de Postgebflhr bar bezahtt. PoStntna plačana v gotovini. ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Preis — cena 150 L DRUŽINSKI TEDNIK \ Leto XVI. V Ljubljani, 26. oktobra 1914. . št. 43(750) ; Ne vemo, kaj imamo, dokler ■ - ne izgubimo. . m . m - Slovenski rek UREDNIŠTVO in UPRAVNlSTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/IIL Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah. NAROČNINA: V« leta 15 lir, ‘/« leta 30 lir, vse leto 60 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi. Pisati o trpno preteklem deležniku predpreteklega časa in o zadnjem členu na levi nogi neznatnega govnobrbca so naši učenjaki utegnili, pisati pa o trpnem deležniku sedanjega časa, ko se narod bori za obstoj, svoj in njihov, ko dobesedno trpi, četudi v resnični, nesiovnični obliki, pa niso utegnili! Iz uvodnika Slov. doma 21. oktobra 1944 Siloviti boji navzhodnopraskem obmejnem ozemlju Fiihr.erjev glavni stan. 24. okt. DNB. Vrhovno poveliništvo oboroženih sil obiavlia: Težišče boi e v na zahodu ie že nekai dni na nemškem desnem krilu na Nizozemskem. Naše divizije so preprečile na področju severno od Anversa in vzhodno od Hertoaenboscha osredotočene težke proboine poizkuse Ka-nadcev in Angležev. Glavnino na nekaterih mestih vdrlih sovražnikovih oklepnikov smo uničili. Vzhodno od Lunevilla in v odseku pri Bruyeresu so naleteli lastni protinapadi na sovražnikov odpor. Na težavnem gozdnatem ozemlju se bijejo Ha obeh straneh z naivečiim ocorče-niem. London ie bil znova pod ognjem na-čeaa »V 1«. V srednji Italiji ie prišlo le do slabših, v splošnem brezuspešnih napadov. Šele proti večeru so boji oživeli. izjalovili So se sovražnikovi poizkusi. da bi z močnejšimi s-ilami udaril iz Cesenskeaa predmostia. Protipodmomiški lovci so uničili na Jadranu ob malenkostnih lastnih izgubah 6 britanskih brzih čolnov. 1 zažgali in 2 težko poškodovali. Naši -pokreti v severni Grčiji potekajo. kakor smo pričakovali. V Srbiji so siloviti boii s tolovaji Bolgari in boliševiki. Hudi boii vzho !no od Szolnoka se nadaljujejo Na področju p>i Debrecinu in severno od Nviregv ize traiaiovzelo gib: liivi boii dalie. i s da bi prišlo doslej do odločitve. V nekaterih o Isekih vzhodnih Be-skidov so zbiti sovietski oddelki le slabše in brez uspeha napidali. Čete voiske in SS so i ipravile na področju Serocka zanosn- nrotisunke in pozročile sovražniku ' Jlike krvne izgube. Bitka na vzhodnopri kem obmejnem ozemliu se nadali ie z izredno silovitostjo. Naši boini letalci so posebno uspešno posegli vanjo. Sovražnikove predstraže smo odrezali in napadli od zadaj. Tildi pri Goldapu in južno od Gumbinena smo vrgli boliše-vike s protinapadi nazai. V ostalih odsekih bojišča smo odbili ali ustavili nove orebijalne poizkuse sovjetskih o[aceni. Sovjetske čele so izgubile včeraj v Vzhodni Prusiji skupno 176 oklepnikov: 61 izmed niih iih ie uničil en sam armadni zbor. Pred Memlom ie nemško ladiisko topništvo uspešno obstreljevalo sovražnika. V severnem odseku je prišlo le do manjših spopadov. S podporo pomorskih sil in bojnih splavov so odbili branilci polotoka Svvorbe tudi včeraj boliševiške napade. Nad Kurlansko obalo ie zbilo mornariško protiletalsko topništvo 7 sovjetskih bombnikov. S temj ie bilo v obeh zadnjih dneh uničenih 80 sovjetskih letal. V severni Finski se nadaliuie močen sovražnikov pritisk z iuga in vzhoda v smeri proti Kirkenesu. Uni-či.li smo nekai sovražnikovih oklepnikov. Ameriški teroristični letalci so napadli v vremenu, ki ie bilo zelo neugodno za obrambo, podnevi Augsburg. Regensburg in nadaljnje kraie v južni in južnovzhodni Nemčiji. V zgodnjih večernih urah ie bil Essen cit i britanskega terorističnemu napada. Nadalinia sovražnikova letala so vrgla bombe na prestolnico Reicha. Uničili smo 31 sovražnikovih letal, med njimi 22 štirimotornih bombnikov. * Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v preteklem tednu: Nav Nizozemskem so naše hrabro se boreče čete tudi v zadniem tednu preprečile. da bi sovražnik vdrl na ored-mostie ob zunauii zahodni Scheldi. Tudi severno in severovzhodno od Anversa sovražnik zaradi našega žilavega odpora ni mogel napredovati. V Italiji so naše čete ponevno razbile na področju Vergata vso napade Američanov. Le severno od Lesene se je posrečilo sovražniku, da ie dobil maihno mostišče čez Savio. Neka naša močna boina skupina ie razbila jugovzhodno od Beograda sovjetski obkoljevalni poskus in dobila zvezo z našimi glavnimi silami. V južni Madžarski sovražnik še zmerom močno napada v smeri proti Donavi. V uspešnih napadalnih bojih na področju vzhodno od Szolnoka so obkolile nemške iti madžarske čete močnejše romunske in sovjetske oddelke in iih zdai uničuieio. Doslei smo zajeli 4300 ujetnikov med njimi poveljnika 4. romunske pehotne divizije z njegovim štabom. Zaplenili in uničili smo 270 topov. 290 vozil in več vlakov. Sovražnikove izgube so zelo velike. Na. obeh straneh Seroca biieio naše čete s sovražnikom, ki napada r. močnimi oddelki, silovite boie. Na vzhodnopruskem obmejnem ozem-*iu divjajo budi boii. Med Suvalkitem Jn Goldapom se ie posrečilo w>v>nž-{Jiku da ie dosegel globlje vdore. l’o nudih pouličnih boiih smo opustili mesto GoUiu. STALINOVO SLOVANOLJUBJE Kam so Izginili? Angleška revija „The Weekly Revievv" o usodi poljskih deportirancev Londonski tednik The Weekly Revievv je po sovjetski »osvoboditvi« vzhodne Poljske in ustanovitvi bolj še-viškega poljskega odbora v Lublinu priobčil izčrpen in s številkami podprt članek o usodi Poljakov, ki so leta 1939. doživeli »srečo«, da jih je matjuška Moskva vzela pod svoje blagodejno okrilje. Članek je iz razumljivih vzrokov danes še posebno aktualen. Prinašamo ga brez komentarja; le za tiste, ki mislijo, da je vse, kar naši listi pišejo o Sovjetski zvezi, nemška propaganda, bi stvarno pripomnili, da je članek napisal Anglež, t. j. član tistega naroda, ki ima danes interes iti molče preko vsega, kar jemlje ugled Sovjetiji. The Weekly Revievv piše: Zdai, ko so sovjetske čete spet vdrle v vzhodno Polisko, ie za nas v Angliji važno, da izve iavno mnenje o množičnih deportacijah za prve zasedbe v letih 1939—40/41. Množične deportacije se niso pričele takoj po prihodu rdeče voiske 17. septembra leta 1939, Prvi sovietski ukreni so bili boli nekakšne čistilne akcije, kakor pa množične deportacije. Obenem s sovjetskimi četami so prišli na Polisko politični komisarji; s seboj so prinesli že sestavljene sezname o socialnih in gospodarskih voditeljih poljske socialistične stranke, ki ie bila članica druge internacionale. Te so prijeli najprej, skupaj z voditelji vseh ostalih poljskih in ukrajinskih političnih strank — razen komunističnih. Šele mnogo pozneje je GPU razglasila, da so obsojeni na 5 do 20 let prisilnega dela v koncentracijskih taboriščih. Niso pa bili pri tem navedeni nobeni pre-greški in govora tudi ni bilo o kakem pravnem postopku. Število tistih, ki so bili takrat priieti in odpeljani, je pa bilo razmeroma majhno. Obstajalo ie v glavnem iz okoli 12.000 do 15.000 častnikov, ki so bili ujeti in so po vsej priliki tvorili večino katinskih žrtev, ter iz neznanega števila podčastnikov in voiakov, ki so iih rekrutirali za delo v tovarnah in rudnikih Donske kotline. Prva množična deportacija okoli 70.000 ljudi, ie bila izvršena šele v februarju leta 1940. in je zajela kmete, gozdne delavce, upravne uradnike ter železniške uslužbence. Nekatere vasi so prišle ob vse prebivalstvo, zlasti one okoli Sambora in Grzv-malpwa in z ozemlja v bližini romunske meje. Med temi deportiranci so razsajale kužne bolezni, zlasti legar, koze in oslovski kašeli. Mnogi izmed niih telesno niso bili sposobni za delo. ki so jim ga dodelili, večinoma v pokrajinah Arhangelska. Komiia in Kola. Druga množična deportacija v aprilu leta 1940. je obsegala zlasti družine zaradi prestopa Ribbentrop-Molo-tovljeve demarkacijske črte aretiranih policistov, častnikov in višjih državnih uradnikov. V mnogih primerih je bil enostavni razlog za deportacijo pripadnost k poljski narodnosti, pomota ali pa razloga sploh ni bilo. kakor n. pr. v primeru neke hrome 701etne starke in nekega gluhonemega krojača ter njegove žene in treh otrok, ki so iih odgnali iz Lvova. Ceni se, da ie bilo takrat odgnanih okoli 30.000 ljudi iz Lvova, 2000 iz Borislava, 5000 iz Drohobvcza in 4000 iz Stanislavova. Tretia množična deportacija ie bila izvršena v juliju leta 1940; obsegala je skoraj izključno begunce iz po Nemcih zasedene zahodne Poliske. ki so zaprosili za dovolienie, da se vrnejo k svojcem v svoji no Nemcih uprav-liani domovini. Skupaj z njimi so bili takrat deportirani mnogi mali podjetniki in liudie svobodnih poklicev, ki so bili priieti kot »protirevolucionarni«. Po poročilih železničarjev, ki so bili uslužbeni v Lvovu, so odpeljali vlaki tam skozi v mesecu iuliiu leta 1940. okoli 40.000 deportirancev proti vzhodu, in to se ie nadaljevalo iz vseh delov vzhodne Poliske vse tisto poletje in vso jesen. Zadnje deportacije so se izvršile neposredno pred nemškim vdorom v vzhodno Poljsko v juniiu leta 1941; zaradi tega niso bile izvedene do konca. Neki članek v listu »Sovjetska Ukrajina« št. 69 z dne 23. marca 1941. ie ugotovil, da bodo zavzele deportacije poljskih delavcev iz jugozahodnih pokrajin v Sibiriio. iakutsko, karško in kazakstansko republiko v letu 1941. mnogo večii obseg kakor one v letu 1940. Skupno število vseh teh deportacij ie treba ceniti skromno šteto na več ko en milijon ljudi, kar pomeni 7 do 8 odstotkov vsega prebivalstva po Sovjetih zasedene vzhodne Poljske. Okoli 52 odstotkov teh deportirancev ie bilo Poljakov, ostali so bili Ukrajinci in Belorusi. Deportirance so vozili v živinskih vozovih brez zadostne minimalne hrane. vode in ventilacije, kakor tudi sanitarnih ukrepov v osrčie SSSR včasih več dni ali celo tednov. Mnogi so med prevozom umrli. Ostale so razvrstili na tri kategorije. Prva je