St. 303 fttfiiu iltiu v
mm murna
V Trstu, v

Izhaja, Iz vtem Si pondeljek, vsrf^JaJI z jtiftaj;: Uredništvo: ulici sv. FraočiSka A^slSkega ŠL 20, L nadstropjcCš5»<9£tsl naj se pošiljajo uredništvu. Ne^ankirana ii:iraa se ne sprejemajo, ro«A|P'se re vračalo. Izdajatelj in odgovorni v ; * „ \nton Gerbec. — LastrdtečtK r^žao»t.Tir'< \ {naša za mese= L 7.—, 3 nH^^^l^Mvol k
Za inozemstvo mesečno-4 HrffiiiMrvjg	u;	**s>/-
Posamezna Številka 20 cent
Letnik XLVIf
Posamezne Številke v Trstu in okolici
po 20 cent — Oglasi se raCuoajo vv fiirokosti ene kolone (72 nn.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57.
Novo življenje začenja...!
Pod tem naslovom je priobčil trldentin-ski fePSccolo Pcsto* doposLan mu Članek, ki je vredea vsega uvaže vanja- Odlikuje se naravnost z brutalno odkritostjo in — nespametnostjo.
Kar ima NenLč'^a danes še na kulturi — se čita v tem članku — ni1 nič drugega, ne^o ciitanejk in?iVLra3ncSšaga [političnega in gospodarskega podoma, kolikor jih pozna zgodovina. V malo letih bo padla Nemčija v skrajno duševno nedelavnost, kar pa nas ne veseli, a tudi ne žali, ker sentimentalna merila nimajo pravice do obstanka pred zgodovino.
Potem ko je Člankar s krepko roko po-t onil nemški narod in njegovo duševno žK ljenje v grob, iz katerega ni več vstajenja, pa kIič-2«: neroštvo se mora zadaviti v dušah! «Kajti z izpremediibo napisov in uradnega jezika niisnio pritegnili k sebi uiti enega Nemca*!
S to? Izjavo je peka zal pisec, da tud< r-sspametnežu more včasih uteći kaka pametna beseda. Prav to pravimo tudi mi dan na dan na naslov državne* uprave: da si s taksni metodami, kakor so jih zaceli uveljavljati zadnje čase s poostreno vnemo, ne pridobivajo duš ljudstva.
VsakJo bi pričakoval, da bo mož iz ■svojel lastne sedbe izvajal lc-gičen zaključek, da je treba poseči po drugih pametnih metodah. AB ne! Nasprotno! Oglasa se zope/t — nespametn^ž. Hoće, da naj namesto teh metod1, kr so se jih Italijani — kaker pravi — posluževati v trenutku razburjenja, stopi nasilje. Piše: < Kakor &e je nemsetvo odpravilo na predmetih. se mora iztrebili tudri iz duš. To ozemlje n>c*ra poetaB italijansko in njegovi prebivalci morajo pestaii Italijani! !<ar se tiče šc!, je naš program enostaven: V Italije morsko obstajati le italijanske šole! V teh štirih letih so bile šole v Južrvam Tirolu n:.iva, učitelji pa sejalci sovraštva prati Italrjancm. Tej kači je treba streti glaiVo, Kič več ne nemških šol ne r».eirv?ki'h uči-el je v! Otrok mora čuti v šoli, da mi nismo nesrečo nosno in prepirljivo ljudstvo, marveč Ijrdstvo Cezarjev, papežev, Dantejev, preporoda, ljudstvo, ki je dalo tem kulturam najmogočnejši prispevek- šele potam bo občutil otrok v sebi ponos na teffn, da je Italijan!*
Tu moramo že izraziti svc.je začudenje na dejstvu, da ni državna uprava take zločinske učitelje visfe skupaj pcsnstala v ječo?!! Mož je napravi enostavno skek preko resnice, kajti ne navaja niti enega konkretnega slučaja v podkrepljerje svoye trditve. Pisec je pač bučen pevec, ki se z!
lahkoto povzpenja do visokega Cf pa če bi Smel v svoji laoti le zrnce razsodnosti, bi se moral zavedati, da z zahtevo po nasilju meče le kamenje na latinsko kulturo, na vso prošfost italijanskega naroda, zlasti pa na vse tiste vel&e ideje, ki iso davadle ta narod 'db preporoda in ujedinjena. Vzvišena ideja narodne src^ode je A»o-illa veliki zgodovfnski dogodek u»edin$en|a Italije! Velika gonilna si la ste bila Cavoor in Mazzfci s svojimi nauki Tudi na te nauke: meče pisec kamenje. Slednjič zatajuje tudi tista načela, v imenu katerih je šla Italija, poleg drugih zavezn&ov, v svetovno vojno. Meće torej kamenje na toli opevano zmago!
Potem pa prehaja pisec iz nespamefcnoetf v ogabno prost ažtvo. Duhovnike Južnega Tirola označa kot «SVOJAT», kot hinavce, intr'gante, sleparje, ki vlivajo strup v predale listov. Zato zahteva, naj se vsi duhovnik', ki niso italijanski državljani, iz ženejo, tiste pa, ki imafo to dr-žavijanstvo, naj pošljejo v stare pokrajine!! Najkrvavejjšo iron^o, ali, bolje rečeno: nehotično hinavstvo pa je zagrešil pisec, ko pravi, da naj pridefa v Južni Tirol duhovniki, k* bddb ?vojo nnsijo miru smatrali kot trdo vojaško službo... !
Le popolen nerazsodnež, ali pa si ©pet v svojem fanatizmu more pričakovati, da bo duhovnik, ki ne pozna ne jezika, ne d\uše narodno zavednega ljudstva, med tem ljudstvom apostol miru.
Če bi sa italijatiaka -državna uprava res hotela ttsrvo^rti tak »sporazumni protfraan», potem bi polagafa lle v duše kali ljudskega sovraštva, o<zIovo.ljcTi£a. in obupa. In to naj bi bil poten* — m'\c?l\ Iz pisca govori le fajiatiz-eai*. Ta pa je bil ve/dno najslabši svetovalec.
Celo uredništvu gori rečeniega Usta se je zdelo, da se je pisec venidiar-le neprevidno zaletel, da je bil preveč — odkritosrčen. Zato je napisalo pritpombo, da smatra za italijansko šolo le tisto, ki je italijanska po svojem mišljenju. Kar isie tiče jezika meni,. dSa se ta sam vsili pitej ali slej z naravam in gospodarskim raz. vojem! To pa je na koncu konca, isto, kar hc£e pisec članica. Razlika je Iie v tem, da hoče pisec stvari lomiti na kolena, slavno uredništvo pa bi ra«iei imelo nekoliko več zavratnasti. Prežalostno pa je, dk taka razpoloženja kažejo, kako dolga je še pot do mriru, do «novega življenja« v dasželi, 'da imajo manjšine še le pred seboj svojo Kal-varijo. In to po veliki vojni za svobodo in pomirjen je med narodi.
Italija
Odlok o amnestiji bo objavljen jutri.
RIM, 21- Danes predpoldne sta se dolga posvetovala v palači Ghigi ministrski predsednik Mus?olin? in on. Oviglio o odloku o amnestiji, kateremu se je dala na tem sestanku končnovlejavna oblika. Jutri bodo ministrski predsedn:k Mus^solini, minister Ovigl io, minister Diaz :n minister Thaon d'e Revel nesli odlok h kralju na podpis. Odlok bo nato objavljen v soboto opoldne. Uvod k odloku tvori poročilo pravosodnega m;nis»tra. Temu poslednjemu bo poslal ministrskf predsednik priložnostno pismo, katero bo tudi objavljeno obenem z odlokom.
