The Fruits of Our Slovenian Heritage o Sadovi slovenske dediščine An overview of the history of the Slovenian community in N.S.W and its contribution to the overall Australian community. ACKNOWLEDGEMENTS The contributions and effort of these participants must be acknowledged: Olga Lah Uroš Ergaver Mihela Šušteršič Marta Magajna Tania Smrdel Igor Poch Research, compilation of information and desktop publishing. Desktop publishing and technical assistance. Research Research Research Technical assistance HASA is co-founded by: The Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. (ZRC SAZU) Motive on front cover and throughout book: Sabina Bratina Publisher: Historical Archives for Slovenian Australians (HASA) 313 Merrylands Rd. Merry lands. 2166 Copyright: Historical Archives for Slovenian Australians (NSW) (HASA) ISBN: 0-646-43428-4 Printed and bound by: Finsbury Printing (E.Orel) April, 2004 The Fruits of Our Slovenian Heritage Sadovi slovenske dediščine An overview of the history of the Slovenian community in N.S.W and its contribution to the overall Australian community. Knjigi na pot Slovenska ¡migracija v Avstralijo po Drugi Svetovni Vojni, je pred nekaj leti praznovalo 50 letnico. Če postavimo leto 1949, ko so prvi rojaki prispeli v Avstralijo, potem je letos 55 let od tega dogodka. Od tedaj naprej se kar pogosto vrstijo jubileji : slovenska društva in organizacije kar drug za drugim obhajajo 50-letne jubileje obstoja, ali pa se bližajo temu jubileju. Leta 2001 je v Melburnu izšla knjiga z naslovom "Pax et bonum - Mir in dobro", ki opisuje 50 let delovanja slovenskih frančiškanov in sester v Avstraliji. Knjigo, kije opremljena s številnimi fotografijami, sta pripravila Draga Gelt in Veronika Ferfolja. Lansko leto pa je Olga Lah (roj. Ovijač) prevzela gigantsko delo zbrati arhiv in iz njega opisati delovanje Slovencev v NSW in ACT. Slovenska vlada je projekt velikodušno finančno podprla, Prostori arhiva pa so v podpritličnih prostorih verskega in kulturnega središča v Merrylandsu (Sydney), ki jih je s pomočjo pomočnikov primerno adaptiral Uroš Ergaver. Tam je soba za arhiv s klimatsko napravo za vzdrževanje vedno iste temperature, poleg je delovna soba z računalnikom in kopirnim strojem. Dramska skupina, ki je odstopila sobo za arhiv, pa je v zameno dobila prostor za svoje rekvizite poleg delovne sobe. Pozdravljam idejo, skrb in delo za ohranitev dokumentov o slovenski skupnosti v NSW. Olgi Lah, Urošu Ergaver, Mihelci Šušteršič, Marti Magajna, Tanji Smrdel (ki so pripravili raztavo) in pomočnikom čestitam, jim želim vstrajnosti ter novih moči, ki bodo nadaljevali dobro začeto delo. Pater Valerijan Jenko. OFM. April, 2004 Foreword Hardly a year has passed since the Inaugural Meeting of HASA (Historical Archives of Slovenian Australians - NSW), an extremely important event for the Slovenian Community in the state of New South Wales. At the meeting a very enthusiastic cross-section of Slovenians, young and not so young, participated. They were representatives of clubs, associations, institutions, schools, the religious centre and media in NSW. They came from as far as Wollongong and Newcastle. As well, a representative of the Institute for Slovene Emigration Research in Ljubljana was present. They all shared a common concern, which could be symptomatic of all migrant groups: how to preserve our heritage before it is too late. The task was and still is enormous. But thanks to the enthusiasm and vision of the members, the Management Committee and the President of the newly formed association, much has been achieved in this relatively short time. According to the HASA Constitution (Article 2) the purpose of the Association has expanded from the original aims of "preservation of the Slovenian heritage" to the following: To: ❖ promote the means and opportunities for the education and enlightenment of the wider community in the Slovenian culture and heritage; ❖ study and research the history of Slovenian settlement in New South Wales, Australia; ❖ solicit, collect, preserve and exhibit Slovenian artifacts, books, art, literature, documentation, biographies and all materials concerning the history and culture of Slovenians in NSW; ❖ produce exhibitions, to promote an understanding of Slovenian history, heritage and folklore within the wider community; ❖ establish facilities conducive to furthering the above objectives. How encouraging. This enthusiastic, dedicated and hard working team has fulfilled so much of their set tasks. Not only have they collected, categorized and filed an enormous amount of material, they have set up and fitted out an office and an archive store. They are also preparing an exhibition, "The Fruits of our Slovenian Heritage - Sadovi slovenske dediščine", and are publishing a book by the same title. The book is: "an overview of the history of the Slovenian community in NSW and its contribution to the overall Australian community". One can only admire Olga Lah, the President of HAS A, and the author of this book, for her dedication in writing it and compiling all of this rather sensitive material, and for her bravery in publishing it. One need only browse through the table of contents to realise the enormity of the task. She researches the early years of Slovenian settlement in NSW, the early schools and their profiles, as well as later ones, up to the university level. In her research she covers organisations, associations, institutions, St. Raphael's Slovene Mission and many different groups: drama, charity, folk dancing, choirs, sporting, etc. A large part of the book is devoted to the many publications over the years, as well as the media. It is in the true sense a history of Slovenians in NSW. For Olga the book needed to be factual, the true story about her people - "the pioneers of our Slovenian Community". She acknowledges their contribution not only to the Slovenian Community but also to the Australian way of life. To further quote her: "The Slovenian community was built on the blood, sweat and tears of many, many people and on the backs of many volunteers... In their mission to build a 'home from home'". She also wants the book to be a reminder to us and those that follow, of the pioneering generation of our Slovenian community. Congratulations to the author Olga Lah and her team on the historical occasion of launching this book and the official opening of the HASA premises on the 30th April, 2004. The next day we will also celebrate one of the most important historical events in the history of our nation - Slovenia's accession to the European Union. What a fitting and pleasant coincidence! Sydney, 25,h May, 2004 Alfred Breznik Honorary Consul General of The Republic of Slovenia for N.S. W., Australia Introduction This book covers the history of Slovenians in NSW. My intent was to focus on the history, that, to a large extent, I had lived through and witnessed. However, it became clear that alongside the history of Slovenians in NSW ran a rich and interesting history of Slovenians in Canberra. The temptation was too great to resist and so I have also attempted to include in this book, a selection of the major achievements of the Slovenians in Canberra (ACT). Perhaps someone who is more familiar with the history of Slovenians in Canberra can expand on my humble attempt. Although the first wave of Slovenian migrants began to arrive soon after the Second World War, the Slovenian community in NSW really began to establish itself in the early 1950's. This Slovenian community, although small in comparison to other ethnic communities in Australia, made a significant contribution to the transformation of Australia into a multicultural nation. In many, many ways, the wealth of the Slovenian culture contributed to and enhanced, the character of the 4 Australian way of life'. This book attempts to acknowledge and celebrate this contribution. Those of you who are familiar with the history of the Slovenian community in NSW and the ACT over the last half a century, will understand what I mean when I express that: " The Slovenian community was built on the blood , sweat and tears of many, many people and on the backs of relentless volunteers." The pioneers of our community devoted years of their lives, as volunteers, in their mission to build a 'home away from home' for the Slovenian migrant and to raise the profile of the Slovenian culture within the larger Australian community. This book contains evidence that they succeeded.....and succeeded well! This book will be a constant reminder, to all of us and those that follow, of the relentless work and the endeavours of the pioneers of our Slovenian community. By gathering and compiling information from a variety of sources, I have attempted to provide the reader with evidence of the remarkable nature of the Slovenian community in NSW and the ACT and its outstanding contribution to the 'Australian make-up' over a 50 year period. The reader will find the sources of information are varied. The most valuable, I believe, are the personal accounts of individuals, which in the most cases, are contained in extracts from various Slovenian community newspapers and publications over the years. Extracts are shown in italics, with the source of information appearing under the extract. These extracts create a small window for us to peek through and witness the feelings of the community, the issues that were important at different times, the celebrations and the dreams of a developing community. This book attempts to acknowledge and celebrate the achievements of many Slovenian individuals and