Za gospodarje Maribor, dne 1. septembra 1937 Anton Kost; Šipon aU pošip. (Konec) AH naj ostane ta to 1 T prihodnje glavna trtna vrata v ormoäko-IjntocnorshOi goricah f VteareM strokovnjak Herman Goethe Je leta 1879 pretakal v Maribora 9. oktobra dobljeni Slpoaski moSt, ki Je tehtal 20.1Ä sladkorja in 12 pro mile kisline, leta 1888 Isto aorto In Je imela tudi 20% sladkorja In 12 pro mile kisline, leta 1881 je padla množina sladkorja pač na 14*5% sladkorja, a Malina v tem letu ni bOa preiskana. V letih 1921 do 1924 Je kazal Šiponov mošt, določen na sladkor in kislino na vinarski in sadjarski Soli v Mariboru (prim. Andrej Žmavc, Vinarstvo, ste, 182) to-lo slik»: Šipon v srednji legi, mo« preiskan dne 9. oktobra 1921 19.8% sladkorja ln 9J5 pro mile kisline; leta 1922, mošt preiskan 21. oktobra 16% sladkorja in 12 pro mile kisline, leta 1923, mošt preiskan 24. oktobra 18.7% sladkorja in 11.4 pro mile kisline, leta 1924, mošt preiskan 24. oktobra 19% sladkorja in 123 pro mDe Maline. Šipon z viSje lege, mošt preiskan dne 9. oktobra 1921 20.4% sladkorja in 10 pro mile kisline, leta 1922, mošt preiskan dne 21. oktobra 16.8% sladkorja In 10 pro mile kisline, leta 1923, mošt preiskan 24. oktobra 17.9% sladkorja in 12.9 pro mile kisline, leta 1924, mošt preiskan 24. oktobra 19% sladkorja In 12.8 pro mile Maline. Kakor vsaka vrsta trt, ima tudi šipon svoje dobre in slabe lastnosti Oglejmo sl najprej po vrsti njegove dobre lastnosti Te so; 1. Rast Je krepka In bajna, trta zelo trpežna. 2. Rodi bogato in enakomerno, zlasti če režemo trto na čep. 3. Jagode so debele in zelo sočne. 4. Vino vsebuje mnogo ekstrakta, kar ga usposablja za rezanje z lažjim vinom. 5. Vino ostane dolgo časa mlado in iskro, kar Je poaetme vrednosti v sedanji dobi ko se starina nič kaj več ne obrajta. Tem dobrim lastnostim postavimo na stran slabe, in sicer: 1. Trta je zelo občutljiva za glivično bolezni, kakor za peronosporo, oidij in pt-< kec. 2. šipon rad pozimi pozebe, zlasti pa nizkih legah. 3. Trta ne ospeva na vseh ameriških podlagah, Solonta JI ne ugaja. 4. Trta Je ob cvetu precej občotljtua ta cvet se rad osiplje. 5. Sok vsebuje primeroma mnogo Manne, kar se opaža zlasti v slabih letih in slabih legah. 6. Grozdje šipona močno gnije, poerhno, ako nastopi pred trgatvijo slabo, deževno vreme. T. Vrenje ŠIponovega mošta n neto zavlačuje, zato se vrvež v tem vfcm še po letih večkrat ponavlja. Z ozirom na zgoraj navedene tastiuvitt šipona in z ozirom na naše sedanje precej izpremenjene vinske kupčljska razmere nastane vprašanje: Ali naj ostane ob eventualnem obnavljanju hirajočih vinogradov šipon še I nadalje glavna trtna sorta or-moško-lJutomersMh, oziroma slovenj egorl-ških goric aU pa se naj črta iz seznama do sedaj priporočenih vrst aa ta vinorodni okoliš T V tem pogledu se mnenja vinogradnikov ne strinjajo. Nekateri — to so oni, M polni lepega optimizma še vedno upajo, da se naše kupčijske razmere z Avstrijo prej ali slej vendarle zboljšajo — so mnenja, da M kazalo štpona še 1 v bodoče odkar zati v naših goricah prvo mesto. Drugi pa pravijo, da pridelek ormoško-tjutomer-sklh goric ne bo nM izgubil na vrednosti, ako izločimo