St. 40 (1123) Leto XXII NOVO MESTO četrtek, ★★ 7. oktobra 1971 BREŽICE — Danes bodo na seji predsedstva občinske skupščine izvolili delegacijo, ki bo zastopala brežiško občino na praznovanju 27-letnice osvoboditve Velike Plane v Srbiji METLIKA - V torek ponoči je bila vsa metliška mladež na nogah. Po rnestu in na cesti proti Trnovcu so raztresali na tisoče propagandnih letakov, otroci pišejo gesla po cestah, prav tako so obrnili ali prekrili vse kažipote. KOCEVJE - V torek so zaprli Jamianovo razstavo. Z njeno otvoritvijo se je začel, z njenim zaprtjem pa končal uradni del svečanosti ob 500-letnici mesta in letošnjem občinskem prazniku. NOVO MESTO - Na jutrišnji slovesnosti v gasilskem domu bodo plakete ,,Vzorni voznik“ podelili enajstim poklicnim voznikom in petim amaterjem. Zanimivo je, da bosta pbketi dobili ludi dve ženski. NOVO MESTO - Denarne nagrade po 500 din so v ponedeljek podelili najzaslužnejšim učiteljem za prometno-vzgojno dejavnost v šolah. Nagrajeni so bili; Franc Korošec iz Šentjerneja, Anton Perko iz Mirne peči, Ljubo Žagar iz Novega mesta in Jože Pečnik iz Vavte vasi. ZLATI ZNAK RDEČEGA KRIŽA Jugoslovanski Rdeči križ je podelil zlati znak dr. Minku Bricu iz Brežic, Dragici Petrič, dr. Adolfu ŠpileijUi in dr. Smiljanu Trobišu 'iz Novega mesta. Nagrajencem iskreno čestitamo! Jože! 1, Pod ,,strogozaupno‘‘ Vam pošiljam na ogled naše^izdelke od včeraj# Morda bo kaj uporabnega že za to številko DL, v Karlovac > V soboto, 9. oktobra bo ob 10. uri v Karlovcu velika parada ob zaključku manevrov ,JSvoboda 71“. Ude-^žencem bo govoril maršal lito. Občinske konference SZDL Novo mesto, Metlika in Črnomelj organizirajo prevoz s posebnim vlakom^ ki bo iz Novega mesta odpeljal ob 5.58 zjutraj in se bo ustavil na vseh postajah do Karlovca. Prevoz bo zastonj, iz Karlovca se bo vlak vračd ob 15. uri; v Novo mesto se bo vrnil ob 17.13. Vabimo občane, da se velike svečanosti v Karlovcu udeležijo v čim večjem številu! V ponedeljek so tanki v sestavi enot, ki jih vodi general podpolkovnik Stane Potočar — Lazar (komandant ,plavih“ napadalcev!), preko Bele krajine z vso silo pritisnili na Kolpo z namenom, da jo forsirajo v pohodu in nato udarijo na ,jrdeče“ na hrvaški strani. Čeprav so z vojaicimi načrti ,4)lavi“ v prvem navdu marsikje uspeli, jim je nudflo oboroženo ljudstvo Bele krajine silen odpor. Več o tem: prihodnji teden. — (Foto: Partizanski Dolenjski list) \ Tovarniški dinar za turizem Zakaj pa ne, če lahko pomaga Dolenjski? Novomeška Krka obljublja investicije Dol. Toplicam, Mokricam in šolskemu gostinskemu centru prave zainteresiranih kolektivov napredovale z dosedanjim poletom, lahko pričakujemo odločitev konec leta in januarja bi delo že steklo po novih tirnicah. JOŽICA TEPPEV V dolenjskem turizmu nastopata dve novi značilnosti: povezava z industrijo in sodelovanje med občinami. Enotni načrti podirajo pr^raje, ki so razdvajale sosede. Odpirajo se širša obzorja, do katerih pred leti še ni segel pogled. Odprla jih je industrija, ki je zdaj pripravljena nalagati tudi v turizem. V mislih imam novomeško tovarno zdravil in njene pobude. V nedeljo, 3. oktobra popoldne, je v Stranski vasi v Beli krajini na partizanskem mitingu predsednik občindce skupščine inž. Martin Janžekovič izročil borcem Belokranjskega odreda zastavo in ob tej priložnosti belokranjske partizane opozoril na pomembne naloge na manevrih. Na mitingu so imeli kulturni program, konusar glavnega štaba za splošni ljudski odpor Albert J^opič - Kajtimir pa je podelil več plaket ,3voboda 71“. Na sliki: borci Belokranjskega odreda s svojo zastavo: (Foto: Partizanski Dolenjski list) Kot kažejo dosedanji razgovori, lahko že precej trdno upamo na poslovno povezavo Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto. Dolenjskih in Šmarjeških Toplic ter gostinskega podjetja Grad Mokrice s tovarno Krko. V Predstavniki zdravilišč in gostinstva pripravljajo gradivo o razvojnih možnostih kolektivov pod okriljem dolenjskega industrijskega velikana za razpravo na ravni občinskih skupščin. Obe skupščini, novomeška in brežiška, sta naklonjeni novi poti za pospeševanje turizma, želita pa dobiti okviren prikaz uresničevanja investicijskih načrtov za posamezna obdobja, se pravi, zagotovilo za hitrejši napredek zdravilišč in splošnih turističnih objektov. Gostinske delovne organizacije bi tudi po priključitvi h foki - zanjo bo potreben referendum - ohranile precej samostojnosti, njihove razvojne načrte pa bo usklajevala direkcija za turizem, ki jo namerava ustanoviti tovarna Krka. Ce bodo pri- NOVOMEŠKI KROJAČ SLAVI Kolektiv novomeškega KROJAČA je 1. oktobra slavil 25-letnico obstoja. Najstarejšemu članu Ivu Venclju so poklonili skromno darilo, saj je v podjetju vse od ustanovitve do danes reševal probleme in se veselil uspehov. Kolektiv svodi sedaj Jože Majerle, ki se trudi, da bi z novim izborom izdelkov vpeljal sodobnejši tehnološki proces v proizvodnjo. Svoje izdelke pridajajo po vsej Jugoslaviji. Že V prvem naskoku do cilja Največji uspeh dolenjske košarke: Novomeščani prvaki prve slovenske B lige — V zadnjem kolu: slavje na Loki pred 500 gledalci Okrog 500 gledalcev je po sobotni tekmi na novomeški Loki lahko tudi formalno pozdravilo domače košarkarje kot najboljše moštvo v prvi slovenski B ligi. Od prvega do zadnjega kola so Novomeščani zdržali na prvi stopničld kljub velikemu pritisku ma-riborsk^a Branika. DBH Košarka je postala v Novem mestu zadnje čase najbolj priljubljen Šport: na Loki je igrišče venomer zasedeno, tudi gledalcev je na tekmah vse več. Na fotografiji Slavka Dokla seje „šopek“ igralcev pognal za žogo: taki prizori privabljajo mladino pod koše, gledalce pa na tribune. Novomeščani pa so s prvim mestom v prvi slovenski B ligi dosegli v soboto tudi največji uspeh v zgodovini tega športa na Dolenjskem. NOVO MESTO JE VAŠA BANKA ZLASTIvOKTOBRU -MESECU VARČEVANJA Košarkarji Novega mesta, ki so z uvrstitvijo v A ligo dosegli tudi največji uspeh dolenjske košarke sploh, so postali prvaki, čeprav morajo odigrati še tekmo z ljubljanskim Stadionom, ki pa ne more spremeniti ničesar več na vjhu. Novomeščani so bili vsega trikrat poraženi, domače igrišče pa je bilo zares nepremagljivo; na Loki so premagali prav vse nasprotnike. Zanimivo je, da so bili novomeški košarkarji še tik pred prvenstvom na kvalifikacijski tekmi prisiljeni dokazovati, da sodijo v ligo - zdaj pa so prvi! Tekmovanje v najkvalitetnejšem slovenskem razredu bo prihodnje leto kajpak še trše, Novomeščani pa imajo en sam cilj: ostati v ligi. Letošnji uspeh je ivedvomno zasluga vseh igralcev, med katerimi so mnogi še mladinci, zraven tega pa seveda tudi trenerja Andreja Petriča, tehničnega vodje Janeza Prijatelja in pa denarne injekcije Novoteksa, ki je premostil skromno dotacijo športnega društva. Lestvica ob koncu (nista še šteti tekmi Stadion : Novo mesto in Elektra ; Tolmin): N. mesto Branik S. naselje Zarja Prule Ljubljana Stadion Elektra Konus Tolmin 17 14 18 14 18 12 18 9 18 9 18 8 17 17 18 17 31190; 4 1171: 6 1143: 91234: 9 1182: 10 1165: 10 1136: 11 1162: 12 1066: 14 1043: 1019 28 1083 28 1001 24 1186 18 1184 18 1128 16 1225 14 1313 12 1312 12 1202 6 Listino o podelitvi domkila VDV brigadi je izročil na proslavi 2. oktobra v Kočevju predsednik občine Kočevje Miro Hegler bivšemu komandantu te brigade Tonetu Ljubičiču (Foto: J. Primc). V naslednjih dneh se bo nadaljevalo obdobje suhega vremena, vendar bo hladneje. Temperature bodo normalne za ta letni čas. V jutranjih urah bo slana. tedenski mozaik Odkar so iz Velike Britanije izgnali 105 sovjetskih diplomatskih in trgovskih uslužbencev, ima neki Londončan neznanske težave. Registrska tablica njegovega avtomobila ima namreč oznako KGB 1 (KGB pg so inicialke znane sovjetske obveščevalne službe), zato ga vozniki na cesti nenehno nadlegujejo z hupanjem... stranski učinki vohunske afere... Tihotapcem in prekupčevalcem na jugu Italije prede trda: italijanska policija je v skrbno pripravljeni raciji areterala 46 72 oseb, kar 28.235 pa denarno kaznovala. Med akcijo, v kateri so sodelovali tudi helikopterji in patruljne ladje, so zaplenili za 320.000dolarjev ukradenega ali pretihotapljenega blaga... dobrodošel prispevek v državno blagajno... Svoje bo državi v obliki davkov na dohodek prispeval tudi znani nemški general Gehlen, ki je bU med'vojno šef obveščevalne službe nemške armade na vzhodnem bojišču. Potem, ko je presenetil sv4t z senzacionalno novico, da je Martin Bor-mann, desna roka Hitlerja, po vojni dolgo časa živel v Sovjetski zvezi, kjer naj bi šele pred tremi leti umrl, se je odločil, da bo svoje spomine posnel še na fdmskem traku. Govorijo o nekaj milijonih mark honorarja. .. vohunstvo gre očitno dobro v denar, dokler gre... Ampak na svetu ne gre vsem tako izpod rok: trgovski potnik Silvano fiorin se je nepreklicno odločil, da ne bo več potoval v severno italijansko mesto Bergamo z avtom. Prejšnji mesec je bil namreč trikrat v tem mestu in vselej so mu tatovi vdrli v avto. Tretjič so to storili takrat, ko je bil na sodni obravnavi zoper tatove prvih dveh tatvin... Toda če so z avtomobili še take težave, je videti, da jih vsaj z zobmi ne bomo več imeli: ameriški zobozdravniki so pri-.pravili postopek po katerem bodo zobe prevlekli z zelo tanko plastjo plastike in jih tako zaščitili pred škodjivimi vplivi... Delavci razumejo kmete Javno mnenje o starostnem zavarovanju — Solidarnosti ni nikoli preveč — Kjer ni, ni mogoče vzeti Temeljno vprašanje pri obravnavanju tez za starostno zavarovanje kmetov je, odkod dobiti denar za pokojnine. Kmetje s številkami dokazujejo, da ne bodo zmogli prispevati sami niti dve trećini, če se njihovo zdravstveno zavarovanje ne poveže z delavskim v enotno, tako imenovano nacionalno, da bi se zmanjšali njihovi sedanji prispevki. Tudi pri starostnem zavarovanju želijo večjo pomoč dmžbe oziroma delavcev. Večina delavcev pozna razmere, v katerih živijo kmetje, in razume njihove želje. To je pokazala tudi anketa, ki jo je v minuli zimi pripravil Center za raziskavo javnega mnenja in množičnih komunikacg pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Odgo-vaijalo je 2100 po posebnem vzorcu izbranih občanov, raznih poklicev in starosti iz vse Slovenge. Na vprašanje, ali sta kmet in naša družba dovolj gospodarsko močna, da bi zmogla prispevke za starostno zavarovanje kmetov, jih je skoraj 55 % odgovorilo z da in le 32 % jih je menilo, da ne. Tudi odgovori na vprašanje, kdo naj prispeva denar, so bili za kmete ugodni. Največ, skoraj 45 % jih je menilo, naj polovico potrebnih sredstev zberejo kme^e, drugo polovico pa prispeva družba. Kar 32 % pa je bilo za to, da družba zbere večji del. Za v tezah predlagano razmerje — dve trećini kmetje, eno tretjino družba — je bilo le 13 % anketiranih. Za to, da bi vsa sredstva prispevali kme^e sami oziroma le dmžba, pa je bilo le nekaj več kot 5 %. Javno mnenje torej podpira kmete. V anketnem listu sicer ni bilo vprašanja, kako naj dmžba zbira sredstva za starostno zavarovanje kmetov in kako bi to vplivalo na osebne dohodke delavcev? Morda bi bili odgovori nekoliko dmgačni, če bi predvideli, da bi jih bilo treba zbirati od bruto osebnih do- hodkov delavcev kot npr. za njihovo pokojninsko zavarovanje. Nekateri kmetje menijo, da bi jih delavci podprli tudi takrat, saj še niso pozabili, da so izšli iz kmečkih družin. Na kmetih imajo starše in sorodnike. Čeprav morda včasih pozabljajo na ostarele starše in jim premalo gmotno pomagajo, na referendumu gotovo ne bi mogli glasovati proti skupni pomoči v obliki prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. To se je že pokazalo na Dolenjskem, kjer so dali pobudo za enotno zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov ter so delavci pripravljeni prispevati za to pol odstotka od osebnih dohodkov. Od tam se širi še v druge kraje. Med pomisleki je slišati, da pri taki solidarnosti in socialni skrbi za kmete ne smemo pretiravati. Sistem kmečkega zavarovanja nq bi bil izoblikovan tako, da bi spodbujal njihove sposobnosti za večjo proizvodnjo. Menda se ni treba bati, da bi zaradi dmžbene pomoči bili manj podjetni pri delu. Nasprotno, brez nič je težko začeti. Kjer ni, pa tudi ni moči vzeti Ostarelih kmetov je V primerjavi z mladimi, za delo spo- 4y'> Jugoslovanki državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac je govoril na zasedanju Generalne ^upščine združenih narodov v New Voricu. Neuvrščenost ni izven realnosti, marveč izraz realnosti, je dejal med drugim šef naše diplomacije v govoru, ki so ga v krogih Združenih narodov izredno laskavo ocenfli. (Telefoto: UPI). sobnimi vsako leto več. Zato bo ob uvajanju starostnega zavarovanja treba upoštevati sedanje razmere in zmožnosti kmetov. Ko se bodo sprerninjale na bolj-'še ali slabše — starostno zavarovanje kmetov naj bi bilo ena izmed spodbud mladim, da ostanejo na posestvih — pa bo možno in nujno prilagajati tudi predpise o virih dohodkov. JOŽE PETEK IZ VČERAJŠNJEGA PAVLIHE Brez besed tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled kretariat centralnega komiteja. Predsednik CK France Popit je ob tem odločno poudaril — ko je obsežno razčlenil okoliščine v zvezi' z ,,akcijo“ in njen resnični pomen — da bo ZK dosledno preprečevala vse poskuse, da bi se v naše politično življenje skozi PROCES DEMOKRATIZACIJE vtihotapljale metode politikanstva, intrigiranja ter nenačelnega boja za oblast. Komunisti ne smemo dopustiti, je še dejal France Popit, da bi se pod pritiskom kogarkoli vrteli okoli dilem, ki niso povezane z RESNIČNIMI PROBLEMI, torej s tistimi vprašanji, ki danes še žulijo meni, da bomo funkcije države spravili v tiste okvire, ki jih predvidevajo ustavna do-' ločila po novem. Sredi minulega tedna — v četrtek - se je precej dvignila temperatura tudi v zvezni skupščini, ko je le-ta morala odločati o nujnem rebalansu proračuna federacije (le-ta naj bi, seveda popravljen, znašal 4320 milijard dinarjev), ob tem pa tudi o zakonskem predlogu za financiranje federacije do konca letošnjega leta. Zbor narodov je moral prekiniti sejo, koje o tem odločal, ker je izvršni svet Makedonije nenadoma preklical svoj prvotni pristanek za sprejetje zakona o financiranju federacije; vzrok za to je bilo nasprotovanje Hrvatske, da bi uredili vprašanje regresov in premij za tobak, kot je to želela Makedonija — pa je tu šlo potemtakem za nekakšen „recipročni pritisk“ na ZIS oziroma na zvezno skupščino. Na izredni seji ZIS minuli petek so slednjič le uskladili medrepubliška stališča (in kajpak različne interese), tako da je zvezna skupščina lahko sprejela omenjeni zakonski predlog z rebalansom proračuna vred, na seji ZIS so se sporazumeli o tem, da bodo regresi za umetna gnojila ostali v zveznem proračunu, sredstva za proizvajalce tobaka (regrese in premije) pa bodo zbrali s PODRAŽITVIJO cigaret. Poslej bodo tudi REGRESI ZA MLEKO stvar republik, pa se bodo mlečni izdelki in mleko tam, kjer teh regresov republike ali pokrajine ali občine ne bodo dajale, seveda podražili. Napovedana je tudi podražitev nekaterih izdelkov, ki sodijo predvsem vsaj tako je navedeno v „luksuz-no“ potrošnjo, npr. kozmetičnih preparatov, avtomobilskih gum, barvnih televizorjev itd. Prejšnji petek je zasedal tudi republiški izvršni svet, ki je zelo previdno skušal podati oceno našega trenutnega gospodarskega položaja. Čeprav so v zadnjem času vidna znamenja, da se trg pri nas umirja, vendar še ni vzroka za pretiran optimizem - saj nas na to opozarja ZAOSTRENA NELIKVIDNOST, opozarja nas še nerešeno vprašanje izgub v gospodarstvu itd. Izvršni svet je bil med drugim mnenja, da bi morali vsekakor že prihodnje leto - spričo velikega primanjkljaja naše zunanje trgovine - sprejeti ustreznejši ZUNANJETRGOVINSKI RliŽIM, če hočemo, da bomo sedanji neugodni zunanjetrgovinski položaj res učinkovito popravili. V minulih dneh je bila pri nas notranje politična dejavnost — lahko rečemo — zares precej razgibana. Vsekakor moramo na prvem mestu posvetiti pozornost dva dni trajajoči seji CK ZK Slovenije (seja je bila minulo sredo in v četrtek), ko je centralni komite podrobneje obravnaval razvoj SAMOUPRAVNIH ODNOSOV v organizacijah združenega dela, izhajajoč pri tem, seveda, iz sedanjih ustavnih sprememb. Centralni komite ZKS je razpravljal tudi o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih — med katerimi je bila kajpak v ospredju ocena znane „akcije 25 poslancev", ki se sicer zdi že nekoliko odmaknjena, vendar se njeni odmevi le še niso docela utišali. Sprejeti ustavni amandmaji bistveno spreminjajo delovanje organizacij in članov ZK — lahko povzamemo iz uvodnih misli članice sekretariata CK Danice Jurkovič, koje spregovorila o razvijanju samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela - saj poslej za dosledno uveljavljanje družbeno ekonomskega položaja delavcev v združenem delu ter za uveljavljanje samoupravnih odnosov ni več odgovorna le ZK, marveč so za to po zakonu odgovorni tudi drugi, od samoupravnih in izvršilnih organov pa do ustanov in družbeno političnih organizacij. Slej ko prej pa ZK ne bo pristala na nikakršno zgolj formalno uresničevanje samoupravnih odnosov, določenih v sedanjih ustavnih dopolnilih, ampak bo pri oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela usmerila svoje sile v polno uveljavitev takšnega položaja delavcev v združenem delu, da bodo le-ti v celoti RAZPOLAGALI Z USTVARJENIM DOHODKOM kot delom družbenegaT dohodka. Z oblikovanjem temeljnih organizacij združenega dela prehajamo v DOLGOTRAJEN SPOPAD z vsemi tistimi, ki so svojo moč doslej črpali iz razpolaganja z delom dohodka, odtujenega njegovim RESNIČNIM USTVARJALCEM, pa seveda želijo ohraniti dosedanje stanje, ki ga z ustavnimi dopolnili temeljito spreminjamo. ?o obsežni razpravi o teh temeljnih vprašanjih nadaljnjega razvoja našega samoupravljanja je CK zavzeto obravnaval tudi stališče, ki ga je v zvezi z akcijo poslancev zavzel se- Pozornost razvoju samoupravnih odnosov tedenski zunanjepolitični pregled Iz Pekinga so prišle novice o vrsti nenavadnih dogodkov, ki si jih opazovalci in komentatorji ne znajo prav razlagati. Predvsem so v kitajski prestolnici neprič kovano odpovedali tradicionalno parado na dan nacionalnega praznika, 1. oktobra. Razen tega so začele z mnogih ulic izginjati številne parole z milimi predsednika Mao Ce Tunga in tudi njegovih kipov je vse manj. Na tradicionalnem banketu na predvečer praznika niso prebrali pozdravnih govorov in zdravic, kar je bilo doslej nekaj povsem običajnega. Poleti le^ v notranjost dežele so bili pred dnevi nepričakovano odpovedani, v bližnjem Hon^ongu, ki velja za imenitno „opazovalnico" dogajanj v deželi Velikega zidu, pa so začele krožiti govorice o smrti, ali vsaj težki bolezni, Mao Ce Tunga in njegovega naslednika Lin Piaoa. To in še več drugih nenavadnih znamenj kaže, da se na Kitajskem v resnici dogaja nekaj nenavadnega, toda kaj bi to bilo, je za večino opazovalcev nekaj povsem neznanega. Ugibanja in domneve se vse bolj širijo, toda večina teh razmišljanj si je v očitnem nasproQ‘u. Kaže, da je še najbolj verjetna tista inačica, ki trdi, da gre za normalne razvojne težave v tej velikanski deželi, ki se je po zmedi kulturne revolucije začela vendarle notranje stabilizirati. Zelo verjetno je, da gre, kot je to pač običaj v vseh državah sveta, za nakatera notranja nesoglasja, ki jih porajajo novi in novi problemi v njihovi razvojni poti. Dejstvo, da v Pekingu vse te reči trdovratno skrivajo pred tujci, kajpak onemogoča jasnejše in točnejše informiranje, zato pa vzpodbuja številna ugibanja. Sicer pa je za Kitajsko v zadnjih dvanajstih mesecih zna-čflno, da je uspela ob razmeroma dobri žetvi (pridelali so nič manj kot 240 mUijonov ton žita — samo za primerjavo: Jugoslavija porabi na leto okoli 5 do 6 milijonov ton!) in razmeroma ugodni industrijski proizvodnji utrdili tudi svoje gospodarstvo. Sedaj očitno hočejo na teh dokaj trdnih osnovah izvesti še nekatere premike v notranji politiki, kar pa zelo verjetno poteka v znamenju boia med konzervativnimi in nmoliko bolj naprednimi idejami ... vse to pa poraja potem manjše ali večje (pogosto tudi čisto osebne spopade, ki se ob pomanjkanju podrobnejših informacij kažejo v vrsti neverjetnih in nepreverjenih poročil, ki prihaj;yo v zunanji svet. Vohundca afera v Veliki Bri-tanji se je medtem razmahnila. Britanske oblasti so sporočile, da je k njim prebegnil jn zapro-sU za azil 34-letni član sovjetskega trgovinskega predstavništva v Londonu in pripadnik tajne obveščevalne službe KGB Oleg Ljaljin, ki je prinesel seboj seznam sovjetskih agentov in načrte za sabotažne akcije. Skupaj z njim je pribežala tudi 31-letna plavolaska Irina Teplja-kova, ki