groups. The outstanding skills and talents of individuals are reflected clearly in the pages of this book. The leaders, educators, actors, conductors, singers, writers, dancers, sporting and social figures are presented to you, the reader. It is however, almost an impossible task to mention all names in such accounts. I hasten also to sincerely apologise, if I have inadvertently omitted to acknowledge any achievement. This overview is not comprehensive. For example, I have not covered Artists and their works. I anticipate that this will be done in the future in a way that will do their work justice. You may also find it unusual, that the content of this book is written in both English and Slovenian. I do not apologise for this. We must bear in mind that this overview is being written for the next generation to read... For the children and grandchildren of our pioneers. I believe that, with the tying of the extracts in English, someone who does not read Slovenian confidently, will gain enough information to satisfy their curiosity or research. I would like to say that this was the largest jigsaw puzzle I have ever tried to put together. I was told by many, that my endeavour to try to summarise the achievements of the Slovenian community in NSW and the ACT, over the last half a century, was..."Mission Impossible!". As I progressed with the attempt, I began to believe that they were probably right. But it is a first attempt and someone else in the community may be motivated to enhance and expand on my attempt. I hope so. In conclusion, I would like to acknowledge the work of my colleagues in H.A.S.A. (Historical Archives for Slovenians in Australia - N.S.W.) This book is a result of a team effort. In addition, I would like to acknowledge the support of: The Slovenian Ministry of Culture; The Slovenian Foreign Affairs Ministry (The Office for Slovenians Abroad) and The Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU). I acknowledge the research and tireless efforts of Michelle Šušteršič, Tania Smrdel and Marta Magajna; the strong support of Father Valerijan Jenko and Father Filip Rupnik; the technological assistance of Uroš Ergaver and Igor Počh; the procedural advice of Florijan Auser; the encouragement and support of Alfred Brežnik and above all, the patience and support of Jože my husband, and my family. Olga Lah President of HASA Table of Contents 1. Early Years of Slovenian Settlement in NSW.............................................10 2. Slovenian Schooling......................................................................................22 (a) Profile of Schools........................................................................................25 • Woollahra.....................................................................................................25 • Leichhardt....................................................................................................25 • Paddington...................................................................................................29 • Cabramatta...................................................................................................32 • Condell Park.................................................................................................36 • Merrylands...................................................................................................37 • Horsley Park - S.D.S...................................................................................48 • Triglav School..............................................................................................52 • Slovenian Correspondence School..............................................................57 • Blacktown....................................................................................................58 • Yugoslav Ethnic School, Newtown..............................................................58 • Planica classes, Wollongong........................................................................59 • Slovenian-Australian Association Canberra................................................59 (b) Slovenian Schools Committee (Slovenski šolski odbor).........................60 (c) Saturday School of Community Languages.............................................70 (d) Studies at Macquarie University..............................................................82 3. Drama (Dramske Skupine)...........................................................................86 4. Publications of Newspapers, Periodicals and Reviews.............................101 5. Literary Works by Slovenians.....................................................................134 • Collected works (Zbrana dela)................................................................... 141 6. Slovenian Media...........................................................................................146 2EA - SBS Radio......................................................................................146 Radio Wollongong - VOX FM................................................................154 Radio Canberra - 2XX............................................................................155 Community TV, Channel 31....................................................................156 • Slovenian Media House...........................................................................157 • Film production........................................................................................158 7. Slovenian Organisations, Associations, Institutions..................................159 1. Social Organisations: • Slovenska zveza......................................................................................... 159 • Slovene Association Sydney (SDS)........................................................... 161 • Tivoli - Newcastle..................................................................................... 170 ■ Triglav - Sydney........................................................................................ 173 • Planica - Wollongong................................................................................ 180 • Slovenian Australian Association, Canberra.............................................. 184 • Karantanija, Queanbeyan........................................................................... 188 • Snežnik - Albury- Wodonga...................................................................... 190 • Slovene National Association Sydney (Narodno društvo Sydney)........... 191 2. St. Raphael Centre, Slovenian Mission....................................................... 193 3. Zveza slovenskih organizacij v N.S.W. (Association of Slovenian Organisations in N.S.W.)................................... 199 4. SALUK (Slovensko Avstralskega Literarno-Umetniškega Krožka)...........200 5. Zveza slovenske akcije (Slovenian Action Alliance)..................................200 6. Slovenian Australian Institute......................................................................201 7. HELP (Charity organisation).......................................................................202 8. Slovenian Support Group............................................................................204 9. Slovene Australian Academic Association (Akademsko društvo)..............205 10. Australian Slovenian Conference (ASK)...................................................206 11. Slovenian National Council, ACT (Slovenski narodni svet, ACT)...........209 12. Slovenian National Council, NSW (Slovenski narodni svet, NSW)..........211 8. Choirs ..........................................................................................................214 Profile of Choirs..............................................................................................219 9. Music Bands..................................................................................................243 10. Folk Dancing...............................................................................................255 11. Sporting and Social Activities....................................................................268 Early Years of Slovenian Settlement The period between the two World Wars registers very few Slovenian migrants and it is generally accepted that there was no organised Slovenian community in existence. It is clear that no real documentation and research exist into the number of migrants for that period. These statistics will remain unknown. The first significant wave of Slovenian migrants arrived in Australia, specifically NSW, during the period 1946 - 1951. Many refer to this wave of migrants as 'political immigrants' due to the reasons for their displacement after World War 2. Some were in conflict with the new regime in Yugoslavia, on ideological grounds. Many were 'Displaced Persons'. The second and by far the greatest wave of migrants from Slovenia arrived between the years of 1951 -1960. This migration was predominantly economically motivated due to the poor economic state of postwar Yugoslavia. Nevertheless, there was still a significant number of migrants in this period who were motivated by their opposition to the existing regime in Yugoslavia. After 1960 however, we see immigration falling off rather sharply, with very few Slovenian migrants registering after 1975. Priseljevanje... Prvi slovenski priseljenci, povečini s Primorske, so prišli v Avstralijo, med prvo in drugo svetovno vojno. Natančnih podatkov o tem ni, vsekakor ni jih bilo veliko in niso imeli nobene organizirane skupnosti... Zaposlitev... Prve