Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. elephone: CHelsea 3-1242 Reentered u Srrond Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office a* New York, N. Y.f under Act of Confrtm of March 3rd, 1879. O. 9. — Stev. 9. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 14, 1941 —TOREK, 14. JANUARJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX. 0V0ITALJANSKO POVELJSTVO GENERAL CAVALLERO IMENOVAN KOT VRHOVNI POVELJNIK V ALBANIJI... GEN-SODDU SE JE IZ "ZDRAVSTVENIH" OZIROV UMAKNIL . . . CAVALLERO ZVEST FAŠIST Dva meseca je general U-baldo Soddu skušal zadržati Grke v Albaniji, pa se mu ni posrečilo in se je "iz zdravstvenih ozirov" včeraj odpovedal svojemu mestu kot vrhovni poveljnik italjanske armade v Albaniji. Na njegovo mesto je Musfcolini takoj ime nova! šefa laškega generalnega štaiba generala Ugo Caval-lera. General Soddu je star 57 let in je bil v vsaki vojni, ki jo jc imela Italija izza leta 1900. Ko je 6. deceinft>ra maršal Pietro Badoglio odstopil kot šef generalnega štaba, je njegovo mesto prevzel general Cavallcro, ki bo tudi še dalje, na vodic temu, da jc prevzel vrhovno veljstvo v Albaniji, oibdržal mesto šefa generalnega sta'ba. Ko se je v pričetku novembra pričelo Lahom v Albaniji zelo slalbo goditi, je odstopil tedanji vrhovni poveljnik general Sebastiano Prasca in jc 9. novembra njegovo mesto prevzel general Soddu. Sedaj pa se dogodki v Albaniji tudi zelo slabo razvijajo za Lahe in bo tre»ba kaj resnega pričeti, da bodo Grki vstavljeni, v sled česar je bilo treba pre-membe v vojaškem poveljstvu. SMITH ODOBRAVA PREDSEDNIKOVO POLITIKO Svoječasni predsedniki kandidat se povsem strinja s predsednikom Rooseveltom, da je tre- Delavski pregled "sredi reke ne kaže preminjati konja" brez prav velikega vzroka, ki se bo najbrže v kratkem pokazal. Politično bo ves albanski položaj združen, kajti general Cavallero je tast albanskega podgovernerja Fr. Giacomini di San Lavino in jc bil zvest fašistični stranki, v sled česar bosta stranka in vojaštvo skupno delovala. Odkar je bil general Soddu poslan v Albanijo, je bilo o njem le malo slišati, toda njegov odstop opominja na razne druge premembe v vojaškem ™ poveljstvu. Maršal Pietro Badoglio je odstopil kot šef generalnega štaba 6. decembra; grof Ce«a-re Maria de Vecchi je 7. decembra odstopil kot go ve mer Dodckanoških otokov, admiral Domenico Covagnari pa je 8. decen&ra odstopil kot šef mornariškega general, štaba in kot mornariški podtajnik. O vseh je bilo uradno poro-čano, da so ods*topili 44 na lastno prošnjo." Novi poveljnik general Ca-vellero je star GO let in je leta 1925 pomagal Mnssoliniju prevzeti italjansko armado. V letih 1912 in 1913 se je bojeval ba Angliji čim izdatneje pomagati. — Landon \ PREPREČENA STAVKA V ZRAKOPLOVNI o udeležbi Amerike v vojni. Dolgoletni governer države j ~ New York in svoječasni pred- j Zdaj ne živimo več v normal-sedniški kandidat Alfred E. nili razmerah. Na račun naro-Smith se zadnja Jeta ni stri-1 dnoobrambnega programa se njal z Rooscveltovo politiko, I bomo morali marsičemu odre-zdaj je pa zopet zanj. či. Nedavno je v svojem radij- V Tulsi, Okla., je rekel Alf skem govoru izjavil, da mora M. Landon, ki je pred štirimi vsak rdečekrvni Amerikanec, leti kandidiral za predsednika odobravati Roo«eveltovo 'poli-j na republikanskem tiketu, pa tiko glede naj izdatnejše pomo- j je bil poražen: či Angliji. Precej trpkih besed' — Udeležba Združenih dr-je posvetil dobro financirani i žav v sedanji vojni bi bila za skupini takozvanim "poinirje- ameriški narod hujši udarec ki so agentje diktatorjev ter slopo orodje v njihovih rokah. Smith je priporočal povečano produkcijo vojnega materi -jala ter odobril program glede izročitev nadaljnili ameriških rušilcev Angliji. — Za vsako ceno, — je vzkliknil, — mora biti oceanska pot med Ameriko in Združenimi državami prosta. — Doslej ni amerišik narod v pošte val resnosti položaja. kot pa Hitlerjeva zmaga. Landon privošči Angležem zmago ter priporoča materi-jalno in denarno pomoč Angležem, nikakor pa ne misli, da bi angleška zmaga zajamčila Ameriki varnost. — AJco zmaga Hitler, — je rekel, — nas čakajo huda in težka leta. Če se pa vmešamo v vojno in pošljemo svoje vojaštvo v Evropo, se moramo pripraviti na gc*?podarski, socialni in politični polom. v Libiji, v svetovni vojni pa Vojaški krogi pričakujejo I je pomagal reorganizirati ita-sedaj v Albaniji važne dogod-1 ljansko armado po veliki kake, kajti njihovo reklo je, da ' tastrofi pri Kobaridu. Vojna poročila TOVARNI V FARMINGDALE, L. I. Posredovanje uradnika narodno-obrambne komisije je bilo uspešno. — Vkratkem bodo delavci Ranger Aircraft Engineering Corp. podpisali novo pogodbo. 