MAJ 1978 — ST. 5 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XIX Obljubljamo ti, da si bomo prizadevali za nadaljni razvoj na vseh področjih življenja, in da bomo z vsemi silami branili pridobitve socialistične revolucije. NAJ ŽIVI NAŠ TOVARIŠ TITO! ^ meSta a meSta mnoge aaSi, te toke o toko &koti’ tiSoc dtani nevu. v Njemu, irtr ne jn občani naše obč Uidi ;° srečni in veseli, da lahk m0 s,Cj0i v naN sredi sprejmi Pridr,,- 0 m,adosti, in se tak in . čestitki s pozdrai Titu ai boljšimi željami tovariš j. ob njegovem 86. rojstnet zrtVovnl ' ki, je svoje življenj b°ljše i ZU boljši jutri, so na ge estitke naše delovne zmi jih dr?xPrecl£k na vseh podroi tbenega življenja. niembu!,'e let0 ,e še Posebej p< Rse vv, . Za paš nadaljnji razvo v dosl,.Je S^e morarno usmeri o zdr,,x1,0 l,resničevanje zakon nje delu, in v nadal dc/e,,... pnbljanje in razvijanj esa sistema. Zadnje vi litve so pokazale visoko zavest in veliko enotnost naših delovnih ljudi. Letos potekajo tudi kongresi Zveze komunistov. Kongres slovenskih komunistov je pokazal organizacijsko, idejno in akcijsko enotnost in pripravljenost komunistov, ter vseh naprednih delovnih ljudi za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe. Pred nami so tudi kongresi Zveze socialistične mladine, ki bodo pred nas, mlade, postavili pomembne naloge, med katerimi pa bo najpomembnejša usposabljanje članov naše organizacije, saj človek, ki več zna, lahko več prispeva k napredku. Mladi mo- ramo tudi krepiti svojo organiziranost, in organizirano pristopati k reševanju družbene problematike, saj se bomo le tako lahko uveljavljali kot pomembna organizirana subjektivna sila, ki bo pripravljena in sposobna prevzemati konkretne dolžnosti in odgovornosti v našem nadaljnjem razvoju. DRAGI TOVARIŠ TITO, ponosni smo, da ti lahko z vsemi delovnimi ljudmi bratskih narodov zaželimo, da bi bil še dolgo med nami, in se ti zahvalimo, ker si nas nesebično, požrtvovalno in uspešno vodil med narodnoosvobodilno borbo, v izgradnji naše domovine in razvoju družbe, po poti miru in napredka. VSEBINA: — Maj — mesec mladosti, str. 2 Poslovno poročilo za 1. tromesečje str. 2, 3 — Pred 11. ‘kongresom ZKJ str .4 — Iz delovnih razmerij, Novo občinsko vodstvo str. 5 — O ekonomskem razvoju SRS, Gospodarstvo v naši občini str. 6 — Na praksi v Predilnici, Aktiv RK v Predilnici Litija str. 7 — Novice v sliki str. 8, 9 — Predstavljamo vam... str.10 — Nove knjige v litijski knjižnici str. 11 — Poškodbe, Dihalni aparat str. 12 — Civilna zaščita — zaščita mest str.13 — Upokojitve str. 14 — Križanka str.15 — Prišli odšli, 25 let Prešernove družbe str. 16 Za nami je 25. maj, rojstni dan našega ljubljenega maršala, velikega učitelja in vzornika naše mladine. Prav zaradi neizmerne ljubezni do najmlajših, zaradi skrbi za zdrav razvoj šolarjev, zaradi zaupanja dora-ščajoči mladini, je ta dan tudi dan mladosti. Mladina mu vrača ljubezen, pozornost in zaupanje z ljubeznijo do domovine, s spoštovanjem junakom revolucije, z vedno novimi delovnimi zmagami v šolah, tovarnah, gradbiščih im delovnih akcijah, z aktivnostjo v naših družbenopolitičnih organizacijah. Odločno mu sledi na poti miru bratstva in enotnosti, ter miroljubnega sožitja med narodni. Vsak ciciban in pionir pozna otroštvo, prve uspehe v šoli, težko življenje malega Kumrovčana — Tita, vsak mladinec neustrašno pot 'komunista — Tita, vsak državljan borca za pravico — Tita, milijoni ljudi po vsem svetu humanista — Tita. Maj - mesec mladosti Svojo pot revolucionarja je pričel v času, ko so pri nas delovni ljudje živeli v ponižujoči bedi, in so si le najnaprednejši in majhrabrejši upali glasno nasprotovati vladajoči manjšini. Zato je tudi Josip Broz okusil vso trpkost političnega zapornika in nenehno mučno preganjanje ilegalca — 'komunista. Ko je leta 1937 postal vodja komunistične partije Jugoslavije, je to organiziral v močno in enovito avantgardo delovnih ljudi, pripravljeno za boj. Ta borba je bila edinstven pojav upora proti Hitlerju in njegovim somišljenikom. Tito je popeljal jugoslovanske narode v zmagovito vojno, nasproti najveličastnejši zmagi nad okupatorjem in domačimi izdajalci, naproti socialni in nacionalni svobodi. Zaupanje v njegovo vodstvo je ostalo tudi po vojni. Znal je poiskati pot med čermi vzhoda in zahoda, se izogniti škodljivim vplivom, in nam ohraniti enotnost in neodvisnost, kljub političnemu in ekonomskemu pritisku. Tito je za nas poosebljenje naporov, borb, zmag in uspehov vseh Jugoslovanov, zato vsako leto skupaj z njim praznuje vsa mladina. Toda ne en sam dan, samo 25. maj. Ves mesec zelenja in cvetja je njen praznik. Iz roke v roko si podajajo mladinci štafetno palico, s tisoč pozdravi, s tisoč najlepših želja in čestitk. Po skrivnih stezah v zavetju gozdov, kot nekoč med vojno, hitijo tudi danes mali kurirji s kurirsko torbo. Od javke do javke si podajajo dragoceno sporočilo: ŽIVI NAM ŠE DOLGO ZDRAV, TOVARIŠ TITO. M. Poslovno poročilo za prvo tromesečje V preteklih obdobjih smo na zborih obravnavali samo zaključni račun po zaključenem letnem poslovanju. Ugotavljanje dosežkov pa ni dovolj. Poslovanje in naše delo moramo sproti spremljati, ga analizirati, ter ugotavljati vzroke odmikov od plana. Pravočasna analiza omogoča, da lahko takoj ukrepamo, v kolikor se pojavi odstopanje od postavljenih ciljev, ki smo jih sprejeli s planom. ZZD določa, da morajo kolektivi kot celota spremljati poslovanje, tromesečno pa analizirati svoje delo in ukrepati. Da se vidi gospodarnost kolektivov so predpisani posebni kazalci poslovanja, ki se morajo ob vsaki obravnavi posredovati delavcem. Kako smo delali in poslovali v prvem četrtletju, in v kolikšni meri smo uresničili naše planske naloge? V proizvodnji smo se že takoj v začetku leta soočili s težavami, ki so se tudi odrazile na količinsko proizvodnjo enojne preje in asortimanu. Proizvodni rezultati so naslednji: „ . Obdobje I - lil Indeks _________. °PIS 1977 Pl on T978 l-lll 1978 l-lll 1978 l-lll 1977 Plan Predilnica kardirana preja 1.643 6.531 1.563 95,1 23,9 česana preja 93 396 60 64,5 15,2 skupaj 1.736 6.927 1.623 93,5 23,4 0’ Nm 31,5 31,0 33,0 Proizv .preje v bazni Nm 34 1.712 6.722 1.677 98,0 24,9 Asortiman - količina kard. bomb. preja 853 3.343 779 91,3 23,3 česana bomb. preja 93 396 60 64,5 15,2 kard.stanična preja 92 415 126 137,0 30,4 kard. sintetična preja 698 2.773 658 94,3 23,7 skupaj 1.736 6.927 1.623 93,5 23,4 Asortiman - struktura kard. bomb. preja 49,1% 48,3% 48,0% česana bombaž, preja 5,4% 5,7% 3,7% kard ir. stan. preja 5,3% 6,0% 7,8% kardir. sintet. preja 40,2% 40,0% 40,5% skupaj 100 %100 % 100 % Sukalnica sukana preja 687 2.738 693 100,9 25,3 0 Nm 30,9 32,4 30,9 proizvodnja preje v bazni Nm 34/2 696 2.732 655 94,1 24,0 Previ jalnica previta preja 1.351 5.382 1.363 100,9 25,3 enojna preja previta 797 3.155 742 93,1 23,5 sukana preja previta 554 2.227 621 112,1 27,9 0 Nm 33,9 34,8 34,1 proizvodnja preje v bazni Nm 34 1.447 5.918 1.460 100,9 24,7 Količinska proizvodnja enojne preje je nižja od lanske za 113 ton in od planirane za 107 ton. Izpad količine je nastal zaradi manjših naročil nizkih številk preje v mesecu januarju in februarju ter večja naročila višjih številk. Zaradi tega smo morali odstopiti od programirane proizvodnje številk in delati višje številke, pri katerih je zaradi daljšega proizvodnega procesa produkcija na enoto časa nižja. Povprečna številka preje se je zvišala od Nm31/1 na Nm33/1, to pa pomeni v tromesečnem obdobju za 104 tone nižjo proizvodnjo; poleg tega smo za po- trebe efektne sukalnice porabil' še 14 ton predpreje, pri čemer se efekt pokaže v sukalnici. Izpad proizvodnje v predilnic' je dejansko le posledica prede nja višjih številk preje. Analih je tudi pokazala, da bi bili d°J sežki lahko še boljši, če ne b prišlo do zastojev zaradi pomadi, kanja predpreje. Zastoji so bi* posledica naslednjih vzrokov: — pomanjkanje delovne sile predpredilnici, zaradi česar J izpadlo 12 ton preje, — prestavitev 4 l'lyerjev \e povzročilo izpad proizvodni 63 ton in . — požar v odvodnih kanalih Je povzročil izpad 15 ton. Samo zaradi navedenih vzrokov smo imeli za 90 ton nižjo Proizvodnjo. V asortimanu pa smo odstopali od programa pri česani pre-h- kjer nismo uspeli doseči že-hene kvalitete, zaradi česar smo zmanjšali proizvodnjo, ter pristopili k urejanju strojnega Parka. Proizvodna dejavnost sukalni-ce in previjalnice je potekala po Programu in lahko bi bili rezultati še boljši, če ne bi prišlo do spremembe naročil. Posebno sc Poznajo pri sukalnici zmanjšana naročila Nm 10 in 12. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da je ob številnih menjavah in spremembah naročil nepravočasen dotok surovin, Pomanjkanje delovne sile, pro-tzvodnja zadovoljiva, potrebno Pa bo še mnogo naporov na vseh delovnih mestih, da z odpravo subjektivnih slabosti izpadlo Proizvodnjo do konca nadoknadimo. Proizvodna dejavnost pa se je odrazila v finančnem knjigovodstvu takole: Prihodki Prihodki delovne organizacije s° plačila in v roku dostavljeni Plačilni instrumenti za prodane izdelke in storitve na domačem ln inozemskem trgu. Prihodki so v primerjavi z lanskim obdobjem večji za 15,5 %, vendar kljub temu zaostajajo za Planom. Inddks planske realiza-clJe je 24,1 % kar pomeni, da zaostajamo za planom za 0,9 %. aostanek za planom je posledica naslednjih vzrokov: i- Količinski obseg proizvedle zaostaja za planom, zato je udi prodaja nižja od plana za a- °8 ton. Zaradi tega je izpad-° okoli 5.565.000 din prihodkov. r 2' Izpad prihodkov je tudi za-, 1 nepravočasnega plačila prodnega blaga. Izdelki, prodani v ni r_?^u.ns,kem roku, morajo biti ačani do 15. v naslednjem me-sicer se ne smejo všteti v otne prihodke. V začetku le-‘ le bilo takih terjatev 2.115.000 4-iev, na koncu obračunske 5 37^ rvPa 50 se povečali na cixi din- To pomeni, da so dinarjiPrih0dki niŽj' za 3-257 000 iz^z Podanega je razvidno, da je ven ^ p'ana prihodkov objekti-c - vendar ga je možno do kon-leta nadoknaditi. Porabljena sredstva ri^^^ijcna sredstva so matc- Produ>n-°iritVe' ki se trošijo v ali lk.Riškem procesu. Zvišanje stevZn',Žanje Porabljenih sred-lovnnZC ° vPl‘va na dohodek de-Vov organizacije. Izvor vpli-Zunan- 'c zunanii in notranji. $Čan-1Jl vPliv se odraža v nara-tev ;JU, cen, davčnih obremeni-šimo'1 kurznih razlikah, ker tro-Notr"lr>-‘-Ctcz'no uvoženi material. 8osmrj}Jl vplivi pa se kažejo v šeni,, arn°sti, racionalnem tropa^ m.aterialov, znižanju od-srods.V ln Podobno. Porabljena va so v primerjavi z lan- skim tromesečjem višja za 11,7 odstotka. Največjo postavko porabljenih sredstev predstavlja surovina, in sicer 78 %, zato vsako zvišanje tega stroška predstavlja znižanje dohodka. V odnosu na lansko leto beležimo naslednja zvišanja: — pri bombažu 7,9 % na 1 kg — pri čelu 7,3 % na 1 kg — pri sintetiki 1,1 % na 1 kg. Pri sintetičnem vlaknu je povečanje cen višje, ker pa smo trošili več belega vlakna, ki je cenejše od barvanega, je zato zvišanje pri 1 kg porabljenega vlakna samo 1,1 %. Naslednja pomembna postavka porabljenih sredstev predstavlja ostali material, h kateremu prištevamo tudi električno energijo. Stroški za porabljeno električno energijo so v prvem tromesečju 4.130.000,— in so večji za 60 %, čeprav smo porabili avto moto društvu Z V E Z D A podeljuje diplomo za doseženo mesto na rallyju OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE : [direktor rallyja : ii« >' , predsednik **S&*£> AMD Zvezda Ljubljana že tradicionalno organizira avto relly. »Ob žici okupirane Ljubljane«. Tekmovanje, ki je bilo v soboto, 6. maja, so se udeležili štirje vozniki in sovozniki, člani AMD Litija, ki so v konkurenci delovnih organizacij vozili za Predilnico Litija, in dosegli 2. mesto. i............ Iti R8&' SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBOR podeljuj« ob as-letfitd proKtovoijhšga krvedajalotvA ■ |§ 4i- priznanjo 10 'v: j; mmmiMMm 8 PRt.D-..:-.; '.itija ta aktivnoat pri lAZVijonju «o»damo$ti med ljudmi na področju krvodajaiatva • tkixiw- ie>V . SUŽT... Republiški rdeči križ nam je podelil priznanje za množično udeležbo na krvodajalskih akcijah, ki so v Litiji vsako leto dvakrat. manj energije. Podražitev je občutna, in znaša 63 % pri KWh. Stroški embalaže so tudi v porastu. Pri zabojnih garniturah se je cena povečala za 20 % od 191,00 din na 229,80 din za eno garnituro. Znatno so v porastu stroški investicijskega vzdrževanja zaradi intenzivnih vzdrževalnih del na strojnem parku. Stroški ostalega materiala predstavljajo manjše postavke v stroških in je tromesečje prekratko obdobje, da bi sc ugotovilo redne odmike. V porabljenih sredstvih je udeležen material in energija z 16%, ali z 11.581.000,— din. Tretja postavka porabljenih sredstev pa so storitve in ostali materialni stroški. Ta postavka je udeležena v porabljenih sredstvih s 6 %, in ne predstavlja velikega zneska (3.832.000.— din), vendar so to tiste postavke, na katere lahko največ vplivamo, medtem ko dohodek od njih ni v veliki odvisnosti. Zvišanje cen surovinam, materialu, energiji in ostalim storitvam je vplival na znižanje dohodka. Amortizacija Tudi amortizacija je v znatnem porastu. Zvečala se je za 1.734.000.— din, predvsem zaradi revalorizacije osnovnih sredstev, ki je bila izvršena na kraju leta 1977. Vsa amortizacija je obračunana samo po minimalnih stopnjah. Ker višja amortizacija izvira iz revalorizacije in ne od investicij, iki bi vplivale na proizvodnjo, se je dejanski del dohodka prelil v Am. Dohodek Ko primerjamo dohodek z lanskim, je večji za 26,4 %, medtem ko je plan dosežen 81,5%. Glede na lansko obdobje je doseženo zboljšanje, vendar nas to ne more zadovoljiti, ker letos poslujemo pod drugačnimi pogoji. Če hočemo realizirati naše potrebe po sredstvih, si moramo prizadevati, da dosežemo tisto višino dohodka, ki smo si ga postavili z letnim planom, to pa je 38,973.000,— din. Dohodek zaostaja za planiranim za 7.201.000.— din. Na izpad planiranega dohodka je vplivalo več vzrokov. Nepravočasna plačila blaga so znižala dohodek za 3.257.000.— dinarjev. Nižja proizvodnja od lanskoletne in planirane ter odstopanje od planiranega asortimana, je znižalo dohodek za 1.980.000.— din. Električna energija je v prvem tromesečju obračunana po višjih tarifah, zato je ta strošek višji, tekom leta pa je nižji, tako, da bo poprečni mesečni strošek znatno nižji. Zaradi visokih tarif so stroški višji od normale v I. tromesečju za 1.140.000.— din, in za toliko nižji dohodek. Na izpad planiranega dohodka vpliva nekoliko tudi všji porast cen, kot smo jih upoštevali pri izdelavi plana. Razporeditev ustvarjenega dohodka Ustvarjeni dohodek je večji, zato so tudi prispevki in dajatve, ki gredo iz dohodka za 9 % večje. DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA $Ttek- .NAZIV l. 1978 Real izirano 31.3.1978 1978 Plan 1. SKUPNI DOHODEK IN RAZDELITEV DOHODKA 155.895.000 31.772.363 20,4 2. Prispevek iz dohodka SIS izobraževanja 4.120.000 225.446 5,5 3. Prispevek iz dohodka SIS znanosti 1.151,000 40.586 3,5 4. Prispevek iz dohodka SIS kulture - - - 5. Prispevek iz dohodka SIS zdravstva 1.806.000 423.307 23,4 6. Prispevek iz dohodka SIS socialnega varstva - - - 7. Prispevek iz dohodka dr. v zakonu določ. družb.dej. 3.378.000 729.924 21,6 - STP del za solidarnostni sklad 1.842.000 427.832 23,2 - STP del za gradnjo dijaških domov 321.000 74.546 23,2 - STP za financiranje in izgrad. komunal, nopr. 931.000 216.077 23,2 - Starostno zavarovanje kmetov 284.000 10.697 3,8 - SIS za telesno kulturo 722 8. Prispevek iz dohodka za invalid, in pokoj, zavarovanje 2.555.000 688.234 26,9 - IPZ za nesrečo pri delu - prispevek za valorizacijo pokojnin - IPZ za nesrečo pri delu SRH 9. Prispevek iz dohodka za zaposlovanje in soc. varstvo 10. Davki iz dohodka občini 11. Davki iz dohodka republiki 12. Del dohodka za delovno skupnost 13. Del dohodka za ohranitev živi jenskega okolja - Izpuščena onesnažena voda - izkoriščena in uporabljena voda - splošni vodni prispevek - splošni vodni prispevek SRH 14. Del dohodka za Članarine 15. Del dohodka za SLO in družbeno samozaščito 16. Del dohodka za požarno varnost 17. Del dohodka za AM nad predpisano stopnjo 18. Del dohodka za kazni,takse,sodne stroške 19. Del dohodka za zavarovalne premije 20. Del dohodka za plačilo bančnih storitev 21. Del dohodka za plačilo stroškov plač. prometa 22. Del dohodka za druga plačila - del dohodka za obresti - del dohodka za solidarnost - del dohodka za zaklonišča - del dohodka za Posočje - del dohodka za mesto zemljišče - del dohodka za ekonomske odnose s tujino - del dohodka za kritje izgube ŽTP - komunalni prispevek 23. Del dohodka,ki je rez.izj.okol. za uporabo v OZD (Nadaljevanje na 4. strani) 745.000 171.739 23,1 1.810.000 511.669 28,3 - 4.826 - 196.000 45.159 23,0 394 2.199.000 139.699 6,4 551.000 85.197 15,5 215.000 - 65.585 30,5 336.000 19.612 5,8 382.000 71.984 18,8 507.000 112.210 22,1 186.000 39.196 21,1 2.200.000 580.518 26,4 - 66.064 - 310.000 60.842 19,6 7.340.000 1.848.331 25,2 4.200.000 1.094.413 26,1 94.000 5.884 6,3 192.000 931.000 216.077 23,2 550.000 196.535 35,7 60.000 1.313.000 103.223 7,9 - 232.199 (Nadaljevanje s 3. strani) Dohodek je obremenjen z novimi obveznostmi, ki izvirajo iz sprejetih sporazumov in odlokov. V prvem kvartalu lanskega leta se niso plačevale naslednje obveznosit: — prispevek za financiranje in izgradnjo komunalnih naprav — prispevek za SLO in družbeno samozaščito — prispevek za financiranje požarne varnosti. — prispevek za komunalno dejavnost. Del dohodka, ki ga prispevamo za naštete dejavnosti se je uvedel deloma že v drugi polovici lanskega leta. Obveznosti, ki jih pokrivamo iz dohodka, se obračunavajo od različnih osnov, (prispevna osnova, davčna osnova, poslovni sklad, bruto OD), Višina prispevne in davčne osnove je odvisna od velikosti ustvarjenega dohodka: večji je dohodek, večji sta osnovi za obračun obveznosti. V prvem letošnjem kvartalu sta ti osnovi nizki, saj dosežeta komaj nekaj nad 2.000.000.— din, zato so tudi vse obveznosti, ki se obračunajo od teh osnov, nižje, kot so bile v lanskem obdobju. Pri vseh ostalih obveznostih pa so osnove porasle, zato so tudi obveznosti večje. V lanskem kvartalu smo porabili za kritje obveznosti iz dohodka 4,732.000 din, letos pa že 5,157.000.— din, ali za 9 % več. Čisli dohodek je v primerjavi z lanskim obdobjem večji za 31 %. Kljub temu nismo dosegli planiranega nivoja zaradi istih vzrokov, ki so vplivali na dohodek, od planiranega. Tek. it. NAZIV 1. 1978 Realizirano 31.3.1978 1978 Plan ČISTI DOHODEK Razporedili smo ga za naslednje namene 127.014.000 26.615.273 21,0 24. Del čistega dohodka za kritje OD 93.901.000 •3.546.000 22.463.598 23,9 25. Del čistega dohodka za neposredno menjavo dela 26. Det čistega dohodka za SSP za stanovanjske namene 27. Del čistega dohodka za SSP za druge namene: 3.423.000 794.082 23,2 - kritje stroSkov toplega obroka 3.800.000 1.052.295 27,7 - za planirane namene v letu 1978 4.800.000 469.499 9,8 28. Del čistega dohodka za poslovni sklad 29. Del čistega dohodka zazbolj. mat. osnove dela 30. Del čistega dohodka za PS- za posoj. skladu federacije 3.800.000 1.041.489 27,4 31. Del čistega dohodka za Pb - za posoj. po predp. DPS 9.020.000 32. Del čistega dohodka za rezervni sklad 4.674.000 794.309 17,0 Višina ustvarjenega čistega dohodka ni zadoščala, da bi pokrili vse obveznosti iz našega programa. V Sklad skupne porabe bi morali razporediti din 1,200.000.— za potrebe v letu 1979 (po sindikalni listi), vendar smo lahko razporedili v -ta sklad le 39 % planiranih sredstev. Zmanjkalo pa je sredstev čistega dohodka, da bi ga razporedili za neposredno menjavo dela (krajevne skupnosti itd.), ter poslovni sklad podjetja. Finančni rezultati so boljši od dosežkov lanskega leta, vendar so obveznosti iz dohodka in rast osebnih dohodkov tolikšne, da jih lahko realiziramo le, če dosegamo planirane postavke. Z intenzivnim, usmerjenim delom se bo dalo do konca leta izpad plana nadoknaditi. Temeljni kazalci delo delavcev in poslovenijo v PL l.tromes. I.tromes. Indeks 1977 1978 78/77 1. Dohodek na dej. (v din)-dohod. produkt. 2. Dohodek v primerjavi s 0 uporab, posl. 22.807 28.858 .126,5 sredstvi - rentabilnost 0,11 0,11 100 . 3. Čisti dohodek na del. (v din) 18.505 24.174 130,6 98,3 4. Akumul. v primer, z doh. (v %) 5,9 5,8 5. Akumul. v primer, s čistim doh (v %) 7,3 6,9 94.5 6. Akumul. v primer, s 0 uporab, posl. sred. (v %) 0,67 0,65 79,0 7. OD in sred. za skupno por. na del. (v din) 5.720 7.502 131,2 8. Čisti OD na del.-mesečno povpr. (v din) 3.949 4.957 125,5 9. Izločanje iz OD na delavca mesečno povprečje (v din) 174,6 2.315 132,6 10, Izločanje iz doh. na del. (v din) 4.303 4.684 108,9 11. Ak z Am v primerjavi s 0 ■ upor. poslovnimi sredstvi 2,83 2,93 103,5 12. Povpr. upor.posl. sred.na del. (v din) 199.210 257.195 129.1 13. Celotni prihodek glede na por.sred. (v %) - ekonom 134,4 138,9 103.3 14. Celotni prih.glede na povpr. uporabi je. obratnih sredstev 0,62 0,57 91,9 15. Izguba na delavca 70,6 81,5 115,4 16. OD v prim,s planir. OD (v %) 83,1 95,7 115,2 Ekonomičnost poslovanja 134,4 138,9 103,3 D Dohodkovna produkt, delavca 22.807 28.858 126,5 Rentabilnost uporabljanja sredstev 0,11 0.11 100 (dohodek : 0 uporab.poslov, sredstva) A. K. Pred 11. kongresom ZKJ Razvoj Zveze komunistov Jugoslavije S skoraj milijon sedemsto tisoč člani je Zveza komunistov dosegla največje število v zgodovini Komunistične partije Jugoslavije. Čeprav številnost še ni porok, da se neka partija naslanja na ljudske mase, in da izraža njihove težnje, je v tem primeru prav to eden od dokazov. To se posebno odraža v delovanju ZK znotraj samoupravljanja: kot vodilna idejnopolitična sila deluje enakopravno z vsemi ostalimi delovnimi ljudmi. V osnutku poročila o delu ZKJ in CK ZKJ med 10. in 11. kongresom je podčrtano, da ima danes ZK 50 % več članov kot koncem leta 1973. Vzrok za povečanje članstva je bolj organizirano in sistematično delo z novinci, pri čemer je glavni kriterij idejnopolitična opredeljenost za politiko ZK. Važna je tudi moralnopolitična kvaliteta, odnos do dela in človeške lastnosti nasploh. Kjer so te kriterije zanemarili, so se pojavili posamezniki, ki so vstopali v vrste ZK iz karierističnih nagibov, kar je prišlo do izraza posebno v negospodarskih dejavnostih. V zvezi s socialnim sestavom lahko poudarimo, da sedaj ZK, bolj kot prej, izraža svoje razredno opredeljenost, saj je med člani več kot tretjina neposrednih delavcev. S povečanjem njihovega števila, se je povečal tudi njihov vpliv. Sedanje stanje še ni zadovoljivo. Potrebno bi jih bilo vključiti še več. niti pri teh, niti pri mladih članih, število še ni zadovoljivo, če vzamemo v obzir -njihovo veliko vlogo v naši družbi. V ZK je tudi premalo kmetov, čeprav se je njihovo število v štirih -letih dvignilo iz 60.000, na 80.000. V osnutku poročila tudi piše, da je ZK v obdobju med obema kongresoma izključevala tiste člane ZK, ki so bili politično neaktivni in tisti, ki so bili na pozicijah nasprotne politike avantgarde delavskega razreda. Do tega je prihajalo pri idejnem in političnem razlikovanju in v borbi za -razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Manj je takih, ki samovoljno zapuščajo vrste ZK, in tudi manj je črtanih s seznamov članstva takih, ki ne izpolnjujejo obvez do ZK-Slabo je pa to, da se izključitve kot kazni večkrat uporabijo pri neposrednih proizvajalcih kot pri ostalih članih zveze. V osnutku poročila, kjer piše o ustvarjanju kadrovske politike, je podčrtano med ostalim, da so poleg uspehov tudi slabosti, da še ni povsod zaživela svobodna in ustvarjalna kritika iu samokritika, kar otežkoča odpravljanje subjektivnih slabosti; opravičilo za to so pogosto objektivne okoliščine. Del kadrov z vodilnih in drugih družbenih položajih v organizacijah združenega dela in drugod, je s povezovanjem in s koncentracijo moči odločanja v ožjih skupinah, otežkočal dosledno uveljavljanje kadrovskih principov in kriterijev, in na ta način pogosto deformiral bistvo razpisov. Kriteriji o moralnopolitični kvaliteti se uspešno ustvarjajo-Izginja praksa izenačenja teh kriterijev samo z besedno opre' deljenostjo ljudi za politiko ZK-Toda tudi tu še vedno prihaja do določene dileme, nejasnost1' ponekod celo do odporov. Nada Djcrmanovle TANJUG Prevedel: Pojem »delavec« ne razumemo več v klasičnem pomenu, saj se po eni strani vedno bolj odpravlja ostra meja med umskim in fizičnim delom, po drugi pa si največje število delovnih ljudi zagotavlja svoj obstoj z dohodkom organizacije združenega dela, kjer združujejo svoje delo z ostalimi delovnimi ljudmi. Mladi tvorijo tretjino vsega članstva ZK, saj jih je včlanjenih okoli 540.000. Veliko članic ZK je tudi med ženskami. Toda Iz delovnih razmerij Varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke po zakonu o delovnih razmerjih Delavke v delovnem razmerju imajo po zakonu o združenem delu Pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in materinstvom. Tudi mladina v delovnem razmerju ima posebno varstvo Pri delu, kot tudi invalidne osebe in osebe, ki jim je zmanjšana delovna zmožnost. Skrb za te delavce in njihove pravice se morajo urediti podrobneje s samoupravnim splošnim aktom. Poseben predpis — uredba o delih na katerih ni mogoče razporejati žensk določa težka te-•esna dela in druga dela, ki so škodljiva, in ki s povečano ne-yarnostjo vplivajo na zdravje in življenje žensk. Zato je treba stalno spremljati varstvene ukre-Pe za zaščito žena in ugotavljati uh smejo delati na določenih delih. Isti predpis navaja dela ua katera se ne smejo razporejati nosečnice to so zlasti naslednja dela: dela pri katerih pride d° stalnega in močnejšega tre-scnja telesa in daljšega pritiska na telo, dela kjer je treba prekašati težka bremena. Še pose-ej se ne smejo razporediti nosečnice zlasti na dela, ki se opravljajo v prisiljenem oz. stoječem položaju telesa in druga dela za katera se ugotovi, da so nevarna za zdravje nosečnic, .o dela s strupenimi in zdrav-k* škodljivimi plini, na delih v udri i k ih itd. Možno pa je tudi določenih primerih na nekate-*d delovnih mestih kljub temu n^zPorediti ženske, če je izvede-u mehanizacija, avtomatizacija elovnega procesa in so s taki-m ukrepi škodljivi vplivi po-inCtTl PrePrečeni. Za te primere » jTeba, da pristojni organ in-, kcije dela dovoli delo žensk ‘alkih pogojih. .Katera dela in naloge so v dc-. ya* oz. temeljni organizaciji un na: ^a jih ženske ne smejo Pravijo ugotavljajo inšpekcij-del °rgainj ‘n služba medicine a na podlagi zdravstvenih del, ki naj bi jih opravljale prjatjn° z zakonom o varstvu čin • U *n s pravilnikom o na-pd ,r> postopku za opravljanje d0v livnih zdravstvenih pregle-]0 '. Taka dela imamo v naši de-ja 1 organizaciji ugotovljena d«, ° dosedaj, saj je pretežna pre ,Vna S**a ^cn$ka delovna sila, Sd. a sprejetjem samoupravnega tpCr- Lega akta o delovnih raz-bo , 02• varstva pri delu pa vUesf- 3 Pregledati ta dela in t‘ Potrebne spremembe. otr^i^e*OVanjc s civilno zaščito v v ','u, nalog ljudske obrambe, Ietov-> -vanj° Pri organizaciji °sveščnja- starciših delavcev, ter r-^njo delavcev o pomenu Po^ie za zdravje in dobro organizacija najrazličnejših solidarnostnih akcij (zbiranje starega papirja, oblačil, pohištva, krvodajalska akcija, zbiranje steklenic, itd.), sodelovanje pri reševanju problematiko starejših delavcev, mladine in upokojencev. To so le okvirne smernice delovanja aktiva RK v organizacijah združenega dela. Glede na različno problematiko v posameznih organizacijah pa si bodo člani aktiva zadali svoje, specifične naloge. Le tiste probleme, ki so nam blizu in jih dobro poznamo, lahko tudi najučinkovitejše rešujemo. /' XV- Iztiril je železniški voz na industrijskem tiru Predilnice Litija. Posebna komisija ugotavlja vzrok iztirjen j a ... Novice v sliki... Železniški pragovi industrijskega tira so obrabljeni... Industrijski tir bo v času 1978/79 temeljito obnovljen. Dolžina industrijskega tira št. 1 in tira št. 2 je 431 m. Ob iztirjenju vagona je bila poškodovana tirnica. Pri popravilu industrijskega tira so pomagali tudi varilci naše delovne organizacije. V prcdprcdilnici in predilnici bombaža delavci vzdrževanja preurejajo zračne odprtine in tako odstranjujejo vzroke nekontroliranega zračnega pretoka In onesnaževanja zraka v neposredni okolici zabo-jame. Ob premestitvah strojev ne poskrbimo za namestitev parketa. Posl1'" ževalka flyerjev Eržen Ana je pri primiku loncev padla in si poško-dovala nogo zaradi poškodovanega poda. Strojni deli za prcdmešalnico vlaken so dobro zaščiteni pred mehanskimi poškodbami. skladiščenju strojne opreme je nenadomestljiv viličar, ki »po-ga« remontnim delavcem pri dostavi zaboja s strojno opremo, v skladišče. piš?* ...iz nase tovarne maatw f S.4, Mii f ; j B I pl ESfes Obiskali so nas dijaki srednje tekstilne šole iz Pazina. . i r*™™] __j SO ‘ 80 bili na tovarniškem dvorišču tulipani izpuljeni, predno r>aše vete,,. Letos z veseljem ugotavljamo, da smo pričeli ceniti krasno cvetje, in so ostali tulipani nedotaknjeni. Posluževalci strojev v čistilnici se usposabljajo na mikalnikih Her-geth za delo v novi predpredilnici slntetike. Ob zaključku usposabljanja opravijo strokovni izpit in preizkus znanja iz varstva pri delu za mikalnik Hergeth. Predstavljamo vam matično knjižnico Litija Naša knjižnica sodi med splošnoizobraževalne knjižnice, ki služijo v enaki meri izobraževanju, strokovnemu izpopolnjevanju, kulturnemu delovanju in razvedrilu. Knjižnice morajo zagotoviti, da so knjige in vsi viri informacij v največji možni meri dostopni vsakemu bralcu v njegovi krajevni knjižnici. Po svoji vlogi in pomenu so knjižnice kulturne in izobraževalne institucije. S knjižnim in drugim gradivom, ki ga hranijo in dajejo na razpolago uporabnikom, širijo znanje in kulturo ter nudijo informacije vsem kategorijam prebivalcev ne glede na starost, izobrazbo in kraj bivanja. Splošnoizobraževalna knjižnica ima v svojem fondu potrebam okolja ustrezen izbor strokovne, leposlovne in mladinske literature, opravlja pa tudi različne specifične funkcije: goji posebne oblike dela z mladimi in odraslimi bralci, in opravlja matično službo za vse vrste knjižnic svojega območja. Tako je tudi z našo knjižnico, ki je postala matična za občino Litija leta 1968. Dobila je nove naloge, ki pa jih zaradi majhnih finančnih sredstev težko opravlja (širjenje knjižnične mreže, nakup novih knjig). Knjižnica ima sedaj tri delovne enote, ki trenutno gostujejo v Litiji na Valvazorjevem trgu 11 slika spodaj (nad Foto Zofko), v Šmartnem v prostorih osnovne šole, v Gabrovki v stanovanjskem bloku št. 15 a. Prostorsko najbolj utesnjena je knjižnica v Litiji, ki gostuje že 6 let kot podnajemnik OK ZSMS Litija. Ti prostori so skrajno neprimerni, tudi prehod v mladinsko pisarno je skozi vso knjižnico. 30,2 % poljudnoznanstvene literature. Pred letom dni smo objavili v Glasilu občanov notico »Podari knjigo knjižnici« z namenom, da bi vse tiste knjige, ki danes ležijo doma na podstrešjih in knjižnih policah nebrane, občani podarili knjižnici in s tem povečali zalogo. Odziv na akcijo ni bil velik, zato ponovno obveščamo občane, da knjige še sprejemamo. Knjižne novosti matične knjižnice bodo odslej objavljene v vašem glasilu kot stalna rubrika vsak mesec, za začetek pa smo pripravili novosti za prve tri mesece letošnjega leta. Knjižnico financira Kulturna Leto 1973 je bila v knjižnici uvedena članarina, namesto tedanje izposojnine za vsako posamezno knjigo. Prednost članarine je v tem, da jo vsak član plača le enlkrat na leto, s tem pa je poravnal vse obveznosti za tekoče leto. Višina članarine za leto 1978 je 10.— din za osnovnošolske otroke, in 50.— din za ostale člane. Člane in način izposoje pa natančno opredeljuje poslovnik knjižnice. Knjižnica je ob koncu leta 1977 štela 13.247 knjig ali 0,78 knjige na prebivalca, kar je majhna knjižna zaloga. Vsako leto se trudimo, da bi kupili čim večje število knjig, s tem povečali zalogo, in zadovoljili potrebe bralcev. V letu 1977 smo pridobili 1.166 knjig, od tega smo jih 787 kupili, ostale pa so nam podarili RKSS, OK ZKS Litija in bralci. Nove knjige po strokah obsegajo 36 % mladinske književnosti, 33,8 % leposlovja za odrasle in skupnosti Litija, del sredstev pa zberemo sami s članarinami in ni toliko, da bi zadovoljili potrebe vseh občačnov, ker trenutno nudimo knjige le Litijanom, Šmarčanom in Gabrovčanom, v ostalih krajih občine pa nimamo izposojevališč. V razvojnem načrtu knjižničarstva o občini Litija 1976—80 smo predvideli potujočo knjižnico, ki bi obiskovala vse krajevne skupnosti. Tako bi resnično približali knjigo vsem občanom. Žal se je ustavilo pri finančnih sredstvih, ker ni denarja za nakup knjig. Poprečna cena knjige letos je 144,50 din, pa lahko sami izračunate, koliko knjig bomo kupili, če imamo za leto 1978 za to namenjenih 90.000 din. Že prej sem omenila, da so poleg premajhnih finančnih sredstev velik problem litijske knjižnice prostori. 