M ic-strstvi za vojno in mornarico se ne združita v eno ministrstvo,
RIM, 21. Agencija <:Stefani>» je pooblaščena formalno zanikati vest o združitvi ministrstev vojne in mornarice v eno sasmo ministrstvo za narodno obrambo. Ministrski predsednik ni mkoli mislil in ne bo nikoli mislil za združitev te vrste,
Med fašisti in popolari.
MILAN, 21. Pri neki kinematografski predstavi v GaJlarate je prišlo pred snoč-njim do hudega prerekanja med navzo-č;mi fašisti in popolari Pcpolari so glasno protestirali proti predstavi, trdeč, dia je vsebina nemoralna. Fašisti so se jim protivili, toda kljub temu se je predstava proti volji fašistov prekinila- Za ta «poraz» so aa hoteli fašisti maščevati m kmalu pa polnoči jih je okoli petnajst napadlo tamkajšnji kalolišk?. krožek cPro Cultura*. Napadalci so vdrli v prostore ter razbili vso opremo. Škode je okoli 1000 lir. Ko je podi-prefektura Zvedela, da gre za dejanje £a-šfetovskega maščevanja, je protestirala pri vodstvu tamkajšnjega fašja. Fašjo je Obljubil podprefektu, da bo dal zadevo strogo preiskati ?n krivce kaznovati.
Fašisti zasedli tvornico v Glusone.
GLUSONE, 21. Med fašistovskim sindikatom v Glusone in lastnikom tamkajšnje tvrornice so se vodila pogajanja, za skkerni-tev nove delovne pogodbe.*Pogajanja pa so 6e razbila hi vsled tega so docnači fašisti zasedli pred snoćnjim tvornico. Lastnik podjetja je zbežal iz strahu pred nedzbež-nimf represafe^amA. Pričaku je se pHhod neka terih vod!tetyev pokrajinskih fašistovskih sindikatov m tudi prihod kakih 300 Čet. nikov iz Bergama.
Fa3stovsk» represalije proti popolarskemu
* . M.,. „I«,
■su v n«n|ii|ii.
NEAPOLJ, 21. Sooči je kakih 15 fašistov vdalo v uredništvo popoiarskega lista «Le Baitagjie del Mezzogiorao* v Neaplju ter is sazdeialo opremo. Skcjde ie bHa naorav-1
Ijene za 40.000 lir. Ravnatelj lista po&lanec Petriello m uredniki se se rešili s tem, da so se zaklenlili v neko sobo. Pozneje je prišlo zopet kakih 20 fašistov v uredništvo, ker jih je b:4 pesi. Petriello cbdolžii, da so pri svojem prvem «obisku* ukradli 4000 L, ki s'o se nahajale v zavitku na pisalni mizi. Nekateri fašfetovski četnik* sof popolnoma razdejali nfrejdtničvo, med tem ko so drugi prijeli ravnatelja PetrSedia in ga prisilili, da je moral podpisati izjavo, s katero je preklical svojo obtožbo glede Omenjenih 4000 lir- Istr večer se je izvršil še fnetji napad na uredništvo in to pot 90 odnesli fa-š^sti tuidi tabelo lista. Pozneje so vdrli tudi v uredništvo lista «Giomo» ter pometali opremo in razne pajpirje na ulico.
Trocadstropca hiša se podrl«. - Dva delavca mrtva in eden težko ranjen.
BOLOGNA, 21. V S. Niicolo di Monzuno gradi neki D'Ermini trenadstropno hišo. Hiša je bila že končana, le streho so konča vali. Včeraj so se nahajali na streihi trije ziidiarji in dva podajača. Okoli poldne se je hiša nenadoma pcdrla, a razvaline so zasule vseh pet delavcev. ~Dva delavca sta bila na mestu mrtva, druga dva pa težko ranjena.
Jugoslavija
Nov sistem devizne pot tike. • Princip svobodnega borznega poslovanja.
BELGRAD, 21. Gerseralrti inšpektorat ministrstva financ objavlja ta komunike:
Po nalogu ministra financ dr. M. Stoja-dinoviča je general inšpektorat danes (19 t. m.) pnad začetkom borznega sestanka objavil:
1.	Minister financ pošilja pozdrav svojim dosedanjim tovarišem in vsem go-podarskim krogom, na katerih podporo in sodelovanje računa v interesu splošnega ekonomskega 4n finančnega napredka celokupnega naroda.
2.	Minister financ žeK, da z današnjim m juirjtm^m borznim sestankom vse na-reJbe, izdane od prejšnjega ministra, ne služijo več za posiotvanje.
3.	Minister Bnanc hoče takof ukreniti potrebne odreAet, da se dosedanji režim na borzi spremeni, . pač pa* ne želi, da bs ta spnememba povzročila kake perturba-cije, ker smatra, da bi bili taki skoki v valutni politiki v Škodo vsem našim pridobitnim krogom, v škodo izvozni in uvozni trgovfei m domači industriji.
4.	Od srede 20. t. m. se imajo na borzi voditi posli po novih navodilih, ki po-menjafo v glavnem znaten korak k svobodnemu delovanju, ker je današnja situacija na borzi z oficielno diktiranimi kurzi nevzdržna. Isto poračflo je bilo pre-čiitano na zagrebški borzi.
V finančnih in borznih krogih žJvalmo komentirajo uvedbo novega sistema V valutna politiki. Minister financ <je uvedel radikalno valutno politiko. Glavna njegova naloga je, izravnanje (dinarskega kurza s paritetami na srvetovnih tržiščih na podlagi popolnoma svobodnega borznega poslovanja. Na tat način se ima kurz franka povišati na 740. Ravmci tako vse ostale devize. Dedje se uvede olajšanje izvoza na ta način, da se znižajo izvozne carine. Tendenca vakztne poHt3ke finančnega ministra je, da dloseže na svetovnem trgu pravo in faktično vrednost dinarja.
Vladni kredit pri narodni banki.
BELGRAD, 21. Na zadnji seji ministrskega »veta je finančni minister izčrpno poročal o položaju na belgradski borzi, naglašajoč, da je sedanji kurz dinarja fingiran in da je napravljen po državnem notiranju- Ministrski svet je razpravljal tudi o vpraSan^u kredita pri Narodni banki. Ugotovljeno je, da je bivši minister financ vrnil Narodni banki 120 milijonov dinarjev. Stavljen je bil predlog, da se ta sklep bivšega ministra uniči. Sklep pa se ne more razveljaviti, ker bil ba;e storjen na podlagi od ministrskega sveta danega pooblastila. Otvoritev novega kredita pri Narodni banki je naletel na bančno-tehnične težkoče. Zanimivo je, da je v zadnjem času Narodna banka zelo skrćnla kredite in da ga ni dovolila niti belgradsbi občini, ki jo zaprosila za petnajst mil jonski kredit.
Položaj na Bolgarskem. — Pred izbruhom novih izgredov.
BELGRAD, 21. «Tribuna» javlja iz Sofije, da je v najkrajšem času pričakovati, da 9e na Bolgarskem uvede vojaška diktatura radi te ga, ker opozicionalne stranke v krajih, kjer imajo večino, pripravljajo preobrat in izgrede. Tekom zadnjih dni je bilo aretiranih okoli 200 uglednih oseb, med njimi tudi mnogo članov makedonskega revolucionarnega komiteja.