jo očitno veže na pre-b^lega kolega še kaj več kot zgolj vohunska dejavnost... Večji del izgnanih sovjetskih diplomatov in trgovcev je že odpotovalo domov, London pa še vedno čaka na sovjetski protiukrep, pri čemer pričakujejo, Kitajske skrivnosti da bodo morda (čeprav to ni zanesljivo) tudi Sovjeti izgnali ustrezno število Britancev iz Moskve. Toda ^ričo tega, daje bilo sovjetsko predstavništvo v Londonu (šte*o je 550 oseb) mnogo številnejše od britanskega v Moskvi (le okoli 80), domnevajo, da se bodo Sovjeti — če se že bodo — odločili le za izgon enakovrednega odstotka, to je okro^o petino (105 od 550 so izgnali Britanci), kar pomeni, da bi lahko nekako petnajst članov britanskega veleposlaništva v Moskvi pričako-vdo zgoden in neplaniran povratek v domovino. Toda to so za zdaj zgolj ugibanja, med dejstva pa je treba prišteti, da je sovjetski tisk, ki je zadnje čase silovito napadal britan^o vlado in ,,desničarski buržoazni tisk'*, nekoliko znižal ton, čeprav še vedno vztraja, da so bili vsi izgnani povsem nedolžni in niso imeli nobene zveze z vohurb stvom. Medtem pa so v Beogradu uradno sporočili, da bo predsednik SFRJ Josip Broz Tito konec oktobra in v začetku novembra obiskal Zdmžene države Amerike in Kanado, kjer se bo pogovarjal z voditeljem obeh držav o medsebojnih odnosih in ndcaterih mednarodnih problemih. Predsednika Tita je v ZDA povabil predsednik Richard Nixon. TELEGRAMI KAIRO - Na zasedanju predsedniškega sveta so za predsednika federacije arabskih republik izbrali egiptovskega predsednika Anvarja el ^data. Na tem mestu bo ostal dve leti, potem pa ga bo zamenjal eden izmed drugih šefov držav-članic federacije, ki seji bo, kot pričakujejo, kmalu pridružil tudi Sudan. PARIZ - Po štiridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji se je v Pariz vrnil francoski obrambni minister Michel Debre. Pred odhodom v domovino ga je sprejel predsednik republike iito. SAIGON - V Južnem Vietnamu se nadaljujejo ogorčeni protesti javnosti zoper izvolitev generala lliieja za predsednika republike. Trdijo, da je zmagal na volitvah (bil je edini kandidat) z goljufijo in na skrajno nepošten način. delovne ljudi. Pri tem ne gre samo za nevarnost, da bi v naš sistem vnesli nenačelni boj za osebno oblast in položaj - še hujše so namreč težnje, ki bi naše delovne ljudi, ko se jim ne bi uprli, slej ko prej oropale njihovih samoupravnih pravic. Stališča sekretariata v zvezi z „akcijo41 je centralni komite v celoti podprl. Prejšnjo sredo je bila v Beogradu seja predsedstva zvezne konference SZDL. Predsednik in podpredsednik ZIS sta na tej seji govorila o našem gospodarskem stanju - ki je po oceni predsednika Bijedića kljub vsemu le vredno dokaj optimistične ocene. ZIS bo že v kratkem pripravil še nadaljnje predloge za ukrepanje v prid stabilizaciji, v vseh teh predlogih pa lahko pričakujemo odločno zahtevo, naj bo gospodarska logika uveljavljena za vse in ne samo za ožje gospodarstvo. Z logiko TRŽNEGA GOSPODARJENJA bomo kar najbolj onemogočili vmešavanje državnih organov v poslovna sklepanja gospodarskih organizacij in bank - to pa po- Pesem trgačev se že dober teden razlega od Bizeljskega do Pišec, Sremiča in Gadove peči. V hramih pridno stiskajo mošt, kije letos izredno sladdc. Na Bizeljskem ga bodo odkupovali po 3,40 do 3,80 din, cviček pa bo še nekoliko dragi. (Foto: J. Teppey) C)elovni motiv iz proizvodnje v semi^ tovarni kondenzatoijev, ki velja za najuspešnejše podjele v črnomaljski občini. V letošnjem prvem polle^u je ustvaril koldctiv za dobrih 34 odst. večji celotni dohodek kot v tem času lani. (Foto: Ria Bačer) Letošnja polharska razstava v Kočevju je spet vzbudila veliko zanimanje med polhaiji, ostalimi občani in predvsem med mladino. V knjigo vtisov so obiskovalci zapisali mnogo pohval. (Foto: J. Primc) čredno je ••• Industrijski izvoz novomeške občine je že v osmih mesecih dosegel devet desetin pričakovanega izvoza in se z 21 milijoni dolarjev tudi močno približal lanskemu izvoznemu rekordu, nekakšnemu slovenskemu čudežu. Znano je namreč, da y zaostrenih pogojih gospodarjenja naša poletja le stežka najdejo pota na tuja tržišča, na tjge torej, kjer zares vladajo zakoni kvalitete, cenenosti in hitrega ter točnega podavanja. Toliko bolj neverjetno se torej bere, da je izvoz na prebivalca v novomeški občini letos do septembra dosegel že vrednost 520 dolarjev, številko torej, s katero se težko pohvalijo tudi zares razvite zahodne industrije. Izvoz novomeške industrije se počasi približuje desetini slovenskega industrijskega izvoza, v isti sapi pa lahko še vedno zapišemo, da nacionalni dohodek na prebivalca v tej najhitreje rastoči dolenjski občini še ni niti ujel slovenskega poprečja, ki je bilo že predlanskim 10.533 dinarjev, medtem ko je za Novo mesto lanska ocena okrovih deset tisočakov. Prav v tej nerazvitosti in prirojeni dolenjski delavnosti gre iskati presenetljivi izvozni napredek Mlada industrija brez tradicij in zato tudi brez trga, zato pa z ambicioznimi strokovnjaki - je iskala in našla poti tudi na tuji trg. To pa je gotovo uspeh, ki ga ne morejo'zamegliti niti dejstva, dase pch nekod izvoz ustavlja, da je treba spuščati ceno in da nekatere tovarne, kot recimo IMV, v svojih številkah tudi pretiravajo, ker štejejo v izvoz tudi doma za devize prodane izdelke. Zaprtih vrat ne ho nikjer pri nas Delovne organizacije ne morejo čez noč pripraviti novih delovnih mest, zato se želijo z zdomci pogovarjati neposredno — Priložnost za dogovore o zaposlitvi bedo tudi zimski pogovori z zdomci pri nas Med okoli 50.000 Slovenci, ki jim režejo vsakdanji kos kruha tuji delodajalci, je 1.500 Dolenjcev. Glede na števflo preb^alstva jih je največ iz ribniške in brežiške občine, zatem pa še iz Bele krajine in trebanjske občine. Mnogi se že vesele zopetnega obiska pri domačih v času od decembra do januarja. Nekateri bodo doma ostali za zmeraj. Tem, ki prihajajo, in diugim, ki že razmišljajo, da bi se vrnili domova, bo kajpak treba najti primemo zaposlitev. O možnostih, da bi se zdomci zaposlili takoj ali čimprej po vrnitvi v domovino, so govorili prejšnji teden v Novem mestu. Regionalnega posveta, ki je bil na pobudo republiških sindikatov, republiške konference Socialistične zveze in novomeškega Zavoda, za za{^ slovanje, so se udeležili predstavniki ddovnih organizacij in diužbeno-pod tč. 6 in 9: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z ustrezno prakso; pod tč. 8; varnostni inženir; pod tč. 11, 17 in 18: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri s prakso; pod tč. 12: ekonomski ali administrativni tehnik; p>od tč. 13, 14, 15, 16, 21 in 22: si^ednja strokovna izobrazba strojne smeri z ustrezno prakso; pod tč. 19: strojni ali varilni tehnik z ustrezno prakso; F>odtč. 20: elektrotehnik ali VKV električar z ustrezno prakso; pod tč. 23: administrativni tehnik; F>od tč. 24: KV delavec kovinske stroke; pod tč. 25: KV električar. • Po.sebni pogoji: Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD Metalne — Maribor. Stanovanj podjetje trenutno'nima. Cas zaposlitve po dogovoru. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah pošljite na naslov; Uprava Obrata metalna — Senovo v izgradnji. Hok prijave- 20 dni pt) dnevu objave. Hvala za tako pomoč... S hitrim razvojem Semiča rastejo tudi potrebe po urejanju komunalnih z^ev, zato je tovarna ISKRA že pred leti zaprosila občinsko skup^i-no Črnomelj za urbanistični načrt, vendar ga še (knes ni. Pred dvema letoma je ISKRA odkupila v Semiču vei^i kompleks zemlje, namenjene individualni Radnji svojih delavcev. Ker urbanističnega načrta ni bolo, je dala tovarna izdelati zazidalni načrt za to zemljišče, kjer je 14 gradbenih parcel. Trenutno je v ^adnji 9 hiš. Ker do parcel ni poti, je ISKRA sklenila narediti tudi cesto med parcelami. Zaradi vegastega terena bi moral biti priključek na glavno cesto izpeljan po delu zemljica Cvetke Klemenčič iz Semiča. Tovarna je lastnici ponudila 12 din za meter zemlje, na kai je pristala. Zemlja je namreč kamnita, po njej pa je že tako vodila lokalna pot. Kasneje si je Klemenčičeva premislila. Naentot zemlje noče prodati, čeprav od nje nima koristi, ker razen trave tam ne zraste nič, Gradnja ceste je nujna. Lastnica pa hoče od vsakega, ki bi vozil po njeni zemlji (cca 15 m) po 50 din za vsak prevoz. ISKRA je poklicala na pomoč pristojne na občini Črnomelj, ker se z lastnico zemlje niso mogli ^orazumeti. Ženska nima razumevanja za potrebe kraja in je pozabila, da ji je ISKRA priskočila na pomoč, ko je bila brez zaposlitve z dvema otrokoma. ZaposUh so jo v kuhinji otroškega vrtca. Tovarna je občini predlagala, naj se s Klemenčičevo skuša q)orazu-meti za odkup okrog 200 m zemljišča po 12 din, če pa to ne bi uspelo, naj uvede postopek za razlastitev. Referent za premoženjskopravne zadeve občine Črnomelj Franc Magister pa je Klemenčičevi velikodušno ponudil 20 din za meter zemlje, ker je baje nekdo neki ženski v Semiču ponudil za parcelo že 30 din za meter. Cena zemlje v Semiču je bila do letos 10 din za kvadratni meter in je ISKRA po tej ceni odkupila že precej zemlje, 12 din za 1 kv. m pa je največ, kar so lahko ponudili. Občinska uprava, od katere je ISKRA pričakovala pomoč, pa seje tokrat temu odrekla. Z večjo ponudbo za zemljo se zavira razvoj kraja in izpodkopava to, za kar ^ neki kolektiv zavzema. Končno je tudi interes in naloga občine paziti, da cene ne naraščajo čez mero. ISKRA, tovarna kondenzatorjeVj SEMIČ IGM »SAVA« Krško razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednje štipendije: — eno štipendijo za študij na FAGG — oddelku za arhitekturo, — eno štipendijo za študij na GTŠ — oddelku za ind. gradb. material, — eno štipendijo za študij na TSŠ — strojnem oddelku, — dve štipendiji za šolanje na gradbeni ali rudarski delovodski šoli Kandidati naj pošljejo svoje vloge s priloženim dokazilom o doseženem učnem uspehu v preteklem šolskem letu, potrdilo o vpisu in potrdilo o premoženjskem stanju oz. o osebnih dohodkih staršev na naslov; IGM «SAVA« — Krško, Gasilska 4. Pri izbiri kandidatov imajo prednost prosilci z območja občine Krško. Razpis velja do 16. oktobra 1971. KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMEU razpisuje 2 prosti učni mesti za izučltev v mesarski stroki Interesenti naj se osebno zglasijo na upravi KZ Črnomelj. Tekstilna tovarna NOVOTEKS Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA Delovno področje zahteva organizacijsko sposobnost vodenja. Za opravljanje nalog je potrebna samostojnost in odgovornost na svojem delovnem področju. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — končana fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — tekstilni oddelek; — najmanj štiri leta delovnih izkušenj pri vodenju tehnične priprave in operative. Ponudbe z dokazili sprejemamo 15 dni p>o objavi. Kandidati lahko dobijo podrobnejša pojasnila v splošnem sektorju p>odjetja. Udeležence razpisa bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po odločitvi delavskega sveta. »NOVOTEHNA«, NOVO MESTO objavlja da bo od 11. oktobra 1971 delovni čas za stranke na upravi podjetja in v en gros sliladišču v Bučni vasi ob ponedeljkih od 7. do 17. ure, ostale dni v tednu, razen sobote, od 7. do 15. ure; v avtomobilskem servisu v Novem mestu in Metliki: vse dni v tednu od 7. do 15. ure. CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO! O ta presneta kultura! Kultura ni namenjena le kulturnikom, ampak vsem občanom! — NI kulturno smetiti mesto, uničevati smetnjake ali parkirati na zelenici — Žalostno je, če delavec ali visoko izobraženi občan meče odpadke po ulici ali parku ali pa se vede sebi in stanu neprimerno Aprila smo ustanovfli tudi v Kočeyju temeljno kulturno skupnost. Takrat se je mnogo pisalo o tem pomembnem dogodku, saj naj bi nastopili za kulturno lepši časi. Potem je vse potihnilo; tarejo nas pač hujše skrbi, kot je kultura. Se bo z ustanovitvijo kulturne skupnosti kaj spremenilo, obrnilo na bolje? Je sploh potrebno kaj spremeniti? Ali nam ne gre dovolj dobro? Kaj pa še hočete. Standard raste iz dneva v dan, skoraj nič bolj počasi kot cene! In za standard se je treba boriti, kdo bi imel čas in voljo ob tem mishti še na kulturo! Sploh pa najbrž mnogim ni čisto jasno, za kaj pri „kulturi“ ^loh gre. Nfenda mislijo, da je kultura samo obisk koncerta ali gledališke predstave in da so največji bedaki tisti, ki se celo amatersko (ljubiteljsko) izživljajo v kakem pevskem zboru ali gledališki družini. In pri takem gledanju na kulturo pozabljamo na tisto, kar je sploh najvažnejše; na človeka in njegov odnos do okolja. Kočevje bi bilo rado lepo in mlado mesto. Kdo bi končno ne bil rad mlad in lep? A če ni vaš pogled uprt samo k zvezdam, boste lahko na tleh na glavni ali pa tiidi stranski ulici opazili vse nastlano s papuji, strgano embalažo in podobnim ... Koše za odpadke so nadebudni zlikovci že zdavnaj uničili. Komunala ne more postavljati vsak teden novih, kot kino „Jadran" ne more vsaka dva dneva vstavljati novega stekla v reklamno izložbo in so jo zato dokončno odstranili... Otroci pa tudi odrasli mečejo vse, kar jim je odveč, kamor pač pade, po tistem pravilu: cesta ni moja in park tudi ne ... Okoli stolpnic mrgoli avtomobilov. Po pločnikih, po tratah so postavljeni, kjer je pač več sence in prostora. Otroci, ki nimajo v vsem Kočevju enega otroškega igrišča, se igrajo na cesti, na ostankih trat okoli stolpnic in blokov, prepuščeni sami sebi. Kdo bi ves dan tiščal z njimi in jih nadzoroval? Ce uničijo mlado drevesce in pohodijo travo, kdo bi jim zameril? Saj so otroci. Pojdite v kino, lahko se vam zgodi, da dobite z balkona na glavo kak lešnik ali vsaj njegovo lupino. Gotovo pa boste videli pod sedeži kup papirčkov, lupin oreščkov in podobnega. Mladina nima niti enega prostora, kjer bi se lahko zbirala in zabavala, razen gostiln in „Metke", seveda ... Ni prostora, ni den^a, ni časa, ničesar ni. Zato tudi iii čudno, da so odnesli kar ves mostiček v Gaju (sedaj je že nov) in da je tribun na stadionu in klopi v Gaju vedno manj... Nekako je treba porabiti svoje sile, ali ne? Bi šli radi na Mestni vrh? Vzemite s seboj vodiča, sicer se boste težko znašli med mnogimi potmi. Table in kažipoti leže namreč kraj ceste razmetani križem kiažem. Sicer pa, kaj bi našteval. Vse to vemo, a nihče ničesar ne ukrene. Kdo naj bi sploh ukrepal - in kako? Starši, &la, morda celo kulturna skupnost? Menim, da bi se prav vsi, posebno pa tisti, ki imajo opravka z otroci, morali vseeno vprašati, Kam bo vse to pripcljmu in: ALI JE STANDARD RES VEC VREDEN KOT - ČLOVEK? Menda pozabljamo, da se kulturnost človeka začne pri otroku. Se vedno velja pravilo, da „kar se Janezek nauči, to Janez zna“. Sleherni občan, posebno tisti, ki odločbo, bi morali — če so pošteni do otrok - ugotoviti, da otroci potrebujejo prostor, kjer se bodo lahko varno in brezskrbno igrali. Ali je staršem res vseeno, kje so otroci do trde noči? Ali ne vedo, kako škodljivi so izpušni plini avtomobilov, sredi katerih prebijejo se-1 daj njihovi otroci ne samo dneve, I ampak cele mesece? Ali je neka-1 terim staršem res samo za to, da imajo mir pred otroci in bi zato iiajraje videli, da bi šola uvedla „varstvo" tudi v soboto in ne-1 deljo? Ali se bo vendarle že kdo zganil in sprožil vprašanje otroškega igrišča v Kočevju? In šola! Ali bi ne bilo potrebno bolj dosledno vzgajati otroke k snagi, obzirnosti in jim privzgajati čut za sočloveka? Otrokom bi lahko s skupnimi močmi staršev in šole privzgojili čut za lepoto ne samo avtomobilov, ampak tudi okolja, v katerem živimo. Kakšen pogled se nam nudi včasih okoli stolpnic, ko so v kotu ob vhodu visoko nakopičene smeti, po katerih brskajo mačke in psi, pa žal tudi otroci... Bomo prevzeli odgovornost za visoko izobražene Ijiii, ki pa ne bodo vedeli, ali smatramo za potrebno, da vržejo papir v koš za odpadke, da ne hodijo po tratah, da ne uničujejo dreves, da ne divjajo po mestu v avtomobilu z 80 km na uro in zavijajo na ovinkih, ^ presunljivo cviUjo vse gume? Kje se začne naša dolžnost vzgoje? Sele v vzgojno poboljševalnih zavodih? Menda vendarle že v družini, vrtcu in v 1. razredu osnovne šole! Kdaj se bo kdo zganil in poiskal mladini prostor, ki bo samo njen? Gotovo se porajajo ob tem vprašanju ležave, saj imamo o tem slabe izkušnje. A vendar je treba nekaj ukreniti. Bo kulturna skupnost mogla pomagati? , Vsaj prožila bo ta in podobna vprašanja. Ponavljam pa, da je najboljše sredstvo in zdravilo v rokah staršev in šole. Ce hočejo imeti starši „rnir“ pred otroci in če šola samo „uči", za vzgojo pa ni ne časa ne volje, potem bo vse ostalo zaman. In če ne bomo vsi skupaj zmogli poštenega otroškega igrišča pa nekega prostora za mladino, če bo kar naprej edino vodilo standard in zapiraiije oči pred vprašanji, ki zadevajo nas vse, potem bomo vedno dalj od socialističnega človeka. Ce nas bodo skrbi in napori za boljše življenje tako prevzeli, da bomo pozabili na otroke in vzgojo, da bomo rajši vtaknili glavo v pesek in nič videli ne slišali, potem se čez nekaj let ali desetletij ne sprašujmo in ne sprenevedajmo, kdo je kriv! „Kulturi se obetajo boljši časi..," Kateri kulturi, kakšni kulturi? Ali kulturi zaradi kulture? Več ali manj si vsi želimo biti „kulturni", a kultura se prične v miselnosti, v srčni kulturi, v odnosu do okolja in do sočloveka. To kulturnost pa je treba vzgajati že od prvih let življenja otroka, jo gojiti in negovati z vso skrbjo. Sicer lahko ustanovimo še ducat kulturnih in ne vem kakšnih skupnosti, pa se bomo ob koncu le spraševali, če živimo v džungli ali v malem in lepem Kočevju? MILOS HUMEK Še enkrat: ribiči na suhem v Dolenjskem listu je tov. Primc 9. septembra objavil članek, v katerem se v imenu ribniških ribičev pritožuje nad slabo izvedenim tekmovanjem in objavlja neuradno potrjene rezultate doseženih mest tekmovalcev. Slabost organizacije vidi predvsem v tem, da po tekmovanju ni bil organiziran piknik. V članku tudi natančno priporoča, kakšen naj bi bil ta piknik. Ker se pred objavo članka ni oglasil pri vodstvenih organih družine, smo bralcem primorani dati naslednja javna pojasnila: Ker ni predpisa, ki bi tekmovanja družin povezoval s pikniki, je torej organizacija dmžinskih tekmovanj in izročanje diplom ter objava rezultatov zaenkrat še popolnorna interna stvar družin samih. V naši družini podeljujemo diplome na občnih zborih zato, da so na slovesni podelitvi navzoči tudi tisti člani, ki se vsakoletnih tekmovanj ne udeležujejo. Res je, da veliko družin p(> vezuje tekmovanja s pikniki; marsikje je tudi navada, da članstvo še pogostijo na občnih zborih. Ribiška družina Ribnica nima takih navad in jih pri sredstvih, s kakršnimi raz- polaga, tudi ne more imetL Naših denarjev je premalo, da bi jih tako neodgovorno pretapljali v litre in čevapčiče, kot to želi in predlaga tov. Primc. Porabimo jih raje za nakup mladic in za dela pri urejanju ribnikov in voda. Vse to je razvidno iz naših letnih poročil. Vsaka družina se pri gospodarjenju z vodami bori za program RZS. Med člani, ki smatrajo ribolov bolj za pridobitno stvar, se taka prizadevanja spremene v odpor in nezadovoljstvo. Tako je pri vsaki družini vedno nekaj ribičev, ki so pripravljeni povsod in vse kritizirati, pa nič delati Zavedamo se, da je v delu RD Ribnica v danih^razmerah mogoče marsikaj očitati, vendar s pikniki, kjer že prvič ne bi točili samo kokte, ne nameravamo izboljšati našega dela. Glede na to, da je tov. Prane član sosednje kočevske družine, s katero nas vežejo tradicionalni prijateljski stiki, bi bilo treba navezovati tudi z dopisniki več stikov za resnično poročanje. Zato vprašujemo: zakaj tako, tovariš Primc? UPRAVNI ODBOR RD RIBNICA kultura iti izobra- ževanje OBA ŠTOVICKA NA RAZSTAVI Razstave del Društva slovenskih likovnih umetnikov, odprte pred kratkim v ljubljanski Moderni galeriji, so se udeležili tudi nekateri umetniki, ki jih dolenjsko likovno občinstvo bolj pozna kot druge. Med temi naj predvsem omenimo slikarja Jožeta Tisnikarja in Antona Repnika, za katera pravi kritika, da sta naredila precejen razvojni korak, in umetnika iz Krškega, očeta in hčer — Vladimira Štovička in Vladko Štoviček, kiparja in kiparko. Sicer pa poročila trdijo, daje bil kiparski del razstave članov DSLU tokrat slabše zastopan kot običajno. Komunalno podjetje METLIKA — stanovanjska enota Metlika zaposli 2 delavca za kurjenje centralne kurjave v stanovanjski stavbi. Metlika. Cesta brat. in enot št. 40. Nastop službe takoj ali po dogovoru. V dvorani Šefovega doma v Kočevju, kjer je od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal Kočevski zbor, se je zvrstila letos ob občinskem prazniku in proslavljanju 500-letnice mesta vrsta prireditev in