šipon ta naših goric in gojimo zgolj laški rizling, tdtvanee tn beli burgundec. Naše vino bo izgubilo sicer del svojega tipičnega značaja, a zaradi tega ne bo pri nas doma na vinskem trgu nič manj čislano, nasprotno: v slabih letih, ko je kvaril šipon ob kvalitetni vinski pro- — 106 — dukciji s svojo surovo kislino pridelek, bo naše vino na kakovosti celo pridobilo. Vino z novim značajem si bo polagoma tudi pridobilo stalne sigurne odjemalce, oziroma pivce. Kajpada bo treba odstraniti predvsem razne ovire slovenjegoriškoga in sploh slovenskega vinogradništva. (Konkurenca dalmatinskih in banaSkih vin, zaprte meje, previsoka cena sredstev za zatiranje vinogradnih Škodljivcev in bolezni itd.) Važno jo tudi vprašanje, ali naj v bodoče gojimo v ormoško-ljutomerskih goricah Sortimente ali pa se naj držimo v tem oziru starih navad, ki so bile in so Se vedno pri majhnih in srednjih vinogradnikih običajne, to je, da sorte meSamo in pridelujemo v večjih množinah in po ceni vina. Vinarski strokovnjaki so v prejšnjih letih, to je pred vojno priporočali pridelovanje vina po kakovosti, ker so se opirali pri tem na dejstvo, da so nam tako izborna roba, kakor so naSl fini sortimentl ne more od zunaj po nizki ceni uvažati, zakaj pridelovanje vina boljSc kakovosti stane tudi v drugih vinorodnih krajih, oziroma državah več, nego pridelovanje lahkih vin na ravnem, v kolikor se že pridelujejo. V zadnjih letih pa so se razmere pri nas v tem pogledu temeljito spremenile, vinska trgovina je v razsulu in draga vina se ne tičejo več v toliki meri, kakor se jo godilo to prej. Zato prevladuje med poznavatelji razmer danes mnenje, da je tudi večjim vinogradnikom bolje opustiti pridelovanje kvalitetnih vin ter se odločiti za utesnitev proizvajanja le na nekaj vrst in spravljati tako na vinski trg pridelek vedno in splošno enakega značaja. V tem slučaja lahko ponudi vinogradnik kupcu vedno enakomerno dobro pijačo. To pa ugaja pivcu, nejevoljen pa je, če mora vsak čas uživati vino drugih, nepoznanih, četudi morebiti boljših lastnosti. Utesnitev proizvajanja vina na nekaj vrst, ki v do-tičnem vinorodnem okolišu najbolj uspevajo in obetajo po svoji rodovitnosti večji gmotni uspeh, ima tudi to prednost, da je negovanje trt v vinogradu ter delo v kleti bolj enostavno, kakor pa pridelovanje vina po kakovosti. želeti bi bilo, da bi se v vprašanju: AH naj ostane šipon še i v prihodnje glavna trtna sorta v ormoško-ljutomerskih goricah ali pa sc naj črta Iz seznama za ta vinorodni okoliš določenih trtnih vrst, ogla-siU še tudi drugi vinogradniki in strokovnjaki. Ljudski pravnik J. K. v V. Upamo, da ste naše pismo prejeli in storili vse potrebne korake. Sezonskomu delavcu odvzeta zaščita. Pritožba? B. M. v D. v. Občina Vam je dala potrdilo, da ste zaščiten kmet. Vaša upnica pa je predlagala, naj sodišče potrdilo razveljavi, kar se Je žal zgodilo. Vprašate, ali je ta odločba sodišča res dokončna in ali ne morete nikjer več uveljaviti, da ste opustili povedati, da ste obdelovali več tuje zemlje, da kot delavec niste več zaslužili nego Vam je donašala Vaša in pa najeta zemlja. — žal zoper gornjo odločbo sodišča ni nikakega