78. številka. Ljubljana, sredo 7. aprila. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Ifthaj* vaak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prvjenmn z* avstro-ogerBke dežole za celo leto Iti gl., za pol leta 8 gl. »a cotrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. :i0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šol h in 1» dijake ve^ja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. BO kr., po pošti prejemu za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od ćetiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Vrane Kolmanovej hiši št. V gledališka atolba". Opravništvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Btvari, jo v „Naroduej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Meščanje! Naši kandidat je za volitve v mestni zbor so: za I. razred, ki voli 8. aprila: Ur. Karel Aftiačič, odvetnik in hišni posestnik. I IVI i ha Pa kič, trgovec in hišni posestnik. Karel Tavčar, hišni posestnik. I ■>!-. FrailC Papež, odvetnik. Narodni meščanski volilni odbor. Kakšni pa so? —ik— Oglejmo si denes kandidate v I. volilnem redu in pomislimo nekoliko, kakšne ljudi nam v mestni zbor ponujajo na jednej strani ustavoverni liberulci in nemškutarski vskoki, a na drugej strani naši možjd. Glasoviti vskok vseh vskokov trdi v svojem licemerskem volilnem oklici, da možje, ki hote biti voljeni v mestni zbor, morajo ogi bati vseh polihtiških stvarij ter jedino brigati se „f(ir communale Angelegenheiten." No, poglejmo, ali so možje, katere nam priporoča zloglasna trojica Dežman-Kaltenegger-Schrev res taki svetniki, da bodo pozabivši vso svojo dosedanjo politiško minolost skrbeli samo za dušno in gmotno blagost našega stolnega mesta, ter ne temveč najprej delali na to, da se slovenstvo, naša kranjska dežela in slavna nje stolica še nadale grdi in sramoti pred vsem olikanim svetom. Prvi kandidat Dežmanov je g. Aleksander Dreo, (po rodu slovensk Štajerec), imovit žitni trgovec, kateremu jedna poplav po srbskem ltanatu ali jednonočna slana po velikih rava-jiih ogerskih prinese po 10.000 do l.r>.000 gl. dobička. To je uže nekaj! Mož je sicer dobra a mehka duša brez prave politične zagrizenosti, tako, da je prve čase ustavnega življenja stal na našej strani. A ravno to dobro stran njegovega značaja porabilo so lačne, a fanatične ničle renegatske in iz Nemškega v Ljubljano pritepene šalobarde, ki tukaj v našem mestu reprezentujejo „deutsehe Intelligenz", da so lahkovernega, mehkega Aleksandra popolnoma zvabile na svojo stran, češ, zdaj imamo vse skupaj, česar potrebujemo — „In-teligenz und Kapital!" Tako je razumeti, zakaj se je g. Dreo, ki bi bil poleg svoje visoke moške postave tudi t socijalnom življenji rad kaj posebnega, visocega dosegel, dal pregovoriti Dežmanu in Keesbacherju, da se je izpremenil v smešnega Dre ho h rja, vzdignil svoje podplate v skok, ter tekel k ministru (iiskri sramotit Ljubljano, sramotit kranjsko deželo, sramotit svoj narod slovenski, ter zahtevat od Giskre, da naj s škorpijoni biča uporne Slovence, ter oglasi po Kranjskem ob-ležni stan. A kdor hudiču pokaže mazinec, tega zgrabi za vso roko in tako se je tudi z g. Dreom godilo. Od leta do leta je globlje gazil v nemdkutarstvo in renegatstvo tako, da se dandenes o njem lehko poje prosto s Ilaj-nejem: Und nennt man dic s <• h 1 i m m 11 o n Namen, Bo wird der seinigo imeli genannt! A kaj je dosegel g. Dreo s svojo nem-škutarijoV To, da ga dandenes lačna in k nam pritepena nemška „inteligencija" z „geld-protz-oma pita! Zlorabi ga in molze, a čisla ga ne! Mi pa tacega moža ne moremo, ne smemo voliti, ki je svojo rodno deželo, svoj rojstni kraj tako grdo in z blatom ometal kakor g. Dreo v zloglasnej deputaciji D rehohr-Turni tseh ek-De rbin , osobito ker je tudi pozneje ves čas kazal, da nem skuta rij a mu je prva, a „conunnnale Angelegenbeiten" stoprav — deveta briga! Drugi kandidat faliranega ljubljanskega nemškutarstva jo g. Peter Lassnik ali, kakor ga narod bolje pozna, „llacov Peter" iz poštene spodnje »Šiške. Ako smemo „Novicam" verjeti, mož se izvrstno razume na jezerske ovce, na belanske bike, na murieodol-ske krave, na sufolške merjasce ter druge raz-nolične goveje, prašičje in konjske pa.sme; toda c. kr. poljedelske družbe računi pričajo, da nič manjša nij njegova spretnost, kedar se tiče domoljubne