svečanosti. Med drugim je bil 29. septembra tu tudi koncert gimnazijskega pevskega zbora pod vodstvom profesoija Miloša Humeka. (Foto: Brus) Uspel koncert v Kočevju Ubrano petj'e gimnazijk napolnilo dvorano 29. septembra zvečer je bil v Seškovem domu v Kočevju koncert umetnih in ljudskih pesmi, posvečen 500-letnici mesta Kočevje. Mladinski pevski zbor gimnaz^e Ko-čevje je pod vodstvom prof. Miloša Humeka zelo občuteno zapel v prvan delu koncerta več umetnih pesmi znanih velikih skladateljev, v drugem delu pa več naših starih Ijud^ih pesmi. Poslu^ci so lahko ugotovili, da je bilo ubrano petje predvsem posledica dejstva, da je vodja zbora vložil v študij pesmi veliko svojega znanja in ljubezni. Uvodna oziroma spremna beseda je bila ugašena tako, da je marsikomu, ki ni poznavalec glasbe oziroma pesmi, to zvrst umetnosti pri-Mižala. V koncert so skladno vpletli še dve recitaciji: pesmi Li Tai Poja in Srečka Kosovela. KREGARJEVA RETROSPEKTIVA - V ljubljanski Modemi galeriji bodo ob koncu tega leta priredili retroaktivno razstavo del znanca akademskega slikarja Staneta Kregarja Kregarjeva dela si je že lahko ogledalo tudi dolenjsko občinstvo, saj so bila med drugim pred dvema letoma razstavljena tudi v Kostanjevici. LIKOVNISKO VODSTVO -Afan Ramić je novi predsednik Zveze združenj likovnih umetnikov Jugoslavije. Izvolili so ga na nedavni prvi seji predsedstva te organizacije. TUDI KNJIŽNIČARJI VOLILI - Septembra je imela Zveza biblio-tdcarskih društev Jugoslavije na Bledu skupščino. Za predsednika so izvolili dr. Branka Berčiča. NOVI UREDNIK CICIBANA - Pesnik Jože Smit je prevzel delo glavnega urednika pri Cicibanu, reviji za n^mlajše. Ob nastopu urednikovanja je želel, da bi ta list razširili med vsemi slovenskimi otroki - doma in v zamejstvu. PODRTI RAZSTAVI - Razstavo del zagrebškega . akademskega slikarja Zlatka Priča v kostanjev iškem Lamutovem likovnem salonu so podprli 1. oktobra, razstavo kipov akademskega slikarja Staneta Jarma v kočevskem likovnem salonu pa 4. oktobra. APLAVZ ZA „DVA BREGOVA“ - Antona Leskovca igro ,,Dva bregova" so kranjski gledališčniki 2. oktobra uprizorili v Kostanjevici - v okviru prireditev Dolenjskega kulturnega festivala - in za odlično igro poželi aplavz občinstva. S tem delom so Kranjčani sodelovali letos na festivalu jugoslovanskih amaterskih gledališč na Hvaru. BALET V NOVEM MESTU -Novomeščani so novo gledališko sezono začeli z baletom: v ponedeljke, 4. oktobra zvečer, so na odru Doma kulture gostovali baletni solisti ljubljanske Opere. ELITA HARMONIKARJEV V PULJU - Harmonikarji iz več kot deset evropskih držav so se udeležili mednarodn^a tekmovanja, ki je bilo v prvih dneh oktobra v Pulju. Ju^slovanski „veseli meh“ so zastopali štirje virtuozi črno-belih tipk: Eleonora Santo in Suzana Salmo iz Subotice, domačinka Nada Januš in Janez Gcrvednik iz Beograda. Zanimivo je, da je uro trajajoči koncert okoli 70 mladih pevk pritegnil v dvorano zelo veliko poslušalcev, saj je bila dvorana polna, medtem ko je bila ob nastopu znane ^adem^e skupine „Franc Marolt” iz Ljubljane 24. septembra le na pol zasedena. J. PRIMC Metlika ni več izjema 27. septembra ustanovljena kulturna skupnost Vrsta težav, s katerimi so se spopadali v Metliki ob ustanovitvi kultume skupnosti, je premagana. V ponedeljek, 27. septembra je bila kulturna skupnost ustanovljena, izvolili pa so tudi vodstvo, prejeli statut in nakazali delovne naloge. Za predsednika je bil izvoljen predmetni učitelj Toni Gašperič, ki je vodil tudi iniciativni odbor, sekretarka pa je učiteljica Vladka Škof. Kot kaže, bo imela metliška kulturna skupnost v prvem letu ddovanja okrog 200.000 dinarjev. Žal bo za financiranje kul-tumo-prosvetnega dela bolj malo ostalo, ker gre večina zbranega denarja za Belo-kranjsld muzej, ki pomeni edino poklicno kultumo ustanovo v občini Kultuma skupnost in zveza kultu mo-prosvetnih organizacij v občini pripravljata obširen delovni program za jesensko-zimsko sezono. Trdno računajo, da bo mogoče v nekaj mesecih vsaj malce odpraviti mrtvilo v vaških dmštvih pa tudi v mestu samem. Naneslo je, da sem obiskal Jurčičevo rojstno hišo in Krjav-Ijevo „stajo“ na Muljavi isto nedeljo kot skupina ,Jljubljansko“ govorečih častilcev tega našega prvaka Ijud^ih pripovednikov. Vsaj malone do konca ogleda v pisateljivi hiši sem bil prepričan, da so ti obiskovalci sami kulturni ljudje, čeprav so bili videti preprosti, da ne rečem častilci Jurčičeve umetniške besede. Po vpisu v debelo knjigo obiskov, ki mi jo je ponudil naglušen očak, sem prestopil prag - pa kaj vidim: Neki „ljubljansko" govoreči možak je pravkar stopil za vogal in prav po pasje pomokril pisateljev dom. Kaj takega! Mene je bUo sram, da bi se najraje v zemljo udrl, tisti pa si je samo malomarno zapel hlače in rekel drugim: „Lohka gremo še Kriavlovo kajžo gledat! Tam zadi je!“ Rojstne hiše velikih mož obiskujemo, ker hočemo na svoje oči videti, kakšne so. To seveda niso navadne hiše, so kulturnozgodovinski spomeniki Ce se tega zavedamo, nam bodi vsaka taka hiša tudi hram, ki zahteva od obiskovalca, da stopi vanj s spoštljivostjo do velikega moža, la se je v njej rodil in odraščal, in s spoštovanjem do vseh predmetov in okolja, ki so s tem možem v zvezi Dogodek z Muljave bi sicer sodil na zatožno klop pred sodnike, ne v ta utesnjeni okvir. A zapisal seje, ker seje moral. V_________________________ MEKA ZA LJUBITELJE Razstava „Jugoslovanska umetnost od prazgodovine do danes“ v sarajevski Skenderiji je postala Meka za ljubitelje umetnosti iz domovine in iz tujine. Do konca septembra jo je obiskovalo več kot 100.000 ljudi, v enem dnevu pa so našteli celo 7.500 obiskovalcev. Edinstveno razstavo na jugoslovanskih tleh si bodo sredi oktobra ogledali tudi Dolenjci: skupinski obisk pripravljata in zbirata udeležence novomeški podružnici Slavističnega društva in Društva bibliotekarjev. »Egipčanske« podobe v mali dvorani Dolenjske galerije bo do 10. oktobra razstavljal Lado Pengov iz Ljubljane Zanimiva razstava bo odprta do 10. oktobra. I.Z.' Z razstavo peterih olj m osemnajstih grafik v mali dvorani Dolenjske galerije se novomeškemu občinstvu predstavlja 30-letni akademski sUkar Lado Pengov iz Ljubljane. To je nj^ova četrta samostojna razstava, odkar pa je leta 1967 stopil v javnost, je sodeloval tudi na osemnajstih skupinskih razstavah doma in v tujini. Razstavo del slikaria Lada Pengova so odprli v večernih urah v četrtek, 23. septembra. Obiskovalce, ki jih na otvoritvi ni bilo za pretirano visoko število, je pozdravil prof. Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzeja, ki je tudi prebral ^remni zapis dr. Ivana Sedeja o pričujoči razstavi, slikarju in njegovih umetniških hotenjih. Ta večer je bil dr. Sedej zadržan in ni mogel dopo-tovati v Novo mesto. „V svojih slikarskih in grafičnih delih rešuje slikar Lado Pengov več problemov vsebinsk^a in oblikovnega značaja," je zapisal dr. Sedej. Slikar obiskovalca najprej preseneti s svojim prvinskim in vendar pretanjenim občutkom za enkratnost. V njegovem delu se, „kakor je dalje zapisal dr. Sedejprepleta dvoje: hotena, morda celo potencirana izraznost, ki jo dolguje formalnim naslonom na nekatere oblike iz nemškega ekspresionizma, in odločna stili^cija, ki jo dolguje poznavanju plastičnih del iz nekaterih arheoloških obdobij.“ Pozornemu očesu obiskovalca ne uide, da so figure, videne v delih na tej razstavi, vselej postavljene v strogem svečeniškem (hieratičnem) profilu. Tako nastane vtis, da so vse to ,^odobe“, nastale po starih egipčanskih in mezopotamskih vzorih. Delo potrjuje dejstvo, da je slikar to ustva^ po temeljitem študiju ^ip-čanskih in mezopotamskih figuralnih kompozicij. „PASJA RADOSr‘ VTISKU 2e pred letom dni smo poročali, da je oddala pisateljica Ivanka Hergold, sicer predmetna učiteljica v Krškem, Mladinski knjigi v tisk svoj knjižni prvenec. Zbirki črtic iz vsakdanjega življenja, ki izpričujejo tenkočuten posluh za-drobne stvari, je naslov „Paga radost ali karkoli“. Knjiga je v tisku in bo izšla še to jesen - tako vsaj razberemo iz obvestila založbe Mladinska knjiga. Drago KoSr: TALEC (les, darilo Dolenjski galeriji, z z^nje slikaijeve razstave v Novem mestu) — Foto; T. Gošnik Užitek in kvaliteta V letošnji jesensko-zimski sezoni bo v Beli krajini vrsta koncertov za mladino Osnovna skupnost Glasbene mladine Bele krajine bo tudi letos organizirala več komornih koncertov za mladino osnovnih šol in gimnazije. Po dogovom z glavnim odborom Glasbene mladine bodo do konca leta gostovali v Beli krajini naslednji ansambli in solisti: Oktobra bomo lahko Slišali duo Gr<^orač-Uršič. Arije ob spremljavi harfe bodo prav gotovo zanimive za mlade poslušalce. Novembra bo nastopila mlada pianistka Marija Kocijančič z deli Friderika Chopina, obeta pa sc še nastop pevke Eve Novšak in tria Lorenz. Operne arije raznih obdobij so na prograinu decembra, predstavila pa, 'jih bosta Ladko Korošec in Marija Bitenčeva ob spremljavi pianistke Zdenke Lukec. Predvidoma bomo do konca sezone lahko slišali še baročni ansambel Consortium musi-cum, oktet Galus in duo Miloš Pahor (flavta) in Dino Slama (špinet). V načrtu je še, da bo na enem izmed napovedanih koncertov nastopil orkester Akademije za glasbo iz Ljub-•Jane. FRANC ZUPANClC Pri tem se je skoraj raztogotila in rjavo oko se ji je zablisnilo, prav kakor sokoliču, ki je opazil svoj plen v zelenem žitu. Kako je Blažetu dobro delo to sočutje! „Vedno kriče,“ je odgovoril zamolklo, ,4n ničesar jim ne storim.“ „Le udari! Le udari!“ je hitela Anica, „bodi gospodar!“ Odtrgala je z roko hrastičev vršiček in tolkla z njim po tleh, da je listje letelo na vse strani. „Vidiš, takole jo moraš sekati!" In tolkla je še bolj vneto, dokler se ni veja raztepla. „Slabo se mi godi, prav res slabo! “je zdihnil Blaže. Prav hudo ga je pogledala in •zakričala: „Čemu pa si jo vzel, tako staro! Prav ti je!“ ,>lorda je ref prestara!** je zastokal Blaže na zelenem mahu. To pa jo je docela razburilo. „Ce tega za gotovo ne veš, potem naj ,te Luca le pretepava! Vidiš, svoji kravi pravim Luca! Hej, Luca!** Pograbila je za vrv, vlekla kravo za sabo in se skrila za grmovjem. Tudi Blaže je odšel proti hiši in po glavi so mu rojile njene misli. Stopivši v vežo, je moral že prenesti pravo ploho. ,4)olgo si spal, a jaz se mučim kot Bog na križu,** se je togotil stari, sedeč na ognjišču in velik kos kruha po-uživajoč. ,3og ve, kdaj te bo kaj sram. Starši že dosti!** je pristavila žena Luca ter z veliko žlico lovila velike drobivce po veliki skledi, v katero je bila do vrha nalila ijave kave. „Molčita že vendar!** je odgovoril Blaži pogumno. ,4>o grla sem že sit vajinega klepetanja!** Zdaj je udarila strela v slamnato streho! Luca je treščila žlico po ognjišču in takoj se je postavila pred svojega moža. „Jaz ti naj molčim, ko je vse moje, ko nič nimaš m si berač!” Ko Blaže še ni izgubil srčnosti ter jo je še celo s pestjo precej trdo pahnil od sebe, je pograbila bukov oklešček pri ognjišču in kakor stepnik ga je omahla, da je bil zdajci ves krvav. Tudi stari je priskočil na pomoč in združena sta ga popolnoma premagala, da se je moral vdati na milost in nemilost. Odslej je bil tepen skoraj vsak dan in Ančetov svet je bil najslabši, kar jih je Blaže kdaj poslušal v svojem življenju. S kostmi, ki so ga prav hudo bolele, in z mesom, ki se je črnilo pod udarci, je plačeval ta svet mnogo trdih dni. Nekega jutra je sekal v gozdu staro smreko. Pot mu je lil po obrazu in vse telo ga je bolelo. „Vprežen si,** je začul glas za sabo, „in v jarem te je vtaknila Luca, da vse poka!** Obrnil se je in ^opazil svojo znanko. Ob smreki je slonela in zobala borovnice, katerih sije nabrala v predpasnik. „Malo počij!** je dostavila sočutno. ,4n nikar se ne pehaj za tuje ljudi, ki te teže gledajo kakor ne vem kaj! ** Ko ji ni ničesar odgovoril, ga je vpra- šala ognjevito: „Ali si udaril? Kaj, ali si jo udaril? ** Kri je zalila lice Blažetu, ko se je spomnil, kako je bil sam tepen, ne da bi bil tepel on. „Saj veš, da to nič ni, Anče,** je odgovoril rahlo, „takšne reči se ne smejo v hiši uvajati! “ „Ti revež ti! Da nimaš vendar čisto nič srčnosti!** Hudobno seje smejala in s prsti je nosila borovnico za borovnico med bele zobe. ,J)anes vem, da nisi še jedel —** je f, ,Le udari, le udari!** je hitela Anica. pričela nekaj časa potem, „na, jej! Žejen si gotovo tudi, ker tu blizu ni studenca.** Stopila je k njemu ter mu razkrila pred obrazom predpasnik s temno modrimi borovnicami. „Jej, no, ti ne veš, koliko jih je letos!** Lačen je bil, žejen je bil — in res je' segel v predpasnik. Tistikrat se mu je storilo milo pri srcu, da imajo tuji ljudje več usmiljenja z njim kakor njegovi! Lešnikom podobne debele solze so se mu usule po obrazu in jokaje je iz-pregovoril: „Ti ne veš, Anče, kako se mi godi, kako slabo se mi godi! In otrok mije tudi umrl!** In neprestano so se mu usipali lešniki po licu. „Le ne jokaj nucar, Blaže, le ne!** in takoj se je še Anici raztajalo srce in, ko se Blaže le ni mogel najokati, se mu je pridmžila tudi ona. Zgmdila seje na tla in točila solze in vse duše. Ko sta si končno otrnila oči, je dejal Blaže: „Oj, kako bi bilo lepše, če bi bila ti moja žena, Ančka!** Hitro se je vzdignila, da se je vse po zemlji usulo, kar je imela v predpasniku. Zardela je kakor mak v žitu in odgovorila: „Vidiš, to je zdaj vse prepozno! Ne rečem, da bi te ne mogla i lada imeti.** V S temi besedami je odhitela pod temačno smrečje. Blaže se je ojačil in lii-tel za njo. Ne ve se pa, ali jo je še uhitel tistega dne. Imeli smo semenj v vasi in pri Polo-novcu se je trla soba od pivcev in takih ljudi, ki bi bili brez denarja radi kaj popili in pojedli (NADALJEVANJE) lliiill ■ * l SP* lili OTOCEC - v okviru praznovanja krajevnega praznika Otočca so pionirji z otoške šole obiskali znano Beceletovo jamo, kjer jimvje o do-jodkih pri jami govorila učiteljica Francka Murgelj^ KRŠKO - ftedsedstvo občinske konference ZMS je imelo sejo, kjer so ®rejeli delovni program za delo mladine v prihodnjem letu. OTOČEC - Na osnovni šoli so lani izdali samo eno številko šolskega literarnega glasila „Mlada rast“, kot kaže, bodo v tem felskem letu pravili na svetlo več številk. KRSKO - Posebna komisija pri občinski konferenci ZMS je izdelala program pomoči mladinskim aktivom V delovnih organizacijah. V krški občini namreč ugotavljajo, da mladinski aktivi v delovnih organizacijah nimajo takšne dejavnosti, kot bi jo na dane možnosti lahko imeli. Približno enako stanje je tudi v šolskih aktivih. NOVO MESTO - Na zadnji konferenci pionirskega odreda na osnovni šoli Katje Rupene so sklenili, da se bodo učenci se bolj kot do zdaj vključili v turistično in planinsko dejavnost. Ravno na tem področju so neizčrpne možnosti za aktivno udejstvovanje mladih. OTOCEC - Novomeška temeljna izobraževalna skupnost je otoški šoli namenila sredstva za nakup 15-se-dežnega šolskega avtobusa, ki bo Erevažal v šolo otroke iz oddaljenih rajev. Vozil bo do Sevnega, Dolnjega Gričevja in Harinje vasi. Nove možnosti bodo veliko pomagale učencem, saj se jim bo,pot v šolo takoj skrajšala za nekaj kilometrov. BREŽICE - Med obiskovalci ljudske knjižnice v Brežicah je vedno več mladih ljubiteljev knjig, najbolj pa so brana dela znanih domačih avtorjev in svetovnih klasikov. NOVO MESTO - Pozna se, da imamo v Novem mestu štiri osnovne šole. Med šolami so že navezali tesne stike, pričeli so s športnimi srečanji, zdaj pa midejo na vrsto še druge. OTOCEC - Šolsko ^ortno društvo, ki ga vodi tovarišica Ivanka Jeglič-Košiček, ima že svoj program, v glavnem se bodo udejstvovali v ’ rokometu, košarki in strelstvu. Šmihel pri novem mestu - življenjski pogoji goj^encev v Dijaškem domu Majde Šilc se počasi zboljšujejo, vendar še ni vse tako urejeno, kot bi moralo biti po zagotovitvah gradbincev. NOVO MESTO - Lepo jesensko vreme je zadnje dni omogočilo izvedbo šolskih športnih dnevov, nekateri so se udejstvovali na športnih igriščih, drugi pa so šli na izlete v naravo. METLIKA - Občinsko vodstvo ZMS je v pripravah na velike manevre imelo obilico dela, pripravilo je več sto mladincev in mladink, ki so sodelovali v raznih akcijah ilegalnega odpora prebivalcev. ^^ OTOŠKI TRUBADURJI Prebivalci .Otočca ob Krki se vedno bolj pritožujejo nad početjem nekaterih mladih otoških fantov, ki so s svojimi podoknicami malo preveč glasni, zlasti v poznih večernih urah. Otočani nimajo nič proti lepemu petju na vasi, ki je, žal, že skoraj pozabljena folklorna zanimivost pri nas, vendat „kruljenje" v poznih urah ni zanimivo. • PIOINIRJSKI PRAZNIK Praznik rdečih rutk Po vsej Dolenjski so imeli lepo pripravljene prireditve, kjer so proslavili praznik pionirjev — 29. september 29. september — dan pioniijev so po vsej Sloveniji proslavili zelo slovesno. Kulturnih, športnih in ostalih prireditev ni manjkalo. Tudi pionirji na Dolenjskem so se izkazali: razen zabavnega dela programa so imeli na sporedu tudi konference pionirskih odredov. Prisostvovali ano prireditvi učencev novomešks osnovne šole Katje Rupene, kije bila še do nedavnega ena največjih vzgojnih ustanov v Slovenci. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci sami, je bila delovna in razgibana konferenca pionirskega odreda. Zastopniki številnih sekcij so v svojih poročilih prikazali izredno bi^ato dejavnost, ki so jo imeli učenci te šole v minulem šolskem letu. Težko bi izbrali, kdo je bil bolj delaven, odlikovali so se prav vsi! Ne bi hoteU delati razlike. Vseeno moramo omeniti pomembno mesto, ki ga je zavzemala šola v športu, kulturni in še drugih dejavnostih celo v republiškem merilu. Čeprav so v nekaterih krožkih delali le posamezniki, je bilo povsod čutiti prizadevnost številnih prosvet- nih delavcev, ki jim gre tudi velika zasluga, daje bil uspeh tolikšen. Po poročilih so imeli volitve novega vodstva. Načelnica odreda je postala pionirka Melanda Šmalc, ki je tudi prebrala'program dejavnosti v tem šolskem letu. Program ni nič manj ra^iban, kot je bil lani, čeprav je na šoli precej manj učencev. Dajavnost učencev je v posebnem nagovoru pozdravila ravnateljica Nada Gostičeva, ki jih je spodbudila, da bi tudi vnaprej bili tako prizadevni. Organizacijska izvedba konference zasluži vso pohvalo, pripravili so jo z veliko prizadetostjo in izredno lepo. tnludi in Program je želja mladine Mladinsko vodstvo v Krškem ima pripravljen pester in razgiban delovni program, ki bo lahko zadovoljil številne želje mladih Občinsko vodstvo mladine v Krškem, ki ga vodi predsednik Rajko Derstvenšek, je na zadnji seji predsedstva obravnavalo program dejavnosti mladine v občini, ki je pester in zanimiv. Glavni poudarek so dali izobraževanju mladih, saj ravno na tem področju dejavnosti čutijo največje vrzeli, Ker je progr^ plod želja vodstev mladincih afaivov, je razumljivo, daje ^rejemljiv za mladino. večjo skrb bomo posvetili oživljanju mladinskih aktivov v delovnih oiganizacijah in njihovemu družbeno-ekonom-skemu in samoupravljavskemu izpopolnjevanju.“ - Kaj pa zabavni del programa? „Kultumo-zabavna dejavnost je v mladinskih aktivih precej razgibana, zato računamo še vedno na njihovo iznajdljivost. PripravUi bomo srečanje krške mladine s pripadniki JLA iz Cerkelj za praznik naše armade 22. december.‘* - Kako je s kadri? „S kadri so kot povsod tudi pri nas težave. Radi bi pritegnili se več mladih ljudi, ki so voljni delati “ - Kako ocenjujete delo mladine in hjeno družbeno aktivnost ter zanimanje za splošna družbena vprašanja? „Vaški aktivi so bolj delovni kot katerikoli drugj. Radi bi poživili delo v tovarniških in Šolskih mladinskih aktivih, ki imajo najboljše delovne pogoje. Mladi se zanimajo za najzanimivejša družbena dogajanja.* Kaj pa športna dejavnost? — Kakšen je program dejavnosti občinske konference? „V mladinskih aktivih bomo imeli letos letne volivne konference; glavna razprava na teh shodih bo o perečih vprašanjih mladih in reševanju njihovih težav. Razen tega nameravajo zastaviti vse sile, da bi stekel program izobraževanja mladih; imeli bomo več seminarjev za vodstva mladinskih aktivov, kjer bo poudarek na družbeno-političnih dogodkih doma in v svetu. Skupaj z občinsko konferenco ZKS bomo pripravili šolo za mlade komuniste, predavanja pa bodo tudi v mladinskih aktivih. Naj- „Pripravili bomo tradicionalno srečanje mladinskih aktivov v rokometu, košarki, namiznem tenisu in streljanju. Mladi pa se bodo vključili v športna tekmovanja, kijih vsako leto organizira občinski sindikalni svet v Krškem.