v-1 » ' X— i Izdaja »Zeeaveki tedntic« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 38. — Telefon št. 91. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 609-70-1-146. — List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 480 din, polletna 340 din, četrtletna ISO din, mesečna, 40 din. Cena izvoda v koLportaii lš din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo. TRBOVLJE, 1. januarja 1959 Cena -i ti,n Leto XII. Novoletni uvodnik »Zasavskegu tednika« KO SMO PRED NEKAJ TEDNI NA REDAKCIJSKEM POSVETU PRIPRAVLJALI PROGRAM ZA NOVOLETNO ŠTEVILKO, SMO LEP CAS MISLILI IN SI BELILI GLAVE, S KAKŠNIM NAPOTILOM SKOČITI V LETO 1959? VSEM NAM JE BILO DOCELA RAZUMLJIVO, DA MORAMO POVEDATI NEKAJ, KAR SMO VSI OBČUTILI, VSI SPREMLJALI, VSI HOTELI, ŽELELI, NEKAJ KAR SMO SE VSI ISKRENO VESELILI! NI DVOMA: TEGA JE BILO MNOGO, ENA SAMA MLADOST JE PREVEVALA NASE DELO, DELO ZA NAS VELIKI CILJ. — IN SKLENILI SMO: DAJMO PROSTOR NAŠIM MLADIM, NAJ POVEDO, NAJ IZLIJEJO SVOJE MISLI O SVOJEM POČETJU NAM VSEM. PRI TEM SO NAS VODILE BESEDE TOVARIŠA TITA, KI JE ONI DAN, OB OTVORITVI AVTOMOBILSKE CESTE MED DRUGIM REKEL: Po čem se naša mladina razlikuje od marši V-dere mladine? Razlikuje se po tem, ker sp "jema naloge ne na ukaz, ne tako, da bi ji dn - cene naloge ukazali od vodstva navzdol, temveč sama zahteva naloge in sicer najtežje. Dajte, da nam nekdo pokaže, v kateri državi nastopa mladina tako številno, t&ko enotno in vlaga vse svoje telesne in umske sposobnosti, da bi pomagala j>ri graditvi srečne prihodnosti, svoje lastne in tistih generacij, ki bodo prišle. Samo tri vprašanja smo Izbrali io jih zastavili predsednikom oočinsklh In 'mladinskih vodstev. Odgovori vas bodo. ~ dragi bralci — prepričali, kako velik prispevek je dala naša mladina za našo sedanjost in prihodnjost. 1. Kakšen vpliv ima mladina tvoje občine na družbeno dogajanje v kraju", in kako pomaga uresničevati načrte občinskega ljudskega odbora? 2. Katero delo aktivov ljudske mladine tvoje občine štejete letos za najpomembnejše? In: na kakšno pomoč ste pri tem naleteli od občinskih političnih vodstev? 3. Kaj ste storili za razvedrilo in zabavno življenje mladine? IVICA ŽNIDARŠIČ, Videm-Kr-ško: politična sila, ki vpliva na družbeno dogajanje. Ivica sodi. da je vtdemsko-krška mladina zadnja leta zelo razvila svojo dejavnost, posebno pa le bil to primer letos, ko smo opravili volitve v zvezne ln republiške parlamente, nadalje VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in zvezno delovno akcijo. Ti dogodki so naložili mladini Izredno dosti nalog. Vldemsko-krška mladina je bila vedno pripravljena z ostalimi organizacijami podpreti vsakršne akcije in ukrepe, ki koristijo komuni ln sploh napredku. Mladina letos ni reševala zgolj organizacijskih vprašanj, marveč so Jo zanimali širši problemi krajev, v katerih žive. Posebno važno ae zdi tovarišici Ivici dejavnost mladih v svetih občinskega ljudskega odbora, delavskih svetih ln drugih organih samoupravljanja. Tu je bila mladina zelo delavna in dala številne koristne predloge. Odgovor na Prvo vprašanje pa je Ivica zaključila z besedami: »Kljub nekaterim pomanjkljivostim pri našem delu, lahko rečem, da predstavlja mladina naše občine va*ho politično silo, ki vpliva na družbeno dogajanje.« Na drugo vprašanje le tovarišica Žnidaršičeva poudarila, da bo težko odgovorila, ker sodi, da Je bilo celokupno delo mladine pomembno. Vendar prišteva na prvo mesto Ideološko vzgojo ln pripravljanje krške občine Je odšlo na grad-* njo avtomobilske ceste kar 102 mladincev ln mladink. Občinsko politično vodstvo razume mladino in jo vsestransko podpira. Za razvedrilo ln zabavo mladine, je občinsko mladinsko vodstvo storilo premalo. Spričo dela ni ostalo kdo ve kal časa za zabavo. Mladinski komite ie organiziral športna tekmovanja ln pripravil skupen shod mladine v Podlogu, na Raki In obisk pri brigadirjih. Za brigadirje lz vldemsko-krške občine »o pred otvoritvijo ceste organizirali družabni večer ln se jim še enkrat zahvalili za sodelovanje na mladinski delovni akciji. PAVLE UHAN, Radeče: naše delo bi lahko opisovali na nanosih st-aneh. PAVLE UHAN Mladina naše občine ima močan vpliv na celotno družbeno življenje. Mladi ljudje so sl ta vpliv prav gotovo pridobili z aktivnim delom, ki je že nekaj let ključ naših uspehov. V samoupravnih organih dela mnogo mladih ljudi, ki so sl pridobili tudi zaupanje starejših. Podobno je tudi v ostalih političnih organizacijah ln društvih. Mladi so krepko ln zasluženo zavzeli mnoga vidna mesta v družbenem življenju. Ne trdim, da smo vse opravili, toda pomagali smo tudi praktično reševati mnoga pereča komunalna vprašanja v središču Jerala ln okoliških vaseh. Eden Izmed naših uspehov je tudi pomoč občinskemu ljudskemu odboru pri Izpolnjevanju družbenega načrta. Največji uspeh mladine v naši občini je prav gotovo ponovna osvojitev »Kipa mladosti«. V tem Je skrito delo, ki bi ga lahko opisovali na mnogih straneh. Vendar ni bilo to samo delo mladine: vse družbene sile občine šo podprle naše mladinsko vodstvo, ki je stalo na čelu ob nepozabnem tekmovanju za praznovanje dneva mladosti. Pomembne uspehe Pa smo dosegli tudi ob volitvah v Zvezno ln republiško ljudsko skupščino. nadalle prt notranji utrditvi mladinskih aktivov, organizaciji posvetovanja mladih kemičnih delavcev ln podobnih akcijah. Pomoč političnih In ostalih člniteljev je bila vsestranska in smo 1o zelo cenili. Zal nismo dosegli tolikšne uspehe pri organizaciji zpbave oziroma razvedrila. Sele zadnji čas smo se lotili tega opravila. Seveda pa smo vedno ob vsaki organizirani akciji, poskrbeli tudi za zdravo zabavo. Zdaj smo se odločili za nekatere nove oblike organizirane zabave In razvedrila In upam, da nam bo to uspelo. RUDI STOPAR, Sevnica: uredili smo «i shajališče, ki smo ga izgubili. Rudi je bil v svojih odgovorih na zastavljena vprašanja sila kratek, skoro preveč. Pove- dal ie, da se pač sevnlška mladina po svoj ih možnostih vključuje v aktivno občinsko oziroma družbeno življenje. Za najpomembnejše delo v letu 1658 šteje ureditev mladinske sobe, ki pa so jo. ko so jo uredili, takoj izgubili, ker so tisto hišo prodali. Vsekakor pa so opravili pomembno delo pri aktiviziranju mladine za prl-glašanje na delovno akcijo prt gradnji avtomobilske ceste. Za razvedrilo in zabavo pa so poskrbeli s tem. da so organl- RUDI STOPAR zirall nekaj mladinskih plesov. Sodi pa, da bo v tem pogledu mnogo bolje, ker so pravkar ustanovili mladinsko gledališče. ZDENKO ULAGA, Hrastnik: življenjsko smo zainteresirani za reševanje v komuni. Predvsem men! tovariš Zdenko. da je hrastniška mladina pridobila na ugledu s tem, da opravlja vse politične ln druge akcije z velikim navdušenjem. Danes so mladi ljudje na mnogih odgovornih mestih ln položajih, ln vse kaže, da opravljajo svoje delo v splošno zadovoljstvo. Zaradi zdrave ambicioznosti ln mladostne revolucionarnosti se mladi ljudje v samoupravnih ln drugih organih le po uveljavljajo, značilno pa je, da Jih pri tem delu starejši vsestransko podpirajo. Na drugo vprašanje Pa tovariš Ulaga takole odgovarja: po šestdnevnem seminarju, ki smo ga priredili februarja meseca, smo na zaključnem plenarnem sestanku med drugim sklenili, da z iniciativo občinskega odbora Socialistične zveze pripravimo vse potrebno za popravilo občinske ceste. Obvezali smo se za 13.000 delovnih ur, česar pa potem nismo mogli realizirati zaradi nepredvidenih težkoč, ki jih je Imel občinski ljudski odbor. Zato smo naše akcije usmerili na druga manjša opravila, v prvi vrsti pa smo že ta- krat predvideli vse potrebno za gradnjo ceste v letu 1966. Priprave. ki so zdaj v teku, so dosegle tolikšen razmah, da menimo, da je to najpomembnejše — drugo leto pa najobsežnejše delo za nas ln vse ostale politične člnitelje. Za razvedrilo ln zabavno živ. ljenje naj bi letos skrbela v ta namen imenovana komisija pri občinskem političnem vodstvu. Ta za zdaj še ni odigrala svoje vloge, vendar so posamezni aktivi na tem področju precej storili. — Občinsko mladinsko vodstvo Pa je samo organiziralo literarne večere, ustni časopis, skupinske Izlete ln druge podobne prireditve. IVO TRENTEU, Trbovlje: — Zadnja konferenca Je bil* prelomnica v našem delu. Takole 1e povedal tovariš Ivo: Naše napore za vključevanje mladine v družbeno živil eni e lahko delimo v dvoje obdobij: a) čas, ko smo sl prizadevali za afirmacijo našega dela In reševanju širših problemov. — Uspeh tega se je kmalu pokazal: v samoupravne organe ie bilo Izvoljenih precej mlad 11 ljudi; b) obdobje, ko smo spoznali da ni dovolj, da smo v delavske svete ln unravne odbore vključili mlade ljudi, potem pa lil prepustili samim sebi. Prelomnica je bila zadnja konference občinskega komiteja Ljudske mladine, ki er smo nakazali lasno orientacijo, za kakšno stališče naj se zavzema mladina pri reševanju raznih problemov. Najpomembnejši prispevek trboveljske mladine 1e bila pomoč pri gradnji avtomobilske ||-M IVO ATI TRENTELJ ceste. Nad sto mladincev je pomagalo graditi cesto. D osle! je bilo premalo možnosti za zabavo ln razvedrilo mladine; mladina gimnazije prireja plesne vaje, omeniti pa moram še razne Izlete, ki so jih organizirali nekateri aktivi. — vendar zadnje čase posvečamo razvedrilu večlo pozornost. Priredili bolno plesne vaje. zavedamo pa se, da je to le ena stran zabavnega življenja ln sl prizadevamo najti primerne oblike za Izboljšanje zabavnega življenja naše mladine. Dosedanji predsednik zagorske mladine, MARIJAN LIPOVŠEK: ustanovili smo mladinsko delovno brigado. NI moč zanikati, da le bila letos zagorska mladina inlcta-tor vrste najrazličnejših prireditev In akcij. Ne bi našteval vseh, najbolj pa smo se zavzeli za dobre predvolilne priprave v Zvezno In republiško ljudsko skupščino, počastitev VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in dneva mladosti. Omeniti moram, da ie mladina le- POZDRAV NOVEMU LETU IVICA ŽNIDARŠIČ mladih na sprejem v Zvezo komunistov. Ker pa so Imeli aktivi skozi vse leto neštevllno nalog, ld so jih morali sproti reševati, končen uspeh ni bil takšen, kot bi bilo pričakovati. — Med pomembno akcijo, ki 1o le vldemsko-krška mladina opravila. sodi sodelovanje mladine Bs grad-njl avtomobilske ceste Ib tesno sodelovanje z mladinskimi brlRedaml. Iz vldemsko- SKRB ZA NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA - PRIZADEVANJE, da se mu bo bolje godilo — to misel naj nas preveva, to naj bo naše geslo, ko te dni zaključujemo letošnje uspešno gospodarsko leto in stopamo v novo. Vesela, sproščena in razigrana naj bo naša pesem v bližnjih novoletnih praznikih, saj so naši marljivi delovni kolektivi in vsi ostati delovni ljudje zadovoljivo opravili svojo družbeno nalogo. Ko se bomo v bližnjih dneh odpočili od vsakodnevnega dela in pozabili na naše skrbi, si obljubimo, da bomo tudi v novem letu, v katerega vstopamo, storili vse, da pride do polne veljave načelo, ki ga je že večkrat poudaril naš tovariš Tito in naši ostali vodilni tovariši — skrb za našega delovnega človeka. Vsem neutrudnim delovnim ljudem Jugoslavije, od Triglava do Durmitorja, na) velja topel pozdrav za opravljeno delo, naj pohiti v vsako tovarno, v sleherno Tjašo vas, pohiti naj preko naše domovine do delovnih ljudi po ostalem svetu. Ko si bomo ob poslovitvi starega leta in vstopu v novo leto po star i navadi segli v roko in drug drugemu želeli srečno in veselo novo leto, trdno sklenimo, da bomo storili vse, da bi prihodnje leto dosegli še večje uspehe za blaginjo nas vseh, za blaginjo naših otrok, ki bodo nekoč stopili na naše mesto. Ne pozabimo pa tudi na naše brate in sestre onstran naših meja, da pridejo do svojih pravic, ki jim po vseh priročnih zakonih gredo in jim jih nihče ne sme odrekati. Mi jih ne odrekamo nobenemu narodu in tudi drugi jih ne smejo odrekati našim ljudem. Letošnje leto je bilo kdaj pa kdaj spet burno in težavno. Zopet so se zunaj naših meja pojavili razni obrekovalci in kričači, zopet so začeli gonjo proti nam. Vzdignili so se proti našemu državnemu vodstvu in ljudstvu, tistemu ljudstvu, ki je leta 1941 razumelo klic naše Partije in se zavedalo, da ni