54 m2 v 400 let starem »Farbarjevem gradu« bi lahko bila resnično le zasačna rešitev za knjižnico, ki se je sem preselila lota 1972 iz hiše, ki so jo porušili zaradi gradnje nadvoza. Ta »začasna« rešitev traja sedaj že šesto leto in bo še kako, dokler ne bomo dobili obljubljenih prostorov nad dvorano na Stavbah. Vendar tudi ti ne bodo ustrezni, saj se bomo iz starih prostorov preselili v malo manj stare. Mislim, da vsi Lilijani želimo takšno knjižnico, kjer bodo poleg izposoje potekale vse dejavnosti, ki sem sodijo (ure pravljic- literarni večeri, razstave ipd.); pa tudi prostora, v katerem bi lahko v miru prebrali dnevno časopisje, nam pošteno manjka (čitalnica!). Prostori nad dvorano temu ne bodo ustrezali, zato bo treba razmišljati o priključitvi knjižnice k novemu kulturnemu centru. Kljub ne veliki knjižni zalogi, pa je poslovanje knjižnice odlično, saj smo v nekaj letih prekosili vse tri zasavske knjižnice, ki imajo boljše pogoje in večjo zalogo knjig. Zanimiv je podatek, da smo leta 1971 izposodili 6.919 knjig, leta 1977 pa 47.823 knjig — velika izposoja in majhna zaloga pa terjata svoje, saj bo treba 3.000 knjig izločiti ali pa prev-vezati zaradi iztrošenosti. Kljub visoki izposoji število članov knjižnice ni naj večje. V letu 1978 poteka pri SZDL akcija za izboljšanje ekonomskega in družbenega položaja knjige. V knjižnici pripravljamo načrt, kako se bo v akcijo vključila naša občina. Imamo dve možnosti: da knjiga poišče bralca ali pa bralec knjigo. Ker občani sami knjig ne iščejo dovolj, jih mora poiskati knjiga. Po razpravah, ki bodo potekale v SZDL in krajevnih skupnostih, bomo naredili zaključke, ali bomo knjigo približali delavcem na delovnem mestu, ali v kraju bivanja. Želimo, da bi v razpravi sodelovalo čim več dealvcev s svojimi mnenji. Sedaj pa vas vabimo, da si ogledate naše knjižnice, kjer boste ugotovili, da so na policah knjige, ki zanimajo tudi vas. Branje knjig mora namreč postati naša vsakodnevna navada in potreba. Joža Konjar Poslovnik 1. Knjižno gradivo si lahko izposoja vsakdo, ki je član 'knjižnice. 2. član knjižnice je lahko vsak državljan SFRJ, ki se ob vpisu izkaže z osebno izkaznico in ima stalno bivališče v SR Sloveniji. S podpisom na »izjavi« se obveže, da se bo ravnal po tem poslovniku. Ob vpisu plača letno članarino vsak član, članarina znaša za leto 1978 50.— din za odrasle in 10.— din za osnovnošolsko mladino. 3. Izposojevalni rok je 14 dni za leposlovno in 30 dni za strokovno in znanstveno gradivo. Za bralce iz oddaljenih krajev je izposojevalna doba za leposlovje 30 dni. Izposoje-valni rok podaljšamo največ dvakrat, za podaljšanje plačajo 2.— din od knjige odrasli in 1.— din od knjige otroci. 4. Zamudnino zaračunavamo tedensko. Za vsak zamujeni teden plačajo od knjige 2.— din odrasli in 1.— din otroci. Stroški opomina znašajo: I. opomin 3.— din, II. opomin 5.— din, III. opomin 10.— din. 5. Vsak član knjižnice mora ob izposoji ali vrnitvi knjig predložiti izkaznico knjižnice, kjer je označeno, da je članarina plačana. Ob vpisu dobi bralec izkaznico brezplačno, ob nadaljnji izposoji pa stane nova izkaznica 3.— din. Otroci, ki plačajo članarino 10.— din, si lahko izposojajo samo mladinske knjige, za knjige iz oddelka za odrasle morajo plačati izposojnino, ki znaša 2.— din za vsako knjigo, odrasli pa plačajo L—din za vsako mladinsko knjigo. Vsak bralec si lahko izposoja knjige samo zase in za člane ožje družine, če je plačana članarina. 6. Priročnike in druge dragocene in bogato ilustrirane knjige na dom ne izposojamo. 7. Za izgubljeno knjigo mora bralec plačati trikratno nabavno ceno knjige. 8. Knjižnice so odprte: — Matična knjižnica v Litiji (Valvazorjev trg 11): v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 11. do 18. ure, v torek od 8. do 14. ure, — Podružnična knjižnica Šmartno (v osnovni šoli Šmartno): v torek, od 10.30 do 17. ure in v petek 7. do 13.30, — Podružnična knjižnica v Gabrovki (v prostorih bloka št. 15 a): v ponedeljek, sredo in četrtek od 11. do 12.30 in v petek od 16.30 do 17. ure. 9. Poslovnik velja od L 1. 1978 dalje. Potrjeno na zboru delavcev dne, 9. 11. 1977. Delavska univerza MATIČNA KNJIŽNICA LITIJA knjižnica v Litiji že 6 let gostuje v prostorih OK ZSMS. Ti prostori s° skrajno neprimerni. Nove knjige v matični knjižnici Litija mladinsko leposlovje ' z» cicibane: Kovačič: Najmočnejši fantek Jurčič: Kozlovska sodba v lšnJi gori Magajna: Brkonja Čeljustnik evk: Kurir Markec fščaj: Kaj je našel Šarek „ .°rrnan: Bolničarka Vida, Draž-g<*e- Naši kurirji ilipič: O pohorskem bataljonu 6-aprnf°1Čan: ZSodil° se adovič: Spoštovani otroci pionirje: Kavčič: Kaj je povedal ded ^jevšček: Cudozgode kin°nSSOn: Vike Viking, Vike Viti f. ,ln Brdavsi, Vike Viking st 1S|^* Rdečeokc, Vike Viking Čast °8*avi Tirane, Vike Viking Kdečekožcth ’ ^ Viking Pri Za mladince: petina; Ukana amič: Orel in korenine STROKOVNE MLADINSKE KNJIGE Pahor: Dogodivščine v atomskem inštitutu Lammer: Otroška ročna dela Jurca: Javka v starem čevlju Špolar: Elektrarne Ružič: Bonton za otroke, Mala gospodinja, Igrice za kratek čas, Čudežna šivanka, Mojstri pri hiši, štorklja gre v pokoj LEPOSLOVJE ZA ODRASLE novele: Kveder: Vladka in Mitka Rebolj: Baltazar Podpečan: Hiša na robu doline Tri domače povesti Andrzejevski: Veliki teden Firm: Ples rdečega jelena Kiš: Grobnica za B. Davidoviča biografije: Druon: Aleksander Veliki Sponsel: Zdravniki velikih ljudi Ludwig: Schlimann eseji: Štih: Faustove improv. Mar-gueriti pesmi: Župančič: Mlada pota zgodovinski romani: Semjonov: Sedemnajst trenutkov pomladi Haggard: Roža Sveta Kozar: Licenciat Janez I, II Hofč: Merci, kamerad kriminalni romani: Christie: Umor v orient ekspresu, Zavesa, Skrivnostne ure družbeni in družabni romani: Simmel: Do bridkega konca I, II Soubiran: Milostni udarec Wallace: Klub oboževalcev Saint-Laurent: Hči viharjev I, II Fischer: Vroče zaželena leta Godina: Jaz sem njena mati Kesey: Let nad kukavičjim gnezdom Remic: Dolina zelenega zlata Kranjec: Povest o dobrih ljudeh Dolenc: Gorenčev vrag Tryon: Vdova Chiara: Delitev Šomen: Peti letni čas Pasternak: Dr. Živago Farah: Upognjeno rebro Slokan: Tako je to Mihelič: Obraz v zrcalu Malenšek: Vigenjci Remec: Votlina POLJUDNOZNANSTVENA LITERATURA splošno: Žnideršič: Knjiga in založništvo filozofija, psihologija, etika: Pečjak: Psihologija spoznavanja Pečjak: Poti do znanja Stojkovič: Dialektičnost prirode Zihrl: Nastanek in razvoj dialekt. materializma Bertolino: Matematika in dialektika, Dialektični materializem in sodobno naravoslovje, I, II Jerman: Pogovori o filozofiji Bras: Izbrana poglavja iz psihoterapije medicina, gospodinjstvo: Košuta: Sladkorna bolezen in dieta Pirc: Dieta za hujšanje Bartenjev: Zobje vašega otroka Matko: Dieta pri jetrnih in žolčnih obolenjih Kos: Ikebana Geister: Ptice okoli našega doma zgodovina: Homme: Rommel Vidic: Sedem krst za Ronkar-jevo družino sociologija, politika: Gorjup: Kitajski dnevnik Lah: Slovenija sedemdesetih let, Jugoslavija danes Vukadinovič: Evropska var- nost in sodelovanje Osolnik: Mednarodna politika SFRJ Mrmak: Prispevki k marksistični zasnovanosti vzgoje Frankovič: Marksistično izo- braževanje v šoli Kranjec: Izobraževanje, naša družbena vrednota Ferenc: Akcije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940 Vojaški slovar Kardelj: Izbrani teksti Zihrl: O humanizmu in socializmu Jogan: Sociologija reda Temeljni podatki OZN Petrič: Mednarodno varstvo manjšin Niklsbacher: Narodne vezenine na Slovenskem J. K. Novo pri Prešernovi družbi Ljubitelji dobrih, Živahno pisanih knjig obveščamo, da so pri Prešernovi družbi, ki že 25 let pošilja med slovenske bralce najboljša dela domače in tuje književnosti, v zbirki romanov »Ljudska knjiga« izšle med začetkom aprila in sredino junija naslednje knjige: POTEPUHI, roman znamenitega norveškega pisatelja Knuta Hansuna, ki v svojem delu z izrednim posluhom opisuje svojevrstne usode prebivalcev svoje rodne dežele: KRIK, odkrito napisano pripoved o težavah, upih in razočaranjih, ki jih v svojem vsakdanjem, poklicnem in družinskem življenju, doživlja sodobna ženska; KLATEŽ V OKLEPU, vojni roman, za katerega se bodo posebno navdušili moški bralci, katerega človeško simpatični junaki pa se bodo s svojimi drznimi dejanji prikupili tudi bralkam. Zadnji dve