KATALOG OKRAJNE
UČITELJSKE BUKVARNICE
V ČRNOMLJU
ANJA DULAR
3. marca 1870 je imelo svoj prvi zbor Uči-
teljsko društvo v Črnomlju. 1 Še pred tem
datumom pa so oblikovali pravila za njegovo
delovanje, ki jih je cesarsko kraljeva vlada
potrdila 12. februarja istega leta. Namen dru-
štva je bil, da se člani izobražujejo in da se
tako izboljšujejo ljudske šole. Poleg belokranj-
skih učiteljev so bili vanj včlanjeni kot usta-
novni in podporni člani tudi posamezniki, ki
niso delovali na prosvetnem področju, a pra-
viloma so bili bolj izobraženi2. Svoje smotre
pa je lahko društvo uresničevalo le s pripomo-
čki, ki jih navaja v drugi točki pravil. Mednje
sodi vsekakor tudi knjižnica. Ta je imela svojo
usodo, kajti leta 1875 je bil izdan ukaz, da
morajo biti ustanovljene okrajne oziroma kra-
jevne šolske bukvamice. Tako je črnomaljsko
Učiteljsko društvo sklenilo, da prepusti svojo
knjižnico v ta namen.
Predsednik novoustanovljene okrajne uči-
teljske bukvamice je postal vodja štiri razred-
ne ljudske šole Anton Jeršinovic. Po rodu je
bil Dolenjec, rojen leta 1845 v Prečni pri No-
vem mestu. A pot ga je^že kot sedemnajstlet-
nega učitelja zanesla v Črnomelj, kjer je delo-
val vse do upokojitve leta 1903 in tam je leta
1911 tudi umrl. Svojo službeno pot je začel
kot učitelj, 1871. je bil imenovan za nadučite-
Ija, 1876. je postal okrajni šolski nazomik za
čmomeljski okraj, leta 1895 pa se je njegovo
nadzomiško področje razširilo na novomeški,
kočevski in čmomeljski okraj. Zelo se je za-
vzemal za napredek šolstva, najdemo gammed
ustanovitelji učiteljskega društva v Čmo-
mlju.3 Naj na tem mestu še enkrat opozorim,
da je bilo društvo osnovano leta 1870 in ne
šele 1875., kot je citirano v literaturi.
Jeršinovic se je na podlagi sklepa dmštva
lotil zanimivega podviga. Uredil je knjige, iz-
ločil zastarele, nerabne in nepopolne ter sesta-
vil seznam. Da pa bi bil fond poznan prav
vsem učiteljem, so popis dali natisniti in ga
mednje razdehli. Tako imamo danes pred se-
boj zanimiv dokument, ki nam priča, kako ši-
roko je moralo biti nekdaj znanje Ijudsko-
šolskih učiteljev. Naj še poudarim, da je to
najstarejši tiskani katalog kake učiteljske
knjižnice na Slovenskem.
Seznam obsega dva ločena dela, in sicer
knjige in muzikalije. Vpisanih je 350 knjig in
118 muzikalij. Knjige lahko dehmo po jezi-
ku - 200 je nemških, 145 slovenskih in 5 hr-
vaških. Zanimiv je tudi vsebinski prerez. Sicer
težko vsako delo opredelimo, a približno tre-
tjina je učbenikov, tretjina podučnih del in
priročnikov in tretjina leposlovnih.
Učbeniki niso vezani le na ljudskošolsko
stopnjo, ampak so tu tudi gimnazijski priroč-
niki in knjige za meščanske šole. Razen za ne-
mščino, slovenščino in matematiko so imeli
še priročnike za naravoslovne predmete, zgo-
dovino, zemljepis, veronauk, lepopisje pa tudi
za telovadbo, ki si je šele v tem času utirala
pot v šole. Učitelji so lahko uporabljali tudi
nekatera teoretična dela s področja šolske pe-
dagogike in psihologije - naj citiram le dve: K.
Bartkel, Schulpädagogik in O. Dressler, Die
Gmndlehren der Psychologie und Logik.