'Med delavci Ranger Aicrai't Engineering Corporation v Farmingdale, L. I., je vladala že precej časa velika napetost, ki je prejšnji teden dosegla svoj višek. Pogodba med njimi in kom-panijo je potekla 31. oktobra. Kompanija jo je hotela obnoviti, toda pod starimi pogoji, o čemer pa niso hoteli delavci, večinoma člani unije avt-nili delavcev (CIO), ničes*ar slišati. Zahtevali so boljše delavske pogoje. Ranger korporacija ima velika vladna naročila, ki morajo biti čimprej izvršena. Ker so se pogajanja izjalovila—korporacija je namreč trdovratno vztrajala na svo jem stališču—so delavci za-pretili s stavko. Stvar se je začela tako razvijati kakor konci lanskega leta pri Vultce korporaciji v Californiji. Prejšnji četrtek bi imela iz- Di v jaško ravnanje z umobolnim V Philadelphiji, Pa., se je začel proces proti trem uslužbencem državne umobolnice v Bytocrry. Otožcni so tiboja. Mrs. Mary Motto je izpovedala pred sodiščem, da je bil njen 69 letni slaibounini oče William J. Williamson poslan po naročilu zdravnikov v o -menjeno umobolnico. Staracev nečak padel Iz Rima poročajo, da je padel na grški fronti Stefano Starace, nečak bivšega generalnega tajnika fašisti č n c stranke Acliila Starace. Vojna v Albaniji V Atenah je bilo uradno naznanjeno, da je položaj grške armade zelo ugoden. Dasi pa je znano, da je bilo včeraj' mnogo vročih bojev, o njiho vem izidu :ii bilo ničesar po-ročanega. Zlasti pa ni nikdar omenjen kraj, kjer se je kaj važnega zgodilo. Glavni vojaški stan poroča, da je bilo nekaj bojev in da je bilo tudi vjetih nekaj Ita-Ijanov, med njimi dva častni- lavcev, ker bi ji sicer ne bilo mogoče pravočasno izvršiti $7,500,000 kontrakta za mornariška letala. Začetna minimalna plača bo 50 centov na uro. Po štirih mesecih, bo dobil delavec 55 centov in 60 centov pozneje. Unija je zahtevala po dveh mesecih 57 in pol centa na uro. Poleg drugega določa pogodba priznanje unije, ustanovitev odbora za pritožbe in — česar doslej še ni bilo v avtn: ali zrakoiplovni industriji — o-sem plačanih praznikov na leto. Pogodba bo veljavna za eno leto takoj po podpisu delav -skih zastopnikov ter bo prepo vedovala štrajke in iaprtja. Duncan B. Cox, ki je pri po gajanjih zastopal kompanijo, je rekel: — — Vesel sem, da bo naši korporaciji mogoče izdelati tako nujna vladna naročila. Beso- kov za razne vladne agent ure, kajti dosti nezaposlenih bo dobilo delo v vojnih industrijah, nikakor pa ne sme vlada pustiti na cedilu tistih nesrečnikov, ki pod nobenim pogojeni ne doibe dela drugod kot pri \YPA ali pri kakšni slični vladni agenturi. Po zatrdilu Federacije je v Ameriki še vedno osem milijonov oseb brez dela in zaslužka. Ameriška delavska federacija želi primemo spremembo Wagnerjeve postave, da bi Še bolj odgovarjala zahtevam časa in razmer. Diesov odbor naj dobi dovolj sredstev za zatiranje pro-tiamer!ške delavnosti. Nadalje zahteva Federacija zgraditev primernih delavskih stanovanj ter izdatnejšo starostno podporo. Stavka pri Eaton Mfg. Company Iz Clevelanda poročajo, da je Richard Reisinger, član izvršilnega odbora United Automobile Workers (CIO), naznanil, da bo v petih tovarnah Eaton (Manufacturing Company zaštrajkalo pet tisoč unij- dilo pogodbe je jasno in točno, škili delavcev. Uverjen sem, da jo bosta obe stranki odobrili brez vsakih i bruhniti stavka. Takrat je pa ni bilo potrjeno poročilo, ki je ( pQSegia Vmes narodno-obrani-prišlo iz Jugoslavije in ki za-jbna komisija in poslala v trjuje, da so Grki že zavzeli j Farmingdale svojega delav- j pridržkov. Tepeleni, ki je močna trdnja- j skega posredovalca Johna R. | Ranger Corporation je nekakšna podružnica Faircliild Devet ur se je v hotelu Com-j Airplane and Engine Corpora modore posvetoval z delavski-1 tion. mi zastopniki in zastopniki I --«• — korporacije ter jim prigovar-1 PRIPOROČILA jal, naj se premislijo. Bil je u- DELAVSKE va in brani cesto, ki so jo lta- j QweilSa. ljani zgradili od Klisure do Valone. Nova kitajsko-ruska pogodba Kitajska in ruska vlada sta grške roke so tudi padli se sporazumeli glede zamenja- | ve kitajskih kovin za ruski | vojni materijal. Zamenjano Dne 18. oktobra »o ga usluž- blago bo predstavljalo vred-benci Rus si>ešeii. Nevarnost stavke je bila odvrnjena in sestavljen načrt za novo pogodbo. FEDERACIJE Izvršilni odbor Ameriške de- Besedilo pogodbe ne bo prej lavske federacije je predložil objavljeno, dokler ga ne odo-bre člani locala 661 United Automobile Workers (CIO). Zvedelo se je pa vseeno, da bo dobilo 2>0 zdaj zaposleniU delavcev pet centov poviška. Korj>oracija bo morala v kratkem najeti 500 novih de- kim prišli iz Italije v Albanijo, deloma z ladjami, deloma pa z aeroplani. Iz Vichy, glavnega mesta neok upi rane Francije, poroča jo, da v Parizu ie re»no.čuti- or ^ jc Pomanjkanje favil. V»led, v ' slabega vremena je promet resno oviran. Cerkev in IzaSdoniice v Vatikanu Včeraj je bila v Vatikanu odprta cerkev, ki je obenem I Grki zavzamejo z 'bajonetnim zaklonišče in je varna pred napadom. Po albanskih gorah je zapadel nov sneg in zavladal je zelo hud mraz, ki ovira obe armadi. toda Italjani se preveč ne branijo. Poročilo pravi, da skoro vsako novo postojanko Nekateri kongresniki skušajo pod raznimi pretvezami prikrajšati delavce v njihovih pravicah. — Razlika med Anglijo in Ameriko. bombami. V staVbi je tudi pozdrav i pomoč. Philip Murray, novi pred -sednik CIO, je odgovoril tistim kongresnikom, ki skušajo omejiti pravice v vojnih industrijah zaposlenih delavcev. Pri vsaki priliki namreč poudarjajo, da bi delavci v tovarnah, katere izdelujejo voj-Na cesti iz Klisure v Valo- na naročila, sploh ne smeli za- Peščeni viharji v Libiji Nad bojiščem v Libiji so Brec nakaznic ni mogoče dobiti živil, obleke in kuriva. ^Doslej je če šlo nekako, toda z' včeraj divjali močni peščeni nastopom hude zime, so zavla- viharji in od severa so pihali dale v francoski prestolnici mrzli vetrovi, vsled česar so obupne razmere. Prebivalstvo živi dobesedno iz rok v usta. V*e težko pričakuje ameriške pomoči, ki bo že v^aj o bili tako angleški kot