dolžnosti, debele, prav debele, popotne dijete spravljati v svoj žeji. Da ta agilni Oženil se je iz — osvete! i. (Dalje.) V sijajno razsvetljenej dvorani seje gnetla vesela množica. Mladezen je navdajala vidna radost in sreča; gospe so hvalile in — grajale, kar nij prijalo njih očem; starejši kavalirji so dvorili mladim gospom in gospodičinam, a kne-ginja je še vedno sprejemala prija/njivo novih gostov. Pogled jej je bil nemiren, ona sama je bila nekoliko vzbunjena. Često se je ozirala na uro — a le-ta je šla neprestano svojim potem, kakor da ne zna ali da nehče znati, kaj trpi, česa želi gospodinja. In zopet se od-pro vrata. V dvorano stopi visok, črno oblečen gospod ter gre naravnost poklonit se kne-ginji. Njemu je vedenje mirno in hladno — ona se je čudno izpreinenila. ZarudeTo je nje mvno lice in pod tenko svilo so jej burno kipele prsi. Poljubivši lepo ročico kneginji in naklo-nivši se jej, pravi prišlec: „Oprostite, gospa kneginja, da sem prišel nekoliko poznejše nego li sem imel priti!" Kneginja, prikrivajoča svoj notranji nemir, reče, da nij niti opazila, da se je gost za-kesnil. „To me veseli," odvrne poslednji hladno in gre mej družbo. Nov gost pride: mlad ulansk častnik, z lepim in veselim obrazom Prijateljski poda roko kneginji in vpraša: „Sestričina, ali je prišel grof r"" „ Ali misliš I van a V" „ltes!k' „ Pri šel je malo pred toboj; najdeš ga tamkaj mej gosti, ('emu si vprašal po njem V" „Povsodi sem ga uže iskal, rekli so mi, da ga ves dan nij bilo doma, da je uže zjutraj odšel nekako nemiren. — Tekar v mraku da se je vrnil, preoblekel, in, niti besedice eilmivši, odšel." In zopet polije rudečica kneginji lica. Še nekoliko se je pogovarjala se svojim bratrancem Karlom, kar zasvira godba in hitra mladezen se brzo vzporedi, da se nau/ije vseh slastij v plesu. Kneginja se ozre po dvorani ter ugleda grofa, za katerim so jej vedno uhajale oči. Naslonjen je bil na zid in roke navskriž držeč je stal, kakor da mu vsa zabava nij po godu. Bilje to krasen mož, imejofi jedva kacih 29 ali 30 let. Črni kodrasti lasje so mu frleli na belo visoko Čelo, oko, ozbiljno in temno kakor noč, je mirno gledalo veseljakov, lepa črna brada je vrlo pristojala bledemu njega licu. Vedno resen in vedno miren mož si je bil pridobil uže mnogo nežnih in krasnih, blagih in strastnih srdec. In še zdaj je marsikatero žensko oko sočutno pogledavalo zamišljenca — toda on je slonel ob zidu, miren, rekli bi: brezčuten, ne meneč se za nič, kar se godi vkrog njega. Ljudje so trdili, da grof nij vedno bil Dunajska borza 3. aprila. (Izvirno tel.-grafi en o poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 73 gld. Enotni dri. dolg v srebra ...71 „ Z its renta......... 8** „ 1**0 dri. posojilo...... 130 B Akcije narodne banke .... SSB „ Kreditne akcije....... i!87 „ L >ndon . ....... 118 , Siebro .......... — a Napol.......... 9 „ ( kr. cekini . , ft pr>.»vne marke M 20 75 ca 2."> 85 47', 45 ki Zaradi preselitve prodajem od denes počenši do dne 1. mitja i*»*»o zalogo izvrstnega vina, katerega imam 400 veder Vino prodajem po naj-nlžjcj toni, in sicer najmanje po jedno vedro vkupe. Daniel Fredovič, (129—5) krčmar, na Poljanskem trgu št. 5, v Ljubljani. Prostovoljna dražba! Dne H. aprila I. 1. dopoludne se bodeta od 9. do 12. ure v M, IO na Cojzovej cesti pro- stovoljno prodaja a (135—2) JMk dva konja, Tt^c katera sta za uprego in za tek sposobna. Za gotove no co ptik se hode oh jedinm tudi oddajala konjska oprava, gospodarsk voz s pripravo, voziček, in vca iz Amsterdama, v jednej glavnej skupščini ukazala, da se vse blago /a majhen del prodajalskih troškov podari, ker ju nemoguće tolike zaloge blaga v tako kratkem čaBU v Parizu razprodati; zato je bilo vse blago v jeduakih delih razposlano na Avstrijsko, Nemško in Ang eško. Omenjamo Še enkrat: T7"se "bla-go ćLoToi se zastonj samo ca majhen o odškodovanje prodajalskih troškov. Vodstvo prosi, naj čestito čitajoče občinstvo to vrlo ugodno prodajalsko naznanilo popolnoma uporabi in naj se samo z jedno naročbo ca poskus preveri, kako reetno, solidno in neverjetno po ceni je to blago, katero se je dobilo iz vseh krajev sveta. V dokaz, da je vse strogo solidno, naj sinil naznanilo, da vaciueino brc« ugovora nazaj vsak komad, ki komu nij po vaet'1, ter dw ga zaniminio e drugim. To se Javno obtožujemo. Zaloga celega Mag a za Ivsliut-Ofjtrsl.o. ro 0 žepnih ur na valjar od najfinejoga francoske.a double-zlata, na minuto regulirane, preje gld. 14, /.d.i) samo gld. 5 95. Vrlo eleganten komad. Da dobro gredo, jamči su f> let 2325 ur na sidro s 15 rabinov, izvrstno na Bekuuuo r*| aairaiio pnj glu. 21, zdaj sani gld l.fo Od najfinejšega srebrnega niklja, gravirane, 5 letno jamstvo. .'JU 0 remontoir nr od pravega double zlata, navijajo se na Rožici bro/. ključa, prignano naj boljša in najcenejša ura sveta, prejt-gld 2< zdaj s. m o gld. 10.50. 