št. 8. 1306. flESEČNIK, POSVEČEN P ROTI/I LKO H O LN EflU QIMNJU na JTSVEMfKEn pivce in pijance. celje zvezna tiskarna. Današnji Miki je priložen IZ. zvezek LennonM pesmi. Piščalka izhaja vsak mesec 20. tega ter stane na leto 4 K, za dijake 3 K. Naročnina naj se pošilja po poštni položnici, če pa po nakaznici pa na: Upravnfštvo «Ptščatke» v Celju. Rokopisi naj. se podajo na naslov: Frane Aysec, Št. Juri -____"J. t/ . ' . « ' V sr, ya " ■ ■ 1 m, . -V • 'ji,-.... ..., . . . - ; SS pod Kumom, pošta Radeče. '' S- • • '.m . 25 ' jlj}5 ; Leposlovni'spisi pa na naslov: Leopokt Lenard, Radeče pri Zidanem mostu. in za uredništvo odgovoren: Anton Cerne. P. T. Naročnikom. Jako veliko naročnikov še n! poravnalo na ročnine, Hst so obdržali, za plačilo se pa ne zmenijo. Prosim še enkrat tiaj to brezpogojno store tekom tega meseca, da poravname račune v tiskarni in vemo, koliko naročnikov imamo. DRUŠTVO »ABSTINENT" Y UWUM\ PRODAJA s razqlednice sar „He u krčmo" ..Dilirium fremens" „Žrtev alkohola" = po 8 vinarjev dru$tv. znaflenja Z NAPISOM Jml z alkoholom" za tlane 50 vin. za tlanice 40 vin. : 1 »abstinent", ljubljana, k2fitarjeve ul. 2 11__. ____i________ I I u v; $r ati m,M L. LENARD. Iz popotnega zapisnika slovenskega abstinenta po Galiciji. Qalicijo si marsikdo predstavlja kot deželo «v6dke» in «korivke». Jaz sem imel priliko Galičijo večkrat in na razne načine prepotovati, tudi jaz sem mnogo čital o alkoholizmu med Rusini in Poljaki v Galiciji in slišal mnogo tožb v tem oziru od Poljakov in od Rusov. Toda, kar sem imel priliko v deželi videti, se ni popolnoma ujemalo s tem, kar sem prej slišal. V Galiciji se pije pred vsem in skoraj izključno žganje. Vino pijejo le imovitejši krogi in primeroma le v manjših merah, ker je drago in redko. Pivovaren je v deželi malo. Največja je pivovarna Nemca Gotza v Okocium, ki se je, potem, ko si je s pivom nabral od Poljakov velikansko premoženje, prekrstil za narodnega Poljaka in se sedaj zove Gotz — Okocimski. Pri Premišlu ima knez Vladislav Sapieha pivovarno, a Levov ima veliko mestno pivovarno. Narodna pijača v Galiciji je toraj žganje. Toda v Galiciji je za kuhanje in prodajo žganja veljala do nedavna posebna postava. Imel je namreč edino graščak pravico v svoji vasi žganje prodavati in imeti krčme ali takozvano propinacijisko pravo, imenovano po propinancija-krčma. NB. Kuhati- so ga pa smeli samo graščaki višje vrste, ki so imeli večja posestva. Ako se približaš galicijski vasi, zagledaš vže od daleč kje blizu graščakovega dvora veliko, tovarni podobno poslopje z velikim dimnikom iz katerega se dviga smrdeč, temen dim, — to je graščakova žganjarna. Seveda se da tovarna Židu v najem. V židovskih rokah so tudi vse krčme po deželi in do malega vse gostilne in hoteli po mestih. Pro-pinacijsko pravo je tvorilo do nedavna glavni vir dohodkov poljske šlahte. Pred leti je pa dežela odkupila propinacijsko pravo od šlahte. za kar ji 16 je plačala mnogo milijonov, potem je pa dala žganjarne spet šlahti v najem. Tako, da je bistveno ostalo vse po starem. Ideal abstinentov gotovo ni niti ruski državni monopol, niti galicijski deželni monopol, toda ako bi imel izbirati, bi gotovo rajši imel galicijski deželni monopol kot pa žganjarsko anarhijo, kakor vlada pri nas, kjer lahko vsakdo kdor le premore žgnjarski kotelj in nekaj na pol segnitih češpelj, kuha žganje, kakor hoče. Ako bi bila v Galiciji ta obrtinja vedno svobodna, bi povzročil alkoholizem tam gotovo še več vpustošenja in groze. Vsak žid bi si omislil kotel in kuhal, kakor bi znal in mogel. Pri nizki stopinji ljudske omike in splošne kulture in pri neredni ni administraciji, ki je vladala in deloma še vlada v Galicijo, bi bilo oblastveno nadzorstvo te obrtnije zelo težavno. Židje bi znali varati policijo in se izogniti vsem predpisom, ljudstvu bi pa kuhali tako nesnažno in škodljivo zmes, da bi lahko povzročili grozne nesreče. Bilo je brez dvoma boljše, da je kuhal graščak, kot da bi kuhal Žid na svojo roko. Toda stvar je imela tudi svoje slabe strani, ki kažejo svoje posledice še dandanes, zlasti pa. 1. Ker je tvorila žganjarna in žganjarija dober dohodek graščakov, je bil duhovnik ali kdo drugi, ki bi hotel nastopiti proti žganjepitju, v nevaruosti, da se zameri graščaku. Poleg tega je tam graščak navadno patron župnije, kateremu se od strani župnika ni dobro zameriti. 2. Bilo je nemogoče, da bi se razvil kak pameten in uspešen antisemitizem, ker je bil graščak, ki je bil v vasi vsemogočen, navezan na Žida, da mu je prodajal žganje, župnik v marsičem odvisen od graščaka, svojega patrona in kmetje po žganju navezani na Žida. Sedaj sme pa v Galiciji kuhati žganje vsakdo, kdor ima vsaj 50 oralov polja, prodajati ga sme pa dežela, ki je pa dala propinacije zopet graščakom in ti Judom, tako da ni veliko razločka, kot je bilo popred, izvzemši, da so graščaki potegnili par sto milijonov od deželne blagajnice. Ko sem prvič prišel v Galicijo, še nisem bil abstinent, a tudi ne posebni prijatel alkoholov. NB. V družbi sem pil, kolikor so mi velili, da zapovedujejo postave družbenega življenja in prijateljstva, če je nanesla prilika, sem trkal in napival, ter sploh izpolnjeval vse posvečene pivske razvade in neumnosti, dasiravno nisem mogel razumeti, kakšno korist bi imel ud tega. Z eno besedo, pokoril sem se slepo in udano vsem neslanim pivskim navadam s prepričanjem, da bi ako bi ravnal drugače, bil posebnež in nesposoben za družbo. Bolje je biti nekoliko manj pameten, kot pa poseben, mislil sem si. O abstinenčnem gibanju sem slišal popred še jako malo od g. J. Kalana, a nisem hotel čuti o njem ničesar ker mi je bilo kot posebnost, neprijetno. Ko sem bil parkrat pri g. župniku Avsecu na obisku, sem se silil vino piti, dasiravno ga nisem sam od sebe nikdar rad pil in vendar nisem še v življenju izdal krajcerja za vino, a sern pil samo da bi pokazal, da nisem «posebnež in čudak», kakor je on. (NB. Pivo sem pil včasih, ker so mi utepli v glavo, da gasi žejo in da olašuje prebavo, pospešuje družabnost in ne vem kaj še vse. Vina nisem pil, dasiravno sem pristno dolenjsko dete, nikdar, dokler me niso, ko sem se posvetil duhovskemu stanu, k temu prisilili pod sveto pokorščino. Škodovalo mi ni, a prijetnosti mi tudi ni delalo nobene, piti nisem mogel iz estetičnih razlogov, ker so se mi preveč gnjusili pijanci in razni pivski prizori, dovtipi, značaji itd. Tako, da se mi je od mladih dni ta stud prenesel na vse, kar je v zvezi z alkoholom, kraji, posode itd. Tako, da sem bil v mladosti doma raje tepen, kot da bi pil vino. Ker