Žrtev komunistične taktike V Ljubljani objavljajo knjigo “Belo¬ gardizem”, ki naj bi izšla v dveh delih. Te dni je izšel ponatis prvega dela' te knjige zbranih dokumentov, po svo¬ je uporabljanih in. prikrojenih; kot avtor¬ je naveden neki Franček Saje, pa že iz prvega dela knjige je bilo razvidno, da je bila prirejena tako, kakor je to rabi¬ la komunistična partija v Sloveniji, že v prvi knjigi se je avtor potrudil, da je vrgel posebno luč na takozvane sredin¬ ce, ki so med komunistično državljansko vojno v Sloveniji igrali tako žalostno vlogo, že v prvi knjigi je s prstom ne¬ kajkrat pokazal na vidnejše predstavni¬ ke te sredine, na prof. šolarja in na dr. A. Gosarja. Ko je sedaj izšel po¬ natis te knjige, jo je avtor napovedal v slovenskem komunističnem tisku s sen¬ zacionalno izjavo, da je odkril in zbral dokumente o tem, kakšen “izdajalec da je bil prof. šolar”. Hkrati je še tako mimogrede ozmerjal slovenske kulturne delavce, zlasti pa one okoli Akademije, ki so ves ta čas imeli prof. šolarja pri sebi v službi in ga drže še naprej. Kaj pomeni tako pisanje pod komunisti, se je pokazalo kmalu naslednje dni: po¬ licija je že prišla in izvedla temeljito preiskavo v stanovanju prof. šolarja, isto se je primerilo tudi drju Gosarju. Vsi, ki malo poznajo komunistične me- še vedno so v tujini radi navajali, koli¬ ko skupin imajo še ob sebi. Toda to jim ni več šlo v račun zadnje čase. Zato so dopustili, da je v njihovi založbi Edvard Kocbek izdal knjigo “Tovariši¬ jo,” ki so jo potem s svojimi kritikami dodobra osmešili, šli so še dalje in mu dovolili, da je izdal zbirko novel “Strah in pogum”; tokrat je bila kritika tak¬ šna, da ga je verjetno privedla že na ski vladi, so takoj popolnoma klonili in knjigo še huje obsodili kot pa komunisti sami. Partija in pisec knjige Franček Saje so že pred sedmimi leti dobili v roke ve¬ čino vsega tega gradiva, ki ga šele se¬ daj uporabljajo proti “izdajalcu” šo¬ larju. Ves ta čas ni bilo kazno, da bi udarili po njem. Vse to šele danes po¬ trebujejo. Prof. šolar seveda ni bil nik¬ dar izdajalec, moral je to postati sedaj in to zato, ker morajo komunisti zatreti nekoga, ki bi jim mogel biti morebiti na prag končnega obračuna. Kaj bo s Koc- poti. In tako kakor sedaj nanj strelja- bekom samim, zanje ni važno, takozva-' jo, se vidi, da mora biti ta moment edi¬ ni “krščanski socialisti”, ki so v ljubljan- j ni merodajen za presojo. Veličastna proslava 17. oktobra Kakor v prejšnjih letih je tudi letos j V svoji oporoki Eva Peron prosi ves argentinsko delavstvo proslavilo zgodo¬ vinsko obletnico 17. oktobra z vsem sija¬ jem. Letošnja proslava je bila posveče¬ na spominu Eve Peron, ki je vsako le¬ te govorila na ta dan zbranim množi¬ cam ter jih bodrila za uresničenje vseh načrtov predsednika generala Perona za obnovo in še večji dvig Argentine.. Letos je bila prvič-ta proslava brez nje, ker je, kot znano, 26 julija t. 1. umrla Zato pa je bila vsa proslava posvečena njenemu spominu. Tribuna za predsednika republike ge- tode, vedo, kam to vodi in vsakomur, ki neiala Perona, njegove ministre in osta- je oba ta dva slovenska javna delavca le visoke državne funkcionarje je bila poznal, mora biti žal za nju usodo; dasi lepo okrašena, nad njo je bila razpeta ve, da ju je v mnogem pogubila njuna J velika slika pok. Eve Peron, zmotna presoja komunizma in njega vlo- Ko je prišel predsednik general Pe¬ ge v povojnem svetu, še zdaleka pa nikdo ne bo nikdar dvomil v njuno po¬ štenost in patriotizem. Vse, kar se sedaj dogaja v Sloveniji, se razvija popolnoma v skladu z navodi¬ li iz vseh komunističnih učbenikov. Ko so komunisti začenjali svojo revolucijo v Sloveniji, so tedaj na takozvane sre¬ dince zrli z drugačnimi očmi, kakor pa to delajo danes. Tedaj jim je bila sredi¬ na v nekem oziru celo dobrodošla, ker je slabila enotne akcije protikomunistič¬ nih vrst v Sloveniji. Sredina se sicer ni priključila tedanji OF, ostala pa ji je vendar koristna, ker je doma trdila tisto, kar so na zapadu trdili tisti, ki so verje¬ li v sovjetsko zavezništvo tudi po vojni. Poleg Churchilla in Roosevelta je bilo mnogo glasov, ki so navajali, da je “Sta¬ lin napravil veliko pot razvoja”, “da se komunizem razvija v smer demokraci¬ je”, itd. Vse to je bilo komunistom te¬ daj po volji. Ko so pozneje nekateri sredinci uvideli, kako se slovenski ko¬ munisti “razvijajo”, so se skušali znaj¬ ti. Ko se je vojna končala, je bil polo¬ žaj tako trdno v komunističnih rokah, da je bilo jasno, da se jim kakih nasto¬ pov ali akcij bivših sredincev ni bilo bati. Da so bili to res le še “bivši sre¬ dinci”, so v veliki meri pomagale tudi razmere, katere so komunisti ustvarili v domovini. Dokler je bilo Titovo zavezništvo v kominformu v prid vsemu komunizmu, se ni zanje ali pa druge komunistične sopotnike doma med komunisti nikdo zmenil. Zadeva je postala zanimivejša, ko je Tito začel prejemati podporo od zahodnih zaveznikov. Obenem s priha¬ janjem podpore pa so začeli v tujih li¬ stih izhajati članki o tem, da v Jugo¬ slaviji vendarle ni demokracije in da “bi Tito moral dati nekaj več političnih svo¬ boščin.” Ko je imel slavni ameriški pu¬ blicist Louis Fischer letos v maju raz- ron s svojim spremstvom na tribuno je vsa množica, ki je napolnila ves prostra¬ ni Majski trg, vzvalovila v navdušenem vzklikanju svojemu prvoborcu in zaščit¬ niku ter ustvaritelju nove Argentine. Trobentač regimenta San Martinovih grenadirjev je zatrobil poziv za poča¬ stitev spomina Eve- Peron. Vsa množic^ ji je izkazala čast z molkom, vojaška godba pa je takoj nato zaigrala narod- “Los muchachos Pe- argentinski narod naj bo po njeni smrti še tesneje zbran okoli generala Perona in naj pazi nanj. Vse svoje premoženje zapušča generalu Peronu in po njem na¬ rodu. V svoji oporoki želi, da se iz tega premoženja ustanovi poseben sklad Fun- daeion Evita, ki bo priskočila na pomoč, trpečim slojem ob kaki kolektivni ne¬ sreči. Iz te ustanove bodo dobivali dijaki delavski slojev tudi štipendije. V social¬ ne svrte naj služi tudi vsa njena zlatni¬ na. Z vsem tem premoženjem naj gene¬ ral Peron razpolaga, kakor sam želi in smatra za umestno. Potem, ko je bila prebrana oporoka Eve Peron je povzel besedo predsednik general Peron, katerega je vsa množi¬ ca znova živahno pozdravljala. Gene¬ ral Peron je v zvezi s poslednje voljo svoje pokojne soproge dejal, da njemu preostaja samo to, da, jo, do vseh potan¬ kosti izvede. Zato je napovedal takoj ustanovitev Fundacion Evita, v katero bo izročeno vse premoženje Eve Peron, vključno dohodki od prodaje knjige “La Razdn de mi vida” in druge knjige “Mi mensaje”. Dohodki že od prve knjige do- EL PLAN EVA PERON PARA CONSTRUCCIONES DE VIVIENDAS Dio a conocer el Banco Hipotecario Nacional el Plan Eva Peron para presta- mos destinados a la construccion de sus viviendas a obreros y empleados con dos afios por lo menos de servicios y que efectuen aportes a las cajas de prevision social. ' Estos prestamos se otorgan para construir viviendas, conforme a los mode- los tipos aprobados por el Banco, cuyas superficies cubiertas no sean superiores a 40, 50, 60 y 70 metros cuadrados como maximo. El monto de este prestamo se¬ ra del cien por ciento del valor del edificio a construirse segun la tasecion banca- ria. Para facilitar la adquisicion del terreno, se establecen escalas de prestamos adicionales al valor del edificio relacionadas con la superficie cubierta que van del 30 por ciento para 40 metros cubiertos, hasta el 15 por ciento para el maximo de superficie cubierta. El interes de estos prestamos sera del 4,50 por ciento anual. La amortizacion que podra ser descontada por el patrono a pedido del Banco, no podra exceder de 450 pesos mensuales. Los solicitantes de estos prestamos no de- beran poseer ellos o sus conyuges otros bienes realizables que les permitan finan- ciar por si mismos el credito que soliciten, y la časa debera ser destinada exclu- sivamente para habitacion del prestatario y sus familiares. NAČRT EVA PERON ZA ZIDANJE HIŠ Narodna Hipotekarna Banka je te dni objavila načrt Eva Peron za podelje¬ vanje posojil za zidanje hiš delavcem in uradnikom, ki so že najmanj dve leti v službi in ki plačujejo prispevke v blagajno za socialno zavarovanje. Ta posojila bo banka podeljevala za zidanje hišic, ki bodo grajene po vzor¬ cih, ki jih je banka vnaprej odobrila, in katerih zazidana površina ne bo smela presegati 40, 50, 60 in 70 kv. metrov. Posojilo bo dano v višini 100 odstotkov pro- računanih stroškov. Za nakup stavbišča se razen omenjenega posojila za zidanje hišic daje še sorazmeren znesek. Oba zneska se bosta vključila v skupno vsoto amortizacijskega posojila, od katerega bodo tekle štiri in pol odstotne obresti na leto. Amortizacija bo možna na 10, 20, 30 ali 40 let. Mesečna kvota amortizacije ne bo v nobenem primeru višja kot 450 Pesov. Prosilci za ta posojila in njihovi zakonski drugi pa ne smejo posedovati takih nepremičnin, ki bi omogočale finan¬ ciranje zidave. Dalje je pogoj, da novograjena hiša ne sme služiti drugim, razen stanovanjskim namenom prosilca in njegovih družinskih članov. evropski oboroženi sili bo nemška voj- j na tleh, so se zmagovalci povezali v sve- ska sicer štela samo 12 divizij, fran- j to alianso in se zavezali, da bodo nadzi- coska in italijanska pa 20, toda kaj, ko rali Francijo in njene revolucionarne mora Franciji braniti svoje posesti v i načrte v Evropi za vse čase. Toda te- kolonijah — in tam se upirajo narodi j dalija sveta prisega med ruskim, av- zaradi tega, ker prejemajo za te svoje strijskim, pruskim in angleškim vladar- cilje navodila in podporo celo iz Zdru- jem je trajala komaj nekaj let. Brž, ko Ženih držav. V nekaj letih bo nemška j so bili na kongresu vAchenu 1. 