italjanski aeroplani navezani na tla. Toforuk je od vseh strani obkoljen in čaka ga ista usoda t roke rešila pred stradanjem.. kot je zadela Bardijo. no so Grki na več krajih prebili laško črto. Grški vojaki, ki se vračajo št raj ka t i. Demokratski kongresnik iz j Georgije Vinson, je naprimer s fronte, pripovedujejo, da se j rekel z oziroma na pretečo Italjani zelo slabo upirajo. Po stavko pri- Banger Corpora- vseh poročilih, ki pridejo s fronte, je tudi mogoče sklepati, da je že v teku močna ofenziva proti Valoni in bo najbrže najmočnejša ofenziva v sedanji vojni. Navzlic temu, da Grki priznajo, da se italjanska črta na mnogih krajih ruši, vendar se tion v Farmingdale, L. L: — Proti temu moramo nekaj u-kreuiti! Murray mu je odgovoril: — Nerodno je, ker imamo v tej deželi preveč mazačev, ki nam ponujajo vsakovrstna zdravila. Poglejmo Anglijo, ki je vendar sredi vojne vihre. Leta 1940 je bilo v Angliji 108 večjih štrajkov. Delavci so izgubili 848 tisoč delovnih dni. Navzlic temu pa ni v Angliji nikomur prišlo na misel predlagati prepoved štrajkov. čital, da ne poslužuje sedanje ga položaja (narodne obrambe) pri izkoriščanju delavstva. Nekateri tudi zahtevajo, naj bi bilo delavcem dovoljeno za-štrajkati šele trideset dni po napovedi štrajka. Na vprašanje, če bi bil s tem zadovoljen, je Murray odvrnil: — Povedal vam bom, če mi poveste, kako naj pripravim Toma Girdler ja, da bi se z nami kolektivno pogajal. kongresu spomenico vsebujočo priporočila za tekoče leto. Federacija odobrava vse predsednikove odredbe glede obrambnega programa, odločno je pa proti vsakemu poskusu ali načrtu prikrajšanja delavstva v njegovih pravicah. Federacija pravi, da skušajo nekateri narodni zastopniki postavno prepovedati oziroma pre?preei gtevil. veainje, da lastnoročno dvigne____• ____ Va* i ne priče so opisale Mando kot svojo vstajo pokojnino. dohro ^cno, sia pa kotnepri- Pragoviea J0 oddaljena od Ne-jjdiprav% ki je Pprenienil mate-vesmja 2;> km, toda ■ ^aregaju-; riao ,ž5vljenie v pravo Ralvari- jo. Okrožno sodišče je mat or oprostilo. Oprostilno sodbo je NAUKI SPANSKE VOJNE naka še nfalt^ne ovira ne vroči-! na m: sneg in vihar. Vsakega prvega krepko premieri svojih 50 km!. Tn če'bi bilo treftra večkrat dvigniti pokojnino, bi pač sedaj potrdil tudi stol sedmerice v Zagrebu in tako rewil krivde ubogo ženo, ki je obra- STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St, New York I JM U 4 3.iA jj«» Jji J* isj » Petei Zgaga Ignjat še vecikrat opravil to r.nna1a R iSijloin pijancem v tre- Čedalje bolj jasno pOstaja, da je bila ž|pa-nska držav-aivka vojna nekakšen vzorec sedanji. Xa Španskem *ta se tri leta borili dve močni stranki za prve-n tvo. Boji so bili vroči, izgube ogromne. Natposled je pa zmagala stranka, ki je imela na razpolago boljše stroje. Nemci in Italjani, ki so pomagali fašističnemu generalu Francu, so se o tem kaj kmalu prepričali. Imeli so tudi priliko spoznati pomanjkljivosti svojih lastnih vojnih strojev ter jim je bilo mogoče veliko število letalcev izvežbati— ne v šolah in na letališčih, pač pa na fronti, kar je vsekakor velikega pomena in važnosti. Na bojišču so imeli tudi Angleži, Francozi in Ameri-kanci svoje opazovalce, ki so pazljivo zasledovali vse razvoje ter si z.'t(poninili vso, kar bi jim utegnilo pozneje služiti. Zračni napadi na London in Berlin so le nadaljni razvoji ti-t-tih izkustev. Tako se je naprimer Francu le z močno zračno silo posrečilo zavzeti Teruel. Republikanci so se zaibarikadirali v betoniranih zakloniščih na gorskih obronkih, odkoder so jih pregnale bombe iz letal. Artilerija je igrala le podrejeno vlogo. ..Najprej >»o se pojavila nemška zasledovalna letala ter pregnala lojalistične letalce. Nato so završili nemški in laški bombniki svojo nalogo. V Flandriji in Franciji so posnemali Nemci Francov pohod proti morju, ki je bil nekakšen blitzkrieg v majhnem obsegu. Francove čete so napadale na najšibkejših točkah, izpraznile del ozemlja ter ujele cele divizije ropublikanske armade. Zveze so bile tako riabe, da je več ujetih štabnih častnikov začudeno izjavilo, da so domnevali fronto v oddaljenosti najmanj sto milj. Tako no izvojevali stroji siaibo opremljeni Francovi armadi odločilno zmago. Z letali je obvladal Franco zrak, moderni trucki so pa naglo prevažali vojaštvo Ob tisoč milj dolgi in slabo zasedeni fronti. Na španskem so se naučili Nemci, da zamore infante rija z ročnimi granatami in bencinskimi bombami tankom dosti škodovati. Začeli so izdelovati večje tanke, opremljene z močnejšimi klopnimi ploščami, ki so se jih pozneje posluževali v bliskoviti vojni na francoskih tleh. Ang!ešl*a mornarica sicer gospodari morju, nikakor ne pa ne more ubraniti nemškim bombnikom ob francoski o-bali. Če bodo Nemci v teku prihodnjih par mesecev povečali zračne in submarinske napade na trgovske in tovorne ladjo, bo imela Anglija izgube, ki ne bodo nič manjše od izgub v svetovni vejni. Problem je že znatno bolj ret*?n kot pu za časa svetovne vojne, kajti Anglija se ne more več posluževati mornari->ih oi>orišč ob južni irski obali. Nemci to »prav dobro vedo in imajo poleg tega z utr--litvi jo prelivske obali znatno boljše strateške postojanke kot »o j h meli v svetovni vojni. V to svrlio se jim ni treba ,po-&ilUevali niti najmodernejših bombnikov, pač pa zastarelil'. zrakophrvov, leteče komaj z naglico 150 milj na uro, ki lahko