generacije priseljencev, ki so prispele na avstralsko celino, so morali že v zbirnih centrih podpisati posebno dvoletno pogodbo. Tako so jih že na začetku pričakala najtežja dela na severu Avstralije; v subtropskem podnebju so sekali sladkorni trs, delali na odprtih rudokopih boksita ali v rudnikih premoga, železove rude, raznih gradbiščih in v železarnih. Kratko in malo morali so prijeti za vskršno delo, žene in matere so bile služkinje in čistilke, ne glede na poklic, ki so ga morda imele, najpogosteje pa so začele delati v različnih tovarnah... Versko življenje... Že leta 1951 sta prispela iz ZDA v Sydney dva patra frančiškana in pričela pionirsko delo med Slovenci. Brez dvoma je slovenski izseljenski duhovnik tisti, ki najprej in najbolj povezuje Slovence, ne le versko, ampak tudi kulturno in družabno. Tako so slovenski duhovniki v Avstraliji z leti ustanovili tri verska središča - v Melbournu, Sydneyu in Adelaidi. Vsa središča nad vse uspešno opravljajo versko in kulturno poslanstvo med Slovenci... Poleg treh verskih središč ima majhno cerkev tudi Slovensko društvo Planica v Wollongongu, kjer mašujejo duhovniki iz Sydneya. The last 3 extracts from: Lojze Košorok. Svobodni razgovori. Dec. 2000 'Slovenians always liked to get together socially. In their new homeland this was more important than ever, because of difficulties with the new language, customs, culture and many other factors. The first congregations of Slovenians in Australia were in the hostels e.g., Bonegilla in Victoria, Greta near Newcastle and St. Marys in Sydney. Here Slovenians met and formed new friendships before being relocated by government authorities to their new locality of employment. Some who found employment in St Marys, for example, ended up settling in St Marys. Slovenians began to congregate together already in these hostels and this socialisation continued after they left the hostels. In 1951, Bishop Rožman, from the U.S.A., sent two Slovenian Priests to Australia to serve the Slovenian community. They were Fathers Beno Korbic and Klavdij Okorn. They were Franciscan priests who began the long tradition of Franciscan service in Australia. The first attempt to organise the Slovenians as a community came with the establishment of the 'Slovenian AllianceSome called it the Alliance of Slovenians (Slovenska zveza). At that time, around 1953, the first Slovenian dances were organised in Darlinghurst. In 1956, the first Slovenian camp (tabor) was organised and the Slovenian Priests conducted church services. Slovenian literature was actively promoted. Slovenian books were purchased in Trieste, Gorizia (Italy) and in Klagenfurt (Austria). The main instigator of these activities was Jože Čuješ and he was joined by others such as Mr. Voršič, Mr. Glogovšek, Mr Forte, Mr. Jež, Dr. Linther, Mr Tory, Mr Breznik, Mr. Stanjko, Mr Šuštar, Mr Černuta and many others. It was the Slovenian priests who greatly facilitated the getting together of the Slovenian community. They linked Slovenians with each other, offered assistance and were generally the shepherds of a rather scattered flock. In these early years they were irreplaceable! We recall the names of some: Fathers Beno Korbič and Klavdij Okorn, Fathers R. Pivko, Bernard Ambrožič, Father Odilo Hanjšek, Dr. I. Mikula and Father Valerij an Jenko. All these Priests were under the auspices of the Franciscan Order of priests, which had its provincial in the USA. Later they came also from Slovenia. Essay on "40 Years of Slovenians in Sydney " L.Kosorok...l997 (Translated by Olga Lah) Prvi naseljenci v Avstraliji so iz Slovenije prišli že po prvi svetovni vojni. Vendar so bili maloštevilni....Slovenci, ki so se po drugi svetovni vojni odločili za Avstralijo, so potovali trideset dni po morju in pristali v Freemantlu, nato so jih prepeljali v zbirno taborišče Bonegilla in od tam v druga manjša taborišča ali hostele, kot na primer Villawood, Cabramatta, Bunnerong, St. Marys, Greta, Fairy Meadows, itd. Stanovanja v the hostelih so bila revna, posebno tista v kovinskih barakah brez stropne izolacije. Podnevi je bilo v njih izredno vroče, ponoči pa zelo hladno. Ljudje so zato komaj čakali, da so dobili službe in si najeli stanovanja. S skromnim življenjem so si kmalu prihranili denar za deposit za hišo, banka pa jim je posodila denar. Kar precej se jih je naselilo v vzhodnih predmestjih Sydneya, kot so Wollahra, Paddington, Surry Hills, Randwick itd. Mnogi so se zaposlili v Avtomobilskih tovarni v Pagewoodu, v tovarni stekla in v pivovarni v Redfernu. Živeli so v starih hišah... V leti po I960 pa so naši rojaki začeli prodajati stare hiše v vzhodnih predmestjih in se seliti v zahodne dele, kjer je bila zemlja poceni... Začel sem razmišljati, da se bi tudi sam preselil bliže našim ljudem. Videl sem potrebo po lastnem verskem in kulturnem središču. Maševanje v Avstralskih cerkvah nikakor ni bila idealna rešitev, ker nismo vedno mogli dobiti pravšnje ure, pogrešali smo okrasitev oltarja, ob božiču slovenske jaslice, na veliko noč pa božji grob in procesijo. Pater Valerij an Jenko. Misli, 1998 r A R A 6 tj V DOM 121 Queen St.,Woollahra,N.S.W. 12.julija 1957 Stanovalcem v Baragovem Domu;- Znano Je,da Bern podpisani sprejel od nadškofi Je v Sydneyu na lop»,da v njenem imenu upravljam Baragov Dum z vsemi pritiklinami, ki spadajo zraven.Za svoja pomočnika sem si zaenkrat izbral svojo ženo,ki Je sprejela oskrbništvo v Domu,in p.Bernarda,ki Je moj namestnik v moji odsotnosti. Stanovalce prosim in Jim naročam, da v vseh zadevah hišnega ' reda in discipline slede odredbam ge.oskrbnice.Posebej naj vzamejo na znanje naslednje točke: 1.Dogovorjene prispevke v "Stanovanjski eklad" oddajajte redno VBako soboto v pisarni in sicer za en teden napre.l.To zahtevajo povsod in tudi pri nas se ne sme več zgoditi,da bi kdo odšel in ostal dolžan,morda za več tednov.Tako ne more obstati nobena ustanova, tudi naša ne.Postenoet Je prvi pogoj za primerno sožitje. 2.Kdor Be bo odločil za odhod v drugo stanovanje,naJ to pove v pißarni vsäj en teden naprej.Istotako bo uprava vsakemu naznanila vsaj en teden naprej, če bo iz enega ali «-drugega vzroka potrebna odpoved sobe ,ne.postelje. 3. Glede hrane naj se vsak, ki želi, privatno domeni z go.Golo-grančevo. 4.Zvečer od desete ure naprej noj bo hiša od spredaj zaklenjena in za to naj vsak osebno ekrbi,ako se vrne domov nekako ob taj uri ali pozneje!Vsak naj ima s seboj ključ.öe ga morda kdo nima,na J se zglasi zanj v pisarni.Kadar se kdo preseli,na J se dostojno poslovi in odda ključ upravniku ali oskrbnici. 5.Ietotsko naj bodo zadnja vrata od znotraj zapahnjena po 10. uri zvečer.Vsak naj gled*a na to,da se elektrika ne trosi brez potrebe, za vsak telefonski.klia,razen če Je uradeb,naj vsak prispeva 3d. V odsotnoeti upravnika ali namestnika ima ključ do piearne oskrbnica 6.0biskav zunanjih ljudi naj nihče ne sprejema v gornjem nadstropju brez privoljenja upravnika ali oskrbnice.Ni težko vprašati in dobiti dovoljenje,če je razlog pameten.Odgovorni činitelji pa morajo veisti,kaj se v hiši godi,drugače lahko pride do anarhije. Ponovno prosim in naročam:Vzemite vse to na znanje,podpišite spodaj na levi in vmitetako podpisan dokument čimprej v piearno. stanovalec. upravnik The early Slovenians in Sydney, had to become familiar with the organisation and rules of "Baragov Dom ' Slovenians at the Villa wood Catholic Church, where Mass was regularly offered on Sundays by Slovenian pries. Father Valerijan Jenko (centre). Circa 1964 From the early 1960's, Slovenians began to dress in national costume and so promote their culture to the Australian community. Here is a group of Slovenians at the 'Corpus Christi' procession in Manly, (circa. 1964). "Ko sem vzel v roke papir, da napišem par misli za 1. letno poročilo »Akcije« , mi je šla misel 16 let nazaj. Znašel sem se v tisti mrzli zimski noči, ko smo se po mesec dni dolgi vožnji znašli v Sydneyskem pristanišču. Bilo nas je več kot tisoč novonaseljencev vseh narodnosti in ver, med njimi tudi precejšnja skupina Slovencev. Nekako boječe in z nezaupanjem smo gledali ob pristanišču čakajoče Avstralce, zavite v tanke plašče in stoječe na dežju. Niso nas prišli pozdravljati, niso nam prirejali sprejema. Njihovi pogledi so bili mrzli (takrat je bilo v Avstraliji brezdelje). V rokah so držali v časopisni papir zavit krompir (chips) in ga s slastjo nosili s prsti v usta. Kam smo prišli? Ali smo res pomaknili življenje za sto let nazaj? Vsi smo molčali, vsi razmišljali o svoji žalostni usodi. Če bi takrat znali angleško in bi mogli vprašati za vrv, - marsikdo bi v prvem razočaranju obupal in se obesil. A čas celi rane. Minilo je deževje, posijalo je toplo sonce. Razkropili smo se po širni celini in se pričeli vsak po svoje vživljati v novo okolje. Prihajale so nove ladje in prinašale več in več rojakov. Slovenska »družina »je rasla ion se krepila... Imeli smo svojo prvo prireditev v Sydneyu.Casopisa ni bilo, naslovov tudi ne. Od ust do ust je šla beseda in zbralo se nas je, da smo se vsi čudili. Dvor ana je bila polna. Ne nekaterih, več kot sto jih ni moglo v dvorano. Prireditvi so sledile druge. Število obiskovalcev je naraščalo. Tristo, štiristo, petsto, šeststo in več nas je prišlo skupaj. Takrat smo bili Slovenci zavedni, polni ljubezni do domovine in materinske besede. Sčasoma je ta zavednost splahnela;začeli smo se utapljati v brezbrižnosti Avstralskega sonca. Danes, ko nas je desetkrat toliko, kot nas je bilo tiste dni, ko imamo avtomobile in nam jezik tujine ne dela težave pri potovanju, se nas na slovenski prireditvi zbere le sto- in to je mnogokrat že veliko. Prvo leto akcije'. Jože