1400 pravih remontoir nr od pravega 131ot. puncii'duega srebra, navijajo Bo na kozici br. v teuo: prej gld. 55. zdaj samo gld 15 50. 4200 francoskih nr za buđenje, jako pripravne .udi Kot ure /.a p.suo mizo, vse t ropoiuljo, prej g gan.n.i vrhiict siiKiija, na Urugej plašč, ne prodre ga ni mrtiz m mokrota, prej gld. lo zdaj saino gid. 8.30. Najpiaktičuejse m nuj cenejš i ob>ačiio. 1800 dežnih plaičev za gospe od pravega angleškega zajamčenega nupreiuočljivegi. cbevioi-sukna, najnovejšo francoske noš vsake velikosti, prejo gld. 3u, zdaj samo g it, ^.fiO. 3C60 kostumov za gospe od pravega ang e šk g.» ue^ieiuucljivug.«, sukna iz klobue. • viue, s krasno gospodsko suknjič », ii.iJK.i-ristniše, uujlepš.i, najcenejše in uajpotia b-nišo žouoko oblačilo. Noša najnovejša; prej gld. Bo, zdaj ».mu gld. 9.-'>0 400 oblačil od klobučevine za gospe, nt prourojih m mucu m mru-., om guUUio uzaij-šana, tako gorku, da n.j tu ba druge zim ske ob.t-ke; prej gld. 2.i, zdaj samo gld. N. verjetno v ceno. 6500 tnoatov namiznega orodja od brita-nija srebra. Najboljše angiesko in teško b*-gc. J' Uiui i/.iii- ck sveta, ki osiauu trnu po 30 letnem rabljenji bel, kakor pravo 131otno srebro, prej tucat gld. I i, zdaj 12 komauov skupaj samo gid. 3.2 . Vse od druzih tvrdk naznanjeno blago je ponarejeno. 15 000 tnoatov namiznih žlic od britanija- srebra, i.aitežj b že, ona iejo vedno bele. T. u 2 e m. ne more razločiti od pravo srebrnih od 131otnega srebra. Prej gld. 8. zda i vsi'li 12 komadov samo gid. 2.50, in 12 žlic za kavo, prej gld. 4, ,daj gld. 1.2«». Pnp toča so oos bno. 20CC zajemalk za juho od britanija-srebra, n. J b Ijne m ijmju žje deio, oatatieju zini oui belo, prej gld. 5, zdaj samo gld. 1. Zajemalke za smetano prej gld. 3, zdaj samo 5:l TloVČ. 5010 parov svečnikov za sobo od britanija Bi'i bn.ega oks.da, ost.nej • pod jamstvom zmirom beli, elegantno gotiške oblike, prej gld. 5, zdaj jeden par sanio g.d. 1.1">. Strašno v iti1i). 6000 škatljio za sladkor s posrebrenim krovom io podaiavkouj, od britanija-srebra komad simo g d. 1. o. J570 sukenj za gospe od klobučevine, krasne, z barveiuui d.ojmm piiasejem, vii< praktična obleka m n procenljiva, prej gld. .,50 sdsj sfra > l'.8u. 4780 zimskih ženskih rut iz čiste ovčje volne, v iiSjiio« jsili ui. jamuiti bojih, rdeče, sivo. uiodio, rjavo, vijolično itd. jeduobarveno. komad gld. 1.25 3o0u srajo za gospode od najboljšega platne- iitg» š.rung., ladka ali fac oi-prsa, prej gld 4 Bo, zdaj 8amogld 1.50. l^rsa ao gladka č loistr k . 5-5'• srajo za gospe z bogatim, krasnim švaj-i!ai»Miu vt.i.anm podstavkom, prej gld. tt, zdaj samo gld. 1.5 >. Obdarovano zaradi iz-vrst. e kva.it t: liUtO nočnih korsetov za gospč, s krasnim čudo. n.ui \e/.jmijt-ui po varj Uollloi, prej gld. 7, Kdaj samo g d. 1.60, od teškega bar-li.-nta tudi k a um gid. 1.50. Kr.ison komad za vsako go«oo. 34 0 ženskih hlač, s plisejem in vezjanjem, ali od 1iu....I m, tr*na ali t< škega barbanta, prej giU. ..50, zdaj samo gld. 1.50. Tudi va gotipodf. <.<>■•" tuo. fran. batistnih žepnih rut z barvitem. i..bov kojih barva bo v pranji ne r/gubi. vse obrob jeno, tucat samo gld. i. 6000 tnoatov svilenih žepnih rut, od najtežje iy n-k. uviif, vsak tvomad dr ge barvo, prej gitl. 1 j, zdaj tucat samo gld. 3 95. ltabi se jih Iclik - I udi kot rute za okolo vmtu. 6000 pravih angleikih potnih plodov iz L i d ona, najio/, *; m n,t|t> >rjie do.o, res neobhodno potrebno za tušu, družino in potovanje in oblačilo, komad samo gld. 5, proj iiet rat več. 5450 namiznih garnitur, šesto ječa jedna iz 12 damaai. sorvijeiov in lednega velikega miznega pregrinjala, vs« s cvetlicami pr«-preiedO, prej gld. 7, zdaj vse skupaj samo gld. 2.Hft, res potrebno vsakej hiši. .MfiO tnoatov amerikanskih svilenih no-govio, prijoiua nosa tudi m j zimskimi nog.iv ,c imi, sesajo pot, prej g d. 8, zdaj vseh 12 parov skup j samo gid. 2 90, neobhodno za vsiici'ira potrebno. 