v mladosti nisem videl podobnih prizorov z pivom, radi tega sem tudi pivo lahko pil in nisem imel gnjusa, kot proti vinu. Jaz sem sedaj trdno prepričan, da se imam za svoje duševne sposobnosti in za zdravlje, kolikor ga imam, zahvaliti temu, da si v mladosti nisem pustil vsiliti alkoholizma. In obratno izvira moja nervoznost, ki me muči celo življenje, ki je vže parkrat grozila uničiti mojo prihodnjost in mojo delavnost, da sem se le s silo in tru-dapolnim in dragim zdravljenjem zopet za silo izlečil in sploh moje psihične in fizične slabe dispozicije od podedovanega alkoholizma.) Dasi ravno mi je bil o toraj pitje alkoholnih pijač osebno vedno nesimpatično, sem vendar raje premagal svoj gnjus do vina in pil, kolikor so mi v družbi veleli, kakor pa, da bi se priznal za abstinenta. Samo da bi ne bil posebrež in čudak! Toda iz Galicije sem se vrnil po mišljenju iu po življenju abstinent dasiravno še ne na zunaj. To so povzročile moje skušnje v Galiciji in v domovini. Iz Levova, glavnega mesta vshodne Galicije, sem se peljal v Žokiev, malo mesto, imenovano po slavnem poljskem hetmanu Žol-kivskem in od tam še s konji dve uri daleč v Krekov, velik bazi-ljanski samostan, obikat nekega bazilijanca. svojega davnega znanca in prijatelja. Sprejet sem bil z vso ljubeznivostjo in z odprtimi rokami. Očetje Bazilijanci v Galiciji so redovniki zedinjeni Rusini grčko-slovenskega obreda. Ko je red močno upadel, so ga pred leti reformirali poljski Jezuiti in od tedaj razvija jako živahno delavnost. Morda je bila koncesija zapadno evropejski kulturi, da so v obed-nico položili pred mene malo staklenico piva, nobene kakovosti. Drugače se pa vživanju alkohola ni posvetila nobena posebna posornost. Videti je bilo, da se smatra to za nek dodatek k potrebam modernega kulturnega človeka, brez katerega se pa tudi popolnoma lahko shaja i nobenega prepričanja, da alkohol spada neobhodno k obedu. Iz Krekova, kjer sem v ljubeznivi družbi oo. Bazilijancev preživel nekaj dni, sem šel nazaj čez Levov obiskat nekega zedinjenega župnika in dekana blizu mesta Strija. Bil sem jako radoveden, kako izgleda pri unijatskih duhovnikih, toda kar sem doživel, je preseglo moje pričakovanje. Izstopil sem na postaji «Pesečna», kjer so me pričakovali župnikovi konji in njegov starejši sin, moj davni znanec. Ko se pripeljeva pred župnišče, sprejme me g. župnik s tremi prisrčnimi ruskimi pollubi, pelje v svoj salon in predstavi družini svoji, ki je obstajala iz njega, njegove gospe, dveh hčera in dveh sinov. Gospod je morda eden najblažnejših rusinskih duhovnikov, kar sem jih jaz spoznal. V bogoslovju je jako izobražen, ker je bil na dunajski univerzi in je tudi veliko čital v svoji stroki, je strogo cerkvenega iu katoliškega mišljenja, v svojih političnih in verskih nazorih konservativen po mojem mnenju veliko preveč, poleg tega jako pobožen. (Dalje.) ^arod, v katerem je družina v redu, je zdrav, močan, krščansk in tudi srečen, kolikor je pač na zemlji mogoče. Tak narod ima prihodnost, ker prihodnji rod bo tak, kakoršen bo v družini vzgojen. V družini je studenec, iz katerega izvira blagor in gorje, sreča in pogin celih rodov. Pa kakor družina vpliva dobro ali slabo na vse strani, tako je tudi ona izpostavljena dobrim in slabim vplivom. Današnje stanje človeške družbe na razne načine pogubno vpliva na krščansko družino, in jo je že začelo sumljivo razkrajati. Med mnogimi njenimi sovražniki je alkohol eden najhujših. Njegov pogubni vpliv na družinsko življenje in na vzgojo se pač ne da ravno s številkami izkazati, vendar kaže se tako, da mora vsakega ljudskega prijatelja boleti in skrbeti. Najprej je vsakemu jasno, da že popisani zločini alkoholovi ne oškodujejo samo posameznika, marveč tudi njih družine. Od milijonov, ki jih naše ljudstvo vsako leto izda za alkohol (samo na Kranjskem 19000000 kron Ur.) pripada pač znatna vsota na take, ki ta izdatek go- Alkohol in blagostanje ljudstva. Spisal Avguštin Egger, f škof Št. Oalski. (Nadaljevanje). 3. Alkohol in družina. spodarsko zmorejo. Pa to je le mal del ljudstva. Pri večini, in to je zlasti pri delavskih stanovih, pa izdatek za alkohol naredi velik primankljaj v gospodinjstvu, stori da tisočem nedostaja najpotrebnejšega, vodi v dolgove in gospodarski polom. Na stotine je družin, ki vsako leto po alkoholu pridejo v bedo, v gospodarsko propast in na cesto. Enake posledice za družino ima škodljivi vpliv na zdravje. Bilo je že povedano, da alkoholno vživanje potroji število bolnih dni. Ne glede na druge zle posledice, izostane za časa bolezni delavca zaslužek, ki je redil družino in ta čas je za večino čas stiske in pomanjkanja. Ali ni usode-polno, da vsako leto tisoči in tisoči delavnih rok po alkoholu za trikrat toliko časn ohrome, nego bi brez alkohola. Brez alkohola bi ostali boli zdravi in bi si prihranili kaj za nezadolžene bolezni in nesreče. Zdaj pa izdajajo krvavo zaslužen denar, da so bolj pogosto in bolj dolgo bolni in sicer ob praznem žepu. Kakor smo videli, je alkohol ne samo sovražnik družbe, ampak tudi življenja. Dejstvo da v Švici (pri nas ne more biti bolje) vsak deveti mož umrje na posledicah pitja, je usodepolno tudi za družino. Ti možje mrj6 večinoma v najlepših letih in ko njihove družine še niso preskrbljene. Alkohol malokatero žrtev pusti, da bi dočakala višjo starost. V okrajni Waadt raste vino, ki ga imenujejo vdovsko vino, ker je na glasu, da dela vdove pred časom. Če bi hoteli dati to ime vsem vinom, ki morč može, bi kmalu izginili različni drugi naslovi raznih vin. Potem pa bi morali istotako tudi govoriti o vdovskem pivu in žganju. Bil bi dolg in pretresljiv sprevod, če bi šle vanj vse vdove in sirote, ki jim je alkohol v enem letu umoril može in očete. Alkohol pa ne ruši samo blagostanja in telesnega zdravja, on je nevaren sovražnik duševnih blagrov človeških, kar morajo čutiti zlasti zlasti družine. Temelj družine je zakon. Ločitev zakona je razkroj družine. Vse človeške strasti po svoje pospešujejo ločitev, pred vsemi pa nesrečna strast do alkohola. V Švici kažejo statistične tabele, da v okrajih (kantonih), kjer je največ gostiln je tudi največ ločenih zakonov. V kantonu Bazel je bilo 1896 tridesžt zakonov ločenih; v 19 slučajih je bilo pijanstvo moža, v enem pijanstvo moža jn žene poglavitni ali spremni vzrok ločitve. Petnajst prošenj za ločitev je bilo odklonjenih, tudi med temi je bilo pet slučajev pijanstva. Drugih zakonskih ki so se tožili med seboj je bilo 264; 127 krat je bil vzrok moževo pijanstvo, 10 krat pa ženino ali obeh Toraj več kot polovico