“ SLAVKO DOKL Ml SMO Z VAMI - Mladina v Semiču je s najrazličnejšimi parolami sredi bekiga dne popisala ceste, izložbena okna in vse, kar je preneslo kredo in barvo. S parolami šo dali čutiti „sovražniku“, da ga prezirajo. Na sliki: Mladi sredi akcije, ki jo je opazovalo samo oko fotoreporteija. (Foto: Partizanski Dolenjski list) . Sekretar občinske konference SZDL Kočevje Nace Kamičnik po-ddjuje najboljšim mladim tekačem v letošnjem ,,Teku Kočevskega zbora“ kolajne. Ta tek, ki se gaje letos udeležilo okoli 150 mla^ tdkačev in tekačic, organizirata vsako leto pred občinskim praznikom SZDL in šolsko športno društvo. (Foto: J. Primc) Uspešni rokometaši V slovenski rokometni ligi so Brežičani po katastrofalnem porazu v Piranu sicer prepustili prvo mesto Piranu, zato pa so prijetno presenetili Sevničani, ki so se iz Trbovelj vrnili z dvema točkama, zmagala pa je tudi Ribnica. Z zmago v Piranu so se tudi Brežičanke na slovensld rokometni lestvici prerinile na tretje mesto. Slabo igrajo črnomaljski rokometaši v conski ligi, v podzvezi pa Novo-meščani visoko premagujejo svoje nasprotnike in tako vzbujajo upanje, đa bo novomeški rokomet le napredoval. Za odbojkarje je bil spet črn dan: v Novem mestu je Sava iz Črnuč v slabi uri premagala Novomeščane, ki trmasto vztrajajo pri starejših igralcih, Trebnje je pokleknilo doma proti Izoli, čeprav je že vodilo 2:0, nepričakovano pa so izgubile tudi Novomeščanke, čeprav je bil sodnik Mohorčič precej naklonjen. Novomeški košarkarji so pred rekordnim številom gledalcev na Loki s tesno zmago nad Ljubljano postali prvaki I. B. lige, kar je gotovo največji povojni uspeh košarke na Dolenjskem, zato pa so metliški košarkarji BETI na dnu II. slovenske lige. Ta teden sta bili tudi državni prvenstvi za atletske ekipe in v tenisu za posameznike, kjer pa Dolenjci nismo bili zastopani. Kla-divar iz Celja je bil pri ženskah drugi in četrti pri moških ekipah, med tenisači pa je po pričakovanju zmagal Franulovič, pri ženskah pa je v slovenjem finalu Škuljeva premagala Jaušovčevo. KOKOM I I PIRAN : BREŽICE 25:10 Brežičani so bili v začetku boljši in tudi ob polčasu so zaostajali samo še za dva gola, toda v drugem delu so domači dali 15 golov, gostje pa komq dva. Iskra je bil s štirimi goli najuspešnejši strelec Brežičanov, ki so po tem porazu na tretjem mestu, za prvim Piranom pa zaostajajo le točko. RIBNICA : JADRAN 24:23 Čeprav so Ribničani na domačem igrišču vodili že 9:3, so jih gostje iz Kozine do polčasa ujeU, nato pa so v izenačeni igri domači pri^ do zmage z golom v predzadnji minuti Kastelic I in Vidmar z 9 oz. 7. goli sta največkrat potresla nasprotno mrežo. RUDAR : SEVNICA 9:15 Rokometaši iz Sevnice so proti pomlajeni ekipi Rudaija takoj povedli s 5:0 in si že do polčasa priigrali lepo prednost, ki so jo v IL polčasu tudi obdržali. Sile in Svažič sta bila s po 5 zadetki najbolj učinkovita sevniška rokometaša. PIRAN : BREŽICE 2:12 Brežiške rokometašice so visoko premagale Pirančanke v gosteh in se z zmago povzpele na tretje mesto. Domačinke so bile slab nasprotnik, tako da Molanovi (5), Mišicevi (3) in kolegicam ni bilo težko dosegati golov. NAMIZNI TtNIS TRIGLAV : NOVO MESTO 5:2 Namiznoteniški igralci Novega mesta, ki spet nastopajo v 1. republiški namiznoteniški ligi, so drugo srečanje igrali v Kranju s Tr'glavom. Po presenetljivo dobrem začetku, ko so z zmagama Kapša nad Janš-kovceni in Somraka nad Novakom povedli z 2:0, so popustili in srečanje izgubili s 5:2. Za Novo mesto so igrali: Somrak, Kapš in Berger. KOŠARKA NOVO MESTO : LJUBLJANA 62:60 Pred 500 gledalci so na Loki košarkarji Novega mesta v odločilni tekmi slovenske B lige premagali Ljubljano 62:60 (36:33) in si tako zagotovili I. mesto v prvenstvu. Tekma je bila gotovo najboljša v zadnjem času, k temu so pripomogli tudi gostje z zelo dobro igro. Za Novo mesto so igrali: Šepetave, Spli-chal 24, Ž. Kovačevič l^ Počrvina, S. Kovačevič 11, Pirc 8, Sobar, Bencik, Piletič in Papič. TOLMIN : NOVO MESTO 58:63 Novomeški košarkarji so v Tolminu v prvenstveni tekmi slovenske lige B premagali Tolmin 63:58 (22:27). V prvem pol?asu so domačini vodili, potem pa so Novo-meščani, ki že vse leto vodijo na lestvici, opravičili sloves prvega in zmagali, čeprav tekma ni bila posebno kvalitetna. Za Novo mesto so igrali: Šepetave, Splichal 11, Ž. Kovačevič 16, Počrvina, S. Kovačevič 17, Pirc 10, Sobar 7, Bencik 2, Piletič, Papič. Bo Molan prvi? v nedeljo ob 15. uri bo v Krškem zadnja dirka v speed-wayu za letošnje državno prveib stvo. Na stadionu Matije Gubca se bodo pomerili najboljši jugoslovanski dirkači, za ljubitelje t^a športa pa bo dirka še posebej zanimiva zato, ker bo domač in Molan skušal obdržati naslov najboljšega Jugoslovana, mladi Babič pa tudi ne bo hotel zaostajati: obema bodo skušali mešati štrene drugi drzni dir- . ODHOJK \ NOVO MESTO 0:3 SAVA Sava iz Črnuč je brez težav premagala domačine, ki so v začetku vsakega seta igrali neverjetno slabo, tako da prednosti gostov po tem niso mogli več ujeti. Po začetnih zmagah zdaj Novomeščani na lestvici tonejo vse niže, povrhu vsega pa igrajo z redkimi izjemami ^di neborbeno. TREBNJE : IZOLA 2:3 Odbojkarsko moštvo Trebnjega je bilo v nedeljo na pragu pomembne zmage, ki pa se je zadnji hip izmuznila iz rok. Proti ekipi Izole, ki je še lani tekmovala "V dmgi zvezni ligi, je doma pred več kot sto igralci vodilo z 2:0 in imelo ob rezultatu 13:12 še servis. Toda v odločilnem trenutku domačini niso znali zadržati prednosti, popustili so in srečanje izgubili z rezultatom 2:3 (-14, -7, 13, 7, 3). Sodil je zelo ostro Paul iz Krope. NOVO MESTO : LJUBLJANA 1:3 Novomeške odbojkarice so doma nepričakovano izgubile z Ljubljano, ker so igrale premalo zbrano in ker so preveč grešile pri najbolj enostavnih žogah. Potem ko so gostje dobile prva dva seta na 12 in 6, so Novomeščanke v tretjem zmagale na II in je že kazalo na preobrat, a Ljubljančanke so zadnji set izkušeno dobile z enako razliko, kot so prejšnjega izgubile. Uk"' l vi i UI i uf f 1 j111 j f I ■Mi NOVO MESTO - Kegljač novomeške Krke Stane Jarc je osvojil naslov prvaka Dolenjske v disciplini 4 X 200 lučajev. Najboljši rezultat v enem nastopu je dosegel Krčan Bojan Bogovič, kije podrl 891 kegljev. Vrstni red: Jarc (Krka) 3294, 2. Bajc (Krško) 3287, 3. Rožič (Krka) 3271, 4. Gričar (Trebnje) 3271, 5. Mrzlak (Krka) 3252, 6. Turk (Krka) 3245 itd. (S. D.) KRMELJ - V prvenstveni pod-zvezni rokometni tekmi so domačini z učinkovito igro v drugem polčasu strli odpor gostov. Izkazal seje domači strelec Mirt, ki je dal 6 golov. (B. D.) KOČEVJE - Ob 500-letnici mesta Kočevje so prvega oktobra na „Teku Kočevskega zbora“ zmagali: pionirji 1000 metrov - Ivan Novak; teklo je 72 pionirjev. Mladinke štafeta 3 x 300 m: gimnazija (Tanja Kverh, Marija Poje, Brigita Levstik in Branka Mohar); teklo je 11 štafet. Mladinci 1500 m: Nace Bojc (Kovi- I \ Đurđica. Bjedov LASTOVICA SE VRACA V domaCi kraj Naša edina zlata olimpijka Djurdi-ca JBjedov, ki se je za nekaj časa poslovila od bazenov, je iz Beograda odletela v svoj rodni Split, kjer bo, kot kaže, poskušala nadaljevati svojo bogato športno kariero. Zlata Djurdica se vedno bolj spušča tudi na področje sedme sile, upamo, da bo ravno tako dobra novinarka, kot je bila plavalka. narska šola); tekmovalo je 31 tekačev. Mladinci ekipno: gimnazija Kočevje. Zmagovalci so dobili v trajno last pokale, naju^ešnejši kolajne in diplome, zmagovalna ekipa mladincev pa še prehodni pokal občinske skupščine. (J. P.) NOVO MESTO — Šahisti novomeškega Pionirja, ki so bili na letošnjih igrah gradbincev v Ljubljani tretji, so zastopali Slovenijo na tretjih medrepubliških igrah gradbincev, ki so bile 19. septembra v Beogradu. Med šestimi ekipami so. zasedli odlično drugo mesto. V skupni uvrstitvi v šestih panogah je zmagala Slovenija, sledi Srbija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Črna gora. (S. D.) KRSKO - V nadaljevanju jesenskega dela dolenjske kegljaške lige sta vodeči ekipi Krškega in Celulo-zarja doživeli poraz, tako da sta se jima približale ekipe Železničarja, Rudarja in Iskre. Nadaljevanje prvenstva, v katerem je 11 ekip, bo tako še zelo zanimivo. (M. H.) KOČEVJE - 30. septembra je bila v Kočevju v počastitev 500-let-nice mesta prijateljska nogometna tekma med ljubljanskim Mercatorjem in Slavijo iz Vevč. Zmagal je Mercator 4:0 (3:0). (J. P.) NOVO MESTO - Na rednem mesečnem hitroj^oteznem turnirju je med 10 igralci mojstrski kandidat Penko s 7 točkami pred Pickom in Lubejem (6 točk), Isteničem in Sča-pom (5,5 točk) itd. Stefan Sčap je kot najboljši igralec III. tromesečja dobil v trajno last pokal SK Novo mesto. (J. U.) NOVO MESTO — Mladinska košarkarska ekipa Novega mesta je v prvenstvenem srečanju z državnimi prvaki, ekipo ljubljanskega Slovana, izgubila 72:64. Domačini so se presenetljivo dobro upirali prvakom, pri katerih sta še posebno dobro igrala državna reprezentanca Volaj in Papič. Novomeščani so v prvenstvu končali na sredi lestvice. (J. S.) KOČEVJE - Na letošnjem slovenskem prvenstvu v atletiki za mlajše mladince in mladinke, ki je bilo eno izmed najbolj množičnih v zadnjih letih, Dolenjcem ni ui^elo osvojiti nobenega prvega mesta. Se najbolj uroešna je bila Levstkova iz Kočevja, ki je v skoku v daljavo s 488 cm osvojila prvo mesto. (D. F.) SEVNICA - Kolesarska mladinska ekipa se je 2. oktobra udeležila gorskega prvenstva Jugoslavije za leto 1971 na Sljemenu v Zagrebu. Na 10 km dolgi progi so se mladi sevniški kolesaiji razvrstili takole: 9. Darko Abram, 11. Ludvik Žuraj, 22. Marko Bregar in 27. Tomaž Hribar. V nedeljo, 10. oktobra, se bo ta ekipa udeležila v Ajdovščini slovenskega kolesarskega gorskega prvenstva. (1. Z.) »NOVOTEHNA«, Novo mesto razpisuje LICITACIJO za prodajo KAMIONA ZNAMKE TAM 5000 V voznem stanju, letnik 1967 Izklicna cena je 45.000,00 din. Licitacija bo 15. 10. 1971 za družbeni sektor ob 8. uri, za zasebni sektor pa ob 9. uri v en groš skladišču v Bučni vasi pri Novem mestu. IZID ŽREBANJA meseca nagradne prodaje trgovskega podjetja »Dolenjka«, Novo mesto 1. oktobra je bilo v restavraciji motela Otočec žrebanje nagradnik kuponov. Izžrebane so bile naslednje številke: pralni stroj Candy — 5717; TV aparat Ambasador — 19139; šivalni stroj Jadranka — 18477; električni štedilnik (4 plošče) — 11630; hladilnik (1351) Gorenje — 18891; fotoaparat Zorki 4 Jup. — 26900, 17941; sesalnik za prah Omega — 37171, 39808; brivski aparat Braun Iskra Sixtant — 26292, 18511, 31194, 21801, 7540; ženska ročna ura — 30783, 1166, 32600, 17689, 12591, 22232, 9820, 37232 37829, 35745, 9818. 28301, 35372, 10040 27049, 12708, 9064, 5073, 7925, 12259; moška ročna ura — 39357. 3636, 25452, 35779, 7086, 38013, 1541 19110. 1535, 27415. 34322, 3857, 7501, 26923, 2697,’ 37489, 4819. 29704, 3259, 35248; fen s kapo Girmi — 6113, 32735, 3571, 18470, 34292, 3406, 13600, 11950. 2272. 12597, 10290, 1111, 28728 20588, 703, 3872, 29684, 21054, 39338, 39921: elek. mlinček za kavo — 8032. 7295, 22101, 5202, 11286. 29203, 13068, 29559, 39657, 15991, 276, 26148. 3873, 18206, 2837, 14164, 32421, 24778, 23777. 3572o’; likalnik Rowenta — 25667, 23693. 20342, 31561, 38478, 5703, 28395, 5704, H863, 32206, 21111, 5578, 26948, 26948, 33307 33306 10978, 38833. 8059, 25235, 30816. 452, 11905,' 18630, 29773. 27963, 942, 33595, 33596, 32676, 8377; hranilna knjižica z vlogo 100 din — 34309. 3641, 14966, 29196, 11779, 20871, 28707, 33858. 32799, 17497; Dobitke lahko dvignete v komerciali podjetja Za kratek čas VODORAVNO: 1. južnokorejska prestolnica, 5. simfonija Rimskega-Korsakova, 7. politični voditelj stranke, 9. Jacques Ibert, 10. Orientalska utežna in votla mera, 11. ime pevca Juergensa, 13. avtomobilska oznaka Ljubljane, 14. divji stepni konj, 16. žensko ime, 17. ruska reka, ki teče skozi Leningrad, 18. konjiček, 19. dijaki istega šolskega leta, 22. arabski žrebec, 23. staro-judovski kralj, 24. pečat, 26. Tom Jones, 27. atiški heroj, po katerem se imenuje vrsta visokih šol, 29. drevored, 30. državica na Arabskem polotoku NAVPICNO: 1. sovjetska orbitalna postaja, 2. Vergilov ep, 3. vrtna hišica, 4. ime pevca Leskovarja, 6. javno opozarjanje na kaj, priporočanje, 8. prečnik na jamboru, 12. Vzhod, Jutrovo, 15. element, 17. nauk o spoznavanju, 18. peščina ob vodi, 20. predpečje, 2l. ameriški in kitajski krokodil, aligator, 25. dvor na, praznična obleka, 28. stari oče. ,'vw?v\v,' Bi"” ® •" B ■ H >x&v>08 1 ““““I 5 6 _ e 9 HTo 11 14 15 1 fl6 —[rzz~ 18 19 20 “ 22 HHI23 24 2^VmI25 27 28 [29 |30 REŠITEV KRIŽANKE OD 1. OKTOBRA Vodoravno: 1. lesk, 5. rotor, 6. letalo, 7. Oto, 8. I. K., 9. no., 10. Ana, 11. dretar, 13. otva, 14. naklon, 17. lopa, 18. gliser, 20. red, 2 21. re, 22. A N., 23. jez, 24. Dakota, 26. briga, 27. Atri / OBIŠČITE »POSTREŽBO Trgovsko podjetje na veliko in malo KRKA iz Brežic vas vabi, cenjeni potrošniki, da obiščete poslovabico POSTREŽBA v Brežicah in si ogledate veliko izbiro industrijskega blaga, tekstila, lahke in težke konfekcije, stekla in porcelana, radijskih in TV sprejemnikov, gospodinjskih pripomočkov, pohištva, železnine, gradbenega materiala in dru^ga blaga. V prodajalni, ki je delno samopostrežnega tipa, se boste prijetno počutili. Za obisk se priporoča kolektiv trgovskega podjetja KRKA, Brežice. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. / Zobovja »pri Soincu« (V G r a d c u) so Nemci praznovali slavnost nemškega pesnika Koemeija tako navdušeno za Nemčijo, daje policijski komisar zbor razpustil. (Znani) rovar madjarski, puntar Košut bode star dmgo leto 90 let. Madjari mu menda mislijo ob tq priliki podariti kakovo posestvo. Potreben je mož, ker je zgubil vse premoženje — in živi v ubožtvu. (V C i 1 e) je boj končan, ker so ustajniki zmagali. Predsednik je bežal, a potem sam sebe umoril. Mož, Balmaceda mu je bilo ime in je' imel še-le 51 let, bil je vzrok ustaji in katoliškej cerkvi vedno sovražen. (Dolenjski Sokol) priredi v nedeljo, dne 11. oktobra svoj zadnji popoldanski izlet v Sevno pod Trško goro. (Kužna bolezen) v gobcih in parkljih je zopet jela na Dolenjskem se zelo širiti; usled t^a so živinjski sejem v Novomeškem, Žužem-berškem, Zatiškem sodnem okraju, ter vsem političnem okraji Krškem do preklica prepovedani. (Medved ustreljen) V Strugah, v 2užemberškem sodnem okraju ustrelfli sov nedeljo, 19. septembra velikanskega medveda z zrnom (Šroti). Tehtal 370 funtov ter so ga pripeljali tukajšnjemu okr. glavarju na ogled, da je prejel junaški lovec pristoječo mu talijo. X (Nov slovenski list) Naši rojaki v Sevemg Ameriki so jeli izdavati lasten Ust z imenom „Amerikanski Slovenec“. List obeta, da bode zagovarjal pred vsemi koristi Amerf-kanskih Slovencev; skrbel, da se ohranijo Slovenci tudi med tujimi narodi. (Nova konjiška sabla) uvela se bode pri nemški konjici. Za poskušnjo se je oborožil z novo sablo oddelek 15. huzarskega polka v Wandsbecku. (Viseča pratika) za leto 1892, slovenska in nemška, je izšla v tiskarni Jan. Krajca v Novem Mestu. — Cena 25 kr. (Zdrav moč a n) deček, 14 do 16 let star, sprejme se za učenca, ako ima veselje ao kovaškega rokodelstva takoj pri Antonu Tomšiču, kovaču v Verdu pri Vrhniki. (Zobozdravnik) A. Paichel ustavlja umetne zobe in zobovja brez bolečin, plombira ter vse zobne operacije izvršuje. Prebival bode v Novem mestu od 4. do 10. oktobra, in ordiniral vsak dan od 9. do 4. ure v gostilni „pri Solncu“. (Zalogo nagrobnih vencev z napisi ima Tone Virant v Novem Mestu. Naročila po pošti se točno izvršujejo. (Iz DOLENJSKIH NOVIC ' l. oktobra 1891) Teritorialci so iz zased napadali »sovražne« kolone — V obrambnih akcijah so sodelovali tudi odbori za splošni ljudski odpor pri nekaterih krajevnih skupnostih — Sod^vaii tudi odbori za SLO v zadnjih dneh so bile nekatere teritorialne enote kočevske občine v pripravljenosti. Najprej so 26. septembra odbijale napad „sovražnih" letal na Kočevje, ko pa je „sovražnik“ mesto zavzel, so se umaknile iz mesta in v njegovi bližini pa tudi širši okolici pripravile več zased in napadov na „sovražne“ kolone, diverzantske skupine pa so „rušile“ nekatere mostove. Ena izmed enot se je zelo disciplinirano zbrala 27. septembra zgodaj zjutraj v precej oddaljeni vasi in nato pripravila „sovražni" koloni kar tri zasede, „obkresala“ dele sovražne kolone in občutno zavrla napredovanje , sovražnika". Analiza te vaje je pokazala, da je uspela. Več kot prav dobro oceno ji niso dali le starešine, ampak tudi sodniki, ki so ta boj ocenjevali. Več u^ešnih zased so nastavile ,,sovražniku" tudi manjše skupine 4;eritorialcev in diverzantov. Te vaje so izkoristili tudi nekateri odbori za splošni ljudski odpor, posebno pri krajevni skupnosti Mozelj in Livold, ki so delali, kot da je vojna. Med dmgim so z lažnimi znaki preusmerjali promet ,,sovražnih“ kolon in opravljali še razna dm-ga dela, ki bi jfti tudi v primeru prave vojne. J. P. čestitke zlatima 25. septembra sta na metliškem matičnem uradu slovesno^ potrdila 50 let skupnega življenja Alojz in Ana Janžekovič iz * RadoŠev. Trdo življenjsko pot sta v zakonu prenašala složno, ob tem pa tudi med narodnoosvobodilno vojno dokazala zvestobo domovini Ob jubileju, na katerem je bilo navzočih tudi 5 hčera in sin z družinami, jima je občinska skupščina poklonila spominsko darilo in šopek cvetja. Praznovanje zlate poroke se je nadaljevalo najprej v metliškem hotelu, drugi dan pa še doma v Radoših. Janžekovičeva, ki sta kljub letom še dokaj zdrava in vedra, sta med svati zdržala do konca. Sezona postrvi je s 1. oktobrom končana, zato je napočil čas lova na kra^a naših voda — sulca. Lanska sulčja sezona je bila ena najugodnejših v zadnjih 2S4etih, kako pa bo letos? Na sliki: postrvji predel v zgornjem delu Krke pri Prapročah. (Foto: S. Dokl) Vrni se, vrni, Miha! „Odkod jo pa ti režeš, Miha? Daj, kar prisedi!“ „Raje ne bom, bi preveč zamaži, ko je pa tako blato.“ Odpria sem vrata, on je pa še enkrat v zadreg pogledal na z ilovico potempljane gumijaste škornje in le zlezel v avto. ,,Ne praznik ni ne tržni dan, kaj te je pa potem neslo v mesto? “ sem ga vprašala, ne toliko iz radovednosti, kot za to, da bi katero rekla. „S šihta grem,“ je po kraj-šein premolku iztisnil." Že tri mesece delam na cesti.“ V pričakovanju, kdaj se bo široko zarežal, ker je spet nekoga potegnil, sem ga pogledala. Njegov utrujeni, od ostre sape pomodreli obraz mi je povedal, da sem se uštela. V meni se je v trenutku nakopičilo toliko misli, daje za besede zmanjkalo prostora. Pa je le res, ni bilo le natolcevanje, kot se mi je zdelo. Že jeseni so namreč po Kamni vasi govorili, da Jurkovina propada. ,,Ježeš, kaj bi dejal rajnki, svoje dni in do smrti najmočnejši gospodar v vasi, če bi vedel, da Miha odprodaja? “ so šušljali skraja še škodoželjno, potem pa čedalje bolj usmiljeno. ,,Saj dokler se ni oženU, je še kar bil. Zdaj ga pa ona kar naprej peha za denaijem. V grobu bi se obrnil stari Jurko, ko bi vedel, daje njegov sin plug zamenjal za kramp in lopato. Pa tako posestvo! In otroci, otroci!“ „Saj res, kar štiri otroke mu je že Minka povila, pa ji je komaj osemindvajset let! Kaj le poreko, ko dorastejo? Krnetje brez zemlje! „Vrni se, vrni, MUia, dokler je še čas!“ mije, ne vem zakaj, neizrečeno obležalo na ustih. j. k. ' s * SPLICA/ Na položaju Kočevske teritorialne in druge ®*ote so se nekaj časa uspešno upirale „sovražniku”, nato pa so ^ niorale pred njegovo premočjo umakniti iz mesta. Na fotografij* so vodje „okupatorskih" enot, ki so se slikali v zasedenem Koče>j**» kamor so prileteli s helikopterjem. V sredini je general Jože levo polkovnik Mirico Jerkič in desno polkovnik Sl^'epan Pu*£ dan so števui m $p dtve' *" k“ pREDSEPjf^l CINSKE d inskih aktivov. bodo P0!”^ v tisti*1 §ujcj° V novih aktivo zapoS* organizacijah* število mladine- TEDNP/i BREŽIŠKE VESTI jfodovodni' odlok: prihodnjič poslovnega polletja in stabilizacijski načrt — osrednji točki zadnje občinske skupščine — Posojilo za krmeljski vodovod! — O »kmečkih« priznavalninah poročamo posebej ^ od- Sevn^i skupščine v obdelali septembra točk s tremi dnevnega reda, po-vpia^ natresli še vrsto »2a ^ pripomb kakor so po- delovnih Poletju L J '^oljivo ? ^ oceno zado-DrepA-?”'" j® poslovanje nelikvidnost Z podpredcA^f ki jo je dal ^ .