obsegala one jetnike, katere ie obsodila GPU na 5 do 15 let prisilnega dela v koncentracijskih taboriščih in so bili poslani na gradnjo prekopov, železnic in tovaren. v gozdove, rudnike in subarktične rudnike ter druge nezdrave industrije. Določen jim je bil 12 urni delovnik, brez upoštevanja časa za pot na delo in z dela. ki ie bila včasih dolga no več mili in so jo morali prehoditi peš. Odmera hrane se ie ravnala po delovni storitvi. Samo no sebi ie razumljivo, da so bili intelektualci uvrščeni med naj-slabše racionirane. S političnimi jetniki so pomešali navadne kriminalce; ti so bili deležni celo posebnih prednosti in so iim bila mnogokrat dodeljena tudi nižia upravna mesta. Legar, sušica in cinga — neke vrste skorbut — so bile ponekod vsakdanje bolezni. Eden od njih. ki so preživeli te muke, ie povedal, da ie med zimo 1940/41 umrlo v taboriščih na severu najmanj 25 odstotkov taboriščnikov. Druga kategorija kazenskih taborišč je obstajala iz družin deportirancev, ki so bile nastanjene v odročnih vaseh ter zaposlene pri gozdnih in cestnih delih, na žagah in pri nabiranju smole. Tem ie GPU odtrgovala 10 odstotkov njihovega zaslužka. S pičlim preostankom so smeli svobodno nakupovati potrebščine v vaških na-bavlialnicah. Toda za tiste, ki niso dovršili standardizirane količine dela, so bile določene kazenske sankcije. Ti siromaki so si mogli izboljšati svojo nezadostno prehrano le tako. da so razprodali s seboj prineseno obleko, perilo in ostalo. Odstotek umrljivosti je bil v tah vaseh nižii kakor v koncentracijskih taboriščih, toda mnogo žensk in otrok, nevajenih takih naporov in pomanjkanj, ie vendar pomrlo. Tretio kategorijo deportirancev so sestavljali oni. ki so bili poslani kot prisilni delavci na sovhoze v Kazak-stanu, Jakutsku in drugih deželah vzhodnoazijskega dela Sovjetske zveze, kier so razmere podnebja in življenja za evropskega človeka popolnoma nenrikladne. Bili so prisiljeni živeti skupaj z domačini v iurtah (mongolskih šotorih), ilovnatih bajtah in hlevih. Ceniti ie treba, da ie od takrat v SSSR še 646.000 deportiranih poljskih državljanov, kje so, ie pa bilo mogoče ugotoviti le za 271.000 teh nesrečnežev. Drugi so ali v ječah, delavskih taboriščih ali na sovhozih po vseh pokraiinah ogromne SSSR. O niih ni mogoče najti nobenega sledu. Tudi tega ne ve nihče, koliko jih še živi. Nemčijo se bori za bodoče rodove Članek nemškega ministra dr. Gobbelsa v tedniku „Das Reich" Berlin. 20. oktobra. Vsa svetovna zgodovina ne pozna tako peklenskih načrtov za sistematski ppkoli velikega kulturnega naroda, kakor so z vsem cinizmom napovedani zavezniški načrti za uničenje nemškega naroda. S to ugotovitvijo se obrača minister dr. Giibbels v svojem nainoveišem uvodniku v tedniku »Das Reieh< na nemški narod, v katerem govori nato o dolžnosti, ki iiii nalaga vojna vsakemu Nemcu že zaradi svobode njegovih otrok. Dr. Giibbels piše: >Da niso uničevalni načrti naših sovražnikov nikaka teoriia. temveč hotena in kjer ie le možno tudi že izvršena praksa, pričajo grozotna poročila. ki iih dobivamo iz vseh delov Evrope. ki so pod oblastio sovražnikov. Ako na svetu sploh obstoii kakšna svetovna vest. potem bi se morala zavzeli za te sočulie zbujajoče razmere, v katerih trpe narodi v zasedenih deželah naše celine. Toda svetovna vest ie le volivna in agitacijska parola za neumneže, za nio Pa se skriva mrzli krvavi teror ter goii do-hlep po dobičku onih taiinstvenih sil. ki že danes vladajo največii drl sveta in ki hočeio s to vojno podjarmiti tudi še preostali konec. Te so znale zbrati v svojih taboriščih ogromno človeško in materialno moč. Kakor vedno v zgodovini, tako izgloda tudi tokrat na prvi pogled, da so sile teme močnejše kakor sile svetlobe, toda to se nam le zdi. Za nami stoii svet. poln idealov, ki iih moramo braniti, ideali pa proizvajajo energije, ki jih trajno ni mogoče premagati. Vodno znova morajo priti do besede. In kaj tiai bi tudi postalo končno iz človeštva, ki bi mu naši sovražniki z goli in izključno zavladali ter odločevali njegovo usodo. V kratkem bi zavladala na svetu popolna zmeda in bi človeštvo propadlo. Naša naloga ie preprečiti, da bi se to kadar koli uresničilo. To bo sicer zahtevalo od nas žrtve in spet žrtve, kljub temu na bomo morali vedno znova poizkušati in skrbeti, da ne oviramo tfdgovornih pri njihovih naporih. Slednje ne morejo odlagati svojega boia na kasnejši čas. ker ga ie treba voditi in prestati sedaj. Da uničuie preko pet let dolga vojna, ki postavlja vsakemu posamezniku tako trde zahteve tudi moč mogočnega in močnega naroda, ie naravno. toda to nas ne upravičuje, da bi bili le trenutek trudni ter položili roke v naročje. Kdor obupa, ie izgubljen. Pri drugih, tudi velikih narodih, ki že danes drago plačuieio ker so odpovedali v vojni, in ki bodo to v bodoče še draze plačevali, vidimo resničnost gornjih besed. Prav to oa pričakuje sovražnik tudi od nas. Zato ojačuie v letošnjem poletju in jeseni svoj človeški in tvarni naval na naše meje z namenom, da bi nas po možnosti čim prej spravil na kolena. To pa ne more in ne sme biti. V Nemčiji gledajo že danes milijoni otrok vprašujoče na nas. Kdo bo. ko bodo nekoč odrasli govoril še o mestih. ki se rušiio danes pod točo sovražnikovih dnevnih in nočnih napadov. Takrat bodo že davno vstala znova v pisani in mlaiši lepoti, toda to. ali borao v boiu zn naše življenje, našo politično svobodo ter za popolno pravico za neomejeni narodni obstoj naše države in naroda vzdržali ali podlegli, bo za naše otroke in za vse prihodnje nemške rodove odločilnega pomena. Od njega ie odvisno sploh vse ostalo, naša čast, naše živlienie. možnost obnove naših porušenih mest in pokrajin, nadaljevanje naš« slavne nemške zgodovine, kratko ninlo vse, za kar se danes borimo, ra. kar *mo doprinašalj naše dosedanje žrtve in za kar bomo doprinesli še vse poireb-ne napore. Najosnovejša narodna dolžnost vsakega naroda obstoii v ohranitvi njegove substance ter v obrambi pred vsakim ogrožanjem, na nai bo še tako težko, v vseh okoliščinah in z vsemi možnimi sredstvi. Naši otroci imajo pravico, da to od nas zahtevajo. Z življenjem smo iim dali tudi neosvojljivo pravico do svobode. Zato smemo že zaradi niih v tej vojni izgubiti le ono. kar se da nadomestiti nenadomestljivo na mora ostati ohranieno. da bodo [ahko naši otroci nadaljevali vuti in predvsem nasititi. Za redno podpiranje naisiroinašneiših ie letos ^ilal PPŽ do zdai že 6,000.000 lir. ;Na vrata trka četrta vojna zima.« je končal svoi eovor gospod Trebar. >!*otrebe te zimp bodo verietno Se tiuouo večie. sai ie Število siromakov fi>et naraslo. Tudi letos ie potrebna akcija, ki bo zbrala sredstva za uspešna pomoč najpotrebnejšim. Zato nai v.*i premožnejši aloji v čim večji meri priskočijo svojim bednim roiakom na po moč. < O sodelovanju gospodarstvenikov pri ikciii za Zimsko pomoč ie spregovoril po radiu gospod D raco Potočnik, tajnik Zveze delodajalcev. Poudaril 'e. fl,» ie obračun za lansko Zimsko do- fioč pokazal, da ie gospodarstvo liub-ianske pokrajine prispevalo k zbirki (a Zimsko pomoč več ko 8 mdiionov ir. Ta vsota je iznenadila pričakova-ija. z;tkai upoštevati ie treba, da tudi K*ipodarstvo na vseh koncih in krajih niti posledice vojne. Da ie eospodar-»tvo ljubljanske pokrajine to vsoto zbralo, ie dokaz, da se ie zavedalo »voiih socialnih dolžnosti in ie dalo .skupnosti vse. kar je mogio dati. I »Leto« se ie akoija za Zimsko pomoč oač e In prej kakor lani.« ie dejal co-fepod Potočnik. »Zato upamo, da bo potekla Se uspešneje kakor lani. Spričo lanske izkušnje lahko pričakujemo. da (»e bodo Gospodarstveniki tudi letos odzvali vabilu Zimske po-ptočj in izvršili svoio socialno dolžnost.« | V petek 20. t. m. ie imel po radiu Kovor gospod Narte Velikonja, pred-»eduik Socialne pomoči. Pozval ie Ljubljančane, nai prav vsi priskočijo Ha pomoč. >Klic siromakov ie leto* iiinoeo glasnejši kakor lani.« ie uco-lovil S. Velikonja. >13 milijonov iir. ki smo iih lani nabrali, bo letos Premalo! Lani je dobilo podporo 60.000 ljudi. Koliko iih bo pa letos potrkalo )ia usmiljena srca? Pomaeaitel« ie končal svoi govor predsednik Socialne pomoči. >Vsak nai po svojih močeh pomagal« Nikoli več domov! Tole piše moskovska »Pravda«: »Veliko število delavcev, tehnikov rn inženirjev »mo evakuirali v Ural. v Sibirijo in v Centralno Azijo. Ti ljudje bodo tam ostali. De> lavci. ki tam delajo, niso za en dan ali za eno leto tia prišli. Zelja, da bi ne vrnili v svoje rodne kraie. ie jrazumliiva. Toda interesi boljševiške države zahtevajo, da ostaneio izse-,lj< nci tudi v bodoče na vzhodu.« Interesi boljševiške države! Suho in i brutalno, brez zakai in čemu. Takšen ie interes boliševiške države: to zadostuje. Kdo so ti evakuiranci? Liudie iz |tistega delu evropske Rusije, kier ie I vojna divjala: Velikorusi. Belorusi. [Ukratinci. pa Poliaki kajpada. Zakaj ‘morajo ostati v Sibiriji? Ali mar i Uiin nimajo domačih delavcev in inženirjev. ko vendar ves svet iz soviet-«krga vira ve. da obstoji za Uralom te zdavnaj od evropske SSSR popolnoma neodvisna. samostojna industrija s v9e«i. kar »pada k niei? Stvar ie enostavna. Slovanski živeli v Sovjetiii i« treba čim boli razseliti, kar ga ostane v velikoruskeni. belo-Imskem in ukrajinskem prostoru, pa pomešali z Mongoli. Kavkazci. Kirgizi itd., tako da se ustvari nov. krvno izpreniešan »sovjetski narod«. Takšna iv »vseslovanska« politika neslovana I^.ucaSviliia. takšen ie cilj Zidov okoli rdečega diktatorja. Kdor ne verjame, nai bere Američana Littlepagea ki ie ie pred letom 1940. to zapisal v svoii fcnjigi »In search of Soviet Gold« (v ttfaliianskem prevodu »Alla ricerca del-l’oro sovietico«). Veliki komunistični porazi na Dolenjskem Že petič so iozbojniki navalili na Hotedišico, a hrabra domobranska posadka iih je vseh petkrat odbila Maloštevilno domobransko nosadko v Hotedršici so komunisti pred nekaj dnevi že petič napadli. Vselei so za napad zbrali vse svoje sile in navalili na Hotedršico z veliko premočjo. a kljub temu jih ie domobranska posadka vselei odbila. Napad združenih komunističnih tolp se ie to pot začel zintrai ob šestih. Razbojniki so izrabili meglo in se približali Hotedršici v krogu na en kilometer. Samo na severovzhodnem delu. to ie na področiu Rebernica-Žiberše. so ostali nekoliko boli daleč. Posebno hudo so navalile razbojniške tolpe na Mihovčevem griču. Komunisti'so od vseh strani silili v Hotedršico in prišli ponekod že v posamezne hiše. ki stoj e v bližini žičnih ovir. Domobranski udarni vod ie vselei. kadar so se razbojniki približali, naredil izpad in komunisti so se umaknili. Pri nekem takšnem izpadu ie prišel domobrancem v roke komunistični poveljnik. Ker se ni mogel rešiti. se ie sam usmrtil. Razbojniki so napadali Hotedršico vse do šestih zvečer. V vsem tem boiu so domobranci pod poveljstvom pod: narednika Volavška dvakrat naredili izpad in prizadejali komunistom hude izgube. Ko »o komunisti uvideli, da junaške domobranske posadke ne morejo Premagati, so se začeli umikati. Uspeh njihovega napada na Hotedršico ie bil, da so tri hiše požgane. 