Ministrski predsednik Stambolijski je moral zapustili Lausanno ter se povrniti v Sofijo. Njegov prihod je nujno potreben, ker ni hoiel potrditi kralj važnih sklepov vlade in je sedaj potrebna osebna intervencija pri kralju.
čehoslovaika
Prvu čehoslovaški zlati.
PRAGA, 21- Narodna skupščina čeho-slova&ke republike je sprejela zakon, s katerim se vladCa (pooblašča, da kuje čehoslo-vatške zlate kot doslej iz mešanice 986V« delov zlata s/ 13V, deli bakra (71/72) za trgovski promet. Iz enega kilograma čistega zlata se mora skovati 290*4940836 z lato v. Narvadeto zlat bo torej tehtal 3 490896 gramov brutto s 3*4424109 grami čistega zkLta.
Prednja stran vsakega zlata nosi sliko vojvode Vaclava, okoli katere stoji nadpis: t Nad! ej zahynouti nam i budoucim* (Ne daj izginiti nam ne našim potomkom). Zadnja stran noei mali grb čehoelovaške republike z napisom «Republika Čes»koslovenska». Prvih tisoč skovarah zlatov (jubilejni zlati) nosi na prednji stran! tekočo številkof na zadnji pa oeziačbo petletnice čehoslovaške republike, dočfen bodo nadabiji zlati brez tekoče številke na prednj> strani in z letnico skovtamja na zadnji strani. Rob vsakega zlata je sebčast in nosi na obeh stra-nen venec. Navadni zlat ima premer 19*75 nviHmetnav.
Čehosionraflkl zlat ni mkaka denarna etduiica, ki jo mora vsak sprejeti v plačilo, temveč trgonrsdd denar, ki se rabi po volji Strank. Jubilejne zlate kuje država samo za lastni račun, drugače pa se lahko kujejo zlati feudi zal privatni račun; čas za to bo določen od finančnega ministra.
Poljska
Izvolitev- Woyciachowskega za predsednika poljske republike.
VARŠAVA, 21. Včerafj opoldne sta se sestala zbornica xn senat v narodni skupščini pod predsedništvom maršala Rataja v svrho izvolitve novega predsednika republike. Parlamentarne skupine so s po dolg'h sejah zecfcfinile, da bodo predložile samo dva kamdScbata: Morawskega za blok stratzik dtesnifce in bivšega ministra Wow-crecho^ skega za stranke levice. Že pri pr-vsm glasovanju je padla odločitev. Za predsednika je bil izvoljen Stanislav Wcycie-chovvtskl s 296 glasovi proti 221. 16 glasovnic je bUo razveljavljenih. Za Woycie-chowskega so gkteovale, kakor za pokojnega predsedhBca, vse stranke levice in narodne manjšine
Novi predsednic je bil minister notranjih stvari v vladi Paderewskegai Tedaj Je bil vpisan v socialistično stranko. Sedaj ni vpisan v nobeoo ^stranko.
Z izvolitvijo novega predsednika se po* loža j ni prav nič izpre menil. Razmerje med levico In deenaco je ostalo enako. Po številni moći Mm «1 obe struji skoraj enaki, k večjemu je nckotiko bolj močna levica, odločitev je bilk torej pri prejšnjih in sedanjih volitvah predsednika republike v rcikalh manjšfri, ki so obakrat podprle levico. Umor predsednika Nawitowicza ni žnse4 tcwej fiikake — če se akne tako reči —-praktične korktž. Toda če sta si levica m desnica številno skoraj enaki, se ne da utajiti, da je desnica bolj opremljena za boj, Idi se bo sedaj začel. Na strani desnice so konservativci, klerikalci in veleposestniki. dočim &a na strani le.vice Realisti,
židje, narodne manjšine, kmetje itd. Od-f visno bo od novega predsednika, ali bo znal brzdati strasti na obeh straneh in tako pre^n-ečiti ponovitev tragične poljske zgodovine.
Stanislav Woyciechowski je bil rojen 1. 1869' v Kališu. Študiral je na varšavski univerzi Po osvoboditvi iz ruskih zaporov je zbežal v Švico, odkoder se je preselil v Pariz, pozneje v London, kjer je živel 7 let. Znan je posebno kot strokovnjak na zadružnem polju in je bil on iprvi, ki je vpeljal zadruge na Poljsko. Napfsal je tudi nekoliko <Jel o» zadružnih vprašanjah. Do svoje izvolitve je bil predsednik državnega gospodarskega sveta.
Nocoj ob 19. je novi predsednik prisegel pred narodno skupščino.
VARŠAVA, 21. Sinoči je narodna skup-ščkia izvolila Woyciechowfckega za novega predsednika poljske republike. Takoj nato se je podla! ministrski predsednik z vozom v spremstvu predsedniškega oddelka v stanovanje novega predsednika ter ga je epremljal v palačo parlamenta. V dvorani zbornice so bHž navzoči poslanci in senatorji vseh strank ter vsi ministri, v poi-sabni tribuni diplomatski zbor. Predteednik zbornice je pozval iczvoljenca, naj izjavi, ali sprejme predsedstvo republike. Woycie-ckowskš je predsedstvo sprejel! ter položil prirego. Senatorji in p čisla rte i so klicali novemu predsedniku: Živel predsednik!
V drugi dvorani palače je začasni predsednik republike maršal sejma Rata j predal noremu predsedniku oblast Obredu« so prisostvovali podpredsednik zbornice Mora-czewsk.\ predsednik senata Troncinski in ministrski predsednik z vse&nt ministri. Po kesnčanem svečanem obredu je šel novi presebednjk v Spremstvu ministrskega predsednika v kraljevi grad, da se pokloni trap&u pok. predsednika Narutowicza. Nato se je \Voyciechowski peljal pred palačo Belvedere, kjer mu je vojaštvo izkazalo čast ob zvokih narodne hirnne. Vršil se je tuidu pregled čet in 23 strelov Iz topov je naznanjalo prebivalstvu, da je novi predsednik Poljske prevzel oblast.
VARŠAVA, 21. V smislu ustave je podal mkustrski predsednik Sikorski ostavko kabineta v roke novemu predsedniku republike« Ostavke Woyciechowski ni sprejel ter je pozval vlajdo, naj ostane na svojem mestu.
FrsncSIa.
Z avtomobilom skozi Saharo.
PARIZ, 20. Dne 17. t. m. se je odpeljalo in Tugurta v francoskem Maroku p«et av-tcsncbilav tst člani misije Citroen, ki si je postavila cilj, da se prepelje na avtomobilih iz Tungurta v Tombuktu skozi saharsko peščeno puščavo.
Vsi člani misije so se odpeljali v zelo dobrem razpoloženju napram prvi postaji, ki je Uargla, kakih 160 km od Tugurta Misiji načel ujeta g. Georges-Marie Haardt in Audonin - Dubreuii, a spremljajo jih razni pomočniki, n. pr. veščaki za zemljepisna vprašanja, za kinematografske posnetke, nekoHko mehanikov m drugih. Ekspedicija bo šla po sledeči poti, ako ostane prvotni naičrt v veljavi: Uargla (17. decembru, 160 km), Inifel (550 km, 19. decembra), In Šalah (970 km, 22. dec), Tin - Inaten {2.570 km, 1. januarja), Bure m (2.920 km, 3. januarja), Tomlinktu (3170 km, 5. jan).