podnevi napadajo ter se pred angleškimi zasledovalci skrivajo za oblaki. Ta letala ne napadajo le ladij, pač pa vrše tudi važno poizvedovalno službo za submarine. Problem ibi se za Anglijo še znatno poslabšal, če bi se nemške motorizirane divizije koncentrirale severno od Piri-nejev, vdrle v špansko ter zasedle zapadno obal in Portugalsko do Gibraltarja. Na Španskem bi Nemci sploh ne zade Ji na odpor, kajti voditelji falangistov so Hitlerjevi prijatelji. Falangisti imajo na Španskem več besede, več veljave in več oblasti kot pa konservativci. Vojaški opazovalci so mnenja, da bi se oficijelna Španska pridružila Nemčiji le v slučaju, če bi bila prepričana, da je vojna z Anglijo doboljena in da je treba le še zadnjega odločilnega udarca, pa bo angleški imperij v razvalinah. Hitler se najbrž še ni odločil, če bi se mu iaplačalo brez dovoljenja španske vlade zasesti špansko dbal. Portugalca je devetdeset odstotno za Anglijo. Ker pa nima primerne kqpenske armade in zračne sile, ibi bil njen odpor proti Nemcem sličen samomoru. Bpanska je bila učiteljica sedaj bojujočrh Be držav. Kaj lahko se zgodi, da bo postala tudi njihova žrtev. pot. Mater je vpričo hčerke povozil brzovlak. Stana Asanovičeva, žena ple-tilca košar iz Vranskega Pribo-ja je v dru/abi svoje; hčerke nabirala vejevje in bič je blizu "železniškega mosta. Ko je nabrala'butaro, je hotela Čez most na drugo stran. Bila je preobložena z vejevjem, ko je prihrumeli brzovlak iz Skopija, zgra bil vejevje in potegnil nesrečno mater pod-e. Hčerka se je k sreči rasiia. Pretresljiva žaloigra na vasi. Manda Kalajžič. 60 letna žena iz Umetiča pri Pitrinji, je fcila nekoč zelo premožna. Po smrti svojega moža je delala na posestvu iu vzgajala -svojega »^dine.ira sina. Ta pa je kmalu zašel na ,-laba pota, začel izo-stajat i od doma, ni hotel obiskovati šole in je postajal od dneva do dneva slabši. Ko je bil starejši, je uganjal razne nečedne stvari, ki so hudo ža-lostile dobro in počteno mater. Sin jo postal zapravljive«, pijanec, kvartač. p*o?estvo je začelo propadati. Končno je tako ecIo zadolžil po-estvo, da je stara Manda začela kuhati za druge, da je preživela sebe in sina pijanca. Za materine opomine in prošn jo se ni zmenil. Ce niKi je mati očitala pijančevanje, jo je do krvi pretepel. Mati je še vedno upala, da so >in poboljšal, pa je postajal vedno hujši. To je trajalo do preteklo zime, ko je neke noči sin prišel domov 'pijan in nava- nutku, ko je hotel vzeti življenje svoji materi. . S petjem si hoče zaslužiti ženo. Ljuba Prbočevič, ubog časopisni prodajalec v Oraliovcu. so je zagledal v Fatimo. Njegove najlepše sanje in vroče želje so pa morale ostati neizpolnjene, ktfr je Fatimin oče zahteval za1 svojo hčerko znatno vsoto in žiti kruh kot pastir. Zato ntu ni ,bilo iriogoče obiskovati šole, vendar mu pa njegova neumorna pridnost ni dala počivati in s 40. letom! se je začel pridno učiti 'brati in pisati. Lazič je bil nairtreč nadarjen mladenič in ni hotel v življenju igrati podrejene vloge. Ko jo končno postal lastnik zemljišča, se je popolnoma posvetil proučevanju, kako bi pomnožil pridelek pšeni-eci Lazič je delal po sta- ■ 1 — - ^ — V naiši ljudski govorici se večkrat sliši: — Tako rad jo ima, da bi jo najraje požrl. To pa ni samo prazna beseda, pač se pa včasi res kaj takega zgodi. Tako naprimer berem poročilo iz Slavonskega Broda v Jugoslaviji o Matu Krajinu, ki je bil neznansko zaljubljen v svojo ženo Katarino. Ker mu ni hotela vračati ljubezni, ji je odgriznil nos. ubogi prodajalec časopisov ni- I vrstah, pri čemer je pazil na to. i rem pregovoru: Kakršna setev, takšna žetev in je skušal v prvi , • „ -i i . vrsti .zvišati pridelek (pšenice s kakor ni mogel spraviti skupaj , , . , .. D i • i • t - n. istrokovniaisiko !-etvno. Po ovi-tako ve.ike kupnine. L.miba pa • ,— ■ , , , , se ni hotel odreči Fatimi in ^ |^ svojega žemljica je ctbdelal sklenil, da bo ljubljeno deklelka^0r. ^ drugi pridobil s petjem. Ljuba ima jPOl^Cl pa ^ VSOjal zrnje V namreč lepo, polno doneč glas, in hoče: kot poulični pevec nakopati. Pito izkušnje, ki jih je v svojem, novem poklicu doživel. so utrdile upanje, da bo v doglednemi času vendarle spravil skupaj vsoto, ki jo zahteva Fatimiin oče. Nad sto pesmi mi spevov zna Ljulba. hodi od kavarne do kavarne, od gostilne do gostilno; in prepeva r-voje iposmi. Zaradi lepega glasu ima vedno veliko poslušalcev in po petju zbira svetle di-narčke. Nevoščljivci pravijo, da l>o Fatiimi postala že grda in -tara, preden si bo Lruha prihranH dovolj denarja. Ljuba pa no da nič na take govorice, marveč vztrajno prepeva dalje, potuje od kraja do kraja, v dežju, viharju in snegu, da bj doseirel svojo življensko srečo in si pridobil lepo Fatimo. ustrelil ntiado ločenko Katarino Šuncrjevo. Mlada žena je stanovala v hiši njegove mja-tere. Komaj sta prišla doirnov, je odjeknil strel. Ko je v sobo prihitela študentova mati, je našla aKtarino v mlaki krvi, sin Mirko pa si je ruval lase in slednjič zbožal na ulico. Ko >o Katarino Sunerjevo prepeljali v-bolnišnico, je izdihnila, ne dn bi se bila prej še zavedla. V-bijalČeva mati jo bila od dogodka tako pretresena, da jo glasno vpila, kar je razbesni]o njenega psa, ki je napadel svojo gospodarico in ji s trebuha odtrgal kos kože. Talko -o tudi vdovo prepeljali v bolnišnico. da ni prišlo kakor pri navadni' PoHcija vodi -oroiskavo. da do- žono. ali