Cuješ July ¡965 "Pred Božičem 1950 mi je pisal pokojni škof dr. Rožman. Sporočil mi je, da bi zelo rad ustregel želji Slovencev v Avstraliji in poslal Slovenskega duhovnika. Obljubil je, da bo storil vse, kar je bo v njegovi moči. Manj kot leto dni po tem pismu sta prišla v Australijo pp.Klavdij Okorn in Beno Korbič. Ob njunem prihodu še nismo imeli lista ali organizacije. Smo pa že od marca 1950 razpošiljali na razne naslove rojakov na pisalni stroj razmnožene dopise in spomenice ob obletnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod, ob dnevu majske deklaracije in podobnih narodnih praznikih. Odziv med rojaki je bil zadovoljiv. Od vseh krajev Australije so prihajala pisma, v katerih so rojaki izražali želje po slovenski besedi in organizaciji. Stotine takih pisem je še ohranjenih. Tako odkrita in prisrčna so, da sijih človek ne upa uničiti. V prvo brstenje slovenskih čustev v Avstraliji sta na vso srečo prišla p. Beno in Klavdij. V par dneh sta imela že polno prijateljev in sodelavcev. Ni bilo treba dosti besed. Edini smo si bili v tem, da moramo čimprej ustanoviti slovenski list ter z njim vsaj delno povezati Slovence na petem kontinentu ". Jože Čuješ. Misli, April 1961 'Slovenija moja dežela in mi smo njeni ljudje'. Geslo kije aktualno v današnjih dneh v Sloveniji, medtem ko je bilo vedno navzoče in spoštovano med izseljenci. Da je to res, so dokazali prvi slovenski priseljenci. Že takoj po prihodu v novo domovino Avstralijo, kijih ni sprejela z odprtim srcem kot mati, ampak bolj kot mačeha, vendar jim je nudila kruh in streho, za kar so ji še danes hvaležni, so začeli organizirati slovenske prireditve. Na teh so se srečevali kot bratje in sestre, kijih je zdrževala skupna usoda. Povpraševali so po novicah o domovini in domačih, o delu in družini. Povezovale so jih korenine, iz katerih so zrasli v mlade fante in brhka dekleta, ki so vsled nezadovoljivega ekonomskega položaja, bili prisiljeni poiskati boljši kos kruha na tujem. Kljub razdaljam, so vedno gradili medseboj trden most. Na eni strani mostu so bili Avstralski priseljenci, ki so se navajali novim življenskim razmeram in jeziku. Na drugi strani mostu je bilo snidenje ganljivo, jezik domač, srca polna domotožja in stiski rok prisrčni. To so bili takrat (nekako pred 40.leti) najsrečnejši trenutki tedna, morda meseca. Mariza Ličan, učiteljica. 'Rastemo iz korenin', 1988 Izgleda, da je hostel še najprimernejši za naše polnočnice. Lansko smo imeli v Villawoodu, letos pa v St. Marys-u. Zbralo se nas je prav lepo število, četudi so slabe zveze, posebno pa še ob praznikih. Najprej smo se zbrali v prijazni dvorani, če jo lahko tako imenujem in se malo porazgovorili (seveda smo ga po domači navadi tudi malo srknili) in zapeli nekaj naših domačih. Ob enajstih smo šli v cerkev, da smo slišali slovenske pete litanije. Plošče nam je preskrbel g. urednik pater Beno, naredili so jih pa v Ameriki. So izredno lepe in se jih lahko naroči... Kar lažje nam je bilo, ko nas je bilo več skupaj. Unknown reader of 'MISLI' from St. Marys. Jan, 1953 Kako peče to domotožje. Vso obilico avstralske mize bi dal za kepo snega, za cinglanje kragulčkov ter za vonj osmojenega smrekovega drevesa. Unknown reader from Parramatta. 'MISLI'. Jan, 1953 Many Slovenian migrants travelled to Australia by ship. They had to endure long periods at sea. (circa I960) ii i» n unuii! COMMONWEALTH of AUSTRALIA Aliens Ac; 1947-1952 CERTIFICATE of REGISTRATION Issued by Department of Immigration m 599185 Migrants were issued with "Certificates of Registration ", which allowed them to remain in Australia. PRILOGA "M I S L I" 25. April 1953 Str. 13. Leto II.St.4 V SLOVO PATROMA KLAVDIJU OKORN-u in BENU KORBIC-u V sredo 6. maja se bosta vrnila v Zdrukene drkave A-merike gospoda patra Klavdij Okoren in Beno Korbič . Dvelotni "kontrakt11 ,ki sta ga prostovoljno prevzela nase sta častno izdrkala in vestno izpolnila. Njim o kratkotrajno delo med nami ne more pokazati takojšnjih sadov, a bodočnost bo potrdila, da sta bila prav ona prva pionirja slovenakega izšel joniStva v Avstraliji."MISLI", ki sta jih pridela izdajati jima bodo trajen spomenik - postavljen na potem kontinentu. Draga patra l Resnično nam je kal, da odhajat a.Tola-ki nas upanje,da se bosta čez leto zopet vrnila in nadaljevala a svojim delom.Dve loti kivljenja med nami Vama ni bilo posejano s cvet jem.Mi Vama nismo mogli v ničemer pomagati, ker smo Se "zelenci" v tej dekelai in ker nič nimamo.Vedno pa smo bili veseli, kadar sta priSla med nas, saj sta vedno kako "razdrla", in nam tako prinesla vsaj malo sonca v nafio vsakdanjo meglo. Ko se bosta vrnila v Zdrukene drkave, ne pozabita na nas.Povejta naSim rojakom onkraj oceana,da jSlovenci nismo najboljši, katoličani 6e manj - vendar tako slabi, kot bi si morda kdo o nas mislil, pa tudi ne i Taka je pač verjetna tudi Vajina slika, ki sta si jo po dveh letih kivljenja med nami ustvarila.Vkljub vso-mu pa lahko pripomnita, da smo si v narodnem oziru malo bolj edini kot oni. Ob slovesu bi Vama vsak izmed nas rad i isnil roko v pozdrav, pa je razdalja med nami kal prevelika in čas preskopo odmerjen.Zato prejmita preko "MISLI" na&o najvdanej&o zahvalo za Vajino delo in pomoč,ki sta nam jo izkazovala.Bokja roka naj Vaju blagoslavlja na poti in ob letu srečno privede nazaj med nas.Pustita slabe misli med nami.Res nam je kal vseh krivic in neprijetnost i,ki smo jih Vama morda pripravili, pa saj vosta, da smo samo ljudje. Obljubljamo Vama, da bomo Vajinemu nasledniku g.patru PIFKU po svoji najboljSi moči pomagali in Vama ohranili "MISLI" take, da jih bosta ob vrnitvi med nas ros vesela. Farewell letter to Father Klavdij Okorn and Father Beno Korbic. MISLI. April, 1953 BOG VAJU ZIVI Hvalekni Slovenci v Avstraliji. Bonegilla v Viktoriji, G ray lands v Zahodni Avstraliji in Bat hurst v N. S. W. so bila prva emigrantska taborišča, ustanovljena leta 1947 in 1948. To so bila le prehodna taborišča, kjer so bili emigranti zaslišani, zdravniško pregledani ter registrirani za delo in socialno pomoč. Vse do decembra 1948je bila Avstralska emigrantska politika zelo enostranska : želela je le nekvalificirane samske moške, ni pa bila pripravljena sprejeti družin in predvsem ne Judov, še manj pa ljudi ne bele rase. To se je hitro spremenilo: do junija, leta 1951 je prispelo v Avstralijo 190 tisoč emigrantov iz Evrope, med njimi ogromno družin z majhnimi otroki. Število taborišč se je povečalo kar na 23. Greta je bila uradno odprta 3. junija 1949, najprej samo kot prehodno taborišče, 18. avgusta pa je postala 'čokoladno mest', naselje predvsem za ženske in otroke. Moški so živeli ločeno od družin v Silver City ali pa tam, kjer so delali. Največ so se zaposlili v težki industriji v Newcastlu in so obiskovali družine le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tisti, ki so bili še bolj oddaljeni, kot na primer delavci pri Snowy Mountains programu, včasih niso videli družin tudi po nekaj tednov ali cello mesecev. Zanimiv je podatek..., da se je v Greti leta 1951 rodilo poprečno 45 otrok na mesec. Maria Grosman. Glas Slovenije. July 1997 Avstralija, moj novi dom znoječi, neštetih zdomcev, srečno zatočišče, ljudi si mojih ubogo, le prgišče, ki stari dom svoj ljubijo še v sreči. Potujilo rojakov se številno, zavrgli dom svoj, brate pozabili, se v tujce domu v tebi prelevili, razkošje tvoje trga src obilno. Jaz vem, da sreče ti nam nisi kriva, v nemiru le potožim ti iskreno, da lica tvoja sreči so varljiva. Po tebi trudno se peham, brez cilja, pogrešam dom svoj dragi med hribovji, kjer mir in sreča raja - brez obilja. Pavle Bogataj Maria and Emil Grosman (centre and right). Bonegilla ¡958. Ettiil Grosman revisits Bonegilla hostel. 2001 Founded 1843 (From left) Mi I en a Brgoc and Maria Grosman visiting former migrant hostel "Greta" in Newcastle. 2001 Slovenians always liked to get together socially. In their new homeland this was more important than ever, because of difficulties with the language, customs and culture of their new homeland, (circa early I960's) The Catholic Church of St. Francis in Paddington, church provided the Slovenians with a room which was used for regular dances. was welcoming to the Slovenian community. The parish was used for schooling, drama, choir practice etc. The hall Slovenian Schooling (Slovenska Šola) In the early years of Slovenian settlement in Sydney - 1947 to 1957, there was very little done in the way of organised promotion of the Slovenian language. Although the new immigrants from Slovenia missed their homeland and all the old traditions, during this early period, setting up Slovenian language classes did not seem a priority. Survival in their newly adopted homeland was their focus. Records show that in 1951, Slovenians in Sydney did try to form a 'drustvo'(organisation) called "SLOVENEC". Its origin coincided with the establishment of the monthly periodical - MISLI. However, what became of it is unclear. Almost a decade passed before the first official Slovenian club was established in 1957 (Slovene Association Sydney). With this organised assembly of Slovenians, began a new focus on the promotion and safeguarding of the Slovenian culture. Parents wanted to pass down to their offspring an appreciation of their heritage - the Slovenian language, culture and traditions. Slovenian classes began for a short time in Woollahra (the home of the Slovene Association Sydney) in 1957, then at Leichhardt in 1958. They ceased prior to 1960. With the arrival of Father Odilo Hajnšek in 1961 however, language classes commenced again at Paddington. With help from several qualified Slovenian teachers, Father Odilo, later with the support of Father Bernard Ambrožič, also established language classes in Condell Park and Cabramatta. The school was named after the Slovenian Bishop Slomšek. So it became known as 'Slomškova Šola'. In effect, 'Slomškova šola' was a cross between religious instruction, a 'kindergarden' and Slovenian language classes. Slovenski jezik je bil tisti, kijih je povezal v posebno narodnostno skupino, na katero so bili ponosni. Ta ponos so želeli predati otroku, kije že ob rojstvu zaslišal slovenski glas. Temu so sledile pesmice, pravljice itd. Želja po učenju materinega jezika se je pri starših večala z odraščanjem otroka. Zato ni čudno da so bile prve organizirane slovenske ustanove prav dopolnilne šole, ki so delovale v okviru Verskih središč že pred 35. leti. Tem so se pridružile šole naših društev in klubov, ki so prav v ta namen zgradili šolske sobe. Mariza Ličan, učiteljica. 