svobode, da ni življenja brez izgona krutega okupatorja z naše zemlje, okupatorja, ki je hotel spraviti pod svoj škorenj celo Evropo in ves svet. Ti »premo-dri« zopet kričijo nad vami in nas psujejb, da smo se izneverili marksizmu in leninizmu, da smo izdajalci in kdo ve, kaj še vse. In vendar se svetlim idejam Mar;xa in Lenina nismo nikoli izneverili, hodili P« smo in hodimo in bomo hodili P o svojih poteh, po tisti poti, ki zanjo vemo, da. je najbolj pravilna in najboljša. Te pravice nam ne more in he sme nihče odrekati, saj tudi mi drugim narodom ne kratimo pravice, da si svoj dom, svojo državo urede po svoje, si jo urede tako, kot si sami žele. Da si ne damo kratiti naših pravic, to smo potrdili na letošnjih volitvah v državno in v republiške skupščine spomladi 1958 in v decembru letošnjega leta, ko smo si izvolili odbore naše SZDL. To je bil odgovor naših delovnih ljudi na vsa obrekovanja proti nam in maličenju zgodovinskih dejstev. Naši narodi gredo pod vodstvom ZKJ, gredo po poti graditve socializma naprej, ker vedo, da v naši borbi gradimo nezlomljivo zvezo delovnih ljudi Jugoslavije, ki sloni na enakopravnosti narodov naše države, in kar je glavno — vsi delamo in se borimo za zboljšanje življenjske ravni nas vseh, za čim-boljšo ureditev našega socialnega in starostnega zavarovanja za zdravstvo in šolstvo, za izboljšanje naših prometnih zvez, za gradnjo stanovanj, za ureditev vrste komunalnih vprašanj — predvsem pa naj bo tudi v novem letu, ki vanj stopamo, naša prvenstvena skrb briga za delovnega človeka, da bo čutil in vedel, da živi v domovini svobodnih ljudi, da bo živel, kakor je napisano na zastavi socializma. Ta pa zahteva, naj se vsakemu marljivemu človeku godi dobro. Da pa bomo dvignili življenjski standard delovnih ljudi, moramo vsi skrbeti, stem novih valjarn, veliko sodobno kovačnico z električnimi in hidravličnimi kladivi m stiskalnico za 5100 ton pritiska itd. Temu moramo dodati še vrsto delavnic in pomožnih oddelkov, ki Igrajo zelo važno vlogo v tehnološkem procesu in poslovanju kombinata. In ko ta oblačni dan gledam visoke peči nad seboj, čujem besede Jo-va Dragičeviča, sindikalnega vodje kolektiva, ki mi pravi, da vsega tega ne bi bilo mogoče zgraditi brez pomoči skupnosti. Da, zares tega ne bi bilo mogoče zgraditi brez pomoči naše celokupne družbe, saj je za izgradnjo tega kapitalnega objekta vložila 73 milijard dinarjev. S tem je bilo omogočeno, da Zenica proizvaja letno 700 tisoč ton jekla, 600.000 ton surovega železa, 500.000 ton va- paciteto 15 ton in nove valjar- Ijanih proizvodov in okoli 600 _ i st i _ ___ _ ____i—_____t — ti crV» trm motialii-ečlrocfo Irrtlrea niške proge — vse skupaj za 20.000 ton valjanega železa, naslednja leta pa so zgradili še dve Siemens-Martinove peči. Med prvo svetovno vojno se je proizvodnja železarne zmanjšala, a stanje se ni dosti popravilo niti po zaključku vojne. Ves čas obstoja stare Jugoslavije so kaj malo storili za razširitev kapacitet železarne. Med pomembnejšimi objekti, ki so bili zgrajeni pred drugo svetovno vojno, sta bilj. še dve Siemens - Martinove peči z zmogljivostjo 40 in 50 ton železa. Zenica je bila tiste čase bolj poznana po zaporih kot po železarni. Zeniški kovinarji so bili tudi pred vojno poznani kot’ hrabri borci za delavske pravice in Partija je lahko nanje vedno računala. V teku druge vojne pa je bilo delo v železarni zaradi sabotažnih akcij skoro onemogočeno. Še preden se je vojna končala, se je okupator za vse storjene sabotaže kruto maščeval: železarno je porušil. Vendar je bila železarna, zahvaljujoč se neverjetnemu prizadevanju njenih delavcev, kaj hitro obnovljena. »Ljudje so tekmovali, ne meneč se zase, da čimprej obnove najnujnejše naprave. Ta elan si je nemogoče zamišljati« — pravi Gale Jovičič, generalni direktor te železarne. ■ In v razgovorih z njim in z drugimi vodilnimi ljudmi v železarni mi je postala jasna vloga in pomen železarne za gospodarski razvoj države in njen velikanski napredek. V desetih letih povojne graditve tega objekta je bil na tem prostoru, desetkrat večjem kot pri stari železarni, zgrajen kompleten metalurški kombinat. Od pomembnih objektov so v tem času zgradili Kompletno koksarno s 4 baterijami m tisoč ton metalurškega koksa. To seveda vpliva tudi na dohodke podjetja, ki so lansko leto znašali okoli 45 milijard dinarjev, kar predstavlja okrog 35 % skupne proizvodnje in primarne predelave (valjarne) naše celotne črne metalurgije, kakor tudi proizvodnje železne rude in koksa. Komercialni direktor Nedeljko Tošovič pa mi je povedal, da podjetje četrtino dohodkov ustvari z izvozom blaga in da v zeniški železarni izdelafno več valjanih in kovanih proizvodov kot v vseh ostalih železarnah v državah. V bodoče bo mogoče posvetiti večjo pažnjo rekonstrukciji in uvajanju sodobne organizacije dela, racionalnejšemu izkoriščanju kapacitet itd. Z napredkom železarne so se razvijali tudi ljudje, ki so delali v njej, in razvijalo se je mesto. Od mnogih nepismenih ali polpismenih delavcev so se razvili strokovni mojstri in spe- cialisti. Za iznajdbo enega izmed njih. Slovenca Alojza Der-tlinga, ki je mesto vzljubil kot svoj rojstni kraj, se tepejo mnoge inozemske firme. Zrasle so mnogoštevilne večnadstropne hiše z delavskimi stanovanji, odprli so restavracije in menze z zelo dobro hrano, postavili so dom kulture, razvili kulturno umetniško in športno dejavnost. Organi samoupravljanja so si s svojim delom pridobili velik ugled in avtoriteto. V organizacijah Zveze komunistov in sindikalnih organizacijah jih prištevajo med najboljše v Bosni in Hercegovini. Obstajajo pa medtem še vedno problemi, ki niso rešeni, tako na primer vprašanje fluk-toacije delavcev (okrog 3000 delavcev letno prihaja in odhaja iz železarne), nadalje vprašanje pravilnejšega nagrajevanja strokovnega osebja itd. — toda kolektiv, ki je rešil težavnejše probleme, bo rešil tudi ta vprašanja. Posebno je treba opozoriti na sodelovanje zeniških kovinarjev v življenju tega mesta. Veliko število njih so organi oblasti, člani raznih svetov in komisij. »Kovinarji dajejo ton življenju Zenice« — mi pravi Adjul Fazlič, dopisnik »Oslobodjenja« v Zenici. In pristavlja: »Zenica — to so v resnici železarna in ljudje v njej.« Malo je mest v naši državi, ki bi se tako razvili kot Zenica. Pred osvoboditvijo je tu živelo 12.000 prebivalcev, danes pa šteje mesto blizu 50.000 ljudi. In vse več kot je metalurgov in drugih delavcev, toliko manj je ljudi, ki brez dela sede pred hišo, sedeč na tronožnih stolih in kade tobak, vse več je socialistične prihodnosti, ki nezadržno prihaja in osvaja, in vse manj je preteklosti, ki se umika in izginja. Vse to dobiva še lepšo podobo prav v teh dneh, ko veseli pričakujemo novo leto. Branko Djukič — — »—»- t ' i§. ' J Z: '**??. ,-r| NAS NAJVECJI INDUSTRIJSKI OBJEKT — Železarna Zenica * V V teku letošnjega leta Je pričelo v vseh področjih nagega gospodarstva obratovati mnogo novih objektov, kar bo pripomoglo ne samo k okrepitvi naše socialistične domovine, ampak tudi k dvigu življenjske ravni vseh nagih delovnih ljudi. Tu bomo seveda govorili samo o najvažnejših novih objektih. Najprej naj omenimo AVTO CESTO LJUBLJANA—ZAGREB, ki smo Jo Izročili svojemu namenu proti koncu meseca novembra in kr Jo Je zgradila naša mladina. Ta avto cesta predstavlja sestavni del velike avtostrade Bratstva ln enotnosti od Ljubljane do DJevdJelLJe. dolge I.loo kilometrov, ki bo povezovala razne kraje naše države. Dela na izgradnji avto ceste Ljubljana—Zagreb, ki Je dolga 135 km, so se začela v začetku aprila letošnjega leta ter Je na njih sodelovalo 54.000 mladincev ln mladink, razporejenih v 406 mladinskih delovnih brigad. Od njih Je preko 40.000 prvikrat sodelovalo v tako veliki delovni akciji. Mladina Je tu zgradila M km asfaltirane ln betonske ceste, 52 raznih večjih objektov in 220 različnih propustov. Most pri Jankomlru Je na primer eden Izmed najvefijlh v državi. Dolg Je okrog 330 metrov — nadvoz v Trebnjem pa Ima dolžino 120 metrov. Od novih objektov, ki so pričeli letos obratovati, Je treba prav tako navesti NOVO KOPRSKO PRISTANIŠČE, v katero luko morejo sedaj prihajati prekooceanske ladje do 10.000 ton. Eden Izmed važnih objektov, ki smo ga prav tako dali letos v pogon Je prvi Jugoslovanski NUKLEARNI REAKTOR v Institutu nuklearnih ved »Boris Kidrič« v V inči pri Beogradu. Z izgradnjo tega reaktorja se Je Jugoslavija uvrstila med prvih deset držav, ki Imajo nuklearne reaktorje ln med sedem teh držav, ki so same konstruirale reaktorje. Reaktor ln vse njegove Instrumente smo v celoti Izdelali doma. V teku tega leta pa smo »končali tudi Izgradnjo kapitalnih objektov našega največjega METALURŠKEGA KOMBINATA — ŽELEZARNO zenica. V Izgradnjo tega velikanskega gospodarskega objekta smo vložili okoli 73 milijard dinarjev. S tem smo omogočili, da metalurški kombinat Zenica daje letno okoli «00.000 ton koksa, «00.000 ton surovega železa, 750.000 ton Jekla In 540.000 ton valjanih ln kovanih Izdelkov. Od pomembnih objektov s področja rudarstva in metalurgije, ki smo Jih letos Izročili svojemu namenu, Je treba navesti RUDNIK SVINCA IN CINKA KIZNICA, blizu Kosovske Mitroviče. Ta rudnik, ki smo ga dali v obrat v drugi polovici meseca junija. Ima nalogo, da v bližnji bodočnosti zamenja Trepčo. Njegova dnevna proizvodnja znaša že sedaj okrog 500 ton dnevno. — Letos Je pričela z redno proizvodnjo TOVARNA kromovih in Železnih spojin »jugogrom« v jegunov- CIH (Makedonija) s kapaciteto 7.000 ton letno. V elektro gospodarstvu smo v teku tega leta spustili v pogon veliko število novih objektov. Med njimi naj omenimo IV AGREGAT HIDRO CENTRALE V. M Al.EM ZVORNIKU. nadalje III. AGREGAT HIDROCENTRALK VUHRED In JEZ AKUMULACIJSKEGA JEZERA PERUCA za hldrocentralo Split. 8 pričetkom obratovanja IV. agregata hldrocentrale v Malem Zvornlku se Je kapaciteta te elektrarne povečala na 40.000 kw, tako da bo njena letna proizvodnja električne energije znašala 400 milijonov kilovatnih ur. Z dokončanjem montaže III. agregata hldrocentrale Vuhred na Dravi sredi marca letošnjega leta se Je letna proizvodnja električne energije povečala od 290.000 na 350.000 kWh. Z graditvijo Jeza za akumulacijsko Jezero Peruče so pričeli julija 1954 ln so ,ga »končali 29. novembra t. 1. Stroške za izgradnjo tega Jeza cenijo na 2 ln pol milijarde dinarjev. Posebno veliko število objektov smo dali letos v pogon v prehrambeni ln tekstilni industriji ter industriji gradbenega materiala. Med najvažnejšimi novimi objekti Je treba omeniti NOVO INDUSTRIJSKO KLAVNICO ln TOVARNO ZA PREDELAVO SADJA IN POVRTNIN V KIKINDI, prav tako TOVARNO 11058 KONSERV »DUNAV« V NEGOTINU, TOVARNO KONSERV V STRUMICI ln PREHRAMBENI KOMBINAT V SARAJEVU. Nova Industrijska klavnica v Kiktndl, ki Je pričela delati v drugi polovici novembra tega leta, se bo razen s predelavo mesa In Izdelavo raznih marmelad ukvarjala tudi s prodajo svežih Jajc. Vsi Izdelki nove klavnice so določeni za Izvoz. Tovarna za predelavo ■ sadja ln povrtnine, prav tako v Kiktndl, ki so jo dali v obrat v mesecu oktobru, proizvaja dnevno 3 vagone konservlranega paradižnikovega soka, s polno kapaciteto pa bo začela delati v Januarju 1959, ko bo skončan še obrat za predelavo graha ln zelenega fižola. Tovarna konserv »Dunav« v Negotlnu Je pričela delati v letošnjem avgustu in bo predelovala sadje, povrtnino ln meso. Tovarna konserv v Strumicl Je začela obratovati v novembru z letno kapaciteto 120 ton konscrvlrame povrtnine, 48 ton paradižnikovega soka ter večje količine džemov In marmelad. Prehrambeni kombinat v Sarajevu — moderna klavnica s hladilnico — so spustili v pogon ob Dnevu republike In sodi med največje objekte te vrste v državi. Za njegovo Izgradnjo so porabili 1 milijardo 125 milijonov dinarjev, njegova skupna kapaciteta pa znaša 250 vagonov. Za gospodinjske potrebe bo od večjih objektov, ki so začeli letos obratovati. služila tudi TOVARNA HLADILNIKOV »GEORGI NAUMOV« V BITOLJU, prav tako TOVARNA ZA PLOČEVINASTO EMBALAŽO »PROLETER« V ŽELEZNIKU pri Beogradu. Tovarna v Bitolju Je razen ostalega letos Izdelala 600» hladilnikov za potrebe