko, na drugi strani pa upamo, da uvidi končno enkrat slovenski narod važnost seda-njega trenutka in da bo podpiral ta-kega delavca, ne le moralno, temveč tuđi materijalno. Taka knjiga bi se morala odvagati s težkim zlatom! Slovenci, ne pozabite: V trgovini z železom smo izkrvaveli za 30 milijonov kron in kriva je bila temu za nas neugodna carinska pogodba! Ali bo-mo sli se dalje to pot? Današnji list obsega 6 strni. Izdaiatel] in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnlhar. drž. poslanec Lastnin in tlak »Naroda© tttinK Na zdravi«! bralcev ponavljamo: pristni dobite oke preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid % oblastveno naravno besedno znam-ko »Elsa - fluide in prebavo oospešu-joče želodčno sredstvo Feileileve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno \ arnostno besedno znam-ko »Elsa kroglicec, ako svoje naro-čilo naslovite tako - le: Lekamar E V. Feller, Stubica, Elsa trg St. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodišeče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellcrjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko »Elsa kroglice« franko na Vašo pošto za 4 K. KINO METROPOL v areni „Narodnoga doma". Danes nov »pored! V pondeljek 13« torek u. in sredo 15. Juna&ki ples. Senzactjonelna drama iz mornarskega življenja. Mnks operira kurja očom. Korrično. Lisičji lov. Posnetek po naravi. Križarka Jean d9 Are. Posnetek iz franeoske mornarice. Predstave vsak delavnik ob l z5, \ 27, Vz9. Cene: I. pr. 80 v.t II. 60 v., HL 30 v. V četrtek nov spoređ. Liuiskcmučiio milo \ konjičkom I Bergraanna & Ko., Dečin na Labi I je većino bolj priljubljeno in razširieno j spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos- i ljivosti za racionalno gojenje polti in { lepote. Na tisoče criznalnih pišem. j Mnoeo ^«li-:-?vani Pozor eri nakupu. ; I Pazite lzrecao na označilo »s kon- ; jičkomc in na polno firmo! Po 80 h v Iekamah, drogerijah in parfumeri- ! jah itd. Istotako je Bergmannova j lilijska krema »Manera« (70 h lonček) j Čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 Borzna porodila. Linblianska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 13 julija 1914 ■aložbenl papirji. j 4°o majeva renta.....j 8075 80'95 4-20 d srebrna renta ....:; 84 — 84-20 40/0 avstr. kronska renta . . || 8125, 81-45 ^-'b o?r kronska renta . .!i 79*3- 79 55 4° 0 kranjsko de2. posojilo . P07S —•—- 40/0 k. o. CeSke dež. banke . 85 75 '■ 86-75 Srećke. Srečke iz i. 1860 Vs .... 415— 425 - H „ „ 1864......! 680-— I 700 — m tište........i 286-- ! 296- „ zemeljske T. izdaje . 280-50 ?905Q I „ II. ,. - 235— 245- n otiske htpotečne . . 222-— j '32-— „ dun. komunalne . . 454 — : '64* — avstr. kreditne . . . 485-— 19S-— ljubljanske.....{ 55-— 59 — „ avstr. rdeč. križa . . 17-- 51--l ogr. n „ . . ! 2675 29 75 Z bazilika...... 23-05 27 U5 n tur§ke.......20440 207*40 Delnice. i Ljubljanske kreditne banke . 395 50 39950 Avstr. kreditnega zavnda . j ">H6 2C 58" 25 Danajske bančne družbe . 49o 50 497=»0 Južne železnice...... 75*40 76-40 Državne železnice..... 661 90 i K62 90 Alpine-Montan....... 770— 771 — Ce5ke sladkorne družbe . . 