'Rastemo iz korenin' 1988 Začetek pouka slovenskega jezika v Sydneyu. Po drugi svetovni vojni se je mnogo slovenskega naroda izselila v tujino. Eni za stalno, drugi pa, dokler ne bo več komunizma. Tudi v NSW je prišlo precej ljudi, največ po različnih državnih hostelih in podrobno. Da bi takrat mislili na šole ni bilo mogoče ker ni bilo toliko šolskih otrok. Največ je bilo mladih fantov in deklet. Prva dva duhovnika, ki sta prišla v Sydney sta bila p. Beno in p. Klavdij. Kako sta se znašla? Najbolj poznan je bil St. Mary's hostel in tu sta tudi našla J. Čuješa. Vsi trije so takoj videli, da vsi Slovenci rabijo povezavo. Zato so ustanovili mesečnik "MISLI". Sedaj je bilo dela veliko lažje. Ljudje so se dobili, eden drugega po Mislih. Za šolo še vedno ni bilo časa, to je bil čas porok. Za p. Benom in Klavdijom je bil p. Pivko. Naslednji je bil p. Bernard. Ta je imel že nekaj skušnje iz Amerike, samo, da ni bilo primernega prostora. Kajti v starih časih tudi cerkvene oblasti ni bilo naklonjena novim priseljencem. Pa so se nekateri priseljenci pritožili pri kardinalu in ta je objavil v "Catholic Weekly", da so dolžne vse župnike in šole pomagati katoliškem priseljencem s primernimi prostori. V začetku je bilo tako tudi v Paddingtonu. Vendar p. Bernard se ni ustrašil. Imel je naslove nekaj družin z otroki in je šel kar do njih in jih tam učil. Največ majhne pesmice, deklamacije in igrice. Otroci so se dobro naučili in tudi nastopili, največ za Miklavž in za Božič. Takrat še ni bilo privatnih avtomobilov, zato se je vozil kar z vlakom in staro pocestno železnico. Tudi nobenega fotografa ni bilo, zato nobenih Počasi smo dobili šolsko sobo v Paddingtonu in tako tudi redni šolski pouk v nedeljo popoldne. To je bilo po maši in po kosilu, da so starši lahko pripeljali v šolo. Ko je prišel p. Odilo, se je odprla tudi šola v Leichhardt. Kmalu za tem je sam J.Čuješ odprl šolo v Cabramatti v župnijski šoli. Da se povrnem še v Paddington. Stari p. Bernard je kmalu odnehal, zato sem to šolo prevzela jaz. Pa tudi v Cabramatti je Čuješ popustil in predal vse meni. Šole v Paddingtonu ni bilo več. Nekaj učencev je hodilo še potem v Cabramatto. Tukaj je šola redno tekla, dokler niso prišle šolske sestre v Merrylands. One so učile, dokler ni prevzela ga. M. Ličan. Kdo uči za njo pa ne vem. Imeli smo tudi šolo v Condell Parku pri privatni družini, ker v Bankstownu nismo dobili prostora. Kako je šola potekala povem samo za tiste razrede, katere sem sama učila. Moji šolarčki v Paddingtonu: slik. Tanja Gržina, Andrej Gržina, John Olip, Sonja Olip, Raj ko Matelič, Leopold Matelič, John Valenčič, Marko Valenčič, Anica Valenčič, Fredi Breznik, Detestina in Robert...(priimekpozabila), Robert Lochner, Alenka Žigon, Evica Žigon. Vsi ti šolarčki niso bili enako stari in eni niso poznali črk. Imeli smo tudi take, katerim smo dali kos črtastega papirja iz zvezka in jih učili abecedo. Najprej najlažje črke, kot so I,U,0,D, in tako dalje do konca. Moram reči da so bili zelo marljivi in navadno popisali kar ostale učence, katere sem dobila po J. Čuješu. To so bili že večji otroci in so zato že znali brati. Marsikdo me vpraša, kakšne knjige smo rabili. Vse kar smo dobili ali iz Trsta ali pa Celovca. Domače iz stare Jugoslavije niso bile primerne, ker je bilo preveč rdečih zvezd in zastav. Memories of Tončka Vodopivec, beloved teacher of the earliest Slovenian classes. Kaj bo z njimi? Kdo izmed staršev v Avstraliji si še ni postavil tega vprašanja? Kaj bo z njimi? Bodo še vedeli, da so potomci Slovencev, bodo ljubili ali vsaj spoštovali domovino, kije staršem tako pri srcu? Kdo more dati odgovor, kdo videti v bodočnost? Eno je gotovo: četudi bi morda otroci izgubili slovenski jezik, v srcu jim lahko vkljub temu ostane spoštovanje do rojstne domovine staršev. Seveda zavisi to največ od nas, staršev - v veliki meri pa tudi od slovenskih organizacij, Katerim naj bi bila slovenska mladina prva in največja skrb!!! "Koledar 1974" issued by Triglav. dobrot največja, jasno ogledalo vsakega ljudstva, mila dojka vsakega nauka in izobraženja narodovega. Dokler materina beseda slovi, se narod časti in oživlja. Kakor hitro materina beseda umira, peša tudi narodova slava in moč. Prijatelji, ne pozabimo, Da smo Slovenci! je od vseh Anton Martin Slomšek Profile of Schools * Woollahra - 1957 This was the humble beginning of the Slovenian language classes. They were informal programs of learning and catered mainly to young children who were the offspring of the first wave of immigrants from Slovenia. The lessons were held at 121 Queen St. Woolahra and were run under the wings of Karitas (an humanitarian organisation of the Catholic church, catering for the needs of the newly arrived migrants). The lessons were taken by Father Bernard Ambrožič, who was later assisted by Virgilij Ferfolja. Slovenska Karitas poroča. Po naklonjenosti Kat. Immigration Offica, smo dobili spet svoj kotiček za sestanke, petje, čitanje, šahovske, igre itd., da se lahko zbiramo. To je v znani hiši na 121 Queen St. Woollahra, ki jo ima zdaj v najemu omenjeni Immigration urad. Naš kotiček je v nekdanji plesni dvoranici, ki ima zdaj vhod naravnost z verande. Obiskovalci bodo našli mnogo slov. knjig, listov in časopisov, kijih lahko pregledujejo in berejo. Misli, January, 1962. * Leichhardt -1958 Another Slovenian language class, established in the Sydney basin, was at Leichhardt. These classes again catered to the very young children. Initially, Father Bernard Ambrožič was assisted by Virgilij Ferfolja and Antonia (Tončka) Vodopivec, who motivated the children with her playing of the piano, drama performances and singing. These classes ceased by the end of the 1950's. Under the support of the newly arrived Father Odilo Hajnšek however, classes recommenced at Leichhardt in 1962. These continued until the mid 1960's with the work of these fine teachers - Anton Omerzel, Virgilij Ferfolja, Marija Kokl and M.Vojsk (relieving). Antonia Vodopivec Antonia (Toncka) Vodopivec with Dorica Kinetic (Dorothy Kobal). at Slovene Association Sydney (SDS), Horsley Park, (circa 1972) Premises of the Slovenian school, Leichhardt. 26--The Fruits of Our Slovenian Heritage ijj ""f^j V -'-J¿neyu.....................dnc 12,12, ,%4 UČITELJI NB. SPRIČEVALA JE IZDAL IN ZALOZIL ODBOR An annual report card, issued to students who attended the Leichhardt Slovenian school. This example was signed by Marija Kokl, teacher. SLOVENSKA \ AVSTRALIJI I Z A SOLS K O LETO 1 964 VODSTVO SLOVENSKE SOLE V LEICHHARDTU POTRJUJE, DA JE STAR(a) SLOVENSC1NA : MARLJIVOST : NAPREDEK : ŠOLSKI OBISK : VEDENJE : Jožica (ime) Konda (priimek) LET, OBISKOVAL(a) SLOVENSKI POUK NA TUKAJŠNJI SOLI. O C E N E odlično prav dobro........ prav dobro..... odlično prav. dobro....................................................................... opomba razrednega učitelja :......lepa s loven ska izgovarjava SLOMŠKOVA ŠOLA ¥ LETNO SPRIČEVALO Marija Kokl. Teacher of classes at Leichhardt. Dve soboti pred veliko nočjo sta bili v naši šoli posvečeni bližajočim se praznikom. Eno soboto smo posvetili butaricam za Cvetno nedeljo. Učitelj Tone je butaro narisal na šolsko tablo in sicer z barvnimi kredami. Za mnogo otroke je bilo to vse novo. Otroci so vsi butare naslikali v svoje šolske zvezke. Zci najlepšo je bila določena nagrada, ki jo je dobil France Mugerle, slovensko knjigo. Risali smo tudi pirhe ali pisanke. P. Odi/o je razlagal pomen butar, pirhov in blagoslova velikonočnega "žegna ". Zanimivost je bila, da smo imeli v Leichhardtu na Cvetno nedeljo blagoslov oljk, palm in butaric. Vsi navzoči smo napravili procesijo,zunaj cerkve. Posebno lepo je bilo videti naše otroke. Največjo butaro je prinesel k blagoslovu Koželjev Andrejček. Kar zdihoval je pod njeno težo, ker je še majhen. Pa ni pustil, da bi mu jo mama pomagala nesli. Dve soboti po veliki noči smo posvetili Materinskemu dnevu. Pri pesmici o naših mamicah so bili otroci tako navdušeni, da smo morali razdeliti kar tri nagrade onim, ki so pesmico najbolje povedali. Nagrajenci so bili: Magda Vidmar, Erik Metlikovec in Milan Gabrielčič. Magda in Milan sta dobila vsak rožni venec, Erik pa lepo slikanico o sv. Dominiku Saviju. Hvala staršem, ko tako lepo in redno pošiljate svoje otroke v šolo! P. Odilo in učitelj Tone Omerzel, Misli, May /962. Pg. 152 & © * Paddington -1961 With the arrival of Father Odilo Hajnšek in 1961, language classes moved to the new location of Paddington, in the hall attached to the Church of St Francis. With two dozen students Father Odilo began classes once more. This time, he was assisted by a qualified teacher, Anton Omerzel. Antonia Vodopivec took over these classes in the second half of the 1960's, after which classes ceased. Slomškova