1818 po- vojska v Evropi v taki premoči, da bo | ravnani dolgovi Francije na račun re- Nemčija tista, ki bo diktirala, kako se paracij, je Francija sama bila povablje- naj Evropa spreminja v pravo unijo: na v sv. alianso, da naj skupno z osta- . ...... segajo več miljonov pesov. Vsa njena Evropa pa ne združena v federaciji, pač limi zavezniki ščiti mir v Evropi. S tem no himno, i so jo vsi navzoči tu. i ne i, zla;t ^ ina j n vse dragocenosti bodo pa; pa b 0 za šla pod nemško vodstvo in kon- pa se je v Evropi ustvaril premočan shranjene v muzeju, ki bo’ v mavzoleju, j trolo. Ker je Francija prešibka, da bi blok — in prva, ki je izskočila je bila zmogla voditi Evropo in nadzirati Nem-; Anglija. S tem je bil zadan smrtni sunek nato pa koračnico ronistas . Iv katerem bo počivala Eva Peron in bo- Po razdelitvi peronističnih medalj 29 , , , . do od tam sluzibe kot jamstvo za poso- zaslužnim članom za gibanje, je povzel besedo glavni tajnik Glavne delavske zve¬ ze — CGT Jose* Espejo, nato so pa zbo¬ rovalci poslušali govor pokojne Eve Pe¬ ro:, ki ga je imela dne 1. maja letošnje¬ ga leta. Govornik Državne radijske po¬ jila revnim slojem za zidanje hiš. Vsem je polagal na srce naj vzgled Eve Peron vse vodi, da ne bi nikdar za¬ padli v sebičnost in skopost. Z dolgotrajnim odobravanjem in vzkli- staje.je zatem prebral poglavje “Moja j kan jem predsedniku generalu Peronu je poslednja volja” iz druge, še neobjavlje- j bilo nato veličastno zborovanje na Maj¬ ne knjige Eve Peron “Mi mensaje”. i skeni trgu zaključeno. čijo, pa se naj področje Evrope razširi — in zato predlagata Herriot in Dala- dier, da naj se spet obnovijo konference štirih. Za kontrolo nad Nemčijo ni do¬ volj samo zaveza treh (Anglija, USA in. Francija), ampak je potrebna tudi So¬ vjetska zveza. Ako se zavezniki glede sv. aliansi, Anglija pa je dosegla, da se Evropa ni mogla tako konsolidirati, da bi kdaj postala prenevarna angleški pre¬ moči v svetu. Po prvi svetovni vojni je bil Wilson tisti, ki je dosegel, da je bil v mirovno pogodbo, podpisano v Versaillesu, vklju- RAZPAD KOALICIJE V francoskem parlamentu se priprav¬ lja velika in usodna debata. Parlament ima na dnevnem redu ratifikacije pro¬ tokolov, ki so bili podpisani v Bonnu (mirovna pogodba zahodnih držav z Nemčijo) in protokolov, ki govore o ustanovitvi skupne evropske oborožene sile, katere glavni nosilki bi bili Fran¬ cija in zahodna Nemčija. Dasi je bil sedanji francoski vojni minister Pleven tisti, ki je sestavil načrt o tem, kakšna bodi ta evropska oborožena sila, se je sedaj v Franciji sprožila velika gonja proti protokolu, nosilci te gonje pa so protokolov in protokola o evropski obo¬ roženi sili, tedaj so bili zaman vsi na¬ pori ameriških državnikov in generalov v Evropi, ki so se vsa leta po vojski trudili, da bi zgradili trden most spo¬ razuma in prijateljstva med Francijo in Nemčijo. S svojimi govori v Bordeaux-ju in drugod po Franciji so francoski dr¬ žavniki začeli podirati vso diplomatsko stavbo, ki je bila zgrajena po vojni. Le v Bonnu so se zavedli, kaj to pomeni; Adenauer je hitro naročil parlamentu, da naj ratificira oba protokola. Ako se to hitro zgodi, tedaj bo zahodna Nem- Evrope ne sporazumejo s sovjeti, tedaj, gen pakt o Zvezi narodov. Trdil je, da. se bo v nekaj letih s sovjeti sporazume- poslej ne bo več niti v Evropi, niti dru- vala Nemčija. Saj se je isto zgodilo že g 0c j p 0 S vetu posebnih blokov, ki bi se po prvi svetovni vojni, najprej v letu mogli kdaj spustiti v nov vojni konflikt. 1922, ko je bil podpisan prvi sporazum Toda Združene države v Zvezo narodov med Rathenauom in čičerinom v Rapal- niso vstopile in versajske mirovne po¬ lu in tik pred drugo svetovno vojno, ko godbe niso ratificirale. Koalicija, ki je sta se sporazumela in sklenila zavez- bila s tolikim trudom vpostavljena v ništvo Stalin in Hitler. PREOKRET V KOALICIJI radikalni socialisti, ki so sami važen čija dokazala, da je znala biti zvesta Sedanja mednarodna kriza ni nič no¬ vega. Diplomatska zgodovina zadnjih dveh stoletij je v Evropi polna takih preobratov, ki so si periodično sledili po vseh velikih vojnih konfliktih. Ko je po napoleonskih vojnah bila Francija prvi svetovni vojni, je propadla komaj leto dni po koncu vojne. V Združenih dr¬ žavah so se obrnili od Evrope, še predno so bili suhi podpisi na pogodbah. Ko je bila nato 1. 1925 podpisana Lokarnska pogodba med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo, so v Franciji prvič začeli go¬ voriti o tem, da se bo na tej osnovi za- (Nadaljevanje na 2. strani) del sedanje vlade. V imenu radikalov pa nastopajo tako zveneča imena, kakor so Edouard Daladier in Edouard Herriot, oba bivša predsednika francoske vlade. govor s samim policijskim ministrom Na kongresu v Bordeaux-ju sta oba po- Rankovičem, mu je to celo jasno naka- zvala stranko, da naj v vladi prepreči, za l | da bi bil protokol o evropski oboroženi In kako si komunisti zamišljajo to sili sprejet tak, kakor je bil predložen vračanje svoboščin. Tako kakor je to v parlamentu v odobritev. Po teh in ta- v posebnem učbeniku navedel sam Le- kih govorih na kongresu v Bordeaux-ju nin. Ta pravi: “Za izvedbo revolucije in na drugih zborovanjih vladnih skupin boste morali ustvarjati včasih bjoke s po vsej Franciji, je završalo po vsej tremi ali štirimi strankami. Vaša nalo- Evropi. V Združenih državah so začeli ga bodi, da se takoj povežete s tremi, listi pisati o tem, da je v nevarnosti ves da uničite četrto, nato z dvema, da uni- obrambni sistem v Evropi, da je po¬ čite tretjo, nato z eno, da uničite drugo stavljeno na glavo vse, kar so zaveznici in ko boste sami v navzočnosti druge, jo zasnovali s svojini zavezniškim blokom, boste že znali - zatreti.” V Sloveniji so ki je povezan v Atlantski obrambni zve komunisti sicer svoje sopotnike potisni- zi. Ako se francoska v ^ a ^ a °dl°či, ‘) a ii k tlom že med samo revolucijo, toda' parlamentu ne bo predložila bonnskih dani besedi in podpisanim protokolom in v Združenih državah bodo še bolj kot že dozdaj prepričani, da so v Evropi edi¬ no Nemci tisti, ki so sposobni izvajati ameriške zamisli o vojaški in politični povezavi Evrope. IGRA — STARA KOT SVET Herriot je v svojem govoru v Bor- deaux-ju navajal, kako morejo biti Ame- rikanci tako naivni, da bi verjeli v spra¬ vo in prijateljstvo med dvema narodo¬ ma v Evropi, ki se vojskujeta in črti¬ ta, “odkar se piše svetovna zgodovina”. Francija bi si sicer želela miru z Nemci, toda Nemci bi morali ostati pod neka- KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1953 je že v tisku. Zbrano gradivo dokazuje, da bc ta Koledar-Zbornik pre¬ kašal vse dosedanje. V prednaročilu stane Koledar-Zbornik 34 Pesov ter ga v predpro¬ daji lahko naročite in plačate na naslednjih mestih: 1 . Uprava Svobodne Slovenije, odn. pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires, 2 . Časa Boyu, Olazabal 2336, Buenos Aires, 3. Santerla y papeleria "Santa Julia", Victor Martinez 39, Bs. Aires, 4. Lojze Erjavec, fotografski atelje, Alvarado 350, Ramos Mejfa, 5 . Janez Lužovec v Lanusu, 6. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Peron (prej Munro). Po izidu koledarja bo prodajna cena višja! Radi podražitve tiska in ko “kuratelo” vsaj še dve ali tri gene- povečanja vseh stroškov bo letos število izvodov omejeno, zato pohitite racije. S protokoli pa, ki jih je Schumanl s prednaročilom podpisal z Nemci, pa se postavljajo Nemci na vodilno mesto v Evropi. V Uprava Koledarja-Zbornika Svobodne Slovenije Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. X. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je objavil svoje fi¬ nančno stanje za preteklih 10 let. V tem času je imel dohodkov 883.303 dolarjev, vštevši 635.000 dolarjev, ki jih je dobil kot tantijeme za znano knjigo “Križar¬ ski pohod po Evropi”. Kakor znano so Stevensonovi dohodki z istem času zna¬ šali ok. pol milijona dolarjev. — Ame¬ riška vlada je objavila ukaz, po katerem se moia “severnoameriška komunistič¬ na stranka registrirati” pri vrhovnem državnem tožilstvu, “ker jo vodi, vlada in kontrolira ZSSR”. — Filadelfijske carinske oblasti so odkrile doslej največ¬ je tihotapstvo opija v USA, ko so na angleški ladji Silverdale našle nad 50 kg opija v vrednosti nad 1 milijon dolar¬ jev. Tihotapstvo je prijavil kapitan lad¬ je sam ter je policija zaprla vso po¬ sadko. — Ameriški rudarji v premogov¬ nih rudnikih so stopili v stavko zaradi sklepa Državne komisije za stabilizaci¬ jo plač, da se znižajo plače rudarjem od 1.90 na 1.50 dolarja dnevne poviši- ce, ki so je pred kratkim dobili. BOLIVIJA: Bolivijska vlada je skle¬ nila nacionalizirati, rudnike cina. ANGLIJA: Churchill je imel na zbo¬ rovanju angleškega “Društva prijatel¬ jev USA” v navzočnosti gen. Ridgwaya govor, v katerem je nakazal razvoj tret¬ je svetovne vojne, če bo do rje prišlo. Po Churchillovem gledanju bo tretja vojna “tako srašna, da si je danes nihče ne more predstavljati. Obe strani dobro vesta, da bo nova vojna popolnoma raz¬ lična od prejšnjih, ker bodo najhujši u- darci prišli že v prvem mesecu, če ne celo v prvem tednu vojne. Po prvem me¬ secu vojne bo nastalo strašno zatišje, ko ne bc nobena cd obeh strani zmožna pre¬ peljati svojih vojska na večje daljave. Strahote, ki bodo zagrnile civilno pre¬ bivalstvo obeh .strani Evrope, bodo ne¬ popisne in vlade, ki bodo odvisne od zvez na velike daljave, bodo morale ugo¬ toviti, da so izgubile oblast obvladanja dogodkov, ki se bodo razvijali. Živimo v dobi velike sinteze in ta sinteza z ne¬ premagljivo silo, v glavnem z intelek¬ tualno silo, pričenja združevati vse po¬ sameznike in preko njih vse narode v skupnost, ki bo raje poginila, kakor pa da bi se dala podvreči komunističnemu gospodstvu.” Zaključil pa je svoje iz¬ vajanje z besedami: “Je pa to samo mnenje, in nikaka prerokba.” ITALIJA: V Milanu zaseda kongres socialistične internacionale, ki se ga z italijanske strani udeležujejo Saragato- Vi socialisti, z britanske pa Attlee-jevi. SREDOZEMLJE: Na Malti razprav¬ ljajo poveljniki NATO o povezavi sredo¬ zemske obrambe z britanskim povelj¬ stvom na Bližnjem Vzhodu, proučiti pa nameravajo tudi vprašanje obrambe Grčije in Turčije, novih članic atlantske¬ ga pakta. V Sredozemlju bo te dni NATO imel doslej največje mirnodobske ma¬ nevre, ki se jih bo udeleževalo 170 voj¬ nih ladij, nad 500 letal in številni izkrce- valni oddelki. FRANCIJA: Na zasedanju francoske radikal-socialistične stranke v Bor- deux-u sta glavna govornika Herriot in Daladier obsodila pogodbo o evropski vojski. Oba smatrata, da sedanja pogod¬ ba daje Nemčiji prednost pred Francijo. Herriot je bil na kongresu ponovno iz¬ voljen za predsednika stranke. Pi~eds. franc, vlač,e Pinay stališča te stranke ni ovrgel, kar je pri zahodnih zaveznikih povzročilo nemir glede nadaljnih kora¬ kov francoske vlade v tem vprašanju. — Francosko vojaško sodišče je pozva¬ lo francosko narodno skupščino, da od¬ vzame poslansko nedotakljivost komu¬ nistom Duclosu, Martjr-u in trem dru¬ gim kom. poslancem, ker je ugotovilo, da kom. stranka vodi propagando za demoralizacijo francoske vojske. BERLIN: V zahodni coni Berlina je bilo zasedanje nemške krščanske demo¬ kratske stranke, na katerem je bila izglasovana zaupnica Adenauerju in iz¬ dan poziv na bonsko vlado, 'da takoj podpiše pogodbo o evropski vojski. Ade¬ nauer sam je stopil v telefonski stik s Pinayem v Parizu in ga pozval na slo¬ go v evropski skupnosti. FLRJ: Titova “Borba” je objavila, da Moskva na tiho likvidira kominform. Po pisanju jug. kotni, organa, bo medna¬ rodna kom, organizacija kot taka ne¬ opazno izginila. Kot glavni vzrok nava¬ ja neuspeh v kampanji proti Jugoslavi¬ ji, čeprav da Moskva ne namerava pre¬ nehati s svojo napadalno politiko. Spre¬ menila da bo samo taktiko. V zadnjih štirih letih da je Kominform povzročil na jugoslovanskih mejah 4475 inciden¬ tov, pobil 50 Jugoslovanov in poslal na stotine vohunov v Titovino. 46 STVARNOST IN SVOBODA 99 (DOPIS IZ TRSTA) Trst, 2. oktobra 1952. Sredi septembra je v Trstu izšel zbor¬ nik pod naslovom “Strarnost in svobo¬ da” kot nadaljevanje revije Stvarnost, vendar 1 z malo spremenjenim uredni¬ štvom. Med uredniki (Vinko Beličič, Franc Jeza, Borut Žerjav) ima očividno odločilno besedo Franc Jeza, avtor glav¬ nega članka o “Sodobni slovenski pro¬ blematiki”, avtor (pod psevdonimom Vili Hajnik) zgodbe o “Kuni” — odlomka iz romana Smrt v pomladi, pisec “Glasu iz Slovenije”, poročevalec o Miniatur¬ nem teatru in morda še česa. Mimo zbornika ni lahko iti, saj je kot “Tabor”, le da v drugi smeri, zarezal globoko v še boleče rane naše neposred¬ ne preteklosti. Vsebina zbornika je sicer pestra, a tudi zaradi različnosti avtor¬ jev v dokajšnjem nesoglasju. Proza obsega. ‘Boleč spomin” na po¬ žig Narodnega doma v Trstu, izpod pe¬ resa Jožeta Peterlina. Glavni članek o “Sodobni slovenski problematiki” je delo Franca Jeze, nadaljevanje razmišljanja nepričakovane preobrate, ko je KP pre¬ vzela za svoj monopol vso narodnosvobo- dilno borbo ter tako prevarila sloven¬ skega človeka, ki se je boril za novi red in boljšo bodočnost in ki ni bil naspro¬ ten nekemu zmernemu socializmu. Članek je opravičevanje osebne poti avtorja in se bo k njemu, še vredno po¬ vrniti, saj si na 18' straneh slede upra¬ vičene kritike, zmedena opravičevanja, napačni podatki, ostre obsodbe o vpra¬ šanjih, ki bi jih bilo dobro razčistiti, a o pravem času in na primernem mestu. Avtorju pa zato manjka potrebne doku¬ mentacije in “moralne upravičenosti”. Pisanje izzveni v stilu “Premišljevanja c Španiji”. Pisanje Antona Legiše o “Rasti novih sil” je smiselno nadaljevanje Jezovega članka. Riše nasprotstvo med starimi in mladimi v domovini, v taboru Demokrat¬ ske zveze, v katoliškem in titovskem ta¬ boru v Trstu. Med pravilnimi ugotovit¬ vami so pomešane napačne trditve, ki slone na vesteh “iz drugega vira”, tako pod istim naslovom iz zadnje številke o starih in mladih v emigraciji, o od Stvarnost. Osvobodilni boj je po pisa¬ nju Jeze ena naših največjih zgodovin- poru akademikov v Trstu proti Demo- ki atski zvezi ter sedanji njihovi novi skih epopej, zagon zdravih narodnih sil poti, o motivih obsojanja “Tabora” itd. v času, ko se je narod oprostil utesnju¬ jočih vezi jugoslovanskega državnega aparata, v veri, da se je približalo ure¬ sničenje Združene Slovenije. OF je ime¬ la v začetku v svojem programu osvo¬ boditev, zedinjenje in samoodločbo slo¬ venskega naroda. KPJ pa je na moskov¬ ski pritisk na zborovanju v Bihaču spre¬ jela načelo o kontinuiteti Jugoslavije. KPS je na to pristala, izdala s tem pro¬ gram OF o samoodločbi naroda, ker na¬ rodu tudi kasneje ni bilo nikdar dano odločati o vključitvi Slovenije v Jugo¬ slavije. Prevari iz leta 1918 je tako sle¬ dila druga. Skupine, ki so nasprotovale OF, so vi¬ dele v obnovitvi monarhistične Jugosla¬ vije edino rešitev zase in jamstvo za o- hranitev predvojnega položaja. Ob kon¬ cu vojne je “protikomunistični tabor” prilagodil položaju svoje stališče in okli¬ cal samostojno slovensko državo, a pre¬ pozno. Belogardizem in domobranstvo so se¬ stavljali najrazličnejši elementi. Skup¬ ku različnih elementov in tendenc je vsi¬ lila svojo voljo skupina političnih dema¬ gogov, ki so dotlej morali sedeti v o- zadju. Tem se je pridružilo “veliko zlo- čnskih tipov”... Pisec nadalje opisuje svoje gledanje na protikomunistični ta¬ bor, za katerega ne hrani z grajami in obsodbami, odvzema mu vsako moralno silo in upravičenost, utemeljuje politič¬ no in moralno’ zgrešenost vsega hoja proti “Osvobodilni fronti” ter povdarja, > ;'e bilo vse le logična posledica gnilo¬ be in de z orientiranosti konservativnega tabora, predvsem katoliškega. Drugačno j s piščsvo gledan je na OF, o katere mo¬ ralni upravičenosti in politični pravilno¬ sti ni nikakega dvoma, dasi je konec voj¬ ne prinesel marsikatera razočaranja in Članek, če že ni delo urednika Jeze sa¬ mega, nosi vendar njegov pečat. Pod naslovom “Glas iz Slovenije” je opisano slovensko kulturno življenje do¬ ma, nasprotstvo med oficielnimi avtor¬ ji in mladimi okrog “Besede”, odpor do Zahoda zaradi angleškega in ameriške¬ ga stališča do slovenskega naroda in na¬ redila usoda posebno v vprašanju Koro¬ ške in Trsta. Riše Kocbekovo pisanje kot izraz svobodnega kulturnega ustvar¬ janja proti dirigiranju in utesnjenemu pisanju. Govori nadalje o apatičnosti in dezerientiranosti slovenskega človeka v političnem življenju, o razočaranju Pri¬ morcev ter nezaupnosti do vsake opozi- cionalne propagande. M. P. obravnava “Eksistencializem”; njegovo zgodovino, predstavnike, filozof¬ ske nauke ter katoliško gledanje nanj. Gotovo je to najboljši in najtehtnejši članek zbornika. “Občutena umetnina” so vrstice trža¬ škega slikarja Lojzeta Spacala, Italija¬ na med Italijani, Slovenca med Slovenci, o sodobni umetnosti. KENIJA: V Keniji v jugovzhodni A- friki se je teroristično delovanje črnske organizacije Mau Mau v zadnjih tednih povečalo. Organizacija ima za cilj