tožba (52%) vsled pijanstva. V dvanajstih drugih okrajih pa je bilo v letih 1876—1890 še več odstotkov zakonskih ločitev. Ko bi imeli natančno sliko vseh ločenih zakonov v Švici, pa bi dobili grozljivo neprijeten pa resničen pojem o demonski moči, s katero alkohol spodkopava zakonsko in družinsko življenje. Razume se pa, da stotine domačih prepirov, škandaloznih nastopov in pretepov, ki jih povzroči alkohol v družinah, ne pride pred sodnije. Srčno gorje nedolžnih zakonskih polovic, katero ostane skrito, je še veliko bolj razširjeno ko tisto, ki pride v javnost. Ko bi se zbrale vse solze, ki se v enem letu prelijejo nad možmi in očeti v krčmah sedečimi, bil bi to sod pelinovca naprešan v tlačilnici hudičevi, ki bi dosegal po velikosti sloveči sod v Heidelbergu. V koliko se to resno vprašanje dotika tudi krogov zmernih pivcev, o tem naj govore strokovnjaki; in ti govore ne le o nevarnosti za posameznika, ampak o nevarnosti za ves narod. Žalostno kakor Kasandra kliče zdravnik za umobolne, dr. Bezzola v Chur-u: «Alkohol in dednost se prenehoma vrstita v slabljenju človeškega rodu, in ni videti konca, če ne bo pomoči. Zakonov dednosti mi spremeniti ne moremo, pač pa se lahko ognemo alkoholu in s tem to usodno vrstenje prekinemo. Vendar ta hudobni alkohol je sovražnik, ki nas spremlja od zibeli do groba . . . Da, tako daleč smo prišli v naši kulturi, da se šteje kot dobri ton, kot zahteva vljudnosti piti redno ta strup, ki polni naše norišnice in ječe, prazni naše žepe, vgonablja naše telo in našega duha in naše potomce spravlja ob najboljše, kar jim moremo dati, ob pamet in zdravje. Zato mora biti cilj še višje kulture, da pridemo do tja, da bo dobri ton, da bo vljudnost velevala n e piti. Ne gre se samo za rešitev nekaterih že itak pohabljenih eksistenc, gre se zato, da obvarujemo prihodnje rodove pred hiranjem, slaboumnostjo in poginom! — Tako dr. Bezzola. Žalibog pregreševajo se stariši proti svojim otrokom še na drug način, pred katerim sem že večkrat svaril, da namreč sami dajejo svojim otrokom alkoholnih pijač. Pregrešijo se s tem nad telesnim in dušnim blagrom svojih otrok, to je greh zoper peto božjo zapoved. Pa zdi se, da mnogi starši nočejo pouka, dokler jim ne bo večni sodnik pokazal, kako neusmiljeno, kako nečloveško so ravnali z lastnimi otroci. Ko je alkohol zakonske razdvojil, taki stariši ne bodo več skupno delovali, in če tudi le eden robuje alkoholu, je vzgoja otrok v največji nevarnosti. Ni mi treba to na široko razkladati, ker izkušnja na vseh voglih to na glas potrjuje. Če si prizadevajo zanemarjene otroke in mladostne ničvredneže vzgojiti za dobre kristjane in državljane, je to hvalevredno. Ali dokler sme alkohol brez ovire razgrajati proti zakonu in proti družinam, ne bomo prišli s tem do cilja: preden bo gotov en tak zavod, bo treba že druzega. Pri tem pa se ne gre samo za kričečo zanemarjenost nekaterih, ampak za splošno kvarjenje celote, kar sicer ni tako vidno, pa toliko bolj usodno. Višina zdravega družinskega življenja in krščanske vzgoje v širokih slojih pada, med drugim zato, ker so očetje premalo pri svojih družinah, ker tudi službeprosti čas ne prežive v svoji družini, marveč v gostilni. Tako svoje družine ne morejo prav vladati, ne morejo sodelovati pri vzgoji, družina v tem ozirn tudi nima od takih očetov nič razen malospodbuden izgled, ki ga bodo sinovi kolikor mogoče kmalu posnemali in najbrž prekašali. Ne bom govoril dolgo o rečeh, ki so splošno znane. Dotakniti pa se moram še točke, ki je tako važna pa tako malo uvaževana, namreč podedovanje. Plutarh pripoveduje, da so imeli stari Kartaginci postavo. po kateri so smeli skupaj živeči zakonski le vodo piti. Splošno je znano, da se gotovo potvare pogosto podedovajo od starišev na otroke (poznam mater z mnogimi otroci, katerih vsak drugi ima roki enako pokvarjeni kot jih ima mati, ki ie bila svarjena, naj ne stopa v zakon, pa je vendar stopila in otrokom žalostno dedščino zapušča. Ur.) pa veliko premalo se upošteva nesrečna uloga ki jo ima pri dedljivosti alkohol. Statistika je to dokazala z groznimi dejstvi. Ne glede nato, da so otroci pivcev prav pogosto slabotni sploh in bolehavi, so tukaj gotove bolezni ki pridejo v poštev. Taka bolezen je padavica ali božjast, ki je v novejšem času tako pogostna, da zidajo posebne bolnišnice za te bolnike. Dr. Bleuler je našel, da izmed vseh božjastnih, ki so bili sprejeti v zdravilišče Rheinau (Zurich) je bilo 70% takih, ki so bili otroci pivcev. Podobno je pri bebastih ali idiotih. Dahl je našel na Norveškem, da 50—60% idiotov izhaja od pijanskih starišev. Pri slabočutnih otrocih je isto zlo v manjši meri, pa ima isti vzrok. Zato bi se moralo, ko se skrbi za slaboumne, istotako skrbeti, da se slaboumnost zabrani. Med podedljivimi boleznimi je, kakor znano, tudi nervoznost v raznih njenih oblikah. Profesor Hitzig v Halle je doznal, da imajo otroci pivcev isto ali še večje nagnenje do živčnih bolezni, kot otroci starišev, ki so že na živcih ali na umu bolni. Že Aristotel je opazoval, da je tudi nagnenje do pijače podedljivo; pri tem seveda pomaga tudi slab izgled. Dr. Legrain, znan zdravnik za umobolne v Parizu, je dognal med 640 otroci iz pivskih družin, da je bilo pijanstvo v 42'6% slučajev naravnost podedovano. Tudi to so dognala opazovanja, da te podedovane bolezni v vsakem sledečem rodu hujše nastopajo, in da je četrti rod že čisto izprijen in da izmre. Prav strašen je ta le izgled: Dr. De mm e je v Bern-u onazoval deset treznih in deset pivskih družin. Prve so imele 61 otrok, med njimi 50 normalnih, pivske družine pa so imele 57 otrok, med njimi le 9 telesno in duševno zdravih. (Dalje.) Vpliv alkohola na otroka. Napisal dr. med in phil. W. Weggandt, vseuč. profesor v Wiirzburgu. Priredil A. J. Qtroci so upanje prihodnosti! Kdor hoče, da naš narod živi in vztrajno deluje, skrbi za to, da naša mladina stopi v življenje krepko razvita, ne pa že prerano v kali zamorjena! Dva činitelja sta. ki nam zagotovljata zdravo, delavno mladino, obenem narodu našemu boljšo in lepšo bodočnost; začetek novega človeka in vpliv nanj in na njegov razvoj po hrani in vzgoji. V obeh ozirih igra alkohol važno vlogo. Težko je odločiti, ali ima za otroka alkohol, ki so ga njegovi stariši pili, ali alkohol, ki ga je sam zavžil, hujše posledice. Pred vsem je treba spoznati, kako zvezo ima alkohol in podedo-vanje, nato nam je pa govoriti o pomenu vživanja alkohola v otroških letih. Ni se nam čuditi, da se tvor, ki je tako umetno sestavljen, kakor je ravnp človeško telo, le prav redkokedaj