šola... ustanovili smo jo v Sydneyu za Slomškovo stoletnico. Podobno, kot je Slomšek priporočal nedeljsko šolo in z njo prebudil Slovence. Pri nas imamo sicer sobotno šolo, pa v istem duhu: Slovenec sem, Slovenec čem ostati. Slovenka sem, Slovenka čem ostati, rodila me je slovenska mati! ...Ker v Paddingtonu ni primeren kraj za zbiranje otrok - preveč je oddaljen od slovenskih središč - smo odprli šolo na dveh drugih mestih: V Leichhardtu, prav tam kot imamo nedeljsko službo božjo, vsako soboto ob 10.dopoldne. Vodita p. Odilo in učitelj Tone Omerzel. V Cabramattipri novi cerkvi Srca Jezusovega na Park Rd... Vodita p. Bernard in učitelj Jože Čuješ. Upamo, da bo s to uredbo zelo ustreženo staršem in otrokom. Že ko smo poskusili v Paddingtonu, so starši in otroci pokazali, da tako šolo cenijo in ljubijo. Zdaj jim prihaja bliže - ni dvoma da bo na obeh krajih lepo uspevalo. Misli, March, J962. Pg 90 Slomškova šola v Sydneyu... Prav gotovo zasluži tak naslov. Uči vse prav tako, kot je učil Slomšek. In se je že lepo ukoreninila. V soboto 3.febr. se je kar s procesijo preselila iz Caritas dvoranico na Queen St. v šolski poslopje ob cerkvi sv. Frančiška v Paddingtonu. Kar dolg sprevod je bil: otroci in 'učiteljski zbor'. Prišli smo v zaresen šolski razred s klopmi, tablo in kar je še potrebno. Zato smo pa tudi takoj začeli na tablo pisati, kaj mama dela: kuha, pere, pospravlja, šiva, moli. Otroci so si s table vse lepo prepisali. Ko smo zapisali, da mama moli, so nekateri otroci kar rokice sklenili. Lepo priznanje njihovim mamam! Seveda smo tudi peli. Od Izidorja, kije ovčice pasel, in o veseli slovenski deklici. Pri tej pesmi, ko je prišel na vrsto "tra-la-la ", je moral učitelj Tone malo zaplesati. Otroci so mu močno ploskali. Slomškova slovenska šola je vsako soboto ob 10. dopoldne. Pripeljite še več otrok! P Odilo, Misli, February 1962, Pg. 35 SLOMŠKOVA SOBOTNA '"oLA V T.F/ICiliiAH'l'i'-q 5. maja 1964 Dragi starši In šolarji:- Prod nami je proslava Dneva naših mater, ko bo Slovensko društvo lmolo svojo prireditev - to Jo prihodnjo soboto, 9. maja. Vršila se bo v Redfern Town Hall. Ta dvorana Jo na 71-73 Pitt St. (na vogalu Pitt A Well3 Sts), Redfern. Je samo 10 ainut hoda oddaljena od železniško postaje Redfern. Zato to soboto ne bo več pouka v Leichhardtu, pač pa ste naprošer.i, da pridete, kolikor tio pač mogoče, r.a društveno prireditev z otroci. Obenem pa vara sporočano, da bomo za zimsko dobo pouk v Slomškovi šoli v Leichadtu sploh prekinili in sioor do prve sobote v septembru. Ha to določitev imamo voč razlogov, pa naj tu omeninoosamo er.o zadevo. V šoli imamo lepo število zelo majhnih otrok in tega smo zelo voseli. 3oJlno se pa, da zimski čas ni primeren zanje, da bi prihajali v šolo. i.ekako od srede maja tja do septembra lahko pričakujemo dosti mrzle dni. To bi motilo pouk. Pa saj bi gotovo nekateri sami od sebe nehali prihajati. Zato smo so odloČili, da bo v naši šoli pouk po dvakrat na leto r.ekako po tri mesece: Od prve sobote v februarju do Dneva naših mater in od prve sobote v septembru do Miklavževe prireditve v decembru. Pač pa se bomo vsi skupaj potrudili, kajneda, da bo pouk kar mogoče roden in obisk otrok nepretrgan v tistih mesecih, ko bo šola delovala. Na to mislite že sedaj. In še eno: Doma nadaljujte pouki - Starši, to jo ¿lasti od vas odvisno. Govorite z oTroKlcoSa dosledno slovensko. Pomagajte jim, da si osvojijo več in več slovenskih besed. Vzemite si kdaj pa kdaj čas, da otrokom pomagate do lahkega slovenskega čitanja, ?a tudi v pisanju Jih vadite. Tako boste najbolje sodelovali z našo šolo in otroci ne bodo pozabili v treh mesecih, kar so so v prejšnjih treh naučili. Saj si lahko mislite, da v tistih pičlih urah, ki Jih damo otrokom v šoli, ne moremo veliko napraviti, če nimamo opore v domovih, iz katerih otroci prihajajo k pouku. Kaj še omenim, da ta ureditev velja samo za Slomškovo šolo v Leichhardtu. Obe drugi šoli - v Condell Parku in Cabraraatti -začenjata in zaključujeta pouk v skladu z ondolnlmi krajevnimi okoliščinami - cilj je pa vsem skupen. Prav lep pozdrav vnem šolarjem ixi ataršeml P. V nI.; r 1 j an . Scpl. 1911 UVODNIK lAtajuiiK vsakega novega lista, im) ho to dnevnika z veliko naklado, ali p.» lisxü. Ii n.ij i/hj>i wiiih pai IKWT». piinala vnlo vprašanj Ali nimamo le dosti dnevnikov, mesečnikov itd.. ki n uii nudijo vse. kar /anima V' tako rj/li.nc okine" Verjetno K bo milo niikfi) ^liv WIK«», m mal njimi tuli iLtn«n Društva. katerih prva mitel ho piav taka. Vprn&li sc twnhi- /akaj potrebujemo fc cn tlovcn«ki list? Vpra-ianje je na me*!u Odgovor «.» to jo kralek in h»i. up. JI G1.AVSI NAMl:N -DRIVI Mil NOVK "Novice" pi NxJo po^t i«a nudi k ¿lanom diuU»a ¿laike. vesti tu i al prave o problemih. p.i tuj w li n.i-ii.ii.tj»» na nui ohi kio.i\ domovino alt na dogodke kpctfcoli drille. Razumljivo je. d.» neben liU. naj ima celo *lo«ero «tram, ne N» popolnoma mdovoljil >m iitavrc. i-i JeJc livtiC na desetih straneh. Uredništvo Seli ustreči čim veCjcmu (levila ibnov Zato pa K» najbolje, da brjvci sami povejo, kaj jih Rebolj /anima in k.i, n.j bi "NOVIČK" pu naUle. Hrc». sodelovanja in podpore ilunov. njihovih idej. predlogov, «ven in mnenj. NhIo "NOVIČK" piir »i.<-le «nio to. kar te urcdniUvu rdi ta-nimfco in \aJna Urcdniltvo Alto po/iv* v«e člane k ««delovanju, i.'k o da bomo »kupno ustvarili list, ki bo nam vsem v jh»- "Društvene novice" (1971 - 1977) • Glas Slovenije The Voice of Slovenia The first edition was in May, 1993. This newspaper was established by Stanka Gregoric, Alfred Breznik, Dusan Lajovic and Stefan Merzel, as a fortnightly paper, produced in Melbourne and edited by Stanka Gregoric. In 1996, its production relocated to Sydney, when Florjan Auser took over the role as manager. With the technical support of Florjan Auser, the newspaper adopted a new image and appearance. Subscriptions increased and its existence was no longer reliant on benefactor support. The newspaper became a monthly publication in 2000. Stanka Gregoric was the editor of the publication until early in 2002. With her relocation to Slovenia, Florjan Auser became editor and continues to be so. GLAS SLOVENIJE (1993) je avstralski slovenski informativni mesečnik, ki prinaša na novice iz Slovenije, o Slovencih v Avstraliji in po svetu (tudi v angleščini). Naj se vam v prvih trenutkih novega leta začno izpolnjevati skrite želje, naj vas vso leto spremlja smeh in veselje. "Glas Slovenije" provides the Slovenian community with a treasure of data about the community, reflected in transcripts of interviews, photographs and research materials. Na kObenhavnskcm vrhu jc vseh deset pristopnic sprejelo končno ponudbo F.U, ki bo od 1. maja 2004 povezovala 25 članic KObenhavn. Po skoraj petih letih poeajanj in že skoraj dramatičnih zaostritvah zaradi nepopustljiv osti poljskih pogajalcev so v znamenje soglasja s ponudbo Evropske unije sedli k omi/ju z voditelji sedanje petnajste»ice 5e najvišji predstavniki vseh desetih držav, ki bodo s I. majem 2004 postale polnopravne članice l:U -Cipra. ČcSkc. Estonije, Lat vije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije. Tako je namesto nekajletnega odmika včlanitve, kot jc kazalo v najbolj kritičnih trenutkih, ob zaključku kocbenhavnskega zasedanja Evropskega sveta bilo le za poldrugo uro /¿mule. Vodja slovenske delegacije, sedanji predsednik Janez DmovSek, jc po koncu pogajanj pojasnil, da jim jc uspelo zadnji dan s podajanji zagotoviti dodatnih 65 milijonov evrov finančne pomoči oziroma olajlav, tako da bomo v prvih treh letih Članstva iz bruseljske blagajne letno dobili za 80 milijonov evrov več, kot bomo vanjo vplačali. Sicer pa na kObcn-havnskcm vrhu niso bile v srediiču pozornosti nove članice MU. temveč Turčija. V sklepni listini soji namreč obljubili samo to, da se bodo decembra leta 20 »ion by po»I u a ptrioJicmi. Category A. I.F.TO XIX. UBCh'HBBR. I'70 STKVII.KA Ir kllLI This was a well known cover ofMISLI, covering the visit by Pope Paul VI, in December of 1970. Olga Ovijac (now Lah), represented the Slovenian community in Australia and presented the Pope with a chalice. attempt to document the Births, Deaths, Baptisms and Marriages of Slovenian Australians across all states. Perth, Brisbane, Hobart. The Editors were: Father Beno Korbič 25th Jan, 1952 - April, 1953 Father Rudolf Pivko 25th May, 1953 - December, 1960 Father Bernard Ambrožič OMF January, 1961 - February, 1972 Father Basil Valentine OFM, MBE. March, 1972 - July, 1997 Father Metod Ogorevc July, 1997 - Sept. 2001 Father Ciril Božič Sept. 2001 - Up until 1972, Misli was published in Sydney. However, after 1972, its publication was relocated to Melbourne. As well as documenting the religious and cultural events and issues affecting the Slovenians in Australia, 'Misli' provides the Slovenian community, with the only Vol. IV. No. 10. OCTOBER, 1955 14 Organ oj the Slov Community in siiistralia ■ T II » U G II T S " MISLI, G.P.O. Box 553, Sydney, N.S.W. The Fruits of Our Slovenian Heritage 9 Chapter 4: Publications of Newspapers, Periodicals and Reviews by Slovenians- Leto II. štev.11. h S Victoria Street, WAVERLEY - M.S.W. 25 Novembra 53- Va se ne pozabi NAMEN „MISLI a 1. V ljubezni do preteklosti našega naroda in cenitvi pravega slovenstva ohranjati med izseljenci Kristusovo vero in materino besedo — resnično sliko naše rojstne domovine, ki naj dalje živi v vsakem slovenskem srcu. 2. V materinščini pomagati rojakom v tujini, da spoznavajo novo okolje, ki se v njem gibljejo in živijo, jezik običaje, postave in zakone dežele, ki je postala pod pritiskom okoliščin ali po njihovem lastnem nagibu zanje nova domovina. 