izri¬ niti belce iz Afrike in jo podpirajo ko¬ munisti. Doslej je co največjih nemirov prišlo v majhnem mestu Port Elizabeth, kjer je črna množica navalila na enega rajvečjih kino gledališč v južni Afriki in s kamenjem in palicami pobila 4 bel¬ ce. Policija je streljala v množico in u- bila 7 črncev. Kenijska vlada je zapro¬ sila v London po vojaško pomoč. Chur¬ chill je takoj z letali poslal vojaštvo, ki se je v nekaj urah izkrcalo v Nairobi-u in zasedlo nemirne predele. V Keniji je proglašeno obsedne stanje. PERZIJA: Perzija je prekinila diplo¬ matske stike z Anglijo, ker je ta od¬ klonila zahtevo po odškodnini za petro¬ lejske naprave v Abadanu. Angleški ve¬ leposlanik v Perziji še ni zapustil Te¬ herana, prav tako ni dobil od Mosadeka poziva, da naj odide. EGIPT: Diktator Naguib je odstranil še nekatere svoje nasprotnike, ko je dal zapreti visoke kraljeve policijske častni¬ ke z obtožbo, da so : sodelovali s kraljem pri številnih umorih nedolžnih. Prav ta- RAZPAD KOALICIJE (Nadaljevanje s 1. strani) čela graditi evropska unija, toda tokrat pod vodstvom Francije, ki je prva po¬ nudila roko sprave Nemčiji. Petnajst let nato je nemška vojska vkorakala v Francijo in jo kmalu vso zasedla, nem¬ ški propagandisti pa so začeli napove¬ dovati, da bo “Evropa nemška, ali pa je ne bo”. V teh zadnjih letih so ameriški dr¬ žavniki in generali ves čas opozarjali, da ie rešitev Evrope samo v uniji. Te¬ ga ne terja samo gospodarski vidik, še bolj terja to interes obrambe pred so¬ vjetskim navalom z vzhoda. Iz USA ni prihajala v ta namen samo finančna po¬ moč, ampak tudi vojaška; najsposobnej¬ ši ameriški generali so bili postavljeni za poveljnike vseh zavezniških sil v Evropi. In to zavezništvo se sedaj lomi s svojih temeljih. KRIZA SOVJETSKEGA BLOKA Toda zavezništvo se ne lomi samo na zahodu. Tudi na vzhodu je znakov do¬ volj za enako krizo. Na kongresu kom. stranke v Moskvi so pravkar dali vso oblast v roke Stalinu; kar je vodil ali odločal prej politbiro, prehaja sedaj v roke “carju” Stalinu. Prve novice po kongresu samem pa napovedujejo, da je Stalin sklenil razpustiti kominform, ki je bil nekaka koalicija vseh kom. držav in ga bo verjetno spet nadomestil s ko- minterno. Tako bodo vse kom. stranke in države podrejene naravnost njegovim odločbam in njegove Kominterne v Kremlju. Ali je to le manever, ki naj dokaže, da Stalin res še ne misli na oborožen spopad. Res koncentrira vso oblast v svojih rokah, toda zato, da bi mu kdo ne zagrešil napake, ki bi sprožila vojno prej, kakor pa je to sam izračunal. Tra¬ gika za zahod je v tem, da je on ta mo¬ ment že točno izračunal, na zahodu pa Vili. Hajdnik v odlomku iz romana “Smrt v pomladi” pod naslovom “KU¬ NA”, opisuje natakarico Runo in štu¬ denta Tineta, njuno telesno ljubezen in združenje, dasi Tine ljubi Majdo. Kuna zanosi ,a ker vidi, da Tinetu ni do nje in otroka, ga odpravi. Zgodba v stilu novel plehkih tednikov, ki jih mrgoli na stojnicah časopisnih prodajalcev po vseh Velikih mestih. Avtor problema ni niti nakazal, kaj še, da bi ga skušal rešiti. Tudi to je slovenska problematika, mor¬ da hujša kot katera druga. Pesmi so v zborniku prispevali Vinko Beličič, Jolka Trnček, Oton D. Jerue in Stanko Janežič. Nad diletantsko verzi- fieiranje se dviga le “Samotna jagned” Vinka Beličiča. Poročilu o tržaškem narodnem gleda¬ lišču, o gledališčih v Ljubljani in o mi¬ niaturnem teatru ruskih beguncev v Tr¬ stu sledi kritika Lagerkvistovega dela “Baraba”, Modrove “Svete zemlje”, Pa¬ horjevega “Desetega brata” ter Debela¬ kovega “Poljuba”. V Razgledih je obravnan “Naš pro- Vincializem. in duhovno oklopnjaštvo” s kratko analizo naše provincialne ožine, ki nam brani pot do svobodnih razgledov in širokega obzorja. Trije Zapiski: Kocbekova kritika po¬ vojne ljudske prosvete (iz Slov. Poro¬ čevalca 28.10.1950), ki je “znižala ceno kulturnih kvalitet in spoštovanja do člo¬ veka”. . ., odlomki iz članka Rudija Jan- hube: Indijanci, farji in rodoljubi (Slov. Poročevalec 31.8.52, o zadnjem zvezku Slovenskega biografskega leksikona iz leta 1949, kjer ostro biča vse, kar se na¬ naša na katoliške kulture delavce iz slo¬ venske preteklosti, ter končno- odlomek Bartolovega pisanja v tržaških “Raz¬ gledih” — vsi trije odlomki dokazujejo r.ašo kulturno nestrpnost in duhovno oklopnjaštvo. Zbornik zaključuje odlomek iz revije Der Monat o usodi ruskega begunca, ki zbeži na Zapad, a tam ne najde drugega kot nezaupanje, osamljenost in nerazu¬ mevanje. Zbornik nosi pečat svojega glavnega urednika ter je izraz iskanja neke tretje poti, srednje poti med belim in črnim, zato ostaja v svoji sivini, v površnem opisovanju in obsojanju, včasih blizu resnice, marsikdaj daleč od nje, kot pi¬ janec na široki cesti, ki je trdno uverjen, kako trden je njegov korak, a vsi drugi J vidijo njegovo opotekanje. Tretja skupi¬ na, dokaj poznana iz zadnjih predvojnih let — njen izraz naj bi bilo pisanje glav¬ nega urednika — naj bi se rehabilitira¬ la tudi na zunaj, v svobodnem svetu, po¬ tem ko je več let služila Partiji. Z mla¬ tenjem na levo in na desno naj bi si priborila mesto v svobodnom svetu, saj je končno vse skupaj le boj za zadnjo realnost “posest in oblast”, kot je pi¬ sal nekdaj Kocbek, če je v tem kaj zdravega, bo živelo, če ne, bo zamrlo. Ob tem je treba opozoriti, da enako kot pri “Taboru”, tudi v "Stvarnosti in svobodi” sodelavcev ne druži niti idej¬ na, niti kada druga povezanost, marveč je pisanje le izražanje osebnega mnenja avtorjev. J.V. - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Prispevajte v tiskovni sklad ko je ukinil trojno regentstvo in obdržal, mislijo, da se lahko gredo prelom v koa- ket edinega regenta princa Abdel Mo- j licijah in igranje medsebojnih spletk in neima. Širijo se poročila, da namerava Naguib ob ugodni priliki proglasiti re¬ publiko. Kairsko časopisje je objavilo, da je Naguib nameraval dati Faruka obsoditi na smrt en dan pred odstopom, pa je spremenil naklep, “da ne bi kršil pravnega postopka”. to samo zaradi tega, ker je “rdeči očka v Kremlju nabasal pipo in šel v zape¬ ček” gledat, kdaj se bodo v Evropi in v svetu dovolj razdvojili, da jih bo lah¬ ko tem bolj zanesljivo pobil in vsekakor še sam doživel, ko bo tako ves svet pod¬ legal komunistični nadoblasti. Hude borbe na Koreji Silovite borbe v “Železnem trikotu” tik nad 38. vzporednikom na Koreji se še nadalje razvijajo. Komunisti so pre¬ tekli teden, izvedli več sunkovitih napa¬ dov ra zavezniške položaje, vendar jih niso mogli prisiliti na umik, ker so Amerikanci na svojem sektorju izvedli močno protiofenzivo in zavzeli nekaj strateških gričev na tem .delu bojišča. Kitajci imajo v bitkah velike izgube, vendar ne štedijo z moštvom. Zavezniško letalstvo je izvedlo nekaj bombnih napadov nad severno Korejo, v glavnem pa je podpiralo akcije suho- zernske vojske. Komunisti so sporočili Amerikaneem, da so pripravljeni znova pričeti poga¬ janja, pa so jih Amerikanci odklonili z izjavo, da morajo najprej jasno objaviti, da pristajajo na zavezniške pogoje, pre¬ den bi nadaljevali z razgovori. Hobra knjiga je tvoji ca. Zbornih "Svobodne knjiga. ARGENTINA V Buenos Airesu se je v nedeljo v počastitev zlatomašniškega jubileja buenosaireškega nadškofa kardinala dr. Copella začel II. evharistični kon¬ gres buenosaireške nadškofije, ki se bo zaključil z veliko procesijo verni¬ kov s Plaza Congreso v katedralo r,a Plaza de Mayo prihodnjo nedeljo. Jose Espejo, glavni tajnik Glavne delavske zveze — CGT — je podal ostavko na svoj položaj v vrhovni or¬ ganizaciji argent. sindikatov. Po dalj¬ ši debati je upravni odbor sklenil, da ne bo vzel ostavke na znanje. Ker pa g. Espejo pri njej vztraja, bo o njej razpravljal glavni odbor CGT na seji, ki bo v četrtek. Jose Espejo je o svoji ostavki dal časnikarjem tu¬ di izjavo, v kateri je znova potrdil neomajno zvestobo predsedniku ge¬ neralu Peronu, pristavil pa je, da se mu po zadnjem zborovanju zdi, da ne uživa več takega zaupanja med delavstvom, da bi ostal še naprej na dosed. položaju. Zato se želi kot na¬ vaden in discipliniran član Peronistič- nega gibanja boriti za uresničenje vseh načrtov predsednika generala Perona. Vojni minister general Lucero je podelil razna vojaška odlikovanja nekaterim severnoameriškim častni¬ kom in podčastnikom. Zvezna vlada je izdala pravilnik o poslovanju veletovarniškega obrata Industrias Aeronauticas y Mecanicas v Cordobi, ki kakor znano poleg le¬ tal izdeluje tudi avtomobile in trak¬ torje. Po tem pravilniku bo to indu¬ strijsko podjetje še naprej ostalo pod nadzorstvom letalskega ministrstva, imelo bo pa svojo upravo. Odbor za postavitev spomenika Evi Peron je objavil v časopisju spo¬ ročilo, v katerem najodločneje zanika- vse govorice, da bi bil sploh kedo pomislil, da bi trinajsta plača urad- ništva in delavstva šla v sklad za ta spomenik. Med mestoma Rosario in Mendoza je začel voziti nočni ekspresni Diesel vlak, ki ima