knjigi letošnje zbirke, SIN ČLOVEKOV in MINLJIVA SREČA, bosta izšli septembra oz. oktobra; bralcem pa priporočamo, da naročijo celotno zbirko, katere cena je 300 dinarjev in plačljiva tudi v obrokih, medtem ko bo za vseh pet knjig (od teh bo prva dvojna) v prosti prodaji treba odšteti precej višjo vsoto (predvidoma 400 dinarjev). Poškodbe v mesecu marcu in aprilu Zaradi luknje v parketu si je poškodovala gleženj desne noge Po prestavitvi flyerja — Platt ni bil popravljen parketni pod. Predica Eržen Ana je ob menjavi lonca stopila na rob deščice parketa, in je zato izgubila ravnotežje. Pri padcu si je poškodovala gleženj desne noge. V bodoče bo potrebno ob prestavitvah strojev pred samim obratovanjem prestavljenega stroja poskrbeti za popravilo parketa. Med struženjem padel ostružek strugarju v oko Ivanu Grobljarju je med struženjem jeklenih prirobnic odletel ostružek v steno stroja, se odbil in zadel poškodovanca v levo oko ter mu ga poškodoval. Po padcu je še 100 m drsel v dolino Na poti iz službe je poškodovancu na strmi gozdni poti spodneslo moped. Padel je z mopeda in si pri padcu poškodoval levo nogo nad stopalom, mezinec in prstanec leve roke in levo stran glave. Jere Franc se je poškodoval pred vasjo Dragovško in je po padcu drsel še 100 metrov med drevesi v dolino. Med čiščenjem kovinskih valjčkov si je poškodovala zapestje leve roke Kazič Rozalijo je med snemom kovinskega jedra iz valjčka, nenadoma zaskelelo v zapestju leve roke. 10 dni po poškodbi je morala zaradi bolečin in samega zdravljenja v bolniški stalež. Na poti iz službe se je poškodovala Osredkar Jožefa gre običajno peš iz službe v Zavrstnik, kjer stanuje. V vasi Sitarjevec ji je, ko se je vračala iz službe, nenadoma klecnila noga. Izgubila je ravnotežje, in si pri padcu poškodovala gleženj desne tnoge. Pri gorenju bombažnih celuloznih in sintetičnih vliken se pojavlja strupen in dušljiv plin. Posebno pri toplotnem razkroju vlaken nastajajo razni razkrojni produkti, med njimi tudi večja ali minjša količina strupenih in dušljivih plinov, katerih nastanek je odvisen od kemijske sestave vlaken in vsebovane vlage, od prisotne količine kisika in drugih pogojev pri gorenj u. Skoraj vsa vlakna razvijajo pri zgorevanju strupen CO. Dušljivi plini, ki nastajajo pri toplotnem razkroju vlaken, so bolj značilni za sintetična vlakna. Vsi nastali strupeni ali dušljivi plini pa še niso v celoti raziskani. Vdihavanje strupenih pa tudi dušljivih plinov je pogosten vzrok smrtnih primerov. V naši delovni organizaciji je letno ca 30 zanetkov požarov. Zato so gasilci in vsi prisotni delavci v gorečem oddelku v nevarnosti zaradi plinov, ki se Med prevrnitvijo zabojčka s prejo je snemalki omahnila roka Po končanem snemanju kop-sov preje je Sitar Marija s sodelavko dvignila zabojček s prejo na rob pločevinastega zaboja (kontejnerja). Ko sta nameravali zabojček prevrniti, je poškodo-vanki omahnila roka, in je zato zabojček pritisnil poškodovanki zapestje leve roke ob kontejner, in ji ga poškodoval. Franc Lesjak Zrak v jeklenki je stisnjen na 200 atmosfer. V gasilskem domu imamo tudi 3 dihalne aparate na ikisik. V alkalijevem vložku se izdihani zrak očisti CCk vlage. Manjkajoč kisik dodaja avtomatska naprava; poraba kisika se v aparatu na kisik sama uravnava. Stanje kisika kaže manometer. Ko kisika prične primanjkovati, nas na to opozori varnostna naprava z zvočnim signalom. Zrak v jeklenki je stisnjen na 150 atmosfer. V zastrupljenem ozračju smo lahko 60 minut. V soboto, 8. 4. 1978, smo v Predilnici Litija organizirali predavanje o uporabi in vzdrževanju dihalnih aparatov na stisnjen zrak in apratov na kisik. Predaval je Begoš Ivan iz po-klicne gasilske brigade iz Ljubljane. Predavanja se je udeležilo 21 oseb in to večinoma delavcev iz čistilnice in sukalnicc, kjer so nameščeni izolirni gasil- SE Pot po bližnjici na nadvoz je zlasti ob deževnih dneh nevarna, kar dokazujejo številne poškodbe naših delavcev na strmi in spolzki poti. Poškodovana pa je tudi zelenica. 0 uporabi dihalnega aparata aa kisik in na stisnjen zrak Med prebiranjem cevk je padel pločevinasti zabojček, snemalki na nogo Hertiš Ljudmila je s pomočjo pritrejnih kljukic na zabojčku obesila zabojček na kontejner, in iz kontejnerja zlagala cevke v zabojček. Med prebiranjem se ji je zabojček snel in ji padel na nart stopala leve noge. Na smučarskem tekmovanju tekstilcev se je poškodovala Nejediy Barbara Na smučarskem tekmovanju tekstilcev (TEKSTILIADA) je po-škodovanka na Zelenici med vožnjo veleslaloma padla, in si pri padcu poškodovala zapestje leve roke. Med vožnjo je bila proga poledenela. Med. prebiranjem konusnih cevk se je previjalka ranila ob rob cevke Kubot Milica je prebirala v oddelku sukalnice konusne cevke. Med sortiranjem cevk je zadela s palcem desne roke ob rob plastične cevke, in si ga ranila. Po tednu dni je morala zaradi infekcije v bolezenski stalež. Zidarskemu delavcu je stranica prikolice traktorja poškodovala prsni koš Vinku Vahčiču je med odpiranjem stranice prikolice traktorja spodrsnilo, in je zato zaradi izgube ravnotežja s prsnim košem udaril ob stranico, in si ga poškodoval. Medeninasta kljukica jo je urezala Jerina Matilda je odstranjevala navito sintetično vlakno iz raztezalnega valjčka prstančnega stroja. Nenadoma je poškodovanki medeninasta kljukica, s katero je odstranjevala vlakna, spodletela, in jo ranila v prstanec leve roke. Zaradi infekcije je morala po petih dneh v bolniški stalež. Z nožem se je urezal v palec leve roke Pri rezanju vrvice, s katero je bila povezana bala sintetike, se je poškodovanec Sladič Alojz urezal z nožem v palec leve roke. razvijajo ob gorenju. V predilnici in sukalnici so nameščeni dihalni aparati na stisnjen zrak. Le z uporabo dihalnega aparata se zavarujemo pred dušljivimi in strupenimi plani. Aparat na stisnjen zrak lahko uporabljamo 50 minut. ni aparati. Tovrstna predavanja bomo Še organizirali. Zavarovati se moramo pri gašenju pred strupenimi plini. Zato moramo biti usposobljeni za pravilno uporabo ozolirnih gasilskih aparatov-F. Lesjak Dihalni, aparati na stisnjen zrak so v posameznih oddelkih nameščd1' v posebnih omaricah c.viina Zaščita mest Zanesljivo vemo, da bo agresor v eventualni bodoči vojni usmeril svoja dejanja predvsem pa bombandiranje gospodarskih in drugih poslopij ter na to, da pobil čimveč prebivalcev v mestih nasprotnika. Takšni udarci se ne morejo preprečiti, čeprav bi bila velika moč aktivne obrambe, kar potrjuje tudi dej-stvo, da je v novejših vojnah več mrtvih v mestih, kakor vojakov na fronti. Ta nevarnost postavlja v prvi Plan vlogo civilne zaščite v me-st*h, kjer je edina alternativa napadom sovražnika — aktivna obramba in visoka stopnja organiziranosti in pripravljenosti celotnega sistema samozaščite. Potrdilo za to so izkušnje iz druge svetovne vojne. Za ilustracijo se spomnimo na velike iz-8ube civilnega prebivalstva v nekaterih večjih mestih Japonske, Nemčije, Sovjetske zveze in tudi Pti nas. Množično so bila uporab-flena, vnetljiva sredstva, katera s° bila največji vzrok kar za štiri Petine vseh mrtvih. Tako je bilo, P,a primer, v velikem požaru v lokiu uničenih 99,5% zgradb, v 'Jsaki 95,3 %, v Nagoji pa so bile kar vse zgradbe uničene od požara. V Hamburgu je, samo pol ure po bambandiranju, besnel požar, ki je zajel dve tretjini zgradb. Plameni v središču ognja so bili visoki 4 km. Na razdalji 2 km so se pojavljali požarni vetrovi, ki so imeli hitrost tudi nad 60 km na uro. Ta fenomen, imenovan »ognjena nevihta«, je na površini porabil ves kisik in so zato ljudje v zakloniščih, v katerih ni bilo rezerv kisika, množično umirali. Odstotek mrtvih v posameznih mestih se je gibal v velikih nesorazmerjih — od 0,6 do 20 odstotkov. V Tokiu je tako umrlo 150.000 ljudi ali 2 % vseh prebivalcev mesta; v Dresdenu je od enega samega bombandiranja umrlo 140.000 žrtev, ali vsak peti meščan; v Leningradu pa je od bombandiranja, posredno ali neposredno, umrlo 620.000 ljudi. Značilnost je, da je bilo v Beogradu iz ruševin izvlečenih 2276 žrtev, ali 0,71 % vseh prebivalcev, v aprilskem bombandiranju pa je bilo uničeno ali poškodovano 50 % vseh zgradb. Navedimo tudi primer Hiroši-me, kjer je bilo za sedaj, poleg red predavanjem so bili udeleženci predavanja