gospodinjstva — maksimalni promet tovarne »Proleter« pa bo znašal 86 milijonov pločevinastih posod letno V tekstilni Industriji sodi med najpomembnejše nove objekte TOVARNA OBUTVE V SOMBORU, ki so jo dali v obrat 29 novembra ln ki bo letno izdelala 300 tisoč parov otroških čevljev — podjetje za izdelavo konfekcijskih Izdelkov KONFEKCIJA V LESKOVCU, PODJETJE TRIKOTAŽE V LEBANU in PODJETJE »GORIŠKA PLASTIKA« V NOVI GORICI. V industriji za gradbeni material Je treba od pomembnih novih objektov navesti CEMENTARNO V UMAGU, CEMENTARNO »USJE« v SPOLJU, »JADRANKO«, TOVARNO CEMENTNIH IZDELKOV V SPLITU in nove OPEKARNE V GORAZDU ln ČAPLJINI, ter tudi podjetja za proizvodnjo gradbenega materiala v Manojlovcu ln Predilnico pri Leskovcu. Od teh objektov so samo v izgradnjo cementarne »Usje« v Skoplju vložili 3 in pol milijarde dinarjev in Je začela delati v juliju letošnjega leta — izdelala pa bo letno okrog l milijon ton cementa. Določeno število novih objektov so dali v pogon tudi v kemični industriji. Tako je na primer meseca avgusta začela delati TOVARNA KLEJA »HF.MPRO« v vasi Stajkovcu pri Vla-sotlnacu, ki bo razen kleja Izdelovala tudi eterična olja, kolo-maze in detergente — v septembru Je za začela obratovati TOVARNA VDIKA-PEROKSIDA »BELINKA« V LJUBLJANI, ki ho v času svojega poskusnega obratovanja dala okrog 1000 ton proizvoda v vrednosti 450 milijonov dinarjev ln še 180 ton drugi*-Izdelkov v vrednosti 70 milijonov dinarjev. Pa tudi v turizmu smo dali v pogon nekaj novih objektov, med katerimi je treba posebno opozoriti na 3 velike vzpenjače, In sicer na planini Vltranc, na Pohorju ln na Krvavcu ter v Kamniških planinah. S pričetkom obratovanja teh vzpenjač se ho še bolj razvil turizem v Sloveniji. - Nazadnje Je treba od novih objektov, ki bodo služili razvijanju kulturnoprosvetne dejavnosti omeniti pričetek delovanja beograjske televizijske postaje ln od praznika Republike dalje skupno oddajanje jugoslovanskega televizijskega programa. Televizijski centri v Beogradu, Zagrebu In Ljubljani se povezujejo v mrežo, ki se bo v nadaljnjih etapah povezala še z drugimi predvidenimi televizijskimi centri v državi. Vzporedno z začetkom obratovanja novih objektov Je tekla rekonstrukcija že obstoječih objektov, začeli pa smo tudi ali pa nadaljevali z izgradnjo tistih objektov, ki bodo pričeli obratovati v prihodnjih letih. V teku letošnjega leta smo začeli s proizvodnjo vrste novih industrijskih in še drugih predmetov, ki Jih prej nismo izdelovali. Vse to bo dosti pripomoglo, da bo naša država v bodočnosti nemoteno vse hitreje stopala v lepše In srečnejše življenje. Branko DJuklc Za zdrav rod 0 nujni potrebi izpopolnitve in smotrnejše ureditve zdravstvene zaščite in oskrbe prebivalstva v zasavskem rudarsko-industrijskem bazenu L V zdravstveni zaščiti in oskrbi prebivalstva v zasavskem rudarsko-industrijskem -bazenu se pojavljajo vedno bolj pereči problemi, mimo katerih ne smemo hoditi z zavezanimi očmi in gluhimi ušesi, temveč jih moramo čimprej res it j ustrezno in koristno za zdravje delovnega človeka. Nekaj teh problemov, kot na primer nujna potreba po otvoritvi oddelka za otroške bolezni, samostojnega oddelka za porodništvo in ženske bolezni pri splošni bolnišnici v Trbovljah, nujnost sodobne in smotrnejše ureditve specialistične zdravstvene službe v zasavskih revirjih itd. — vse to je bilo v teku letošnjega leta vedno bolj pogost predmet razprav na raznih množičnih sestankih in zborovanjih. Posebno pa nas je presenetilo v zadnjem času živo zanimanje za rešitev teh vprašanj na številnih občnih zborih sindikalnih podružnic. Mislim, da je prav, če spregovorimo tudi zdravstveni delavci v zasavskih revirjih nekaj besed o našem zdravstvu, ker smo pač predvsem mi dolžni pokazati javnosti naše zdravstvo v revirjih takšno, kakršno je danes, da opozorimo na nepravilnosti in pomanjkljivosti v zdravstveni zaščiti in oskrbi našega prebivalstva, da nakažemo smernice za izpopolnitev in zboljšanje zdravstva v bodoče jn da se postavimo v vrsto tistih državljanov, ki naj s prikazi današnjega stanja, z nasveti in pobudami ter s sodelovanjem pomagajo rešiti važna x»rašanja v zdravstvu zasavskega rudarsko-industrijskega bazena. Zasavsko rudarsko-industrijsko področje sestavljajo tri občine: Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Vse tri občine predstavljajo zelo zgoščena delavska naselja na majhnem prostoru v ozkih in dolgih dolinah, ki se vrivajo med zasavsko hribovje. Iz teh dolin drže do naših glavnih prometnih žil le ozke serpentinaste gorske ceste. Rudarstvo in druga razvijajoča se industrija, zgoščena naseljenost v teh krajih, ki je v porastu, in tudi sama geografska konfiguracija terena v zasavskih revirskih krajih so momenti, ki razen bolezni in nesreč zahtevajo od zdravstvene službe popolno in smotrno in do določene meje tudi svojstveno organizacijo zdravstvene zaščite in oskrbe prebivalstva če hočemo, da bomo res zadostili vsemu, kar pričakuje od nas naše socialistično urejeno zdravstvo. Socialistično zdravstvo ne prične ščititi in zdraviti človeka šele tedaj, ko človek dorasle in postane pridobitno sposoben, ampak že tedaj, ko je spočet. Prvotno načelo zdravstva, ki je obstajalo v glavnem le v zdravljenju bolezni in poškodb, je danes že zastarelo in se vedno bolj umika sodobnemu nazoru, da je prvenstvene važnosti preprečevanje bolezni in nesreč, ker je ta načni zdravstvene zaščite uspešnejši in cenejši. Zdravstvena zaščita in oskrba prebivalstva v zasavskih revirjih je poverjena občinskim zdravstvenim domovom v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in v Radečah. Od teh zdravstvenih domov ima združene pod eno streho ter ustrezne in sodobne prostore in opremo edino zdravstveni dom v Zagorju v novi, moderni, nalašč za zdravstvo zgrajeni stavbi. Vsi ostali zdravstveni domovi pa imajo svoje zdravstvene ustanove še vedno razmetane po raznih starih stavbah z adaptiranimi, neprimernimi in nesodobno urejenimi prostori. Te ustanove so raztresene po dolgih in ozkih dolinah zasavskih naselij. Do nedavnega se je posvečala po naših zdravstvenih domovih in ambulantah skoraj vsa zdravstvena skrb predvsem zdravljenju bolezni in poškodb, medtem ko za preventivno zdravstvo, to je pre-prečev ije bolezni in poškodb, ni b.lo posebnega smisla in razumevanja. Res je, da je bil glavni vzrok za to pomanjkanje zdravstvenih delavcev, zlasti višjega in srednjega, nalašč za preventivo usposobljenega zdravstvenega kadra. Danes tega vzroka ni več, ker je število zdravnikov v nekaterih zasavskih revirjih precej poraslo in tudi stanje ostalega medicinskega kadra ni več tako porazno, kot je bilo pred leti. Zadnje čase prihaja v naše revirje na službovanje predvsem ženski višji in srednji medicinski kader, medtem ko se moški zdravstveni delavci revirjev izogibljejo. Vemo pa, da bi v naših revirskih zdravstvenih ustanovah, posebno v splošnih ambulantah, iz določenih razlogov bolj ustrezal moški zdravstveni delavec kot pa ženski. Pred kratkim je bilo posebno v Trbovljah precej razgovorov o higienski zdravstveni službi in sanitarni inšpekciji. Razprave so pokazale, da sta obe službi precej pomanjkljivi, površni in brez pravega vodstva in nadzora, kar gotovo ni v skladu z načeli preventivne zdravstvene službe, ni v prid čuvanju ljudskega zdravja in nima zaželenega uspeha pri preprečevanju nesreč pri# delu in Izven dela. Skoraj vse specialistične zdravniške ordinacije ima edino zdravstveni dom v Trbovljah. Specialistične zdravniške ordinacije so v našem rudarsko - industrijskem področju nujno potrebne. Nujno pa Je, da se te ordinacije zaradi boljšega koriščenja skoncentrirajo, ker prihajajo zdravniki-epecialisti v revirje večinoma iz Ljubljane, in spričo boljše ekonomičnosti v enem kraju oziroma v enem zdravstvenem domu. Prav tako je nujno, da se preskrbe tem orginacijam primerni prostori ter da se sodobno opremijo, če hočemo, da se bo tudi v njih delo razvijalo po sodobnih načelih medicine. Tako pa se danes neredko dogodi, da so specialisti drug drugemu napoti, ker ordinirajo drug za drugim v istih ordinacijskih prostorih v pičlo odmerjenem času. Glede prepotrebne razširitve trboveljske bolnišnice se je že mnogo govorilo 'in tudi že pisalo. Bolnišnica, ki jo je pred 33 leti zgradila rudniška Bratovska skladnica v Trbovljah za svoje člane in njihove svojce, danes ni več kos vsem svojim nalogam, ker so potrebe narekovale, da le-ta razen rudarjem in njihovim svojcem služi tudi delavcem drugih industrijskih podjetij v zasavskih krajih ter ostalim prebivalcem, ki 'žive na področju od Zagorja do Radeč, zlasti še, kadar so zaradi raznih delovnih nesreč v številnih podjetjih in še drugih nezgod in bolezni nujni takojšnji kirurški posegi in transfuzija krvi. Bolnišnica v zadnjih povojnih letih spričo naraščajočega prebivalstva v rudarsko-industrijskem področju Zasavja danes žal že ne more več ustreči vsem, ki se zatekajo vanjo. Posebno pereč je postal pro- blem bolniške oskrbe revirskih otrok in žena. Trboveljska splošna bolnišnica nima oddelka za zdravljenje otrok in tudi ne posebnega oddelka za ženske bolezni. Oddelki, ki jih bolnišnica ima, so stalno prenapolnjeni, nesodobno urejeni in opremljeni, tako da postaja uspešno delo v bolnišnici iz dneva v dan težavnejše, kar občuti naš delovni človek, ki se v bolnišnici zdravi, čuti pa na svojih plečih tudi vsak zdravstveni delavec, ki dela v bolnišnici. Danes si tudi ne moremo predstavljati uspešne in sodobne zaščite noseče matere, porodnice, otročnice, novorojenčka in malega otroka brez sodobnih zdravstvenih ustanov, med katerimi zavzemata zelo važno mesto in sta nujno potrebna otroški in porodniško-žen -ski oddelek v bolnišnici. Zaradi tega smatramo zdravstveni delavci za najnujnejše, da se pri izpopolnjevanju in urejevanju zdravstvene zaščite in oskrbe v zasavskem rudarsko-industrijskem bazenu da prvo mesto prav problemu rešitve otroškega oddelka in oddelka za porodništvo in ženske bolezni, in da je potrebno, da se to vprašanje reši čimprej in brez odlašanja. it TRBOVELJSKA BOLNIŠNICA JE IZ LETA V LETO TESNEJŠA Dolgoletne izkušnje, pridobljene na osnovi porajajočih se pomanjkljivosti, nepravilnosti. težkoč in potreb, ki so se pojavljale v teku let in ki so ovirale in še danes ovirajo ustrezen in sodoben razvoj izven bolniške in bolniške zdravstvene zaščite in oskrbe prebivalstva zasavskih revirjev, so končno pokazale, da se da rešiti problem zdravstva ne samo v Trbovljah, ampak tudi v vsem zasavskem rudarsko- industrijskem bazenu, sledeč sodobnemu razvoju medicine, smotrnosti in olajšanju dela zdravstvenega osebja, predvsem pa v prid in zadovoljstvo našega delovnega človeka, le kompleksno, z izgradnjo zdravstvenega centra v Trbovljah, ki naj bi predstavljal zdravstveno funkcionalno enoto, sestoječo se iz zdravstvenega doma ali poliklinike in splošne bolnišnice. Ta funkcionalna zdravstvena enota naj bi prevzela v zdravstvenem domu vso skrb za preprečenje in zdravljenje bolezni in poškodb, od splošnih do specialističnih ordinacij z vsemi dispanzerji vred. Zdravstvenemu domu naj bi se priključila tudi reševalna postaja z vsemi potrebnimi prostori in še mala ekspozitura socialnega zavarovanja za posvetovanje in izplačilo pot-nin zavarovancem. Zdravstveni dom v sestavu zdravstvenega centra v Trbovljah naj bi deloval v bodoče v pogledu specialistične zdravniške službe za vse zasavske revirje kot specialistični poliklinični cen- Dvoje vprašanj občinskim sekretarjem ZK Zagorje, Hrastnik, Videm-Krško ter, kot deluje po večini že danes. Prav tako naj bi zdravstveni center v Trbovljah vodil in nadziral tudi vse preventivno zdravstvo, higiensko službo in opravljal službo sanitarne inšpekcije v vsem revirskem bazenu, kot je bilo to urejeno že pred leti. Splošna bolnišnica v Trbovljah kot druga sestavna enota zdravstvenega centra naj bi imela dovolj velike oddelke za kirurgijo in poškodbe, za notranje bolezni, za porodništvo in ženske bolezni ter oddelek za otroške bolezni. Njej naj bi se priključila tudi sodobno urejena in opremljena, danes nepogrešljiva postaja za transfuzijo krvi. Oddelek za kirurgijo in travmatologijo, ki ima danes s posteljami za ženske bolezni vred 64 postelj, bi se moral nujno dopolniti s posteljami za kirurška obolenja sečil, in povečati tako, da bi imel še z nepogrešljivimi šok-posteljami vred 70 standardnih bolniških postelj. Prav toliko bolniških postelj bi potreboval oddelek za notranje bolezni, ki jih ima sedaj le 48. Dve neodložljivi nalogi 1. VII. KONGRES ZKJ JE MED DRUGIM DAL DRAGOCENA NAPOTILA ZA VEČJI PRILIV DELOVNIH LJUDI V VRSTE ZKJ. KAKO STE SE V VASEM OBČINSKEM KOMITEJU LOTILI IZVAJANJA TEGA NAPOTILA? KAJ STE STORILI DOSLEJ IN KAKŠNE NAČRTE IMATE ZA SPREJEMANJE LJUDI V LETU 1959? 