pravnega leka več, tudi obnove postopanja ne morete doseči. — V kolikor se pritožujete zoper trdosrčnost upnice, uvažujte, da upnico preganjajo njeni vlagatelji, ji groze s tožbami in podobno. Iz ter ja vanje prevžitka. B. F. Svoje posestvo ste izročili nekemu sorodniku proti goli obvezi, da Vam daje prevžitek in posestva ne odtuji, dokler VI živite. Sorodnik pa Vam prevžitka ne daje, posestvo pa je prodal naprej. Tretji (kupec) Je vzel na znanje, da obstoja Vaš prevžitek, on posestvo hasr.uje, prevžitka pa tudi on ne daje. Vpisan kot lastnik še ni, ker Vi tega ne dovolite. Hranili ste se par mesecev pri sosedu, iztožili od prevzemnlka-sorodnika zadevno plačilo, niste pa dobili še ničesar plačanega, marveč se je Vaša terjatev le vknjižila na posestvo sorodnika, katero že od preje poseduje, a je preobremenjeno, tako da ne bi prišli do kritja. Vprašate, kaj Vam je storiti, ko prevžitka ne dobite, sosed Vam noče več dajati hrane na up, odvetniki se pa tudi branijo Vas zastopati brez plačila. — V kolikor bi se radi s prevzemnikom poravnali, da bi Vam enkrat za vselej izplačal prevžitek ali pa vrnil posestvo v prejšnjem neobremenjenem stanju, prosite sodnika Vašega sodišča, da ga pozove k poskusu poravnave. Ako z lepega ne boste mogli nič doseči, predlagajte, naj se v svrho plačila Vaše odškodninske terjatve za nedani prevžitek proda posestvo, ki ste ga izročili sorodniku in jo očividno že nanj prepisano. Potem se bosta prevzemnik in tretji kupec že zganila. — f—^ 107£—. Ali se jo morda trotj! kupec r pogodbi, sklenjeni z Vašim sorodnikom, zavezal, da bo on dajal Vam prevžitek? V tem slučaju bi lahko prijeli tudi tretjega kupca. Ako hočete tožiti ali predlagati izvršbo (prisilno prodajo), si oskrbite ubožno spričevalo in Vam mora sodišče sestaviti tožbo, odnosno predlog brez plačila taks, tako, da ne potrebujete odvetnika. Vsa nadalj-na dejanja lahko sami opravite, ko Vas mora sodišče k vsakemu pozvati in Vam dati potrebna navodila. Pomota pri izračunanjn letnega obroka zaščitenega dolga. J. M. v D. Vsoto znižanega kaščitenega dolga ste sicer pravilno ugotovili, ko pa ste število stotič pomnožili z 9.80 din, se Vam je pripetila pomota in ste izračunali za 23 din premajhen letni obrok. Občina je naknadno uradno popravila številko v listini, dolžnik pa, čeprav je bil o tem obveščen, noče plačati manjkajoče razlike. Vprašate, kaj Vam je storiti; ali lahko iztožite, even-tuelno z odvetnikom, razliko, ali morda kar ves ostanek dolga. — Pravilnik določa, da morate najprej pismeno opomniti dolžnika na plačilo in mu določiti rok 15 dni. Ako dolžnik tudi v tem roku ne plača ostanka obroka, pridobite Vi pravico, takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poti. Zastopstvo smete poveriti odvetniku in bo moral njegove stroške plačati dolžnik. Polnoletni sin dela neprilike. J. S. v S. Ste mali posestnik, skrbeti morate za štiri nedorastle otroke, eden izmed polnoletnih pa je če tudi doma na hrani in stanovanju, pa nič ne plača, čeprav ima zaslužek kot mizarski pomočnik, in tudi pri domačem delu noče pomagati. Vprašate, kaj naj ukrenete. — Ako sin zlepega noče plačati oskrbe, niti doma pomagati, ga