seznanjeni z vsebino 1 Pomenom predavanja (*'hai‘ivutc^ Iyan Begoš je udeležencem prikazal praktično uporabo uPorabj apara,ov- in opozoril na napake pri vzdrževanju in sami Nagasakija edino uporabljeno atomsko orožje, katero pa bo verjetno uporabljeno v bodoči vojni. Od udarnega in toplotnega sevanja je bilo uničenih 90 % vseh zgradb, od 245.000 prebivalcev, jih je umrlo nad 80.000. Iz teh nekaj primerov se vidi, da so bile izgube v nekaterih mestih katastrofalne; posebno še tam, kjer so bila množično uporabljena gorljiva napadalna sredstva, pa tudi tam, kjer civilna zaščita ni bila pripravljena. Zaščita v naših mestih, kateri bodo v eventualni agresiji izpostavljeni prvemu in najmočnejšemu udaru, do sedaj ni bila zanemarjena, vendar analize kažejo, da stanje še ni zadovoljivo, predvsem iz subjektivnih razlogov. Zato se sedaj upravičeno daje poudarek sedanjim pripra- vam, na civilno zaščito. Treba je vedeti, da civilna zaščita zahteva najbolj mogočo edinost v organiziranju in pripravljanju. Potrebno je pregledati stanje do kam smo prišli in kje so problemi pri pripravljanju prebivalstva za zaščito, kakšna je zaščita velikih mest proti požarom, stanje zaklonišč, kakšen je vpliv urbanističnih rešitev za zaščito mest, itd ... Da bi se spoznala vsa pomembnost civilne zaščite v eventuelni vojni, je dovolj samo navesti podatek analize — da se lahko pri dobri organiziranosti in pripravljenosti civilne zaščite človeška in materialna izguba zmanjša tudi do 90%. To pa pomeni ne samo obstoj prebivalstva, ampak tudi več možnosti za vodenje dolgotrajnega ljudskega odpora. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED/velja od 28.map 1978 do 26.maja 1979 Litija Ljubi jana Ljubljana - Litija odhod prihod op. odhod prihod op. 4.39 5.14 2.46 3.16 5.05 5.39 2 4.35 5.07 5.17 5.54 5.30 6.01 5.52 6.24 1 6.35 7.08 6.04 6.34 8.31 8.58 6.13 6.46 2,3 9.25 9.57 6.49 7.20 10.55 11.27 7.35 8.06 12.50 13.22 8.33 9.06 13.30 14.06 1 9.21 9.53 14.20 14.48 2 11.17 11.50 14.35 15.08 12.46 13.18 15.40 16.10 15.01 15.35 17.40 18.11 16.28 17.02 18.45 19.16 17.18 17.49 19.30 20.04 17.44 18.14 20.30 21.05 19.26 20.00 22.27 23.02 21 .53 22.26 23.22 23.50 1) Vlaki vozijo samo ob delavnikih. 2) Vlaki ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih. 3) Vlak ne vozi še od 1.7. do 31.8.1978, Razporeditev letovanj Za letovanje v naših počitniških domovih se je do seje komisije, ki je bila 12. 5.1978, prijavilo 244 delavcev oz. upokojencev in sicer za Novigrad 198, za Gozd Martuljk 21 in za letovanje v Fazani pri Puli 25. Od 174 prijavljenih za letovanje v počitniškem domu Novigrad jih je bilo razporejenih v prvi željeni rok 174, v drugi rok 23, eden pa je sporazumno pristal iz 10-dnevne na 7-dnevno izmeno. Za letovanje v počitniškem domu Gozd Martuljk se je prijavilo 21 prosilcev, od katerih je 18 razporejenih v želj ene roke, eden v drugi in 2 v tretji rok. Za letovanje v prikolicah v Fažani pri Puli se je prijavilo 25 delavcev oz. upokojencev in sicer 22 v treh rokih v juliju. Zaradi tega je komisija za letovanje sklenila namestiti v Fažani še eno prikolico iz Novigrada. Kljub temu komisija ni mogla prijav-ljencev sama razporediti in je bil z njimi sklican sestanek. Ob sodelovanju prijavljenih je komisija le-te razporedila tako, da jih bo 12 letovalo v prvih želje-nih rokih, 2 v drugem in 4 sporazumno v tretjem roku. Težave smo imeli se pri razporejanju za Fažano, kljub temu pa so v vseh počitniških domovih še proste kapacitete in se lahko delavci še prijavijo. F. V. Upokojene so bile V mesecu marcu so bile upokojene tri naše sodelavke: 2. 3. tov. Pavla Kosmač, 17. 3. tov. Slavka Mrzelj in 31. 3. tov. Marija Bric. Tov. Pavla ima 24 let in 9 mesecev delovne dobe. Zaposlila se je že leta 1945, pa ni zmogla dolgo pešačiti od tovarne do doma, saj je do Spodnjega Loga, kjer je živela pri svojih domačih, kar č km. Z dela je prihajala ob polnoči. Prevoza ni bilo. Kje je bila vaša prva zaposlitev? »Pred vojno sem delala doma na posestu, dela ni manjkalo — bilo nas je osem otrok. Kasneje, po vojni, smo se kar štini zaposlile v Predilnici — toda le sestra Ančka je delala do polne dobe za upokojitev.« Kje ste bili med vojno? »Med vojno sem bila dve leti na Koroškem, kamor so me poslali delat. Takrat so pobrali še več mladih deklet za delo na tujem. Ni bilo tako zelo težko, le skrb, kako je z domačimi, me je ves čas težila.« Kdaj ste se ponovno zaposlili? »Ko sem se poročila, sem se preselila v Mošenik pri Savi. Ko so bili otroci že dovolj veliki, sem se zaposlila najprej v Lesni industriji Litija, nato pa ponovno v Predilnici. Najprej sem delala v predilnici, kasneje pa v suikalnici. Tu sem ostala do konca ... Iz Mošenika sem pešačila od železniške postaje Sava, približno pol ure — to je bilo dosti bližje, kot prej.« S čim se boste ukvarjali sedaj? »Doma na posestvu je dovolj dela. Tudi mož je že upokojen, in kar pridna bova morala biti, da bova vse postorila.« Tov. Slavke ni bilo na poslovilnem sestanku. Med tednom hodi na zdravljenje v toplice. Obiskal sem jo na domu v Šmartnem. Tu živi z dvema sestrama in bratom. Veliko je pripovedovala. o življenju in delu pred, in. takoj po vojni — rekla pa. mi je, naj ne zapišem vsega, da ne bi ostali razumeli. kot hvalisanje! Slavka je zelo skromna. »Oče je delal v topilnici svinca v Litiji. Delal je več kot 28 let pa se je moral upokojiti zaradi zastrupitve s svincem — pokojnine pa ni dobil. Mati je morala takrat sama preživljati 12 otrok. Jaz sem majmlajša. Služiti -sem začela že s 7. leti, ko sem hodila pazit otroke. Po končani osnovni šoli bi rada nadaljevala šolanje. Ker doma ni bilo denarja, sem prosila učitelja, in tudi drugi so pomagali, da sem dokončala meščansko šolo. Pomagala sem si tudi z in-štruiranjem. Takrat bi se rada vpisala na učiteljišče, pa se je pričela vojna. Leta 1942 sem se morala zaposliti. Delala sem na pošti v Šmartnem in v Litiji. Po vojni sem delala na socialnem zavarovanju — DZSZ. Kot uslužbenko tega zavoda so me poslali leta 1948 v Predilnico Litija. Ko so čez dve leti dodelili socialno službo podjetjem, sem postala uslužbenka v naši Predilnici. Kasneje sem bila premeščena v računovodstvo. Sedaj sem dopolnila 35 let delovne dobe. Vsem svojim dosedanjim sodelavcem želim veliko uspeha in lepe pozdrave...« Tov. Marija — rojena v Litiji. Doma je bilo pet otrok, oče železničar, mati je delala nekaj časa v predilnici. »Pred vojno sem služila kot gospodinjska pomočnica pri šefu postaje na železniški postaji v Litiji. Za tista leta nisem imela delovne knjižnice, nisem bila zavarovana, in tudi kasneje sem to zanemarila, danes se mi pa to maščuje. I-mela bi ravno 35 let delovne dobe, tako pa odhajam v pokoj s 32 leti in pol. V tovarni sem se zaposlila leta 1945. Ves čas sem delala na posadi, nikoli na lažjem delovnem mestu. Vsa leta sem delala v predilnici. Tam sem začela kot snemal-ka, nato sem bila pomočnica predice. Ko sem se privadila, sem dobila stroj.« česa se s tistega časa spominjate? »Ko sem se zaposlila, sem morala podpisati pogodbo, koliko časa bom ostala na delu. Veliko mladih nas je podpisalo za najkrajšo dobo — pol leta, pa sem ostala do upokojitve. Nočno delo mi je bilo všeč. Raje sem prihajala na delo zvečer, kot zjutraj. Čez dan je bilo treba skrbeti za družino. Danes nekatere mlade to težko razumejo. Na zadnje vprašanje pa lahko odgovorim, da se v bodoče ne bom dolgočasila-Doma je vedno dosti dela — tudi takega, ki ga do sedaj enostavno nisem zmogla opraviti.« Vsem trem želimo predvsem zdravje, ostalo pa je potem tako vse v redu! Matic Malenšek Odrasli In mladi so se v letošnjem letu množično odzvali praznovanjem dneva OF In praznika dela. dopuščati (angle- U°ANKARSKI slovarček ALLO\y ško) otočje pri Novi Gvi-neji Hod Nagradna križanka Ue mitološko podzern- igra iz starega HaLMa veka iMpp NRST^belgij9ki kolesar °Udry _ - kralj v Pilosu „ francoski slikar, 6 atlfk (Jean Baptiste) Rešitve nagradne križanke oddajte do 12. junija v skrinjice našega glasila. Nagradili bomo pet reševalcev, ki bodo oddali pravilno rešene. Vse nagrade so enotne — 50.— din. KRIŽANKO ODDAL: IME IN PRIIMEK: NASLOV - ODDELEK: A PRIŠLI-ODŠLI Prišli: 11. 4. 1978 Kvas Goran, Litija, Rozmanov trg 9 — C. K. sukal-nice 11. 4. 