Namen te ekspedicije je, da prouči možnost zveze med Alžirjem in francosko zapadno Afriko. Predvideva se, da se bo najbrže ustanovila zračna zveza čez saharsko puščavo. Ako bodo uspehi poizvedb omenjente misije povoljni, bi se glasom poročil mteliio na gradnjo saharske železnice.
Amerika
Amei'ka in odškodninsko vprašanje.
PARIZ, 21. «Echo de Pariš* objavlja obširno vsebino govora, ki ga je nedavno imel amerikanski finančnik Karte Mitchell, predsednik dveh najvažnejših finančnih zavodov v New_Yorku. V svojem govoru je govoril o svojem potovanju po Evropi in je omenil med drugim: «Ne m&rem si zamisliti, kako bi se mogla Nemčija režiti iz svojih sedanjih težav, če ne pride do definitivnoga sklepa glede odškodninskega vprašanja in gl»de kroženja papirnatega denarja. Dvo-mčm, da bi se ti dve vprašanji mogli rešiti, preden se reši vprašanje medzavezniških dolgov. Na svojem potovanju po Evropi sem zapazil, da so bankirji v evropskih središčih in tudi ministri sami mnenja, da bi bilo v sedanjih razmerah nezmisehno, če b» Amerika pričakovala takojšnje plaćanje kapitala ali plaćanje povečanih obresti. Oni upajo in jaz trdno verjamem, <fa se bo dolg s časom izpremenii v dolgoročni dolg z nizkimi obrestmi. Še-le tedaj, ko bo izvršen ta program in ne prej bo mogoče ureciti splošno odškodninsko vprašanje. Prepričan sem, da se bo po rešitvi tega vprašanja vrnilo blagostanje v Evropo.*
Zastopnik neke velike ameriške banke je izjavil, da bodo Amrikanci po rešitvi ctfekodninskega vprašanja lahko posodili ftemčiji dovolj denarja za premaganje njene finančne krize, toda ni verjetno, da bi se ji moglo dati dovolj denasrja za poravnanje njenih dolgov.
Konferenca v Lausanni
Vprašanje Daidanelskih ožin pred rešitvijo
Zavezn ki izražajo svoje zadovoljstvo
nad popustljivostjo turške delegacije.
LAUSANNE, 21. Včeraj se je nadaljevala razprava o Dardanelski ožini. Izmet paša je poudarjal, da je Turčija vedno zastopala stališče prostosti morskih ožin, da pa smatra, da se mora to načelo spraviti v sklad z varnostjo Carigrada in suverenostjo Turčije. Poudarjal je, da je Turčija pristala na demilitarizacijo Dardanelske ož'jne, čeravno ta demilitarizacija ni potrebna za plovbo. Turčija — je pripomnil Izmet paša — pristaja na te ogromne žrtve, ker želi mir, opozarja pa istočasno da se Grčiji! omogoča -uporaba otokov v Egejskom merju nasproti Dardanelam v ofenzivne namene. Turška delegacija vztraja pri zahtevi, da sme imeti v Gali-polju ®vo»jo garnizijo, pristala pa bi na to, da je ta posadka sestavljena Ittdi od manjšega števila nego 5000 mož, kafltor je bilo predlagano.
Vkijub temu, ad zamore biti število tujih iadiij pa zaveizniškem načrtu večje od števila turških ladij, sprejema turška delegacija zavezniški načrt za prostost morske ožine; predlaga eidino-le svoje ugovore glede stacionarnih ladij in glede kontrole nad demilitarizacijo, ki bi se ne smela po-, veriti kombiji za mersko ožino, pač pa bi se morala izvrševati s sredstvi, ki so splošno v rabL Turška delegacija končno ugovarja proti vstopu grškega delegata v kamfeijo.
Glede varnosti Galipolja je angleška delegacija pr3pctmnila turški delegaciji, da zadostuje za ohranitev turške suverenosti orožništvo, ki je že predvideno v zavezniškem načrtu. Angleška dj&legaciicb promatra raizen tega vprašanje stacionarnih ladij ed:mo-le s stališča olajšanja gibanja inozemskih zastopnikov- Glede kctnirole nad demilitarizacijo je angleška delegacija poudarila, da ima jpo njeneini načelnem sprejemu turška opazka glede njenih funkcij lahko kako podlago. Zavezniki bedo iskali nov predlog, da zadovolji v kolikor mogoče turške želje.
Gg. Barrere, markiz Garront in zastopnika Jugoslavije, Japonske in Roarvin-ake so izrazji svoje zadoščenje nad zadržanjem turške delegacije in upanje, da se to velevažno vprašaje morske ož'.ne lahko že Smatra za vsrarjeno nasproti k zadovoljivi rešitvi. Senator GarrcVnii je posebej izrazil sivoje veselje, da je osebno 'doprinesel k odstranitvi nesporazumljenj.
Ruska delegacija ni podala nikake izjave,
Vpttfešanfe kapitulacij. - Turčija ne odstopa cd svojega stališča, da zadostujejo za tujce t'jrški zakoni in turška sctdfišča.
LAUSANNE, 21. Komisilja za kapituJa, cije je imela te dni več sestankov. Turška delegacija še vedno vztraja pri trditvi, da nudijo turški zakoni in turške sodnije dovoljno jamstvo za tujce in vsled! tega odklanja zavezniki predlog, naj bi Turčija ciprejetla gotovo število evropskih sodnikov za mešana sedasča. Italijanski zastopnik kom- Ciamarra je dokazoval, da nespremenljivost turške zakonodaje skonaj onemogoča njeno prilagoditev s preidrugače-nimi družabnimi in gospodarćik^mi zahtevami. Pozval je nato turško delegacijo, naj upošteva zmernost zavezniških držaiv, ki»®o se odrekle dvema glavnima jamstvima političnega značaja, kakor sta izvršdtev razsodbe proti tujcem brez potrditve s strani dragomana in uporaba turškegai zakona za tujce brez predždcčega dovoljenja zavezniških držav.
Kom. Ciamarra jo pripomnil, da mora na drugi strani Turčija sprejeti čisto pravna jamstva, kii nino n kakor v navzkrižju s turško suverenostjo.
Ker pa turlka delegacija ni hotela Odstopiti od svojega stališča, je bilo dojo podkomisije prekinjeno-
Av$!?ija
Komisar Društva narodov za Avstrijo se je nastan'1 na Dunaju.
DUNAJ, 21- Komisar Društva narodov, za Avstrijo bivši rotterdamski župan Zimmermann je nastopil svojo službo na Dunaju. Istočasno je prevzel svoje mesto tuidi profesor rimskega vseučilišča Panta-leoni, ki je bil imenovan za predse drska nadzorovalnega odbora mesto poslanca Bci neducea.
Dnevne vesSi
POLITIČNO DRUŠTVO < EDINOST» V TRSTU ima svojo odborovo sejo v soboto 23. t mL V navAdsih prostorih. Začetek točno ob 15. uri. Na dnevnem redil je raz* prava o našem položaju. — Vabljeni sat ▼si odborniki m tržaški zaupniki.