11 ie poškodovanih z izstrelki, tri so popolnoma razdejane. Tudi cerkev ie nekoliko poškodovana. Največ ie trpel iužni del Hotedršice. V tem boiu ie padlo Dred žično oviro 56 razbojnikov, med niimi poveljnik bataljona, nekaj častnikov in en poli Ikoni isar. Domobranci so uieli štiri komuniste in zaplenili mnogo orožja. Skoraj ob istem času. ko so domobranci v Hotedršici odbili komunistični napad, so tudi njihovi soborci na Dolenjskem želi lepe uspehe. Ena četa Meničaninove boine skupine, ki ie pred dnevi šla proti Novemu mestu, je pri Medvedjeku srečala tolovajsko skupino. V boiu. ki se ie razvil. sta padla dva razbojnika. Pozneje se ie druga četa Meničaninove skupine združila s Stiško bojno skupino in sta blizu vasi Zalare naskočili razbojniške bunkerje. Tolpe so se razbežale. pri bunkerjih ie pa obležalo šest komunistov. Neka druga žeta boine skupine ie prišla do Krke pri Žužemberku in se spopadla z razbojniki. Domobranci so razboinike po kratkem boiu premagali in ujeli dva od niib. Skupaj so imeli komunisti v tem boiu 16 mrtvih, domobranci pa so uieli tri razbojnike in eno prisilno mobiliziranko s Koroškega. Koliko so pobili domobranski mino-metalci mednarodnih pripadnikov razbojniških tolp. ni bilo mogoče ugotoviti. Tudi ranjencev ie moralo biti veliko. Pozneie sta dve četi višnieaorske boine skupine naleteli na razbojniško skupino, ki ie bila na levem bregu Krke. 2e Po prvem napadu ie obležalo pri komunistih 40 ljudi, med niimi tudi poveljnik neke tolovajsko čete. Po ponovnem napadu so pa domobranci zapodili razboinike v Žužemberk. kier ie padlo nadalniih 15 komunistov. Pa tudi v Žužemberku se razbojniki niso utegnili ustaviti. Domobranci so iih napodili kar naprei. Nekai dni nato so komunisti doživeli hud poraz pri Čatežu in Zaplazu. Sfiška bojna skupina ie naletela nri Mali Loki na veliko razbojniško skupino. Vnel se ie boi in so se morali razbojniki umakniti proti Zaplazu. Tam sla prav ta čas bili Pohorska in Šlandrova komunistična brigada. Domobranci so Zaplaz v naskoku zavzeli, čeprav ie komunistom prišla na pomoč tudi Carkarieva brigada. Po boiu so domobranci pregledali komunistične izgube in ugotovili, da ie obležalo na boiišču 120 mrtvih komunistov, veliko pa tudi teže in laže ranjenih. Domobranci so pri tei priložnosti zaplenili tudi precej orožja. Uieli so Štiri razboinike. Neko noč ob drugi uri ie domobranski vod vdrl v Dobrnič in nničil tam 56 razbojnikov, devet iih pa uiel. V zadniem tednu so pripravljali komunisti dva velika napada. En napad ie bil očitno namenjen Hotedršici. Zani so zbrali vso pisano družbo Mongolov. Italiianov in Bosancev. Drugi veliki napad pa so komunisti pripravljali za Stično. Tudi za ta napad so zbarli močne skupine od povsod, celo s štajerskega. Toda domobranci so v Hotedršici prav tako Pa tudi drugod na Dolenjskem komuniste prepodili in jim zadali velike izgube tako v materialu kakor tudi na Jiudeh. Ustanovitev nemške ljudske vojske Berlin. 18. oktobra. Fiihreriev odlok o ustanovitvi nemške ljudske voiske (Volkssturm) ima naslednje besedilo: »Po petletnem najtežjem boiu stoii sovražnik zato. ker so odpovedali vsi naši evropski zavezniki, na nekaterih bojiščih v bližini ali na nemških mejah. Sovražnik napreza vse svoje sile. da bi razbil Nemčiio ter da bi uničil nemški narod ter niegov socialni red. Njegov poslednji cilj ie iztrebljenje nemškega človeka. Kakor v jeseni 1939. leta smo tudi danes povsem sami nasproti našim sovražnikom. V nekaj letih se nam ie posrečilo, da smo s prvo veliko uporabo naše nemške liudske moči rešili naivažneiše vojaške probleme ter zagotovili s tem obstoj Nemeiie in s tein Evrope za dolga leta. Medtem ko misli nasprotnik, da nam bo lahko zadal poslednii udarec, smo odtočeni Izvesti drugi velik zbor našega naroda. Mora se nam posrečiti in posreč.!lo se nam bo kot v letih 1939.-41.. ko smo gradili izključno na naši lastni sili. da liomo ne le zlomili sovražnikovo uničevalno volio marveč ds io bomo spe-t vrgli nazai in io tako dolgo držali proč od Nemčije, dokler ne bo zagotovljena bodočnost Nemčiie. nie-nih zaveznikov ter s tem mir Evrope. Tei nam znani totalni uničevalni vo-lii naših židovsko-mednarodnih sovražnikov postavljamo nasproti totalno mobilizacijo vseh Nemcev. Za oiačenie aktivnih sil naše voiske ter posebno za vodenie neizprosnega boia povsod tam. kier hoče “-topiti sovražnik na nemško zemlio. pozivam vse za orožie sposobne nemške može v borbo. Ukazujem: 1. V vseh okrožjih Velikonemške^a Reicha nai se uvrstiio vsi za orožie sposobni moški v starosti od 16 do 60 let v nemško liudsko voisko. Ta bo z vsem orožjem in vsemi sredstvi bia-nila domačo zemlio. kolikor bo to potrebno. 2. Ustanovitev in vodstvo nemške liudske voiske prevzameio v vseh okrožiih okrožni vodie. Pri tem nai se poslužujejo predvsem naisposobneiših organizatorjev in voditeljev stranke. SA. SS. NSKK in HJ. 3. Imenujem štabnega Sefa S.\ Scheomanna za insnektoria veibania v streljanju in zbornega vodio NSKK Krausn za inšpektorja za tehnično iz-vežbanie liudske voiske. 4. Pripadniki nemške liudske voiske so v svoii službi voiaki v smislu vojaškega zakona. 5. Pripadnost članov liudske voiske k izvenpoklicnim organizacijam ostane neizpremeniena. Služba v nemški ljudski vojski pa ima prednost pred vsako službo v drugih organizacijah. 6 Reichsfiihrer SS ie kot poveljnik domovinske voiske odgovoren za vojaško organizacijo, za izvežbanie. oborožitev in opremo nemške liudske voiske. 7. Kie in kdai bo uporabljena ljudska vojska bo določil po nioiih nav--« dilih Reichsfiihrer SS kot poveliniK domovinske voiske. 8. Vojaška izvršna določila izdaia poveljnik domovinske voiske Reichs-fiihrer SS Himmler. politična in orga-nizatorična oa po nioiem nalogu Reichsleiter Bormann. 9. Narodnoeocialistična stranka izpolnjuje pred nemškim narodom svoio naivišio častno dolžnost s tem da po-slavlia v prvi vrsti svoie organizacije za glavne nosilke tega boia. Adoll Hitler« »Očiščevalne akcije« potekajo v Franciji prepočasi Ženeva 21. oktobra. Britanski tednik »Tabte« potTiuie da se Franciia čedalje boli boliševizira. Pe poročilu tega lista so ie v več pokrajinah Franciie ustanovili soviete. Več mest. posebno Marseille 'n Toulouse, vei-ietno pa tudi Tour in Bordeaux ie popolnoma ood komunistično oblastjo Kakor ie izjavi! odposlanec francoske delavske zveze Louis Sailland v četrtek v Londonu, »očiščevalne Zatemnitev od 17.30 do 6.10 akcije« ne gredo dovoli hitro. Prav tako tudi priznava, da le v Franciji po anploameriškem vkorakanju zavladala velika beda in nezaposlenost. Samo v Parizu ie 300.000 nezaposlenih delavcev. Ženeva. Po poročilu švicarskih listov sdeluieio« v okolici Pariza komunistične tolpe, ki ustavljajo, preiskujejo in ropaio potnike. Poljska —- žrtev sovjetskega imperializma Moskovska konferenca ni prinesla nič novega Obiskovalcem grobov Pred nami ie nova vojna zima in s*et »ostaja Voli ko doslei pereč* pomoč vsem tistim našim roiakom in rojakinjam, kj so ie potrebni. Tisoči tistih, ki iih ie komunistično divianie oropalo doma in eksistence, trkaio na vrata skupai z vsemi, ki so iih tako nastale razmere potisnile v pomani-, kanje. Med niimi so nedolžni otroci in ie mladina, naša bodočnost. In spet. kakor lani. nas kliče Socialna pomoč, da ii pomagamo s svoiimi prispevki izpolniti nieno človekoljubno poslanstvo. Po radiu nam govore nieni predstavniki in zastopniki. Prihodnji teden io Pa praznik spomina vseh mrtvih, ko bodo tisoči in tisoči Ljubljančanov poromali na grobove svoiih dragih pokojnikov. Kako nai počastimo na lepši način niihov spomin, kakor da darujemo Po svoiih močeh zn laišanie bede svoiih nesrečnih bližnjih? Zaradi tega ie sklenila Socialna pomoč. skupai s škofijsko dobrodelno pisarno in nekaterimi drugimi karitativnimi društvi. Vincenciievo kongregacijo itd. pobirati na praznik Vseh svetnikov na vseh liublianskih in okoliških pokopališčih prostovoljne prispevke za naše najpotrebnejše siromake. Zato se obrača do vseh obisko-vajcev grobov, da ne odidejo brezsrčno mimo nienih nabiralcev. Kori-, stil bo vsak prispevek. Vsakdo nai da. kolikor more. in Bog nai mu poplačal Obnovitev prisege in zagotovilo sinovske vdanosti G. prezident ie včerai oreiel na-slednio značilno brzoiavno sporočilo ii Logatca: Gospodu divizijskemu generalu Leonu Rupniku, prezidentu Ljubljanske pokrajine in generalnemu inšpektorju vsega domobranstva — Liubliana po-pokraiinska uprava. Domobranci združeni z vsem ljudstvom v Logatcu, pošiliaio ob iubileini proslavi prve obletnice prihoda slovenskih domobrancev v Logatec generalnemu inšpektorju prisego zvestobe, neomajnega zaupanja in sinovske vdanosti in obliubiiamo neodienliiv boi komunizmu do pooolneea uničenja. Živel general Rupnik! Berlin. 