1400 tnoatov amerikanskih svilenih no-govio, uajzd Ste jI« iio.ia. ker hI..tli nogo in voesa na prijeti-n način pot, prej 12 parov gld. 12, zdaj 3 pari samo gld. 1.30. Tega Še nij bil ■ -J38J kožnhastih pletenih Jopio za gospode in gus|>6, jeuniti »reuutvu *vpef prelilajenje; kdor ljubi svoje zdravje, naj si vsak naroči to čudovito Brajco. Jeden komad gld. 1.25. SUO0 pip od naj lino je uiijeine morske pene, s kiaaiiim okovom od pravega kitajskega aretira, komad samo g d. 1.85, prepotrebno za vsakega, kdor kadi. Prokupci 10°/0 P<>-pustka -i i-o briljantnih prstanov. Ponar jeno mamljivo delo, u. verjetno krasnega ognja, v double-zlaui, prej gld 10, zdaj samo gld. 2, vse v finom batžu astem HtUl-Ji. 20. 0 parov briljantnih uhanov. Ponar. v prnvcuj 1 .'i mi 1,1'iu sr.-iini L uviiiia kame-noma katerih ne more nobeden dragotinar sveta od pravih razločiti, prej gld. Xt\ zdaj jodon par v finem buržunastem etui-ji samo gtd. 2.50 1600 briljantnih medaljonov, ponarejeno od doiin e-zlaia, p Sejam z najlepšimi ponaru-jotuini briljauti, od pravega zlata se ne more razločiti, prej gl 9, zdaj samo gl. 2.'0. Kra-i. ti omad. 1200 briljantnih naročnikov, tako kakor pravi, noOeduii dragotinar sveta jih ne moro od pravih razi. čdi, posejani s pona-rejenimivbriijanti, prej gld. lb, zdaj samo gld. 3. (Judo bijouterijako. 175< briljantnih broiev, ponar. v najfinejšem sreOrnem pouar, obrobku, y, več nego 20 ponar. kameoov, prej gld. 12, zdaj samo gld. 2. 0. (118—2) Naslov: II a u p t - S p ecl i 11 on i n i v r ii ji i i 011 a I c ■• W a aren. M lutliettthutntsti a»se 9, 4/i'tjeniiht'i- dem erzitisthiitiichvn M'alais, il H š » . Izdal olj iti urednik Mak^o Ariuić. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". in delavni moiicelj tudi v politiki nij zadnji nevednik, pokazal je bistro pred par leti, ko se je kot „urgermaniscber Schiitz" (iz nase Spodnje Šiške, nota bene!) udeležil velikonemške strelske demonstracije v Stutgartu, osobito zategadelj, da mu v nekej jako sitnej pravili zoper „Tagblatt■ nij bilo treba pričati. In daje g. I^assnik tudi izvrsten strokovnjak v stavbnih stvareh, to nam jo spričal zadnjič, ko je pripovedoval na rotovži, da je on takrat, ko so kolizej zidali, iz Šiške v Ljubljano v Solo hodil ter vsak dan štirikrat videl, da ga zidajo iz prave, a ne surove opeke in cestnega blata. Toda kdor ve, kako se šišenski paglovci iz šole gred«'1 kepajo, s kamenjem lučajo in po prahu valjajo, ta bode pač dvomil o bistrem stavbnem strokovnjaštvu desetletnega Lissnika, posebno ker nam stari ljudje pripovedujejo, da je bil RaCOV P eterček prav tak študent, kakor vsa druga midepolna šišenska šolska mladina, tako da je moral prav zgodaj šolo na kol obesiti ter iti v štacuno, kjer je „meril platno, trak na tatle", rožiče jedel in fige prodajal. In kako izvrstno bi znal g. Lastnik skrbeti za ,,communale Angclegenheiten", temu živ dokaz je po vsej širokej in prostranej Ljubljani slavnoznani ,,Lassnikov kevder" v Balsovej hiši, prva beznica ljubljanska, pravi škandalni brlog vseh rudečenosnih in krvavookih žganjepivcev in Šelkovih potepuhov ljubljanskih, in to v sredini mesta! Kdor je kedaj kakšen soboten večer ali kakšen nedelj sk in prazničen dan slišal črez Ljubljanico razlognjoče se divje rjovenje te izborne pijan-Čevske druhali, ta mora pač v dno svoje duše preverjen biti, da boljšega mestnega očeta, ki bi vestneje skrbel za občno blagost naše Ljubljane, za živ krst ne moremo dobiti, kakor je g. Las sni k. Zato sem prepričan, da bodo naši možje kar vsi od prvega do zadnjega — unisono njega volili, uže zarad tega ker je Las-nikova „šnopsarija" res pravo lepotičje ljubljanske komune! V pravej zadregi sem pri tretjem liberalno nemškutarskem kandidatu dr. Adolfu Schafferju, v zadregi zategadelj, ker mož nij resen. Njemu nij za stvari, njemu je jav nost le zabava, — a vprašal bi ga: čemu V Kaj ti je 11 ukuha? A Demostenove zgovornosti, Voltairjevega sarkazma in Lessingovega peresa želel bi si človek, da bi dostojno opisal četrtega ,,čr-iicga"' Itaiiflitlaf a, slovenskega renegata in vseslovanskcga vskoka Karla D e Ž m a n a, bivšega slovenskega agitatorja, pesnika in pisatelja, a sedaj najhujšega sramotitelja