boste pač morali odsloviti od doma, kajti za otroke, ki so sposobni se sami preživljati, niste dolžni skrbeti. Ako na besedo ne bo hotel oditi, odnosno bo nastopal s silo, ko ne bo dobil jesti, boste prisiljeni tožiti ga, naj se odstrani ter ga eventuelno izvršilnim potom odstraniti. Drugih sredstev zoper take sinove pač ni. Prepis lastnine; prodajalec ni zbrisal bremen. S. P. v S. Kupili ste travnik, pri čemur sc je prodajalec obvezal v treh mesecih po sklenitvi kupne pogodbo zbrisati vsa zemljiškoknjižna bremena. Kupnino ste že izročili Vašemu odvetniku, slednji pa je noče Izplačati prodajalcu* »cer iSe xd zbrisal bremen; prodajalec pa noče podpisati pogodbe, preden ne dobi krepnJrw», Vprašate, koga naj primete, ker jmnrut» po pogodbi plačati davke Vi, kot hmtnTir pa je vpisan še prodajalec. — Ni nam jasno, ali je kupoprodajna pogodba, ko prodajalec pismenega zapisa še ni podpisal, že sklenjena ali ne, ker ne vemo, ali naj velja ustni dogovor ali pa je dogovorjena pismena oblika. Ako prodajalec nima toliko premoženja, da bi mogli VI zanesljivo Izterjati od njega odškodnino, če ne bi zbrisal bremen s prodanega travnika (in bi vknjiženi upniki Vas kot hipotekarnega dolžnika terjali na plačilo vknjiženih dolgov), potem je bolje, da stvar pustite In se tako obvarujete eventuelne škode. Vaš odvetnik najbrž že ve, zakaj zadržuje denar. Ako pa Vi prodajalcu zaupate, ga smatrate za dovolj premožnega in je bilo dogovorjeno, da mu morate kupnino izplačati pred podpisom pogodbe, potem pač dajte Vašemu odvetniku nalog, naj kupnino izplača in potem eventuelno' prodajalca toži na izdajo prepisnega dovoljenja, ako ga sam ne bi hotel dati, in na izbris vknjiženih bremen. Spor za del na dražbi kupljene parcele. F. R. v B. Na dražbi ste kupili posestvo, ki je bilo glasom zemljiške knjige in dražbenih pogojev brez kakršnihkoli bremen. Po dražbi ste dali parcelo izmeriti po geometru. Izkazalo se je, da sosed uživa nekaj Vaše zemlje. Na Vaš poziv, naj opusti to uživanje, je izjavil, da že 50 let uživa zemljo preko meje, ki jo je določil geometer in da jo je vsled tega pripose-stvoval. Vprašate, ali ni sosed svojo eventuelno priposestvovano pravico do spornega kosa zemlje izgubil, ko je ni priglasil ne pri cenitvi, ne pri dražbi. — Predpostavljamo, da smo Vas prav razumeli in da gre le za del parcele. Očlvidno je podan mejni spor. O priliki izvršilne cenitve je bila dolžnost uradnika ali cenilcev, da sl ogledajo colo zemljišče, torej tudi vse meje, katere pokaže navadno zavezani posestnik sam. Ako jo le-ta svojo parcelo hasnoval v ožjih mejah, nego jih kaže mapa, in ako je del parcele, ki ga je hasnoval sosed, razmeroma majhen, je sedaj v sporu le meja. V tem primeru ste na dražbi pridobili parcelo le v tistem obsegu, v katerem jo je hasnoval prejšnji lastnik — ako je-namreč res, da je sosed '(vštevši — 108 — njegov« predtaö») že nad 30 let hasmoval preko mapne meje. Le ako bi si sosed lastil celo parcelo ali večji del parcele, ali morda kako služnostno pravico, bi jo bil vzUc priposestvovanju zopet izgubil, če je ne bi bo pred dražbo uveljavil in Vi v dobri veri ne bi bili za to vedeli. Sadjarska