Predsednik«
NOVOLETNA VOŠČILA. Vse g*, trgovce, obrtnike, gostilničarje itd., 14 te hočejo po* staži ti našega Usta, dtt rvičtfo svofim ofemrnU cem, gostom la pd^tetfem srečno novo Isto, vljudno prodno, da bui pravočasno dopof-* Ifefo SToje narofilo. Kar se moralo objave pla* Sevati vodno v napref, prosimo, da s« istočasno ntl^** todi znesek L 3i—
"""	Uprava listo «EdinosU
- - - JnL oL S- Fiancesco 20/1,
Smrtna kos«. Pred sinoćnjim je umrl tu V Goriška - I»tra; 2) dve pokrajini: Vidam -Go-
risoki starosti gospod Fran Kodrič, umirovljeni svetnik vitega deželnega sodišča. Pokojnik je bil rodom Slovenec — menda iz Rihemberka. fisai pa se ie Codriga. Bil je pač tip tiatih nekdanjih uradnikov, ki so slepo služili vsakemu 6istemu in ki so vedno skrbno pazili, da niso
fruli v navskrižje z vladajočo strujo javnega
ivlj-mja. Ni pa se udeleževal političnih borb. Bil ie suha veja na slovenskem drevesu. Kot uradnak je vršil svojo dolžnost in k<ot človek je bil dobra duša. Človeku Kodriču bodi ohranjen blag spomini
Shod poslanca Ščeka v Štaadrežu. Preteklo nedeljo je imel poslanec Šček shod v šiandrežu pri Gorici. Na shod je prišla tudi skupina goriških fašistov pod vodstvom dra. Luzzatija. G. poslanec Šček je razpravljal v svojih izvajanjih o vo^ni odškodnini, o izmenjavi denarja in o davkih. Porabil je to priliko, da je gotovo na veliko radost prisotnih fašistov napadal tržaško politične vodstvo, dra. Wilfana in dra Sla-vika in da je ponovil v tem pogledu vsa očita n'a svojega »Pisma«, objavljenega v »Goriški Straži« od 15. novembra 1922. Opravičil je napade s tein, da »mora, ako hoče biti odkrit zastopnik in vreden zaupanja našega Ijudstra, obdolžiti pred vso javnostjo politično vodstvo v Trstu takega zločina nad našim revnim ljudstvom.«
Zadeva izmenjave denarja je, mislimo, dovolj razjašnjena, da zna že vsak julijski vrabec, kje tiči pravi krivec. Zna to v zadnjem času tudi posl. Šček. Na ccnenšenem shodu je namreč priznal, da je glavni krivec vlada, ki «ni hotela in še vedno noče izvršiti svojih tozadevnih zakonitih naredb». Dalje se posl. Šček ni bavil z vlado in tudi v resoluciji ni rrikakega tozadevnega poziva, protesta ali obsodbe na račun vlade. Pač pa je posl. Šček koj nato ugc-tovil, da- je »postrani?, toda nemajhen krivec naše politično vodstvo v Trstu«, in temu -'postranskemu« krivcu je nato posvetil svoj« gori omenjene napade in potem tudi eno posebno točko v resoluciji. Vidi se torej, da je bil posl. Ščeku glavni krivec postranski, a
postranski krivec-« — glavni. Naše skromno naziranje ^e, če bi bil namen posl. Ščeka pomagati vprašanju izmenjave denarja za korak oapref, da bi bil moral zastaviti svejo poslansko besedo podprto od besede zborovalcev na naslov vlade. Toda uporabil je rajše svojo poslansko besedo proti tovarišu in proti naši politični organizaciji. To je za nas vsekakor nov način političnega bo^a, da se v vprašanjih, pri katerih gre za korist ljudstva, napadajo mesto pravih krivcev, naši poslanci in politične organizacije, ki niso ne navzoči ne zastopani na shodu in ki hočejo, to nam bo g. posl. Šček mogoče vendar priznal, le dobro in korist ljudstva in ki so y tem pogledu že marsikaj storili in dosegli. — Kakor čitamo v < Straži^, je na shodu govoril tudi zastopnik goriških fašistov, dr. Luzzatto. Njemu ne bi zamerili, če bi napadal Wi!fana in sploh naše politično vodstvo. Toda tega ni štorih Lahko bi bil to storil in ceic taktično bi bilo od njega, če bi bil vodo, katero je spustil posl. Ščsek, vodil na svo* mlin. Tega pa ni storil, ni bil taktik, bil je pa — kavalir. Opozorili smo že na ta novi način apolitičnem berbe se strani posl. ščeka, pri čemer gotovo ni olajševalna okolnost, da se re godil v prisotnosti fašistov. Posl. Šček bo moral, ker se je lotil takega podjetja, biti tudi pripravljen nositi pred našo javnostjo odgovornost za posledice, ki bi znale nastati iz tega.
Fašisti ia D'Annunrujevi legionari!. Kljub temu, da vladajo med Mussolinijem in D Annun-zijem zelo prijateljski odnošafi, ki so se posebno utrdili vsled nedavnega pristopa Zveze
italijanskih pomorščakov k fašizmu, je bilo vendar razmerje mecr reškimi legionar^ in fašisti večkrat zelo napeto, tako da je prišlo med obema organizacijama do spopadov. Tako so bili pred kratkim napadeni od fašistov Iegio-n.irji v Firencah.
Podminister za notranje zadeve Finzi je izjavil te dni rimskim listom glede te zadeve, da je bila vlada nezadovoljna z legionarji, ker so se pod patriotiČnim plaščem njihovih organizacij skrivali razni prolidržavni elementi in celo pravi zločinci. V Milanu je bilo aretiranih 34 takih «■ Icgiona-rjev* in ugotovilo se je, da 2-1 izmed njih sploh ni bilo nikdar na Reki, a med temi -je bilo 17 takih, ki so bili obsojeni radi navadnih zločinov. Glede nekaterih se je rek) izkazalo, da so komunisti in anarhisti.
rica m Trst z Istro; 3) tri pokrajin«: Videm z Gorico, Trst a Tržičem, Grad«ž«m Mihami, Sežano in Postojno, in Istra z D. Bistrico. 4) Štiri pokrajine: Videm s Kobaridom in Bovcem, Goric a s Tržičem, Trst z Miljami, Sežano in Postojno, in Istra. Glede Trentina obstoja le en načrt, da namreč o6tane ena pokrajina. V razpravo je posegel tudi poslanec Sček. Na zaključku je izjavil predsednik Acerbo, da si vlada, uvažujač, kar je bilo tu rečeno, pridr žuje odločitev v rečenih dveh vprašanjih, kakor se ji bo zdelo najprimerneje za državne interese. Nekateri listi trdijo, da se vlada brž-■ kone odloči za razdelitev Julijske Krajine v tri pokrajine. Naglašajo pa, da ne vedo za gotovo, da ta vest odgovarja resničnemu namenu vlade. Na vsak način pa da pade odločitev kmalu, morda že v tem mesecu. Za danes ne moremo pripomniti drugega, nego da bi bilo zelo čudno, če bi se tako važno politično-upravno vprašanje, kakor je nova porazdelba pokrajin, reševalo le po ^državnih interesih^ in ne tudi z ozirom na resnične krajevne upravne potrebe in tudi na narodnostne razmere.