^^pščine Jože ^^jeli pripombami so ^ 1971^^^^^ program ifniT? popravki Pake v n so zdaj na- ®%). (in prepri- Odlok o preskrbi s pitno vodo ter o upravljanju in vzdrževanju javnih vodopre-skrbnih objektov v občini so obravnavali, sprejeli pa ga bodo šele na prihodnji seji, ker je bilo le preveč pripomb in predlogov. Poudarili so, da bo to prvi predpis v občini, ki ga bodo upravljavci in uporabniki vodovodov lahko uporabljali pri sporih, nastalih ob naknadni navezavi na vodovodno omrežje. Z odlokom o premijah za kravje mleko, sprejetim na tej sqi, bo občinska skupščina ^et spodbudila delovne organi-zacge, ki prod^ajo sveže mleko v občini Temu je sledil odlok o zazidalnem načrtu Boštanja, ki so ga pripravili strokovnjaki brežiškega Regiona. Na stanovanjskem območju, za katero je narejen načrt, bo živelo okoli 300 prebivalcev. Med pomembnimi odločitvami naj omenimo še sklep občinske skupščine, da se bo potegovala za posojilo pri Ljubljanski banki in t^o omogočila Krmelju in dmgim vasem do Šen^anža etapno gradnjo novega vodovoda. Odbornik iz Knnelja je dejal, daje bilo letos pol njegovega kraja skoraj dva meseca brez vode, novo zajetje pa ima zalogo, ki bi zadostovala za vso Sevnico. Nezadovoljni Smetiš* LWzroča Blav^k ^ajni * nadalje niH Čas obČinsV iln krade dra8°' J^žban, n ‘ pščini in nJe' S rdli° sam,' i?Je res tako’ lahko Sj^en spet d^oniiki, ki so prejš-kdo »» debelo uro, ne 7na smetiSči?8010^1, da bo PosleJ • (fcva ni P^čakovaliVaPredovala, kakor so . Analna’ infra^ •!? Vfnes posedla jp^nalno-stan ‘n °dredila 5P' ka) X?iWJmj*emu pod- dohmaPraviti. Podjetje je *tn° boijč; vJO in bi bil usPeh Lorn* cS;k0 M ne bUo n^°d- kon*dpadke mečejo smeti S JCr Se smetiščc Pravda*73 ^ to besedičenje Sr k°munl0Sl0V0 ^nco, saj se nern’ °^inska ^sta"°Vanjsko pod-*** tudi P na’ službe in ani — zavedajo, da J^atecam no^110 odložhJ!1^3 skuPščinaje s v &^?°Va,1jskem brda komunal-odJ^U Podjetju, da sme oelo najbolišem?e 2 natečaja C na kateifh. Paniku par- «5j,hgSlaDn0Vap0- Uiban; 0 moral Pogodbo o ske^Zeni. kom? P°trditi svet za 2adeVe pr^oJS^in stanovanj-Pn obč»nski skupščini. ginulo delo skup- ft ni fačun HP°irjcva,i tudi ^8,3n h- pomeni dole niju^e med dn. sc^‘ občinske ^JtegaVu|Un P"«* od- So* SkuPfcba • ,M^NUJE - Ob-S°ui?v^ea^ .pooblastila ko- iSkiČUn® svet ‘mcnovanja, da I $Si {9adnik“ i. a*aosnovno Solo y M* rlu KolmanJC dosedanjcmu ur ' * ie J d nadvoza fffc v u stav ii n° Za«ozdil in za S Sc bočT ,L^djc sc * 9io' a^> Žal n naki za ome- >»• naj miliVn^poitcvaj°- Za-\»Witj , slon« Vtakc’ ki ,,(>-?feuiejo Skoz šivank ino zalbgla KS °dloči^u hlie v Sevnici j. stavbe ;’n a ,nora obnoviti 2a zdai nni^ 1U oko|ico. J P°lovićen: hiSa jc PABERKI urejena, vrt pa še ne. Komunalna inšpekcija je zagrozila, da bo dala vrt ure^ti na stroške lastnice, če tega ne bo v najkrajšem času sama storila. PIKRE NA RACUN PARKIRIŠČA - Parkirišče pri sevniškem gasilskem domu vlečejo brezplodno na občinski skupščini od seje do seje . Zataknilo sc je pri kanalizaciji, ki io ima komunalno-stanovanjsko podjetje v načrtu že nekaj let. denarja za to pa ni Tako je na zadnji skupščinski seji pojasnil odbor^ njkom predstavnik tega podjetja. BO MORALA ČUVAJNICA PROC? — Da bi bil prehod prek železnice v Ledgonjali varnejši, bi morali odstraniti čuvajnk;o v Smaiju. Čuvajnica jc trenutno last Albina Zakška. Ce bi jo porušili, bi morali temu možu preskrbeti stanovanje. Čuvajnica pa bo morala proč, če bodo hoteli prehod v Ledgonjah urediti, kar je v načrtu. NAPOSLED VODOMERI - Uporabniki vode v Scvnicl Šmarju, na Loki, v Boštjanu in Krmelju bodo morali kmalu vgraditi vodomere. Te naprave predvideva tudi odlok o preskrbi s pitno vodo, kije žc v razpravi, občinska skupščina pa ga bo sprejela na prihodnji seji. vki&ili vm'Nii IL DOLENJSKI LIST DENAR JE V ŽE3PU Kako deliti? Po odloku slovenske vlade bo dobila sevniška občina za priznavalnine kmetom borcem 25.200 „republiških" dinarjev. Na ta denar lahko upajo tisti več kot 60 let stari kmetje, ki so postali borci NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma pred 13. oktobrom istega leta in živijo v težkih socialnih razmerah. Ta odlok so v Sevnici prebrali z neprimemo več_pm zadovoljstvom kot kakšen drug predpis, ki samo ožema. V četrtek, 3(1 septembra, je občinska skupščina ta razveseljivi „po-pravek“ vnesla tudi v svoj odlok o priznavalninah. Pomemben je zlasti člen, ki pravi, da lahko dobi največjo priznavalnino po tem odloku (400 din na mesec) le socialno ogrožen kmet, s priznanim sodelovanjem v NOV v dvojnem trajanju, star vsaj 60 let Preden so v Sevnici dvignili roke za dopolnjeni občinski odlok o priznavalninah, so se vprašali, kako bodo rezali ta republiški denar in komu ga bodo nakazali, da bo zadoščeno predpisom in ljudem. Merila za delitev bodo precej trd oreh, zlasti ker bo težko natančno odmeriti vsote po določilih, ki jih vsebuje občinski odlok. Priznavalnina ni samo socialna pomoč dmžbe, ampak je tudi priznaje za udeležbo v NOV, kar že ime pove. Zato je treba potuhtati res tenkočutna, predvsem pa nepristranska me-rfla za odmero republiškega de-naija posamezniku. TISTEMU, KI IMA DENAR? Za do^aditev doma upokojencev v Sevnici primanjkuje 660.000 din. Komunalno-stanovanjsko podjetje je o tem obvestilo občinsko skupščino in ji hkrati sporočilo, da bo potrebno pet do šest stanovanj prodati tistim, ki lahko takoj plačajo. Pri tem jc navedlo, da trlK)vcljsko gradbeno podjetje, ki zida ta dom, že teija denar od invotitorjev. AU to pomeni, da upokojenski dom ne bo za upokojence samo zato, ker na svojem Stanovanjskem skladu nimajo denarja, da bi /. njim plačah obrok graditelju? MLADI ,4*IL0TI“. Dosluženo letalo Dolenjskega letalskega centra, ki so ga pripeljali na Mimo k stari osnovni šoli, je postalo priljubljena igrača varovancev vrtca in posebne šole. (Foto: M. L.) TEiZE O' POKOJNINAH KMETOV Za nas nesprejemljivo Vrsta pripomb kmetov iz trebanjske občine Zgodilo se je, kar smo lahko vnaprej pričakovali: kme^e iz trebanjske občine so na nedavnih javnih razpravah povedali da teze o pokojninskem zavarovanju zanje niso ^rejemljive. Dodatnih obremenitev s prispevki večina dolenjskih kmetg ne bo zmogla, denar za kmečke pokojnine bo treba zbirati drugače, kot predvidevajo teze, to je bila osnovna misel kmetov. Dobro sta bili obiskani zlasti razpravi o Dobrniču in Šentrupertu, kjer je bilo povedanih tudi več stvarni ly)ripomb. Cas za javno razpravljanje o pokojninskem zavarovanju je po mnenju kmetov iz Šentruperta in okolice mnogo prekratelc Naglica ne more prinesti dobrih rešitev, če je že sedaj očitno, da več stvari še ni dodelanih ali pa so celo izpuščene. O invalidskem zavarovanju še ni predvidenili rešitev. Zbiranje denarja za pokojninsko zavarovanje za kmetije ni sprejemljivo. E>ve tretjini bi pomenili dodatnih tisoč novih dinarjev letnili d^atev na poprečno dolenjsko kmetijo. Dodatne dinarje PLOfD SODEIiOVANJA Bližje gorivo Mokronog je dobit črpalko in cesto s PESTMI DO GOSTOV Na račun male vojne, ki vlada med trebanjskim Putnikovim motelom in lastniki turističnih sob, je bilo v letošnjem poletju mogoče slišati marsikatero pikro besedo. Toda zdaj, ko so na jesen postali gostje redkejS, so se začeli lasati že tudi lastniki sob med seboj. Koje te dni neki Italijan pripeljal na parkirni prostor in hotel dobiti prenočišče, sta Sl dva ponudnika (moški in zenska) skočila v lase. Ženski, ki je sodelovala v obračunavanju, jc prišel na pomoč še zakonski mož. l e kaj si je mislil Italijan o tej brezplačni folklorni predstavi? za pokojninsko zavarovanje bi lahko zbi^i z uvedbo prispevkov na nekatere kmetijske pridelke, zlasti vino in žgane pijače, ki naj bi jih plačevali kupd Tudi republika bo morala izdatneje pomagati, saj ni dovolj, če odstopi 6-odstotni prometni davek, ki ga je dobila od zveze. Po mnenju kmetov bi morali razmerje deležev obrniti, tako da bi kmetje prispevali eno tretjino, dve tretini pa bi zbrali zunaj kmetijstva. V Šentrupertu, kjer je na razgovoru sodelovalo približno 50 ljudi, so predlagali naj bi bilo pokojninsko zavarovanje prostovoljno, na izbiro pa naj bi bila tudi višina prispevkov oziroma pokojnina, podobno, kot imajo to urejeno v sosednji Avstriji. Na zborih v trebanjski občini so poudarili, da pokojninsko zavarovanje ne sme biti izhod za reševanje socialnih problemov, ki so stvar celotne družbe, in ne le kmetov samih. Tudi zaradi tega, so ocenili „je predvideni delež družbe premajhen. M. L. POPRAVEK Pri objavi imen kandidatov za sodnike porotnike okrožnega sodišča v Novem mestu smo pomotoma zapisali, da je občinska skupščina Trebnje že izvolila svoj del porotnikov za to sodišče. Pravilno bi se moralo glasiti, da je izvolila svoj del kandidatov, dokončno izvolitev pa bo opravila republiška skupščina. Za pomoto se opravičujemo. UREDNIŠTVO PO PRVEM MESECU Proč s temo! Vse bolj se lomi odpor do šolanja v posebni šoli Boj z neznanjem, z ukoreninjeno staro miselnostjo je najtežji boj. Je pa zato zmagoslavje največje. To lahko znova potrdijo organizatorji posebne šole na Mimi, ki je začela delovati z letošnjim šolskim letom. Ni bil denar največja ovira, najtežje je bilo in je še odpravljati miselnost ljudi, da je šolanje otrok v posebni šoli nekaj manjvrednega, židjivega. ,,Moj otrok ne bo hodil v šolo za „ta neumne"! Jaz ga ne dam v to šolo, raje plačam kazen!“ Takšne nesmiselne pripombe je bilo slišati od staršev, ko je bilo treba poslati otroke v šolo. Minil je prvi mesec, ljudje že poznavajo, kaj njihovim otrokom šola ^loh lahko daje. Približno 40 otrok se po posebnih metodah uči v prvem, drugem in tretjem razredu: v nadednjem letu bo šola dobila četrti razred, potem peti, vse do osmega, ko bodo otroci, ’ ki jih je narava z umskimi sposobnostmi malo manj obdarila kot druge, končali osemletko in šli lahko v uk ali že na delo. Tisti otroci, ki jim bo posebna šola omogočila to pot, bodo takrat gotovo hvaležni vsem, ki so jim pomagali do samostojnega življenja in poklica. M. L. V USTAVI O MANJ RAZVITIH V petek popoldne, 1. oktobra, je občinska konferenca SZDL v Trebnjem priredila javno razpravo o dopolnilih republiške ustave. Vodil je član 10 republiške konference SZDL Božo Kovač, ki je nazorno obrazložil smisel predvidenih ^re-memb. Sledila je razprava, na kateri so udeleženci opozorili, da so v predvidenih ^remembah nekako zapostavljeni ekonomski odnosi, zlasti kar zadeva pomoč manj razvitim območjem. Menili so, naj bi republiko z ustavo zadolžfli, da mora skrbeti za enakomernejši razvoj celotne Slovenije. Izrečene so bile še nekatere druge pripombe glede kmetijstva, obrti, vloge republiške skupščine in izvršnega sveta. ENKRAT ZADOVOLJNI KMETJE ' Na vseh zborih kmetov, na katerih so te dni v trebanjski občini obravnavali teze o pokojninskem zavarovanju ter možnosti za izenačitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, so z vidnim zadovoljstvom kmetje odobravali prizadevanja, da bi dobili enake zdravstvene pravice kot delavci. Kot je znano, bi po predlogu dodatni denar za to zbrali tako, da bi povečali prispevno stopnjo zdravstvenega zavarovanja delavcev, kakih 1,6 do 1,8 milijona dinarjev pa bi prispevale občine, ki so na območju komunalne skupnosti Novo mesto. Kmetom torej ne bi bilo treba dodatno prispevati ničesar, zato jim je, razumljivo, taka reStev pogodu. Mokronog je prejšnji teden dobil bencinsko črpdko, prvo v trebanjskem delu Mirenske doline. Novost je pridobitev za lastnike motornih vozil, predvsem pa kmetijskih strojev, ki jih je na kmetijah vse več. Dosej so morali po gorivo v Trebnje ali v Krmelj. Mokronoška črpalka lahko služi tudi kot primer koristnega sodelovanja. Pobudo za graditev je dala KS Mokronog. Predvsem predsednica sveta KS dr. Jelena Pavičević se je vseskozi vneto zavzemala, da bi zamisel postala stvarnost. Sodelovali so tudi predstavniki občinske skupščine, zlasti Kmetijska zadruga Trebnje in podjetje Petrol, ki sta mi-spevala denar oziroma opremo. Petrol je dal opremo za čipalko v desetletni najem KZ Trebnje, ki bo go-^odarila z napravo v okviru svoje trgovske dgavnosti. Razen črpalke je Mokronog minuli teden dobil še eno novost: dolgo časa želeno asfaltno cesto od mo-kronoškega pokopališča mimo osnovne šole do prosvetnega doma. Asfalta so lahko veseli predvsem v šoli. saj odslej ne bo treba več zapirati oken pred nadležnim cestnim prahom. Asfaltiranje je veljalo približno 190.000 dinarjev, denar pa je preskrbeb krajevna skupnost Mokronog. Potrjeni 3 kandidati Zasedanje kandidacijske konference v Trebnjem Tri izmed petih kandidatdv za poslanca v zboru narodov zvezne skupščine, Nika Belopavloviča, glavnega direktoija CGP „Delo“, Majdo Gatari, tajnico republiške skupnosti otroške^ varstva in inž. Marka Kržišnika, direktoija „Litostroja", je kandidacijska konferenca SZDL v Trebnjem 30. septembra potrdila za kandidate. Dokončne volitve bo opravila republiška skupščina, ko bo dobila izide volitev iz vseh sloven- skih občin. Četrtkovo zasedanje kandidacijske konference pa je razen volitev obsegalo še obravnavo srednjeročnega razvoja načrta trebanjske občine. Glavne misli je obrazložil Jože Kastelic, analitik pri občinski upravi v Trebnjem. Predvsem je poudarjal pomen hitrejšega naraščanja družbenega proizvoda in večanja števila novih delovnih mest, za kar obstajajo dokajšnje možnosti TREBANJSKE IVERI PROSVETNI DOM CAKA. Streho prosvetnega doma v Trebnjem je nujno treba prekriti, ker že zamaka. Ker uprava kina za to nima dovolj den^a, je za pomoč zaprosila temeljno izobraževalno skupnost. Dohodki kina se zaradi manjšanja obiska iz leta v leto zmanjšujejo,' dom pa je treba vzdrževati, ker je v njem edina dvorana za prireditve v Trebnjem. CVETLIČARNA USPEVA. Brežiško podjetje „Agraria“, ki je v Trebnjem odprlo prodajalno cvetja, je sprva računalo, da bo cvetličarna shajala s poldrugim milijonom starih dinarjev dohodka na mesec. V resnici je dohodek večji, v poprečju nekako 2 milijona, kar dokazuje, kako je bila kraju cvetličarna potrebna. LEPA TR01'K;JA. Lovec Franci Slak iz Trebnjega je uplenil jelena, težkega blizu 160 kg. ODKUP KROMPIRJA. Letošnji pridelek ne gre najbolje v denar. Minuli teden so na odkupni postaji v Trebnjem odkupovali krompir za italijanske kupce po 58 par, kar ni ravno spodbudna cena, zlasti še, ker je moral biti krompir prvovrstne kakovosti ter sorte desire in igor. Zaenkrat še ni povsem jasno, kako bo z odkupovanjem krompirja za novo tovarno na Mimi. Pri KZ Trebnje povedo, da Kolinska zagotavlja, da bo tovarna začela obratovati tako. kot je bilo predvideno (v decembru). in da bo odkuoovala krompir, debel nad 4 cm. po 60 par. ASFALT. Zemeljska dela za osnovno šolo, kjer je treba razširiti cestišče, kažejo, da gre zares in da bodo Cviblie kmalu dobile asfaltno cesto. Razširjajo tudi še neasfaltirano cesto pri odcepu proti Dol. Nemški vasi tako da'bo mogoče narediti sodobnejšo cesto proti podjetju „Trimo“ in naprej proti Dol. Nemški vasi. ntmim ifoncE Odkrili spomenik komisarju Ladu Na proslavi pri Kočevju je govoril Bogdan Osolnik, član CK ZKS v nedeljo, 19. septembra je bila na Brigi pri Banji Loki v kočevski občini proslava, na kateri so odkrili spomenik komisarju partizanskih tiskarn 12Ain HA — Triglav Janezu Maslju-Ladu in borcem Filipu Benčini, Ivanu Knavsu in Jo|etu Skanderliču. Na govorniški tribuni so se zvrstili govorniki Jakob Poje, predsednik krajevnega odbora ZB Kočevska Reka, ki je govoril o boju v teh krajih; Ignac Gregorač, bivši sekretar Centralne tehnike KPS, ki je govoril o delu Centralne in pat-tijske tehnike CK KPS med vojno, in Bogdan Osolnik, član CK KPS, ki je prisotne na kratko seznanil z današnjim položajem doma in po svetu. Spomenik je odkril bivši komandant Centralne tehnike KPS Franc Plevel-Joki in ga predal v varstvo predstavniku krajevne oiganizacije ZB Banja Loka Matiji Stamflju. V svečanem delu proslave so sodelovali še kočevska godba, vojaki ribniške enote in šolarji iz vasi Fare in Kočevske reke. Seveda ni manjkalo tudi partizanskega golaža in drugih dobrot, za ples pa so skrbeli „Roški fantje" iz Kočevja. Lepo vreme je pomagalo, da je proslava zelo uspela. Skupina udeležencev slavja iz No- v^a mesta in Bele krajine je obiskala tudi še kraj, kjer je stala partizanska tiskarna pri Podstenicah na Rpgu. Menili so, da bi bilo potrebno tudi tukaj postaviti ali spomenik ali barako, ki bi mladim rodovom pripovedovala o delu partizanskih tiskarjev. Dejali so prav tako, naj bi bilo prihodnje srečanje partizanskih tiskaijev prav na tem mestu. Likvidirati nelikvidnost Potrjenih vseh 5 kandidatov — Sprejeti predpis o obveznem zavarovanju dolgov . DOLENJSKI LIST Na' nedavni seji kandidacijske konference SZDL v Kočevju niso predlagali novih možnih kandidatov za nadomestne volitve za zbor narodov zvezne skupščine. Zato so glasovali le o kandidatih, ki jih je predlagala republiška konferenca SZDL. Od 45 možnih glasov sojih dobili Niko Belopavlovič 30, Majda Gaspari 30, Marko Kržišnik 35, Franc Rogelj 24 in Mihaela Verbič 28. Vsi so dobili nad polovico možnih glasov. To pomeni, da se v ko- NOVE MOTORNE ŽAGE Nove motorne žage kupujejo vedno raje jozdni delavci na Kočevskem. Zage znamke Mc Culloh CP70 menda ne tresejo, z njimi pa se da več in hitreje narediti. Gozdni delavci namreč sami kupujejo žage. Odločajo se za tiste, s katerimi več naredijo in seveda zato tudi več zaslužijo. čevski občini strinjajo s kandidaturo vseh petih. Med razpravo o programskih izhodiščih za volitve odbornikov in poslancev pa sta republiška poslanca Drago Benčina in Franc Korelc seznanila člane konference s predvidenimi spremembami republiške ustave, z razpravo o osnutku zakona o starostnem zavarovanju kmetov, s predlogi za dolgoročni razvoj Slovenije in delom republiške skupščine ter nekaterih njenih zborov. Člani konference so menili, da pri 25. dopolnilu ni bistveno, če bo v ustavi prej zapisano, da „je Slovenija država ah pa da samoupravna skupnost delovnih ljudi“. V^nejše je, kaj v resnici bo. Nekateri so razpravljali še o bodoči materialni osnovi krajevnih skupnosti največ pa jih je menilo, da je treba učinkovito ukrepati za „likvidacijo nelikvidnosti**, rri tem so menili, da slaba podjetja izkoriščajo dobra in da bi bilo treba sprejeti predpis o ,,obveznem poravnavanju obveznosti** J. P. Ma primerih pokazati razlike Načelna analiza ali razprava namreč ne bi pripomogla k odlpravljanju neupravičenih socialnih razlik — Nazaj na manjie organizacije ZK — Za kandidata evidentiran poslanec Franc Korelc Na zadnji seji komiteja občinske konference ZK Kočevje so razpravljali predvsem o osnutku samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v političnih in vdjenih organih, o socialnem razlikovanju in o novi organiziranosti ZK v občini. Kot možnega kandidata za zvezno konferenco ZKJ so evidentirali po-danca Franca Korelca. Člani komiteja so sklenili, da je treba napraviti analizo o socialnem razlikovanju za območje občine, v njej pa povsem določeno, na posameznih primerih prikazati socialno razlikovanje v občini. O tej analizi naj bi razpravljala občinska konferenca Z K. Pravilno so namreč ugotovili, da načelna analiza ne bi prispevala k odpravljanju socialnih razlik v SPET O PRODAJI STANOVANJ Na nedavni seji sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje so razpravljali o osnutkih republiških predpisov, ki se nanašajo na stanovanjsko gospodarstvo, o prodaji občinskih stanovanj delovnim organizacijam, o spremembi odloka o obveznem odlaganju smeti, o pogodbi za gradnjo avtobusne postaje, o ceni gradbenih zemljišč, o dodelitvi poslovnih prostorov in drugem. občini Ljudem, ki na neupraviceri način bogate, je treba onemogočiti prisvajanje sadov tujega dela. Sklenili so tudi, da bodo na prvi prihodnji seji razpravljali o organi- ziranosti ZK v občini in o kadrovskih vprašanjih, saj se bližajo volitve v organe ZK. Strinjali so se z oceno, da so sedanje organizacije ZK prevelike in neučinkovite. Zato naj bi spet ustanovili manjše organizacije in aktive, kot so včasih že bili Ce so organizacije manjše, so komunisti in z njimi vsa partija približani delu in problemom, ki nastajajo pri delu in na drugih področjih. J. PRIMC Če ni dolžnosti, ni pravic Nekaj življenjskih resnic upokojene, tkalke Pepca Andrič iz Stane cerkve pri Kočevju je upokojena tkalka. Od 1927 do 1958 je delala v kočevski TEKSTILANI. „Toliko da se nisem rodila in umrla v ryej,“ je povedala. ,,Samo ko TEKSTILANA ni delala in ko sem bila zaprta, nisem delala v tej tovarni** „TEKSTILANA** je bila ustanovljena natanko pred 50 leti Mi lahko poveste kaj iz svojega dela predvojno, po vojni in kako je v podjetju danes? ** sem jo vprašal. ,,Me smo delale le vsaka z enim strojem. Danes dela ena tkalka s šestimi, vsaj tako slišim. Dovolj dela DROBNE IZ KOČEVJA MLADINSKA BRIGADA - Mladinci, učenci kočevske osemletke, so na nedavni svoji konferenci sklenili, da bodo ustanovili delovno brigado, ki bo pomagala pri utrjevanju zemljišča na delovišču, kjer grade novo otroško varstveno ustanovo (vrtec). Zemljišče je namreč ponekod zelo mehko, zato pri delu ni mogoče uporabljati strojev. NOVO VODSTVO so izvolili na nedavni pionirski konferenci osnovne šole Kočevje, se pogovorili o bodočem delu v 22 sekcyah in krožkih in o sprejemu prvčkov v pionirsko organizacijo, ki ga bodo organizirali za dan republike. Za predsednika organizacije ^ izvolili Vita Oražma, za tajnico Ireno Stimec, za blagajničarko Marjetko Deržek in za zastavonošo Jureta Podržaja. DVOBOJ FISCHER - PETROS-JAN prizadevno spremlj^o tudi kočevski šahisti Po mestu so razpostavili nekaj šahovske reklame kot „Vse o Fischerju** v NAMI itd. Dogovarjajo pa se še, da bi organizirali prikazovanje in komentiranje (razlaganje) posameznih partij na de- monstracijskih šahovskih deskah v enem izmed prostorov HOTELA PUGLED. Dvoboj bi komentirali kočevski mojstrski kandidati ZBORNIK IN PROSPEKT sta izšla za 500-letnico mesta Kočevje. Zbornik so tiskali v domači tiskarni prospekt pa v Celju. - Si slišal, da ženske vedno bolj izpodrivajo moške s položajev? - Ženske ne, pač pa dekleta. V osnovni šoli so v predsedstvo mladinskega aktiva izvolili le enega fanta in kar 9 deklet. ima, pa četudi le dol jemlje. Povedo mi, aa je zd^ tudi manj ropota . .. Ko se bližaš pokojnini komaj čakaš, da si upokojen. Ko pa dosežeš pokojnino, že občutiš, da si brez dolžnosti Ce si brez dolžnosti pa si tudi brez pravic. Ne razumem nobenega, ki je mlad, da se otepa dela, da noče delati Delo je življenje in lepo je delati V službi je prišlo to in ono vmes. Naši vodje so bili moški. Noben ni bil hudoben. Le zahtevali so, da mora biti vse v redu. Oni dan sem sreč ala enega, ki je tudi že upokojen. Vprašal me je; „Pepca ali veš, kakšna je razlika, če imaš otroke ali če jih nimaš? ** Nisem vedela pravega odgovora, pa mi je povedal kar sam: ,,Ce nimaš otrok, greš sam v dom onemoglili, če jih imaš, te pa oni pošljejo!