zvezo za potovanje v San Juan, San Rafael in Santa Fe. V provinci Santa Fe je zavozil vlak v omnibus s. potniki. Pri nesre¬ či je bilo 13 mrtvih, 10 pa ranjenih. V Neuquenu so bili v zadnjem času veliki nalivi. V mestu Cipolletti so bile večje poplave. Uprava Državne telefonske službe bo dobila nove prostore v palači, ki jo bodo postavili na oglu Avenid Co- rrientes in Maipu. Stala bo 42 miljo- nov pesov. Biv. severnoameriški admiral Wil- liam Halsey, junak in zmagovalec v zadnjih dveh svetovnih vojnah, je prispel kot predstavnik severnoame¬ riške družbe Ali America Cables v Buenos Aires, kjer bo sodeloval na zasedanju Mednarodnega urada za te¬ lekomunikacije. Zvezna vlada je ad¬ mirala Halseya proglasila za držav¬ nega gosta za ves čas njegovega bi¬ vanja v Argentini. Severnoameriški veleposlanik Al¬ bert Nufer je prejel diplomo kot častni član Medameriškega gospodar¬ skega zavoda. V Buenos Airesu so te dni pokopali žrtve zadnje letalske nesreče brazil¬ skega potniškega letala med poletom iz Rio de Janeiro. v Buenos Aires. Le¬ talo se je v zraku blizu mesta Por¬ to Alegre v Braziliji vnelo ter se pre¬ lomilo na dvoje. Nesreča je zahteva¬ la 14 človeških žrtev, od katerih je bilo 5 Argentincev. Argentinska vojaška šolska ladja “Bahia Thetis” se je z večmesečne¬ ga obiska raznih evropskih prista¬ nišč vrnila v Buenos Aires. Na področju province Buenos Aires sta trčila skupaj s polno hitrostjo dva velika potniška omnibusa, ki vo¬ zita na liniji Buenos Aires - Cordoba. Trije potniki so izgubili življenje, več jih je pa bilo ranjenih. 150 bolivijskih kmečkih družin, ki so več let živele v provinci Salta, se bo vrnilo domov, jer jim je sed. bo¬ livijska vlada dala na razpolago zemljo. Kriminaliteta mladostnikov v Ar¬ gentini se je v letu 1951 zmanjšala za 25% v primerjavi s prejšnjimi leti. i najboljša prijatelji - Slovenije je dobra Buenos Aires, 23. X. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Šporfno-družabna prireditev naše mladine Po drugi popravljeni in prenovljeni izdaji Jakličevega spisa o škofu Baragi, smo dobili zdaj tudi “drugo” izdajo živ¬ ljenjepisa nadškofa Jegliča izpod pere¬ sa njegovega dolgoletnega tajnika in kanclerja Msgra dr. Jožeta Jagodica, zdaj apostolskega protonotarja vseh beguncev v Avstriji. Pravim “drugo” iz¬ dajo, dasi prva' še ni izšla in tudi ne bo, kajti natiskana na 800 straneh (razko¬ šno ilustrirana), je ležala v Jugoslovan¬ ski iskarrd v Ljubljani v času, ko je pi¬ satelj z nami vred zapuščal domovino. Toda pisatelj je rešil delo in ga dal za stoletnico Jegličevega rojstva nanovo natisniti obnovljeni Mohorjevi družbi v C.elcvcu (prav tako za njeno stoletnico kot gotovo njeno najpomembnejšo jubi¬ lejno knjigo). Bivša koroška begunca dr. Meršol in prof. Sever sta priskočila iz Amerike ko “mecena” na pomoč, da se je tisk sploh mogel začeti. Odpadle so tudi vse ilustracije iz “prve izdaje”, luksuz, ki si ga zamejski tisk ne more dovoliti, ostala pa celostranska podoba Jegličeva ob sedemdesetletnici kot pri¬ loga in čudovito izrazita glava “prero¬ ka s celjskega tabora” tri dni pred smrtjo na ovitku. Takšna je izšla na skoro 500 straneh lepega evropskega ti¬ ska v platneni vezavi z zlatim škofovim grbom v sredini. Monumentalna knjiga Za zamejske Slovence ta “majhen oris velikega življenja”, kot pravi podnaslov Z uvodno besedo Jegličevega naslednika, 1 ljubljanskega škofa dr. Rožmana iz Cie-' velanda: “Naj pomeni Jegličevo življe¬ nje, opisano v tej knjigi, sedanjemu in bodočemu rodu Slovencev kažipot v lepše in srečnejše dni svobode, miru in pra¬ vičnosti.” In to zlasti kot “svetel lik svetniško ascetične osebnosti, krepka in jasna beseda njegovega učenja, globok pogled v bistvo stvari, hitro spoznanje časovno nujnih nalog” — ter kot viden¬ je “vidca, ki je zrl preko sedanjosti v bližajoči se prihodnosti dve fronti: brez- boštvo in krščanstvo.”... Msgr. dr. Jagodic je bil gotovo prvi poklican, da napiše prvi življenjepis nad¬ škofa Jegliča, s katerim ga je vezalo toliko let skupnega življenja. Ali ni tu¬ di Slomškov tajnik Kosar napisal prvi Slomškov življenjepis? Jagodic pozna svojega dolgoletnega “šefa” iz soživlje- nja pa tudi iz študija njegovih del in iz prič — sodobnikov vseh Jegličevih let. Toda pravo razsvetljavo- od znotraj nazven vse te ogromne osebnosti pa mu daje po smrti najdeni dnevnik škofa Je¬ gliča, ki ga je pisal vsa leta svojega ljubljanskega škofovanja. Presrečen živ- Ljenjepisec, ki ima tako gradivo ob ro¬ ki! Msgr. Jagodic je s spretnostnjo ve¬ rodostojnega zgodovinarja in z ljubez¬ nijo čestilca skozi vso knjigo povezaval zgodovinska dejstva v spočetka ča¬ sovni zaporednosti, zatem pa v profilih od več strani v istočasnosti, s to notra¬ njo izpovedjo v dnevniku na tako znan- [ stven in istočasno človeško - topel na- I čin, da gledamo ves čas branja nazoren lik škofa pred sabo, obenem pa govori¬ mo najintimnejše z njim samim. Tako gledamo rasti njegovo- čudovito postavo, v naši zgodovini, njegova dejanja, pa tudi vzgone teh dejanj, njegovo misel, čustvo, njegovo srce in dušo; dno vseh njegovih odločitev, ki je: neomajna ve¬ ra v Boga, življenje v krstni nedolžnosti z nadvladanjem strasti in odločna nad¬ človeška volja uravnavati življenje na zemlji v smislu Kristusovih načel s po¬ močjo Marije. To so poleg domovinske narodne za¬ vesti — vzgoni, ki so izoblikovali tako zgodovinsko osebnost v Jegliču, kot jo nazorno opisuje na podlagi virov in o- pazovanja Msgr. Jagodic v petnajstih poglavjih (in v 73 podpoglavjih) svoje knjige. Pisec: opiše najprej Jegličevo rast v monografični zgodovinski razvojnosti do nastopa ljubljanskega škofovanja, oz. do konca prvega leta na prestolu ljubljanskih knezov in škofov. To je do¬ ba njegovega otroštva v Begunjah, lju¬ bezni do hrome matere, in prvega uče¬ nja; prestop na ljubljansko ljudsko šolo in nato v gimnazijo kot Alojznik, kjer je bil vedno v vseh razredih med prvimi odličnjaki; njegovo borbo za poklic, ko So ga trgali liberalni dijaki od poklica, a ga je potrdil v njem prijatelj sošolec Brence; njegovo študiranje za duhovni¬ ka v Ljubljani, na Dunaju, v Nemčiji in Italiji, kjer si je nabral nenavadno ob¬ širno znanje. Začetek duhovno pastirske službe kot prvi kurat v kaznilnici v Be¬ gunjah. Potem leta podvodje, ekonoma in predavatelja v semenišču, odkoder je prosil za vseučiliško mesto v Zagrebu, Če smo dosedaj zahajili na Pristavo z j mislijo v srcu “grem, da ne bodo rekli, kje se potepam”, potem mislim, bomo od nedeljske prireditve dalje- vedno pohi¬ teli v upanju, da bo spet tako prijetno in lepo; zanimivo in veselo, kakor že dol¬ go ni bilo, To pot nam- dež ni prekrižal računov; zato tudi nismo tlačili blata, pač pa v obilici zelenja tu pa tam dvignili malo prahu, kakor v znak: češ saj smo ven¬ darle le na deželi. . . Toliko nas že dolgo ni bilo skupaj, je bilo splošno mnenje; ne samo mladih in mlajših, ki so se najbolj razživeli; tu¬ di starejših je bilo mnogo. In vsi so pri¬ šli na svoj račun. Pa začnimo s programom! Poleg ra¬ janja deklet in deklic z žogicami so se spet pomerili odbojkaši: “zeleni” Beni- galija, Dolinar, Jerman, Miklič, Prija¬ telj, Senovršnik) in “rdeči” (Celestina, Eiletz, F., Križ B., Moko-rel, Rogina, Smersu) so pokazali mnogo boljšo igro, kot smo je videli zadnjič. Spet smo videli naše fante na orodju; poleg “stare garde” čopa Avgusta so rastopili še Kurnik Rok, Miklavc Franc, Rozman J., Vrečar Gabriel in Zajc Mi¬ lan; škoda je le, da fantje nimajo med tednom časa za trening, kajti tako bi mogli, kot je mnenja Čop, pokazati mnogo več. Veliko pa je vredna . že do¬ bra volja in pogum. Ostali program, ki ga v celoti ni bilo malo, morda ečlo preveč, je izpolnil še- steroboj, v katerem je nastopilo mnogo fantov, od katerih so bili najboljši na¬ slednji : Skok v daljavo: Prijatelj Jože 5.85 m; 2. Tomažin Lovro 5.25 m. Skok v višino: 1. Petkovšek Vinko 168 cm; 2. Prijatelj Jože 158 cm. Met krogle: (8 kg); 1. Magister 9.90 m; 2. Trpin Jože 9.83 m. Met diska: 1. Magister 28.65 m; 2. Trpin Jože 27.20 m. Tek 100 m: 1. Tomažin Lovro 12”; 2. Smole Ludvik 12”2 des. Tek 400 m: 1. Tomažin Lovro 1’1”; 2. Trpin Jože 1’4”4 des. Celokupna klasifikacija v šesteroboju je naslednja; 1. Tomažin Lovro 45 točk, 2. Trpin Jože 39, 3. Magister Albin 30, 4. Smole Slavko 18.5, 5, Košnik Franci 16.5, 6. Šušteršič Dušan 7 točk. Pri tekmovanju sta sodila Perharič Ja¬ nez in France Šturm, merilca časov sta pa bila Logar Nija in Križ Bojan. Tekmovanje je potekalo še dokaj hi¬ tro, čeprav bi za prihodnji nastop sve¬ tovali, da tekmovalci nastopajo istoča¬ sno v različnih disciplinah. Pohvaliti pa je treba navzoče občinstvo, ki ‘je po mnenju sodnika ves čas z obzirom in po¬ zornostjo sledilo tekmovanju. Če omenimo, da je izven programa bil še- tek na 1.590 m, v katerem je zma¬ gal smučarski prvak Argentine in Čila Frenk Jerman, ki se trenotno mudi v Buenos Aireisu, je bila fantovska