Državna centralizacija in samouprava. Te
dni je sprejel predsednik češkoslovaške republike deputacijo slovaških poslancev in senatorjev. Razgovor se je razpletel o razmerah v Slovaški, v prvi vrsti pa o vprašanju samouprave. Glede tega vprašanja je naglašal predsednik Masaryk enotnost čeho-slovaike države. Sicer pa je -— je rekel — v demokraciji samoobsebi umevno, da se mora, poleg državne centralizacije, izvesti čim razsežne^ša samouprava. Centralizacija in samouprava morata biti med seboj v organični in neporuSni zvezi. Preosnova uprave v okrožja, ki se ima izvršiti najprej v Slovaški, naj ustreza vsem upravičenim zahtevam. Na Slovakih samih je, da bodo znali demokratično samoupravo izkoristiti s politično naobrazbo in zrelostjo. V teh izjavah predsednika Masaryka o razmerju med državno centralizacijo in samoupravo so podane smernice tudi za rešitev tega vprašanja v Jugoslaviji. Vsebujejo pouk toliko za oznanjevalce pretirane državne centralizacije, kolikor za tiste, ki kličejo po decentralizaciji brez vsakega ozira na državno edinstvo.
Številke, izžrebane pri loteriji tržaškega velesejma. Sinoči ob 6 so se v posvetovalni dvoratni vzorčnega semenja izžrebale številke loterije tega semnja. Navzoči so bili sledeči gospodje: Prefekt kom, Crispo Moncada, župan dr. Pitacco, vitez Diem in dr. Gutti od prefekture, ravnatelj loterije g. Jaut, delegat finance g. Matulovich, predsednik semnja kom«. Oscas* Cosulich, g. Vitoppi, svetnik-delegat semnja g. Giuseppe di Biagio Cobol in generalni tajnik prof. dr. Francesco Babudri.
Pod vodstvom pooblaščenca komisije za nadzorovanje gospodom De Angelinijem so se posode, vsebujoče številke, razpečatile in prvo številko je o&ebno potegnil kom. Crispo Moncada in drugo župan.
Izžrebancu je prisostvovalo precej občinstva, ki ©e ga je direktno udeležilo. Evo izžrebane številke:
Službeni seznam številk loterije v prid Mednarodnemu vzorčnemu semnju v Trstu, izžrebanih v Trstu 20. decembra 1922.
Prvi dobitek 200.000 lir je dobila številka 0619853.
Drugi dobitek 50.000 lir je dobila številka 1317405.
Pet dobitkov po 10.000 lir odpade na štev. 1153900 — 056S&38 — 0716642 — 1204363 — 0400058.
Petindvajset dobitkov po 1000 lir odpade
na štev.:
0945986, 0135011, 0829612, 1096268, 0372983, 0488880, 1450453, 0766392, 0102086, 0970276, 0421193, 0052012, 0564256, 1447248, 1203442, 0167458, 0510240, 0589745, 0277835, 1471483, 1159902, 0635091, 0579018, 0561488, 0346633.
Stopetindvajset dobitkov po 200 lir odpade na Štev.:
0387407, 1264662, 1063988, 0587274, 0675249, 1427678, 0577614, 0372004, 0841227,
fekaijiTc bolezni t tržaški občni. V tednu od 9. do 16. decembra so bili naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica — 2; Skrlatica «— 5; trebušni legar — 9; para tifus — 1; osepnice ~ 13. Umrl je en bolnik na škrlatici.
Vedeli no, da bo tako. Dasi poziva «Šolsko društvo» že skoraj ves mesec naj se vasi pravočasno nar oče bloke za zbirko «Naše dece», ki bo 28. t. m. vendar je še-le sedaj začel pravi naval.
Nič ne de! Zadovoljni smo tudi tako. Prigla-Šaja se vasi iz cele Jul. Kraime: tužne Istre, solncne Goriške, Krasa, Notranjske in tolminskih hribov.
Bloki bodo dokazali; v katerih vaseh je še nezavednost! Naj ne pa*đc na nobeno našo vas ta senca! Bloke naročite pri «šol. društvu* v Trstu S. Francesco 20/1.
1018889, 1212947,
0396239, 1078230, 0722113, 1476366, 0545037, 0898545,
0413458 ______ _ _____ _______ _______
Vsled nezadovoljstva fašistov z legionarji je| 0285877] ^830564! 0519008! 1152736,' 0680648^
0359595, 0047939, 0207974, 1481840, 0890304,
0901807, 0087834, 1263055, 1307667, 1479584, 1141456, 0493029, 1468870, 1223161,
0019502,	1480372,
1380137,	0077507,
0911387,	0373561,
0756491,	0912859,
1129117,	1261468,
0260966,	0939322.
0608663,	0927311,
1414197,	1111122,
0623743,	0112167,
ukazal d'Annur.zk), da se morajo vrste njego-'
ve bivše reške armade temeljito očistiti. Osrecfenie vodstvo legionarske zveze je priobčilo v izvršitev te Želje poveljnika D Annun-zia objavo, v kateri naznanja, da bodo smeli biti odslej člani legionarskih zvez samo tisti le^ionarji, ki so bili v resnici na Reki z D'An-r.uzffem. Rimska legionarska zveza se razpusti, da se potem v smislu ravnokar omenjene določbe zopet vzpostavi iz samih pravih legio-narjev. Za neprave le^icnarjc se ustanovijo posebne organizacije v okviru D'Annunzijevih delavskih sindikatov. Na ta način bo — kakor sc sodi — zadobilo tekmovanje med fašizmom in dannuncianizmtm vsaj za nekoliko časa miroljubno in prijateljsko obliko.
Vprašanje razdelitve časih pokrajin. Osrednja komisija v Rimu je razpravljala dne 20. t. m. o predlogih, ki naj bi s« stavili vladi v tem in pa ob vprašanšu raztegnit ve italijanskih pokrajinskih in občinskih zakonov na Ju-i sko KraKno. Predsednik komisije Acerbo ;e razložil Štiri predloge, ki so fih predložile kra_ ■jevne oblasti in stranke za razdelitev Julijske Krajine. Ti so: 1) edinstvena pokrajina Trst-
PODLISTEK
0474117, 1406S02, 1492712, 0936280, 1341613, 1285512. 0785668, 1478491, 0667803, 0511563, 0049519, 0323254, 0072014,
0119126, 0091995, 0419996, 1480398, 1097904, 0126443, 0858749, 1450647, 1484104, 1256118, 0633127, 1357909, 1220950,
0504454, 0148301, 0188393, 0236098,
0931058, 0437742, 1423301, 0826678,
1038874, 1228097,
1394624, 0624144, 0941186, 0861895,
0735185, 1077339, 1353011, 0584752, 0162950, 0453318, 0849187, 1031655, 0851329, 1084630, 1030934. 0159815.
1258135, 012S243, 0397742, 1194543, 0673670, 1400550, 0325090, 0244246, 0980540, 1180161, 0147447, 0669875, 1026726, 0083051, 0703370, 0330616, 0898430, 0453425,
P o z o r f Kartele, ki so dobile, se morajo — nasprotno kot je tiskano na vsaki — prinesti na sedež Izvršilne komisije v Trstu, ul. Guido Rc-ni Hangar 5. in sicer najpozneje do 20. marca 1923. Kartele, ki se v določenem roku ne predlože, zastarajo. Na vsaki karteli mora biti označeno ime, priimek in stanovanje onega, ki dobiva. — Za prefekta predsednik komisije za nadzorovanje dr. Diem. — Trst, 20. decembra 1922.
Druitvene vesti
Božična prireditev. * Žensko dobrodelno udruženje« v Trstu priredi na dan sv. Štefana v dvorani Delavskega konsumoega društva pri Sv. Jakobu otroško prireditev z jako leprim sporedom. Opozarjamo že danes naše občinstvo na to predstavo, ki bo gotovo zelo razveselila naše male in velike. Cisti dobiček je namen&en za božičnico.