** J. PRIMC KAKO GRE GOSPODARSTVU? O analizi poslovnega uspeha delovnih organizacij v prvem polletju letos, o nekaterih premoženjskopravnih, davčnih in drugih zadevah je na nedavni seji razpravljal svet za finance občinske skupščine Kočevje. Ribniški grad je največji in najlepši ribniški objekt, vendar povzroča Ribničanom včasih tudi veliko’ skrbi. (Foto: J. Primc) Zbirajo prispevke za obnovo doma Dom TVD Partizan, ki so ga že začeli obnavljati, je izrednega pomena za j kulturno in športno življenje okoli 8000 prebivalcev Do konca tega meseca bo režijski odbor, ki vodi obnovo doma TVD Partizan v Ribnici izvedel akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za obnovo tega doma. Režijski odbor je doslej oddal naslednja dela: prekritje strehe, pfizi-davo nvoih sanitarij in stanovanja za hišnika ter ureditev centralne kurjave. Za ta dela je potrebnih okoli 400.000 din. Za obnovo doma je doslej zagotovljen naslednji denar: 150.000 din predstavlja na račun lastnih sredstev TVD Partizan pridobljeno posojilo, 80.000 din posojilo TIS in 100.000 din prispevek delovnih organizacij. Od zaposlenih in ostalih prebivalcev z območja bivše občine Ribnica pričakuje režijski odbor pomoč v višini 50.000 din. Ostali manjkajoči denar pa bo treba zagotoviti iz drugih virov, predvidoma tudi iz družbenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, saj bo k domu prizidano tudi stanovanje za hišnika. Zbiranje prostovoljnih prispevkov bo izvedeno, kot smo že omenili do 30. oktobra. Tako so sklenili odborniki na nedavnem sestanku. Ker bodo zaposleni občani prispevali za obnovo doma enodnevni zaslužek, ki znaša 60 do 70 din, pričakuje režijski odbor, da bodo tudi ostali občani darovali primerne zneske. Dom TVD Partizan je za ribniško občino, ki šteje okoli 8.000 ljudi izredn^a pomena. Je edini primerni zaprti prostor, kjer lahko gostujejo gledališke skupine, kjer so lahko koncerti in dmge kulturne prireditve, razen tega pa so v njem še raz- stave, telovadba za osnovno šolo in za TVD Partizan, kino, zabavne prireditve in drugo. Obnovljeni dom TVD Partizan bo lahko - kot ugotavljajo že zdaj - le delno zadostil potrebam Ribnice. Krajevna skupnost Ribnica bo morala skupaj s širšo okolico že letos, ko bo pripravljala svoj razvojni načrt preučiti možnost za gradnjo družben^a središča v Ribnici Pri tej gradnji pa naj bi sodelovali tudi Društvo upokojencev, JLA, kulturna skupnost in vse prebivalstvo s širšega ribniškega območja. J. Primc O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU Na nedavni seji občinskega od bora sindikata družbenih dejavnosti v Ribnici so razpravljali o samoupravnih sporazumih v družbeni dejavnosti, o izpolnjev^ju programa dela in izhodiščih za/leto 1972 in o republiškem kongresu sindikata družbenih dejavnosti, ki je bil 5. oktobra v LjuMjanl RAZGIBANA GRADNJA Vreme je za gradbeno dejavnost ugodno. Gradnja novih delovnih prostorov za RIKO v Ribnici uspešno napreduje. Številni graditelji stanovanjskih hiš so spravili nove stanovanjske hiše pod streho ali pa jih dokončujejo. Največ novih stanovanjskih hiš je zraslo v Ribnici in okoliških krajih. V Bukovici pri Ribnici so gasilci s prostovoljnim delom postavili pod streho obnovljeni gasilski dom, prihodnje leto pa ga bodo dokončali CESTA TERJA ŽRTVE Cesta med Ribnico in Kočevjem jc teijala letos že sedem smrtnih žrtev. To naj bi bilo opozorilo vsem voznikom motornih vozil, da morajo biti previdnejši Zanimivo je, da je bilo največ smrtnih žrtev na cesti med Dolenjo vasjo in Ribnico. Pred leti so se dogajale prometne nesreče na starem mostu v Goriči vasi. Odkar je zgrajen nov most, tu ni več nesreč. Preselile so se na ravno cesto. Nevarnosti hitre ceste bi se morali zavedati tudi vozniki vprežnih vozil in pcšcl "Največji sovražnik sleher-n^a motoriziranega potnika pa je alkohol, ki je tudi botroval nekaterim nesrečam na tej cesti v RIBNICI SE LJUDJE SPRAŠUJEJO? Kdo bo naslednji nesrečnik? V ribniški občini se je v zadnjih tednih zgodila vrsta zelo hudih prometnih nesreč 4 4 4 4 4 2 4 4 4 4 4 J 4 5 4. 4 4 \ 5 1 RIBNIŠKI ZOBOTREBCI v težkih prometnih nesrečah je bilo mrtvih ali hudo ranjenih več ljudi, nastala pa je seveda tudi velika materialna škoda. Nekateri Ribničanje, ki ne sodijo med ljubitelje alkohola, že kar naglas ugotavljajo ali pa na glas sumijo, da so med povzročitelji prometnih nesreč predvsem taki domačini (ali redkeje prebivalci iz sosednje kočevske občine), ki so splošno znani kot ljubitelji alkoholnih pijač. Ribničanje, ki se med seboj zelo dobro poznajo, že ugibajo, kdo bo naslednji povzročitelj nesreče, mrlič, hudo ranjeni ali kdo si bo vsaj uničil avto. Mnogi se sprašu^jo, kako je sploh mogoče, da imajo ti in ti ljudje, ki jih vsi poznajo kot prijatelje pijače, sploh vozniška dovoljenja. Žalostno je, če si vinjeni voznik razbije avto, če se poškoduje, če ostane večni invalid ali če celo umre; še bolj pa je žalostno, če vinjeni voznik trči drugo vozilo in zakrivi smrt ali invalidnost treznih občanov in celo otrok. Ljubiteljem „dobre kapljice** sploh ne bi smeli dati vozniškega dovoljenja, če ga pa že imajo, bi jim ga morali odvzeti. Z od- vzemom dovoljenja bi namreč takemu vozniku le koristili, čeprav se on sam in še mnogo drugih s tako oceno najbrž ne bi strinjali Ce ne bo imel vozniškega dovoljenja, ne bo smel voziti in se 'ne ponesrečil, morda celo smrtno. Tako ne bo ogrožal standarda svoje družine, pa tudi ne standarda ljudi, ki bi bili invalidi po nj^ovi krivdi Vsi, ki so pristojni za izdajanje in odvzemanje vozniških dovoljenj, naj vendar store nekaj, da bodo preprečili nadaljnjo morijo na cestah! Seveda pa ne smejo pri tem stati ob strani tudi ostali (AMD, Rdeči križ, SZDL, sindikati, podjetja, društva, organizacije in drugi), ki bi s protialkoholnimi akcijami, predavanji, filmi in na druge načine odvajali občane (vsaj mlade!) od pogubnega alkohola. Ni dovolj, če se spomnimo na boj proti idkoholizmu le enkrat na leto, ko je mesec boja proti alkoholizmu, v ostalih mesecih pa neprizadeto gledamo morijo na naših cestah, katere najbolj pogost vzrok je gotovo -^kohol. J. PRIMC SODNIKU ZA PREKRŠKE so letos ribniški miličniki prijavili 34 voznikov-šoferjev, ki so jih dobiH, da so vozili vinjeni ali so pod vplivom alkohola povzročili lažjo prometno nesrečo. Nadaljnjih 28 voznikov, ki so povzročili hujše prometne nesreče, pa so prijavili javnemu tožilcu. Vsem so začasno (do iztrcznitve) vzeli vozniška dovoljenja. ZACELA se je JESEN in pogosteje pada dež. Avtomobili, ki vozijo dcozi Ribnico, škropyo pešce in zidove hiš. Cesta je namreč močno valovita, ponekod pa celo manjka kock, v jamah pa se nabira voda. Kockasto cesto bo težko poravnati, zato bi le morali poskrbeti, da bo v doglednem času asfaltirana. PODPISALI SO SPORAZUM - Tudi ribniška KOMUNALA je podpisala sporazum o delitvi dohodka in osebnili dohodkov, čeprav se zavedajo, da podobno kot marsikje drugje ne bodo mogli izplačevati takih osebnih dohodkov, kot jih predvideva sporazum. Pravijo, da bi za take plače morala veljati njihova režijska ura 20 din. Za letos so predlagali naj bi znašala 17,50 din, pristojni občinski sklad pa jim jo prizna oziroma plača le v višini 12,50 din. KADROV MANJKA - Pri ribniškem STANGRADU (gradbena dejavnost) so letos s skoraj enakim številom delavcev dosegli za četrtino večji celotni dohodek. Tudi za bodoče imajo dovolj naročil, vendar jim razen mehanizacije manjkajo tudi inženirji, tehniki, delovodje, zidarji in tesijji. - Zakaj ribniški jagri še niso dosegli plana odstrela jelenjadi? - Zato, ker zasedejo mejo gojitvenega lovišča tako na gosto, kot so včasih Italijani pravo mejo, in s tuljenjem v rogove odganjajo, namesto da bi privabili divjad. VaSBSUI NBUKE REŠET0 SOiLID'ARNOST DOBIVA POOPOiRC Vsaj V bolezni brez razlik (Občani so dali pripombe k ustavnim dopolnilom ter novostim, ki se obe-^ tajo kmečkemu prebivalstvu — Povsod izjavljajo: »Prav je, da družba in gospodarstvo pomagata kmetu, saj je bilo dolgo narobe« I Na javnih tribunah, ki so «e pred kratkim zvrstile v vseh večjih ' krajih mediške občine, so obravnavali ustavne spremembe ter pred-I log o izenačitvi kmečkih in delavskih pravic v zdravstvenem var-^stvu. Spregovorili so tudi o predvidenem starostnem zavarovanju za I kmete. Sitnih ne pozna »Bolje je biti poštar kot kmet,« pravi su-horski pismonoia : ^ Na suhoiski pošti diši po sve-; žem. Prostor je sicer tak, kot je I že nekaj let, pač pa imajo dva j mlada in nova uslužbenca, j Upravnica je tu šele nekaj dni, : zato je poštar Anton Težak proti I njq že ,star maček“, saj ima kar : 10 mesecev delovnih izkušenj. I ^ - Kako vas je zaneslo v poštarski poklic? „Po končani osemletki sem ■ bil nekaj časa doma na kmetiji in kar naprej sem sanjal o tem, i kako bi se čimprej izvlekel. Da-i nes za mladega človeka kmetija I ni niti najmanj privlačna. Ko ! sem bral v časopisu razpis za po-Štaga, sem se nemudoma javil. Zadovoljen sem.“ - Pravijo, da je tudi poštar-' ska služba težka, se vam ne zdi tako? „Čeprav imam 17 kilometrov terena in ga prehodim večinoma peš, je še vedno veliko bolje biti poštar kot kmet. Manj naporno je raznašati pošto, kot delati po njivah." - So vas sitne stranke že kdaj razjezile? ,,Se nikoli. Na našem koncu res ni sitnih ljudi.“ - S pismi iz tujine imate pri yas verjetno precej opravka, ko je toliko domačinov zdomcev? „Ni sile. Res jih je veliko zunaj, toda domov bolj malo pišejo. Raje pridejo kar sami pogledat, pa se takrat vse zmenijo." - S čim si krajšate čas po končani službi? • „Krajšati ga ni treba, ker je že tako prekratek. Po službi pomagam doma na kmetiji, v prostem času pa najraje premijam nogomet. Po televiziji rad gledam tekme, navijam pa za Crveno zvezdo." R. B. Pri obravnavi dopolnil republiške ustave je bila najbolj bistvena pripomba ta, naj republika ne prenaša pristojnosti navzdol^ če obenem ne zagotovi sredstev. Želeli so še, naj zadeve borcev prevzame republika, ker zaradi različnih finančnih zmogljivosti občin prihaja do prevelikih razlik v priznavalninah. Prav tako se ljudem zdi, da bi morali hkrati z ustavnim dopolnilom, ki govori o delu krajevnih skupnosti, določiti še, kje naj dobe stalne vire dohodkov. V razpravi so bUi najbolj ogreti za izenačitev kmečkih in delavskih pravic v zdravstvenem varstvu ter za združitev kmečk^a in delavskega - sklada, ki posluje za 2 dolenjski in 2 belokranjski občini. Ta predlog ni doživel niti najmanjšega nasprotovanja in ne pomislekov. Ljudje z različnih koncev občine tja od Drašič do Gradca in Metlike so poudarjali, kako umestna in potrebna je akcija solidarnosti, v kateri bosta družba in gospodarstvo prvič učinkovito pomagala kmetu, da' bo v bolezni deležen enakih pravic kot delavec. Da bi zamisel lahko uresničili, pa bo potrebno v 4 dolenjskih občinah zbrati v gospodarstvu in v občinskih proračunih dobrih 6,5 milijona dinarjev. Prvič kmetu nekaj nudimo, ne da bi od njega zahtevali dodatne prispevke. Tudi predvidena uvedba starostnih pokojnin za kmečko prebivalstvo bi bila sprejeta z enakim navdušenjem, če bi bili pogoji za pridobitev pokojnine drugačni Tak sistem financiranja, kot je zdaj predviden, pa belokranjskemu kmetu, žal, ni dosegljiv, saj bi v vsej občini le 2 ah 3 kmetje lahko plačali predvidene prispevke. Izračunali so tudi, da jim sedanji predlog za uvedbo pokojnin premalo nudi za tako velike prispevke, kot so določeni Občani so dali torej vso podporo akciji solidarnosti, delavci v podjetjih pa bodo o tem razpravljali na sestankih, ki jih bo organiziral sindikat sredi oktobra. Na glavo obrnjene razmere Letos izreden naval v metliški varstveni ustanovi — Stavbo še gradijo, za jasli pa starši prijavljajo še nerojene otroke Samo dve leti sta minili, odkar metliški vrtec v gradu ni bil povsem zaseden, zdaj pa je v novih prostorih že pretesno za vse, ki bi radi v ustanovo. Boljši pogoji v novi stavbi, ugodnejša lokacija za zaposlene starše in pa cena za varstvene usluge so tri prednosti methškega vrtca, zaradi katerih so se razmere v kratkem času obrnile na glavo. Poleg tega je tudi res, da se število zaposlenih žena precej povečuje. Letos imajo v varstveni ustanovi za predšolske otroke 92 otrok, ki so razvrščeni v tri skuping. Za tri strokovne moči je dela preveč, zato so trenutna prizadevanja usmerjena predvsem v iskanje nove vzgojiteljice. Na dosedanje razpise ni bilo odziva, računajo pa, da bo do otvoritve otroških jasli tudi kadrovsko vprašanje rešeno. Odkar so poročili staršem, da sprejemajo prijave za dojenčke od starosti treh mesecev dalje, prijave kar dežujejo, čeprav so v stavbi še obrtniki in bo poslopje nared za otvoritev šele konec novembra. Starši se boje za prosta mesta, zato imajo na spisku prijavljenih dojenčkov tudi dva še nerojena otroka. Cena za varstvo in prehrano otrok je letos sicer malo višja od lanske, vseeno pa je še dosti ugodnejša kot v KROMPIR ODKUPUJEJO Kmetijska zadruga Metlika je že začeja odkupovati krompir od zasebnih kmetovalcev, vendar je cena tako nizka - 55 par, da si ljudje pomišljajo prodajati. Kmetje so računali, da bodo dobili vsaj 10 par več, toda zadruga po višji ceni ne bi dobila kupcev. Letos je krompirja povsod dovolj, in ker je velika ponudba, ni mogoče dražjega krom-piija spraviti v promet. zasebnem varstvu. Starši plačujejo 150 din na mesec, vpeljan pa imajo tudi popust za diiižine, ki imajo v "varstvu 2 otroka, in za varovance, ki zaradi dela staršev v izmenah hodijo v ustanovo samo vsak drugi teden. V jaslih, kjer bodo dojenčki pod stro-kpvnim vodstvom medicinke sestre, pa bo znašal prispevek staršev okoli 250 din. Tudi to ni drago. Metlika je, čeprav eno izmed najmanjših mest, v otroškem varstvu zadnja leta naredila izreden napredek. Na Dolenjskem je ^loh prva, ki se spušča v gradnjo jasli. Za vse to pa imajo največ zaslug občani sami in pa domače delovne org^izacije, saj brez njihovega samoprispevka občina tudi kreditov ne bi dobila. DOLENJSKI LIST SPREHOD PO METUKI 170 ŠOLSKIH OTROK se po Zadnji statistiki vozi vsako jutro s Šolskim kombijem in rednimi avtobusi Gorjancev in Sara v Metliko. Od teh jih prihaja z Jugorja in su-horske strani 77, z Radoviče 36, iz t>rašič 25, z Božakovega 23 in Grabrovca 9. Če prištejemo šc 12 popoldanskih vozačev, potem se vozi vsak dan s kombijem in avtobusi v metliško osemletko več kot tretjina vseh učencev. ^ INDUSTRIJSKA PRODAJALNA **RI BETI se je 27. septembra slednjič preselila iz dosedanjega tesnega prostora v novo urejeni lokal na levi strani od glavnega vhoda. Nova prodajalna ima velika izložbena olcna ''sa okrašena s cvetjem, medtem ko so police in stojala dobro založena z Zadnjimi tovarniškimi izdelki in l^etrskim blagom. Zlasti bogata je •zbira diolen lofla. KOŠARKARSKI KLUB BETI je jninulo nedeljo s tekmo proti Cmu-končal letošnje tekmovanje v *1- republiški ligi. Klub, ki ima registriranih 15 igralcev, letos v tekmo-''anju ni imel preveč sreče in je pri- stal šele na sedmem, to je predzadnjem mestu. Vendar iz svoje lige ne bo izpadel. Nj^ovi privrženci želijo, da bi se klub na prihodnjem spomladanskem tekmovanju bolje izkazal, zlasti če bo res dobil kako okrepitev. NOVO KUUCAVNICARSKO DELAVNICO je 1. oktobra odprl v Metliki domačin Rudi Pibernik, in sicer na Prečni poti št. 2. Doslej se je Pibernik z isto obrtjo in še pu-škarstvom ukvarjal v Novem mestu. Z novo delavnico je Metlika precej pridobila, mlademu izkušenemu mojstru pa dela prav gotovo ne bo manjlcalo. SKORAJ VSI VINOGRADI v vzhodnem deju Bele krajine so bili letos obrani do konca septembra. Čeprav je toča v avgustu marsikje napravila občutno škodo, pa bo letošnje vino, kolikor ga je, dovolj močno in sladko. Trgatev je zadnje dni nekoliko motilo deževno vreme. UMRL JE: Anton Govednik iz Grabrovca 35, star 22 let. metliški tednik ZA SODOBNEJŠI POUK Metliška osemletka je dobila prejšnji teden responder. To je eden najsodobnejSh učnih pripomočkov, s katerim lahko učitelj hitreje nadzoruje znanje učencev. Aparat je veljal 4500 din, namestili ga bodo v eni od učilnic, vendar ga bodo uporabljali pri pouku vseh višjih razredov. DAVKARIJA TERJA Ob koncu prvega polletja so kmečki davčni zavezanci in obrtniki metliške občine dolgovali s prispevki za socialno zavarovanje vred 1.564.000 dinarjev, od tega je bilo plačanih le za dobrih 730.000 din davkov ali okrog 53 odstotkov. Davčna služba je tudi za leto 1971 že določila odmero, ki znaša 760.000 din. Razliko med odmero in že vplačanimi akontacijami bodo zalitevali v 30 dneh po prejemu položnic. ŠE NI PODRAŽITEV Na metliški osnovni šoh imjyo letos 534 učencev, od teh jih 520 jemlje toplo malico v šolski kuhinji, medtem ko je 240 šolarjev tudi na kosilu. Cene so šc nespremenjene od lanskega leta in znašajo za malico 10 din na mcsec. kosilo pa velja za manjše otroke 1,20, za večje pa 1,50 din. Ker ima šolska kuhinja šc nekaj zalog od lanskega leta, hrane niso podražili, kaže pa, da pri takih cenah ne bodo mogli dolgo vztrajati. Delovišče čmomaljsk^a podjetja KOVINAR ne dela najbdjšega vtisa. Podje^ ima še lepe mož«* nosti za razvoj, toda želje niso dovolj. Razvojne načrte je treba spraviti na papir in jih utemeljiti. (Foto: Ria Bačer) Kdor čaka, tudi dočaka... Desetletni rekord v poslovnem uspehu je v črnomaljski zadrugi dokazan — Dobiček je narasel kar za 470 odstotkov! Po zaslugi črnomaljske zadruge je v letošnjem prvem polletju Imetij stvo ena izmed panog, ki je v okviru celotn^a občinskega gospodarstva doseglo največji napredek. Medtem ko je zaradi zadruge prejšnja leta ne samo v kolektivu, ampak tudi izven njega marsikoga bolela glava, je postopno izboljševanje razumet doseglo že lepo poslovno raven. V letošnji polletni bilanci izkazuje zadruga dobrih 18 milijonov di-naijev celotnega dohodka, obenem pa je ustvarila 309.835 din ostanka dohodka. Kaj tak^a se zadnjih 10 let v kolektivu ni zgodilo in kaže, da je sanacijski program popolnoma uspel. y podjetju je zdaj zaposlenih 107 ljudi, njihov poprečni osebni dohodek pa znaša 1300 dinarjev. Trgovina, klavnica, transport, mehanična KOSTANJA BO DOVOLJ Letos se obeta v Beli krajini izredno kostanjevo leto; Plod že zori, posebno na pobočju Plešivice. Marsikateremu kmetu in šolarju iz hribovskih predelov se tako ponuja zaslužek. Ljudje želijo le, da bi zadruga organizirala odkup. Delavcem ni vseeno Koliko ve preprost delavec o svojem podjetju, smo se hoteli prepričati pri Janezu Žuniču, skladiščniku v črnomaljskem KOVINARJU Janez Žunič sodi v mlajšo generacijo, njegove izkušnje pa so rasle s kolektivom, kjer je že 12 let zaposlen. - Razložite, kako imate pri vas organizirano samoupravljanje. ,,Kolektiv je maloštevilen, zato se v samoupravljavskih funkcijah vsi zvrstimo. Tudi jaz sem že bil pred-sednflc delavskega sveta. Navado imamo vse važnejše stvari obravnavati na sestankih, tako da so vsi zaposleni seznanjeni s stanjem podjetja in načrti za prihodnost." - Kakšni so vaši načrti za bodočnost in ali ste z njimi že tako daleč, da jih lahko štejete za oprijemljive? „Radi bi podjetje razširili in kupili nove stroje. Morali bomo graditi, kajti zdaj precej deki poteka tako rekoč na prostem, kjer je samo streha. Ostanek dohodka dajemo na stran že več let. Ce bomo uspeli, bomo lahko povečali število zaposlenih. Zdaj nas je samo 35 z vajenci vred. Ne vem pa, če so ti načrti že ničarstvo in delamo kot kooperanti za večja podjetja, kot sta ljubljanski INIX)S in kočevski ITAS. Tudi delovne razmere so malo boljše.