275— 27650 Živnostenske banke .... 265*— 26550 Velnte. Cekini......;*.'.. U "42 11 46 Marke.......... 117-90! 118*10 Franki.......... 96— 9620 Lire........... 9560 9580 Rublji.......... 25150 j 25250 Zitn« cene w BudimpeAti. Dne 13. julija 1914. Termin. Pšenica za oktober 1914 . za 50 kg 12*95 Pšenica za april 1915 . . za 50 kg 13 CS Rž za okt. 1914 , . . . za 50 kg 9*31 Oves za oktober 1914 . . za 50 kg 76« Koruza za julij 1914 . . za h0 kg 7*23 Koruza za avgust 1014 . t za 50 kg 735 Koruza za maj 1915 . . . za 50 kg 7*05 MeteorolosKno poroOto. Vite« Ml —cjf »t»l_______*mmH mtmi tUfc 7» — Ca.nSUl|€| Ab i *g!f£'li •*" - lt 2. pop. 736*0 25*2 sr. jvzh. sk. jasno 9. ZV. 7964 20-3 si. svzh pol.oblač. !2 7.iJ. 737*0 16*2 si. jvzh. megla ^ 2. pop. 735 6 27-2 tL jvzh. pol. oMač n 9.xt. 736-5 18*5 brezvetr. del.oblač. 13. 7. sj, 737*2 16 0 si. jvxh- anegla Srednja temperatura sobote 20-8% norm. 197* ncdelie 20-6% norm. 1*7*. Pftdavtsa v 24 urah 0*0 mm io 1*0 maru DcŽ včcrmj popoMoe. ■ Spoinlujaj*« se nam ww jcMiin'. >^|^BTBTB!B^B^B^-B^-B^-B^-B^B^-eTBTB*e*BTBTBTBTBJH I Zahnla. I H Za vse izraženo srčno sočutje ^M ^m povodom smrti našega ljubljenega ^M H soproga, brata in strica, gospoda ^M I Franca Remškar I *H|H *e||H ■ kakor tuđi za časteče spremstvo ^M H dragega pokojnika izrekamo vsem ^m H Ijubeznivim udeležencem našo iskre- ^1 H no zahvalo. 2712 H H V Ljubljani, 13. junija 1914. ^M ■ taltt^oči ostali. ■ I Zahvala. 1 H Povodom prebndke izgube na- SI ■ šega nepozat)n«ga oćeta, gospoda ^ I Josip Miheliča B H aađućitelfa, ćlana c. kr. okrff- ^B H nega ftolakega sveta, Mj ^B nam je došlo toliko izraženega so- BK H čutja. da -e nam ni mogoče vsakemu H| ■ posebej zahvaliti. S9 H Najtopljeje se zahvaljujemo visoko- gg H rodnemu gospodu c. kr. okrajnemu mm> Hj glavarju Bouvardu pl. Chatelet za H| H bla^ohotno udeležbo pri pogrebu, H ■ prečastiti domaći in tufi duhovšeini ■ B za obilno tolažbo v bolezni, posebej ^B Hj veleč. g. Ijutomerskemu dekanu, vi- H| H tezu Fr. Jožofovega reda Jurkoviču H ■ za vodstvo pogreba. Posebna hvala H H slav. donnačemu učiteljstvu za krasni ^H H darovani venec, zlasti za Ijubezni- ^H H vost, s katero nam je šio vedno H H tako požrtvovalno na roko. ■■ H Srčna hvala vsemu cenjenemu ^g H učiteljstvu od blizu in daleč, za hm H tako številno udeležbo pri spremstvu k£ H rainega k večnemu počitku, za gan- ■ H ljive žalostinke in pretresujoče go- H H vore. Zlasti se zahvaljujemo bi. g H 9 dr. Kreftu za izredno človekoljubno ^M B dobrohotnost za časa bolezni pre- ^H H dragega očeta. ^B H Enako se zahvaljujemo vsem jH ■ blagim sosedom za krasne, darovane K| 9 vence, za obilno spremstvo na po- ^B H kojnikovi zadnji poli ter za neutrud- ^M H ijivo olajšavo v težki bolezni. Prav ^B 9 lepa hvala cenjenemu domaćemu H| 9 pevskemu zboru za ganljivo petje 9| 9 pred hišo žalosti in pri sveti maši B 9 zadušnici. H 9 St. Jurij ob Stavnici. 