popolnoma enakomerno v vsakem oziru razvije. Skoro vsi ljudje so več ali manj enostransko vstvar-jeni. Večina teh posebnih lastnosti se pripravlja že od rojstva. Ako preiskujemo pri človeku, ki duševno ali pa tudi telesno ni pravilno razvit, kakšni so bili njegovi stariši, zvemo skoro vselej, da se je kaka nepravilnost opazila že pri očetu ali materi ali kakem bližnjem sorodniku. Včasih je duševna nepravilnost očetova podobna popolnoma otrokovi; večkrat je pa opaziti tudi takozvavo polymorfijo (mnogoličnost), da je namreč pri otroku ta nepravilnost popolnoma druge vrste nego pri očetu ali materi. V vseh takih slučajih govorimo o podedovanji. Kal za to nepravilnost se vcepi razvijajočemu se bitju pri prvem njegovem začetku, enako kakor dobi sin dobre lastnosti, n. pr. izvanredne zmožnosti za godbo, za matematiko itd. ne redko od očeta. V nekaterih vprašanjih glede nauka o podedovanju naravoslavci še dandanes niso edini. Sloveči Weifimann in njegovi privrženci trdijo, in najbrž popolnoma prav, da se pridobljene lastnosti ne podedujejo. To velja tudi zlasti glede posebnosti v telesnem ustroju, ki jih je dotičnik v svojem življenju pridobil, ako si je n. pr. pohabil roko. Take lastnosti ne preidejo nikdar na potomce, vsaj nobenega enakega slučaja ni bilo mogoče do sedaj dokazati. Vse drugače pa je, če vplivajo na očeta ali mater snovi, zlasti kemične, ki ves njihov organizem takorekoč prešinejo, vse stanice, tedaj tudi semenske oziroma jajčne, iz katerih se razvije potomstvo. popolnoma preustrojijo. Tak slučaj imamo pri bolezni sifilis. Njen strup se vcepi že kali mladega bitja in to ga prinese že seboj na svet. Pozneje se jame še-le v njem razvijati v razne bolezVii, ki izvirajo pa vse iz zastrupljenja z sifilitičnim strupom. Drugače pa vpliva alkohol. Alkohol, ki ga je oče že znabiti mnogo let nezmerno užival, prešine tako njegovo telo, da ne more več pravilno delovati. Toda nepravilnosti bodisi dušne oli telesne, ki se opazujejo na potomcih, niso z alkoholom kot takim v nobeni zvezi. Večkrat so tako slabotna in nepravilno razvita bitja posebno občutljiva za škodljive vplive in nevadno tudi neznatnih množin alkohola ne morejo prenašati. Prav mnogokrat se tudi zgodi, da otroci pijanca, ki so izpostavljeni še mnogo večjemu zapeljevanju nego otroci treznih starišev, postanejo, ko odrastejo, tudi še sami pijanci. Ni se nam tedaj čuditi, da je med ljudmi razširjeno prepričanje, kake usodapolne posledice ima začetek novega bitja, ako so bili stariši takrat pijani. Že pred 2700 leti je Lykurg izdal stroge postave v tem oziru; enako je bilo tudi v stari Kartagini. Dokazov v takih rečeh pač ni lahko izkazati. Toda nekateri učenjaki, n. pr. dr. Bourneville, ki je dandanes prvi strokovnjak glede bebcev in vzrokov teh pojavov, so z skrbnim raziskavanjem mnogoštevilnih slučajev prišli na to. da se prav mnogokrat potrjuje to dejstvo. Lippich je dokazal, da je v 97 slučajih le 14 zdravih in pravilno razvitih, pa nič manj nego 83 jako slabotnih otrok prišlo na svet. Pri teh revčkih se je opazovalo nagnenje za vnetje možganov 6 krat, nagnenje za vnetje pljuč 6 krat, jetika 3 krat, škrofuloza 28 krat, oslovski kašeij, katar in kroup 10 krat, griža 3 krat, nagnenje k trebušnemu vnetju 1 krat, mrzlica 4 krat, udnica 1 krat, vodnatoglava 1 krat, bledica 4 krat, sušica 3 krat, nepopolno razvitje telesa 3 krat, topost in nagnenje za blaznost 4 krat, sifilis 2 krat itd. Najboljše dokaze za to važno, a obenem tudi žalostno dejstvo, pa nam je podal dr. Bezzola v Švici. Predvsem je pri 68 zelo slaboumnih in bebastih otrocih v okraju Graubiinden dokazal, da jih je bila polovica spočetih v letnih časih, ko se po navadi ljudje največkrat upijanijo: o novem letu, predpustom in ob času trgatve. Nato je isto preiskoval pri 8196 slaboumnih otrocih iz cele Švice. (Dalje.) Slovenska Omladina. J^e bom rabil mnogo besed v svojem pozivu do Vas, ker sem prepričan, da pri navdušenih in nesebičnih ljudeh, kakor je v veliki večini še slovenska omladina, ni potreba mnogo besed, pri ljudeh pa, ki so v malenkostih življenja zapravili vže svoje navdušenje in v raznovrstnem alkoholu zapili svoje vzore, tudi najbolj vroče besede, najbolj trdni dokazi nič rfe izdajo. V boju, kako je naš boj — proti najbolj ukoreninjeni iu najbolj pogubni ljudski strasti alkoholizma — je pred vsem potreba navdušenja in nesebičnosti, in to se najde v največji meri pri mladini in k večjemu še pri priprostem delavskem ljudstvu. Izbojevati se ta boj mora, ker alkoholno vprašanje je življensko vprašanje naroda. Naloga slovenske omladine je, da sprejme v svoj program tudi to točko. Alkohol zamori slovenskemu narodu neizmerno mnogo duševnih in telesnih sil. Velika večina duševnih bolezni ima svoj vzrok v alkoholizmu bolnika ali pa njegovih prednikov. Duševno zaostali, nerazviti, slaboumni otroci se imajo najbolj navadno svojim starišem zahvaliti, da so postali nezmožni za boj za obstanek, v nadlego sebi in drugim. Ako se pomisli, kar je znanstveno neovrgljivo dokazano, da alkohol vže v jako majhnih množinah slabi duševne sile in ako se pomisli, da se med Slovenci vživa alkohol ne včasih in v malih množinah, ampak redno in često v brezumnih merah, nas mora groza stresti, koliko duševnih sil propada narodu, ki bi jih tako trdo potreboval v boju za obstanek. Ne manj grozna je škoda, katero povzroča alkohol na fizičnih silah narodu. Da se tolikokrat pripete poboji, umori, ponesrečenja, vsled vživanja alkohola, ni potreba niti omenjati, ker to bilježijo v mnogih slučajih naši politični list in ker jc ta škoda v primeri z drugimi še tako majhna, da niti v poštev ne pride. Strup alkohola mori človeška bitja vže v njihovi kali. Pijanci in redni «zmerni» pivci navadno nimajo mnogo otrok in kar jih imajo so slabotni, duševno in telesno nerazviti, velikokrat pokvečeni ali obdarjeni z deddnimi boleznimi. Alkohol je strup, ki škoduje vže v veliko manjši meri, kot se v obče sodi, povzroča najrazličnejše bolezni: na živcih, na pljučah, na srcu, na želodcu, na jetrih itd. In nagnenje k alkoholu se z raznimi škodljivimi fizijologičnimi učinki vred podeduje na potomce, tako da je v vsakem nastopajočem rodu manjša fizična odporna sila in narašča strast alkohola, dokler ne propade rod, kar se zgodi povprečno v četrti generaciji. Alkohol nam povzroča neizmerne sile v socijalnem oziru. V majhni kranjski deželi se zapravi na leto na alkoholu približno 20,000.000 kron. Samo v eni meni znani majhni hribovski fari se zapije na leto do 50.000 kron in v bljižnem trgu samo v ondotnih 20tih