kranjske dežele in slovenskega naroda! Kar je mogel ta črni kovarnik po ljubljanskih, tržaških, graških in dunajskih nemških novinah, po mestnem, deželnem in državnem zboru, po različnih ustavovernih zbirališčih in konventi-keljnih na kranjsko deželo in na slovenski narod nasuti in nabruhati surovosti, ne sramnosti in podlosti, storil je v obilej, v pre obilej meri! Šel nas je v državni zbor s pre-tepalsko surovino pitat, šel nas je v Celje z berači sramotit, šel nas je na Dunaj, v Trst in Gradec po novinah za nevedno „farško druhal" razglašat! In še dan denes, dasi star, siv in nezmožen vzpenjati se do okroženih govorov in dovršenih spisov laje in kolje okrog sebe v svojem divjem izdajalskem fanatizmu, da se mora vsak pošten človek z gnjusom in srdom obračati od intriganta, ki je zmožen toliko surovine nametati na svojo domovino slovensko. Da tega vskoka nihče naših 1 judij ne bo volil, tega smo preverjeni; a tudi od naših nasprotnikov, kolikor je poštenih mej njimi, tudi od teh pričakujemo, da se bodo z zaničevanjem obrnili od tega črnega kovarnika pomneč pregovor: „den verrath liebt man, aber den verriither verachtet man" — ter ne dali svojih glasov taremu človeku, katerega je bela Ljubljana uže o državnozborskih volitvah tako sramotilno izbacnila iz svoje srede. Ne volite Dežmnna, vsaj Dež mana n e ! Berite vendar že in še, da je enkrat pisal „proklete grablje", a potem vendar iz slovenskega taborja v nemški uskočil! Politični razgled. IVotrtsiaJe V Ljubljani 6. aprila. Cesarjevii"u Hiitfoifia se v Pragi od vseh str«nij izkazuje ljubezen in naklonjenost prebivalstva; dno 4. t. m. je bil zvečer v deželnem češkem gledališči, kjer ga je občinstvo sprejelo z navdušenimi slava-klici. Iiri.avui zbor se je denes sešel in menda pričel budgetno debato. Avtonomisti bodo baje pustili v glavnej debati govoriti samo nekaterim poslancem; prava govorniška bitka se prične še le v specijalnoj debati, pi šejo novine. Vdanih itrk■•**•«». Telegrami iz C«»tiii|e poročajo, da se Albanci hujskajo, naj prično vojno zoper Črnogorce in vsi, ki se hočejo udeležiti te vojne naj pridejo do srede meseca aprila v guzinj-ski okraj. Oni, ki bodo prišli brez orožja, do bili ga bodo. RolitarsUl ministerski predsednik je dal svojo ostavko, katero je knez tudi sprejel. .mfifflcAkl liberalci so pri volitvah pridobili še 50 novih sedežev. Do zdaj (5. apr.) je bilo mej 412 voljenimi 271 liberalcev in 141 konservativcev. Zavoljo tega se poroča iz Londona, da bode zdanja vlada Se preje dala svojo ostavko, predno da se snide novi parlament. Vprašanje je, kdo bode vstopil v novo vlado, in to vprašanje razmotravajo zdaj skoraj vsi angleški in tuji časopisi. Angleški liberalci bodo imeli najbrž v parlamentu tako nenadno večino, da bodo celo od Ircev neodvisni. Vpliv angleških volitev se uže kaže. Na Ruskem je občno veselje; a na Nemškem Bismark vidi svoje politične Črteže za bodočnost prečrtane. Uže baje poskuša, kako bi nemško prijateljstvo z Rusijo ponovil, če se bo dalo. Iz ffloiiakovean se poroča, da je javna oblast, 5. aprila rnzpustila shod nemške ljudstvene stranke (volkspart.ei\ ker so bili tudi socijalisti — navzočni. Torej svoboda na Nemškem je uže tako velika, da shod ne sme zborovati, če je kak socijalist le polej?. Ta teden bode sklican zopet iiein«kl rajhstag; na vrsto posvetovanj pride drugo branje o vojaškemu zakonu. Mej Rusijo in k.*tajsko se je baje vnel boj. in kitajski poslanih je odpotoval domov. Kitajci so baje prekoračili rusko mejo v Amuru. Ta vest prihaja iz Berlina in Londona. Iz ruskih virov še nij pojasnila. ■ SI. Iz Trata 5. aprila, flzv dopi?»] Slovensko politično društvo „Edinost" in društvo „Čitalnica" sta v gledišči „Fenico" v soboto večer priredili velik slovensk koncert, ki je izpal sijajno. Udeležilo se je razen tržaških Slovencev obilo narodnjakov iz vseh krajev izven Trsta, ki je spet pokazal, kako slovenstvo v Trstu napreduje in se oživlja. Gledišče jo bilo natlačeno. Občinstvo iz raznih stanov seje gnetlo uže poldrugo uro pred začetkom v gledišče, da dobi prostor. Točno ob določenej uri se dvigne zastor, izvrstna godba Ilesovega polka iz Gorice je z veliko pohvalo zaigrala. r Hercegovsko" pel je močan zbor dobro. V tretjej točki nastopil je g. Fr. Grbic, občinstvo ga je s ploskanjem pozdravilo. Tel je izborno in