10. julija 1914. H M talnioii ostali. H ^^9 Jg^B^^HHHHH^HI|HHB|HtfMf|*"^MSf^B*M|'^fHH*^^*UITC*^H^^H^^HB^ ^^^H Prešernove slike mflaji k m h pttin mutii Iv. Bonač v Ljubljani. tmtm tUU S kna. 372 Fr. P. Zajec lspratoi opttk, »•lagatelj c, kr. armade, vojne mornarica, domobrancev itd. 123 Ljubljana, Stari trg St. 9. CHala in Ščipalcird po strokovnjaških in zdravniških ^re^pisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica IMF" Najnovejši cenik brezplačno! ~m 9 an V H W% lm« ■"**> f»t>tTn"Uis ta I |iLilillnw![iiJ!| I Dr. pl. Trnkčczyja Sladni čaj je pra- ■ izvir vseh sladnih izdelkov in da kri, ■ moč, idravje. Za dojenčke je Sladin kot n redilno sredstvo varuh otrok. Za vsa-m kega kolnika, za slabokrvne, nervozne, 9 s!abotne, rekonvalescente kot zajtrk, 9 južina zauživan, je Sladin izvlr zdravja. 9 Da odraslim bolnim kakor zdravim 9 okusen, redi Ini zdravilni zajtrk. Poraba E Sladina prihrani v gospodinjstva oC° o na 9 denarju, 2 ; na mieku, polovico na slad- 9 9 korju. Vse te koristi potrjujejo vsak- 9 9 danja zopetna naročila. l i kg za 60 vin. 9 9 se dobi tuđi pri trgovcih. Po pošti 5 9 9 zavojev 4 krona franko. 9 9 Glavne zaloge so v lekarnah Trnkoczy: | 9 na Danaic JoKfsi^tentraaE 25. Radetzkyp!otz 4. SthonhninoeT- "■ 9 sfraste !D?. v ZrAiu. i?;btrass2 A. * Trrti. dres'tf 1 limuu. 9 9 SL Giev. C, [uanieta 703, i Gor:i Kmoli L trr^m. v Ce!;u. 9 9 hočevar. trgem, t Caortc, Hacser, tekanar. v Manbcrc. Kauig, 9 m lekarnar. v Ljubljani Idtarna Tmtecy mm ntcrža. — Žena ■ IH lasrnika te leharne je vtgojila srojih c tdravih otrok fPJ 9 * Sladinom. Ka stotine mater je posluSalo ta sve: H S in mnoge so reSile s siadnim čajem svoie dojenčke 9 9 Učinek sladneira Čaja ob stofi v tem. ker slad pc jJ| 9 ne žge in vsied tega vsebuie za prehrano potrebno 9 9 substanco, to je Diastazo. 6C5 9 Potrti globoke žalosti naznanjamo v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naša prisrčno ljubljena soproga, mati, stara mati, teta, sva-kinja in tašča, gospa Marija Jenko roj. Grecht »•pr+ga stroievođie v pokoju, danes ob *hl uri zjutraj, v 65 letu njene starosti po kratki, potrpežljivo prestani bolezni, previđena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v torek, 14. julija ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Sp. ŠiŠka Št. 30. na pokopališče v Dravlje. Sv. maše zadušnice se bodo brale v razn'h cerkvah. Blago pokojnicu priporočamo v molite? in blag spomin. Spod. Siska, dne 12. julija 1914. Po grebeni sarod J Rojiua, ŠiSk«. Via liurehi kilisanka iia (48 ikalev) okoln Gradca (85 km) "F"*R^-*tT O<3-*I£*41*tT Girčefem Ailer keleso prvi. -*=-£ Z S ^. v Rožeku na Koro^kem, v Švicarskem slogu s travniki, njivami, sadnim vrtom in gozdotn, se pod roko proda« 2716 Kupci naj se blagovolijo obrniti na Franc Pernek ¥ Botehu, Koroiko, Kontoristinja zmožna obeh deželnih jezikov ter dobro izvežbana v knjigovodstvu 2681 se sprejme s 1. avgustom. Podlogar & Petelin, Sv. Peter na Krasu. obstoječe iz 3 sob in s pritiklinami, 80 Ođđa s 1. avgustom t 1. 2717 Povpraša se MiklOŠiČO^a OOSta iL 18/1 pri gospei Bahovec. želi sprejeti sedaj pri železnici zaposlen in izprašan vodja pri pokladanju in popravljanju železniških tirov ter postav-ljalec ogibal (Weichensteller). Zmožen nemškega in slovenskega jezika tuđi v pisavi. Mogoče ponudbe je nasloviti na Ivan Šinkcvec, p. Grahovo ob Baci, Prim. V grada „Brinje11 na Grosnpljem }e oddati še eno lepo9 meblovano Več se izve pri lastniku g. Ig*&a Valentinčiču v L|nbl|aniy D-ona]-sha cesta 29. 