MDP — Sv. JakoK Danes ob 20 točno izredna odborova seja. Po seji posvetovanje o tehničnih stvareh ^utrašnje prireditve v Gorici.
—	Predsednik.
Podružnic* «Šolskega društva« pri sv. Ivanu priredi dne 25. t. m. ob 4 uri popoldne SV070 običajno božičnico. Nastopajo gojenci otroškega vrtca s peljem igricami, deklamacijami i. t. d. L^ibitelie naše mladine vabimo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu.
«D*jaeka Matica*. Kakor že javljeno, se bo vršil ustanovni občni zbor prve dni januarja. Na ustanovnem občnem zboru bodo imeli glasovalno pravico vsi, ki prijavijo pismeno svoj pristop pripravljalnemu odboru najkasneje dva dni — in ne kakor pomotoma) javljeno 8 dni — preden se ima vršiti ustanovni občni zbor. Prijave za pristop se naslanjajo na: Dijaško Matico — ul. Fabio Fifei 10/1. Za eventuelne informacije se je obrniti istotam vsakdan od 19. do 20. ure — Pripravljalni odbor D. M .
Javna knjižnica ^Šentjakobske Čitalnice* posluje redno vsako nedeljo od 10—11 zj. in vsak četrtek od 8—9 zvečer v prostorih Šolskega društva pri Sv. Jakobu. Istočasno sprejema nove člane. Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša i liro, a mesečni prispevek za knjige 1 liro. Člane opozarjamo, naj se ^"ožp drže pravil, ki so nalepljene v vsaki knjigi.
—	Odbor šentjakobske Čitalnice.
Iz triaikesa iivElensa
Šolarček ponesrečil v Bočni. Včeraj popoldne okoli 2. ure so pripeljali v mestno bolnišnico enajstletnega šolarčka Angela Mahniča, stanujočega v Roijuncu *t. 210. Deček je padel v šoli y Dolini ter si pri tem zlomil desno stegno.
Odmevi ponesrečenega atentata t ulici G10-sue Carducci. Dogodek V ulici Giosue Carducci je napravil globok vtis po vsem mestu. Povsod,; v kavarnah v gostilnah in v drugih shajališčih se ne govori drugega, nego o eksploziji v ulici Giosue Carducci, ki je zahtevala toliko žrtev po krivdi Brelicha — metalca petarde. Kakor znano, se je hotel Brelicb malčevati nad fašistom Forti^em. Zato je vrgel proti njemu petardo. Pri tem pa ni pomislil kakšni nevarnosti je izpostavil nedolžne pasante.
O BreHchu ni 5e vedno najmanjše sledi. Zasledujejo ga fašisti in policija.. — Naštelo se je vsega skupaj okoli petintrideset ranjencev. Nekateri ranjenci so prišli iskat zdravniške pomoči šale po noči Včeraj zjutraj se je pojavil na rešilni postaji še en ranjenec. Bil je lahko ranjen v nogo.
V bolnišnici je bilo obdržanih enajst ranjencev; ostali so pa bili poslani v domačo oskrbo.
Aretiran razpečevalec ponarejenih bankovcev. Včeraj zjutraj je bil aretiran v svojem stanovanju pri Sv. Alojzu št. 484 neki Marceilo Sakler, star 25 let, ker je razpečaval po mestu ponarejene bankovce.
Tatovi v stanovanju. Zasebnica Viktorija Pahor je naznanila včeraj na policiji, da »o vdrli neznani zlikovci v njeno stanovanje v ulici del Salice ter odnesli suknjo v vrednosti 250 lir.	„ „
Ni hotel povedati, kdo ga $e rami. Včeraj popoldne okoli četrte ure je bil zdravnik rešilne postaje telefonično pozvan v kavarno ♦-Moc-ca» na obrežju N asa rio Souro. Tam je potreboval zdravniške pomoči pomorščak Peter Piantanio, star 35 let, stanujoč v ulici Navali št. 6. Imel je rano na levem stegnu. Dejal je, da ga je ranil neki njegov, prijate^ Toda njegovega imena ni hotel povedati. Prepeljali so ga v domačo oskrbo.
Dve bombi na Oberianovem trgu. Neki cestar je našel včeraj zjutraj na Oberdanovem trgu, in sicer pri vodnjaku, med kamenjem dve stari avstrijski bombi. Bombi sta morali ležati tam več let.
Vesti z Goriškega
Jutri, v soboto 23. t. m. vsi v veliko dvorano «Trgovskega doma», kjer uprizori točno ob 8 M zv. MDP — Sv. Jakob (Trst) dve krasni drami: Pittanijeve «Volkove» in Sgimerjevo »Masko satano*.
Goričani! Goriški okoličani! Mladina računa z gotovostjo na vašo udeležbo, na vašo narodno samozavest. Pomagajte vsi mladini pri nalogi, za rešitev katere naj se ne strašimo nobenih naporov! (Predprodaja vstopnic in sedežev se vrši v urad. urah v tajn. bratske «Omladine» v ^Trgovskem domu». 2. nadstr.)
Lože pri Vipavi. Dne 3. januarja 1923. se bo vršil v društvenih prostorih VII. redni občni zbor «Kmetsko izobraževalnega društva v Ložah pri Vipavi*. Začetek ob 6 h zvečer. Dnevni red: 1) prečitanje zapisnika zadnjega Občnega zbora, 2) pozdrav predsednika, 3) poročilo tajnika, 4} poročilo blagajnika, 5) poročilo knjižničarja, 6) volitev novega odbora, 7) slučajnosti. V slučaju nezadostne vdeležbe dru-štvenikov se vrši občni zbor uro pozneje ob vsakem številu rednih članov. — Odbor.
Iz Tomaja. Pevsko-bralno društvo «Tomaj> v Tomaju vabi vse člane in članice k rednemu letnemu občnemu zboru, kateri se bo vršil dne 24. t. m. v društvenih prostorih. Začetek točno ob 3. uri popoldne.
DAROVI
G. Ulcmar Dragotin daruje L 10 «Šolskemu društvu*.
BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR MLADIKI, DOMU NA ALT AR!
Borzna ooročila,
" ^^ * .; Teč**
Trst, 21. decembra 1922
Jadranski banka Cosulich • . . • Dalmatia. . . • Gerolfmlch • • Libera Triestina Llofd • • • • « Lussino . . • • Hartinolich . • • Ocean ta . ( c t Prem ud a • • • M Tripcovich ... Ampeiea .... Cement Dalmatia Cement Spalato •
• • • • • • • • • •
• • • •
• • • • •
• • • • •
120 340 300 I08O 410 1470 650 130 108 345 2*2 580 347 292
Jaja valuta na tržaškem tigoi
Trst, 21. decembra 1923
ogrske krone « • • ' avstrijske kron« . češkoslovaške krone dinarji . . • . . , le j i •»•••»•< marke • • • • 1 dolarji • . . 1 irancoski franki • • . Švicarski franki ... angleški funti papirnati


t • « •
—.80.---^7.