občudovali smo njegov glas. Ko je končal, zagrmelo je po gledišči in večkrat se je moral prikazati občinstvu, četrta točka, katero je. izvršil čve-terospev pomnožen, bila je na svojem mestu, ali pri obsirnosti gledišča nij naredila tistega vtisa, kakor bi ga bila v malem salonu, kajti poslopje gledišča nij za čveterospeve; tudi tako mrzel, nego, da je bil pred dvema letoma, ali morebiti celo pred dobrim letom dnij, duša vsakej zabavi in vsakemu veselju, da je znal dvoriti gospom in gospodičinam in da je mnoge premogel; a ta njega izprememba, da je v zvezi z ženitbo umršega kneza M a 1 i n s k e g a, v čegar palači je nocojšnja zabava. On da je ljubil kneginjo, a ona je rajša segla po knežjej kroni, ter zaradi hrepenenja po bogastvu odpovedala se grofovej ljubezni. Grofovo oko sreča pogled mlade kneginje. R;i z ume ga in nehote1 gre k njej ter je prosi za ples. S tresočo roko jo prime okolo pasa in na krilih šumeče godbe sta se zasukala po prostranej dvorani. Vse se je njima čudom čudilo: kneginja je plesala krasno, a on je bil iz vrste najboljših ple*ačev. In nehote je mar-sikedo vzdihnil: prelepa soproga bi si bila! Srce je silno utripalo kneginji, a grofa je obli vala rudečica, ko je svojo zalo plesalko vedno čvrstejše pritiskal nase. Duša se mu je povsem utopila v žarnih očeh kneginje. „Irena!" vzdihne, in na hip se pretrese, pogleda po dvorani in oko se mu ustavi pri sliki pokojnega kneza. Toda skoraj se zopet probudi iz svojega zamišljenja, kakor da ga je kedo polil z vodo. Prestanši plesati odvede kneginjo do sedeža in, poklonivši se jej, molčeč izgine jej izpred očij. „Irena!" zakliče znan glas. Kneginja pogleda vkrog sebe in vidi pred soboj svojega bratranca, ulanskega častnika. „Kaj je, Karel?" „Pomisli si, kaj sem zdaj čul!" „Kaj neki?" „Grof Ivan je zaročen!" „Ivan" — šepne kneginja in obledi. „Rc.s! Ali kaj ti je V" skrbno vpraša se-stričine, prijemSi jo za roko. „Nič, nič!" ga tolaži kneginja, katera se je tresla po vsem životu. Izmuzni vsa svojo loko iz njegove, potegne ovoj preko lica 1Karel je bil ves osupnen in je premišljal, zakaj se je I r e n a tako naglo vsa izpremenila Kneginja je bila strastna ženska, katerej je po žilah tekla vroča italijska kri. Omamili so jo novci, da je svojo ljubezen prodala starcu, prezrla siromašnega plemiča. Britko se je kosala, mnogo potov proklinjala blišč kateri jo je obdajal; želela je, da bi bila siromašna plemkinja, kakor nekoč, da bi jej bilo moči zopet izbirati, toda — bilo je prepozno!" Karel migne služabniku, naj prinese kneginji čašo limonade. Ona jo popije na hip, a potem reče bratrancu: „Pojdiva Šetat, Karel!" Ponudivši jej roko, gresta po dvorani. Kneginja je bila vsa nemirna in vendar je imela razveseljevati svojih gostov. Tako sem ter tija hodeča opazita grofa, kateri se je pogovarjal z mladim svojim prijateljem, baronom Ljudevitom O rio v i će m, lepim, izobraženim človekom, imejočim 27 do 28 let. Ko ju je opazil Karel, krene naravnost proti njima, pod pazuho vodeč svojo krasno sestričino. (Da\je prih.) prava pesen nij bila izbrana. Druga pesen bi bila gotovo bolj posrečila se slovečemu staremu kvartetu, obstoječemu iz Hajdrihovih učencev. Občinstvo jim je vendar izkazalo pohvalo. Potem je bila igra „Visoki ('.", katera seje dobro vršila; vendar ta igra nij prav za naše občinstvo prikladna. Igralci pa so vendar spretno svoje role končali. O. Koricki imel je teško rolo, igral je izvrstno, govor mu je bil gladek in dovolj glasan; reči se mora, da je dobra dramatična moč, in naj bode Se mnogokrat počastil naše občinstvo na glediščnem odru v Trstu Uže znane gospodične P. in Jj Jlakljeve igrali sta prav dobro. Občinstvo jima je sledilo pazljivo in zaslužena hvala nij izostala. G. K Klavžar, kateri je kot gost iz Gorice radovoljno prevzel rolo „Vojnika", je dal 8Č svojim spretnim vedenjem na odru igri pravi okus. Njegov visoki C. je vzbudil obih) smeha in občinstvo je teško pričakovalo vsak njegov nastop v prizorih in priznavalo, da je talentiran in darovit komikar, knkor jih je malo. G. Č. ignd je ljubimca in je dobro igral. V 7. točki nastopila je ljubeznjiva mlada gospica Grbčeva; pela je komad iz opere „llu-genoti", uže nje vnajnost je občinstvo očarala. Tudi laške narodnosti poslušalci so posebno zadovoljni bili s čistim glasom krasne gospice. Ponosni smemo