1978 — Crček Dragica, Litija, Grbinska 32 — Č. K. pred-predilnice 11. 4. 1978 — Aljic Zineta, Zagorje, Kopališka 16 — predilnica bombaža L izmena 11. 4. 1978 — Krstič Snežana, Litija, Šmarska 2 — predilnica bombaža 2. izmena 11. 4. 1978 — Džordževič Jelena, Litija Šmarska 2 — C. K. predilnice bombaža 12. 4. 1978 — Močnik Alberta, Litija, Topilniška 2 — predpre-dilnica 4. izmena 12. 4. 1978 — Marolt Ludvika, Zagorje, Ulica talcev 34 — su-kalnica efektnih sukancev 1 izmena 15. 4. 1978 — Jelenc Anton, Polšnik, Borovak 1 — predpre-dilnica L izmena 15. 4. 1978 — Laznik Renata, Zagorje, Cesta zmage 25 — C. K. predilnice bombaža 17. 4. 1978 — Kolednik Emil, Šmartno, Dragovšek n. h. — montaža strojev 18. 4. 1978 — Todorovič Dobren-ka, Litija, Ljubljanska 12 — su-kalnica efektnih sukancev L izmena Odšli: 15. 4. 1978 — Trentelj Jožefa, Litija, Rozmanov trg 24, sukal-nica efektnih sukancev — pismeni sporazum (odpoved delavke) 29. 4. 1978 — Borišek Marija, Litija, Grumova 1, predilnica rezerva — upokojitev 29. 4. 1978 — Privšek Marija, Litija, C. zasavskega bataljona 7, čistilnica odpadkov — upokojitev 30. 4. 1978 Mohorko Kristina, Zagorje, Eberlova 4, predilnica bombaža 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 26. 4. 1978 — Laznik Renata, Zagorje, Cesta zmage 25, C. K. predilnice bombaža, — v poskusnem roku s strani delavke Delavci, premeščeni na druga delovna mesta v mesecu aprilu 1978 3. 4. 1978 Strašek Marija, pre-dica v predilnici bombaža 2. izmena, premeščena na delo knjigovodje osebnih dohodkov 1. 4. 1978 — Podkrajšek Marija, predica pri rezervi predilnice, premeščena na delo čistilke raztezal pri rezervi predilnice L 3. 1978 — Zupan Joža, zbiralka cevk v zbiralnici cevk, premeščena na delo nakladalke kop-sov v sukalnici L izmena 1. 4. 1978 — Pajer Venceslav, izdelovalec čistilnih kljukic pri remontu predilnice bombaža, premeščen na delo delavca pri remontu strojev L 4. 1978 — Grom Franc, vodja izmene v predilnici sintetike 3. izmena, premeščen na delo mojstra v sukalnici efektnih sukancev 2. izmena L 4. 1978 — Grčar Irena, sne-malka v sukalnici efektnih sukancev, premeščena na delo su-kalke v sukalnici efektnih sukancev L izmena L 4. 1978 — Jolič Francika, sne-malka v sukalnici efektnih sukancev, premeščena na delo su-kalke v sukalnici efektnih sukancev 2. izmena L 4. 1978 Žibert Dragica, sne-malka v sukalnici efektnih sukancev, premeščena na delo su-kalke v sukalnici efektnih sukancev 2. izmena L 4. 1978 — Šraj Magda, strojepiska v kadrovsko-splošnem sektorju, premeščena na delo Že med vojno je bila med osrednjimi nalogami Osvobodilne fronte slovenskega naroda tudi skrb za kulturo, saj smo se Slovenci v veliki meri prav po zaslugi naših pisateljev, zavednih sinov svojega ljudstva, kljub različnim pritiskom izkoriščevalskih tujcev, obdržali kot samostojen, svobodoljuben narod. In tako je poleg svojih drugih dejanj, namenjenih spodbuditvi plodnega razmaha slovenske kulture v svobodi, Izvršni odbor Osvobodilne fornte na svojem sestanku 27. januarja 1953 sklenil, da ustanovi Prešernovo družbo, ki naj bi nadaljevala izo-bražujoče tradicije naprednih predvojnih knjižnih društev in po svojih kulturno zavednih zaupnikih prinašala v domove slovenskih delovnih ljudi najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev. Na Prešernov dan 8. februarja 1953, ob kulturnem prazniku vsega slovenstva, je bila Družba ustanovljena. Usmerjale in vodile so jo danes že legendarne osebnosti: njen predsednik, ki je to ostal polnih 23 let, je bil Boris Ziherl; njen prvi tajnik France Bevk. Njeno članstvo je kmalu po ustanovitvi štelo prek 60 tisoč delovnih ljudi. Smisel in poslanstvo tako ustanovljene Prešernove družbe sta bila jasna: skrbela naj bi za izdajanje lepih in dobrih knjig v duhu revolucionarnih, narodno povezujočih načel Osvobodilne fronte, in v skladu z umetniškim izročilom na j večjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, tega genija, ki je izšel iz Ijud- kadrovske evidence in administracije v kadrovsko-splošnem sektorju L 4. 1978 — Tomc Joža, kadrovska evidenca in administracija v kadrovsko-splošnem sektorju, premeščena na delo tajnice v kadrovsko-splošnem sektorju 12. 4. 1978 — Čeme Olga, čistilka strojev I pri čistilni koloni predilnice bombaža, premeščena na delo snemalke kopsov v predilnico bombaža 2. izmena 13. 4. 1978 — Ilar Joža, čistilka strojev I pri čistilni koloni pred-predilnice, premeščena na delo snemalke na flyerjih v predpre-dilnici L izmena 17. 4. 1978 — Ilič Danica, sne-malka na flyerjih v predpredil-nici 4. izmena, premeščena na delo zbiralke cevk v zbiralnici cevk 24. 4. 1978 — Potisek Jožica, su-kalka v sukalnici efektnih sukancev, premeščena na delo zbiralke cevk v zbiralnici cevk M. Šraj stva in v katerem se je zato poosebil genij vsega slovenskega naroda. članstvo Prešernove družbe, ta kulturno osveščeni del slovenskega življa, v zameno za nezahtevno članarino že petindvajset let ob Prešernovem rojstnem dnevu, 3. decembra, prejema v dar pet ali šest knjig redne letne zbirke, v kateri so poleg koledarja vsako leto še po dve izbrani deli naših pripovednikov, poljudno pisano delo s tega ali onega področja znanosti in še priročnik te ali one vrste. Skoraj vsi člani prejmejo tudi posebno nagradno knjigo: skrbno izbrani roman družbeno angažiranega, miselno prodornega, zanimivo pišočega tujega avtorja. Za svoje člane in naročnike izdaja Prešernova družba tudi mesečno revijo OBZORNIK, v kateri objavlja črtice in pesmi domačih in tujih avtorjev, zanimive zapise o naj novejši h dogajanjih na področju znanosti in živo pisane biografije klasikov naše kulturne preteklosti, ter s tem skozi vse leto ohranja stik med članstvom in izdajateljskim jedrom Prešernove družbe, in to že vseh petindvajset let. Poleg tega Prešernova družba že prek dvajset let izdaja zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA, da bi tako približala slovenskemu bralcu najizvirnejša, najzanimivejša, literarno bogata in vsebinsko pestra dela pisateljev vsega sveta — s tem izpolnjuje tisto poslanstvo, ki ji ga nalaga univerzalnost Prešernovega duha: zakaj, kakor je Prešernovemu geniju prijateljsko pomaga- lo Čapovo poznavanje svetovne literature, da je lahko v vsej veličini občečloveka razpel svoja krila, tako želi Prešernova družba z zbirko LJUDSKA KNJIGA približati svetovna dela našemu bralcu. In kakšne naj bi bile naloge sodelavcev in zaupnikov Prešernove družbe za naprej? Kakšna naj bi bila vloga Prešernove družbe danes, v ozračju potrošniške mrzlice in vsaj navidez zmanjšanega zanimanja za knjigo in kulturno zamovzgojo? Da v tem resnem času, ki ga skušajo nekateri prikriti s snobi-stičnim hlastanjem za zlagano dragocenimi, a v svojem jedru puhlimi dobrinami in v nasprotju z občasnimi pojavi elitizma v slovenskem literarnem ustvarjanju objavlja Prešernova družba v svojih zbirkah dela umetniško odgovornih, z duhom resnično ustvarjalnih delavcev prežetih pisateljev, pesnikov in prevajalcev. Da v nasprotju s poplavo tujega — in domačega šunda — razširja med slovenskimi bralci prevode najboljših stvaritev svetovnih klasikov i'1 naših sodobnikov. Samo tako bo Prešernova družba, ki je bila in mora še naprej ostati odraz kulturnih potreb slovenskega ljudstva, tudi v bodoče polno in plodno živela — samo tako bo lahko uresničevala zamisel, k‘ jo je izrekel in -terjal Boris Ziherl, prvi predsednik Prešernove družbe: da skupaj z vsestranskimi napori in naprednimi prizadevanji najbolj prodornih mislecev in najbolj kulturnih ustvarjalcev slovenskega naroda pomaga graditi in utrjevati temelje socialistične družbe, od katerih je odvisna prihodnost vsega človeštva. NEMOČ ODDALJENEGA Težka mora tlači me nocoj noč pred mano skriva svoj pokoj- Nemirna v kotu zdaj postajali1’ in z mislijo k njemu prihajali1- K njemu potuje veliko srčnih nad’ saj dejal bi mi: »Imam te rad-« Al’ on v to ne veruje, mi v srcu je vse huje. Šla k njemu bi in ga objeW strastn0, ljubim te, bi mu rekla glasno- Prav gotovo bi srce mu vneW Oh, saj vem, da tega ne & smela- M.š- 25 let Prešernove družbe Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Aloj3 Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kol6* tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.