3. Istotako v materinščini obveščati rojake v tujini o novicah in zanimivostih sirom po slovenskih naselbinah in od drugod, da se tako pospešuje medsebojno spoznavanje in tesnejša povezava skupnosti. (Izvleček iz izjave p. Rudolfa pred letom dni.) S v vsako slovensko hišo «SLI — v roke vsakega Slovenca Misli o 'Misli' Po dolgem času, iskanju in tavanju, se je končno tudi nam v Avstraliji posrečilo izdati slovenski list. Naše večletne sanje so uresničene; prva številka slovenskega časopisa v Avstraliji je pred nami. Slovenci po drugih kontinentih, zlasti v USA in Argentini, se morejo postavljati z bogato literaturo in dobro razvitim časnikarstvom. Mi tu v dalnji Avstraliji žal nimamo ničesar. Zdaj smo pričeli tudi mi z delom in upamo, da bomo uspeli, če se bo vsa peščica po širni Avstraliji raztresenih Slovencev zavedala svoje narodno dolžnosti in prispeala svoj delež k skupnim naporom. Mnogi bodo že ob prvi številki ugibali, kdo in kaj smo, za koga bomo lomili svoja kopja in kaj bi morda hoteli postati po volji naroda. Vsem tem bi radi v zadostitev njihove radovednosti povedali tole: V Avstraliji nas je le peščica Slovencev, prinešenih v to deželo iz vseh predelov Slovenije, članov vseh mogočih bivših političnih, verskih in strokovnih organizacij, prepuščenih samim sebi, ali, da se izrazimo, kot so se že nekateri o nas - številčno in kvalitetno nepomemben factor. In tak nepomemben factor za druge, bi radi ostali tudi v bodoče. Želimo da bi bilo MISLI res naš list, namenjen in pisan predvsem Slovencem v Avstraliji. Da bi nam v preprosti besedi naših očetov in mater tolmačile za nas važne svetovne dogotke z oziroma na naše kulturno, versko in socialno življenje, Ne bi želeli dvoriti temu ali onemu. Naš program je dokaj enostaven.Napisan je bil s krvjo naših pradedov in očetov. I kaj smo, nam je povedala naša mati, ko nam je pela "SLOVENECSEM..." Cenimo prizadevanje vseh, ki se bore za boljšo bodočnost našega naroda, četudi se morda z njimi ne strinjamo v vsem. Ne odklanjamo nikogar, razen komunistov, ker smo prepričani, da je njihova ideja uničujoča ne samo za nas osebno in naš narod, temveč za vsako, človeka dostojno življenje. Veseli nas, da so že v prvi številki lista prispevki vseh stanov našega naroda : duhovnika, intelektualca, delavca in kmeta. Stremeli bomo za tem, da nas bo enako sodelovanje vezalo tudi v bodoče. Prepričani smo, da nam bodo vsi naši naseljenci v Avstraliji rade volje pomagali. Začeli smo, a sedaj je na nas vseh, kar nas je in kjerkoli smo, da list ohranjamo in razvijamo... p. Beno Korbič. MISLI. Številka 1. ...Neko nedeljo popoldne smo se zbrali v kuhinji Jerebove hiše na Waterloo St. Rozelle. Sedeli smo v kuhinji in razmišljali: oba patra, Lojze Glogovšek (danes ima družino v St. Marysu), Franc Polak (ima družino v Doonside), kista sta z delom in denarjem omogočila nakup prvega pisalnega stroja že pred ustanovitvijo The younger members of the Slovenian community had a page allocated to them in MISLI, in which they could write and communicate their ideas etc. PISARNO 121 Queen St. Woollahra9 To je v hisi, ki naj postane SLOVENSKI DOM. Je deset minut hoda od najinega bivališča na 66 Gordon St., Paddington. Mimo hise vozi Ocean St. tram in od Central Railway postaje avtobusa Dover Heights in S. Head Cemetery, st. 333 in 360. V mesecu maju bo odprta samo naslednje dni in ure: Ob četrtkih ves dan, od 9 dop. do 8 zvečer. Ob torkih, sobotah in nedeljah samo pop. od 2-8. Telefona zaenkrat se ne bo. V zadevah MISLI, Slovenskega Doma,) za nabavo knjig in podobno se boste lahko obračali tja. Na svidenje! ODPRLI BOMO V SYDNEYU ZA POSKUSNJO SLOVENSKO BLIZU POST OFF1CE-A dne 3. maja 1956 Slov. duhovnika. lista, in pisec the vrstic. Sedeli smo in mislili o imenu lista. Vsi mogoči predlogi so padali, z nobenim nismo bili prav zadovoljni. Naenkrat se sredi razmišljanja oglasi p. Klavdij: "Kajpa 'MISLI'? Ali bi ne bilo dobro? " Jože Čuješ. Pred desetimi Leti. Misli. April, 1961. Misli so glasilo naše izseljenške krvi v Avstraliji že dolgo tri leta in kot njihov urednik sem vedno vztrajal na etičnem, vsestransko združajočem in mirnem stališču. In pri tem ostanem. Moja topla želja je združitev in povezava, resnično zbližanje naših ljudi v močno skupnost, da ne potonemo in da se znajdemo v novem okolju. Upam, da sem v tem članku vsakemu Slovencu razjasnil poslanstvo 'MISLI' ter želim in pričakujem tudi od Vas sodelovanje, da istega podpremo in dvignemo na višino, ki bo dostojna našega imena. Pater Rudolf. Misli. October, 1954. Tukaj na zapadu še kar nekam živimo, čeprav nam manjka osebe, ki bi nam tu in tam pomagala. Poročeni rojaki žive največ od vere v lepšo bodočnost, zato si tudi pridno postavljajo svoje domove. Seveda to ne gre kar čez noč, a s trdno voljo se le doseže. Nam samcem vsega tega manjka. Živimo brez pravega cilja, kar nekam tja v en dan MISLI so nam postale tako drage, da bi jih ne mogli pogrešiti več. Vsi jih z veseljem čitamo in prav težko pričakujemo novih številk. Unknown reader of MISLI from Perth. 25 th January, 1953. Tiste dni pred vsakim 25. v mesecu se ni dobro srečati z urednikom. Še vprašam ga ne, kako se ima, že začne: Snovi še nimam, ali si že kaj napisal? Saj bi se mu rad umaknil, pa te že kako stakne. Pred njim na mizi leže kupi kuvert: piše in piše naslove, kar vse mora biti pripravljeno ko pride do tiskanja. 0,joj, ...in potem še leta po mestu od enega konca do drugega, da je vse pravočasno urejen Doma ni prostora. Treba je iti k prijatelju, ki stanuje 30 milj stran in ima dovolj prostora in kar je še najbolj važno: stroj ima in pa matrice tipka ...Po opravljenem delu se vsi odahnemo in se kar malo hudobno nasmihamo, ko mislimo, kako se bo poštar drugi dan potil, ko bo vse to nesel pa pošto. Tam že vedo za prihod lista in ga pošljejo za to priliko kar z avtomobilom (verjetno mu plačajo tudi nadure, a tega nam on ne pove) - da jih lažje odpelje na 'štemplanje'. Zadnjič se nam je nekdo ponudil, da bo držal jezik, ko bomo lepili znamke. Jezik ima sicer res soliden, a ga je vseeno škoda, zato smo ponudbo odbili in se zato še naprej potimo ob tiskanju MISLI. Pater Klavdij Okorn. MISLI. 25th December, 1952. Dne 5. decembra 1951 nam je avstralska vlada na ponovno prošnjo dovolila tiskati slovenski list 'MISLI'. Ta naslov smo izbrali, da bi odgovarjal vsem potrebam in zahtevam, kijih imajo naši ljudje, ali z drugimi besedami, da bo lahko list služil potrebam Slovencev v Avstraliji. List je namenjen članom društva "Slovenec ", kije bilo v ta namen ustanovljeno. Odbor je začasen in sestavljen iz ljudji, ki so bili dosegljivi in pripravljeni žrtvovati svoje moči za skupnost. Takoj ko bo prilika, bo sklican občni zbor društva, na katerem bo izvoljen nov odbor. Član društva lahko postane vsak Slovenec, ki ima stalno ali začasno pravico bivanja v Avstraliji in ga sprejme odbor. List prejemajo člani brezplačno, pač pa plačujejo mesečno članarino. Višino članarine bo določil občni zbor. List sam se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki članov in prijateljev. MISLI. Page 6. 25th January, 1952 • Moja Slovenija My Slovenia This was a quarterly magazine that was published by the 'Slovene Action Alliance' - 'Zveza slovenske akcije'. Its publications came out in January /March, April /June of 1988. Its content reflected the aims of the 'Slovene Action Alliance' (Zveza slovenske akcije), listed elsewhere in this book Its Editor was Ivan Kobal. oglas Vsem slovenskim ustanovam po svetu in doma, kakor tudi vsem posameznikom, ki pripadajo slovenskemu narodu, kjerkoli se nahajajo. Ustanovili smo ZVEZO SLOVENSKE AKCIJE za obrambo slovenskega jezika, za obstoj slovenskega naroda, za oživitev slovenske zavesti in za pravice, ki nam pripadajo kot slovenskemu narodu... Zveza slovenske akcije. Živi naj slovenska beseda! Undated. Naš dom Our Homeland Jože Čujes published this bulletin between 1960 - 1961. No known copies exist today. Ivan Kohal is a well known author within the Slovenian community. Naše novi ne Our Newspaper (Slovenska Stran 6Kar po domače') The Slovenian Page 6Simply Put...' This was a weekly Yugoslav publication that came out between 1976 -1978. The Slovenian Page was called 'Kar po domače', which is roughly translated to mean - 'Simply Put...' The editors were Lojze Košorok and Pavla Gruden. The Publisher was Bogoljub Samardžič, Sydney. • Nedelja Sunday This is a weekly newsletter, available on Sundays. It is printed by St. Raphael, Merrylands and outlines the program of Masses for the coming week, as well as any other community issues. The first issue came out in Aug. 1970. Glasilo Zveze slovenske akcije Leto 1, št. 1 PROSINEC-SVEČAN-SUŠEC 1988 Urejuje uredniški odbor ZSA - SYDNEY/AUSTRALIA é^üá Slovenska ccrkcx sv. Rafaela Nedelja 7akf hojtt od irrr*£a in k »litim p»JkriC»,o pri» njen i tníi * i N« mor* dan pn» ljudem. ki k imajo /a prav itr*. obenem pa *> tožniki tuje jreSnOKi I oliko Jf »rediu njihov« p«\ ifnou kol pitanj » roso« a po pek t puiluUIcr usepnil. j< »eSil 7cno kamnanja. f«ri«]f'Jl II piWOJKOTl pajctfal Wkcijo: /Unite Pn. sc^i. obu«di:e najprej • ojo grelnost, i kamen naj \ife vi «k Jo Je«», kije edini h«e/ peha. b. vncm pmnnn pred««» in rekli /aJn(C ujiodpnr»Unaroi.