21. okt. V soboto zintrai ie izšel o sestanku med Churchillom in Stalinom uradni komunike, iz katerega ie iasno razviden načrt izrodili Evropo boljševizmu uničiti Nemčiio ter zasužnjiti nemški narod. Dovoli značilno ie. da so ob pričetku komu-nikeia ponovno potrdili uničevalno voljo. izraženo že na konferencah v Teheranu in Quebecu. Iz komunikeja 'e razvidno, da ni bil Stalin nrioravlien dati koncesiie niti v eni odločilni točki. Objava ne vsebuie niti besede o samostojnosti Bolgarije. Romunije ali Grčije, prav tako ni niti govora o baltskih državah in Finski. Churchill ie torei že vnaprei odobril politiko Kremlia v teh deželah. Predvsem Pa so v Moskvi ponovno izdali angleške zaveznike Poliake. Ni prišlo do sporazuma med londonskimi Poliaki in poljskim Sovjetom iz Lublina. Komunike povori le o »napredovanju glede rešitve poljskega vnra- Jbil v »buržujskih« državah Evrope In Amerike minimalna pravica tudi Človeka iz najširših ljudskih množic. Po vseh teh res gigantskih naporih SSSR, ustvariti najmočnejšo voj-8lo na svetu in oskrbeti jo z najbolj-io in zadostno oborožitvijo ter neprekinjeno dobavo v primeru vojne, bi *ato upravičeno pričakovali, da bo ta vojska lahko leta in leta • operirala brez kakršne koli potrebe dobav od drugod. Toda uresničilo se ni niti to. I)aues ve namreč ves svet — saj je to priznal tudi .«am Stalin pri mikrofonu — da je SSSR za zadostno preskrbo svoje vojske ne le z orožjem in municijo, ampak celo s prehrano, v znatili meri navezana na svoji zaveznici Ameriko in Veliko Britanijo. SSSR dobiva iz Amerike in veliko-britanskega imperija po zakonu o na-j. mu in posojilu tanke, letala, topove, etrojnice, vsakovrstne avtomobile in druga prometna sredstva, strelivo, blago za uniforme, usnje, konzerve itd. Tako vidimo torej, da SSSIt z vs< :n svojim »gigantskim« pospodar-»kim napredkom in z vso svojo »r.e-zn«lišano< industrializacijo ni zmožna oskrbovati se sama niti s tistim, za ka- je izdajala vsako leto že od leta 1927. polovico vseh svoiih dohodkov in čemur je edino posvečala vse svoje na nore. <’’e se pa zdaj ozremo po tistih dveh državah, na kateri je SSSR v tej vojni navezana kot na dobaviteljici, na Ameriko in Veliko Britanijo, moramo ugotoviti presenetljivo dejstvo, da sta ti dve velesili zmožni kriti ne samo sami svojo vojno porabo, ampak zalagati z vojnim materialom tudi svojo zaveznico SSSR, in to kljub temu, da se je prva prVela usmerjati v vojno produkcijo celih dvanajst tet, in druga deset let pozneje kai«>r bolj.ševiki. Da ne govorimo tu o Norčiji, ki vodi vso sedanjo gigantsuo vojno sama s svojimi lastnimi silami proti koaliciji vseh treh največiih imperijev sveta in je, kljub skrbi za lastno oborožitev iz lastnih sil in sredstev, skrbela prej in skrbi celo tudi zdaj za zadostni zivljemsVi standard svojega prebivalstva in vse zasedene Evrope, tako glede obleke, obutve in ostalih potrosnih predmetov, kakor tudi prehrane. Razen tega je pa bila ves čas in je še zdaj sposobna, da zalaga z vsem potrebnim še svoje zaveznike in dobavlja vojni material celo nevtralccm (Španiji, Švedski, Švici, pred kratkim tudi še Turčiji). Velesile torei, manjše po teritorialnem obsegu, številu i ^bivalstva :n naravnih dobrinah, velesile, ki so se pričele preusmerjati za vojno reio desetletje pozneje kakor SSSR ;n ki niti pri tem preusmerjanju niso bile prisiljene vsiliti svojim državljanom vsestranskega pomanjkanja pod najnujnejši minimum, so se tako sposobne oskrbovati z vsem same^ in zalagati še svoje zaveznike, boliševiška SSSR pa, ki je trošila že od vsetra začetka svojega obstanka in popolnoma zavestno in načrtno že od leta 1927. dalje vse svoje razpoložljive sile samo in izključno v vojne i .ene. ni zmožna kriti niti svojih lastnih potreb! Ta edina je prisiljena vojskovati se s podporo svojih zaveznic Amerike in Velike Britanije, in še to ne proti plačilu v gotovini, ampak po zakonu o najemu in posojilu, torej na dolg. Ob tem dejstvu, ki ga ne more ne zanikati ne zmanjšati nobena komunistična agitacija, se kakor papirnata kulisa zruši vsa prejšnja tako mogočno opevana slava boljševiškeera »tehničnega gigantizma in gospodarskega konstruktivizma«. V tej luči se nam pokaže, da boljševizem ni bil sposoben doseči uspeha niti na tistem področju, za katero je edino skrbel, zanj deloval, se trudil in mu žrtvoval vse ostalo, medtem ko so Nemčija. Amerika in Velika Britanija dosegle to celo že s samo improvizacijo (enostavno preusmeritvijo mirovne v vojno produkcijo). Ob tem preprostem dejstvu se pa tudi pokaže vsa teoretična in praktična nesposobnost boljševišk« ga gospodarskega in posebej še industrii-skega sistema. Razodene se ram kot puhla demagoška laž vsa agit-iciia s poveličevanjem boljševizma kot či-nitelja. ki naj bi bil sposoben ustvariti svetu in človeštvu močnejši gospodarski in socialni temelj ter popolnejše blagostanje. Tako je vzela ta vojna boljševizmu še tisto, kar je edino bilo nekoč najbolj sposobno omamljati nekritično množice Srednje in Zahodne Evrope ter zavajati v zmoto celo načelne nasprotnike boljševizma. N. S. šania«. o »zmanišaniu sporov« ter o »razčiščeniti nekih nesporazumov«, vendar ugotavlja, da bodo morali o važnih točkah še nadalie razpravljali. S tem ie postavila britanska vlada svojo izdaio na raven notranie-politič-nega spora ter naprtila ministrskemu predsedniku potiske vlade v Londonu Mikolaiczvku odgovornost za nadaljnji razvoi ki bo verietno dovedel le do končne kapitulacije londonskih emigrantov pred lublinskimi Sovieli. Stockholm. 23. okt. Uradni sovjetski list j Pravda« podaja bilanco moskovske konference ter ugotavlja, dn pomeni »nov korak naprei v razvoju anglo-sovietskega sodelovanja«. Značilno ie. da »Pravda« izrecno poudarja, da so imeli prav oni. ki so anglo-sovietsko sodelovanje, oiačeno s_ pomočjo Združenih držav., »temelim kamen ne le boia proti Nemfiii ampak tudi bodočega miru v Evropi«, io potriuie nemško tezo. da so Anglo-američani izročili Evropo boljševizmu, kar po teheranski konferenci ni bilo več dvomljivo. Članek »Pravde« ie odkrita izpoved rdečega imperializma ki se popolnoma zaveda, da ie nadvladal anglosaško politiko v 'Evropi. Z zadovoljstvom ugotavlja »Pravda«, da ie polisko vprašanie zelo napredovalo. V čem obstoje ta napredovanja, ni nobenega dvoma. Angliia in Združene države sta žrtvovali Polisko. Četudi so poskušali na moskovski konferenci odstraniti spor med^ obema strankama, bo Moskva ze skrbela „da bodo »ovietski Poliaki tudi nadalie obdržali vodstvo ter da ne bodo popustili v svoiih zahtevali dokler se londonska poljska vlada brezpogojno ne ukloni moskovskemu diktatu. Izvaiania »Pravde« ie še podčrtal moskovski list »Izvesti««. Tu ie še boli vidno, da ie bila Poljska cena za anglo-sovietslip sodelovanje Tudi »Tz-veslia« izražaio uoatiie. dn bo polisko vprašanie v bliž-nii bodočnosti zadovoljivo rešeno. »Zadovoljivo« kaioak v smislu Kremlia. Opozorilo hišnim posestnikom Uprava policije — oddelek za protiletalsko zaščito — “pozaria vse posestnike hiš na narr Uh> o dopolnitvi predpisov o protilet«. ski zaščiti ki ie razširjena na vse mestne predele Ljubljane in se tiče ureditve hišnih zaklonišč in izvršitve ostalih ukr -pov hišne protileti’ske zaščite kar ie v danem roku ti *ba izvršiti. Proti kršiteljem te naret be se bo strogo pos'.o-palo. _ Rc.-zgias 1. Posestnikon, ili zakupnikom mani-ših poljskih ali rinih parcel se bodo izdajale propust ice naidali do 31. oktobra 1944. V te' i času moraio biti vsi pollski pridelki pospravljeni in ozimi-na poseiana. Prosnie za podališanie preko tega roka oblast ne bo upoštevala. 2. Kmetom in ivosestnikom večieea obsega se bodo izstavljale proppstnice zase in njih pomočnike samo do 15. novembra 1944 Do tega dne moraio pospraviti potrebno količino stelie in listja ter pripeljati na dom. Po 15. novembru 1944. dobi le poljedelec sam. oziroma pri večiih zemljiščih še 1 pomočnik oropustniro za gnoienie niiv. oranie kakor tudi za preskrbo s kurivom. Grški kralj ne sme v Grčijo Ženeva. 22. okt. Vse kaže da še nadalje velja prepoved, ki io ie Churchill verjetno izrekel na žMio Soviet-s!;e zveze, da se namreč grški krali ne sme prei vrniti v Grčiio dokler tega no bo odobrilo liudsko glasovame. Vseka ko ie er^ki krali Jurii ponovno izjavil, da se ne bo prei vrnil v t■ r-čiio. dokler mu tega ne bo omogočilo ljudsko glasovanie. V ostalem ie pozval grški narod, nai nadalinie >>oiIh). Novo komunistično grozodejstvo Bratislava. 20. okt. Neki slovaški l‘st poroča, da so našli nedaleč od mesta Banska Stiavnica. ki so ga nemške čete osvobodile, v železniškem vagonu 70 zadušenih pripadnikov nemške ljudske skupnosti. 