gostilnah nad 100.000 — kron! Ako bi narod slovenski ničesar ne žrtvoval alkoholu, imeli bi lepe šole, dobro plačane učitelje, ceste, železnice, vodovode-----sploh vse kulturne in gospodarske potrebščine v obilici, narod bi bil zdrav duševno in telesno, izobražen, premožen. Tako je pa surov, zanemarjen, reven, peša duševno in telesno in gospodarsko. Toda vsi dokazi in vsaka beseda je zaman pri ljudeh, ki so vže zgubili vsako navdušenje in ki so, ali vsled dolgotrajne navade ali pa vsled dobičkaželjnosti zaprti vsem boljšim čustvom in vsem neovrgljivim dokazom. Govori mu in dokazuj mu, on te najbrž niti poslušati ne bo hotel, morda se bo celo čutil razžaljenega, v najboljšem slučaju bo kimal z glavo: «Da, da, da, toda to je nemogoče, to je utopija«. Morda se bo dobrovoljno nasmehnil in obrnil drugam, morda rekel samo: «Beži, beži». Ljudje, ki so proti kakšni drugi razvadi polni gorečnosti, nimajo za to strast, ki celem narodu koplje grob, druzega kot nasmeh in zabavljico proti onim. ki se bore proti nji! A ne samo to, ampak s terorizmom in s surovostjo, često tudi z lažjo in silo, hočejo prisiliti druge, da bi pili z njimi, da bi samih manj pekla vest! Tovariši! Naša prva in najvažnejša socijalna naloga je boj zoper alkohol. Dokler bo narod udan tako alkoholu in vedno holj globoko silil v to strast, ne bo pomagalo nič niti šola niti cerkev niti društva. Najpred proč z alkoholizmom in potem si bo on sam z vedrim čelom in z navdušenim srcem, z zdravim telesom in s svežim umom, priboril pot v lepšo bodočnost. Toda naši stari pivci in pijanci so za ta boj večinoma nesposobni, ker raje ovirajo nas, kot da bi nastopali zoper alkoholizem in le malokdo izmed njih ima nesebičnosti dovolj, da bi se odrekel svoji priljubljeni navadi in strasti. Vaša naloga, slovenska Omladina je, da stopite v ta boj zoper tiranijo pivcev in pijancev, zoper priljubljene pivske navade, zoper razne alkoholne vraže, ki vladajo med ljudstvom in med inteligenco, zoper častitljive tradicije naših očetov, katere množe in posvečujejo potomci z novimi, še strašnejšimi grehi in strastmi. Pokažite, da ste radikalno narodni tudi v tem življenskem vprašanju našega naroda, da ne spoštujete nobenih alkoholnih autoritet, ne častite nobenih starodavnih pivskih tradicij, se ne uklanjajte nobenim častitljivim navadam, ampak delajte edino to, kar smatrate, da je boljše za vas in za vaš narod. Vsprejmite v program svojega življenja in delovanja tudi boj zoper alkoholizem. 1.) pri vaših ljudskih predavanjih ne zanemarite večkrat govoriti tudi o tem predmetu, govoriti jasno in odločno in brezobzirno, ker v tej stvari zmaga samo radikalna stran, ker edino ona je opravičena. 2.) študirajte to vprašanje, da boste zamogli zagovarjati svoje nazore in odbijati napade in terorizem pivcev, klin s klinom! 3.) razširjajte med narodom protialkoholno slovstvo, zlasti agitirajte za «Piščalko». 4.) pristopajte k protialkoholnim organizacijam in snujte jih, kjer morete, dobivajte jim udov in somišljenikov. Kedaj naj se opustošene vinogradske nasade na novo zasadi? l^dor se hoče dandanes po nastopu trtne uši s pridom baviti z vino-^ gradništvom, mora biti dobro poučen v umni vinoreji in v kletarstvu. Najbolj potrebuje te včde, kadar se namenja opustošene vinogradske nasade na novo s cepljenimi trtami zasaditi, kajti tu je pred vsem treba resno preudariti in preračuniti, se bode li novi nasad obnesel in bode se li trud in glavnica v ta namen žrtvovana, obrestovala ali ne. Pri sedanjih razmerah ne zadošča modrovanje: če je vinska trta v tem vinogradu rastla in rodila pred nastopom trtne uši, bode i v bodočnosti, marveč mora se vprašati, bode li novo zasajen nasad dajal toliko iu takega vinskega pridelka, ki bode poplačal trud in povrnil stroške, koji so se v to svrho naložili in zaradi tega je prvi pogoj za vspešno izvršitev tega gospodarskega podjetja, da si vsak vinogradnik pred začetkom presnovanja svojega opustošenega vinograda natanko načrta dela, ki ga čakajo in si napravi potrošnik, kolikor bode v ta namen izdal ter se ozira na vremenske vplive in kakovost zemlje. — Predočimo si v to svrho najvažnejša dela od začetka, t. j. od pripravljanja opustošenega vinograpa do tedaj, ko začne trs redno roditi. Vsa dela se razdele na več let. — Na čas, ki ga rabimo, da opustošenj vinograd pripravimo sposoben za novo zasaditev, t. j., da vinograd na 70—-90 cm globoko prerigolamo, da v njem speljemo potrebna pota in jarke, ki naj vodo deževnico ob nalivih odpeljujejo, da v strmih legah napravimo podzidja ter da slednjič zravnamo (planiramo) zemljo. Na to se začne zasaditev cepljenih trt na stalno mesto. Tu se zahteva, da raz- Vinograd obdelovati, Slovenec mora znati, Kdor delal prav ne bo, Naj pije le vodo! črtamo vse svet v oddaijenosti 1 —1'3 m v četverokotniku, kamor se bodo trte sadile, da imamo pripravljenih zadostno število takih sort cepljenih trt, ki so legi in podneblju najbolj priporočljive, da jih zasajamo o pravem času in pravilno. Za tem slede dela, ki jih moramo izvrševati, predno trs začne roditi. Ta so, in sicer a) v prvem letu: odgrinjanje pognankov, pozasajanje izostalih sadik, okopavanje, tnandanje, vežnja pogankov in zavarovanje proti zimskim mrazom; b) v drugem letu: odgrinjanje, gnojenje, obrezovanje, okopavanje, pozasajanje izostalih sadik, mandanie, vežnja mladik, trgatev in zavarovanje proti zmrzali; c) v tretjem letu: odkrivanje, obrezovanje, okopavanje, mandanje in vežnja pognankov, trgatev in zavarovanje proti zmrzali, in d) v četrtem in vsakem letu: obrezovanje, okopavanje, zatikanje kolov in vežnja, mandanje, vežnja pognankov, skrajšanje mladja, trgatev. — Med tem časom se mora trta i pravilno izgojevati in obrezovati ter se morajo izvrševati po potrebi po večkrat vsa ona dela, koja služijo v obrambo proti rastlinskim in živalskim škodljivcem (škropljenje, žvepljanje, zatiranje vinogradskega rilčkarja itd.) Umevno je, da pri tolikih in vsestranskih delih neugodno upliva, ako biva vinogradnik daleč od novega nasada, da se s tem vse delo neprimerno podraži, mnogokrat onemogoči. Istotako se stavi vse podjetje v nevarnost, ako v dotičnem okraju toča rada pobije, če zmrzal zgodaj v jeseni in spozno spomladi škoduje, ali če je zemlja slabe kakovosti. Posebno je vse te okoliščine uvaževati v krajih, kjer se dobe težko delavske moči in so delavci dragi. Združeni so torej z novim nasadom i prav obili stroški. Iz vsega tega sledi: Nove vinogradne nasade naj se zasadi le tam, kjer so dani ugodni pogoji, da se jih bode zamoglo oskrbovati po vseh