biti Slovenci na vrlo pevkinjo, ki je v Trstu pokazala, da nij naš narod siro mak v umetni ji, kakorsnega rad slika iz sovraštva nasprotnik naš. Odbor koncerta poklonil je simpatičnej domorodkinji krasen šopek s svilnatimi trakovi. Gledišče se je po zvršenem programu začelo prazniti, vsnk si je želel poiskati prostora v restavraciji, godba zasede določeni prostor, gnjeCa je bila velika in gostilničar, akoravno ima ogromno priprave nij imel dovolj kupic in posode, da bi bil mogel točno vse postreči. Vojaška godba in ves pevski zbor vršila sta Be v najkrasnejših slovanskih melodijah do zore. Vse je bilo v najlepšem redu in v naj-boljšej volji. Čisti dohodek je vspe-en pri vsem tem, da je neverjetnno veliko troškov kajti v Trstu se mora vse drago plačati. Slovenci pa smemo ponosni liti, da v Trstu napredujemo in kažemo svetu, da tudi mi pravico imamo razvijati svoj element na našoj zemlji kar smo dosedaj zaradi nepriličnih okolščin in narod« nega spanja zanemarjali in opuščali. Tujec nam je povsod dosedaj gospodaril, za naše lastne krvave žulje vršila so se na korist nasprotnikov in nam v kvar, vsake vrste podjetja; slovenski mi domačini pa smo pohlevno kot ovčice sledili in prosili reči, katere so naše po vsej pravici. Slovan na obal i h Adrije mora biti stražar domovine, zatorej stopajmo čvrsto mej svet in v javnosti; kažimo kdo smo in kaj smo, da zađobomo spoštovanje pri naših nasprotnikih ter da imponiramo celo sovragom. Domače stvari. — (Izid ljubljanske volitve v drugem razredu.) Včeraj je bila volitev v II. razredu. Nijsmo zmagali. Naši narodni kandidatje so dobili: Grasselli 242 glasov, dr. M o še 248, Fr. II a vn i kar 228 in dr. Stare 2'27 glasov. Nemški kandidatje pa SO dobili: Zhuber 280, Kaltenegger 287, Bttrger 281 in Laschan 28!» glasov. Torej razloček mej najvišjo našo in najnižjo protivniško številko je 88 glasov. Lani je bilo pri občinskih volitvah v tem razredu razločka 138 glasov, torej smo letos napredovali ali pridobili za 100 (reci sto) glasov! Uže nekaj za jedno leto! Drugo leto ne bode trebalo tako velicega napredka, da bomo zmagali. Kar je neodvisnih volilcev v tem razredu: hišnih posestnikov, trgovcev i. t. d., glasovala je ogromna večina z nami, namreč 140; za nemškutarje je glasovalo mej temi neodvisnimi le 38 volilcev. Pač pa so e. kr. uradniki in penzijonisti in mestni učitelji Se slepo ubogali komandi Kalteneggeijevej, Pirkerjevej in druge birokracije. 2.">0 tujih uradnikov in penzijoni-stov je prišlo volit nemškutarje. /aslu^o za to ima mnogo tudi g. Kallina, ki nam je pred odhodom dal še v „popravek" kos svoje nove ,,objektiviteteu okusiti. Pa več o tej zanimivej volitvi drugič. — (Volilcem 1. razreda.) Jutri volijo volilei prvega razreda. Ko bi vsi volit, prišli, zmagamo gotovo V tem razredu. Naj volilei mej Bdboj ngitirajo in delajo. V 111. in v II. razredu so letošnje volitve pokazale, da ima narodna stranka zdatno število več volilcev kot lani. V prvem nij treba toliko razločka kakor v drugem do zmage, Torej! — („Dobri gospodarji".) Znano je po vsej Ljubljani, da ima kazina, glavno taborišče naše ustavoverne in renegatske gospode celih 55.000 ffćiđ. intabuliranega dolga ter da je morala zadnji dve leti narediti 501)0 gold. dolga, daje mogla zastale obresti plačati. In vendar so v kazini gospodarji vsi ljubljanski nemški gospodje dozdanje mestne večine in vsi nemškutarski kandidatje od Dežmana-Laschana počenši doli do Zhubra in Leskovica. Ali nij to jasno govoreč dokaz, kako izvrstno zna gospodariti naša nem-kutarska gospođa? AH tako gospodarstvo nij najtehtnejši protest zope;- to, da bi ljubljanski meščani 3e nadalje izročali premoženje občim ko takim možem, ki znajo tako izvrstno dolgove delati in imovino razsipati ? — (Naš k a n d i d a t g. K a r e 1 T a v č. ar) Dežmanu in njegovim vskokovskim in nemšku-tarskim tovarišem tudi nij po godu. Nedavno se je v „Laib. Tagblattu" nanj spravil, ter je obiraje ga trdil, da g. K. Tavčar nij zmožen za m e s t n e g a odbornika. Zakaj neki ne ? G. Dežman piše, da zato ne, ker z lesom trži, in mestne mostove popravlja, ter mesto z lesom zalaga. Kaj ne, to so tehtni uzroki? A pri vsem svojem obiranji Dežman glavnega uzroka nij povedal, zakaj g. Tavčar ne sme biti voljen v mestni zbor, namreč zato ne, ker nij nemšk u-tar. Se ve. ko bi bil gosp. Tavčar