18 Nemcev fo boli-ševiki postrelili, ko so hoteli zbetali iz vagona. _ ZAPLEMBA IMOVINE UPORNIKOV Službeni list šeta pokrajinske uprave v Ljubljani od 11. oktobra 1944 objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov Alojzija Murna mehanika, nazadnje stanujočega v Novem mestu, Kandiiska 3: Mariie Pirc. trgovke, njenih sinov Stankota študenta medicine in Mirkota. mizarskega pomočnika. nazadnie stanuiočih na Brodu št. 10 pri Novem mestu: Gabrijela Tavža. učitelja, njegove žene Julijane in hčerke Gabrijele, nazadnje stanuiočih v Novem mestu. l)r. Režkov« 2: Juste Če'i privatne uradnice, nazadnie stan' joče v Liubliani I.epodvor-skn ulica št. 2fi-. Stankota Hafnerja, torbarja v Dolnicah št. 20: Pavle Ažman trgovske pomočnice, nazadnie staniiioče v Liubliani Viška cesta 48-50; dr. Marušiča Draga odvetnika, nazadnie stanujočega v Liubliani Miklošiče^ cesta >t. 13. Službeni list šefa pokraiinske uprave v Liubliani od 14 oktobra 1944. objavita odločbo o zaplembi imovine upornice Guček Mariie trgovke nazadnie stanujoče v Liubliani Staničeva ulica šl in upornikov Kolaria Aniona natakarja nazadnie stan»inča v Linbliant Polianska cest« 20: f^ika Ivana, učitelja nazadnie Manumčega v Liubliani Povši-tov* ulica 10: Saio-vica Janka diiaka nazadnio stanujočega v Ljubljani. Svetčev« ulica 1 1; in dr. Budiča Zdenka zdravnika nazadnie stanujočega v Liubliani Domžalska cesta 11 Službeni list J«fa pokrajinska uprave v Liubliani od 1«. oktobra 1944 ob-iavlia odločbi o za»leml>l premoi-m« upornikov Uršule Rebzelj zasebnice, nazadnie stanujoče v Dolščah 5t 1“* in Franca Presetnika nazadnie st a 't u-!OČc«a v Liubliani Smarlin*ka ce*-* št. 136. Določitev časa za zatemnitev Na podlagi odredbe Vrhovnega komisarja Ha operacijskem ozemlju ».Jadransko primoriet so mo-a izvajati zatemnitev v poletnem polletju t. i-od 1. aprila do 30. septembra tako. da prične eno uro po sončnem zahodu in konča eno uro pred sončnim vzhodom, v zimskem nolletiu. t. i. od 1. oktobra do 31. marca pa tako. da prične pol ure Po sočnem zahodu in konča pol ure pred sončnim vzhodom. Čas vsakodnevne zatemnitve bo objavljen v dnevnem časopisju. Predpisi, ki iih obse era naredba z dne 6- junija 1041.. št. 42 Službeni list št. 349/46 iz 1941. ostanejo nespreme-nieni. . Knjižna tombola V ponedeljek 23. t. m. ie bilo v tom-bolskem lokalu v Gradišču izvršeno žreban ie za dodatne tombolske denarne dobitke. Osebno se ie oglasilo 6 oseb za ostale na ie žrebala uradnica Zimske pomoči, izžrebanih ie bilo 13 dodatnih dobitkov od 1000 do 10.060 lir. Navzočim ie bil denar takoj izplačan. ostale pa še čaka sreča v lokalu za tombolo v Gradišču 4. Vsem ki še niso predložili tablic in so zadeli tom-bolski dobitek, bo na razpolaeo do 15. novembra. Po tem datumu pa bodo nedvignien^ dobitki zapadli v korist Zimske pomoči. Malo knjižno žrebanje vršimo v Gradišču štev. 4. Srečke orodaia ogon v industrijskih in obrtnih pod-letjih vsak dan od 16. do 20. ure. Vlestna elektrarna potrošnike ooozaria ca to določbo in iih noziva. nai se drogo ravnaio no niei ker v večernih irah zelo manika električnega toka. _ Uprava polici ie opozarja vse ljubljanske hišne posestnike da nioraio !>o naredbi šefa pokrajinske uprave v treh tednih v strnjeno zazidanih nre-telih mesta nared ti v kleteh proboie iz ene stavbe v drugo. Načrte z« te orohoie nai nredlože tehnični protiletalski zaščiti, ki ooshiie v prostorih mestnega cestnega nadzorstva na Ambroževem trgu št. 7. Tam dobe posestniki tudi vse imtrebne informaciie. Poštna direkcija v Ljubljani razglaša. da se zviša s 23. oktobrom t. 1. tuzemska pristojbina za navadna pisma v krajevnem in medkrajevnem prometu do teže 20 gramov na 1 liro. nrelco '20 gramov na 2 liri. za dopisnice oa na 0.50 lire. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani se ie preselilo iz dosedanjih uradnih prostorov na Vrtači št. 6 v prostore Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Vrtača 4, I. nadstropje, telefon 25-04. šef pokrajinske uprave ie določil najvišie cene sadiu in zelenjavi. Po niegovi odredbi sme stati ena kila rdečega zelja 4 lire. zeljnatih glav 5 lire. ohrovta 4 lire. rdeče nese 5 lir kolerabi« 6 lir. cvetače 10 lir. buč 2 jiri. paradižnikov 10 lir, špinače 8 lir. glavnate solate 18 lir. peteršilja B lir, česna 10 lir, čebule 6 lir. hrušk 14 lir, inbolk 14 lir. Vse te najvišie dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v ljubljanski pokrajini, za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo namreč cene ki iih za vsako pošiljko posebej določi Šef pokrajinske uprave. Po teh cenah morajo prodajalci prodajati zdravo in osnaženo blago, vendar ne mokro. Kadilci dušijo vsak mesec do preklica vžigalice znamke »Čerini« in sicer moški oo dve škatlici, ženske pa oo eno. Za mesec oktober odrežeio trafikanti za moške odrezka »A« in »B«. za žensko pa odrezek »H« tobačno nakaznice. Osehne vesli POROČILI 80 SE: O. In! Ivo Jirkal In grtC. Nada fiumijeva, učiteljica; ff. Mihael Ran, abs. trg. akad. in gdč Angelca Haničeva. čestitamo l UMRLI 60: V Ljubljani: Minka Bitenčeva; Jole Der-glin, strojevodja dri. šel.; Marija Oervanova, upokojenka Tobačne tovarne; Jakob Peadir, iel. ual. v i»ok.; Ignac Lavrič, poaoHtuik; Judita Pavlovčičeva; Antonija Rakovčeva; Ana Magdičeva. Ntit sožalje I Listek ^Družinskega tednika** 0 zunanji lepoti človeka Napisala dr. med. Katarina Plume Lepota brez čiste polti je nemogoča, saj si je ne moremo prav zamišljati. V penah porajajoča se A-frodita z mozolji in zajedalci — ne, takšne si pač ne moremo predstavljati. Tako je .čisla polt ne samo zunanje znamenje zdravja, temveč tudi glavni činitelj človeške lepote, ki si jo kajpak sleherna ženska želi pridobiti. Zato bo tokrat v našem članku govora ne o notranji lepoti človeka, ki kakor nevidna zarja obseva vse njegovo bistvo, temveč o čistoči in lepoti polti kot zrcalu notranjega dogajanja v telesu — preosnove človeškega organizma. Noben organ ne živi brati tako na zunaj in na znotraj kakor prav naša polt. Diha, njene ceiice so na svetlem, da jih božata veter in sonce, toda hkrati segajo tudi v temo. Obliva jih posebno žlahtna snov, nahajajoča se med celicami, prepleta jih živčevje in milijoni krvnih stanic so njih najbližji sosedje. Od polti do notranjih organov vodijo neverjetno dobre zveze, prav kakor tudi od organov do živcev. Najboljši dokaz za to je paso-vec, ki jo poznamo samo kot kožno bolezen, je pa v resnici kožno-živčuo obolenje. Počasi, počasi se dviga zavesa, ki je doslej pokriv poglavje: preosnova — naša polt. Tako so ugotovili, da povzročajo neki lišaj in prhljaj v laseh motnje v preosnovi vitamina A, ki jih sproži l>omanjkanje želodčne kisline. Prav ta ko lahko v teh primerih ugotovimo tudi motnje v prebavi. Prhljajasti lišaj se je izkazal kot preosnovna motnja jeter. Tudi pri mnogih ekcemih so jetra poškodovana. Tako imenovani »pijanski« nos in akne pri mladih dekletih temelje v hormonalnih motnjah spolnih žlez. Če se nekomu vsaka ranica ognoji, ima gotovo motnje v preosnovi vitamina B, tudi za sladkorno bolezen in razne druge bolezni preosnove. Ce so njega dni govorili o slabi krvi, ki so jo čistili z raznimi zdravilnimi, trpkimi čaji, vemo danes pri mnogih bolezni, da »slaba kri« ni drugega kakor preosnovna motnja. Kajpak je to velik napredek v zdravljenju kožnih bolezni, saj jih zdravimo od znotraj navzven in ne samo lokalno kakor smo jih zdravili doslej. S hrano trikrat do p-dkrat na dan vplivamo na naš organizem. S tem da potešimo glad in si dovajamo maščobe pa nikakor še nismo primerno uredili naše prehrane. Vsak dan moramo namreč pojesti tudi kaj presnega, pa čeprav samo nastrgano korenje. Gre le za pridobivanje vitaminov in rud- ninske snovi, ki jih pa dovajamo organizmu samo s presno hrano. Ne glede na našo današnjo prehrano mora danes zdravnik za kožne bolezni računati s hormoni in vitamini. Tako lahko uvrsti med zdravila, ki jih daje našemu organizmu, razne jetrne preparate in preosnove soli. Potrudil se !>o tudi, da bo uredil našo prebavo, in sicer z nedolžnim in naravnim pripomočkom, ki ga bo sam zapisal, razen tega bo pa priporočil kdaj pa kdaj tudi črevesno kopel. Pri lišaju na nogah je posebno priporočljiva kopel nog, parna ali vodna. Vodi primešamo preslice, da povečamo nje zdravilnost. Natančno zdravljenje kajpak lahko zapiše samo zdravnik. Ker laik ne more določiti svoje bolezni, niti ugotoviti vzroka raznih lišajev, moramo posvariti pred domačim zdravljenjem. Čeprav gre včasih za bolezen, ki je pri dveh ljudeh na videz čisL, ista, potrebujeta vseeno pogosto vsak svoje mazilo. Če se vam torej tudi zdi, da je vaša hči še premlada in da mora imeti mozoljre in akne, si poiščite svela pri zdravniku-dermatologu, saj grda polt prj mladem človeku neredkokdaj sproži manjvrednostne občutke, ki pač slabo vplivajo na razvoj mladega človeka. Z odstranitvijo nečistoče polti torej sko-rej vselej tudi duševno pomagamo bolniku in tako ubijemo dve muhi na en mah. TIM L Napisal Sandor Hunyady »♦♦♦♦♦♦♦♦««»«♦««»•««»«•»•«««««>♦♦♦♦» Modra razsodba Napisal Hans Bethga Prodajalec olja je koračil lepega sončnega dne po cesti nekega južnokitajskega mesteca. Prodal je bil vse olje in zdaj je dobre volje stopal proti domu. Prazno čutaro je imel obešeno na rami, v rolci je pa nosil mošnjo z drobižem. Tako je prišel do neke majhne reke, čez katero ni bilo mostu in so ljudje nizko vodo navadno kar prebredli. Tako je tudi prodajalec olja sklenil, da si bo sezul čevlje in bos prekoračil reko. Ko se je sezuval, je stopil k njemu star, grbast mož in ga prosil, naj ga na hrbtu prenese čez reko. »Dobro,« je dejal prodajalec olja. »Nesel te bom čez vodo, a obesil ti bom na ramo čutaro in mošnjiček, da bom imel jaz proste roke.« Tako se je tudi zgodilo. Prodajalec olja je brez težave prenesel grbastega starca na drugi breg reke, ga tam postavil na tla, mu vzel z rame čutaro, potein pa zahteval še mošnjaček. »Mošnjiček z denarjem je vendar inoj,« se je začudil starec. »Kaj torej hočeš?« Zdaj je prodajalec olja spoznal, da je nasedel sleparju.. Vsi njegovi napori, da bi denar dobil nazaj, so ostali brez uspeha. Kmalu se je poleg njiju nabralo nekaj ljudi, ki so radovedno poslušali, zakaj se moža prepirata. Naposled so ljudje odločili, naj oba moža odideta k mestnemu razsodniku. Stari razsodnik je poslušal prodajalčevo izpoved in prikimal z glavo, rekoč: »Mislim, da ni tako težko ugotoviti, čigav je denar. Prinesite mi posodo z vodo.« Ko je posoda stala pred njim, je starec odvezal mošnjiček in stresel kovance v vodo, rekoč: »Ce je denar res prislužil prodajalec olja, potem je prav gotovo nekoliko masten od olja in se bodo na vrhu vode pokazali mastni kolobarji. Ce je pa denar starčev, se to ne bo zgodilo. To rekii, je sodnik pomešal kovance in takoj so »topili na površje oljni madeži. »Poglejte,« je vzkliknil modrijan, »sleparja sem odkril.