2oso Iptoa prodilka dobi v trgovini s klobuki stalno mesto. Zahteva se znanje nemŽkega in slovenskega jezika. 2714 Ponudbe z navedbo zahteve plače naj pošljejo samo one, ki so že bile na sličnih mestih, na Lambort Cfalba v Celfo. Prodajalka § izurjena v trgovini z mešanim blagom, 19 let stara, zmožna slovenščine in nemŠČine v govoru in pisavi, spretna v svojem pokliču želi mesto prodajalke v kaki trgovini na Kranjskem ali na Sp. Štajerskem nastopiti. Službo bi za-mogla takoj nastopiti. — Prijazne ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod „272111. Dobro kuharica se spre|me tako) 26S2 v večjerm hotelu na debeli« Plača po dogovoru. — Ponudbe na Leopold Jonko, Bovec. Krasno, solnčno stanovanje obstoječe iz 3 velikih sob, prostorne predsobe, kopalnice, sobe za služkinjo ter drugim i pritiklinami z uporabo vrta, 80 Ođda za novembrov termin ali tuđi poprej. 2715 Poizve se pri sravbeniku g. J« Kdnlg, Marmontova nlioa. Kavarna/^ vso noi ^i^^^^^^f ^^^norilanakanlicaiTLS. {jtijaTki vm ■a Savi pri Jaseateah aB pa praia atetank« fćfc. 2678 Ciril Bajielj mesar na Javornika, Gorenjdc«. Hzta cnel ■ r . ., V.,. JLOVatnO HAgOO« dt 1«. jnllja 1914._______ ■miti k am<i itaii Mli Nk inih I. #. pri 158. štev. Zattevajte vzofcb! im* flđrtH rio J & Vmmc MTarovu« Bplesarfi! 1845 HolcsarJI | KlobuCevinaste prevleke na sedlih •din« zabranilo trganje in svetlikanje obleke. Udobio in hladno sedenje! Prospekt ro-Slje A. O breza, tapetnik, Lnb-. . . . . l|ana, Selenbargova alica 1. Ena ali te dijail se 8pre]metJI na hrano \r stanovanje. Nauče se tuđi Iahko brezpl.ično laščine jn nemščine. 2708 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Dve hlšl sta na prodaj ali pa se dasta r mJem meseca avgusta v Metliki. Več pove AL Berne, istotam. 2713 Upokojen orožnik rrlad, trezen in čvrst 26S7 ište prijme slaž&e v Llsliijani ali okolici. Eventualna k.ivcija se Iahko položi. Ponudbe pod n Tako i 2SS7M na uprav. .Slov. Naroda*. Monljna Irak i V torek, 14. t0UfrLL L oi> 9. dopoldne se vrsi v SatlskJ oUd stev. 1 prcstovnljna draifca razn. pohlštva (sobne oprave). 2718 Rimske togliK r. pri Trtica (MoalaleoM). ;: Sezifa od 1. {unija do konca septembra. Na novo prirejenc in povećane vroče bromske ia klornatniske toplice. Ena-komeraa toplina 38°—40° in naravne glinske kopeli, analizirane od dvornega svetnika prof. dr. E. Ludwt^a ter od njega in naj^lavnejših zdravnikov Du-na^ % Pr^.ge, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kro-ničnemu in hudemu revmatizmu v skle-pih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boteznim. — Pojasnila daje radovoljno Uprava. SOO kron Va-n Fia^am, ako moi uniJevalec korenin „Ria kalsam« Vaših kurjih očes, braalavic, otlićancev v 3 dneh n.- odstrani brez bolečm C-.:ia ioi č-cu z garancijsk vn pismom K 1'—, 3 lor.