razstava, sadni sejem in sadjarski kongres. »Sadjarsko in vrtnarsko druätvcx bo priredilo v čatm od 24. oktobra do 1. novembra t. L v Mariboru, središču našega sadjarstva in sadnega izvora, prvo banovinsko sadjarsko razstavo in sadni sejem pod pokroviteljstvom g. bana. Vse priprave, ki so v polnem teku, vodi posebni pripravljalni odbor. Sodelovanje je že dose-daj prijavilo nad 50 podružnic in veliko posameznih sadjarjev. Za razstavo se prijavljajo tudi druge banovine, ki žele prikazati svoje sadje, kar bo za naše sadjarje zelo zanimivo in poučno. Velik» sadjarska nastava bo nazorno pokazala napredek našega sadjarstva po vojni, posebno v zadnjih 15 letih. Vsa prireditev, ki bo največja od vseh v zadnjih letih prirejenih razstav, bo izvršena po točno določenem načrtu, pri katerega izvršitvi bo sodelovala tudi banovina po svojih zavodih in ustanovah. Razstavile bodo razne tu- in inozemske tvrdke razno orodje, stroje, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev itd. Na sadnem sejmn bodo vložene vagon-ske množine namiznega sadja v predpisanih zabojih. Zunanji trg se že sedaj zanima za ta sejem in prihajajo že prijave sadnih trgovcev iz inozemstva. V dneh sadjarske razstav« in sadnega sejma bo v Mariboru tudi sadjarski kongres, katerega se bodo udeležili strokovnjaki iz vse države. Kongres bo otvorjen 24. oktobra. Dne 25. oktobra bodo referati strokovnjakov o važnih vprašanjih našega sadjarstva. Od naših strokovnjakov bo predaval ravnatelj Vinarske in sadjarske šole iz Maribora g. Josip Priol o eil jih in nalogah načrtiega sadjarstva, profesor Pr. Vardjan iz St. Jurja ob juž. žeL pa bo podal zgodovinski opis slovenskega sadjarstva. O drevesnicah v Sloveniji bo poročal g. Ivan Dolinšek, predsednik drevesničarskega odseka SVD, Velikopotezne prireditve bodo brez dvoma povzdignile zanimanje za naše sadjarstvo In odprle našemu sadju pota na svetovna tržišča. Dosedanje prijave kažejo, da bo to prvovrstna in največja sadjarska prireditev, ki bo dostojno predstavila naše sadjarstvo tu- In inozemstvo. Cene In se jmska poročila Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 28. avgusta so pripeljali 42 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—13, slanina 13—14. Kmetje so pripeljali pet voz sena 32—35, enega slame 30 ter dva čebule 1—3. Češenj 3—6, fižol v stročju 1, hren 6—8, krompir 0.75—1.50, kislo zelje 6. Breskve 6—16, brusnice 5.50 do 6, črnice 2.50, grozdje 6—12, hruške 3—8, jabolka 2—5, maline 3—4, slive 3 do 6, celi orehi 8—9. Na trgu je bilo pet vreč ajde po 1.50, dve ajdovega pšena 3.50 do 4, sedem fižola 1.50—2.50, štiri ječmena 1.50, osem koruze 1.50—2, pet ovsa 1.25 do 1.50, šest prosa 1.75—2, tri prosenega pšena 3.50—4, sedem pšenice 1.50—1.75, šest rži 1.50—1.75. Mleko 1.50—2, smetana 7.50—10, sirovo maslo 22—24, čajno maslo 28—30. Prinesli so štiri gosi 35 do 40, 138 kokoši 18—25, 1122 piščancev 18 do 60, štiri purane 30—45, 40 rac 14—20, 38 kuncev 4—30. Mariborski živinski sejem 24. avgusta. Na sejem Je bilo pripeljanih 9 konj, 16 bikov, 122 volov, 369 krav, 19 telet, skupaj 535 komadov. Povprečne cene živini so büe sledeče: debeli voH kilogram žive teže 4.50—5.75