jo Mirko zsrol.i po no-sreči a'i namenoma ustrelil mlado ž:'no. . Pastirček postal iznajditelj. Ki iw't Panta Lazič, ki ima v bližini Sombora malo posestvo, si je moral v svoji lifladosti s'u- ^laiiiiiitiiiiiiHraiiiiiiiitHiiiir/^iiiiiiiiiiiiiiiiiia^ V "GLASU NARODA" V.». . » I*-* M! Najboljši prijatelj v nesreči vam je: setvi v zem51jo po deset ali še veo zrn ^kupaj. Med vrstama ipn je natrosil gnoj. Deset let se je trudil iznajdljivi kmet -tenti poskusi, o katerih morimo danes smatrati, da so končani. Uspeh je prekosil vsa x^'ičako-vanja. Medtem ko je po starem načinu setve pridelal na kata-tralnem oralu 10 do 12 stotev »pšenice, pridela sedaj, po svojem načinu setve 16 do 17 stotov. Pri tem pa je treba pomisliti, da je pri tem načinu setve prihranil najmanj 60 odstotkov pšenice. S tem) prihrankom se krijejo večji obdelovalni stroški. Lazič jo tudi se>tavil za ta način setve tudi stroj, ki lepo v vrsti polaga zrno v zemiljo, obenem! pa tudi mi mogel izdelovati take stroje. S takim načinom sot ve bi se m/oglo pridelati tudi veliko več koruzo, fižola in rope. Zagonetna žaloigra so je »primerila v Somboru, kjer jo 20 letni dijak Mirko Stosič Ženin je umrl od veselja. V vasi Mršancili pri Čačku se je premožni To je bil seveda samo za-tek. Oblasti so ga prej zaj le, predno je svoj namen iz^ šil do konca. Sploh so pa v starokrajsk časopisih zelo zanimive stva Naprimer o odlikovanjih tist oseb, ki so imele kaj opravi z odkritjem spomenika poko. nemu kralju v Ljubljani. Najvišje odlikovanje je d bil učen profesor, ki je imel i odkritju spomenika slavnost govor. Za njim je bil odlikov; predsednik Združenja rezen nih oficirjev. Tretji srečni odlikovanec bil policijski komisar v Lji bljani. Kot četrtemu je bilo pa p deljeno odlikovanje akader. skemu kiparju Alojziju Dol narju, ki si je kip zamislil i kip napravil. Na koncu poročila je n; slednja zanimiva pripomba: -Vsi odlikovanci so bili opro sceni plačila takse za podelje na odlikovanja. To je pa tisto, česar dosle nisem vedel, da je namreč treba v Jugoslaviji plačati ot odlikovanja davek. Nadvse pa metna odredba, ki prinaša državni blagajni z ozironi na sto tisočera podeljena odlikovanja lepe dohodke. Umetniku Dolinarju je storila vlada sijajno uslugo, zal katero ji bo vse življenje liva-1 ležen, ker mu namreč ne boj treba plačevati davka od me-1 dalje, ki mu je bila podel jenu j za njegov umotvor. kmiečki sin Milo-rad Krivokuča zaročil z Nado Propadovičevo, hčerko prav tako premožnega posestnika iz Lipnice. Ko so prišli nevesta in starši ]>o stari šegi ogledat žen i novo donračijo. so /a ni novi starši poef domač intelisrent — v vsaikem mtcMu so imeli takega — m* i tej na mestni šoli, ki je protestiral in zagrozil, da spravi to v novine. Po smrti Tolstega se je začeto govoriti po mr-tu, da bi n»u bilo treba postaviti r-po-menik. Sa lajev je torej našel izhod. V občinskem svetu se je oglasil k besedi rekoč: "Spomenik je bil preti rag. Glava bi še ne bila tako draga, pač pa podstavek. Predlagan« torej; v Ni in je m Nov-gorodu je ostala po razstavi o-jETonfna steklenica I>urdin>e z opankami. Potomec je pa stal na pravil ves obupan in 'brizsral na nje carsko am/bro iz pariške parfunuerije. Klavir so postavili, tla uiiii-li, sobe prezračili. Potlej so se pa ob temnili večerih pogosto razlagati %kozi široka okna težki akordi glasbe Sebastia-na Bacha in valovili med tibimi brezami dalje preko kopic sve že pokošenega sena. k mračnim gozdovom tam daleč na obzorju. Niso se jili pa dotikali, niso se spajali z ničemer — bili >*o tu tuji. . Na zimo je potomec odpotoval. Bila je vojna, potomec se ni pojavil. Vojna je minila. V zapuščenem domu .Salaje-vih so sneli nružiki zavese, strgali prevleko s pohištva, knjige so si razdeliili in polagonra pOkadili vse liste iz njih. zavijajoč v nje; tobak, ko :so je naslednje zime ob pr\ ili snežnih metežili naenkrat pojavil potomce. meut mesec, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln atro&kov, Vas prosimo, da skuSate naroCul-no pravočasno poravnati. PoAIJlte naroCnlno naravnost nam ali jo pa plačajte naSemu zastopnica v VaAeic kraju ali pa kaieremn Izmed ■astopnikov, kojlh Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu-j i druge naselbine, kjer je kaj aafilh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo aa plačano naročnino. OAL1VOHNIA: San Francisco, Jacob Lauahln COLUkAPO: Pueblo. Peter Cullg. ▲. Sat 114 Waiaenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič liXINOlS: Chicago, J. Bevttfc Cicero, J. rsMss (Chicago, Otoere In Illlaola) Jot let, Jennie Bambtch La ttalle. J. Spellch Maacoctab. Frank Augnatla > -North Cfeicago la Waukegan. Vodoplve* H41TUKD: Kltasailler, Wt MicamN. /1 Detroit, L. MINNMOTA: Chiahohn, J. LnkanJLcb By, loa. J. ..Ottt«^ Looia V« Hlbblng. John Porta Virginia, Frank Hrvatic* MONTANA: Koaodap. M M. Panlaa Washoe. L. OHIO: Bar her t on, Frank freka Cleveland, Anton Bobek. (1m. Kar linger, Jacob Reanik, Jo*- »lapnla Ulrard,' Anton Nagod* Lorain, Louis Baianti John Kumšm Toongatown, Anton KikaU OREGON: Oregon City, J. Koblar I'BNNS YLVANIa : Bessemer, John Jevnlkar Conemangh, J. Breaeree Coverdale In okoUca. Mrs. Irana hladen dom. Iz culice je vzel košček sladkorja in portret Oskarja Wildea — nič drugega ni tbilo v nji. .Sel je skozi sobe in odprl klavir. Hlad mu je dilinil v obraz in po miših je zasiifrdelo. Dotaknil