šport¬ na aktivnost izčrpana. Dekleta so orga¬ nizirala vzorno razstavo ročnih del: majhen je bil sicer prostor, a toliko bolj pester je bil zato pogled na vse vezeni¬ ne, prtičke in prte, drobne okraske in čipke — saj moški vsemu niti imena ne ve — kar vse se je pa izgubljalo ob lepi gorenjski narodni noši. Dekletom — neznana so njih imena — je treba res posebej čestitati. Naj povem še koliko ljudi je bilo? Težko bi zaidiel pravo število, ker so ves čas prihajali, nekateri odšli prezgodaj, a nekako nad 500—600' se je sukalo ves čas, kar je brez dvoma najlepši dokaz, da moronska Pristava pričenja postajati važen del našega družabnega življenja. Ob prijetni glasbi preko zvočne naprave — posodilo jo je fantomi in dekletom misijonsko zaledje — in ob krepkem glasu napovedovalca Janeža Rozmana in njegovega “štaba” se je množica raz¬ živela; krepek mrak je že padel in mal¬ ce mraz je pritisnil, ko so gostje šele dobro sedli k mizam, da se v pestri in mešani družbi pogovore in tudi nakle¬ petajo, če prav po naše povem. In še za konec: čim več bo takšnih prireditev, tem več gostov bo prihajalo in tem prej bo naša Pristava ne samo družaben prostor kot izhod; za silo, pač pa prav klubski prostori a la America. postavitev križa je za komunista-sra- niota. V Ijb. Poročevalcu ’ beremo poro¬ čilo o sedanjih razmerah v vasi Ore¬ hovi je, v občini Predoslje pri Kranju, ki jasno prikazuje zagrizenost in stru¬ penost titovih komunistov do vsega, kar j e v zvezi z vero. Poročilo se glasi tako¬ le: “Belogardistični izrodki oskrunjajo spomine NOB V vasi Orehovlje, občina Predoslje pri Kranju, so že pred nekaj leti posta¬ vili spomenik padlim borcem y NOB. Vaščani, ki jim je spomin na padle žrtve okupatorja vedno živ in svež, skrbijo, da je spomenik stalno okrašen s svežim cvetjem in zelenjem,. Ta spomenik pa bode v oči posamez¬ nike, ki so že od vsega začetka naspro¬ tovali postavitvi spomenika. To sta predvsem Anton Sajevic iz Orehovlja in Stanko Bučan, tesar iz Britofa pri Kranju. Anton Sajevic je bil leta 1943 v nem¬ ški vojski, od koder se je v avgustu po¬ dal k beli gardi v Predoslje, kjer je ak¬ tivno delal do zadnjega dne. Po osvobo¬ ditvi je bil zaradi aktivnega dela pri beli gardi nekaj časa zaprt. Nič boljši ni bil njegov pajdaš Stanko Bučan, ki je leta 1943 pohegnil iz NOB k beli gar¬ di v Predoslje, kjer je prav tako aktiv¬ no služil do konca vojne. Kot okupator¬ jevega pomagača ga je ljudsko sodišče obsodilo na 10 let zapora, celotne kazni pa ni prestal, ker je bil pomiloščen. In ta dva belogardistična prirepnika sta tik pred spomenik padlim borcem iz NOB na lastno pest postavila 3 in pol metra visok križ, in to v času, ko je vse naše ljudstvo slavilo Dan vstaje in se oddolžilo žrtvam tistih, katerim sta slu¬ žila Sajevic in Bučan. Vsi vedo, da sta Sajevic in Bučan po¬ stavila križ z namenom, žaliti te žrtve in smešiti narodno osvobodilno borbo in njene pridobitve. Ta križ predstavlja samo težnje na¬ sprotnikov naše družbene stvarnosti, za¬ radi česar je dolžnost prebivalstva, da odstrani od spomenika to sramoto. Viktor Dragaš”. Uslužbenci kopališča na Savi pri Je¬ žici so kopalcem v letnih mesecih zavr¬ teli tudi kako pesem ali kak drug glas¬ beni komad na gramofonu. Ob neki pri¬ liki se je pa eden od uslužbencev, reci¬ mo, zmotil in je, zavrtel božično “Sveta noč, blažena noč!!. To seveda ni bilo prav nekaterim zagrizenim komunistom, ki se ob tem zgražajo, da je nekdo mo¬ til kopalce “s pristno nekdanjo zimsko pesmijo ‘Sveta noč’! ” Na račun ko¬ pališke uprave na Ježici je komunist v ljubljanskem “Poročevalcu” nato zapi¬ sal še tele besede: “Morda bo v prihod¬ njih dneh spet kar tako na lepem zado¬ nela n. pr. “bojna pesem”: “Glej zvezdi¬ ce božje. ..” Pc vsej verjetnosti je bila neljuba po¬ mota, ki pa navzlic temu ne opravičuje tamkajšnjih kopaliških fun.kic5ona.rjev. Nedvomno bi morali le-ti že zdavnaj pregledati zaprašen arhiv starih gramo¬ fonskih plošč in odstraniti vse take ter podobne “sentimentalne” melodje.’” ^ V Rogaški Slatini so pred časom za¬ čeli z velikimi vrtalnimi deli, da bi za¬ jeli nove vrelce. Do 13. avgusta sc na¬ vrtali deset vrtin. Najgloblje je šel sve¬ der pri šumskem izvoru v vrtini VIII, t. j. 71.58 m. Raziskovalna in vrtalna dela vodi vseuč. prof. ing. Bač ter čla¬ na višje komisije za vrtalna dela ing. Viktor Turnšek in ing. Stojan Guzelj iz L.ubljane. Z novimi vrelci bo v prihod¬ nje Rogaška Slatina imela obilo zdravil¬ ne vode. Umrli sc. V Ljubljani: Jelka Tauber, roj. Furlan, Andrej Knaflič, pismonoša v p., Viktor Semenič, Frančiška Nahti¬ gal, Ivanka Čolnar, roj, Andervvold, An¬ ton Levstik, učitelj v p., Frančiška Nah¬ tigal, roj. Bizjan, vdova strojevodje, Jo- sipina Oražern, Gvido Počivavšek, Malči Miklič, roj. Jelenc, Jože Vaupotič, An¬ ton šneider, uradnik v p., Ana Klasek in Albert Vidmar v Litiji, Ana Jezeršek, roj Fink v Kranju, Slavko Gričar v Ši¬ ški, Franjo Runovee, rečni nadzornik v p. v Ptuju, Anica Pograjc, uslužbenka Gorenjskih predilnic v Škofji loki, An¬ ton Gabršček, upokojenec v Polju, Tatja¬ na Tavčar na Jesenicah, Rozalija Pre¬ gelj v Šturijab, Ljudmila Bratina, roj. Pezdič, vdova po šolskem upravitelju v Kranju in Ana Bcžnar, roj. Setničar, pos. v Polhovem gradcu. Radi velike suše doma so oblasti pre¬ povedale izvoz skoro vseh vrst živil. Ra¬ zen tega bo' beograjsko podjetje za uvoz in izvoz žita Grain-export uvozilo iz Turčije 100.000 ton pšenice. , Zavod za socialno zavarovanje v Ljub¬ ljani je neki uslužbenki predpisal oča¬ la. Z receptom je odšla v določeno mest¬ no podjetje, kjer so ji pa povedali, da očal nimajo in da naj počaka. Dekle je potem hodilo vsak teden spraševat, če bo že lahko prišlo do očal, pa vedno za¬ man. Pred č-asom so ji pa “šli zelo na roko” ter so ji vzeli recept, nanj pa na¬ pisali datum “27. december 1952”. Ta¬ ko bo ubogo dekle moralo čakati do kon¬ ca decembra, da bo lahko dobilo očala ki jih nujno potrebuje. Pa še tedaj je veliko vprašanje, če jih bo dobilo. Pač lep primer kom. socialnega skrbstva v praksi. Za komuniste je pač propaganda več vredna in zanjo mora biti denar, ka¬ kor pa preskrba kreditov za uvoz bru¬ šenega stekla. V Ljubljani bedo v kratkem postavili prve reliefe-kažipote. Postaviti jih na¬ meravajo ob vseh vhodnih odn. izhodnih cestah in na železniški postaji. Reliefi so izdelani iz mavca, prepariranega z nitro-lakom. V režiji “Jugo-reklama” jih je izdelal akademski slikar Ivan Miklavec. Skupina tolminskih planincev se je 28. avgusta povzpela na vrh Mangarta ter je tja prinesla novo slovensko vpi¬ sno knjigo. Prejšnjo je namreč skupina it. vojakov, ki je pred dvema mesecema prišla na ta vrh, odnesla. V Sloveniji so nedavno odprli avtomo¬ bilsko cesto Bohinjska Bistrica-Rovta- rica, ki bo po dokončani dograditvi ve¬ zala Bohinjsko kotimo s Selško dolino in bo skrajšala relacijo Bohinj-Ljublja- na za 11 km. Društvo slovenskih upodabljajočih u- metnikov je odprlo v Ljubljani razstavo mladega slov umetnika Janeza Šibile, doma iz Markovcev pri Ptuju. Janez Ši¬ bila je študiral najprej kiparstvo v Za¬ grebu, nato pa slikarstvo na akademiji v Ljubljani. Leta 1950 je nastopil službo profesorja na gimnaziji v Tolminu, leto kasneje pa v Ravnah na Koroškem. O- cenjevalec njegovih del ga je občinstvu prikazal takole: šibila je delaven, skro¬ men in dosleden delavec. Svoj poklic jemlje z največjo resnostjo, slika v la- zurni tehniki, njegov kolor je prefinjen in včasih spominja, na, slikarja Tarta- glio. Njegovo oblikovanje je realistično in ne pozna varljivih eksperimentov. Narava mu je vzor in v njej išče in naj¬ de likovne probleme in rešitve. Poezija njegovih slik korenini v domači zemlji in ljudeh. šibilove slike so prirodne in preproste, kot so preprosti in pi i rodni ljudje in kraji, ki jih je upodobil”. Društvo slov. upodabljajočih umet¬ nikov namerava to leto še prirediti raz¬ stave v Celju, Trbovljah, Postojni, Se¬ žani, Solkanu, Tolminu, v Novem mestu, Kočevju, Kranju in na Jesenicah!. NEPOZABNA VAM fr BO OSTALA DICKENSOVA VESELOIGRA (VRČEK ZA PEČJO" ki jo ponovi S.O.V.A. v nedeljo 26. oktobra t. L ob 19. uri v ciudadelski dvorani. Preskrbite si vstopnice v predprodaji na Alvarado 350, T. E. 658-0827 Velika kulturno-družabiia prireditev Svobodne Slovenije bo v nedeljo 30. novembra na Pristavi v Moronu. Razstava slovenskega emigrantskega tiska, koncertni nastopi in družabno zabavne zanimivosti. Dr. Tine Debeljak ŽIVLJENJEPIS NADŠKOFA JEGLIČA pa ga ni dobil; vzbudil pa je pozornost prof. Stadlerja, ki ga je poklical v Bo¬ sno za kanonika. 