“ - In zaslužek? So ljudje zadovoljni z osebnimi dohodki? „Zaslužek res ni zavidanja vreden, moram pa reči, da se izboljšuje. Dober delavec, ki presega normo, dobi na mesec okrog 1400 din. Upoštevati pa je treba, da je večina kvalificiranih." - Je v vašem kolektivu veliko ljudi iskalo boljšUi možnosti drugje? „Precej jih ^ odšlo v Nemčijo, toda na podjetje niso pozabili. Obiskujejo nas, in če bo le prišlo do večjega napredka, so pripravljeni priti nazaj.* - Kako je s splošnim standardom zaposlenih? Imate dosti stanovanjskih protdemov? „Več kot polovica članov kolektiva ima že svoje avtomobile, skoro vsak ima televizor, veliko pa jih stanuje v svojih hišah. Ne vem za primer, da bi kdo stanoval v izredno slabih razmerah. Podjede daje stanovanjska posojila za gradnjo, kar nam precej pomeni “ R. B. delavnk;a in odkup so imeli precej več prometa kot lani, medtem ko posestvo še ni dos^lo .donosne^ poslovanja. Ni pa hudega, kajti izguba v lastni proizvodnji se manjša, primanjkljaj v znesku 290.000 din pa so ostale dejavnosti zlahka pokrile in še je ostal lep kupček za sklade. Računajo tudi, da bo obračun dela na posestvu v drugi polovici leta ugodnejši, tako da izguba, če bo še, ne bo omembe vredna. Kolektiv je povečal sredstva za amortizacijo za tretjino, pa tudi z nelikvidnostjo zaenkrat ni preglavic. Kupci so ob polletju dolgovali le okrog 2 milijona dinarjev, za približno polovico te vsote pa je imela zadruga neplačanih računov. Ker imajo naprodaj kvalitetno meso, po katerem je precej povpraševanja, lahko med kupci izbirajo. Dobrim plačnikom d^ejo prednost. Tudi odkup je letos močno napredoval. Od kmetov so odkupili 54.700 litrov mleka več kot v prvem polletju lani, medtem ko odkup ži-vinie izkazuje celo 183-odstoten porast Ob takih uspehih je kolektiv zadovoljen, pričjdcuje le nadaljnje povečanje osebnih dohodkov, ko bo v veljavi družbeni sporazum. Poseben vlak na parado v Karlovac Na veliko javno zborovanje v Karlovac, ki bo 9. oktobra dopoldne in na katerem bo govoril predsednik Tito, bo iz Bele krajine peljal poseben vlak. Iz Rožnega dola bo odpeljal ob 6.05, iz Semiča ob 6.20, iz Črnomlja ob 6.40 ter iz Gradca ob 6.50. Povratek iz Karlovca bo ob 15.30. Prijave za udeležbo in prevoz, ki bo brezplačen, ^rejem^go predsedniki krajevnih organizacij SZDL na terenu. Udeleženci zborovanja bodo imeli priložnost videti še parado enot JLA in splošnega ljudskega odpora. Stroške za prevoz bodo krile družbeno-politične organizacije. ČRNOMAUSKI DROBIR NOVA PRODAJALNA VABI -Lepo preurejena trgovina BOROVO je dobro založena, ku|Ki pa ugotav-lj£go, da tudi cene niso pretirane. Trgovina je odprta šele nekaj dni, vendar že izkazuje mnogo večji promet kot v starem lokalu. V SVETU PESMI IN ARIJ je bU naslov koncerta, ki ga je 28. septembra priredila Glasbena mladina Bele krajine v telovadnici šole v Loki. Nastopila sta prvaka ljubljanske opere: altistka Marija Bitenc in basist Ladko Korošec. Za Belo krajino je bila prireditev izjemno doživetje. GLASBENA SOLA se pripravlja za snemanje 20-minutn^a propa-ma, ki ga bo predvajala RTV Ljubljana. Učenci pridno vadijo, konec novembra pa bodo pred kamerami pokazali svoje znanje. GOSTILN JE V mestu že precej, kavarne pa nobene. Črnomelj ni vec tako majhno mesto, da bi se občani zadovoljili s stoletno tradicigo. V kavami, kjer bi bili na ogled tudi časopisi in revije, gostov najbrž ne bi manjkalo. KLIK-KLAK, igra z žogami na vrvici, je prodrl tudi v Črnomelj. PWe dni je bilo še zanimivo gledati, zdaj ropot ljudem že preseda. V SOBOTO, 9. OKTOBRA, bo v Črnomlju večja pionirska atletska prireditev, na katero so povabili pionirje iz več dolenjskih občin. ŽIVILSKI TRG je bil v četrtek kar dobro založen. Zenske so prodajale sveže zelje po 2 din kg, peso po 3 din, solato po 4 din, fižol po 6 din, jajca po 1 din. Domače kure-tine je bilo malo, lep petelin pa je veljal 30 dinarjev. zapisani in če je zanje zbrana dokumentacija." - Kaj se je v podjetju spremenilo v tem času, kar ste vi član kolektiva? „Ko sem prišel pred 12 leti, smo bili delavnica. Ukvarjali smo se s kleparstvom, prevozništvom in raznimi drobnjarijami. Zdaj tega ni več. Obdržali smo samo strojno ključav- tedensi^jle Petek, 8. oktobia - Simeon Sobota, 9. oktobra - Abraham Nedelja, 10. oktobra - Danijel Ponedeljek, 11. oktobra - Justina Torek, 12. oktobra - Maksimiljan Sreda, 13. oktobra - Edvard Četrtek, 14. oktobra - Nedeljko BREŽICE: 8.*^ 9. 10. ameriški barvni film „Primer Tomasa Krau-na“. 1^ in 11. 10. francoski barvni film „Cas volkov**. 12. in 13. 10. francoski barvni film „Armada v ČRNOMELJ: Od & do 10. 10. ameriški barvni fibn „Ta prekleti Donovan**. KOSTANJEVICA: 9. 10. francoski barvni film „Z‘*. 10. 10. ameriški barvni film ,,l%ama za dva**. KRSKO: 9. in 10. 10. ameriški barvni film „Taras Buljba**. 13. 10. ameriški film ,,Krvava obala**. MIRNA: 9. in 10. 10. francosko-italganski barvni film „Nezadržani**. MOKRONOG: 9. in 10. 10. ameriški barvni film,,Nevada Smit“. NOVO MESTO: Od 8; do 10. 10. ameriški barvni film „Drago bom prodal svojo kožo**. 11. in 12. 10. mehiški barvni film „Montezumov zaklad**. 13. in 14. 10. francoski bivni film „Meščan — gangster**. RIBNICA: 9. in 10. 10. ameriški barvni film „Mož z imenom Konj**. SEVNICA: 9. in 10. 10. jugoslovanski film „Most**. 13. 10. francoski film ,,Ena oseba odveč**. SODRAŽICA: 9. in 10. 10. ameriški film „SOS — zakon razpada**. ŠENTJERNEJ: 9. in 10. 10. „Veselo letovanje**. TREBNJE: 9. in 10. 10. an^ešld barvni avanturistični film „James Bond 007 - Casinoroyal**. 13. 10. francoski barvni zabavni film „Play-time**. SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO POMOČNICO pod zelo ugodnimi pogoji prejmem k štiričlanski družini. Marta Okršlar, Ljubljana, Na cvetači 17. MLAJŠEGA ^retnega upokojenca za izdelavo okvirjev sprejmem takoj. Možna priučitev, drugo po dogovoru. Janez Doljak, Breg 1. Novo mesto. V SLUŽBO SPREJMEM takoj pridno, čisto in pošteno dekle, ki ima veselje do gostilne. Lahko začetnica in s podeželja. Gostilna Anica Kerin, Grič, Krško. ISCEM ŽENSKO za dopoldandco varstvo dveletnih dvojčkov na domu (od 7. do 14. ure). Sobota Erosta. Zglasite se pri Sepcu, [estne njive 9/12. PRIDNO IN POŠTENO dekle, vešče kuhanja, išče gostilna Fortuna, Ljubljana, Vodovodna 26. STANOVANJA OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v Novem mestu oddam ženski. Naslov, v upravi lista ^2109/71). C^'DAM opremljeno ali neopremljeno sobo sam^i upokojenki sred-iijih let. Naslov v upravi lista (2122/71). ODDAM STANOVANJE upoko- t:nki, ki birV zameno pazila otro-a. Mira Novak, gostišče , J*avUn** Mačkovec^ SOBO, op^mljeno in ogrevano, nudimo ženski, ki je pripravljena v popoldanskem času pomagati v gospodmjstvu. Ostalo po dogovoru. movatič, Ul. Mirana Jarca 33, Novo mesto. SPREJMEM na stanovanje upokojensko družino za pomoč pri živini in na p(4ju. Stanovanje takoj v prazni hiši, njiva in mleko. Več po dogovoru ustno. Ponudbe na DL pod „Med vinogradi ob asfaltni cesti**. ENOSOBNO STANOVANJE, garsonjero ali večjo sobo nujno potrebujem za čas 3 do S let za tričlansko družino kjerkoli v Novem mestu ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod šifro „Od km iz mesta**. DAM STANOVANJE in hrano za pomoč v gospodinjstvu. Poizve se v upravi lista (2141). Motorna vozila PRODAM dobro ohranjen osebni avto „Wolkswagen 1200**, letnik 1964. Ciril Zajc, Lebanova 11, Novo mesto. PRODAM TRAKTOR Ferguson 35, fiat 750 za 450.000 N-din, vse registrirano in v voznem stanju, grablje „Sonce**, dva obračalnika, pihalnik in prikolico za fiat. Naslov v upravi Usta (2117/71). PRODAM SPACKA po delih. Klemenčič, Zg. Pohanca 6, Krško. KUPIM karambolirano motorno kolo od 200 ccm naprej Puch, BMW ali Max. Jože Retelj, Dol. Kamence 7 a, Novo mesto, PRODAM FIAT 850, special. Informacije na telejon 21-131, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1969, december. Ogled vsak dan od 5. ure dalje. Oelbar, Cesta herojev 33 a pri Labodu, Novo mesto. PRODAM karamboliran avto znamke škoda. Cena u^dna. (^led avtomobila v nedeljo, 10. oktobra, od 9. do 12. ure na Mirni pri Ivanu Kolencu. PRODAM NSU PRETIŠ 175, letnik 1965, neregistriran, za 600 N^din. Inform^ije na naslov: Tone Drstvenšek, pri Slavku Kenetu, mizarstvo, Ljubljanska ^esta, 64240 Radovljica. PRODAM PRODAM 1750 kosov nove uvožene strešne opeke, pariii 100-litrski kotel, dan po 16. uri (2112/71). UGODNO PRODAM kuhinjsko omaro in* šivalni stroj Singer. O^ed pri Strajnarjevih, Trebnje PO ZELO NIZKI CENI prodam dve postelji z vzmetmi, žimnate tro-delne žimnice, kuhinjsko in namizno posodo in dve odeji. Naslov v upravi lista (2126/71). PRODAM SOD (1101), dobro ohranjen. Marko Badovinac, Irča vas 33, Novo mesto. POCENI PRODAM strešno cementno opeko (2400 kosov). Kafolj, Mala Bučna vas 20, Novo mesto. PRODAM 3 nemške ovčarje, stare po 2 meseca. Cesta talcev 5, Novo mesto. K u p I M KUPIM majhno pisalno mizo in eno-krilno omaro s polovico knjižne police. Naslov v upravi lista (2118/71). SLAMOREZNICO s puhalnikom ki^i Ivan Globevnik, Škocjan 2. KUPIM dobro ohranjeno oljno peč. Naslov v upravi lista. POSEST PRODAM HiSO (tretja faza) ob Težki vodi. Naslov v upravi lista (2111/71). NAPRODAJ JE takoj vseljiva novejša enodružinska hiša z 20 ari vinograda in 15 ari sadnega in ze- lenjavnega vrta. Hiša je od Brežk; oddaljena 6 km v Dolenji vasi (Celah). Informacye: Zorko, Sentlenart 62, Brežice. PRODAM novo hiŠo z gospodarskim poslopjem in vikend na Dolenjskem. Naslov v upravi lista (2116/71). V CENTRU MOKRONOGA prodam stanovanjsko h^o z go^o-darskim , poslopjem in vrtom. Informacije pri tov. Obaha, Mokronog. TURISTIČNI OBJEKT v Selcah, Matkino 62, primeren za počitniški dom ali gostilno, prodam zaradi bolezni. Lokal, 5 sob, 2 kuhinji, klet in drugi prostori. Informacije dobite v Selcah, gostilna „Anka**, ali: Ivan Zelenik, Prvomajska 9, Maribor. PRODAM stanovanjsko hišo z garažo. Cista na grad 3, Sevnica. RAZNO IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete ieno, moža? Ste osamljeni, pogrešate družino? Se želite izogniti avanturam, izkoriščanju, neresnici, neuglednemu in nevarnemu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam ali pa nas obiščite! Morda bomo lahko pomagali tudi vam. Tajnost vam te zajamčena. Pri odgovorih na :uverti ni oznake našega podjetja. PosredovalnKa za zalMnske zveze, Ljubljana, Pleteršnikova 24 a, blizu Go^odarskega razstavišča. VDOVEC s posestvom v lepem kraju želi spoznati kmečko žensko, staro okrog 45 let, ki ima veselje do kmetije. Otrok ni ovira. Ponudbe pošljite pod „Sreča v ljubezni** na upravo lista. POSTEN FANT želi spoznati dobro dekle do 21 let starosti. Ponudbe pod ,,Lepa bodočnost** na upravo lista. (2108/71). Dr. Juliju Sajetu in sestri Pečeri-čevi se najlep^ zahvaljuje za ves trud in izreden uspeh pri zdravljenju — hvaležna pacientka. Ob upokojitvi se zahvaljujem vsem prijateljem - sodelavcem za razumevanje in sodelovanje. Fraqjo Kelner, Novo mesto. Žalostni smo pokopali našega moža, očeta in starega očeta JANEZA LUKJŠICA iz !rče vasi Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pokropili, mu darovali vence in cvetje in ga spremili na nj^ovi zadnji poti. Lepa hvala tudi g. g. duhovnikoma za pogrebne obrede in ^remstvo. Žalujoči: Lukšičevi in Tratnikovi Novo mesto, 30. septembra 1971 Dragi sestri Reziki Seiler iz Švice želijo vse lepo za njeno praznovanje, njenemu možu pa lepe pozdrave. Tončka z družino, Bevčevi ter sestre Anica, Nežka, Kristina, Jožica z družinami in Marta ter brat France z družino. Dra^mu stričku Jožetu Brajeiju, ki služi vojaški rok v Vipavi, želi vse lepo za 20. rojstni dan Darko. Enako želi tudi Maksu Brajerju ob praznovanju. Alojzija gigant, delavka iz Sel 4 a pri Semiču, preklicujem vse neresnične trditve, ki sem jih izrekla o Mirku Pavlinu iz Sel pri Semiču 3 a, in se mu zahvaljujem, daje odstopil od kazenskega pregona. SCETKE za LOSCILCE in za sesalnike za prah obnavlja ščetarstvo Armič, Ljubljana, Trža^a 52. POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Go^oski 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Obveščam vse cenjene stranke, da, bom 9. 10. 1971 odprla gostinski lokal v Gotni vasi. Za jedi in pijačo preskrbljeno, igra „Trio Černelič**. Se toplo priporočam! Gostilna pri DreniKU - Dragica Župevc, (3otna vas. Novo mesto. IZ NOVOMfŠKE«!,, PORODNlŠNlCEfeiHB Pretekli teden so v ilovomeški po-rodnišnKi rodile: Cirila Avguštin s Podturna - Stanko; Marica Kočevar iz Metlike - Rudija; Marya Radi s Senovega - Aleša; Marinka Kavšček iz Gornje Straže - Natašo, Daija Jug z Malega Kamna - Aleksandra; Ana Rugelj iz Okroga - Barico; Nada Novak iz Metlike - Andreja, Ana Kobe s Pristave - Marijo, Ma-r^a Mohar iz Leskovca - Marjana, Ivanka Jerič iz Otočca - Damjana; Ljudmila Fifolt iz Dolenjskih Toplic - Uroša; Marija Škrinjar iz Gabra -Yonyja, Ana Kobe z Vrha - Ank;o; Anica Strgar z Broda - Jerneja; Tončka Fabjan iz Gornje Straže -Jožeta; Štefanija Nemanič iz Gornje Lokvice - deklico; Mšjda Keše iz Tržišča — deklico; Marija Mirtič iz Žužemberka - dečka; Marta Abina z Rakovnika - deklico; Antonija Bosner s Trške gore - deklico in Anica Mežič iz Sutne - deklico. -Čestitamo! Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Geršak s Senovega - Branko; Andjela Kle-ščič iz Kladja - dečka; Rozalija Cizelj iz Pesja - dekUco; Vida Pod-bršček iz Drnovega - deklico; Ivana Jalovec iz Kozjega - Melito; Amalija Zorko iz Gorjan - dečka; Ljubica Babojelič iz Jaruga - dečka; Sonja Kapel z Bizeljskega - Damjana, Andjela Kos z Vil. Lipovca — Daliborko; Marija Milanovič iz Vrhja - Dejana; Rozalija Sušin iz Malega Vrha - Matjaža; Dragica Mataušič s Cerja - dečka; Marija Ferjanč iz Jeredavca - deklico; Justina Gregl z Bizeljskega - Romana; Ana Herakovič iz Novega Sela -deklico; Sabiha Hotič iz Vrbine -deklico; Bariča Tankovič s Slave gore - Ivana; Cecilija Premelč iz Branče vasi - dečka; Marija Krevel iz Velikega dola - Marijo; Slava Udovč a Gor. Impolja - Karla; Zlata Vidmar iz Brežic - Alenko; Marija Arh iz Hrastja — deldico; Stefica Pernovšek iz Dol. Boštanja -Vesno; Višnja Filko iz Bestovja -Dražena. - Čestitamo! RADIO BREŽICE Četrtek, 7. oktobra: I6.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki -16.15 do 17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja - Izbrali ste sami. SOBOTA, 9. OKTOBRA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo 16.30 do 16.40 Radijska univerza -16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam - 17.00 do 17.10' Prehrana zdravja in bolnega človeka - 17.10 do 17.30 Za-naše najmlajše - Pika gre na semenj, skladbica iz naše glasbene šole - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 10. OKTOBRA: 10.30 Domače zanimivosti - V obredju večja odgovornost (ob ustanovitvi aktiva direktorjev v brežiški občini) - Za naše kmetovalce: dipl vet. Janko Vizjak - Iz varstva domačih živali - Nedeljski razgovor: Nova sezona delavske univerze Krško - Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 do 14.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 12. OKTOBRA: 16.00 do 16.15 N^joved programa in srečanje z ansamblom Alojza Grnjaka - 16.15 do 17.15 Poročila - Ju^o-ton vam predstavlja - Novo v knjiž-nki - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Tedenski ^ortni komentar — obvestila, reklame in filmski pregled - 17.15 do 18.00 Mladinska oddaja. RADIO SEVNICA NEDEUA, 10. OKTOBRA 1971: 10.30 Reklame in oglasi — Po domače z ansamblom Maksa Kumra -- Aktualni nedeljski prispevek (analiza poslovnega us^ha delovnih organizacij) v sevniSci občini za obdobje januar-junij 1971) - Zabavna glasba z uganko - Kako je pri nas s sosedsko pomočjo starim in osamelim (magnetofonski zapis) — Za vsakogar nekaj - 12.30 NaS poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. del - Občinske novice in lokalna poročila — Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo II. del - Zaključek oddaje. SREDA, 13. OKTOBRA 1971: 16.00 Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Parada starih hitov — Dom in družina (kako obvarujemo otroka pred „dobrim stričkom**) - Po domače z ansambk)m bratov AVSENIK -Občan in paragrafi - 18.00 Zaključek oddaje. ZAHVALA Oli boleči in prerani izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA JORDANA mizarja ste iskreno zahvaljujenvo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, zlasti njegovim bivšim sodelavcem Zii darovane vence in izraze sočustvovanja. Dolžni smo pocsebno zahvalo upravi p>odjetja MIZARSTVO iz Krškega za nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi pevcem in častitemu župniku za zadnje spremstvo Kostanjevica na Krki 2ena Rezka z otrokoma Hva/a za vašo kri, ki rešuje življenja! PretekK teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Lado Janc, Fani Deželan, Ana Ban, Zlata Osterman, Lojzka Rapuž, Tončka Kekec, Marija Kbrče, Dragoslav Vasič, Ivan Kocjančič, Darinka Kolenc, Miran Hočevar, Nada Vidic, Franc Bevc, Martina Mesarič, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Pavlin, Franc Kirn, Franc Turk, Jože Kastelic, Leon Bele, Jože Drmaž, Anton Kastelic, Vilko Kirn, Janez Hrovat, Janez Turk, Slavko Pirman, Albert Lah, Marjan Vestovšek, Terezija Ucman, Franc Andoljšek, Herman Binkovski, Slavka Duša, Vladimir Pavlin, Jože Arh, Jože Košak, Jože Butala, Janez Smerke, Zdravko Damjanovič in Rudolf Legan, člani IMV Novo mesto; Nežica Vesel, Ivo Moravec, Majda Zupančič in Franc Kene, člani Pionirja, Novo mesto; Ivan Radež, Stane Rozman, Dominik Kren, Jožica Mežnar, Zdenka Derganc, Jože Korasa, Vilma Manček, Albina Kacin in Franc Kobačič, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Ivanka Krušič, članica Novolesa, Straža; Jože Cmčič, Jože Lipar, Anton Kralj, Jože Turšič, Mirko Pušič, Anton Gorenc, Slavko Orehek, Martin Nemanič, Vinko Pečavar, Ciril Kavšček, Ciril Progar, Herman Krakov, Peter Jankovič, Ljubo Mihelin, Franc Maraž, Franc Klemenčič, Andrej Tratar in Alojz Gliha, učenci šole za kovinsko stroko. Novo mesto; Niko Padevski, član Dominvesta, Novo mesto; Ivanka Pimat, dr. Minka Maležič in Slavka Poljane, Članice splošne bolnišnice Novo mesto; Janez Penca, študent iz Ljubljane; Pepca Pavlič, gospodinja iz Novega mesta; Jože Nagelj in Jože Kranjc, člana Industrije obutve, Novo mesto; Ivan Kopina in Stefan Kovač, člana Goijancev, Straža; Silvo Može, učenec šolskega centra za kovinsko stroko, Novo mesto; Ivan Kastelic, član IMV Novo mesto; Ivan Kim, član Mercatorja, Novo mesto: Ivan Matoh, član Pionirja, Novo mesto. - Iskrena hvala! J i s, $ 0 0 i J 0 4 4 5 J 4 5 4 4 4 4 4 4 4 BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ljuba Fekeža iz Sv. Križa si je na cirkularki poškodovala levo roko; Marija Sečen s Sel je padla na poti in si zlomila levo nogo; Rosemarie Vinkšelj iz Vel. Malene je podrl motorist in ji poškodoval glavo; Ujaž Milan iz Podgorja je padel s kolesom in si zlomil levo roko; Josip Harapin 'še je zbodel s trnom v levo koleno; Kunej Karlu iz Radne je padla deska na levo nogo; Ano Pečar iz Brvi je brcnila krava v desno nogo; Marija Remih s Pokleka je padla na hodniku in si zlomila levo roko; Albin Butara je padel s skednja in si zlomil obe roki v zapestju; Anton Šekoranja je padel pod voz in si poškodoval glavo; Frančiška Cerar je padla na poti in si poškodovala levo nogo; Ivan Subotič je padel po stopnjah , in si poškodoval glavo. OSNOVNA ŠOLA BRŠLIN, NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta za: — pomočnika ravnatelja s polovično učno obvezo. Pogoji za sprejem na delo: 1. višja izobrazba pedagoške smeri, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit, 2. aktiven član družbeno-političnih organizacij; — 1 učitelja za delo na podružnici Prečna; — 1 učitelja za delo na podružnici Kartel jevo; — 1 snažilko za delo na šoli v Brilinu Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Bršlin — Novo mesto — p^tni pr>edal 104. Modna konfekcija »KRIM«, Ljubljana obrat Novo mesto zaposli večje število kvalificiranih, poikvalificiranih in priučenih krojačev in šivilj Osebni dohodek od 900 do 1500 din, dodatek na službena leta, povrnitev stroškov za prevoz. Nastop *službe možen takoj in po dogovoru. ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO«, UUBUANA, Šmartinska 154 objavlja prosto delovno mesto TEHNOLOGA ZA DE »IMPERIAL« KRŠKO s sedežem v Krikem Pogoj za zasedbo delovnega mesta je končana II. stopnja fakultete za naravoslovje in tehnologijo ali biotehnična fakulteta s prakso. Prednost imajo moški z urejenim vojaškim rokom in stanovanjem v Krškem ali okolici. Pismene ali ustne ponudbe sprejema kadrovsko-soclal-na služba do vključno 15. oktobra 1971. Po izredno uspešni prodaji v septembru smo vam sedaj pripravili najnovejše modele ženskih, moških in otroških plaščev ter drugega tekstilnega blaga. Prodajamo tudi na 5>mesečno brezobrestno obročno odplačilo. »VELETEKSTIL«, ČRNOMEU K OTLI EMOTERM *¥44i m ?5«S> Ipl m ►4»« »#*###« P4M1tf44 ««$##« ste «4f I «5il‘ #• iit* 11% OD DO 20.000 60.000 7 KCAL/H tipov z vgrajenim bojierjem ali brez EMO c ■ I. «1 Qa vsako hiSo GRAND HOTEL »UNION« v Ljubljani sprejme takoj več snažilk In pomivalk Stanovanje in hrana v podjetju. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. RADIO LJUBLJANA _ VSAK DAN: Poročila ob 5.00, ^6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 8. OKTOBRA: 8.10 Operna matinda - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine -12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jelka Hočevar: S katerimi herbicidi smemo v jeseni škropiti pšenico po vzniku? - 12.40 Angleške pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam. .. -14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljao — 15.30 Napotki za turiste - 16.00 „VrtUjak^‘ - 17.10 Človek in zdravje - 18.15 Glasbeni dan - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Ota Roma — 20.00 Pcye zbor dunajske Akademije - 20.30 „Top^pops 13“ - 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 9. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski Mnik - 10.15 Pri vas doma -11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Tatjana Hlišč: Problemi pri napravi nasadov lupinarjev in vzgoji sadik - 12.40 ,,Po domač«“ - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Pojo jugoslovanski operni pevci - 15.30 Glasbeni inter-mezzo - 16.00 „VrtUjak" - 17.10 Gremo v kino - 18.45 S knjižnega liTga - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 Večer z napove-dovalko Milanko Bavcon - vmes ob " 20.30 Zabavna radijska igra - Marjan Marinc: „Most“ - 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 10. OKTOBRA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za otroke - Miroslav Košuta: „Rdeči trolejbus" - 9.05 Koncert iz naših krajev - 10.05 Še pomnite, tovariši... Matjaž Vizjak: Iz dni vs*.aje na Kamniškem - 10.25 Pesmi borbe in dela - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambU - 14.30 Humoreska tega tedna - Janez Sever: Novo stanovanje - 17.30 Radijska igra - Kole Cašule: „Vrtinec" — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zve-čer“ - 22.20 Plesna glasba. PONEDELJEK, 11. OKTOBRA; 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Jože Petrič: Pospešujmo oddajo gozdnih sadik kmečkim gozdnim posestnikom - 1240 Pihalne godbe na kon certnem odru - 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naš poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.40 Lepe melodije - 16.00 ,,Vrtiljak“ - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 Lahka glasba -18.35 „Interna 469“ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škobemeta -20.00 Gioacchino Rossini: „Seviljski brivec“ - 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 12. OKTOBRA: 8.10 Operna matineja - 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Gozd -10.20 Pri vas doma - 11.00 Poro- čila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Janez Verbič: Hranilna vrednost sena in travne silaže -12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Z ansamblom Atija Sossa — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak“ - 17.10 Popoldanski simfonični konncert - 18.15 V torek nasvidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca - 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra — Vitomil Zupan: ,,Suženjski tig“ SREDA, 13. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Vesela godala - 10.10 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Mirko Leskošek: Ali je jesensko gnojenje pšenice pod list vedno potrebno? - 12.40 „Od vasi do vasi“ - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši po^ušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Priljubljene slovenske popevke -19.00 Lahko noč, oiroci! - 19.15« Glasbene razglednice - 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza. CETRTEI^ 14. OKTOBRA: 8.10 Operna matinda - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milena Jazbec: Načini oskrbe tal v mladih sadovnjakih - 12.40 Angleške pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... - 14.10 Mladinski zbori pojo - 15.30 Glasbeni in ter- TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 10. OKTOBRA 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje PleŠivec) (Bgd) - 930 Pet mi- i nut po domače (Lj) - 9.35 Kme-' tijski razgledi (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Bgd) - 10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška matineja: Bili smo v vesolju. Svet, v katerem živimo (Lj) - 11.35 Mestece Peyton (do 12.25) (Lj) - Športno popoldne ~ 18.15 Kapitan Korda - cešKi film (Lj) - 19.^5 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) ^ 20.35 „Stare bajte“ - humoristična oddaja (Bed) - 21.30 Videofon (Zg) - 21.45 Športni pregled (JRT)-22.15 PoročUa (Lj) PONEDELJEK, 11. OKTOBRA 9.05 Odprta univerza (Bgd) -9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nem-^ina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) “■ 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - pono-^tev (Zg) - 15.55 Angleščina -Ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina • 16.40) (Bgd) - 16.55 Madžarski |V preded (do 17.10) (Bgd) -17.15 sahovski komentar (do 17.35) (Zg) - 17.50 Kljukčcve do-^ godivščinc - 2. del (Lj) - 18.15 I Obzornik (Lj) - 18.30 S kamero po svetu: Avstr^ija (Lj) - 19.00 Mo-(Lj) - 19.55 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.40 3-2-1 (Lj) - 20.50 A. Kliment; Ba-[pmeter, češka TV igra (Lj) - 21.55 Kulturne diagonale (Lj) TOREK, 12. OKTOBRA ^9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 “uŠčina (Zg) - 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe (Bgd) - 14.40 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg) - 15.50 TV vrtec (Zg) - 16.10 An^eščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, PleŠivec do 17.00) (Bgd) -17.45 T. Janson; Čarodejev klobuk, 2. del (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) -18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Kraška ohcet (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Srčni infarkt, 1. del (Lj) -19.30 Nega in make up oči (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35 Hud - ameriški film (Lj) -22.25 Literarni nokturno: Ciril Zlobec (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) SREDA, 13. OKTOBRA 8.15 TV v šoli (Zg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, PleŠivec) (Bgd) - 17.00 Šahovski komentar (do 17.25) (Zg) - 17.50 Doktor Doolitle - ser. film (Lj) -• 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavno glasbena oddaja (Skp) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) - 19.20 Po sledeh napredka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Nocoj v gledališču - O. Župančič: Veronika Dc-seniška, predstava SG Celje (Lj) -22.55 Naš vsakdan: Eppur si Muove (Lj) - 23.30 Poročila (Lj) ČETRTEK, 14. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Žg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) 16.10 Osnove splošne izobrazeb (do 16.40) (Bgd) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohoije, PleŠivec do 17.30) (Bgd) - 17.50 Ježeva hišica - glasbena pravljica (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Svet, v katerem živimo (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) -19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni (Bgd) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razlgedi (Lj) - 21.35 Maupassantove novele (Lj) PETEK, 15. OKTOBRA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) 16.40 Šahovski komentar (Zg) - 17.05 S. Rozman: Mesto izobilja, mlad. igra (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18,30 Jazz (Bgd) — 19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Li) - 20.35 Slavna imena — Louis Jouvet v filmu Povabilo na ples (Lj) - 22.35 Kar bo, pa bo - quiz TV Beograd (Lj) - 23.45 Poročila (Lj) SOBOTA, 16. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 17.45 Ptujski festival, 2. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Nicholas Nickleby - ser. film (Lj) - 19.20 Mozaik (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 TV magazin (Zg) - 21.35 Nikoli grde besede - ser. film (Lj) -22.15 Poročila (Lj) mezzo - 16.00 ,,Vrtiljak“ - 17.10 Koncert po željah poslušalcev -18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 22.15 Na obisku pn romunskih skladateljih. ić 2 m lUl i DBH ^NOVO MESTO TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA ima v svoji specializirani prodajalni konfekcije nasproti Lisce na zdogi tople podložene moške in otroške bunde po izredno ugodni ceni. Za jesen vam nudimo tudi kvalitetne ženske in moške balonske in volnene plašče v klasičnem in modnem kroju. Za ženske močnejših postav priporočamo plašče iz 100-odstotne volne v temno sivi barvi. vsak petek žrebanje nagrad iz popolnega proizvodnega programa gorenja za več Imt30,000.000 st.din nagrad, ki jih gorenje poklanja naročnikom dela ^DELO^ kuhinja GORENJE z vgrajenimi gospodinjskimi 3 barvni televizijski sprejemniki, stroji televizijski sprejemnik TV AUTOMATIC, nov superautomatski pralni stroj RS 664 BIO stroj za pomivanje posode, S hladilnik H 717 super štedilnik E 436 GASL, električni štedilnik E 436 GAL, plinski štedilnik P 346 GL, kombinirani štedilnik EP 546 GL, trajno goreča peč TGP 150, peč na olje OP 7500, 56 mešalcev 3 MIX, 56 sušilnih haub SUPRA, 56 električnih rezalnih strojčkov UNIVERZAL, 56 stenskih kuhinjskih tehtnic REKORD, 56 mlinčkov za kavo MOCCA, 56 vlažllcev zraka s higrostati. in še posebej samo za nove naročnike! čgp DELO prodajna slu2ba naročninski odd. 61000 ljubljana titova 57 naročam dnevnik'delo*za najmanj 6 mesecev pošiljajte mi ga na naslov: ime in priimek ulica__________ štev.. kraj. . pošt. štev.. naročnino 25 din mes. bom plačeval pismonoši ali inkasantu podpis. Rada bi letela čez »lužo« | Novomešcanka Darinka Krstič — prvakinja | Vesela in dobre volje se je te dni vrnila iz Prištine z držav n^a padalskega prvenstva 21-letna Novomesčanka Dara Krstič, članica Aerolduba Novo mesto. Uspelo ji je brez težav ubraniti lan^i naslov državne prvakinje, l^tos je zmagala še bdj zanesljivo, saj je osvojila prvo mesto v skokih na cilj iz višine 1000 m in v figurativnih skokih. Že sama uvrstitev na republiškem pivenstvu v Ptuju, kjer je Dara zasedla v skupni uvrstitvi med moškimi odlično drugo mesto, in nedavno minulo neuradno svetovno prvenstvo v Portorožu sta potrdila njeno visoko ceno. „ Upam, du ne bom dolgo več sama. V kratkem bo prišla v Novo mesto državna reprezentantka Dušanka Sa-vić-Ličina; prepričana sem, da bova pritegnili nekaj mlajših domačih padalcev in padalk “ - Slišali smo za padalski tečaj v Prečni Povejte, kako se je končal „Prijav je bilo precej, vendar so ostali samo fantje, de-Meta niso zdržala do konca. Žal mi je, da ni bilo večjega uspeha. Iskreno želim, da bi imeli v Novem mestu žensko padalsko ekipo, ki bi jo sestavljala mlada in hrabra dekleta “ - Kako se počutite na Dolenjskem ? „Novo mesto mi je zelo všeč, nanj me vežejo lepi spomini Tukq sem prvič skakala izven letališča, nastopila pa sem tudi na več javnih prireditvah. “ - Vemo, da ste bili precej časa odsotni Kako je bUo z vašo zaposlitvijo v Krki? „V Krki mi gredo na roko, dobila sem dva meseca plačanega dopusta. Dobri pogoji normalno rodijo dobre rezultate. “ - Kaj pa vaši nadaljnji načrti? „Rada bi skakala še nekaj let, potem pa se bom posvetila vzgoji mladih kadrov. Iz-hišnje, ki sem jih dobila v letih skakanja, bi rada podarila ljubiteljem sinjih višin. “ SLAVKO DOKL - Kako ocenjujete državno prvenstvo? Kako je s padalstvom pri nas? „Ker sem osvojila prvo mesto in domov prinesla pokal, ga ocenjujem z najvišjo možno oceno. Kar zadeva razvoj tega lepega športa, sem prepričana, da le napredujemo, zlasti v Sloveniji, kjer imamo nekaj mladih, mnogo obetajočih tekmoval-cev. - Kako boste zaključili letošnjo sezono in kako bo prihodnje leto? „Letos verjetno ne bom več skakala, čeprav nam obljubljajo, da bomo imeli zimske skoke. Prihodnje leto računam, da bom preletela „veliko lužo"' in nastopila v Ameriki na svetovnem par dalskem prvenstvu. V kratkem pričnem s suhim treningom, moram si nabrati čimveč moči “ - Kaj vam ni dolgčas skakati sami na letališču v Prečni? L. NOIVOST V MESNEM PREHRAMBNEM PODJETJU. Zalokarjeva odpoved V podjetju bodo razpisali prosto delovno mesto direktorja — Bodo še samostojni? Direktor Mesn^a prehrambn^a podjetja v Novem mestu Jože Zalokar, ki so mu družbeno-politične organizacije novomeške občine in samoupravni organi v podjelu očitali nestrokovno vodenje in odločitve, ki niso bile koristne za razvoj podjetja, je v četrtek na seji delavskega sveta dal odpoved. Bivšemu direktorju je delavski svet priznal odpravnino v višini eno- mesečnega osebn^a dohodka, prav tako so mu tudi izplačali nadomestilo za dopust. Jože Zalokar torej ne bo več ostal v podjetju. V podjetju so sldenili razpisati prosto delovno mesto direktorja, niso pa se še dokončno odločili, ali bodo v prihodnje poslovali samostojno ali se bodo združili. Pravijo, da bo odločitev lažja potem, ko bodo dobili novega direktorja. Na srečanju pioniijev-ribičev novomeSce in brestani^e ribice družine, je Miro Povh iz Trebnjega ujel v ribniku pri Brestanici 5,5 kg težkega krapa. (Foto: M. Vesel) Štirje v ficku — pa ne v svojem Mačkovčan, Brojan, Dolžan In Šmihelčan so se pri Levcu pripeljali v »roke« celjskim prometnim miličnikom — Za vrnitev (v novomeške zapore) so poskrbeli varnostni organi — četverka okradla tudi učit^elja? Da ne bo pomote: F. P. iz Mačkovca, J. K. z Broda, J. K. z Dolža in B. M. iz Šmihela pri Novem mestu so se 28. septembra ponoči odpeljali s fičkom NM 104-63 na nočno vožnjo, pa ne s svojim. Avtomobil so vzeli Novomeščanu Janezu Kastelcu XL Ulice Mirana Jarca. Kam je fante vodila pot iz Novega mesta, kaj vse so tisto noč obredli, najbrž ne bo nikoli prišlo na dan. Naslednjega dne, bilo je okoli poldne,. so tega fička ustavili celjski prometni miličniki v Levcu, ker je voznik naredil prometni prekršek. Ob tem prekršku pa so se tudi izdali. Četverko iz fička so celjski rniličniki pod nadzorstvom odpeljali v Novo mesto — v zapor. Na dan je prišlo tedaj tudi kaznivo dejanje, storjeno ob izginitvi fička: Milivoju Džuriču, učitelju posebne šole v Šmihelu je izginila usnjena torba z dokumenti. Neznanci, sumijo četverko, ki je vzela Kastelcu fička, so torbo vzeli iz nezaklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega pri šmihelskem internatu. SAMOPOSTREŽBA pri mostu MARKET v Bršlinu liHUlIiriHillillilliHiim Drag pouk 3. oktobra zvečer se je na Mirni hudo ponesrečil 17-letni Franc Krajšek iz Šentruperta. Z motoijem jawa, ki je last sovaščana Franca ^sevca, se je s parkirišča pri ,J)ani“ odpeljal proti Mokronogu, čeprav za tako vozilo nima vozniškega dovoljenja. Okoli 20.45 se je vrnil na Mirno. Po asfaltni cesti je vozil okoli 100 km na uro. Na ovinku ga je zaneslo prek pločnika. Zaletel se je v zid poštnega urada, kjer se je prevrnil, nato pa drsel po pločniku še kakšnih 17 metrov, se zaletel v hišni vogal in nezavesten ter s hudimi poškodbami po vratu in nogah obležal. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. ČUVAJI NISO' KOS NAVALU NA SADOVNJAKE Krasti smrtno nevarno! z jabolki se lahko zastrupite, če ste jih na skrivaj pobrali v nasadih Agrokombinata Krško — Na Žadovniku kradejo koruzo, na Sremiču grozdje Obiranje sadja na posestvih krškega Agrokombinata v Leskovcu in v Stari'vasi gre h kraju. Sem in tja še obvisi na drevesu kako vabljivo jabolko ali hru^a, nekaj slabšega sadja pa obleži tudi na tleh. Sadje, ki ostane za obiralci v sadovnjaku, postaja vsako leto plen nepovabljenih občanov. Letos so se ljudje kakor kobilice pustili v nasade, da bi si priskrbeli poceni ozimnico. Čuvaji jili, žal, ne morejo sproti odganjati, saj jih pogosto sploh ne opazijo na stohektar-skih površinali. Spretni tatiči podirajo ograje in vdirajo v sadovnjake z vseh strani, ne zavedajo pa se, kako je takšna kraja lahko nevarna. Agrokombinat opozarja prebivalce, da tako ,,divje“ obiranje sadja lahko povzroči nepopravljivo nesrečo, kajti v predelih, kjer so nehali obirati, škropijo sadovnjake proti voluharjem. Strup je nevaren in lahko povzroči smrt tudi pri človeku. Ukradeno sadje zares ni vredno te cene, zatorej previdnost! Skoraj neverjetno se sliši, da ljudje letos s tolikšno ihto pritiskajo na družbeni pridelek. Po njivah Agrokombinata na Žadovniku na veliko kradejo koruzo. Večinoma delajo to Cigani, ki jo nato prepro- dajajo, vendar niso osamljeni. Na njihov račun že zaliajajo v koruzo tudi nekateri premožnejši vaščani, ki jim ni ravno sile. To jesen je tatovom zadišalo tudi grozdje na Sremiču. Neznanci so si ga privoščili v vinogradih Agrokombinata. V noči na 29. september so ga natrgali dobrih 800 kg. Imeli so lepo bero. Domnevajo, dajih je bilo več in da so ,,pridelek“ odpeljali z avtomobilom. Medtem so ga najbrž že tudi stisnili v mošt. Ta seveda ni bil zastrupljen. JOŽ ICA TEPPEY Konec zaradi spolnosti I 1 ovariš urednik, naročnino za Dolenjski list bom tokrat še plačal, da ne bo imel pismonoša dela z vračanjem prazne nakaznice. Liit mi je bil všeč, še posebno, ker prinaša lokalne novice. Ker je pa skoraj v vsakem izvodu seks ali pa nedostojen humor v slikah, kar je za otroke, ki list radi prebirajo, tudi neke .vrste „ulična“ vzgoja o spolnosti, me po preteku plačane naročnine črtajte v seznamu naročnikov. Prosim, da o tem obvestite tudi upravo lista. S tovariškim pozdravom Jože Grandovec, Dol. Podboršt 7 p. Trebnjp Tovariš Grandovec, prav žal nam je, ker ste' se zaradi seksa odpovedali Dolenjskemu Ustu. Če morda vaša odločitev še ni povsem pretehtana, vas bomo z veseljem še naprej obdržali v krogu številnih bralcev in naročnikov domačega lista. V naši kartoteki piše, da ste naročnik že od 1961. leta: bržkone boste list pogrešali. Preden boste dokončno sklenili, pomislite: odslq. boste za-vi^li vse slovenske časopise (morda z izjemo Družine), ne boste več f)Oslušali radia in gledali televizije. Ne verjamemo, če boste tako odrezani od novic in sporočil, od dogodkov in vesti, še mo^i živeti v današnjem svetu. Ne verjamete? Tudi Delo, Pavliha, pokrajinski listi. Večer, Dnevnik, TT, Nedeljski — ali katerikoli dmgi časopis, ki ga boste prelistali, ima vic, ki se mu človek nasmeje, humor v slikah, ki pač govori tudi o spolnosti: časopisi pišejo o življenju in v življenju je tudi spolnost. Tudi na radiu boste slišali vic ali humoresko, ki bo govorila o spolnosti, na televiziji boste videli v filmu tudi dekleta, ki se bodo slekla. Boste torej res odpovedali tudi vse druge časopise, zaprli radio in televizijo? Dolenjski list S PUŠKO V VINOGRAD V soboto, 2. oktobra si je v svojem vinogradu nad hišo po nesreči obstrelil roko Anton Cepin z Dov-škega 22 pri Senovem. Sumil je, da mu „nepoklicani" kradejo grozdje, pa se je zvečer s staro puško odpravil na prežo. Orožje se mu je spro-alo tako nesrečno, da mu je ranilo roko. Cepin je hudo krvavel, zato so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer so ga zadržali in mu nudili pomoč. Cepin najbrž ni edini lastnik trofejnega orožja i? časov zadnje vojne, pravijo na postaji milice v Krškem. Njegov primer pa naj bo opozorilo vsem lastnikom neprijavljenih pušk in pištol, kajti staro oroi^e lahko mimogrede povzroči nesrečo, čeravno ima lastnik namen samo koga ustrahovati. J.T. To, kar bos^e brali, ni govorica iz konferoičnih dvoran, kjer nekmete, vsaj ponavadi je tako, razrahljajo o razvojnih možnostih in svedi prihodnosti kmetijstva. To Lneobtesana, groba beseda letova, je protest ljudi, ki so pripeljšdi svoj pridelek in čakajo, kako bo plačano njihovo ^lo. Je beseda, kakršno piše vsakdanjost. Na odkupni postaji na D(rfenjskem, zadnje septembrske dni. Odkupovalec pokaže s prstom zdaj to vrečo, zdaj drugo. Kmetič stisnjenih usten strese krompir po kolovozu, odkupovdec preizkuša gomolje z žepnim nožičem. ,,Taje obžrt, taje zelen in zato grenak. Nakladali ste z vilami, takega krompiija ne morem vzeti. Preberite ga, potf n bo morda šel.“ ,.ldo bi to prebiral, saj je po nič. Plačajte, pa bomo tudi to itaredOi.** „Taka je cena, mi ne moremo nič. Dobro veste, da odkupujemo le zdrav krompir. To so poskusni vagoni za izvoz v Italijo. Če bomo že prvič dali slabo blago, ne bo nihče več kupoval od