—.0276 08Š6/ 58.— 21.10.— 22.60 11.50.— 12.25
— ---.86
19.55.— 19.70 145.25.—146.— 370,—.—373.— ' 80.90.— 91.30
Mali oeSasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 49 stot* beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—■» Kdor išče službo, plača polovično ceno«
HIŠA, prazna, 2 dvema stanovanjema in vrtonf se proda. Pendice Coorcola 588 (Via Ro*- j magna).	.	2264
ŽENSKA za kmetisko delo m molzenje krav se išče. Scorcola Cordaioli 272.	2263
EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd. ima lekarna v II. Bistrici.	78 3
OVRATNICE, pletene, najboljše vrste, po nizkih cenah prodaja na debelo Taccari, IstrJ tuto 46	2248
ACETILENSKi aparat, rabljen, za razsvetljavo, dvanajst plamenov, kupim. Ceh Ivan, Barkovlje.	2269
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-
gpo najvišjih cenah plačuje ećmi grosisf elleli Vita, via Madonnina 10. I.	82
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
IA!€OB PE5ŠHAUC
ustanovljena leta 1878
Trs«, via S. T. Xyd?as SI. 6, Ufefon 2-P«.
Vedno v zalegi in po cenah izven vsake konktr kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjcvec in kranjski slivorec.
Lastoi Izdelki : šumeča vina kake; Šampanjca šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga.
Specisfliela : Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni maiice-vec in drugi.	(50)
■■m 11 mm h mi
Toplo priporočamo: da primerjate kakovost in cene in da si ogledate naša okna in naše napise
TRST, CORSO VITT. EM.- III. 16
Najprimernejše božično 1» novoletno darilo je
Jadranski Almanah
za leto 1923 broš- 6.60 L, vez. 10.— L Dobi se t Trstu t knjigarni Štofca, Via Mi. Uno 19 in ▼ Gorici, v knjigarni KTD. Via Carducci št. 1,
Bgrelec, ki dobiva.
Spisal Mavricij Joka; Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Kostial	60
«če ti je ljubo, tudi ob tvoji navzočnosti*.
—	Na ta drzni odgovor je za§cpetal lord Adam Metelu na uho; «Ti, zaposii mi tega Rusa J» —
—	«Kako pa?» — *\Tse ene, kako. Sedi ž njim kvartal!» — «Toda }az sem se že zaobljubil, da od dar.e£ ne bom več kvarta!>. — »Datiraj svc]o obljubo za enr dan naprej: — meni na lfubo!» — -'Dobro. Le tebi na ljubo. Za «da-mo ? > — Med t era ko se ti boriš s sovražnikom iz oči v oči, zavzamem jaz trdnjavico v ulici Vivienne.* — »Menim, da v to ni treba velikega naskakovan>a». — Po teh besedah je pozval Metel Ruwa na igro. Temu je Se dolgoval revanlo. — To pot je ifral Metćl slabo, neprenehoma je zaigrava!. Karte ao bile proti njemu tako muhaste kot še nikoli. Poleg tega je delal take pogreške, za katere b> tudi z začetnik v igri zardel. — Cez kako uro je Rusa presedalo, da njega nasprotnik vedno izgublja.
«Vi niste nocoj dobro razpoloženi*. —»
«T«uko je; meje misli hodijo drugod — «Tedaj bi bilo bolje, če bi midva igro popustila*. — ♦Zaradi mene ne. Pozneje se bom že razgrel*. — «Meni na ljubo ni treba igrali daljen. —
obleči v oblačafauci vrhnjo suknjo ter tak iti na ulico. — Kmalu se je slišal od zunaj pok; ni s»e dalo dobro razločiti, kaj je; ni Uo gotovo, ali je počik) na ulici aK na hodniku. Gospodje
•Saj ne igram vam na ljubo!* •— «Ce pa igrate : so se notri ukvarjali z drugimi rečmi. — Cez
' nekaj minut se je Metćl vrail v igralno sobo, kjer je bil zapustil soigralca. Njegov obraz je bil nenavadno bled; dolgega površnika ni sle
z menoj svojemu prijatelju na ljubo, se brez potrebe žrtvujete za svojo prijateljsko dolžnost — zakaj Briljantina je nocoj odpotovala in ni povedala nikomur, kam, — samo meni. Lord i kel. Toda kdo 9e
se je gotovo že vrnil iz hotela «pri akacijah* v svejo palačo in iz jeze kuha sam doma punč.* — «To je bil dober trumf», je rekel Metćl — tedaj !efck6 seštejeva.* S tem sta začela seštevati števila, zapisana na tabli. — Med tem jc prišel seki klubski sluga Metčlu za hrbet ter mu zašepetal na uho: «Neki tuj gospod je zunaj na ulici v vozu; prinesel je nujno sporočilo iz Dalmacije.* — Metelu je prišla na um Mi-liora. Pravzaprav mu je Šla vedno po glavi; to sporočilo mu je le bolf oživilo misel na njo. Na kaj druzega sploh wd mogel misliti. — Prosil je soigralca mm mfr—Ja, da sme na nekaj trenotkov odi t L Obiftaf J* bal, da niso puščali tujcev v palačo l'hara&raakaga kluba brez uvedbe po predpisih, ampak kadar je imel kak član kluba s kak ho tujcem opravilo, ki se je moralo nujno opraviti, je lehkć stopi) na ulico ter tam stvar opravil £ nsm. — Bila ae zima, sredi februarja; Metćl ie moral
|	za to, da je igralec, ki
je mnogo itrrel_ lili 1" Površnika pa menda zato ni odložil, ker se je pripravljal na odhod. — «Koliko znaša moja izguba?* je vprašal Rusa. — Ta mu je pokazal tablico. Metel je z vel svojo listnico iz stranskega žepa ter plačal. — «Kakšen pok je to bil zunaj?* je vprašal Rus; «ali je kdo ustrelil ali le zaloputnil vrata?* — «Vrata so zaloputnili*, je dejal Metel z nekoliko hripavim glasem. — «Ali greste zdaj domov?* — »Naravnost domov.* — «Lahko noč!* Ponudit je Metelu smotko, ki jo je ta prižgal ob sveči; nato mu je stisnil Metel roko ter šel kadeč doti do kočije. — Ko je prišel po tajnih stopnicah do spalnice, je na-šel lorda Adama že doma. Kuhal je punč. — J «No? Kaj s& že popustil igro?* je vprašali Adam došlec* «Tako z#oda#?» — «Nekaj £ Drišlo vmes, kar je igro prekinilo*, je odvrnil Mett! zamolklo; «moj stric je našel pot do mene ter me poklical doli na uHco.»
tri velike, moderne pri postaji Bitfio - Nabrežina
se oddajo	672
Pojasnila daje uprava Edinosti.
fei I \ 11 ji r \	. ^ ■
lkyg?p zlatkf lisic,
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veverk, krtov, divjšh in domačih zajcev«
P. WBNDSPACH
Trst, Via Cesare Sattlstl št. 10 II. naelst., vrata 16 **
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
CENTK^LA TRST
Delniška |Mca L 15,000.000 Rezerve L 5,100,000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
Afllirani zavodi: Jačranska BanKa Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevaife, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: VALPARAISO:
Frank Sakser State Bank. Banco Yu©osSavo d« Chlla.
Izvriuie vsa hanšne posle.
IT PRiJiNA VLOGI ^B
ob hranita Mizice ta m račun ter jifi obrestuje p« 3 V/0.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Baja v najem varnostne predale (safes) "
Za vodo vi uradi v Trstu:
Cassa di Risparmio itev. 5 — Via S. Micold itev. 9.
I H. m. 1793.2671 Rmiia Ml «1 Ul H 12.31 h It H3I «1 f.