naukih novega vinograd-stva, kjer se ima tedaj ugodno lego. ugodno zemljo, kjer se ima na razpolago priporočljive in fine trte, katere rode le prav dobra vina. V ta namen je zlasti začetnikom v novem vinogradstvu priporočati, da se popred udeleže vsaj enega ali več vinogradskih tečajev, da marljivo prebirajo spise, ki to stroko obravnavajo, da imajo poleg tega še vedno zvedenca — moža, kojega morejo v sili ali v dvomu za svet vprašati in da so naročeni vsai na en strokovni list, ki podučuje o tem. Kjer pa se ne ozira na vse to, je pri sedanjih, primeroma nizkih cenah pridelanih domačih vin, katere bodo bržčas trajno ostale, zelo dvomljivo, se bode li trud in glavnica v ta namen naložena, toliko obrestovala, da se izplača to gospodarsko podjetje, in tedaj je priporočati, da se to sploh ne izvrši. Iz mrtvaške knjige kralja alkohola za slovenske pokrajine od dne 26. marca 1898 dalje. Prepis iz mrtvaške knjige leta 1903. Slovenec št. 1. Z Vranskega poročajo, da so našli v Ločici v mali vodi vtopljeno 17 letno dekle Ivano Lebeničnik iz Zaplanine, fara Št. Gotard. Dekle je neslo domov špirit za žganje in se ga je napila. Hotela je steklenico napolniti z vodo. Prim. list št. 2. Pred Božičem je umrl v Kobaridu neki Medved. Bil je pijanček. V cerkev ni šel nikdar. Zvečer je pil do 10. ure, drugi dan so ga našli v mrtvega v brlogu. Žganje ga je umorilo. Prim. list št. 2. V Ljubnem v sav. dolini je prišel delavec Tomaž Gemel, ponoči vinjen domov. V postelji je pričel kaditi in pri tem zaspal Drugo jutro so ga našli vsega opečenega in mrtvega. Slovenec št. 7. Na Sladki gori pri Cmureku je 2. januarja živ zgorel brodar Anton Schof. Poprej se je nasrkal žganja. Pijan je zakuril peč in se vlegel v posteljo, ki je žnjim vred zgorela. Slovenec št. 8. Natakarica Franca Trtnik, 19 let stara, je za stavo v gostilni Jožefa Erjavca v Spodnji Šiški izpila 3/4 litre slivovke (pristno jugoslovanske) ter se nezavestna zgrudila. V bolnišnici je umrla. Prim. list št. 3. V Kobaridu se je v pijanosti ubil Jakob Stros. Padel je pijan raz stopnic, ko je šel spat. Gorica št. 7. V Jelenju blizu Reke je izpil 20 letni Alojzij Skaron hkratu liter žganja. Drugi dan so ga našli v postelji mrtvega. Slovenec št. 23. Blizu Glodnice v Krški dolini je zmrznil 55 letni bajtor F. Modest. Vzrok žganje. Nalezel se ga preveč (koliko je preveč?) in obležal na cesti. Slovenec št. 30. V Rodici je ponoči od 6. na 7. februarja v potoku utonil 50 letni Martin Podberšek. Pijan je zvečer šel domov, ter zabredel v vodo. Slovenec št. 43. 22. februarja popoldne je prišla mestna uboga Helena Šleibah v ubožmci v Vodmatu malo vinjena iz gostilne pri «Dalmatincu» Hotela je čez električno železnico. Voza ni videla, zvonenja ni slišala, ker je gluhonema. Voz jo je vrgel na tla, da si je prebila črepinjo in umrla. Gorica št. 16. V nedeljo 22. februarja je 23. letni mladenič Feliks Berlot šel nekoliko dobre volje (ker je zelo hvale vredno) šele pozno v noč iz Kanala v Radež. Čez nekaj dni so ga potegnili iz Soče (že zopet nesrečna voda!) Pri njem so našli denar in druge reči, ki je imel pri sebi. Slovenec št. 56. Nagloma je po obilo zaužitem žganju umrl 33 letni Fr. Martinčič iz Hince obč. Dvor. Slovenec št. 69. 25. marca so našli v Trbovljah v potoku truplo Marije Leber iz Loke. Prejšnji večer je pila v gostilni z možem. (Tako je prav, da ne pijančuje sam mož.) O pol 9. je šla domov brez moža, v pijanosti je bržkone padla v potok in utonila. Slovenec št. 73. 21. marca so našli na potoku v Prebije pri Kotmari vasi mrtvega 55 letnega dninarja Jožefa Bruliha. Nasrkal se ga je bil do mokrega. V časih je spil do liter in pol žganja. Slovenec št. 98. Velikonočni torek ziutraj so našli blizu Gorji nad Vrbo na prostem mrtvega 57 letnega mizarja T. Schreiberja. V ponedeljek zvečer se je vračal pijan domov. Obležal je v dežju in snegu. Slovenec št. 98. Nagle smrti je umrl na Hrušici pri Jesenicah delavec Jakob Smalei. Zjutraj so ga dobili mrtvega na vrtu. Vzrok alkoholizem. Slovenec št. 120. V dan Vnebohoda je padel v Trbovljah na Koroškem puškarski učenec Ferdinand Zechner v Kepa prepad in se ubil. Vzrok, ker so v treh izpili 1 liter žganja in niso pazili na nevarnost. (Alkohol namreč daje potrebno «korajšo»). Slovenec št. 164. V Škofjivasi pri Celju so našli mrtvo na polju 38 letno delavko Marijo Vengust. Napila se je tako žganja, da jo je v pijanosti zadela kap. Slovenec št. 168. V Ložu je 21. julija imelo nesrečno žganje že drugo žrtev letos. Ferd. Kete 35 let star. hud žganjepivec je padel po noči v pijanosti tako da si je razbil lobanjo in umrl. Slovenec št. 73. 65 letni Janez Kuman iz Malega Vrha je 27. julija mrtev obležal na robu ceste. Prejšnji večer je spil 10 osmink žganja. Bil je znan žganjar. Slovenec št. 182. Mrtvega so našli v hlevu Janeza Boštnika v Dulah 47 letnega hlapca Tomaža Debevca. Žganje ga je zadušilo. Slovenec št. 184. Dne 4. avgusta zjutraj sta v prazen voz vprežena vola pripeljala domov v Malo Lahinjo pri Dragatušu mrtvega gospodarja Janeza Bukovca z glavo navzdol pred desnim prednjim kolesom. Leva noga mu je bila zapletena v gornji del voza. Vinjeni Bukovec je najbrže že kmalo zvečer padel z voza, ter se je glava tako dolgo drsala ob tla, da je umrl. Slovenec št. 193 V Radohi pri Ilirski Bistrici je v pijanosti padel delavec Jožef Štemberger iz Sabič, v vodo in tonil (o, ta voda!). Slovenec št. 209. Vlak povozil je med Sinčevasjo in železno kapljo znanega žganjarja p. d. Prelesnika iz Obirskega. Slovenec št. 211. Mrtvega so našli v Straži 76 letnega Franceta Skraj-nerja iz Ivandola obč. Krško. Preobilna pijača je bila vzrok smrti. Slovenec št. 222. Obdukcija je pokazala, da je Janez Rozman, znan kot star pijanec umrl vsled preobilo zavžitega žganja na otrpnjenu možgan Tedaj ni bil umorjen. Prim. list 44. Ubil se je te dni v Imenju pri Šmartnem neki Gašperin. Rad je pil žganje. Nalezel se ga je preveč in vsled tega nesrečno padel da je ostal mrtev. Slovenec št. 258. Pri pokrivanju strehe v Vel. Kostrelnici je padel na tla in se hudo poškodoval krovec Jožef Šušteršič. Bil je preveč udan pijači. Slovenec št. 260. Na Spodnji Polskavi, Štajarsko, je stavil posestnik Janez Papež, da spije v četrt ure sedem četrtink žganja. Dobil je sicer stavo, toda vsled preobilnega alkohola je umrl. Slovenec št. 260. Smrtonosni padec v pijanosti. V gostilni pri M. D. v polji je padel Egid Marinko tako nesrečno v klet, da je umrl. Slovenec št. 273. 