2. KAKŠNI SO VASI OKVIRNI NAČRTI ZA PRAZNOVANJE OZIROMA POČASTITEV 40. OBLETNICE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE? Rudi Bregar, Zagorje: » Do IV. kongresa sprejeti 150 novih članov Proizvajalec, naš delovni človek, je zaradi svojega položaja poglavitni nosilec socialističnega družbenega razvoja. On proizvaja z družbenimi proizvodnimi sredstvi in je zavoljo svoje materialne povezanosti s podjetjem najbolj zainteresiran. da ima podjetje kar največji uspeh, da dobro poslu-* ie in da nenehno tehnično napreduje. To pa pomeni razvijanje naše družbene skupnosti, razvoj proizvajalnih sil, zviševanje produktivnosti dela in s tem povečevanje našega skupnega materialnega bogastva in blaginje. Proizvajalčevo udejstvovanje v tej progresivni smeri je čeeto nezavestno, samodejno, zavoljo navedenega položaja, v katerem je delavec v naši družbeni skupnosti Da pa bi bil zavestni vpliv delavcev na proizvodni in družbenopolitični razvoj močnejši in širši, je nujno, da zberemo v Zvezi komunistov vse poštene, zavedne delavce In upravljavce. ZK jim mora omogočiti, da se bodo usposobili razvijati socialistično prakso. Na vseh področjih imamo opraviti z mnogimi ostanki starega pojmovanja, zato je zavestna akcija komunistov v socialistični smeri nujno potrebna. je trenutno članov, kar pomeni, da je vsak 22. prebivalec naše občine komunist. To je močan, organiziram- odred zavestnih sil, ki ve, kaj hoče, in kako se je treba boriti za svetle ideale izgradnje socializma. Na predzadnji seji občinskega komiteja ZK smo se dogovorili, da ZK hitreje razširjamo, in , to predvsem s člani iz delavskih vrst. Napravili smo realen orientacijski načrt, da do IV. kongresa ZKS sprejmemo 150 članov. Vrsta osnovnih organizacij je to nalogo že začela Izvajati. Tako so na primer v OO ZK obrata Kisovec sprejeli 17 novih članov, pri gradbenem podjetju imajo vse pripravljeno za sprejem 8 članov, v IGM 20, Keramiki 10 im podobno. Tu pa tam pa bo kajpak treba premagati okorelo zaprtost posameznih organizacij, da bodo na stežaij odprli vrata v ZK. Odbor za proslavo 40-letnlce ustanovitve KPJ pri občnem komiteju ZK se je pred dnevi sešel na prvi seji. Govorili smo o okvirnem programu praznovanje 40-tetnice KPJ. Leto 1959 bomo praznovali kot jubilejno leto ZKJ in bo to vseljudski praznik. V tem letu ni borci našega delavskega Dan j a. Na teh tradicijah bomo oživljali bogate tradicije našega revolucionarnega gibanja, kd ima ravno v revirjih vse polno velikih in pomembnih dogodkov. 2e prva seja je pokazala, da se bomo morali spomniti neštetih krajev, kjer so bila posvetovanja, sestanka in konference naše Partije. Takoj bomo organizirali v središču Zagorja v dneh od 20. do 25. aprila. Proslava bo morala biti visoke umetniške in idejne vrednosti. Posebno pozornost bomo posvetili proslavam po šolah. Mladini bodo o težki revolucionarni, slavni in zmagoviti borbi naše Partije pripovedovali stari in preizkušena gi- tradicijah se mora vzgajati mlada generacija, da bo lahko odločno in s še več.jim! uspehi ta boi nadaljevala. Vso mladino bomo naučili prepevati Internacionalo. Občinski in rudniški komite ZK bosta Imela aprila slavnostni seji, posvečeni ustanovitvi KPJ. V tistih dneh bomo na slovesen način sprejemali v ZKJ nove člane. Poseben redakcijski odbor pripravlja izdajo Zagorskega zbornika, v katerem bo prikazana vsa revolucionarna epopeja KPJ v delavskem Zagorju. Prav tako želimo otvoritev 1 Delavskega doma o združitvi s proslavami ustanovitve KPJ. Saij bo otvoritev doma nallepši spomenik vsem tistim, ki so umirali za veliko idejo socializma. To je le nekaj Izvlečkov le obširnih načrtov, ki ?ih Imamo, da bi bilo proslavljanje čim-lepše in vredno velikanske vloge, ki jo je imela KPJ v tem burnem, zgodovinskem obdobju za jugoslovanske narode. so Cesto vzrok, da mladina ne vidi v komunistih vedno svojega vzora. Naši načrti za proslavljanje 40-letnice KPJ, so predvsem tile: Razen slavnostnih predstav in akademij v mesecu aprilu, nameravamo skozi vse leto 1959 organizirati kulturno prosvetne in telesnovzgojne prireditve, na katerih bodo sodelovala vsa društva z deli, ki obravnavajo tematiko predvoj- našo iz- in i m UAMRGJi, Hrastniški rudarji pred odhodom v jamo nega delavskega gibanja, revolucijo in povojno gradnjo. V jubilejnem tednu od 23. do 1. maja 1959 bomo organizirali strnjen program z vsakodnevnimi prireditvami na letnem telovadišču. Proslavljanje bodo spremljale tudj razstave tiska, legalne in ilegalne partijske literature, slik iz delavskega gibanja, fotografij predvojnih komunistov, organizatorjev partijskega dela in prvoborcev z opisom njihove življenjske poti, in podobno. V okviru proslav nameravamo urediti'1 in odpreti tudi lokalni muzej. Še poseben program pripravlja mladinska organizacija. Njeno delo bo predvsem spoznavanje razvoja Partije. V počastitev obletnice pa bodo orgianfelrsli Itudi veliko prostovoljno delovno akcijo. Kot je že znano, bodo mladinske delovne brigade gradile cesto skozi Hrastnik. Proslave in prireditve bodo organizirali tudi delovni kolektivi. Na teh prereditvah bo v besedi in sliki prikazana razvojna pot podjetij, delavskega razreda nekdaj in danes. Maks Babič, Videm-Krško: »Pripravljamo ustanovitev novih osnovnih organizacij ZK« V naši komuni v ZK okrog 700 Marijan Orožen, Hrastnik: »V zadnjih treh mesecih smo sprejeli v članstvo ZK 52 ljudi« MED OPERACIJO V TRBOVELJSKI BOLNIŠNICI C as po VII. kongresu obeležuje večja razgibanost v' osnovnih organizacijah ZK. Ta razgibanost je vidna tudi v aktivnejšem delu osnovnih organizacij s članstvom Socialistične zveze, ljudsko mladino in sindikatom. Osnovne organizacije so letos prejele v svoje vrste 87 ljudi, predvsem mladincev in mladink. Od tega smo Jih samo v zadnjih treh mesecih sprejeli 52. 16 novosprejetlh članov Je delavcev lz proizvodnje, obrti in trgovine, To kaže, da so naše osnovne organizacije razumele in tudi aktivno Uvajale sklep VII. kongresa o nenehni krepitvi ZK z novimi člani iz vrst delavcev. S tem smo izboljšali tudi socialni sestav ZK v občini in ga približali sestavu prebivalstva. Seveda pa s tem ni rečeno, da smo storili dovolj, v naših podjetjih je še mnogo delovnih ljudi, ki z besedami in dejanji vsak dan kažejo svojo pripadnost socializmu in Partiji. Vključiti vse te ljudi v članstvo ZK, bo nadaljnja neodložljiva naloga naših osnovnih organizacij, Hkrati pa se bomo morali vztrajneje boriti proti subjektivnim slabostim posameznih članov, kajti le-te Takoj do končanem kongresu ZKJ je naš občinski komite ZKJ organiziral več sestankov in posvetovanj s sekretarji osnovnih organizacij ZK. Sprejeli smo vrsto konkretnih sklepov, kako vključiti v ZK kar največ ljudi. Zanimivo je, da so tudi terenske. organizacije Socialistične zveze in aktivistov Ljudske mladine prihajali predlogi za sprejem v ZK. Od VII. kongresa do danes smo sprejeli 36 novih članov, na novo pa smo ustanovili eno osnovno organizacijo ZK, do konca leta pa bomo sprejeli še najmanj devet članpv. Občinski komite pa si je zadal eno Izmed najvažnejših nalog v letu 1959, še razširiti članstvo ZK. ^klenili smo na novo ustanoviti več osnovnih organizacij, in sicer v Kovinarski zadrugi, Gori, na Zdolah. V te organizacije pa bomo vključili predvsem delavce in mlade ljudi Pripravljalni odbor za proslavo 40-letnlce KPJ Dri našem komiteju je že sklenil kar naiboli dostojno in slovesno proslaviti ta pomemben jubilej. Izdelali smo že okviren program prireditev in proslav, ki bodo tudi v vseh podjetjih, v sindikalnih organizacijah. mladinskih aktivih, šolah in drugod. Prav tako bodo organizirale proslave kulturna društva v vseh večjih krajih naše občine. Občinski komite bo preko svojih osnovnih organizacij ZK organiziral slovesne seje, na katere nameravamo1 povabiti člane Socialistične zveze, mladino in člane drugih organizacij in društev. Naša želja je, vse te ljudi seznaniti z velikanskim doprinosom naše Partije k skupnim ciljem. Mimo tega bomo na teh sejah tudi slovesno sprejemali', nove člane v ZK. Nič manjša naloga v jubilejnem letu pa bo tudi utrjevanje discipline v osnovnih organizacijah feK, kakor tudi dvig ideološke ravni naših članov. Nameravamo prirediti več predavani in debatnih večerov. Seveda ie to. kot rečeno, naš okvirni program. ki ga bomo še dopolnili. Kot kaže, so v naših občinah storili že vse potrebno, da bi kar najbolj konkretno izpolnili sklepe VII. kongresa ZKJ, kakor tudi pripravili okvirne programe prireditev, s katerimi bodo dostojno počastili 40-Jetnico naše Partije. Obeta se nam torei razgibano leto, polno spominov na slavne dni bojev za pravično stvar. M. V. Posteljni fond današnjega porodniškega oddelka bi se moral povečati od 16 na 30 postelj in prav toliko predvidevamo za zdravljenje ženskih bolezni, skupno torej 60 postelj. Na oddelku za zdravljenje otrok bi potrebovali okrog 50 postelj. Bodoča trboveljska bolnišnica naj bi torej imela prostora za okrog 250 standardnih bolniških postelj (sedaj 128), kar pomeni, da bi se moral današnji posteljni fond bolnišnice povečati za 100°/«. Iz navedenih razlogov se zdravijo danes vsi bolniškega zdravljenja potrebni otroci iz revirjev in veliko število mater in žena na pediatričnih in porodniško-ginekoloških oddelkih sosednih bolnišnic, ker naša sedanja bolnišnica nima nobene možnosti več, da bi v sedanjih prostorih še lahko povečala posteljni fond, kaj šele odprla nove bolniške oddelke. Zdravstveni delavci v zasavskih revirjih smatramo na osnovi spredaj opisane pereče zdravstvene problematike v našem rudarsko-industrijskem področju za nujno potrebno: # 1. da se zgradi v Trbovljah zdravstveni center, sesto-ječ iz zdravstvenega doma in iz dovoij velike splošne bolnišnice z že navedenimi oddelki; • 2. da se da pri gradnji zdravstvenega centra zaradi večje nujnosti prednost povečanju in ureditvi bolnišnice ter da se pri tem najprej reši problem oddelka za otroške bolezni, ki je najbolj potreben, nato pa ostalih oddelkov bolnišnice; ® 3. da se takoj po izgoto-vitvi bolnišnice ali paralelno z njo zgradi tudi zdravstveni dom. Samo povečanje in ureditev bolnišnice, ne da bi se zgradil tudi zdravstveni dom ali obratno, bi pomenilo, da je prbblem zdravstva v zasavskih revirjih rešen le polovično in da tako ne bo rešen nikdar dokončno in vsem zahteva ustrezno. Zgraditev zdravstvenega centra za ves zasavski rudarsko-industrijski bazen v Trbovljah pa bi bila izvedljiva postopno in' etabno. Začeti je treba z gradnjo najnujnejšega in delati do uresničenja celotnega načrta brez kakšne zataknitve na sredi poti. HI. Občinski ljudski odbor v Trbovljah in okrajni ljudski odbor v Ljubljani sta pokazala v zadnjem času veliko zanimanje za ustrezno in čim hitrejšo rešitev perečih problemov zdravstva v zasavskih revirjih. V ta namen je sklical pred nedavnim svet za zdravstvo ObLO Trbovlje širšo konferenco zastopnikov vseh revirskih občinskih ljudskih odborov, upravnikov zdravstvenih domov, bolnišnice in ostalih zdravstvenih ustanov. Tega posvetovanja sta se udeležila tudi predsednik in načelnik sveta za zdravstvo OLO Ljubljana. Posebno nas Je ob teh razgovorih razveselilo veliko zanimanje, razumevanje, naklonjenost in pripravljenost predsednikov ObLO Zagorje in Hrastnik ter predstavnikov OLO Ljubljana za nudenje pomoči in sodelovanje pri rešitvi problemov zdravstva v zasavskih revirjih. — Na konferenci Je bil Imenovan osemčlanski gracDhenl odbor za dela pri* reševanju najnujnejšega problema, v katerem Je fi odbornikov lz