16 let je misijonaril po Bosni! In ta poglavja se bero kot živ¬ ljenje Baragovo, s katerim imata za ču¬ da mnogo enakih potez. Ljubezen, goreč¬ nost, in voljo za slednji napor. Postal je hrvatski vzgojni pisatelj in Stadlerju sarajevski pomožni škof, ki pač nikdar ni mislil, da se bo še povrnil v Ljublja¬ no. Pa ga je škof Missia hotel za nasled¬ nika in uspel, kljub temu, da je bil Je¬ glič že tedaj na dvoru persona ingrata. Stal je pač pod Strosmarjerjevim vpli¬ vom. Prav zato pa mu je Hribarjeva Ljubljana priredila (1898) sprejem, kot še nobenemu škofu. In res: Jeglič ni stopil na Missijevo pot, temveč iskal zve¬ ze s Hribarjem. Tavčarjem, hodil v či¬ talnice in v Narodni dom... vse prvo leto, dokler ni spoznal da se njegova prijaznost, iz želje združiti vse Sloven¬ ce na osnovi krščanstva, smatra pri na¬ sprotnikih samo kot slabost, ki jo izrab¬ ljajo za kritje naraščajočega liberaliz¬ ma. Na domači strani pa pomeni odmik od duhovstva. Za to je ob prvi obletnici škofovanja s pastirskim listom prekinil s to prakso “popuščanja” in z letom 1899 stopil na novo pot dinamičnega ka¬ toliškega, preporoda. Od tu dalje Msgr. Jagodic ne poda¬ ja več strnjenega dogajanja po krono¬ loškem redu kot doslej, temveč kaže v posameznih poglavjih prereze različnih škofovih delovnih poprišč. Najprej nje¬ govo delo za Z^ivod sv. Stanislava, to njegovo največjo ljubezen in bolečino, za katero je šel beračit na Ogrsko in Poljsko itd, tedaj, ko je mislil, da bo propadel z. njim in se bo moral odpo¬ vedati škofevstvu. Ameriško darilo ga je rešilo iz te stiske. Z njim je ustva¬ ril prvo slovensko srednjo šolo' in po¬ stavil temelj vsej slovenski višji izo¬ brazbi (kot Slomšek nižji), posredno tu¬ di univerzi. (Dobro, da ni vedel, kaj se bo godilo v teh prostorih 40 let pozne¬ je!). Nato pride njegovo dušnopastir- sko delo, ureditev škofije, organizacija cerkvenega življenja (Marijina družba: ob nastopu samo 25, ob odhodu: škofija s povprečno z največ člani na svetu!). Pomožne organizacije, izobraževalna društva, Orli itd, delo za katoliške sho¬ de, pa tudi za politično' organizacijo katoličanov, za zmago katoliških in na¬ rodnih načel tudi v javnem življenju... Posebno poglavje posveča Jegliču “pi¬ satelju”, njegovemu delu za versko in vzgojno poglobitev preprostega ljudstva (apologe tični spisi pri Mohorjevi druž¬ bi, razne brošure... ter zgodbe ob njih, n. pr. ob “rdeči brošuri”, zaradi katere je Jeglič spet hotel odstopiti od ško- fovstva, zatožen kot pohujševalec v Va¬ tikan, pa danes dobivajo ti spisi pri¬ znanje najvišjih cerkvenih in tudi zdravniških krogov). Posebno zanimivo branje pa je poglavje, kjer pisatelj go¬ vori o Jegliču kot “narodnem vodniku”, kot navdušenem Slovencu, kakršnega se je pokazal zlasti od dogodkih ob Majniški deklaraciji in dogodkih po propadu Avstrije (205-236), ko je bil tretjič na tem, da ga odslove s presto¬ la. Opisano je razmerje do Kreka in Šu¬ šteršiča pa do dunajske vlade, ki ga je nameravala že aretirati. Tedaj je bil re- (Nadaljevanje na 4. strani) flr, 1- Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. X. 1952 Slovenci v Ruenos Aires Opozarjamo na prednaročilo Ko ledarja-Zbornika za leto 1953. Pohitite s prednaročilom, ker je po znižani ceni $ 34.— v predpro¬ daji le omejeno število izvodov! MISIJONSKA PROSLAVA Na misijonsko nedeljo 19. t. m. je bi¬ la v dvorani KA na Montevideo 850 pro¬ slava praznika, katere prvi del je nosil naslov “Največji misijonarji”. Bila je to nekaka odrska revija, kot smo jih prve dve leti našega tukajšnjega bivanja več videli, potem pa nekaj časa spet ne. Raz¬ deljena je bila v tri dele: prvi je bil po¬ svečen sv. Pavlu — dramatizacija sve¬ topisemskega teksta; drugi sv. Fran¬ čišku Ksaveriju — pantomima ob x-eci- taciji Claudelove ode o svetniku; tretji Baragi — govorni prizor z živo sliko in molitvijo. Priredba je bila izvirna, re¬ žija domiselna, posamezne kreacije prav lepe. Priredil in vodil je vso stvar g. Je- ločnik, v večjih vlogah so nastopili igralci vseh treh odrov gg. Holosan, Je ločnik, Jerebič, Kastrevc, Kovačič, Mar kež, Vider, gdč. Adamičeva in drugi. Posebej je treba pohvaliti Holosanovo recitacijo težkega Claudelovega teksta, Jerebičevo podajanje besedila in Kova¬ čičevo nemo igro. Ni pa režiser računal s psihologijo mase, ko je dvakrat med Gallusovim petjem odredil zapiranje odra: ko se je zastor zagrnil, je na oder koncentrirana pozornost popustila, na¬ stal je nemir in zbor je bil upravičen, da skladb ni do konca odpel, škoda za glas¬ beni užitek in za lepo zamišljeno pevsko- dramatsko koordinacijo. Pevski deL je obsegal zelo kvalitetna dela Gallusa, Osane in Tomca, zbor je bil v formi, akustika prav dobra in zato je škoda še večja. K temu se je pridružila še odpo¬ ved tehničknih pripomočkov: luči in re¬ produkcije muzike, česar pa niso zakri¬ vili prireditelji. Odrski reviji so sledili srečolov in filmi. Dvoi'ana je bila polna ljudi. M. M. Vsem, ki jim izvirna slovenska be seda in zvoki domače pesmi priča rajo košček domovine v dušo, pri pravijo PISATELJSKA DRUŽINA FR, BALANTIČ bogat večer. Sodelovali bodo izbrani recitatorji naših odrov in moški kvintet "Gallusa". Cerkve¬ na dvorana v Ramos Mejia, v ne¬ deljo zvečer, 9. novembra. Argentini OSEBNE NOVICE Poroki. V Bujanu sta se poročila v soboto, 18. oktobra 1952 g. Stane Škerlj in gdč. Anica Hribar. Poročil ju je g. prof. dr. Franc Jaklič, nevestin stric V. Berazategui sta pa istega dne sklenila zakonsko zvezo g. Jože Vidmar in gdč. Brigita Cvetko. Poročil ju je g. Jože Jurak. Mladima paroma želimo vso sre¬ čo in obilo božjega blagoslova. POPRAVI! Zadnja številka “Svobod¬ ne Slovenije” z dne 16. oktobra 1952 je 39 in ne 38, kakor je po pomoti nave¬ deno! Florida Na praznik Kristusa kralja, dne 26. t. m. bo v tuk. župni cerkvi služba božja za Slovence ob priliki narodnega praz¬ nika. Maša bo ob pol sedmi uri zjutraj po namenu Društva Slovencev z govo¬ rom in ljudskim petjem, nato bo pa pi"Oslava v dvorani poleg cerkve. V kratkem bodo stopile pred oltar tri neveste in sicer gdč. Anica Šparovec z g. Romanom Pavlovčičem, gdč. Neven¬ ka Grom, ki bo vzela g. Edvarda Marki¬ ča in gdč. Ivka Homanova, ki bo poroči¬ la g. Rudolfa Praprotnika. V nedeljo je bil krščen v naši cerkvi Tomažek Hostnik, sin g. Antona in ge Ane Osterc. Botrovala sta stric g. Jan¬ ko Osterc in stara mama novokrščenca ga Pavla Osterc. Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! 'AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Društveni oglasnik Novoizvoljeni odbor Društva Sloven¬ cev je imel v soboto 18. oktobra t. 1. svojo prvo sejo, na kateri se je takole konstituiral: Predsednik: ing. Albin Mo¬ zetič, podpredsednika gg. Valentin Mar- kež in Rudolf Žitnik, tajnik France Per- nišek, blagajnik Viktor češnovar, gospo¬ dar Andrej Krošelj, kulturni referent Marjan Marolt, organizacijski referent Rudolf Smersu, referent za mladinsko vzgojo Martin Mizerit, referent za pri¬ reditve Vilko čeč. Vsi ti tvorijo Upravo Društva Slovencev. Proslava slovenskega narodnega praznika — 29. oktobra. Krajevni odbori Društva Slovencev bodo priredili proslavo slovenskega na¬ rodnega- praznika, ko smo se Slovenci 29. oktobra 1918 rešili nemškega go- spodstva in zaživali svobodno življenje. V FLORIDI bo proslava v nedeljo, 26. oktobra po jutranji maši, ki bo ob po! sedmi uri in je namenjena Slovencem. Pripravljen je lep spored z deklamacija¬ mi, recitacijo (g. T. Kovačiq), govorom (g. Škrjanec) in predavanjem (g. M. Marolt). K tej proslavi, ki bo v cerkveni dvorani, vabimo vse Slovence iz Floride, J. D. Peron (prej Munro), Villa Marte- lli, Carapachay, pa tudi; iz San' Martina. V LANUSU bo proslava v soboto, na praznik Vseh svetnikov, dn!e' 1. novem¬ bra popoldne ob 17. uri v cerkveni dvo¬ rani. Na sporedu je petje cerkvenega pevskega zbora, deklamacije in preda¬ vanje (g. Kremžar). V RAMOS MEJIA se bo proslava vr¬ šila ob času, ki ga bomo še pravočasno sporočili v časopisih. K vsem tem proslavam vabimo vse Slovence in Slovenke,, zlasti vso mladi¬ no. Vstopnine ni. Krajevni odbor Društva Slovencev V San Justo sporoča, da se za nedeljo 26. oktobra t. 1. napovedana proslava zara¬ di nepremagljivih ovir ta dan ne bo vrši¬ la in je preložena na poznejši čas. Vsem prijateljem in znancem sporočava žalostno novico, da so nama v domovini v času od 8. do 14. oktobra 1952 umrli draga mama gospa MARIJA HOČEVAR, roj. ŠTRUS tast gospod FRANC POTOKAR im stric gospod JANEZ ŠTRUS Ljubljeno mamo- so položili k večnemu počitku na pokopališču v Grosupljem, tasta pri Sv. Križu v Ljubljani in strica na Velikem Mlačevem pri Sv. Martinu. Drage pokojnike priporočava vsem znancem in prijateljem v molitev in topel spomin. Ivan in Jože Hočevar sinova v imenu vseh sorodnikov Buenos Aires - Celovec - Grosuplje - Moste - Ljubljana - Veliko Mlačevo- - Trbovlje. OBVFSfILA Odbor SFZ sporoča vsem članom, da bo redni letni občni zbor SFZ' dne 9. no¬ vembra t. 1. ob pol četrti uri popoldne na Pristavi v Moronu. Prosimo za za¬ nesljivo in točno udeležbo, ki je za vse člane obvezna. SFZ. Dne 1. novembra — na praznik — bo ob 4 popoldne z župnijski dvorani v Ra¬ mos Mejii vzgojni sestanek. Namenjen je vsem vzgojiteljem, staršem, možem in ženam ter fantom in dekletom. Na sporedu