24. novembra je našel orožnik v Bukovem potoku pri Škofjiloki utopljene 54 letnega dninarja Janeza Kumar. Prejšnji dan so ga videli popolnoma pijanega od žganja. (Ni dvoma, da je utonil v vodil). Slovenec št. 277. Alkohol je umoril 21 letnega Jožefa Omejec iz Gaberia pri Ljublj ani. Vsled preobilega žganja se je na poti domov zgrudil mrtev. Slovenec št. 282. Na Bregu pri Ptuju je umrl nagle smrti črevljar Franc Popi. Ob 9. zvečer je še šival, ob 11. je bil mrtev. Bil je velik prijatelj žganja; še zadnji dan se ga je napil. Slovenec št. 282. V Mali vasi pri Ježici so dobili 4. decembra v neki župi mrtvo beračico; baje je bila pijana. Slovenec št. 297. V Mešah pri Šmohoru na Koroškem je utonil 75 letni užitkar Jakob ŠteemfI. Ko se je ponoči pijan vračal domu, je padel v Belo. Prepis iz mrtvaške knjige leta 1905. Slovenec št. 1. Mrtvega so potegnili iz vode preteklo nedeljo v Ribnici nekega reveža znanega z imenom Mihec. Napil se je in zašel na drugi svet. (Vendar čudno, da največ smrtnih nesreč pri pijancih se zgodi v vodi.) Slovenec št. 1. Utonil je v Srednji vasi v Bohinji krojač Janez Žmitek 29. decembra pozno domov grede iz krčme je pa v struge. Ker ga je imel preveč v glavi je onemogel in našel smrt. Slovenec št. 1. Na sv. večer se je na Jesenicah ustrelil delavec Andrej Pesjak. Bil je strašno udan pijači. V pijanosti je posvetil samemu sebi. Slovenec št. 3. Vsled preobilo zaužite pijače je v krčmi na Sušaku pri Reki umrl 28 letni Matija Kavčič iz Zagorja pri Postojni. Slovenec št. 6. Pri Sv. Emi na Štajerskem je 7. januarja prišel Jožef Kovačič pijan domov in hotel ženo pretepsti. Sin je branil, oče mu je zagnal nož v trebuh, da so sinu čreva ven šla in je sin umrl. Slovenec št. 7. Umrli so:.....26. decembra Ivan Kopelj, pekovski pomočnik 35 let star, srčna hiba alkoholismus. Domoljub št. 2. V ponedeljek pred Sv. 3. kralji izvlekli so pri Joha-novi žagi truplo utopljenega Pirnata iz Poljan. Že pred 4 tedni je bila njegova pot iz krčme v vodo. Slovenec št. 21. Zmrzlega so našli v ponedeljak (25. januarja) Haj-zeljnovega hlapca, roj. v župniji Timenica na Koroškem. Kakor vedno je tudi tu vzrok žganje. Prim. list št. 4. Andrej Kenda star pijanec se je napil na Žagi žganja, domov grede v Bovec je obležal ter zmrznil. (Alkohol greje!) Slovenec št. 24. V nedeljo 24. januarja je utonil in zmrznil 28 letni rudar Franc Čuk. Iz Črnega vrha grede, se je v dveh krčmah malo (?) napil omahnil v Idrico in utonil. (Seveda le nesreča; alkohol je nedolžen!) Slovenec št. 25. Preteklo soboto 30. januarja popoldne so na Frednovem vrtu mrtvega našli Gregorja Žemva. Vzrok je žganje. Slovenec št. 35. Mrtvo so našli 12. februarja zjutraj v Podgorju na Štajarskem v strugi nad žago 64 letno Marijo Hriberšek. V četrtek je bila še v krčmi, domov grede pa je najbrž zašla v Suhodolšico in se utopila. Pri sebi je imela še pol litra vina. Prim. list št. 7. Vlak je povozil v Dornbergu lesnega trgovca Matija Repič, dne 8. februarja zvečer. (Dopisnik namigava da bi bila pijanost kriva nesreče. Po izjavi očividcev in vseh, ki so moža poznali, je gotovo bil alkohol kriv nesreče. Mož je ravno pritekel iz kolodvorske gostilne). Slovenec št. 39. Utonil je v Poljanšici 68 letni Janez Dolinar iz Črnega vrha; v ponedeljek zvečer je bil nekoliko vinjen v Poljanah; na glavi ima tri rane. Slovenec št. 38. Utonil je v potoku Mlinšici v Dolu Fran Jakopič. Vzrok žganje. Slovenec št. 51. Zmrznil je 28. februarja dninar Jožef Lisjak iz Češnjice pri Kamniku. Prejšnji dan se je opil. Slovenec št. 57. Utonil je v Zihlavi na Štajerskem mizarski pomočnik Tomaž Verzel. Vinjen je padel v vodo. Slovenec št. 59. Mrtvega so našli v hlevu g. Gabrijelčiča na Brezjah žganjarja Janeza Globočnik. Vzrok žganje. Slovenec št. 59. Vsled preobilo zaužite žganja je umrl 26 letni Miha Urbanec. To je pri nas po novem letu že tretja žrtev nesrečnega špirita. Slovenec št. 63. Mrtvega so našli v Dragomenu ljubljanske okolice 60 letnega Petra Smrtnika. Vzrok preobilo zavžito žganje. Slovenec št. 81. V deželni bolnici je radi preobilo zaužite pijače (voda ni pijača) umrl urar Jožef Šunta. Na dvorišču hiše v kateri je stanoval, našli so ga nezavestnega. Slovenec št. 88. V Mokronogu je umrl 5 in pol let stari kočarjev sin Nikolaj Boriera, ker mu je nekdo dal piti žganja. Slovenec št. 99. Mrtvega so našli 27. aprila v gradu Rakovnik okraj Litija 40 let starega žganjarja Franceta Groznika. Slovenec št. 104. 26 letni Janez Beton iz Primskovega pri Kranju je močno vinjen šel čez železen most čez Kokro. Začel je telovadit (ker je bil namreč korajžen), ter padel v globočino. Žalosten slučaj žganjepitja. Slovenec št. 107. V Starem trgu je 5. maja utonil v neki luži kovač Anton Avsec iz Pudoba. Od žganja omamljen je padel ob kamnih čez vodo, ter se deloma ubil, deloma utonil. Slovenec št. 107. 6. maja se je ubil v Starem trgu star pijanček Zulc. Od alkohola prevzet je padel, zadel z glavo ob skalo, dobi! težko rano, ter kmalo umrl. Slovenec št. 109. Mrtvega so našli v Loki pri Mengšu mešetarja Jožefa Seseka. Vzrok žganjepitje. Slovenec št. 112. 16. maja je gorenjski vlak povozil 29 letnega Miha Markoviča iz Okroglega, ki se je pijan vračal iz vasovanja. Slovenec št. 111. Tobačno delavko Cecilijo Verdir na Glincah so 8. maja našli mrtvo v njenem stanovanju. Zadela jo je kap, ker se je preobilo napila špirita. Domoljub št. 10. V Savi je utonil 17. aprila Janez Hočevar, hlapec na Jesenicah. Vzrok nesreče je alkohol. Slovenec št. 116 V pijanosti je utonil v Tržiču usnjarski pomočnik Ivan Drmota. Slovenec št. 182. Na Mostiču na Koroškem je utoni! sedlar J. Pogačnik. Vzrok žganje. Slovenec št. 199. Pri Beljaku je 22 letni hlapec Alojzij Bergant iz Jesenic v dušku izpil vsled stave 11/4 litra žganja. Nato še par vrčkov piva. Čez pol ure je bil mrtev. Slovenec št. 202. Ubil se je 4. septembra ponoči v Ljubljani na Bregu 24 letni trgovski pomočnik Franc Budan iz Žužemberka. Prišel je vinjen domov, ter je z mostovža v II. nadstropju padel na dvorišče, kjer je obležal z razbito glavo. Gorica št. 75. 15. septembra je padel pod voz pijan voznik Martin Devancer iz Vipolž. Pijan je spil še liter vina, pa hotel še piti. Slovenec št. 228. 