naših revirjev, dva pa Je Imenoval OLO Ljubljana. Postavila se Je tudi strokovna medicinska komisija, ki naj bi čim-prej pripravila gradivo za investicijski Idejni načrt za ostvarltev celotnega programa del. O-dbor razpolaga tudi že z za začetek najpot.rehnelšlml finančnimi sredstvi. Z delom smo pričeli, da-slravno sta danes še edino naše orodje svinčnik in papir. Gradbeni odbor pa upravičeno pričakuje. da bo naletel pri reševanju poverlene mu naloge povsod v zasavskih revirjih na največie razumevanje In pomoč, tako nrl organih ljudske oblasti In všeh množičnih orean-lzacljah. kot nri vseh organih družheneca upravljanja v podletiih. »nravnih odborih delavskih svetih, sindikalnih organl-raclfph itd. Prav vsi revlrčanl si moramo prizadeva*!, di bomo no svoji naj. bol iš* moČ< nrUpev.HI svoi delež k na'bimvtnelši akcMl v zasavskih revirjih, katere namen 1o da se tir«»«nijt| n dokončni, vsem no*rebam zdravstva ter sodobnemu rervoin socialistične medicine ustrezni rešitvi zdravstven« zaščite In e«Vrhe vsega prebivalstva v zasavskem rudir*koJndvstrtJ- le dela. Njena misel je pohitela tja v prvo leto njunega zakona. Solze so ji privrele v oči, ko ji je pred oči stopila podoba njenega fantka. In Danila. Venomer ga je pestoval; kadarkoli je utegnil, ji je pomagal. Na vso moč si je prizadeval dobiti lastno- gnezdece. Na nič koliko vrat je potrkal, prosil, rotil, a ni uspel. Seveda, ko pa je bilo še toliko potrebnih in nepotrebnih. * Kradoma ga je pogledala; še vedno je viselo na njegovem obrazu nekaj tujčevega. Kako drugače bi bilo, če bi Marjan ne umrl! Zdaj bi verjetno že dobila stanovanje, tako pa... Naveličal se je samega sebe, nje in njenih staršev. Zadosti mu je osamelosti. Kaj, če bi mu povedala? Nel Kaj, če ni res, če ne bo spet tako kot lani, S trepetajočim glasom je zaihtela: — Kako bi mogel v novoletni noči z doma? Do nje je prodrl še vedno jezen glas: — Le kaj na) počnem doma! Ti boš spet pletla, onadva se bosta spravila vsak na svoj konec mize in tožila o slabih časih, nizki pokojnini, protinu, ničvredni pijači, in midva jih bova morala, hočeš nočeš poslušati. — Marjana, saj veš, da ne bo nič drugače. Ze tri leta je tako in stavim, da bo tudi letos podobno. Prokleto. neha) žalovati, saj ga ne moreva priklicati nazaj... — Saj ni to vse, Danilo. Doli bodo ipet pijančevali, kvantali, noreli, divje peli... Nič dobro se ne počutim. Bodiva raje doma. Danilo se ni mogel premagati. — Nikar ne bodi osata. Kaj ljudje nimajo pravice enkrat, dvakrat v letu pozabiti na vsakdanje skrbi? Kdo bi jim zameril nekaj uric veselja. Kar sem rekel, sem rekel: jaz bom med njimi! Ti pa stori, kar te je volja. Jezno je zaloputnil vrata in šel r zgornje prostore. Marjana je sklonila glavo. V nje) je plalo: šel bo, šel bo! Ce z dve uri se bo preoblekel, potem ga ne bo pozno v noč, morda, do jutra. Sama bo, s svojo skrivnostjo in strahom. Silno jo je imelo, da bi stekla za njim in mu povedala. Odločno je stopila do vrat, toda roka na kljuki je popustila. Ni se mogla odločiti. Gori je Danilo zalučal srajco na posteljo. Kakšen smisel ima vse to? Poigraš se je z mislijo, da bi stopil dol, ji poskušaš mimo razodeti, da, hm, le kaj? Ce bi ji, potem bi ji moral povedati, da mu je dolgčas v dvoje. Človek vzame ženo zato, da bo mati. Ne bi znal vsega tega povedati v lepih stavkih, saj nikdar ne govori dosti Stala je pred njim, z objokanimi, rdečimi očmi. Rekla je: — Hotela sem ti povedati, da bom mati. Potem je trše pristavila: — Zdaj pa nikar ne izgublja) časa, pozno je že, pa še večerjati moraš. Hotela se je obrniti, toda od zada) sta jo zgrabili dve močni roki. Zamižala je od ugodja. Spomnila se je, da jo je tako močno objemal takrat v fantovskih letih. Zaradi lepšega se mu je hotela iztrgati, toda njegove roke so bile kot klešče. In še ga je podražila: — Me vzameš s seboj? Ze dolgo se nisem zavrtela. Obrnil jo je k sebi, čutil je njeno toplo telo ob sebi, toda zdaj 'O bile njuiz.ve misli čiste. — Marjana, če je to res...? — Iztrgala se je iz njegovega objema in prikimala: — Zares, Danilo, zdaj zares. Gotova sem, in tudi pem, kaj mi je storiti, da se ne bo lansko ponovilo. • ' Pri priči je morala pospraviti obleko nazaj v omaro. Skozi zaprto okno je iz daljave priplesal radosten vrisk. — Doma bova, Marjana, doma, in ko se bo staro leto poslovilo, bova novemu nazdravila. Ljubeče se je stisnila k njemu in rekla: — Veš, tisto, kar sem rekla n veseljačenju, pa nisem resno ml- j slila. Samo tako hudo ml je bilo. i Močno jim privoščim veselje. — Ze dobro, že dobro. Marjana. Saj te poznam. Ko’$ta si ob slovesu starega leta j napila, sta bila njuna obraza zelo j zelo blizu, in s šepetajočim glasom \ mu je pripovedovala svojo skrivnost. I Milan Vidic i slovenskih partijcev, kjer so ^prejemali važne sklepe -za delo Partije v revirjih. Tudi nekatere hiše na Lokvah in v Kisovcu so sprejemale podnevi in ponoči prekaljene borce, da bi se v njihovem zavetju pogovorili kako uresničiti to ali ono akcijo. Vrstili so se spomini, nekateri sveži, drugi potemneli od sivine in davnine časa, pa vendar' tako važni za dokončno spoznanje vloge in pomena Partije v revirjih. Imena in spet imena, imena mnogih skromnih tovarišev, ki so v svojih mladih letih žrtvovali vse za pravično stvar. Zdaj so onemogli, pa vendar ponosni, ko se uresničuje njihovo življenjsko delo. Dovolj je bogastva iz slavnih dry revolucionarnega dela komunistov. Nič koliko tega bogastva pa je še v ljudeh. Ljudje naj bi ob tej obletnici pripovedovali svoje doživljaje, da bi jih bilo moč napisati in ohraniti poznim. rodovom. Mnogo dela še čaka vestne kroniste, opisati te slavne dogodke in jih posredovati ljudem. Toda nikar odlašati, kajti prav nič ne sme toniti v pozabo. .....Občinsk^ komite, je_ jjklenil zlasti gornje dogodke dostojno proslaviti. Šfarejši’'komunisti bodo sprejeli še to nalogo na svoja ramena: zbrali bodo to in drugo gradivo. Ob 40-letnici KPJ bo samo v Zagorju več pomembnih prireditev, vsekakor pa bo med najlepšimi prispet l$i boju in delu Partije nedvomno oživitev nekaterih nadvse važnih dogodkov iz zadnjih štiridesetih let, ko je Partija pripravljala ljudsko revolucijo. Predvsem bo kazalo te, tu naštete spomine postaviti v pravo luč, se morda točno spomniti letnic in tovarišev, ki so bili na teh posvetovanjih, in jih skupno z ostalimi zgodovinskimi dejstvi uvrstiti v bogato zakladnico revolucionarnega dela Partije za osvoboditev delovnega človeka. M. V. ne boš veliko na slabšem — kaj?« »Devetintrideset let Imam.« Pogovor je tekel dalje in Strtnik je še naročil žganje. Ure so tekle in spet je zatulila sirena. To pot je klicala tiste, kj pridejo na vrsto popoldne. Kako beži čas takole med tovariši... Pri drugem žvižgu sta sc Osojnik in Joža poslovila in odšla na obrat, kjer sta pustila koš. Prvi rudarji so se zbirali in pohajkovali po obratu. <- Joža Je rekel: »Poglej jih... sami mladi! Ce jih človek takole gleda, vidi sebe. Prokleto tečejo leta! Pa smo -vseeno nekaj preobrnili! Zdaj so oni na vrsti...« »Vidiš tistega fanta tam,« je spregovoril Osojnik. »Pri meni je začel... Kak fant. sprva mu res ni šlo, zdaj je samostojen in hvalijo ga.« Fant ga je spoznal in se jima približal. »Pozdravljen, Osojnik, kako je kaj s teboj?« »Kar v redu. Vidiš, še kar smukam se tod okoli. Pa kaj bi človek — dovol j vas je mladih, takih kot si ti, in čas je, da človek tudi odloži.« »Dober sl bjl... Lela tečejo, že jaz ga enajsto leto — še pomniš, pri tebi sem začel!...« Osojnik je prikimal. Joža je zadtjl koš na ramo. •Tega hudiča se človek nikoli ne naveliča. Še na stara lota ga Iščem, takole, kos za košem ...« Zasmejal se je. Okoli obeh so sc zbirali rudarji in se menili. Zdaj se pač onj menijo, tudi onadva sta se nekoč. Kaj hočemo. Prijatelji so. tovariši! Spet Je zatulila sirena. Rudarji so sc premaknili... Stara pesem. Tudi Osojnik In Joža sta se premaknila, to pot domov. Nekaj rudarjev se je. pred rovom obrnilo. Tudi fant se je obrnil in Jima pomahal. Zdajci Je pomahal Se Osojnik tovariško, prisrčno: »Srečno, tovarišil* ' Razširjena seja vaškega odbora v Leskovcu Ne razširjeni seji osnovne organizacije SZDL so kritično Ocenil) svojo delo in delo ostalih družbenih organizacij Na področju krajevnega odbora Leskovec je vključenih T7 odst. članov v SZDL, medtem ko se je stanje s priključitvijo Velike vasd znižalo na 63 odst. Odborniki, ki so bili iz Velike vasi izvoljeni v nov odbor, ne prihajajo na seje, niti ne pomagajo pri delu. Odbor je pregledal tudi delo gasilske organizacije, kj zadnje čase ni dovolj aktivna. Za tako stanje so po njegovem mnenju krivi ne le članj tega društva, temveč predvsem nadrejeni forumi, kar pa v celoti ne drži. Zato se bodo o tem natančneje pogovorili na letnem občnem zboru in odpravili zmotna mnenja. To društvo šteje 54 članov, kjer je vključenih največ starejših, zato so mnenja, da bo treba društvo pomladiti S tem pa imajo te-inve, ker ima Tovarna celuloze In papirja svojo gasilsko organizacijo, v kateri je vključena tudi mladina z območja Leskovca. Omenjeni gasilci so vsak čas zopet pripravljeni Prijeti za delo, za kar pa jim Je potrebna materialna In mo-ralna pomoč. Razpravljali so tudi o prosvetnem društvu in ugotovili, da delo prejšnjega odbora ni bilo aktivno, kljub temu da so tMeli člani votjo do dela. Zato so nov odbor zadolžili, da bo krepkeje prijel za delo in v kratkem že pokazal uspehe. Treba bo v prvi vrsti urediti vprašanje zadružnega doma, katerega naj bi od kmetijske zadruge prevzela v upravljanje šola Leskovec in ga dajala v uporabo vsem organizacijam in društvom. Dom, katerega bo treba še nekoliko urediti, naj bi služil tudi za telovadnico, katero leskovška šola še dolgo pogreša. Krajevnemu odboru so postavili zahtevo, da skliče sejo ter se pogovor) o delu in nalogah in da skliče zbor volivcev, ki ga v Leskovcu že precej časa niso imeli. Delo krajevnega odbora Je zadnje čase v upadanju. Čeprav so imeli seje, sklepov niso izvajali. Na odboru so pogosto sprejemali večkrat dobre sklepe, vendar brez uspeha. Vaški vodnjak je še vedno zanemarjen, ker ga tfcti, Idi to vodo uporabljajo, nikoli ne urejujejo. Društvo prijateljev mladine se precej ukvarja z delom šolske kuhinje. Občinska zveza prijateljev mladine bo dala društvu 66.000 din, kar bodo uporabili za kolektivno darilo ob novoletni jelki. Ker ni bil v letošnjem letu sklican niti eden roditeljski sestanek, so zahtevali od šolskega odbora, da to vprašanje uredi. Razen tega Je treba pripraviti še plan predavanj za zimsko izobraževanje. Pretresli so tudi delo mladinske organizacije, kateri bo morala Socialistična zveza nuditi več pomoči. -8 Odkrita beseda trboveljskih gospodinj Mozaik dobrih želia TRBOVELJSKE GOSPODINJE SO V ANKETI »ZT« POVEDALE TUDI MNENJE O TRBOVELJSKI TRGOVINI UREDNIŠTVO ZASAVSKEGA TEDNIKA JE ORGANIZIRALO USTNO ANKETO, V KATERI SO TRBOVELJSKE GOSPODINJE POVEDALE MARSIKAJ ZANIMIVEGA 0 PROBLEMIH GOSPODINJSTVA, TRGOVINE, PRESKRBE Z MLEKOM IN KRUHOM TER 0 RAZNIH DRUGIH STVAREH. VEČINA ANKETIRAM JE, KO SMO JIH VPRAŠALI, ČE LAHKO NAVEDEMO V SESTAVKU NJIHOVA POLNA IMENA, ZAMAHNILA Z ROKO ČEŠ: »KAR JE RES, JE RES...« NEKATERE PA SO PROSILE, NAJ NJIHOVIH IMEN NIKAR NE OBJAVIMO, KER NE ŽELUO, DA BI SE ZAMERILE NE TRGOVCEM NE KOMURKOLI Antonija Osredkar: -Sedaj mi bo gospodinjski center potreben.. .<« Ustavili smo se pred lepim stanovanjskim poslopjem trboveljske Strojne tovarne.' Na rdeči tablici smo razbrali napis: Trg revolucije 1. V prvem nadstropju smo pozvonili. Odprla nam je Antonija Osredkar, žena znanega konstruktorja Strojne tovarne, ki je s svojimi iznajdbami prihranil podjetju že kar precej denarcev. -Ali imate kake koristi od gospodinjskega centra?« smo jo vprašali. -Doslej nisem koristila njegovih uslug« nam je odvrnila, -toda v prihodnje jih bom morala. Čedalje slabše se počutim, zato bom začela nositi v pralnico. Tudi sesalec za prah si bom kdaj pa kdaj izposodila. Enkrat mi ga je posodila soseda, pa sem videla, kako se obnese. Potrebna pa bi bila tudi kemična čistilnica, ker moramo sedaj nositi v čiščenje v. Ljubljano ali Celje, kar nam vzame precej časa a tudi drago je.