« Kovacsovo posestvo ie ležalo oet kilometrov stran od Torokove domačije. Oba gospodarja sta bila dobra priiatelia. Kovacsova hči ie bila tako rekoč zaročena s Torokovim sinom Renčejem in sploh sta bili obe družini v vsakem pogledu druga z drugo popolnoma zadovoljni in nič ni motilo njunega priiatelistva. Niihova gospo-daria sta se samo v nečem bistveno razlikovala. Gospod Torok ie bil strasten ljubitelj psov. Kovacs pa ie liubil konie čez vse. V svoii strasti do lepih Voni ie Kovacs vsako leto enkrat odpotoval v Franciio na konjske dirke in pripeljal domov kakšnega novega konja. Ko sta se nekoč pred takšnim potovanjem Torok in Kovacs sešla. ie Torok vprašal svoieaa priiatelia: »Poslušaj. Kelemen. ali. mi ne bi mogel prinesti s Francile ljubkega terierja? Upom. da ti to ne bi bilo preveč težko. Sai bi ga lahko kar v kov-čegu prinesel domov.« Kelemen sicer ni mogel razumeti, kako mora biti njegov prijatelj tako navdušen ljubitelj psov. a želje mu ni hotel odreči in mu ie obljubil da bo ps« prinesel. Dobro ie vedel, da mu bo pes med potjo samo v napoto, a vendar ie ort; jateljevi želji moral ugoditi, sicer bi se zaradi tega še sprla in bi bilo niu-nega starega priiatelistva samo zaradi osa konec. Preden ie torei Kovacs odpotoval iz Pariza, kier si ie bil kupit iskrega konia. ie šel na lov za terierjem. Poiskal ie nekega znanega dreserja psov in pri njem kmalu našel, kar ie iskal. Malemu terierju, katerega ie Kovacs izbral, ie bilo ime Jim. Ves čas ko sta z dreserjem sklepala kupčijo, ie pes razumno sedel poleg niiiu in zdelo se ie. da prav dobro razume, da ga ie neznani mož kuoiL Ko se ie namreč Kovacs poslovil od dreserja, mu ie Jim pokorno slodil-Kovacs. ki za pse nf imel nobenega smisla, sorva z Jimom ni vedel kai početi. Bal se ie. da mu bo povsod delal same sitnosti, a se kai kmalu prepričal, da se ie zmotil. Pes ie bil inteligenten in miren ter ie bil zadovoljen. če ie smel svojemu novemu gospodarju spati pri nogah. Kelemen ie ostal v, Parizu še pet dni. A čeprav mu ni ničesar mamkalo. se vendar ni počutil tako udobno ka; kor doma. Nikakor ni mogel na iti sebi primerne družbe, na tudi svojih sta; rili znancev ni nikier srečk}. Tedai mu ie prvič Jun prav prišel. Vse,ei. kadar ie sredi noči stopil v svoio hotelsko šobo mu ie pes veselo cvileč pritekel nasproti in mu od veselia polizal čevlje. To se ie seveda Kele-menu zelo dobro zdelo. Naposled le našel bitje, ki ni bilo prav nič egoistično iti mu ie izkazovalo toliko liu-bezni. da ie bil zmerom znova presenečen. Jim mu ie delal druščino kadar se ie zvečer kopal kadar se ie bril. kadar ie iedel in Kovacs ga ie imel z vsakim trenutkom rajši. Ves ponosen ie sam sebi deial: »Jim me ima resnično rad. čeprav ne vem zakai. Sai me vendar šele nekaj dni pozna. In vendar čutim, da na vsem svelu nikogar nima tako rad kakor mene.« , Zadnie dni. ki iih ie prebil Kelemen v Parizu, sploh ni več iskal znancev, temveč ie po cele dneve preživel z Jimom. Igral se ie z niim in pes >e bil presrečen. Ce ie le mogel ie skočil svojemu gospodarju v naročje in mu lizal roke. Ko se ie naposled Kovacs odnehal domov, ie prav dobro razumel, da ima njegov prijatelj Torok tako zelo rad pse. Poleg tega mu ie kar venomer kalila veselje misel, da bo moral Jima doma oddati prijatelju. S to mislijo se ie potem čedaiie češče bavil. Ko se ie pripeljal na domačo postajo in ie sedel v voz. ie Jima tako liubeče privil k sebi. da ie s tem izrazil vso svoie čustvo: »Vrag nai me vzame, če te bom dal Toroku.« si ie mislil. Jim se ie na Kovacsovem posestvu zelo dobro počutil. Skakal ie zdai tu zdai tam in v vsako stvar vtaknil svoi gobček. Z vsemi ie bil prijazen, a zmerom znova ie dokazal, da ima vendarle svoieea gospodarja nairaiši. Njegov pogled ie izda ial njegove misli. Kovacs ie bral v niih: »Tvoi sem gospodar. Tvoj z dlako in kostmi do smrti k Thomas Torok ie tiste dni prebil na lovu na sosednjem posestvu, a naposled se ie čez teden dni vrnil domov. Takoj ie obiskal Kovacsa in ga ves vesel nagovoril: »No. kako si se imel?« Potem sta sedla in Torok se ie zahvalil Kovacsu za psa. rekoč: »Zelo sem ti hvaležen, priiateli. da si ini kupil psa. Koliko sem ti dolžan zanj? Kie pa tiči. Kar takoi bi ga rad vzel domov.« Kelemen ie zardel ko rak. Prvič v »voiem življenju ip moral svoiega prijatelja nalagati. Ranice se mu namreč ni upal povedati. »Saj ti psa sploh nisem prinesel. Thomas.« ie deial in povesil oči. »Kai. sai si mi vendar pisal, da si kupil psa. ki mu ie ime Jim.« se ie razburil Torok. »Da. že res. a potem sem ga na poti izgubil,« se ie zlagal Kovacs. Za trenutek ie zavladala med prijateljema mučna tišina. Potem se ie prikazal na vrhu stopnic Jim. Radovedno ie premotril tujca, potem pa vdano legel svojemu gospodarju k nogam. Torok ie dopadljivo pogledal osa. potem na vzkliknil: »Jim!« Pes ie dvignil glavo in se začudil, da tujec ve. kako mu ie ime. Torok ie zdaici uganil, kai se ie zgodilo. S pridržano iezo ie zabrusil svojemu prijatelju v obraz: »To ie moi pes!« Kelemen ie vstal. Zdai ko se ie bil zlagal, ni hotel priznati resnice in ie zato svojemu prijatelju vse prei ko prijazno deial: »Motiš se. ta nes ie moi!« Torok ie užaljen pogledal Kovacsa. potem si ie zapel iopič. oblekel rokavice in brez pozdrava odhitel skozi vrata. Jim ie zamišljeno gledal za niim. potem pa obrnil glavo in zastrmel v svoiega gospodarja. Čutil ie. da se ie nekai dramatičnega zgodilo in se začel po vsem životu tresti. Gle- Vzemite za ledvične bolezni URIDON čaj Dobite ga v lekarnah dal ie svoiega gospodarja in niegove rjave oči so izpraševale: »Gospodar, kai se ie zgodilo? Ali sem iaz kriv spora?« Tako se ie dolgoletno prijateljstvo med Kovacsom in Torokom na lepem zmajalo. Torok ie bil razočaran nad svojim prijateljem in ie trdil, da ie brezznaČainež ker se mu ie tako grdo v obraz nalagal. Kovacsa ie na vest pekla, ker ie svoiega prijatelja osleparil. Kliub teniu pa ni imel poguma, da bi Jima poslal Kovacsu. Potem bi mu moral vse priznati. Poleg tega se nikakor ni mogel ločiti od Jima. Obe družini sla odslei živeli v sovraštvu. Pri tem sta Pa seveda nai-boli trpela Torokov sin Renče in Ko-vaeseva Gida. Prei sta se vsak dan videla, zdai zaradi spora svojih staršev nista smela drug k drugemu. V svoii neizmerni žalosti ie Gida tako neprevidno dirjala s koniem. da ie padla in si zlomila desno roko. Renče io ie hotel obiskati, a oče ga ni pustil. Dekle ie zbolelo in hujšalo. Renče ie pokadil »to cigaret na dan. Jim ie poslušal, kadar so o tem pripovedovali in skušal razumeti. Bil ie žalosten. ko ie videl, kako zamišljen ie postal niegov gospodar. Naposled so drugi liudie priskočili na pomoč in skušali obe družini sprijazniti. Vaški zdravnik, živinozdrav- nik in lekarnar so hodili z.'ni h Kovacsu, zdai k Toroku in sk"čali pomirjevalno vplivati. Župnik ie v nedeljo pri maši pridigova! o li;i'xvni do bližnjega, vsa blUfnfa in diihia okolica ie delala na to da Li se Torok in Kovacs soooriiateliila. Torok ie naposled na prigovarjamo svojih znancev deial. da ie pripravljen pozabiti na vse in postati spet Kovaesev priiateli samo če dobi Jima. Dokler pa Kovacs psa ne bo dal o sporazumu niti slišati nore. Župnik ie bil srečen. Prepričan ie bil. da ie samo njegova pridiga imela takšen vpliv. Pohitel’ ie k Kovacsu. da mu sporoči Torokovo željo. Ko ie Kelemen slišal da zahteva Torok psa. ie skočil pokonci in postal od jeze ves rdeč: »Ali še zdai ne uvidite, da ie mož znorel?« ie vpil nad župnikom »O kakšnem nsu prav za prav govori? Jim ie moi in ostane pri meni. Zaprl ga bom v kopalnico in ga skrbno čuval.« Tako vse oomirievanie ni nič zaleglo. Obe, družini sta se še dahe sovražili. Jim ie v tei splošni žalosti in živčnem ozračju, ki ie vladal nri Kovacsu. zbolel. Nič več se ni igral in dobrikal svojemu gospodarju Mirno ie ležal v svoiem košu in niti jest; ni hotel. Kelemen se ie prestrašil Gladil ie Jima in mu zagotavljal, da ga za vse na svetu ne da svojemu prijatelju. Nekegav meglenega jesenskega dne ie skozi železna vrata, ki so vodila v Tomasovo hišo. neslišno smuknil mni-hen terier. Stopical ie previdno k ograii. splezal nanio in skočil na drugo stran. Tam ie za trenutek obstal, potem pa s sklonimo glavo odcanlial dalje. Nato ie hodil in hodil ter dospel do visoke ograje. Vohljal ie okrog nie in zavohal vse polno sumljivega. Vonjal ie doge in volčjake oa tudi jazbečarji so morali hoditi okrog ograje. Kliub temu se ie opogumil, nasršil dlako in pripravljen na boi z* življenje in smrt skočil na oeraio. potem pa na drugem koncu na tla. Pogledal ie na vse strani in ni opazil ničesar sumljivega. Odcanlial ie do prvih vrat. smuknil skoznje in odšel po stopnicah dalie v prvo sobo. Poleni ie.divje zalajal. Torok ie zaslišal pasji lajež. in pritekel iz jedilnice. Pogledal ie Jima in obraz mu ie spreletel srečen nasmeh. Jim ie s sklonjeno glavo kakor suženi ponižno odcanlial do njega in legel k njegovim nogam. Torok ie od samega veselja sklical vso družino. Poljubil ie svoiega sina in mu deial: »Zdai je vse v redu takoi lahko odideš h G id*.« Jim ie čutil, da ie niegov prihod povzročil veselje in ie zadovoljno mahal z repom. Hodil je okrog svoiega novega gospodarja in mu lizal čevlie. Torok ie pa ves žareč od veselia poizvedoval: »Kdo ie pripeljal osa? Postrezite mu!« »A vse iskanie ie bilo zaman. Nikogar niso našli. Tudi pozneje ko sta bila Torok in Kovacs spet priiatelia kakor nekdai. ie ostala uganka nerešena. Niso mogli ugotoviti, kako ie Jim prišel v Torokovo hišo. »Jaz ga nisem poslaL« ie prisegal Kovacs. Jim ie molčal. Sai vendar ni mogel povedati, kai se ie dogajalo v nieeovi glavi in srcu tedai. ko ie samo zaradi liubega miru ušel od svoiega prvega gospodarja, prehodil dolgo, blatno pot in ponižno legel svojemu novemu gospodarju k nogam. Trdnost lic j a En kvadratni milimeter ličja imal nosilnost 25 kil, torej prav toliko kakor en kvadratni milimeter Jekla. Usojene iidelke barvaile le s specialno barve ki osnio ne IkndaiOr Rfaks — Napoleonov tr« A n tikvarično Napisal Kristijan Boclc Oh, kako čudovito je po kosilu zlekniti se z veliko, debelo smotko v mehak naslonjač iu čitati časopis. Casopi3 ni današnji, toda nič zato. Časopis niti ni včerajšnji, toda nič zato. Časopis je star več ko sto let, natanko od oktobra 1832. Vendar toga niti takoj ne opaziš. Kvečjemu pravopis se človeku kdaj pa kdaj nekoliko zatakne. Sedim, puham in berem: V nekem poročilu o popotovanju popisuje avtor v zabavnem delu časopisa brodolom, ob katerem Se je rešil edinole on. »Ko sem dvanajst ur blodil okrog, ne da bi opazil sled človeškega bitja, sem naposled zagledal nekega obešenca. bingljajočega na vislicah. Pogled nani me ie potolažil, sai sem spoznal, da se nahajam v civilizirani deželi.