je nastop naših otrok, vzgojno predavanje ter razgovor o vzgojnih vprašanjih. Opozarjamo posebej na na¬ stop naših otrok, ki bo svojevrsten, v re¬ snici nekaj posebnega. — Lepo vabimo vse, ki se zanimajo za vzgojo naše mla¬ dine, da se sestanka udeleže! Članom SK Slovenija. Obveščamo vse člane, da bo v nedeljo, 26. oktobra t. 1. v klubskih prostorih članski ping pong, turnir, za katerega sprejemamo prijave do 25. oktobra t. 1. do osme ure zve¬ čer. Vse ostale podrobnosti lahko zvete pri vodji turnirja g. Bogdanu Kosanči- ču. Zmagovalec bo dobil prehodni pokal, katerega je poklonil g. dr. Lojze Berce. Prijavite se v čim večjem številu. Odbor STAVBIŠČE V LANUSU Kupne pogodbe bodo lahko podpisali v Lanusu živeči kupci V SOBOTO, dne 15. NOVEMBRA 1952. Ta dan bo prispel notar v ta namen v Lanus. Vse one, ki niso prijavili podatkov, prosimo, da to nemudoma izvršijo. Pod¬ pis pogodbe se bo vršil v župnišču v Lanusu. ODBOR Slovenska družina odda sobo. Vpra¬ šati na 2 de Mayo 3816, Lanus Oeste (štiri kvadre od Avenide Presidente Peron). Izdelujem po naj novejših modelih obleke, kakor tudi prirezujem kroje. OMAHEN NIKOLAJA, dipl. profesora corte y confeccion Blanco Encalada 4692 Villa Urguiza Bs. Aires Hitro: v 20 do 25 dneh! Najbolj poceni: Primerjajte naše cene s cena¬ mi ostalih paketnih agencij. Zahtevajte naš popolni cenik! PAKEXPORT -TRST pošilja moko, riž in sladkor v vrečah in pakete z živili po 5,10, 15,20 in do 100 kg težke, ki so oproščeni vsake carine. Obiščite nas in bomo paket se¬ stavili skupno. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Odpošiljamo pakete tudi iz Buenos Airesa. Naročila in navodila: Oton Fresl, Reconquista 656/1-2, Buenos Aires, Telefon 31-2241. Uradne ure: Ob delovnikih od 10.—12.30 ure in od 15.—18.30 ure. Fiambreria Tmm AZCUENAGA 1114, Vicente Lopez (frente de la estacion) Telef. No. 741-0744 novi lastnik HEDA in ANTON PLAVC priporoča ta vsem Slovencem svoje prvovrstne mesne, delikatesne in konservne izdelke, sir in pijače vseh vrst. — Odprto tudi ob nedeljah. Se priporoča za obisk Heda in Anton Plave (Nadaljevanje s 3. strani) snično Jeglič v središču “osvobodilnega gibanja”, “nekrvave narodne devoluci¬ je”, ki bi se brez njegove udeležbe tež¬ ko tako izvršila kot se je, kar je priznal njen taktični protagonist Korošec na njegovem grobu. Jagodic hoče biti ob¬ jektiven, zato priobčuje tudi šušteršiče- vo pismo škofu, s katerim je pretrgal razmerje z njim, ter problem pušča odprt (kot še nekaj drugih). Ko- je tako pripeljal Jegliča do kulminacijskega vrha, seže pisatelj s pogledom; spet v njegove osebne globine kot škofa in du¬ hovnika, ki teži po lastni osebni sveto¬ sti (celo z bičanjem lastnega telesa); označuje njegovo ljubezen do Marije, o- pisuje ga kot spovednika, pridigarja in človeka krščanske dobrodelnosti kot vzornega škofa; omenja razmerje do svojih duhovnikov, do drugih škofov in do Rima. 'V posebnem poglavju podaja druge zanimivosti njegove dejavnosti: njegov dnevni red, njegov propad kot gospodarstvenika (Gornji Grad, ki mu je bil že četrta vaba za odstop!); vese¬ lje za potovanje, zadržanje ob jubilejih, obisk izseljencev na Westfalskem in v Ameriki itd. — Ko je pisec podal tako več prerezov Jegličevega udejstovanja poveže njegovo delo v Jugoslaviji spet nekako razvojno do konca dvajsetih let, ko je po prvih znakih bolezni (dvakrat opomin kapi) zaprosil za pomočnika, ki si ga je sam izbral v osebi prof. Rožma- no. Po Rožmanovem imenovanju pa še¬ ni mogel več znajti ter se je- 1. 1930 u- maknil, proseč za pokoj. Pet let je preži¬ vel v tišini Gornjega Grada, zadnji dve pa v Stični. Ne v miru: v molitvi in premišljevanju... iz samostanskega mi¬ ru v Stični je stopil na govorniški oder v Celju na fantovskem taboru 29. junija 1937, govoril kot 88 letni starec z mla¬ deniškim žarom svoj najpomembnejši preroški govor, in drugi dan po vrnitvi v Stično, 2. julija, na kapi umrl. Sledi o- pis pogreba, odmevov smrti ter še en¬ krat telesni opis Jegliča kot človeka po obrazu in značaju. To so zadnja poglav¬ ja v knjigi. Predzadnje pa je zbirka anekdot o njem, ki so jih zapisali nje¬ govi sodobniki in ki naj dogodkom po¬ dajo morda bolj nazorno lik in živo ge¬ sto nadškofovo, kot je opis ne more da¬ ti. Tako smo samo povrh pokazali, kaj, novi življenjepis nadškofa Jegliča obse¬ ga. Nismo pa podali njene prave duhov¬ ne vsebine. To bo vsak zvrhoma zaje¬ mal, ko bo knjigo bral. V njej je toliko gradiva, da se čudimo, kako se je pisec znašel v njem. Zdaj razumemo, zakaj imenuje svoj spis ob 500 straneh “maj¬ hen oris velikega življenja”: toliko stra¬ ni je vse preskromnih, da bi mogle- zaje¬ ti ogromr-o -delo 88 let dolgega življen¬ ja človeka, ki je vsaj 30 let soustvarjal bistveno slovensko zgodovino in je pre¬ novil versko življenje škofije. Pisec je odstrl samo pogled v njegovo notranjo globino, ki je globina svetnika, prav nič ne zaostajajoča za kakšnim Baragom- in Slomškom. Da: združujoč oba — misijo¬ narja in preroditelja. Kot prvi je Msgr. Jagodic podal enoten živ lik tega na¬ šega duhovnega nadčloveka, prvi ga postavil v celoti in živega pred naše oči, kakor se kaže njemu po doživetju njego¬ ve dolgoletne bližine, po študiju predzgo- VODSTVO SLOVEN¬ SKE FANTOVSKE ZVE¬ ZE SE NAJISKRENEJE ZAHVA¬ LJUJE VSEM DOBROTNIKOM, KI SO Z DENARJEM IN DELOM PO¬ MAGALI PRI NAKUPU TELO¬ VADNEGA ORODJA IN UREDI¬ TVI PROSTOROV ZA NAŠE PRI¬ REDITVE NA PRISTAVI V MO¬ RONU. Odbor SFZ FRIZERSKI SALON "VENA” Calle Ersilla 6120 (blizu Liniersa) Se vljubno priporoča svojim sta¬ rim strankam za nadalnji obisk, no¬ ve pa vljudno vabimo, da nas čim prej obiščete. Postreženi boste čisto po domače. Trajna ondulacija, vodna ondulaci- ja, frizure itd. Frizura in obleka naredita človeka! Važno! Iz Liniersa pridete 2 kva¬ dra peš do postajališta sedaj kolek¬ tiva No. 217 (prej 15). Vožnja traja manj kot 10 minut do Calle Acasuso, nato pojdite peš v smeri kolektiva eno kvadro in nato eno kvadro na desno! Obiskujte domače tvrdke Frizerski salon “VENA” Zlioritlfc -'Svoboda® Slovenije” je knjiga, ki misli kakor misliš ti in ki v tujini govori v tvojem materinem jeziku. dovine, po likih sodobnikov in po pogle¬ du v Jegličev dnevnik. Nakazal je mno¬ go problemov v zvezi z njim, ki jih pa še daleč ni razvil in mnogi, iz njih zahte¬ vajo posebnih študij, morda komaj manj¬ ših kot vsa knjiga, (n. pr. Jeglič in de¬ lavsko vprašanje). Posebno politično prašanje je pustil odprto, dasi podaja svoje mišljenje, pa tudi nasprotna rane- I nja (v poglavju o napakah ško¬ fovih). Natočil nam je v globok vodnjak iz vseh virov znanje o Jegliču, iz kate¬ rega bodo zajemali odslej še posamezni¬ ki iz roda v rod za nova raziskavanja in nove osvetlitve. Toda prepričani smo, da je Jagodic postavil Jegliča na pravo osnovo, s katere bo njegovo podobo mo¬ goče samo poglabljati, ne spreminjati. Tako je uspel kot znanstvenik dasi v strogi besedi to niti noče biti. Hoče bi¬ ti vsem razumljivi razlagavec velike o- sebnosti izrednega slovenskega človeka. In storil je- veliko pionirsko delo! Da je takšna knjiga izšla v zamej¬ stvu, obsojena na odkup -samo med! ljud¬ mi izseljenci in obmejniki, padlimi pod tuje države, je gotovo veliko dejanje, ki je tudi nam postavljeno v znamenje kulturne zrelosti. Mi v v tujini smo ki rastemo iz osnov Jegličeve tradicije, do¬ ma so jih oblastniki z ognjem in mečem zavrgli: ali nas ne mika pogledati v glo¬ bokost duše tistega našega škofa, ki je nas skoraj vse sprejel za vojščake Kri¬ stusove? In to podobo pustiti v de-dšči- no tistim, ki so bili sprejeti po njego¬ vem nasledniku? Iz roda v rod naj gre njegov duh: da ga poznaš do dna, vze¬ mi knjigo in beri! Globok oris velikega življenja! SLOVENSKI IZSELJENSKI O BI Eli ponovi na praznik 1. novembra ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani v Ramos Mejia Fr. Ksav. Meškovo dramo MATI Zaradi velikega in splošnega zanimanja za igro si pravočasno pre¬ skrbite vstopnice, ki so na predaj na Alvarado 350, Ramos Mejia, Tel. 658-0827 in eno uro pred pričetkom predstave. SLOVENSKI MISAL Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do naj finejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Krasne razglednice slovenskih krajev. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila za pošiljanje paketov v domovino. in zlatarna Tel. 76 - 9160 "ČASA KO Yl” - urar n a OLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 Za delo, šport, zabavo in štednjo časa ter denarja: Ura “Pacard”, avtomatično navijanje, antimagnetična in vodotesna od ? 375.— naprej; Lepe damske švicarske ure vseh znamk od $ 145.— naprej; VSE TO TUDI NA ODPLAČILO V OBROKIH — LEPA DARILA V ZLATU IN SREBRU - Vsa predelava starega nakita in precizna popravila ur v najkrajšem času. (Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje, stanovanje štev.' 5.) Imprenta "Dorrego 1 *, Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644