čki K 250. Na stotne zahvalirh n prizn. pišem. Kemeny, Kaschau (Kasta) 2185 I. Postfach 12 736 (Ogrsko). DRUŽBA „P. WERNIC" BOROVLJE, KOROSKO. | LOVSKE PUŠKE-STRELJIVO. POPRAVILA. REVOL-VERJI. ITD. ITD. I :i CENIK 1914. :i I Nobena družina brez aparata „Gramola" prvovrsten samoigralni godbeni stroj znedoseg. repr Jukcijo. Zahievajie lakoj cenik. i RAI1R. Ljubljana. Sodna dica št. i Edina tovarniska zaloga pnistnih gramofon ov in umetniških gramofonskih ploič ■ na Kranjskom. ============= Lastna dolavnlca za popravo vieh vrat graaioloB^F tai Arvplk godbenlli itrofev, će so Isti blU pri Besi knplfmd ati ■•. ZastopDlk avstr. gramofonska družbe na Dnnajn LLd. . Cenifci zastonj in franko. 3513 iSAMATOFJIUM-EMONA/ 1 ZA NOTRANJE IN-KIRURGtCME -BOLEZIsfl. I ■PORODNDSNICA f LULJBLlJANA-KOMENSKEGA ULICA-4 V 5EF>ZDR^NIK PRIMARU D^FR DERGANC \ TOVARNA ZAMA5K0V JELAĆIN&K? LJUBLJANA 'NTA zosplosno priljubljeni t;er so nedosejni v teku in irjcežnostL Fjlagovclite ji jth , ogledati ahjahte* jjk vajte cenik* SfflL Karei Čamernik & Ko. specijalna trgovina 5 ^oiesif av-iemobUi, metorji in po^am. dmli ^thamčna de lav me a in garava /Ljubljana 2>unajsk* cesta $t. S —12. mesnica nm odda takoj v ve£]em frgn v uM\na. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". 2o60 Novo! Novo! 30—40 vagonov ledu iz Mengiških pivovarniških ledenic v Ljubljani, Metclkova ulica št. 13 in v Šiški, restavracija wVegau je t vsaki množini 2381 jacu %nr*D>€LcL$. Cena do 100 kg 1 K 60 y, za 100 kg dostavljenu na dom v Ljubljani. Pri večjem odjemu ali pri oddaji iz ledenice cena po dogovoru z lastnikom ANTOM MAVEB posest. restavncije Vega, Sp. Siska 26. ! Začetniki ! Grško, latinsko, franeosko, angleško, nemŠko, italijansko 2577 bi po zelo nizki ceni> is Marija Stanič, EnaHovd ulica 4 L Harni stražmojster v pokoju želi stopiti v službo v trŠki občini kot tajnik ali redar ali kot oboje. — Dopisi na J. P.f Vitanje, poste restante. 267 i Kupijo se vceje množine vsakovrstnega trdeoa žaganeoa lesa. Množino, mero in ceno franko va^on pod „Oreh, češnja, hrnška, 2674" na upravn. »Slov. Naroda«. 2674 Krepak đeček zdrav, iz dobre družine in z dobrim od-pustnim spričevalom sprejme se za učenca v Špecerijski trgovini Leopolda Jonko V BOVCU. 2663 VI v#l 1 vl v zažle Sabrikante, ti--placrfne tezkoce :~^: S. Lampi, Dunaj V, Schonbrunnerstrasse št. 90. Modni salon Svatte Schiller, Sa. S>etra cesta 29 priporoča veliko izbero izgotovljenih dunajskih damskih in dehliških sfamnikoa praznih oblik in nakita. -gjS^^^^^^S^EJ ^^^r^S^B^^^^^^. ^^E^^^^^^^ ^^^^^-^^^^=l^^55^ ^^fc^y^h zabele Klasično izboliševalno sredstvo za lahke juhe, prikolie In mesnate ledi vseu vrst. Dopolnjeno z Grafovo zabelo. 2719 Jadranska banka filijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. :: Živahna zveu % Ajnerik*. s Knpnje in prodala m4mowtm» paptapfe (rente, zastavu pisma, dandee, areftfce Ud.) — Vabite la devtee. — Prranae z== k Tsem trpa«!—. =^= Delniftka glavnioa K 8,000.000. f flprtHaia wlf mm hraadbie kjtttot ( i ter s* Ure tai teko« rmbmm. ™ I Obrestevaafe od doc vtožitve do dne dviga. i ImM datrt pjaji »ttfca Is niHaji, ?_______________________________________________ > ■akmifla v Amuft« ta ahredUM. lakeaq^tlrai mealee, devize Ib iaktare. — Savarevasfe vreda. paplrlev tfrotl kvaal liaađUi — BevW|a irebaaja I «peek fcfeaplaeao.—Kemeeapi-kfealtL | ^mm^ BOTBMI MaMtUla ^" iBkBMi ——— I C 1