« -Kako ste pa zadovoljni s trgovino?« smo bili še dalje radovedni. -Kupujem v -Rudniškem magazinu« in sem še kar zadovoljna. Blago po želji prinašajo na dom, kar je treba res pohvaliti. Skoda, da ne raznašajo po domovih tudi kruha in mleka. Bila sem namreč v Nemčiji na obisku, pa sem videla, kako imajo brezhibno urejeno preskrbo. Morda bo tudi pri nas še kdaj tako?« ANICA NARBERGEJR: —Ob praznikih zmanjka mleka...« Našli smo jo v pralnici Razumljivo, da smo jo najprej vprašali, zakaj se ne poslužuje pralnice gospodinjskega centra. -Naš gospodinjski proračun je pičel,« je smeje se odgovorila, -zato raje perem in krpam kar sama...« Povedali smo ji, da pranje v pralnici gospodinjskega centra ni drago. V Vidmu-Krškem na primer plačajo samo 350 din za pranje 8 kilogramov suhega perila. -To pa res ni veliko,« se je začudila. »Kaj pa gospodinjski stroji?« -Te pa si bom začela izposojati, ker prihranijo mnogo časa.« -Kje kupujete živila in drago?« -V trgovini -Pri Prelogarju«. Izbira blaga je zadovoljiva. Na dom pa še ne prinašajo...« -Ali je mleka dovolj?« -Ne, ob praznikih ga zmanjka! Pravijo, da dobe mlekarne vsak dan enake količine, toda ljudje kak dan pokupijo vsega, drugič spet pa ga polovico ostane...« Ana Ogorevc: -Kruh pečemo kar doma...« Stanovanjsko naselje na Vodenski cesti 47 je v slabem stanju. Zob časa ga je temeljito razjedel in tudi popravila mu ne morejo za dolgo podaljšati življenja. Res zadnji čas, da je Strojna tovarna začela graditi novo stanovanjsko naselje. Prvo vprašanje je bilo spet v zvezi 8 gospodinjskim centrom. Nanj nam je zgovorna Ana odgovorila takole: »Doslej pomoči gospodinjskega centra še nisem občutila, toda v bodoče se bom bolj zanimala za njegove usluge. Najbolj potrebna bi bila krpalnica. Tudi kemično čistilnico v Trbovljah zelo pogrešamo.« -S trgovino ste zadovoljni?« -Zelo. V trgovini -Pri Dežmanu« pustim listek, čez nekaj časa pa mi vse lepo dostavijo na dom. Ce bi prinašali na dom še kruh in mleko, bj bilo že preveč »nobel«. Tega si skoraj ne upam želeti..,« -Kako pa pekama?« -Kruh pečemo kar doma. Veste, človek si včasih začeli domačega kruha, čeprav je tudi pekovski dober...« Pepcevi spomini Zgodaj zjutraj sem se prebudil Morda bi bil zvit v klobčič pod toplo odejo spet zaspal če ne bi bila tedajci hušknila temna senca proti oknu. -Kaj po je, Reza?« sem zaslišal očetov glas. -Spet bo prišla,« je odvrnila mati pri oknu. -Vem, da bo prišla. Hudobna je, rada bi priklicala nesrečo na našo hišo...» Postelja je zacvilila. Skozi temo sem videl, da se je oče na pol dvignil in zazehal. -Pusti bubo,« je dejal 'maj ima veselje. Ne verjamem v vraže ...« Mati Je prižgala petrolejko. Potem si je ogrnila volneno ruto in sedla za peč. Skoei priprte veke sem videl njen zaskrbljeni, suhljati obraz, zavit v dolge, razkuštrane lase. Ko mleko bele noge je zavila v dolgo spalno srajco. »Treba ti je zmrzovati,« je zamrmral oče, -lahko bi še spala...« S posteljne stranice je vzel čik, ki ga je bil prihranil zvečer, in si ga prižgal Nato je nadaljeval: -No, pa ti jaz voščim srečno novo leto, če res ne sme biti ženska prva...« Grenko se je zasmejal, vrgel tisto, kar je tlelo med prsti na tla, in se pretegnil pod odejo. -Domači ne prinašajo sreče, ne moški ne ženske. Ko bi hotel priti sosedov Rudi...* Trkanje na vežna vrata je pretrgalo materine besede. Razločno sem videl kako so se njene oči razširile v grozi Počasi se je dvignila in oddrsela proti vratom. -Dobro jutro! Reza, ali mi lahko posod« malo kvasa? Hotela sem te umesiti, pa sem nenadoma opazila, da sem vsega porabila ...« vtem ho je prišleca zdrdrala besede v izgovor, je vrgla poreden pogled po sobi. Hitro sem si pokril glavo z odejo, da ne bi videl kako bo iz predpasnika stresla nesrečo po sobi. Bal sem se, da me bo zdaj zdaj nekaj zgrabilo. »Hvala,« sem slišal hudobnico, -pa srečno novo leto želim vsem skupaj ...« Ko so se vežna vrata zaprla za znanilko nesreče, sem zaslišal materin žalosten glas: ~Ona je bognasvaruj... Tudi letos nas bo nesreča bentila....« Oče ni nič rekel S stola je vzel hlače in stikal po žepih za čtkom. Ker ni nič našel, je jezno zaklel: -Krucefiks, bodi že enkrat tiho/« Mati je spet sedla za peč in vsa zlezla v volneno ruto, jaz pa sem se zvedavo oziral po sobi, da bi videl če se je od nesreče kaj spremenilo. ZBOROVOOSH TBCU V LJUBLJANI »vet Svobod izi prosvetnih društev okraja Ljubljana prireja vsafle mesec po enkrat zborovodskl tečaj za zborovodje okraja Ljubljana. Dopoldne so predavanja s predvajanjem posnetkov magme totema, popoldne pa nastopita dva zborovodja z enim zborom, e katerim še nista nikoli delala. Brvi korepetira, drugi pa iadeluje pesem. V nedeljo, 14. decembra, pa eo se tem zborovodjem pridružili še šolski zborovodje, ki vodijo šolske pevske zbore. Zbrali so se v Radiu Ljubljana, kjer so prisostvovali pevski vaji radijskega zbora — mladinskega in pionirskega zbora. Videli so ves postopek pri študiju nove pesmi. Zapeli so tudi nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Zbor je vodil Janez Kuhar, pionirski zbor pa je spremljal Slavko Mihelčič. Po vaji so se dogovorili, da bodo v aprilu in maju prihodnjega leta izvedli občinske pevske mladinske festivale oz. revije. Najboljši pevski zbori bodo potem nastopili v Ljubljani. Zatem je Janez Bitenc z magnetofonskimi posnetki prikazal, kako se ne sme peti, ali kako pojejo zbori, če pojejo pesmi, Id jih ne zmorejo zaradi velikega glasovnega obsega. Poslušali so tudi nekaj dobrih zborov. Dogovorili so se, da bodo enkrat posvetili več časa poslušanju naših mladinskih ln otroških zborov. Takrat se bodo seznanili z vso mladinsko pevsko literaturo od leta 1946 naprej. Radovan Gobec je še pozval vse mladinske zborovodje, naj se redno udeležujejo zborovodskih tečajev. Z zadovoljstvom so se tečajniki razili, saj so mnogi videli marsikaj novega. M. V. : Itri pionir&He tcccUe j Nekoč je živela v neki vasi revna žena. Sla je v gozd, da si nabere suhih vej za kurjavo. Ko se je hotela vrniti domov, je našla v gozdu bolmo mucko. Zelo se ji je zasmilila. Dala jo je v predpasnik in jo odnesla domov. Ko se je vračala proti svoji koči, sta ji prišla naproti oba njena otroka. Ko sta videla, da ima nekaj v predpasniku, sta takoj vprašala: -Mati, kaj Imaš tamkaj?« — Mati je obema pokazala mucko, ni je pa izročila otrokoma. Ko je prišla domov, je položila mucko k topli peči ln ji tamkaj postlala s starimi, mehkimi oblekami. Tudi mleka ji je prinesla. Mucka je kmalu ozdravela In je nekega dne eglntia. Ko je preteklo nekaj tednov, je šla ta žena ■pet v gozd. Brž ko je bila na kraju, kjer je »hšla bolno mucko, je stala tamkaj odlično obletoma dama. Ta je poklicala revno ženo k sebi in ji vrgla pet pletilnih igel v predpasnik. — Uboga ■ena ni vedela, kaj naj reče k temu darilu. Vzela Je Igle domov im jih položila zvečer na mizo. Silno pa je bila ta žena presenečena zjutraj, kajti na mizi je našla par lepih nogavic. Zelo se J* čudila nad tem. Zvečer je spet položila pletilne igle na mizo, zjutraj pa so bile na njej spet nove nogavice. Tako se je ponavljalo dan za Atom. 2ema je sčasoma spoznala, da so bile pletilne Ve, ki jih je dobila, plačilo za njeno usmiljeno ■■ce, ko je pomagala ubogi bolni muciki. Imela Je na mizi že cel kup novih lepih nogavic in e®eko jutro je našla na mizi spet nov par. V ®wtu je žena nogavice lepo prodala. Od takrat A bilo v njeni hiši več pomanjkanja. Žena in Mena otroka sta imela zadosti hrane in tudi lepo m hodili vel. Ko so na svetu živeli še palčki, je bilo lepo. Hodili so ponoči od hiše do hiše in pomagali ljudem delati. Ce je bil na primer pek truden, je šel lahko v posteljo, kajti ponoči so prišli k njemu palčki ki so namesto njega opravili vsa dela. Vzeli so moko in prinesli vode ter napravili testo. Potem so zakurili peč in začeli v njej peči kruh, žemlje, rogljiče in preste. Zjutraj je pek našel na mizi pečen kruh. — Tudi zidarjem so palčki pomagali zidati hiše, pri mesarju so prav tako ponoči delali dobre klobase, krojaču pa so pomagali šivati obleke. Skratka — povsod, kjer je bilo treba pomagati, so bili palčki zraven. Danes palčkov ni več. Tjakaj? Poslušajte, kaj se je zgodilo1 Palčki so prihajali vedno samo ponoči, tako da jih ni nihče videl. Nekoč je krojač šival suk- njo. Ker pa je bil preveč utrujen, je pri delu zaspal Ko se je krojač zjutraj zbudil, je opazil, da je suknja že zgotovljena. Bila je lepo skrta-čena in zlikana, da je bilo veselje. Od takrat dalje je šel krojač zvečer vedno zgodaj spat, kajti zjutraj je bilo vsako njegovo delo skončano. Krojačeva žena pa je bila silno radovedna ženska. Ta je hotela na vsak način videti palčke. Sla je in je v sobi po tleh stresla celo vrečo graha. Potem se je skrila za peč in čakala, kdaj bodo prišli palčki. In res So prišli. Hoteli so začeti delati. Segli so po Škarjah, šivanki in sukancu. Toda, ojoj! Ker je bilo po tleh potno graha, so se spotikali in padali drug za drugim. Eden izmed njih se. je potolkel po nosu, drugi si je spahnil nogo, tretji je padel na hrbet in se močno udaril. — Palčki so bili silno užaljeni in so zapustili sobo. Zena krojača je prižgala luč in hotela palčke videti. Toda ti so že odšli in «e niso nikoli več Nekoč je neki Arabec izgubil rvojo kamelo. Sel jo je iskat in srečal v stepi jahača. Pozdravila sta se. »Izgubil sem kamelo,« mu je potožil Arabec. Ali je nisi morda srečal?« »NI tvoja kamela morda slepa na levo oko in ali ji ne manjkajo sprednji zobje?« »Da, da!« je veselo zaklical Arabec. »To je moja kamela. Kje pa je?« »Ne vem, kje je tvoja kamela, saj je nisem videl«! Toda Arabec mu ni verjel, da ni videl kamele. Obtožil je moža, da mu je kamelo ukradel, ln ga je privedel do sodnika. Tuji mož pa je dejal sodniku: »Kamele nisem videl, pa kljub temu lahko povem o njej še nekaj. Na eni strani je nosila sodček z medom, na drugi pa polno vrečo pšenice.« »Da, da!« Je zaklical Arabec. »On mi jo je ukradel!« Tudi sodnik je mislil tako, pa vendar Je tujega moža vprašal: »Ali si kamelo videl?« »Ne.« »Od kod pa veš vse to?« »No, da je bila kamela slepa na levo oko, vem po tem, ker Je bila pot po kateri je hodila, popaše-na samo na desni strani« »Od kod pa veš, da nima prednjih zob?« »Ko je grizla travo, je pustila na sredini vedno pramen sočne trave nepopašen.« »Pa še povej, od kod veš, da je kamela nosila med in pšenico!« ►Cisto preprosto: na eni strani poti sem videl muhe, ki so se zbirale na kapljah medu, na drugi strani pa so skakljali vrabci ln zobali pšenična zrna.« »Res je, kar govoriš!« je zaklical sodnik. Tudi Arabec je moral priznati, da je Imel tujec prav in de mu ni ukradel kamel«. FANI PODBEVŠEK: -Doslej ni bilo priložnosti...« Nova, lepa, rdeča stanovanjska hiša na Polaju, kamor M je vselila tudi Fani Podbevšek, še nima svoje številke. Srečni stanovalci še vedno živijo v sanjah, zlasti tisti, kj so prišli ta starih, zatohlih stanovanj. Sprememba je tako očitna, da Jo človek nekaj časa občuti kot sanje. -Ali se poslužujete uslug gospodinjskega centra?« sme vprašali mlado gospodinjo. -Doslej ni bilo priložnosti, da bi mislili na to. Živeli sme v tesnem stanovanju, kjer se je človek težko obrnil, a MJ šele, da bi mislil na modernizacijo gospodinjstva. Sedaj pa Jt seveda drugače...« -Kje pa kupujete živila?« -Že nekaj časa kupujem -Pri Radeju«, kamor sem H prestavila zato, ker prinašajo »fasungo« na dom ...« IVANKA JUVAN: -Ob sobotah zmanjka kruha...« * Na Opekami št. 14 smo zaprosili za kratek razgovor Ivanko Juvan, ki nam je povedala, da je največja skrb gospodinje, kje kupiti najbolje in najceneje. V trgovini je še vedno premajhna izbira blaga, zaradi česar je treba pogosto v Ljubljano, kar pa je zvezano s precejšnjimi stroški. Morda se bo to spremenilo, ko bo začela obratovati trboveljska Blagovnica?« -Kaj je trenutno največji problem trboveljske preskrbe?« -Ob sobotah zmanjka kruha...« \ REKAPITULACIJA ANKETE O uslugah gospodinjskega centra gospodinje premalo vedo. Nujno potrebna bi bila kemična čistilnica. Vse trgovine naj bi organizirale prinašanje blaga na dom. Odpraviti -repe« pred mlekarnami, zlasti ob praznikih. Pekarne naj ob sobotah napečejo dovolj kruha, da ga ne bo zmanjkalo. ® Blagovnica ne sme razočarati, KAJ PRAVIJO PRIZADETI TRGOVSKO PODJETJE -VITAMINKA«: -Obljubljamo, da bo pred Novim letom dovolj mleka...