|»i j. nai r* greli I oda mi m>» jo pcnmno nisnh Kaj bi svetoval Jc«u» dsne* Ženi. ki >e to>. da prihaja ne« mol vcicf »a »t u3oC>li pn kr.v; íe pctXXH k j:ro> jneya jlotiac»" Kaj bi rekel Jcius? Naka/al bi uner. ki prej retaje in odpuJJa kakor pa ka/nujc. ki obenrm i/praUije I Kdo »/med pripeljali teno pomrroo piedme, ni luJi «m R»ei.l? >ma. I ob r bomo rrlili. ic bomo metali drujj m drugega kamenje, l'rej b«i zmanjkalo kamenje» kol »/roko». ila »c / nJim obrneta» am.i. Pot if /la je * n. da »«akdo /aire aajprej pn mM od»tranjr\ ali |»ith. Z. /lobo » »rfu oe i graditi božjega kraljntn. • Nova doba - ( Slovenska Stran) Slovenian Page in 6Nova Doba9 This was a weekly Yugoslav publication, catering to the Croation, Serbian, Macedonian and Slovenian readership. The Slovenian Page (Slovenska stran), provided Slovenians with a platform for publicising events and issues, affecting the Slovenian community in Sydney. The first Slovenian content appeared in Feb. 1976. The final 'Slovenian Page' came out in April 1993. The Editors were: Jože Čuješ - Feb. 1976 - April, 1988 Lojze Košorok - April, 1988 - April, 1993 The Publisher was Konzorcij, Sydney Med Slovenci..« Urejuje: Jože ČUJEŠ Letošnji 25. jubilej tednika 'Nova doba 'je pomemben mejnik tudi za Slovence v Avstraliji, saj je bila 'Nova Doba' eno redkih, če ne en edinih neslovenskih časopisov, kije že od vsega začetka prinašala tudi novice iz Slovenije, kot tudi občasne zanimivosti iz življenja tukaj živečih Slovencev. Razen tega poteka že deset let je odkar ima 'Nova Doba' za nas posebno -slovensko stran. Če bi danes zbrali vse te strani in jih podrobneje pregledali, bi našli v njih veliko zanimivosti iz našega življenja v izseljenstvu. Če 'Nova Doba' bi izhajal, bi vsega tega ne bilo in marsikaj bi odšlo v pozabo... Jože Čuješ. Editor. Slovenska stran. Nova doba. I960 - 1985 Jubilarni Prilog. • Novice - Newsletter The 'Slovene Graduates Association, Sydney', published this newsletter. Its first edition came out in 1981 and annually thereafter, until 1985. The editors were : Stanko Samsa and Tomaž Možina. • Okrožnica - Circular This was an irregular circular, published by the Slovenian Australian Club, 'Planica' in Wollongong. Its first edition came out in 1988 The editor was Zvonko Groznik. • Pavli ha This was the first publication put out by the Slovenian Australian Club, Canberra 1969. Two issues were published, April-June; July-September. Editor: Frank Bresnik • Rafael 'Rafael' is a quarterly bulletin. It is published by the Slovenian Catholic Church i Merrylands, Sydney and is a bulletin that covers news from the church communities of NSW, ACT, and Qld. It was established in June 1966 and continues to date. The editor is: Fr. Valerijan Jenko, O.F.M. Rafael Slovenska kronika The Slovenian Chronicle (First version) This was the first lay, ethnic newspaper published in Sydney. Published from time to time, 1954 - 1956. Editor was Jože Čuješ. I am pleased to inform you that your application for permission under the Publication of Newspapers in Foreign Languages Regulations to publish a monthly newspaper or periodical in the Slovenian language has been approved. Consent has been granted on the understanding that the publication will be under your complete control. The permit is non-transferrable, and if at any time you should cease to be wholly responsible ...its continued publication would have to be reviewed. It is desired to make it clearly understood that it is not the periodical that is approved for publication, but rather that you, as the person who made the application, have been permitted to publish it, and you alone have the authority to do so. ...it is not now compulsory for foreign language newspapers and periodicals published in Australia to contain at least 25% of English text. I am sure you will agree, however, that a knowledge of English is essential to the well-being of all newcomers to this country, and we would appreciate your co-operation in emphasising this to your readers at every opportunity. Dept. Of Immigration, Canberra. Letter to Jože Čuješ. 21 st. January, 1954. • Slovenska kronika The Slovenian Chronicle (second version) There was an attempt to resurrect the first publication of this newspaper, which had ceased in 1956. The first edition of the renewed 'Slovenian Chronicle', was published in July, 1970. Its publisher was the Slovene Association Sydney (Slovensko društvo Sydney). It was a 3 monthly publication. However, due to unrest at the time within SDS., this publication ceased in December, 1970. (3 editions) The Editor was Jože Čuješ. Pravijo, da je tisk velesila. Najbrž bo kar držalo, zato se je tudi Slovensko društvo Sydney odločilo, da se posluži tudi te takozvane velesile. No čeravno ne bomo velesila, vendar je to potrebno, da dobimo in postavimo tesnejšo vez med člani, rojaki in med drugimi bratskimi društvi v Avstraliji. Zato naj naše glasilo zaide v sleherno slovensko ognjišče. Velika razkropljenost rojakov po širnem Sydneyu, res otežkoča društveno delo, zato naj nas to povezuje v tesnejšo in močnejšo skupnost... This paper was issued twice -in 1954 and again in 1970. Jože Čuješ was editor of both. Novi časi prinašajo nove potrebe in zahteve. Danes je vse povezano, vse organizirano, zato se moramo povezati in organizirati tudi mi, zato nam je to glasilo potrebno, da bomo tudi mi skupno in organizirano nastopali. Le na ta način bomo Slovenci v izseljenstvu mogli uspešno vršiti naloge, katere nam nalaga čas in dolžnost. Zato naj nam ta list skuša posredovati predvsem naslednje: da nam skuša posredovati kulturne dobrine, da med nami izseljenci ohranja in krepi narodno zavest, da nam skuša nuditi moralno oporo, da obvešča svet o Sloveniji in Slovencih, njihovih težnjah in problemih. V prvi vrsti pa seveda, da obvešča o Slovencih na področju Sydneya, društvenega delovanja med nami v Sydneyu, naj pa bo tudi zvest spremljevavec vseh naših izseljencev v Avstraliji, vaj se veseli z veselimi in joka z jokajočimi, naj govori resne besecle, naj pa ima tudi mnogo smisla za razvedrilo in smeh! Predvsem pci naj bo močna opora slovenstvu v tujini... Lojze Košorok, Predsednik S.D.S. Slovenska Kronika, duly, 1970 - Štev. 1 • Slovenske Novice Canberra Slovenian-Australian Club News Journal In 1987, the Slovenian Australian Club, Canberra began publishing a three monthly journal, highlighting the club's news. It was unique in that it was written in both Slovenian and English. The editors were: Johnny Penca and Martin Vizjak. • Slovenski Obzornik v Avstraliji The Slov. Review in Australia This was planned to be a periodical review, however, only one magazine was published in September, 1975. It was introduced as 'The Review for Free Slovenians' (Revija svobodnih Slovencev) Editor: Ljenko Urbančič Publisher: 'Agency for Free Slovenia' (Agencija za svobodno Slovenijo) Although this publication was produced in Melbourne, it is included in this anthology because its administrators and benefactors were in significant numbers, from N.S.W. The publication was a two monthly magazine that covered not only issues that reflected events in Australia, but also those of Slovenia at a time of historical change. It carried information about the Australian Slovenian Conference Slovensko Pismo The Slovene Letter IEW COUNTRY IS B0RN|^ 5L0VEHUX§* Say Ho To 6 do«>1«..»? J» Bik » — -i fn i .i ■ Ml «1 ivmíníO rtlM pl'iIí, kn7.1l luaiti Jiiir^rii-vi »'• !>■■ f "»• HA . . Li p>')vl>Vrn« lw .o» Ki, ,, ,f 0,¿¿ K IU.I. J. .. pd, .potó-^ 1, CUfc, « f. ¿V oc s H Uffddo [.[3(^1 BJ pcKf. litnK ! «'-I' -» '""K..",™ I"»- "CfK tMa,K. II » ta r-tf, Literary Works Authors and their works: Ambrožič, Fr. Bernard OFM "Tonče s Sloma" (Tony from Slom) A book of fiction Celovec, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1954. Ambrožič, Fr. Bernard OFM "Domislice" (Thoughts) A book of fiction Celovec, Družba sv. Mohoija v Celovcu, 1955. Čuješ, Jože "Prvi koraki" (The First Steps) The first Slovenian Language book, published in Australia Slovensko Društvo Sydney, 1964. Čuješ, Jože "Pregled Slovenskega slovstva" (A Review of Slovenian Literature) Celovec, Grosslockner - Verlag, 1949 Gruden, Pavla A book of Haiku poetry: "Snubljenje duha" (Courting the Spirit) Slovenska Izseljenska Matica - Slovenian Emigrants' Society, 1994 Gruden, Pavla "Ljubezen pod džakarando" ( Love under the Jacaranda Tree) A collection of poetry (Pesmi) Prešernova Družba, 2002 PRVI KORAKI Pnmfcl JOZfi CU'JES lluuiuali AGATA LOGAK IZDAM» IN ZAM»2IU> KMlVKXKKO Dlll'ftTVO SVDNKY TUt Whin Fl, IM.. H.~ul P-l-i—e. KS.t SNUBLJENJE DUHA PAVLA GRUDEN ^.-.-V-_.->•-.■ i n T- Hliš, Danijela "Whispers" (Šepetanje) Collection of poetry in English and Slovenian: Dvojezična izbirka poezij Five Islands Press Associates, Wollongong ( N.S.W.) 1991 ISBN 0 9587972 9 3 Kobal, Ivan "Men Who Built The Snowy" (Možje s Snowya) A non-fiction account of the men who built the Snowy Mountains Hydro- Electric Scheme. The Saturday Centre, Newtown (NSW), 1982 ISBN 909293 46 5 Kobal, Ivan "Možje s Snowya" (Men Who Built The Snowy) A translation of the first publication Goriška Mohorjeva družba, Gorica (Italy), 1993 Kobal, Ivan "The Snowy Cradle of a New Australia A non/ fiction account of the Snowy workers. National Library of Australia (1999) ISBN 0 9589680 2 0 Kobal, Ivan Živi naj slovenska beseda" (Long Live The Slovenian Word) A collection of poems (Poezija) Zveza slovenske akcije (Slovenian Action Alliance), Sydney. 1978 ISBN 0 9589680 1 2 (Svit upanja) An account of the revolution in Slovenia during World War II. Komidar Jože, Wollongong (NSW). 1981 Lajovic, Dušan. "Med svobodo in rdečo zvezdo" (Between Freedom and the the Red Star) An account and memories of the life of Dušan Lajovic. This book also lists alphabetically the names of people registered as agents for the secret service in the now defunct Yugoslav Government. Nova obzorja, d.o.o. Ljubljana (July 2003) ISBN 961-238-206-9 Komidar, Jože The Glimmer of Hope THE SNOWY Cradle of a New Australia by Ivan Kobal To cric'CCfM plCMi *.r«,pl