vskok Dežmnnove sorte, potom bi mu noč in dan v „Tagblattu" in po ulicah slavo pel, pa ko bi g. Tavčar mestno občino tudi zalagal z lesom in železom, s kamenjem in petrolejem. — G. Tavčar res uže celih 18 let pri mestnej občini prevzemlje vs;' tesarska dela ter jo z lesom zalaga. Toda zaka j V Zato ker tesarska del a n a j -bolj v ceno opravlja in tudi les občini najceneje prodaja. Saj se vsa tesarska dela oddajejo po ofertih ing. Tavčar ima vsako leto mnogo konkurentov, mej temi tudi obilo neinškuturjcv. Vendar mestni odbor le njemu vedno dela oddaje, ker n a j-cenejšo ponudbo naredi. Ko bi tega no bilo, gotovo bi bil uže zdavnaj kakšen nemškutarski lesni trgovec g. Tavčarja izpod rinil. Zakaj bi tedaj tacega mo'a. ki najceneje dela, ne smeli voliti v mestni zbor. — Tudi to je pomisliti, da mej sto in sto delavci, katerim g. Tavčar pri svojih obilih podjetjih po vsej kranjskoj deželi zaslužek daje, ima on najete s a m o domače 1 j u d i. Kako pa vi delate, gospoda nemškutarska ? Kako je pri vašej hranilnici, pri vašej stavbenej družbi. Kako je bilo, ko ste zidali realko? Takrat so tujci, dunajski obrtniki, mastne zaslužke v svoj žep vtikali, a naši domačini so morali od daleč gledati in roke križema držati. — (Notarja Krizmana pogreb) bode denes v sredo dne 7. t. m. ob šestih popoludne. — (Deželni predsednik gospod A. W in kler) soje vrnil predvčeranjem zvečer zopet na Dunaj, kjer se je dne G. t. m. pričel državni zbor. — (Slovenska predstava v ljubljanskem gledališči.) V nedeljo zvečer je dalo „dramatično društvo* dobrodelno predstavo v tukajšnjem gledališči na korist ljubljanskim mestnim ubogim. Itrrafa se je vesela igra v treh dejanjih „Striiček". Glavno ulojro je izvrševal g. Kaj zel , ki je znan, da nij Se nikdar kazil izročene sebi naloge. Vzadnjič je res tudi tako dovršeno igral nalogo „strijčkaM da se je videlo, da nij samo u'-il se svoje uloge, nego, da kc je v njo tudi uživel in jo popolnem razumel. Občinstvo — gledališče je bilo po vseh prostorih dosti napolneno — ga je prav živahno pohvalilo. A tudi druere uloge so bile v dobrih rokah; gospodičina M. Ni-grinova je dobro zadela in dostojno izvela nalogo Emilijno, soproge Aleksandrove, katerega je predstavljal g. Gutnik; dasi je stal on prvikrat na odru, vendar se mu to nij poznalo, tako samosvest.no je nastopal in nikakor se nij držal preveč one strešice na sredi odra blizu orkestra. Gospa G u t n i k o v a je uže iz prejšnjih predstav znana odlična igralka, in tudi zdaj je vrlo posnela devojko Pavlino, ki se je v prvič, zaljubila a je tudi uže grozno ljubosumna ; Pavlinin brat Žiga — gospodičina G. Nigrinova — je v ulogi kot deček nekoliko pretirala, vendar sicer hvale vredno igrala. Popolnem v zadovol.jnost pa je svojo ulogo zvr.šil g. C erar, kot Pavlinin ljubimec. Sploh pa je bilo občinstvo z igro popolnem zadovoljno. —a. — (Prvi letošnji „Sokolski" večer) zadnjo soboto je v Čitalnično dvorano privabil obilo gostov, čestileev in prijateljev ljubljanskemu „Sokolu", kar je najholjše spričevalo, kako priljubilo se je to narodno društvo Ljubljančanom. Reditelj večeru je bil „Sokolu* podstarosta g. Nolli, čegar znano ime je tudi precej pripomoglo, da se je čital-niška restavracija napolnila z gosti. Ta večer je bil zanimiv posebno v tem oziru, ker je imel glavne točke izvrševati čitalniški pevski zbor, in iz tega seje sklepalo, da sta si obe društvi poduli bratski roko, katere si — denes smemo to uže izpovedati — dolgo dolgo časa nijstsa hoteli podati. Veselo so pevci vrli zvr-šili svoj nalog in pridobivali si občega priznanja. Starosta g. Ravnihar pa je z dobro osoljenim nagovorom pozdravil goste. V obče se lehko reče, da je „Sokol" srečno in dostojno pričel letos svojo vrsto Sokolskih" večerov, o čemer gre dosti pohvale reditelju večera g. N o 11 i j u. Majerjeva godba je kakor običajno tudi mnogo pripomogla, da se je občinstvo dobro zabavalo, — gostilnar pa je dobro po-poskrbel, da nij gostom ničesar manjkalo. — (F mrl) je dne 5. aprila v Mavčič ih začasno zaradi bolehnosti upokojeni bivši kaplan v Planini g. Anton Rili ar. Pokojni duhovnik je bil vedno vrl narodnjak. — (Mariborska mestna hranilnica) je razposlala računski sklep za leto 1870. Ta hranilnica ima uže 404.185 gld. ie-zervnega fonda in je imela leta 1879 denarnega prometa za 0,726.303 gold.