« PRIJETNO S KORISTNIM Ko napoči jesen, ko je proč delo na polju, se kmečka dekleta ogrejejo za gospodinjske tečaje. Zbere se jih deset, tudi dvajset in več; v nekaj tednih postanejo dobre gospodinje. To pa je za življenje vsakega dekleta velikega pomena! Tudi letos so naši dopisniki sporočili, da je v Zasavju nekaj desetin takšnih tečajev. UPRAVA PEKARN: -Ob sobotah res včasih zmanjka kruha, toda ljudje še ne vedo, da ga lahko dobe tudi ob nedeljah v dežurni pekami.« TRGOVSKO PODJETJE -POTROŠNJA«: -Za zdaj sta organizirali prinašanje na dom samo poslovalnici -Rudniški magazin« in -Pri Podlesniku«. Ostale trgovine tega ne zmorejo, ker imajo premalo ljudi, toda tudi pri njih bodo to postopoma uredili...« TRGOVSKO PODJETJE PRESKRBA: »Vsem poslovalnicam smo naročili, naj po možnosti organizirajo prinašanje na dom. Težava pa je v tem, da nimamo prevoznega sredstva...« TRGOVSKO PODJETJE -IZBIRA«: -Poslovalnica št. 3 ima fanta, ki vsak dan razvaža blago po domovih, ostale poslovalnice pa samo ob plačilnih dnevih...« GOSPODINJSKI CENTER: »Storili bomo vse, da seznanimo trboveljske gospodinje z nalogami in cilji gospodinjskega 'centra, To bo sedaj veliko laže, če bo ljudsko kuhinjo prevzelo gostinsko podjetje »Majolka«, kar bo omogočilo, da se bomo bolj posvetili pospeševalnim in izobraževalnim gospodinjskim nalogam. Obetajo se nam tudi novi prostori v poslopju bivše gospodinjske šole, in sicer v pritličju. Tudi prostori za kemično čistilnico so že pripravljeni, treba bo najti samo še potrebna finančna sredstva, pa bo stvar stekla. Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Martin Gosak Je nedavno izjavil, da sredstva ne bodo smela biti ovira za uresničitev te splošne želje Trboveljčanov.« ŽELJE TRBOVELJSKIH GOSPODINJ NISO PRETIRANE. TUDI PRI ClNITELJIH, OD KATERIH JE ODVISNA NJIHOVA URESNIČITEV, JE DOVOLJ DOBRE VOLJE. CE BODO SLI DRUG DRUGEMU NAPROTI, BOMO LAHKO KMALU ZAPISALI, DA SE TRBOVELJSKIM GOSPODINJAM OBETAJO LEPŠI ČASI. fr. OH, KAKO LEPA NOVOLETNA JELKAI NOVOLETNI OBISKI med Lilijani Leto 1938 s« je nagnilo h koncu in sem za to grenko slovo obiskal nekaj načih krajanov. Iz pomenkov naj navedem nekaj utrinkov, ki so mi ostali v beležnici. Prvo pot naj posvetimo naši -Svobodi« in kulturi. Tov. VIKTOR VUK o knjižnici -Svobode« v Litiji -Litijsko kulturno-prosvetno društvo ,Svoboda’ ima več odsekov. Med najbolj agilne štejejo knjižnico. Ta je zdaj v odročnem prostoru na Stavbah, število bralcev je uplahnilo, odkar so knjižnico premestili s prejšnje lepe točke iz sredine Litije, kjer je imela .Svoboda’ svoje društvene prostore. Litija ima že staro, več kakor polstoletno tradicijo, da je imela na svojem glavnem trgu čitalnico in je tako približala napreden časnik in dobro knjigo svojim domačinom. Premestitev kluba .Svobode’ pred letom dni in uvedba gostilne v istih prostorih je greh, ki se nam bo maščeval še mnogo let. O tem bi bilo vredno razmišljati in napako popraviti. V klubskih prostorih so se večkrat shajali razni kulturni aktivisti, ki so zdaj brez vsakega ožjega kontakta, kar je vidno tudi v poslabšanju kulturno-prosvetnega dela.« Tako gleda tov. Vuk na delo .Svobode’, pa tudi na naše napake, ki nam zavirajo delo. Tov. Vuk, ki vodi našo knjižnico, nam je povedal veselo: -Zdaj imamo že nad 3000 knjig, pa jih bomo za novo leto spet nekaj nakupili. Litijska občina je dodelila .Svobodi' 100.000 din podpore, od katerih bo dobila javna knjižnica 60.000 din. Tega sporočila je bil vesel vodja javne knjižnice tovariš Viktor Vuk, ki se prizadevno trudi za napredek .Svobode’. Bil je ža nekaj let njen predsednik. 2e pred vojno je bil napredno usmerjen delavec in propagator Cankarjeve knjižnice. V nekem letniku je bil pohvaljen za uspešno delo. Tedaj je bila objavljena tudi njegova slika. Med vojno je bil aktivist OF na terenu okrog Vač. Kar tov. Vuk prime v svoje roke, to gotovo izpelje, kakor smo se dogovorili; Zato je lahko za zgled tistim, ki ne izpeljejo naloženih del. Naj povem o tov. Viktorju še to značilnost, da je navdušen propagator .Zasavskega tednika’. Sprejema naročnike in naročnino. Mož ve, da je .Zasavski tednik’ vez, ki naj obvešča in veže vse prebivalce našega Zasavja v trdno, napredno, razgibano in kulturno skupino. TOV. JOŽICA UDIR, PREDILNICAMA: -V KOLEKTIVU SEM SREČNA IN ZADOVOLJNA.« Pa smo pobarali ie tov. Jožico Udir, ki Je znana kot ena Izmed najbolj marljivih in discipliniranih predllnlčarlc. »Fl-avlih« ne pozna. 21 vi samo za svoje delo v tovarni. »V kolektivu sem srečna in zadovoljna! V prostem času poskušam radio, najraje godbo in pravljice.« , . . »Kateri dogodek se vam zdi najbolj pomemben v preteklem letu?« - smo jo vprašali. Jožica Udir Je doma lz vasice Rude prt Radečah. Starši ln brat so doma na kmetiji. Tam Je Jožica preživela tudi svojo mladost. . . . »Za najpomembnejši dogodek štejem letošnjo obilno sadno letino. Pri nas je bilo sadja rollko, da ni bilo več nobene prazne posode pri hiši. Da bi rešili vsaj nekaj tolkovca, so kupili 700 1 velik sod. Včasih Je delal sode v naši domači vasi domačin, samouk Zdaj tega mcža žal ni več. Tudi pri nakupu sodov Je bila velika stiska, ker so Jih potrebovali povsod drugod. Včasih mi tudi od »troja, kjer delam že vrsto let, pohite misli v domačo vas, v sadovnjak, v kraje kjer “mP^^ela mladost. Takrat Je bila mladost v kmečki družini z mnogimi otooki bridka. Nabiral' smo borovnice ln Jagode ln Jih nosili v bližnji Hrastnik naprodaj, da smo zaslužil)! za nakup obleke ln obutve. sedanja mladina ima lepšo mladost, kakor smo Jo imeli ml,« — Je dejala vrla predilnlčanka Jožica. TOV. TINE KOS, PREDSEDNIK LITIJSKE LOVSKE DRUŽINE: -DOGRADITEV LOVSKE KOCE NA KUGATOVNI JE BIL POMEMBEN DOGODEK.« Tov Tine Kos, obratovodja pri litijski Lesni industriji, »tari partizan Clček, ki Je partizanu v Zasavju ln drugod, nam Je dejal, ko srno kramlja'.! o lovu. v Zasavju; . »Srnjadi je dovolj, zajcev m fazanov tildi. Zato. ker smo lovci ln ne mesarji, ker skrbimo za divjad Divjih pra«6ev še nl do.stl na soregled. Seveda imajo tl požeruhi letos dobro letino, ker je v hostaih še dovolj želoda, žira ln kostanja. Ko bo zspadel »neg. Jih bomo laže sledili. Doslej Je ustrelil prvega ln edinca divjega prašiča tov. Pintar, lovec lz Smrekarice, v revirju mžd in Vačami. Tam so ugledali že tudi skupino M divjih črnuherjev. Pred puške pa niso hoteli. Pa Jih bomo gotovo Se kaj podrli to zimo. Saj delajo kmetom n* škodo^r ___ ______ »Največji dogodek lovskega društva?« — emo ga vpraaau »Dograditev lovske koče na Kugotovnl pri Mamdlfu nad Litijo. Dostop je možen lz Litije preko Gradlščain 1 z. zllom do Maljelka, ob reki Savi. med Litijo in Spodnjim Logom, za izletnike Je pripravna tudi železniška postaja Sava. Gradben! odbor s tov. Ivanom Finžgarjem.Jel Je eden naših najboljših lovskih organizatorjev, Je naprav« v tem letu pomembno delovno zmago. Litijska okolica ln naši hribi so pridobili lep turistični objekt sredi zasavskih gozdov.« In pogovor s Cičkom Je bil pri kraju. —' Mož Je deloval v delavskem gibanju že pred vojno, zato Je razgledan in zna zmeraj besedo postaviti lepo ln pravilno. — Tak Je naš vrli lovec Clček. ZASAVSKI LOVSKI VETERAN JOŽE BORlSEK: -NAS OBISK NA BLOKAH PRI JELENIH IN GAMSIH.« Jc*e Boriiek, rojak s Polšnlka nad Litijo, zdaj gospodar v Litiji, na Valvasorjevem trgu, očeta partizana Jočeta in pokojnega heroja Sraka Milana Bori&ka; zmagovalca v Oerebru na Švedskem. Med vojno je bil izseljen v Srbijo. Jože Rorišek, po domače Volkov, je navdušen lovec že iz mladih let. Danes je star 77 let, ne manjka ga pa na nobenem lovu. Hcsta mu je dala mnogo sil in zdravja. Zadnjič se je udeležil tudi lova na jelene in gamse na Blokah. Tja je vodil zasavske lovce komandir litijske ljudske milice tov. Joče Mandelj, ki je svoj čas služboval na tem bogatem lovskem področju. Litijski lovci so se udeležili skupnega lova v hribu Rob na Blokah, 16 km od Velikih Lašč. Revir je v višini 900 m. Litijskim lovcem bodo ostali nepozabni spomini na srečanja z gamsi ln Jeleni. Do plena pa ndso prišli, ker je bilo slabo, nepregledno megleno vreme. Edini plen, lepega divi ega kozla, je ustrelil letos tov. Ivan Finžgar na lovu v Trenti. Gams je bil težak 33 kg, star 12 do 14 let. Lovec Ivan Finžgar je prinesel plen v Litijo. * In pogovor z ribiči? Ti imajo zdaj največ dela, ko iščejo sulce. — O njih pa kdaj drugič. TOV. VIKTOR MAROLT-JOŽMANOV IZ STANCE NAD LITIJO: -ŽELIMO SI SE CESTO IZ DOLINE ŠTANGAR-SKIH POLJAN IN NOVO SOLO.« Jožmanov Viktor, kakor re^pjo nekdanjemu partizanu Viku Maroltu iz S tange, je mož sredi najlepših le*. Mnogo sil je dal za zgraditev elektrike v svojem kraju. Zdaj so kraji okrog Stange, Račiče, Trebeljevega, Prežganja in Janč elektrificirani. Trije transformatorji v pokrajini med Litijo in Jančami, najvišjim vrhom med Ljubljano in Litijo, so dokaz napredka, ki so ga po osvoboditvi doživeli ti kraji v samotnih gozdnih predelih. Luč in elektrika sta res znak napredka. — Tov. Viko pripoveduje: -Pri elektriki nam je največ pomagal bivši predsednik ljubljanskega okoliškega okraja tov. Miha Berčič, ki je tudi prizadevni poslanec. Skoda, ker nas je nedavno zapustil in' odšel za direktorja Papirnice v Vevčah. To je bil mož, ki je imel razumevanje za naše kmečke težnje. Ko bi ostal še nekaj časa na položaju predsednika litijske občine in okraja Ljubljana, bi imeli že novo cesto od Janč in skozi Stango v Stangarske poljane, kjer bi se priključili na cesto Litija— Trebeljevo—Besnica—Ljubljana. Ta cesta je ena izmed naših glavnih želja. Pa tudi novo šolsko poslopje v Stangi, ker je sedaj šola le v. zasilni stavbi, bi že morda imeli. Staro šoto smo razrušili v narodnoosvobodilni borbi, ker so se hoteli v njej naseliti belčki.« Jožmanovi v Stangi so med najbolj naprednimi sadjarji in čebelarji. Med vojno, ko je bil sin Viktor partizan, so morali starši in sestre zbežati v hosto. Tam so si uredili bunker sredi gozda. Kakor preganjane živali so Fpali pod smrekami, v bojazni pred najhujšo zverino na svelu — pred človekom : Švabom in njihovimi pomagači. O trpljenju Joima-nove družine Je pisala tudi ameriška -Prosveta«, slovenski list, ki izhaja v Chicagu. Članke o trpljenju Štangarjev in o borbi zasavskih kmetov za svobodo je napisal stric Mr. Mam, ki živi v Clevelandu v ZDA. KMET VRTNIK IZ VOLČJE JAME: -KMETOM VEC IZOBRAZBE.« Tov. Rafael Kolar, po domače Vrtnik, je kmet iz Volčje jame v okolici Litije. Veste, zakaj se pravi pri hiši pri Vrt-niku? Menda zato, ker imajo tam že dolgo lepo urejen vrt in mnogo, mnogo cvetlic. Vseh vrst in barv. Tam je res pisan rožnat vrt. Kakor v pravljici. V vrtu je toliko rož in tudi v sobi, da nimaš kam stopiti... Včasih so tam mimo prihajali partizani, eni z Dolenjske, drugi čez Savo. Včasih pa kak dan — Nemci!... Prijazen in zgovoren mož je Vrtnik in tudi razgledan. Bistro mu teče beseda. Vesel je, če ga obiščeš v samotni Volčji jami. Ponudil ti bo pijače. Letos je ima dovolj. Mož takole meni: -Kmetom je treba še več kmetijeko-strokovne Izobrazbe, kakor jo imajo doslej. V hišo je treba več kmetijskih knjig in časopisov. Za pomoč pri delu pa bo treba tudi samotnim kmetom omogočiti razne poljedelske stroje. Kar lahko stori stroj, naj opravi stroj, človek pa naj ga le upravlja. Potem bo boljše življenje tudi za kmeta v samotnih vaseh, kakor je naša, ki je pod hribom Obolom. — Pa še tole bi bito tudi prav,« je menil Trtnik: -Ob dobrih letinah, kakršna Je bila letošnja, bi kazalo bolje urediti odkup. Pri nas imajo še mnogi kmetje dosti lepega sadja ln čakajo na kupce.