« Iz nekega hannovrskega mesteca — poroča časopis — so se mlade plemkinje tistih dni — opomniti je treha, da je bila tedaj razlika stanov še zelo očitna — pritožile, da si tudi meščanske device laste priimek gospodičen. »Zdaj so pa brhke meščanke vložile tožl>o, češ da si pa plemkinje po krivici lastijo naziv devic,« poroča časopis. »Zadeva je še neodložena,« je napisano v pripisu. Iz Berlina bereš v časopisu s 13. oktobrom datiran zanimiv opomin nekega berlinskega krojača svojemu upniku. Pismo »e dobesedno glasi: »Visokorodni gospodi Dovolite, zakaj mi ne plačate? Alj nisem mar ja* tisti, ki vam je se šil tri suknjiče, no da bi dobil zanj prebite pare? Ce bij poznali moje razmere, če bi vedeli,, kako moram garati za otroke in za* drugo delo, vam bi v prsih bilo srce„ polno sočutja. Sedem otrok iiuam, gospod moj, trije od njih so mrtvi, toda nič zato, tudi ostali štirje hočejo živeti. In razen tega je krojač tudi člo^ vek, še bolj človek kakor kdo drugi.; Predvčerajšnjim sem poslal k vam svojega fanta, toda dali sle mu vedeti, da vas ni doma. Včeraj ste P na velikega Dolenjca in velikeua Goričana. Vendar tudi Gregorčičeva stoletnica, ki ie potekla 15. t. ni., ni ostala brez vidnih manifestacij. Prvn in bila leno ilustrirana luksuzna.izdaia ode »Oljki«, ki nam io ie oskrbela med svojimi tombolskiini edicijami Zimska pomoč, drnca pa javna proslava v ponedeliek v naši Drami. Goriškemu slavčku sla se poklonila s svoiinaa pesnitvama dva naša najuglednejša sodobna pesnika, voditelj starejše generacije. Aloiz Gradnik, in voditeli mlade. Severin Rali. Recitiranie in pelie izbranih Gregorčičevih pesmi ie izpolnilo ostali del spominskega večera. Odveč bi bilo govoriti o pomenu in položaiu Simona Gregorčiča v slovenski poeziji, sai ga nismo imeli pesnika, ne pred n iim ne za niim. ki bi bil s flvoiimi deli segel lako na široko v ljudske plasti, kakor ie on. Poznala ga euako mesto in vas. Prebira ga z Istim občutjem izobraženec, študent in kmet. Njegove ponarodele pesmi, zlasti »Njega ni«. »Izgubljeni cvet«. »I‘o-filed v nedolžno oko; in druge predeva io dekleta ob klavirju in fantie *>a vasi. Gregorčičeve narodue bud-^•'ce so še dandanes žive iu njegova *>ocic se vedno vžiga srca vseh Slovencev. Poslal ie del slovenskega kul- turnega bistva in živlienia. naša vsenarodna dobrina in vdana liubezen. Ni morda zato samo golo naključje, da se ob stoletnici njegovega rojstva spet dviga mrak iznad njegove »dežele rajsko mile« in »planinskega raja«, kakor se ie pričel zgriniati tudi točno ob njegovi petinsedemdesetletnici. In morda bo Gregorčičev grob pri libu-šenjski cerkvi sv. Lovrenca ob Soči spet cili mnogih romarjev tudi od nas. Janeza Gregorina »Blagoslov gora«. Slovensko planinsko društvo, ki si ie nadelo lepo nalogo izdajati zbrana in izbrana dela slovenskih planinskih piscev, raztresenih doslei po raznih zvezkih in letniki »Planinskega vestnika« ter drugih časopisov in časnikov. ie nedavno zdalo zbrano delo planinca in časnikarja Janeza Gregorina. ki ie Pred par leti tako mnogo prezgodui zapustil svoi ljubljeni svet. Po ureditvi in uvodu Borisa Režka ie naraslo to zbrano delo v zavetno kniigo na 288 straneh osmerke. katero ie krasno opremil arh. Tone Bitenc in lepo ilustriral Slavko Pengov. V svoiem uvodu opisuie urednik Gregorina kot oseb-iiost. planinca in pisatelia. navaia njegove prvenstvene vzpone in razpravlja tudi o teoretičnih vprašaniih alpinizma. Pisatelievo zbrano delo samo obsega 20 različnih spisov, od proz v obliki povesti do črtic in meditacij. Po slogu in bistvu se razločujejo ti Gre; inovi spisi bistveno tako od običajnih planinskih potopisov in opisov. kakor od strogo pripovednega leposlovja. Uvrstiti jih moramo nekam vmes. V tem ie bil Gregorin pri .nas zastopnik samosvoje smeri. S tega zrelišča moramo zato ta dela tudi ocenjevati. in treba ie priznati, da smo imeli v niem pomembnega ustvarjalca, katerega ime bo za trajno ostalo zapisano v zgodovini slovenskega Planinskega slovstva. Sofoklov »Krali Oidipus«. Mohorjeva družba ie izdala nedavno v svoii znani zbirki »Cvetie iz domačih in tuiih logov« znano Sofoklovo tragedijo »Krali Ojdipus« v novem, drugem Sovretovem prevodu, kateremu ie napisal uvod dr. J. Kastelic. Sovretovi prevodi iz grščine, katerih ie zdaj že leno sievilo. se odli!-"ieio zlasti no točnosti in bogastvu izrazia. da smemo biti Slovenci nanie odkritosrčno ponosni. Kako resno pojmu ie Sovre svoie prevajalsko delo nam izpričuje še posebno to. dn ie »Kralja Oidipat prevedel za sedanio izdaio nanovo. Čeprav že niegov prvj prevod ni bil slab. Po kniigi bodo s pridom segli vsi Hnbitelii klasičnega leocslovia. dobro bo pa služila zlasti tudi študirajoči mladini. Dobrepoljsko narodno blago. Kot četrti zvezek »Narodopisne knjižnice« ie izdal učitelj Tone Ljubič 120 strani obsegajoče gradivo iz Dobrepoli V knjižici prikazuje narodne vezenine, peciva, rezbarije, panjske končnice, pisanke, stavbe, pohištvo, okraske itd., kar vse je tudi primerno ilustrirano. Pisec pravi sicer, d n niegova metoda ni znanstvena vendar bo to narodopisno blago dobro služilo našim etnografom kot nujno potrebno in uporabno gradivo. Slovenska etn^grafiia itak že ni načrtno obdelana. Prvi večii tak poskus smo dobili šele nedavno v prvem zvezku »Narodopisja Slovencev«. ni čigar drnci del še Čakamo. šušteršifeva razstava pri Obersnolu. V galeriji Obersnel ie razstavil slikar Šušteršič te dni okoli 40 svojih novih del. večinoma pokrajinskih motivov iz okolice Fužin. Razstava izpričuje slikarjev napredek, tako v zcoli tehničnem in kompozicijskem, kakor tudi v čisto slikarskem ustvarjalnem oziru. Ker ie razstava brez vstopnine privablja še večje število obiskovalcev. Plinski in vodovodni zapirači v hiši morajo biti zmerom prosti in dostopni. Glavni del ladje Kapitan vpraša mornarja: »Povej mi, kateri del ladje je najvažnejši?« »Rešilni čolni,« se odreže mornar. Nif ne dč »Poročil bi se rad,« pravi Kodračev Mirko, »a vaša Minka mi je prestara, Ančka pa premlada.« »Nič ne de,« ga potolaži oče obeh hčera. »Minka bo zdaj vsako leto mlajša, Ančka pa starojša.« Skopuh Mali Jožek prosi očeta: »Očka. daj mi liro, rad bi se peljal na vrtiljaku.« »Nima smisla,« ga pouči oče, »saj se zemlja tako venomer vrti.« Sorodstvo Sodnik priči: »Ali morda niste z obtožencem v sorodstvu?« Priča: »Ne, gospod sodnik.« Obtoženec: »Laže, ie deset let je moj vinski brat.« Tudi v*rok »Minka, zakaj se pa nočeš poročiti z Jankom? Saj je kljub pleši čeden in dober fant « »Prav imaš. A podnevi nikakor ne prenesem mesečine.« Nič čudnega »No, Peter, ali imaš v soli dosli prijateljev?« »Prav nobenega.« »Kako pa to?« »Tistih, ki mo tepejo, jaz ne maram, oni, ki jih pa jaz tepem, pa meue ne marajo.« Vendar I« »Pomisli, včeraj sem praznovala svoj trideseti rojstni dan.« »No, saj je bil pa tudi že skrajni čas.« V šoli »Kako imenujemo takšna bitja, ki lahko žive v morju in na kopnem!« vpraša učitelj. »To so mornarji,« odgovori eden izmed učencev. Uganil je »Mislim, gospod šef, da vas nekdo kliče po telefonu,« negotovo pove tajnik svojemu šefu. »Kaj vi mislite, me prav nič ne zanima,« se razburi sitni šef. »Kako je torej s telefonom?« »Gospcd šef, ko sem dvignil slušalko, je nekdo dejal: ,Ali si ti tam, stari osel,' no pa sem si takoj mislil, da želi z vami govoriti.« Prijaznost Neka mlajša ženska f-topi po dolgem času iz telefonske celice. Gospod, ki je že kakšne četrt ure čakal, da bi prišel na vrsto, jo je jezno pogledal in dejal: »No, zdaj ste vendar končali telefonski razgovor.« »Saj sploh nisem telefonirala,« mu razloži ženska, »samo čakala sem. da bo dež ponehal.« Okna zaklonišč morajo biti pioti zračnemu pritisku zavarovana vsaj z deskami, med katere vsujemo peska. Se boljši, so pa blodi. , 6 »RTT2TNSKI TEDNIK 26. X. 19410 Otrok in živali Ali ste že kdaj »pazili, da nekateri otrooi sočustvujejo z živalmi, jih imajo radi in se znajt z njimi igrati, drugi pa ne pokažejo ob bolečinah živalce nobenega sočutja, nimajo do živali nobenega odnosa in jih niti ne opazijo, ali pa celo ne marajo. Pogosto se takšni otroci boje tudi tistih živali, ki niso prav nič napadalne in nevarne. Zakaj? Ker živali premalo poznajo. Velemestni otroci nimajo dosti priložnosti, da bi se z živalmi spoprijateljili, kaj še, da bi se seznanili z njimi. Ljubljana pa ni velemesto in zato za nas to ne velja. Razumljivo je, če so pisali časopisi, da so mnogi londonski malčki šele ob evakuaciji na deželo videli prvo živo kravo, toda naši mestni otroci so že toliko bliže naravi, da živali vsaj lahko poznajo, če jih že niso tako vajeni kakor vaški otroci. Prav tako moramo sami paziti, da se naši otroci seznanijo z domačimi živalmi in jih vzljubijo. Mnogo rejcev malih živali pa danes ne prispeva dovolj k temu vzgojnemu pravilu. Mislim namreč na vse tiste, ki imajo kokoši v ličnicah ali v komaj četrt metra visokem zaboju, kjer se živalca samo muči. Mislim tudi na vse tiste, ki goje zajčke samo zato, da jih po nekaj mesecih pojedo. Pri takšni miselnosti otrok do živali ne bo čutil prav nobene ljubezni, saj je ta miselnost silno materialistična in izključuje vsak- iskreni odnos med človekom in živalco. Sosebno mrzli do živali so otroci-edinci, listi, ki morajo venomer živeti v zaprtih sobah, ki se ne smejo igrati s sosednimi otroki — ker