Splošni priročniki so bili namenjeni pred-
vsem prosvetljevanju ljudstva, saj je učitelj
kot izobraženec moral delovati tudi na tem
področju. Tako je moral znati svetovati na
področju zdravstva (npr. Domači zdravnik,
kratek navod se zdravje vterditi in življenje
podaljšati; J.P. Hom: Lehrbuch der Geburt-
shilfe), živinoreje ( npr. Die rationelle Auf-
zucht der Kälber; Das kranke Pferd; J. Wol-
stajn: Bukve od kug in bolezni, govede, ovac i
49
in svin), vinogradništva (npr. Weinbau; Umno
kletarstvo; Kako ravnati z bolnim vinom; F.
Jančar: Umni vinorejec), sadjarstva (npr. R.
Dolenc: Navod o sušenji češpelj in o kuhanji
slivovca), gojenju čebel (npr. Leitfaden zum
rationellen Betriebe der Binnenzucht), in ne
navsezadnje sviloprejk. Več del (npr.F. Ha-
berland: Kratki navod k vzreji domačih svilo-
prejk; Sviloreja umevno in v podobah razlaga-
na za male svilorejce) se ukvarja s tem speci-
jalnim, a za Belo krajino v drugi polovici 19.
stoletja pomembnim področjem. Ne smemo
namreč pozabiti, daje bilo leta 1868 ustano-
vljeno Prvo kranjsko svilno društvo v Metliki.
Pomembna so bila tudi svetovanja na pravnih
in gospodarskih področjih, zato najdemo v se-
znamu dela kot so: Osnovne državljanske pra-
vice razglašene s postavo od 21. decembra
1867, pa: Razmere med staro mero in vago ter
novo metersko in delo F. Kočevarja: Kupčija
in obertnija: denar in blago.
Med leposlovnimi deli so predvsem knjige
za razvedrilo, pa naj bodo to krajše povesti,
namenjene mladini in odraslim, dela o življe-
nju svetnikov, misijonaijev (o Ignaciju Kno-
bleharju, Frideriku Baragi), pa nekaj domače
(Jurčičev Desti brat, Stritarjevi Dunajski sone-
ti. Vodnikove pesmi. Prešernov Krst pri Savi-
ci v nemščini) in tuje literature (več izvodov
Schillerjevih del, Bayronove pesnitve, H. Sto-
we: Koča strica Toma).
Najstarejša knjiga je bila ob vpisu v seznam
stara kar sto let, leta 1771 tiskani prvi del
Schillerjevega dela Die Leiden des jungen
Werbers. Večina pa je bila seveda sodobnih.
ki so izšle v sedemdesetih letih 19. stoletja.
Mednje sodijo tudi vsi časopisi, kolikor jih je
imelo društvo naročene. Bilo jih je več kot de-
set. Večina jih obravnava sicer stanovske pro-
bleme (npr. Učiteljski tovariš, Jahrbuch für
Lehrer, Laibacher Schulzeitung), a med njimi
sta bila tudi Gospodarski list za poljedelstvo,
gospodarstvo, svilorejo, trtorejo itd., ki je iz-
hajal v Gorici in Slovenski pravnik. Tako tudi
ta izbor kaže na šririno učiteljskega zanima-
nja.
Le na kratko omenimo še muzikalije. Opi-
sanih je 118 del. Večinoma so namenjena
zborovskemu petju in zajemajo slovenske na-
rodne in umetne pesmi (npr. dela S. Jenka),
pa hrvaške, nemške in nabožne melodije.
Kot odseva iz seznama, so bili učitelji zelo
razgledani ljudje in so morali znati ljudem
svetovati na različnih področjih. Sistematično
urejene knjižnice, kot jo je imelo črnomaljsko
Učiteljsko društvo, pa so jim pomagale, da so
izpolnili svoje poslanstvo. Zavedali so se na-
mreč dejstva, ki^so ga zapisali tudi na ustanov-
nem zboru v Črnomlju 3. marca 1870, da
»kdor ne napreduje, ne ostaja le pri starem
kopitu, ampak gre še celo rakovo pot«.^
OPOMBE
1. Učiteljski tovariš 10, 1870, str 110. — 2. Uči-
teljski tovariš 10, 1870, str. 164. — 3. S. Pavlic:
Razvoj šolstva v Beli krajini do leta 1869,
Zbornik za historiju školstva i prosvjete 6,
1971, 93 in si. — 4. Učiteljski tovariš 10, 1870,
110.
50