se je tipk, ki so zadonele z raztresenimi, negi a sta? nimfi zvoki. Prišli so mužiki, posedli so, jeli vzdihovati in se de'lali razumne. Potomcu so pravi'Ii kako so se časi izpremeniLi, da ni več tiuko kakor je bilo itd. Pri tem so jim uhajali pogledi po sobi. Otipali so z njimi tudi košček .sladkorja in Wilde-jev portret, opazili so potomcev porumeneli obraz in v zadregi so zopet odšli. Potem soj mhi sporočili, "da dovoljujejo; bivšemiu veleposestniku Salaje-vu stanovati v njegovem lastnem 'bivšem domu in da bodo zaenkrat skilbeli zanj." Z velikim tradom je privlekel poto-nxec klavir v svojo scibo, manjšo, v nadi, da se bo tam ogrel. Pa tudi tam je bilo hladno, tako da se ni segrel niti klavir, niti njegov gospoda r. Peči je kuril s starimi okvirji, ki jih je na?el na podstrešju. Drv ni znal sam sekati. Vžigalic ni imiel in tako je hodil po živ o ire n j v kolibo k bivšemli koči jažu: tleča polena je nosil čez vse dvorišče. O božiču so nružiki zopet prišli. Zopet so stf delali pametne in sporočili so nra, da vzanuejo njegov klavir v- prosvetne namene za nnestni kino, njega kot bivšega Sa lajev a je pa sklenil mestni sovjet oženiti; tu v soseščini živi vdova po vojaku s šestimi otroki, nima .se kam o-braiti, on — Sa lajev— pa itak potrebuje ženske roke, • tako da se bo v.*e najlepše uredilo. 'Potomec ni odgovoril, morda niti razumel ni, za kaj gre. Toda čez dva dni je izginil. Mu-žiki so preiskali vso hišo od strehe do kleti — ni nlogoče drugače kakor da se je potomec obesil. Najbolj jih je pa zanimalo, da je ž njim vred izginil tudi kožuh. Toda obešen-fa nikso našli niti v kožuhu, niti brez kožuha. Za kožuli jim je največ šlo, toda o njem ni ibilo duha ne slu'ha. 'Niti v mestu ni bilo za po-tontoeftn noibenega sledu. Sklenjeno je bilo torej, da je aaj-brže odšel, da so ga med potjo napadli in požrli volkovi. Tiste zinie jih je bilo mnogo an bili so krvoločni — gladni. Hodili so v celib krdelih in bili ko tako predrzni, da so prihajali celo v mestne ulice, kjer so napadali in požrl: p^e. :Mu$iki so pa čakali, da skopni s ni )g, da bi morda vendarle našli kolžulh. Nalšli ga pa niso. in sčasoma so pozaJbili na kožuh in na potomca. Manj ljudi se razmeroma rodi in priseljevanja takorekoč ni več; tema dveima dejstvoma Census Bureau pripisuje okol-š&Lno, da ;se je prebivalstvo v Zdrutženth državah, tekom zadnjih let tako maJlo pomnožilo. Statistični urad pa še zraven naglaša, da, ako se te tendence nadaljujejo, prebivalstvo za kalkih 30 ali 40 let postane sta-cijonarno, to se pravi, ne (bo več naraščalo, oziroma se bo Se zmanjšalo. . ■Prebivalstvo te dežele je dne 1. aprila 1904 znašalo 131,669,-275 duš. kar znači le 8,894,229 vec kot deset let nazaj oziroma narastek od le 7.2 odst. To je najmanjši odstotek narastka, odkar se je začelo šteti prebivalstvo leta 1790. Pa je tudi v 'številkaih najmanjši narastek od desetletja 1860—1870 naprej, ko je prebivalstvo naraslo za 8,375.128 ljudi. (Kar se tiče imlniigracije tekom zadnjih deset let, podatki pokazujejo, da je bilo več izseljevanja kot priseljevanja, "kajti ljudi, ki so zapustili Združene draave za inozermske d-ptžele, je bilo za 46,518 več kot onih, ki .so sem prišli iz 'inozemstva. Nasproti temu po-datfki za desetletje 1920—1930 pokaiziujejo, da 19 odstotkov narastka prebivalstva je bilo pripisati inuigraciji. Spremembe prebivalstva v posameznih državah izkazujejo, ak član ima pravico Ugledne kitajske osefonosti so I naznaniti napade Ijubosumno-Jist dobivale kot posvetila. Iz-!sti svojega zakonskega druga dajatelji so uživali dolga sto-1 vodstvu kluba, in to vodstvo je letja široko neodvisnost. Pi-vo potem dolžno storiti primerne "grajo" so si nakopali tedaj,!korake proti tej "zmoti v zako-ko je okrog leta 1200 tedanji iz- j nu.'' dajatelj propagira i misel, da bi; poslali odpravo učenih Kitajcev v Evropo, da bi tam proučevala življenje in navade ljudi, a če bi se našlo kaj koristnega, naj bi se presadilo na Export, Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Fr. Stotnika r Greenabarg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Venee Palcich Johnstown, J aim Pelaats Krayn, Ant. TauSel] I^flserne. Frank BaUaeh Midway, Jou* 2nat Pittsburgh in okolica, Philip Pregat Bteeltoo, A Hren Turtle Creek, Fr. BcUlryr West Newton, Joeeph Jovan .. WISCONSIN. » , v> Milwaukee. Weal Allfa/Fr. Sheboygan, IZ GRŠKE ZGODOVINE. Y zgodovini novejše dobe ni bila vojna sreča nikoli poseb-kitajska tla: Ker^e mož ni dal/no naklonjena gmkemfu orožju, SIVALKE — izurjene dobe delo pri moških klobukih. Zglasite se pri: ^ KRAFT HAT COMPANY 440 LAFAYETTE ST. NEW YORK, N. Y. m WYOMING: : l', t J t ^BV Bock Springs, Leda Tsschsi Dia^one«ll«, Joa '»' >e prejel. 2ENITNA PONUDB^V Slovenec, samostojen, srednje starosti, ki ima lep dom, trgovino in nekaj denarja, se želi v bližnji bodočnosti oženiti ter bi se rad v to svrho seznanij s Slovenko ali Hrvatico v starosti od 24 do 33 let, tudi če . je vdova brez otrok. Besne po-nudlbe'je poslati na: ŽENItf-KANADCAN, č. of Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York, 5x poučiti, da Kitajska tega ine potrebuje, so mU položili lastno glavo pred noge. !Kar se tiče Evrope, so prvi li^ti, kakor jih razumemo danes, iziliajali v N^mičiji in Švici. V Strassbou rgu je neki Joliann Carolus leta 1609 izdal časnik pod inaslovom, ki bi s-e mii reklo po naše "Poročilo o vseih odličnih in spomina vrednih zgodbah.'' Naslednje leto je v Baslu izšla "Basler Ordi-nari Wochenzeitun.g.'