so premalo fino vzgojeni — ki ne sme jo prijeli v roke zajčka ali muce, da ne bi dobili 'i ali bolh. Takšen otrok je nujno sebičen, ker pozna samo sebe in svojo najbližjo okoli co. Živali ne mara. ali se je pa boji. Prav zato je pa vzgojno priporočljivo, če ima otrok že vse od naj-nežnejšega detinstva v svoji bližini kakšno živo živalco. Kaj naj bo otroku iz cunj sešit medvedek, kaj mrtva iutka, če ne ve, kako ljubek je mlad tajček ali kako prisrčna zna biti mailma muca? Ko sem bila še otrok, sem nekoč brala povestico o majhni, beli mucki, ki jo je imela neka deklica tako rada, da ni mogla živeti brez nje. Lepega dne so pa starši odnesli Belinko — tako je bilo muci ime, daleč v sosednjo vas. Mala deklica pa ni mogla živeti brez Belinke. Vsako noč se ji je sanjalo ® njej. Videla je Belinko, kako se vrača v rodno hišo, kako jo preganjajo veliki psi in kako se naposled le reši in vrne domov. In neko jutro je deklica res na pragu našla Belinko. Bila je pa mrtva. Dolga pol je živalco tako izmučila, da je na cilju poginila. Ta poveš tiča mi je segla tedaj globoko v srce. Ker smo imeli vrt, smo imeli tudi živali, piščančke, zajce in kokoši. Samo psa nismo imeli, ker ga moj oče ni maral. Šele, ko sem bila že dekle, sem dobila v dar psička, komaj nekaj tednov starega volčjaka. Bil je prisrčno bitjece. Komaj da je racal in postrani ga je zanašalo. Na očetovo željo sem ga pa tudi tedaj morala dati od hiše, ker je preveč cvilil. Težko je povedati, kako mi je bilo tedaj hudo. Vse detinstvo sem si tako zelo želela psička — upoštevati je treba, da sem bila edinka — z daj so pa bile razočarane v meni še davne želje, ki se tudi v poznejših letih očetovega nerazumevanja niso smele izpolniti. Prav zato sama nikoli ne bom nasprotovala svojim otrokom, če bodo hoteli rediti ali pa za zabavo in druščino imeti živali. Spomnila se bom na zapuščenost svojih otroških let, snomnila se bom, kako osrečujoče je bilo posedovati živo igračko in otroku ne bom kratila tega veselja, ki je hkrati vzgojno. Ce namreč otrok v živali vidi tovariša in prijatelja, spozna v nje.n tudi naravnega nasprotnika, če živalco napade. Muca se brani s krempeljci pes zarenči. Ne bojte se. da bi mačka otroku oči izpraskala. Samo enkrat ga ho šav-snila po roki, pa je nikoli več ne bo dražil. Ljubezen do živali človeku ni prirojena, temveč je moramo vzgojiti. Zalo je treba otroku dopovedali, da živalca prav tako živi in trpi kakor človek in da prav tako občuti bolečino. Ko bo otrok to doumel, tudi ne bo mučil živali. Nespametne so matere, ki dovolijo, da se še zelo majhni otroci igrajo z živaljo, ki se ne more braniti, na primer poldrugo leto star otrok s piščancem ali mladim zajcem. Tak otrok ima poleg dobrih lastnosti v isti meri razvite tudi s’nba nagnienja, razen tega je pa neusmiljen. Prav nič ne občuti, če žival kaj boli, in jo muči. ne da bi se tega prav zavedal. Za premajhne otroke torej živa živalca ni primerno igrača. S NAS NAGRADNI NATF.CAt Kotiček za oraktične qosoodin'e Za v*ak prispevek ob|avI|en v tel rubriki, plačamo 10 lir Sadna rižota t marmelada« omak« Na maščobi zarumeni 2 kavni žlički sladkorja, dodai štiri na listke, zrezana iabolkat, ali hruške in duši do mehkeea. Operi 8 nesti riža aa stresi med dušeno sadie. zalii in kuhai kot rižoto. V drnci kozici rfapravi sladko prežganje, in sicer na maščobi zarumeni 2 žlici sladkorja in dve žlici moke. dodai 2 žlici marmelade in zalii r, mrzlo vodo. To nai dobro orevre. potom dodai še 1 naaelinovo žbičko in skorjico cimeta. Omaka nai bo aosto tekoča, osoljena in osladkana no okusu. Končno dai sadno rižoto na krožnik in io obli i z omako. Ta količina zadostuje za tri osebe. 0. J.. Li. Ajdovi zvitki Popari V4 litra aidove moke s '/4 litra slaneaa kropa, dodai_nekpliko enotne moke. ooaneti in razvaljaj za •/sem debelo. Nareži krpice v velikosti roke in namaži z naslednjim nadevom: na maščobi prepraži drobno sesekljano čebulo in peteršilj ter sveže narezane in preje še poparjene aobe. Osoli, opoprai in duši do mehkeaa. Če moreš, žvrkliai tudi 1 iaifek. Tako namazane krpice zvii v obliki zvitkov, zatisni na robovih in kuhai v slani vodi četrt ure. Serviraj potresene s prepraženimi drobtinami. g * Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoi po objavi v naši upravi. Po pošti pošiliamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253. okrepite svoie telo. to boste nailaže doseali s smotrnim življenjem in redno telovadbo, potem šele začnite zdraviti las'' in lasišče. Če imate premastno lasišče, si aa večkrat natrite i, alkoholom in se poaosto ščetkajte na ho masten prhliai kai kmalu izginil. Pa tudi lasie bodo nehali izpadati. Pri suhem lasišču ie zdravlienie dolgotrajnejše V tem nrimeru se posvetujte z zdravnikom ki vam bo predpisal kakšno mazilo Vsckakn ie Pa dobro, če si lasišče ooaosto ščetkate, da boste tako pospešili krvni obtok. Bolezensko izpadanje las Izpadanje las ie posebno za žensko velika nadioaa. Sai bi vsaka rada imela lepe in aoste lase. ki daieio obrazu šele pravi okvir. Kljub temu se ooaosto zeodi. da tei ali oni na lepem začno izpadati lasje in tei nevšečnosti nikakor ne more ugotoviti vzroka. Lasie izpadajo iz zelo različnih vzrokov. Poaosto ie temu kriva slabokrvnost ali premajhna odpornost po kakšni zavratni bolezni, često na tudi premastno ali presuho lasišče. Tudi lenivo kroženje krvi lahko povzroči to nadleao. Če hočete torej izpadanie las preprečiti. morate nuirio ugotoviti pravi vzrok tei nevšečnosti. Pozdravite in HU/ mrazi me J Danes je skoraj vsak človek prehlajen. Ljudie kihaio. kašliaio. se pritožujejo. da iim ie vroče, da se oole ali pa. da jih mrzlica trese. Ta ali oni si skuša pomagati z raznimi tabletami. toda le malokdo ukrene kai ora-veaa proti vročici ali mrzlici. In vendar nam ie narava sama pokazala pot. kako si pomaaati. če nas muči vročica ali trese mraz. Naiboliši pripoirtnček ie postelja, takoi za nio so pa obkladki. Če smo torei žrtve mrzlice ali vročice, sezimo po obkladkih. In sicer po mokrem čezeni na zavijemo suheea. Če (tovorimo o mokrem obkladku to kajpak ne pomeni, da mora kapljati od brisače. Dovoli ie. da ie vlažna. Če nas zebe si ovijemo okroa telesa vroč moker obkladek, čezeni na suho riuho in ležemo v oareto posteljo. Pri skodelici toplega čaia se bomo kai hitro oareli. se prepotili in nre-anali mrzlico Narobe si pa zaželimo hladu, če čutimo vročico. Naredimo si hladen obkladek in piimo hladne — toda ne mrzle — piiače. Ohlajen, malo osladkan čai nas bo tedaj naibolie odžejal. Porabili nasveti It j 4 (Ti tnjt modeli so risani Izrecno ca »Pruzti.skl tednik« lo niso bili Se objavljeni.) Tri ljubke jesenske oblekce, predelane iz dveh slarih oblek v eno novo. Prva ima lemno krilo in prav takšne rokave, život je pa svelle barve. Zanimiv je vralni izrez, ki pa zahleva široka ramena in lep vrat. — Drugi model je pa zgoraj temen in spodaj sveiel. Zanimiv ie širok, prosto naguban pas z dvema žepoma, ki se z gumbi zapenjata na krilo. — Prav srčkana, posebno za mlada dekleta primerna, je tretja dvobarvna oblekca. Posebno značilno in novo se zapenjajo gumbi, in sicer vzdolž desne strani. PERILO V CELOFANU Ali veste, zakaj dobimo tenčične nogavice zavite v celofan? Ne le zato, ker se zde tako lepše, ne samo zato, ker celofan obvaruje nežno tkivo, da se kje ne natakne, temveč tudi zato, ker je celofanast ovitek prozoren. To je pa pri nogavicah kajpak važno. Ni namreč vseeno, če imamo tako dragoceno stvar, kakor je danes svilena nogavica, v takšnem papirju, da niti ne vemo. kaj je v njem. da zato neskrbno S' ,šS DARNOL najboljše tdvajalna sredstvo premetavamo ovitek po omari zdaj sem, zdaj tja, dokler ga ne nataknemo ob žebelj ali trsko in rsk — nogavice raztrgamo. v~ Tako je po navadi tudi z drugim finim svilenim perilom, ki ni zgrnje-no in spravljeno v ovojih. Če namreč perilo spravimo v neprozoren ovoj, je sicer proti poškodbam zavarovano, vendar je mučno, ker nikoli ne vemo, v katerem ovojčku je ta ali oni kos. In prav tako tudi ni lepo, če je v omari vse zavito v neprozoren papir, da se zdi, kakor da smo v trgovini ali pa, da se pravkar nameravamo seliti. Prijetna in naravna rešitev tega proble/na je pa ovoj iz celofanastega papirja. Razmerno močan je, prozoren, da na prvi pogled vidiš, kaj hraniš v njem, lep in. ličen. Namesto da voVmo zavijamo v časopisni papir, ki ima sicer to prednost, da s tiskarskim črnilom odganja molje, jo zavijmo v celofanast papir in dodamo nekoliko praška proti moljem, jn vse drugačen bo pogled v naše omare. Celofanasti papir ima eno samo napako: precej drag je, vsekako dražji od navadnega. Če ga pa temu primarno cenimo in hranimo, če ravnamo z njim lepo, nam bo odlegel bolj kakor navadni papir, saj je prožnejši. Vanj bomo shranile vse tiste nežne drobnjarije, ki so nam tako pri srcu: šopek cvetlic za pomladanski plašč, garnituro posebno finega perila, ki smo ga dobile v dar za rojstni dan, čipkaste robčke, ki se tako radi natrgajo, trakove s klobukov in poletnih oblek, jelenovinaste rokavice, ki se tako rade umažejo, tenčične nogavice in še vse tiste drobne dragocenosti, ki jih vsaka ženska tako rada ima. Celo-fanaste vrečke s temi zakladi bodo pa kraljevale v naših omarah, zakaj tista, ki si bo enkrat perilo in drobnjarije v celofan zavila, nikoli več ne bo uporabljala za zavijanje perila drugačen papir. Iki * njimi nabrusimo redila. olpete,j večkrat pa s pomočjo posebnih pri-' prav, ki jih pritrdijo na mesoreznico, tudi delajo piškote. Zato moramo tudi danes mesoreznico skrbno čistiti in hraniti, prav ali pa še bolj kakor smo jo poprej. Čas je, da si uredimo klet za zimo Prišel ie zadnii čas. da si tiste kletne prostore, ki jih nismo uporabili in predelali v zaklonišča, preuredimo za zimo. da bomo v njih kar najbolje lahko hranile zeleniavo. sadie. krompir in kar je danes še drueih takšnih dragocenosti. Če nimamo svoie hiše. imamo pa prav