30 letni železniški delavec Anton Černuta iz Bovškega je vinjen kadil v postelji. Opekel se je po prsih in nogah tako, da je umrl. To se je zgodilo v Tolminu dne 1. oktobra. Slovenec št. 228. Janez Matinčič iz Vrhnike je vinjen padel pod most pri Markovcu. Našli so ga mrtvega 4. oktobra. Slovenec št. 236. V pijanosti se je ubil Janez Marinčič 3. oktobra v Starem trgu. Od žganja omamljen je padel pod cesto, ter zlomil tilnik. Ta je že tretji žgazjepivec pri nas, ki je nesrečno končal. Gorica št. 91. V Soči je utonil pri Sv. Luciji pijanček Ivan Manfreda; peljal je na vozičku moko. Ker je bil pijan je zavozil v Sočo. ter utonil. Slovenec št. 290. Miha Baloh, bajtar iz Golice je spil pri Vrankarju v Črnem vrhu pri Kamniku pol litra žganja. Po noči se je zvalil s klopi. Bil je takoj mrtev. Slovenec št. 291. Dninar Peter Pinter v Trbovljah je izkopal grob. Šel v pol ure oddaljeno vas po mrliča. Napil se je žganja tako, da je obležal in v pijanosti umrl. J. K- Gibanje pivopitja na Kranjskem v zadnjih 10 letih. co to CM 10 CD tO tO tO 0) o to O) to o o O) o O) to to N IS O CO tO oo 00 co N tri oo to N CM tO 00 to co rs co to to o to 00 O) ^ (M oi OJ in £ m M o oo gn O CN ©\ gn gn O 00 00 00 oo g\ r-1 T-" r" r" •'"■•, - : Hi Prvi je bil ogersko-madjarski val, ki se je na begu pred Pečenegi vsul v Evropo. A na Pečenege so pritiskali Uzi ali Torki, za njimi pa še silnejša orda Ki pčak o v -Pol an c o v. Kozari niso mogli več zadrževati PeČenegov in so pustili tudi nje čez svojo državo. To se je zgodilo med 70—80 letom IX. stoletja. Ko je pečeneška orda udrla za Volgo, napala ie najpred O gre in jih pognala naprej. Razbiti Ogri so marširali dalje na zapad in Pečenegi so jim sledili za petami in so se vže v začetku 890-ih let prikazali na nižji Donavi, kjer so skupaj z Bolgari uničili Ogrorn kočovišča ter jih tako prisilili iti dalje v srednje podonavske kraje. Pečeneški prehod izza Volge do Donave se je vršil jako naglo, kot pravi stopni orkan. Toda Pečenegi niso šli, kakor Huni, Avari, Bolgari, Ogri dalje, ampak so ostali v črnomorskih stepah in igrali tu važno ulogo. Predstavimo si položaj: Ves stepni kraj sedanje južne Rusije je bil vže dolga stoletja gosto obljuden od poljedeljskih prebivalcev, ruskih Slovanov. Dve stoletji jih ni vže nikdo več motil v njihovem delovanju in življenju. A tu pride med nje, naglo kot stepni orkan, kočujoči azijski narod. Skupno življenje je bilo nemogoče, zlepa se Rusi gotovo tudi niso bili pripravljeni umakniti se iz svojih zemljišč. Pričel se je boj dveh narodov, dveh kultur, dveh svetov, boj na življenje in na smrt, čigar odmevov je polna najstarejša ruska zgodovina. Zgodovina pravi, da še v tem boju Rusi podlegli in morali popustiti od njih zasejeno zemljo novim prišlecem Pečenegorn in za njimi prodirajočim Turkom in Polancem. Toda gotovo so branili vsako ped zemlje, to leži vže v slovanskem značaju, da se dobro brani in zasvojenega ne prepušča zlepa, in se umikali samo korak za korakom proti severju. O teh bojih najdemo vže več podatkov. Ti dolgotrajni in trdovratni boji so morali pa tudi mnogo pripomoči da se je še bolje zorganizovala in okrepila ruska država, katere sledovi segajo vže v prejšnja stoletja, zlasti so morale pouzročiti, da je postala ruska država popolnoma vojaška država, kot jo vidimo v kijevskem pe-riodu, in da se je razvila takozvana «družinska» organizacija, ki ima najbližjo primero v jugoslovenski zgodovini za časa turških bojev, Prvi povod, da so se začela južnoraska plemena združevati v eno silno državo, so dali torej boji z kočujočimi narodi v Črnomorskih stepah. Zato imamo še nek poseben dokaz: Ta država se je imenovala «ruska» in njen narod «Rus». To ime se nahaja vže v najstarejših virih, ima ga «Povest vremenih let» ali «Nestorjeva letopis», poznajo ga arabski pisatelji IX. in X. stoletja in Bizantijci (Konstantin Bagrorodni). To ime je prastaro in pomeni: t. veliko rusko državo in vse v njej živeče narode in plemena sploh. 2. središče države, Kijev z okolico in pleme Poljano v, ki je tam Mt ■ živelo. 3. gospodvijoč element v državi, vladajočo kneževo rodovino in njegovo vojno družino, in ker je v vojni družini v gotovih Časih bil jako številen in vpliven varjaški element, imenovali so se včasih tudi Varjagi sploh kratko «Rus». V tretjem tako specifičnem pomenu rabilo se je ime «Rus» in «ruski» le v gotovih časih in razmerah in le metonimično. V prvem pomenu se je rabilo v poznejših časih izključno in v tem se rabi tudi še dandanes. Toda v najstarejših časih je bilo ime «Rus» in «ruski» v tesni zvezi z zemljo Poljanov, to je z Kijevem in okolico in s poljanskim plemenom. Pod imenom «ruska zemlja» razumela se je kijevska zemlja kot «ruska» nair e^o^v in «ruski mož» je pomenilo «Kijevljanina» in pod tem imenom se je ločil od druzih. Ime «Rus» je moralo torej v najdavnejših časih biti v zvezi samo s poljansko zemljo in poljanskim plemenom in še le, ko je to postalo središče cele drŽave, imenovala se je tudi ona «ruska». Podobno kot je bilo Rim in Rimljan v začetku samo ime prebivalcev enega mesta, ko je pa to mesto postalo središče velike države, imenovala se je ona po njem «rimska» in prebivalci «Riml jani». Ime «Rus» in «ruski» je torej v najdavnejših časih bilo tesno zvezano s plemenom «Poljanov». O Poljan i h pripoveduje «Povest vremenih let» samo na kratko: «Sjedoša po Dnepru i narkošasa Poljane (naselili so se ob Dnepru in imenovali so se Poljani). Oče-vidno ni bilo potreba o njih več pojasnevati, ker poljansko pleme in njegova zemlja je bila čitateljem Ne sto rje ve letopisi sploh znana Te «Poljane» imenuje letopis tudi «Poljani Kijani» in enkrat razlaga, da se imenujejo zato tako, ker so se naselili po ravnem polju. Toda Kijev z okolico, kjer so v X. in XI. stoletju glavno prebivali «Poljani» je težko imenovati «ravno polje*. Celo sama letopis pravi nekoč o Poljani h, da so se naselili «po gorami sim» (po teh gorah) in drugič: v ljesje na gorah nad rjekoju Dnjeprskoja». Okolica Kijeva na sever od Stugne je res še sedaj močno gozdnata, nekoč je morala biti pa vsa zaraščena z gozdovi. To nasprotje se da samo tako razložiti, da so do X.—XI. stoletja, ko so pričele znova pritiskati iz step kočujoče orde, Poljani večinoma stanovali južno od reke Stugne, kjer je več ravnega polja. Kakor se je zemlja od severja od Stugne imenovala «gozdnati kraj», tako so se morda polja južno od nje fmenovaia «poljanska zemlja« in pleme, ki je tam živelo «Poljani». Sicer je pa veliko različnih slovanskih plemen, ki se tako imenujejo. Tako imamo poljske «Poljane», bolgarske «Po-ljake» «PoIjčane» «PoIjce», slavonske «Poljance», «Poljane», v sosedstvu M o ravan o v, ki so vsi bili različni drug od druzega. Podobno je z drugimi slovanskimi plemenskimi imeni. Imamo rusko pleme Dud-blebov, dalje slovenske Dudlebe na Koroškem in Štajarskem, Češke Dudlebe in polabske Dudlebe. Dalje imamo ruske «Hrvate», češko - poljske Hrvate v Karpatih, polabske Hrvate in južnoslovanske Hrvate, Srbe na severju in na jugu itd.