> ki je pa prenehala izhajati že leta 1611 ko so njenega urednika vtaknili v ječo. Ta vzgled pa ni oplašil ljudi, kajti kmalu so začeli podobni listi izhajati vsepovsod. Tiskali so jih večinoma na dvefh straneh, v ok-tavu ali malem kvartu, pozneje so se po tštevilu strani in formatu povečali, njih slog pa je bil ssuhoparen in brezoseben. Kritiziranja in psovanja |e iz tega razloga niso mogli uganjati. Pot od'feh lističev do modernih vestnilkov, ki jim je glavni znak aktualnost in periodičnost, pa je bila zelo počasna. KLUB PiEQTI. LJUBOSUMNOSTI. V Los Angeles, Čal., so ustanovili klub, ki mfu je namen boriti se proti ljubosumnosti v zakonu. Ustanovili so ga zakonci sami. Na klubskih večerih ^predava^ na primer o te-iriaih: "Kako ozdravim ljubo- n a sprotno, že v prvi vojni proti TaAom, katero je začela zaradi rodovitne Tesalije in Krete. je bila Gnšika primorana del Tesalije vrniti Turčiji. Kljub tem neuspehom pa se ,|e gršlko ozemlje nepretrgon*a poveča-valo. Da je bilo tem« tako, gre hvala v prvi vrsti nekdanjim napetostini med Turčijo in Rusijo. V takšnih okoliščinah je Gnška leta 1864 dobila Jonske otoke, Tesalijo in južni del Eipi-ra, leta 1881 pa zapadno in srednjo Makedonijo, ostanelk Epira, Kreto in Egejske otoke. Leta 1912 ji je bila dodeljena vzhodna Makedonija, po svetovni vojni pa je dobila del ma-loazijske obale in zaDadni del Trakije. Vse; te povečave ozemlja, ki si jih je Grčija pridobila brez vojn, in žrtev, pa so Grki ,na koncu drago plačali leta 1922, ko so hoteli prisiliti Turčijo, da jim odstopi maloazijsko o-balo. Girška vojska je takrat 00 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenič Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto lahko pošljete v znamkah po 2 oz. S cente, če prebivate ▼ Združenih državah. Posebna priloga: Trije zemljevidi v barvah: KVROPA i jet A 1914.; EVKOPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA I,. 194« Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. na fronti, dolgi 300 km, doživela hud poraiz in na konc-n se je še .^puntala. S tem sQ Grki izgubili vso svojo po-est v M^ali Aziji in tudi ozenflje v Trakiji vzhodno od Marice. Za Grško je bil ta udarec zelo hud v vojaškem, finančnem in gospodarskem pogledu. Šele I. 19.*>(> se je začel njen položaj popravljati. . fcStrateško-politični položaj Grčije je zelo pomeniJben, postno v sedanjem času. Parna-ško gorovje, Tajget in otoki Kitera Antikitera in Kreta imajo .zelo velik pomen v Sredozemskem morju. Bitke, ki se bodo odigrale na t oh sektorjih, bodo verjetno odloČile izid spopada z italijansko oboroženo silo. VOJNA POROČILA (Nadaljevanje s 1. str.) KONEC KAZENSKE NASELBINE NA HUDIČEVEM OTOKU. (Kakor poročajo iz Stockliol-ma, so kolonialne oblasti razpustile kazensko naselbino na Hudičevem otoku, ker francoska vlada ni pošiljala več plačil kaznilniiškemu vodstvu. Vrata kaznilnice so odprli in vsi težki zločinci ?o na čolnih, ki so jih ,sami stesali, odpluli. med bombniki in bojnimi ladjami se je vnel boj, ki je trajal do mraka. Uničenih je bilo najmanj 7 nemških in italjanskili bombnikov. Kot izgleda, se je sedaj pričela prava vojna za Sredozemsko morje, ki ga Mussolini imenuje "mare nostrum'* (naše morje). In v tem boju .t! stoje nasproti angleške bojne ladje in nemški »trmoglavci, ki so se sedaj prvič pojavili v Sredozemlju. NENAVADEN PISAR. V Tok i ju živi neki Hirchei Horrtmia, ki je na eno samo riževo zrno zapisal« 3021 črk. V nasprotju z drugimi umetniki drobnopisa, Hoirnma ne uporafb-Ija peresa, temveč japonski pisalni čopič. Pri tem pa ne dela s povečevalni m steklom ali mikroskopom, čeprav je njegovo pisavo mogoče brati samo z mikroskopom. V svoji donno vin i >Jlovi kot specialist za rokopisne vizitnice in napisane deske za poslovne ljudi. NEVERlj^O PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je hflo nepričakovano reieoth revmatičnih bqlečin, bolečin v kitah in zgibih a pri prostim drgnjenjem % Pain- Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do tedaj je 2e bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. K opite ■• Patn-Jbcpeller. Zahtevajte Pain-Bzpeller a sidrom na steklenici. •LOVKNIAN Itt KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2.— •^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^^ Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO* 216 West 18th Street, New York, N. Y. "tj LAS NARODA"-New Tori MJ3.U — > [Tuesday, January 14, 1941 7STAN0VL JEN L. ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAB. 34 KI SO SE ZATEKLE V SAMOSTAN. Mrtev je obležal le stari Kronlar; sina so odpeljali v bolnišnico. Na glavi ima vdrtino in zlomil «si je obe roki; menda tudi zanj ni rešitve." . O «ga je posluhr.ila, vrtala in šla hitro gospodoma naproti. 44Oprostite, o katerem Kromarju govorite? l Kaj je zgodilo?" je vprašala in težko sopla. < "O znanem lesn m trgovcu. Mladi Kromiar je čofiral, a i»a železniških tračnicah sta počili naenkrat dve pnevmatiki; ovto se je prevrnil in poveznil čez starega K romarja, ki je 7. glavo zadel ob konfin; mladi je od'letel, a dobil baje tudi smrtne rane." 114Tako imetje a nobenega dediča," jef dejal drugi ga pod. 144Saj sta tu hči in zet. Izvrstno partijo je napravil. Zmerom je pri ne-rtči tudi .sreča." Gospoda sta odhajala, Olga pa je kakor mesečna tavala nazaj na parobek. "Elza Kromarjeva podeduje očetove in bratove milijone, troje žag ter ogromno lesno trgovino. Janko da bi se zdaj ločil? Konec je med nam«. Vedela sem, da je konec." Buljila je preds' in v duši ji je bilo črno, prazno in gnusno kakor na pogorišču . . . Vračala se je že opoldne domov. Piavkar je po vseh ljubljanskih cerkvah zvonilo poldnevu in nato še zaštiringlja-lo mrličem. O'igi «•• je zdelo, da zvone njeni unurli mladosti :n sreči. Še malo, Ln potem pokopljejo njene sanje-in visoke cilje Ijuibezm. A Oif>a se ni razburjala več. V nji se je podrlo v.^e. Samo >še radovedna je bila. kako se bo zdaj vedel Janko in kako ji bo zdaj govoril o bodočnosti njunega razmerja. 'Njen sklep je b;i gotov: ker je zda i izključeno, da bi se Janko ločil od Elzc m vwe! njo, vzame Novaka. Toda v zadoščenje ji bo in oproščeno san»obtožb i-e bo čntila, ko bo Janku resno hudo, ker ji ne more 'biti nvotž-beseda, ko se s krvavečo dušo odtrga od nje in ji priseže, da bo večno ljubil le njo. Olgo, in da se zveze z Elizo v izključno trebno -vrho: dobiti ž njo krvnega dediča skupnega velikega intttka. Samostansko življenje so si izbirate mlade dame iz najvišjih krogov ne samo v srednjem veku. Tudi zdaj doživljamo take primere. Italijanski knez Patemo je živel s .svojo ženo v srečnem zakonu, toda otrok nista imela. Nekega dne sta sklenila odreči se .svetu in izročiti svoje ogronino premoženje cerkvi. Knez je stopil v red bar-nabitov, nekoč oboževana ari-stokratka Angelina Auteri je pa prosila za sprejem v samostan karmeličank v Restozzo. Z njunim denarjem so pozneje zgradili nov samo=tan karmeličank v Rondo della Cagnola pri Mi'lanu, ki ga jo leta 1929 blagoslovil kardinal tSčtouster. Bivša kneginja živi zdaj v ozki samostanski celici. . Po .svoji dobrodelnosti splošno znana grofica Leopoldina stana. Leta 1931 je odpotovalo sedem karmeličank iz samostana v Daslingtoira v Angliji v južno Afriko, da bi ustanovile v Johanne (burgu nov samostan. Dve dami iz visoke družbe, ki sta pred Štirimi leti zapustile svojo južnoafriško domovino, da bi postali redovnici, se vračata sedaj nazaj kot članici reda. . Kaj pa v Ameriki? Leta 1927 je zaprosila sloveča igralka La Vare >za sprejem v red bosih karnleličank. Že dmbrih pet let pred vstopom v samotsan je hodila vsak dan k maši in nikoli ni nastopila na gledališkem odru, ne da bi imeTa opasan 'železni spokorniški pas, ki jo je vedno spominjal na to, da mora delati pokoro iza svoje grehe. Edina hči bogatega a-meriškega tovamaria Oharlesa Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATE8 oziroma CANADIAN POSTAL MONE7 ORDER, ako je vam le priročno Stolbergova je vstopila v red i Schwab a je že pred leti zapus- večno ljubiti; moje >rce je priraslo k tvojemtu do smrti! Dvigni se nad predsodke til i* trov: preziraj sodbo sveta in sprejmi mojo ponudlK), ki s: jo odklonila v TrsUniku! Ti boš moja prava, vroče 'ljubljena žena in jaz te obsujem z vsem, da boš živela knežje." Ona pa mu od:;ovoii: "Nemogoče. Svoje časti ne prodajam in žena na levo roko ne morem biti. Usoda je odločila. Ločiva se! Samo iz nesebične ljubezni s\a dajala drug drugemu; samo v temino hrepeneči nad i. da ,-i morda vendarle še kako postaneva zakonski mož in žena. sva se sklenila drugič. Toda usoda čudeža ne dovoljuje, in očitati si ne si i leva ničesar. Novak še ni moj mož in nol>ene pravice še nima do mene; Elza ti še ni bila žena, torej tudi nji nisem vzela še ničesar, kar bi ona žt- imela. Oevobojam te prostovoljno vseli obetov in priseg ter si .jemljem s a nra svobodo. Častno se razhajava. In to mi je glavno. Zbogom, Janko!" Tako se je naslajala Olga v domišljiji, da mu poreče, saj ;e verjela iznova. da ljubi Stepišmk le njo in da mu je Elza zoprna vsi'jenka, ki jo Janko prezira; zlasti pa je hrepenela, '»čistiti >e pred samo seboj ter uiti očitkom lastne vesti. Že-'vla je, čutiti se oproščeno greha, iz lastne volje pretrgati z Jankom in postati -poslej poštena, in zvesta žena Novakova. Trudila se ie, vmisliti i>e v položaj tolikerih žensk, ki so se 7. zakonom untile preteklosti in so zdaj čiste, vzorne soproge, ali v položaj vdov. ki po vseh doživetjih in celo porodih s prvim možem začenjajo nov, srečen zakon. . Ko se je torej vrnila domov in ji mati pripovedovala, ka-voč razvrščene praske darove, kako žalostno in ntfutčno je bilo *anjo, da je ni bilo donta ob Novakovem posetu, je 0'.ga hladno zaigrala konisedijo. La^gala je, da ni prejela pisma, da ji je nepopisno žal, ker se ni .«tesla z Novakom ter da je prav otroško vesela dokazov njegove 1 ju beam. Še nocoj ali vsaj jutri dopoldne mu piše; zdaj naj se poroka izvrši, kadar on hooe; umirila in izpočila se je, in tudi naroč-ila so gotova. Zadržka ni torej nobenega več. Radujoee se dete, ki je prenašalo veliko škatlo novih igrač, jih je razpostavljalo in razkazovalo, in Olgnno igrano zadovoljstvo nad Novakovo okusno radedarnostjo sta potlačila materino potrtost. In ko ji je Olga še povedala o nesreči Kro-marjev, se je gospa Tratarjeva popolnima zamotila. Toda -spomnila se je tudi Stepištfika in si mtislila — v svoji nežno- eutnosti bi tega nikoli ne izrekla-- I *4Lopovi imajo zmerom največ sreče! Smrt tastova in svakova nlu je vrgla še novih milijonov v naročje. — Nedoumljiva je božja pravičnost!" Tako sta sedli gospa Tratarjeva in O ga zamišljeni k