« Tako mi Je pripovedoval ta zasavski kmet. Zakaj ga ne M ubogali? ZufančM Haiufiovi dnem 2e kot dijak v Celju je bil zaradi komunizma lz gimnazije izključen, zato je loonec šestega in sedmi razred gimnazije obiskoval v Mariboru. Teda tudi tu Je širil komunistične Ideje ter delal politično ln kulturno. Leta 1641 so ga skupno s 300 delavci Internirali v taborišču Ivenjici v Srbiji. Po vrnitvi so ga tedanje oblasti zasliševale ln nadzorovale. Po vdoru nemškega okupatorja v naše kraje Je bil Kajuh nekaj časa v gestapovskih zaporih, nato pa je odšel v partizane. Z njimi Je prehodil mnogo predelov Dolenjske ln Notranjske tja do Brkinov, v Januarju 1944 Je šel s XIV. divizijo iz Bele Krajine čez Moslavlno in Hrvatsko Zagorje na Štajersko in vodil kulturno skupino v diviziji. Dne 22. februarja 19*4 pa Je v bojih z nemškimi fašisti padel pri Zavodnjah blizu Šoštanja nedaleč od svoje rojstne hiše. Ves čas partizanskih pohodov in bojev Je pisal pesmi, ki pa niso samo osamljen krik individualističnega pesnika, marveč izraz skupnega trpljenja milijonov. 1944. leta Je njegova pesem utihnila za vedno, toda v naš še vedno živi in ne bo v naših srcih nikoli umrla. POZNA JESEN 1942 Takrat je Kajuh padel v zasedo. Do neke pečine je pribežal, a ni mogel ne naprej ne r ^ • Delo ln problemi trboveljske Elektrarne Potrebne so investicije Bilo je 15. decembra letošnjega leta zvečer. Takrat je Elektrarna Trbovlje izpolnila »voj letošnji družbeni plan. Plan proizvodnje te elektrarne je bil letos večji kot lansko leto. Razen tega pa je bila njena naloga, da nadomesti leto* še »voj primanjkljaj v proizvodnji električne energije Iz lanskega leta. To se je termični elektrarni v Trbovljah posrečilo ta talko bo do konca letošnjega leta svoj proizvodni načrt Se prekoračila. To je vsekakor zelo lep uspeh in zahvaliti ga je treba neutrudnemu kolektivu tega našega gospodarskega podjetja, njegovemu vodstvu ln ostalim. Nič manj kot 2*2 milijonov kilovatnih ur je proizvedla Elektrarna Trbovlje do navedenega dne. Zato je bilo treba obilo naporov in povsem za-sžuženo Je delavski svet Elektrarne na svojem zadnjem zasedanju »prejel sklep, da prejmejo vei člani kolektiva ob Novem letu kot nagrado 1 mesečno plačo. Obilo truda je bilo treba viaftti kolektivu skozi vse leto, da je izpomil svojo družbeno nalogo, zlasti še, če upoštevamo, da so nekatere naprave v tej elektrarni že zastarale ln nesodobne, razen tega pa je bilo treba velikanskih množin premoga. V 11 mesecih bo v kotlih trbovelj-Sha Elektrarne pokurili nič manj kot 336,262 ton premogovega prahu. Ta prah se nekoč ni izkoriščal — čel je v rudniške jalovinske nasipe ali pa ga je odplavila Sava in druge reke, danes pa ga Izkoristimo za proizvajanje električne energije, kar je izredno velikega pomena za naše narodno gospodarstvo, saj gre vrednost premogovega prahu v milijarde dinarjev. Poudarimo še to, da so premogovni prah dostavljali tr- Zabukovca, Kanižarica in Kočevje. Letošnje leto je znatno porastlo pošiljanje premoga iz Krmelja in Velenja, medtem ko je dostava premoga z rudnika Trbovlje in Zagorje nekoliko nazadovala. Obratovanje v Elektrarni Trbovlje Je leto* v glavnem potekalo brez večjih motenj ln potrebni remonti na »trojnih napravah elektrarne niso bistveno vplivali na redno proizvodnjo električne energije, tako da Je ta elektrar. na lahko redno reševala celotno »Nizko vodno »tanje naših rek« — tako slišimo včasih v našem radiu. Po njem in po naših časnikih opominja Elektrogospodarska skupnost Slovenije vse potrošnike na varčevanje e električno energijo. Da. v primerih neugodnega stanja naših rek Je treba varčevati z elektriko. Da pa »o potrošniki v takih kritičnih časih vsaj delno zadovoljni, je v nemajhni meri zasluga tudi kolektiva trboveljske termične Elektrarne, ki tedaj rešuje s svojo pomočjo neugodno situacijo. Takrat dela ta električna centrala z vso svojo zmogljivostjo. boveljski Elektrarni letos Izključno slovenski premogovniki, kar je zaradi transportnih stroškov precej pocenilo ceno kilovatne ure. Prejšnja leta so premog trboveljski elektrarni pošiljali tudi premogovniki drugih republik, premogovniki Slovenije pa so ta premog odpravljali v ostale republike naše države. Da je bil to, upoštevajoč drage transportne stroške premoga, gospodarski nesmisel in nepotrebno zapravljanje denarja, ni treba naglašatl posebej. — Največ premoga daje Elektrarni Trbovlje rudnik Trbov-1 je-Hrastnik, in sicer ga Je oddal letos 154.000 ton, rudnik Zagorje pa 65.000 ton. Nadalje ga je poslal velenjski rudnik 68.000 ton, a rudnik Krmelj 46.000 ton. Ostale količine premoga so poslali rudniki produkcijo električne energije Slovenije, zlasti še tedaj, kadar nizko etan J e naših rek moti redno proizvodnjo toka hidrocentral. - Ko omenjamo v elektrarni po_ kov, trebne remonte, povejmo še, da so v njej v*a popravila na strojih Izvršili z domačimi močmi, brez Inozemskih strokovnjakov, ki so raaumUlvo zelo dragi ln Je treba zanje žrtvovati drage devizne dinarje. Tudi to Je bil v podjetju velik finančni prihranek. V trboveljski Elektrarni pa bo treba kmalu rešiti še neko važno vprašanje. ln sicer vprašanje transportnih naprav za premog. Proizvodnja električne energije Je vedno večja, z njo pa seveda tudi poraba premaga. Rešitev tega vprašanja Je pereče, kajti dosedanje transportne naprave so bile preračunane za proizvodnjo ozir. porabo premoga pred leti, ne pa za tolikšno kot danes. V letu 1969 bo torej v podjetju ena Izmed naj večjih nalog ureditev transportnih naiprav »a premog — nadalje so na vidiku še tri važne investicije, ki Jih bo treba opraviti v letih 1969-60. Najprej omenimo, da Je kotel sistema »Borsig« potreben ali generalnega remonta ali rekonstrukcije — tre. tja varianta pa bi bila nakup novega kotla. Najbolj verjetno bo prišla v poštev druga varianta, to ed epta.it 'enoti BpiognJisuonea ap bi bila njegovo generalno popravilo. Vgraditev novega kotla Je trenutno Se nemogoča. — Druga Investicija, ki je zelo važnega pomena za trboveljsko komuno ln za industrijo gradbenega materiala, pa Je Izgradnja tovarne zidaki bi Jih proizvajali iz od- padkov elektrarne, namreč iz pepela, o čemer smo pred časom že pisali. Idejni projekt za to tovarno Je že izdelan, naročeni so že potrebni stroji. In če bo Slo vse po sreči, bo ta tovarna do 29. novembra 1969 že zgotovljena ln bo lahko zaposlila okrog 80 ljudi, med njimi predvsem žensko delovno silo. Tudi to je za trboveljsko občino velikega pomena, saj se porajajo težave, kje zaposlit! mlada, doraščajoča dekleta. Tretja investicija v bližnjih dveh letih pa bi bila razširitev tako Imenovane zračne transformatorske in razdelilne postaje. Z razširit, vijo te transformatorske zračne postaje se bo znatno Izboljšala distribucije električne energije. Vse te Investicije so potrebne v bližnjih dveh letih in bo zanje potrebno 741,560.000 din. Velik del tega zneska bo prispevala Elektrarna Trbovlje sama lz lastnih sredstev, ostalo pa s pomočjo skupnosti. — Velikega pomena v podjetju Je. da so se naslonili tudi v tem pogledu na svoje lastne moči. Mirno lahko rečemo .da delovni kolektiv Elektrarne Trbovlje zavestno ln z veliko odgovornostjo opravlja svoje družbene naloge, ln z uspehi, ki Jih Je doslej dosegel, lahko vedro in ponosno stopa v novo leto, k novim uspehom ln novimi zmagami. -ar MDB Franca Fakina drugič udarna Za izredne uspehe pri graditvi komunalnih objektov in njihovi ureditvi, za tovarištvo in solidarno notranje brigadirsko življenje ter za požrtvovalnost ;e sekretariat občinskega komiteja LMS Zagorje ob Savi proglasil zagorsko mladinsko delovno brigado »Franca Faikina« za\ drugič udarno. O tem lepem priznanju čestitajo prebivalca občine Zagorje vsem mladim brigadlr->em ln brigadirkam z željo, da tudi v novem letu nadaljujejo z zapeče tim delom. (ima) nazaj. Povsod Nemci... Obroč se je ožil — vedel je, da je treba nekaj storiti. Toda kaj? Ziv jim noče priti v rake, raje se ubije. Torej so mu pripravili past, prekleti psi! Le kaj naj napravi, za kaj naj se hitro odloči? Zadnji trenutek mu je prišla na misel rešitev, ali bolje rečeno — tveganje. Pečina je bila višajta, toda skočil je... Nemci so prihiteli na mesto in bili prepričam, da se je Kajuh ubil. A on je še slišal: '-Zuriiokl Der Bmd^. ist tori«. Potem je začutil v prsih bolečine. Zlomil si je tri rebra. Težko se je premaknil, a počasi je le napredoval in se trudoma plazil da pride čimprej do kmetije, kjer je imel tudi neko dekle. Tema je že bila, ko se je privlekel do hiše. Prestrašili so se ga, tako bled in izčrpan je bil, in ustnice so mu krvavele. Zbali so se, da ga dekle ne bi izdalo. Zato so ga kmetje odpeljali k očetu, ki je iz Kranja vozil pivo. Oče ga je medtem prepeljal iz Naklega v Tržič k svojemu bratu. Prišel je v levje žrelo: po Tržiču je bilo vse polno gestapovcev, ki so zahtevali celo, da se sežgejo celo barake za domače zajce in kokoši, da ne bi se v njih »slučajno« zbirali banditi. Lepa jesenska nedelja je bila, ko ga je stric položil v nekak zaboj in mu tja redno, naskrivaj prinašgl hrano. Vsakokrat pa ga je pokril s slamo in tako zabrisal vsako sled za njim. Celo žandarmerija je prišla k njemu. Spraševali so strica, če pozna Destovnika tn mu kazali njegovo fotografijo. »Poznam ga, saj sem mu vendar stric. Toda ne vem, kod se potika.« »On je nevaren bandit — komunist! Povej, kjer si ga zadnjič videl?* »Dolgo se že nisva videla. Res ne vem, kje je.* Sreča, da njega niso zaprli ali interemirali, ker bi potem Kajuh ostal v zaboju kot nebogljeno dete, H si ne more pomagati. Kmalu si je Kajuh toliiko opomogel, da se je odločil pobegniti v gmajno in od tam k očetu. Odšel je po cesti, stric pa kakih sto metrov za njim. Na koncu nekega vrta se je Kajuh srečal s patrolo. Stricu je zastal dih: kaj če ga spoznajo! Odšli so mimo. V gozdu sta se poslovila in znojne knnH* so jima še stale na čelu. ko sta si segla v roko: , »Se enkrat, hvala ti, stric, za vso skrb! Saj veš ... vojna je! — Če me bo kdo hotel legitimirali, bom ušel. Zdaj pa grem najprej k očetu. Zdravo! Na svidenje, stric!* . Zima je že bila, ko ga je oče odpeljal v Ljubljano. Pri teti re-otanoval, a tudi tu so ga izsledili, in v tistem hudem mrazu je zbežal v Tivoli. Neka dekleta, ki so sicer delala za partizane, so ga rešila. On je, zasut v snegu, ležal pod klopjo, one pa so se navidezno veselile in klepetale z gestapovci, jih premotile in zvedle stran od tiste klopi. — Tako se je rešil — tudi Ljubljana mu je bil nevaren kot. Pozneje kdaj se je zadržal večkrat pri očetu v Šoštanju, ki je bil lastnik podeželskega kina in bivšega hotela »Jugoslavija*, in tam za dimnikom, kjer je bil skrit — je pisal pesmi. Toda nekega dne je odšel, in gestapovcem, ki so ga vedno zasledovali, je ostal nerazvozlan vozel. Odšel je. A kam? < X X X Kajuhu ni bilo usojeno, da bi dočakal svobodo — a kot borec, komunist in partizanski pesnik nam bo ostal v spominu kot svetel lik svobode. (Po pripovedovanju Kajuhovega strica) Rado Palčič Tudi naša trgovska mornarica raste Ladja »Trbovlje«? N Naša trgovska mornarica v zadnjih letih naglo napreduje V domačih In tujih ladjedelnicah gradijo nove ladje za najt pomorska podjetja, stare, izrab ljene ladje pa prodajajo za staro železo in namesto njih ku pujemo novejše ln boljše par nlke, popravljamo obstoječa pristanišča, a gradimo tudi nove luke, na primer Ploče, Bar in Koper. V okviru splošnega vzpona našega pomorstva tudi njegov slovenski del ob našem lepem, a žal majhnem koščku obale krepko napreduje. Ta mesec smo praznovali kar dva lepa uspeha našega pomorstva. Dne 7. decembra Je bila slavnostna otvoritev prvega dela nove tovorne obale v koprski luki (o tem pišemo tudi na drugem mestu), teden dni pozneje pa smo imeli sicer nekoliko skromnejšo, vendar ne manj važno slovesnosti polaganja kobilice za novo ladjo Splošne plovbe Iz Pirana. Polaganje kobilice so lzvnUU v ladjedelnici »Uljanlk« v Pulju, kjer Je Splošna plovba lz Pira na haročlla 4 ladje. Tri od njih so tovorne ladje tipa »tramper«, ladje za prevoj raznih tovorov v prosti plovbi, četrta pa Je tipa »Bulk carrler«, to Je specialna ladja za prevoz tipljivih tovorov, kot na primer premog, rude, žita, umetna gnojila Itd. Tramper, čigar kobilico so pravkar položili, bo dolg 149.3 metre, širok 18.8 m, a visok 11.89 m. Imel bo dvojno nosilnost, In sicer bo nosil 10.500 ton kot odprti tip, a 12.540 ton kot zaprti tip. Razlika je v tem, da se ladja uporablja kot odprti tip, kadar Ima lažji tovor, ki zahteva večjo prostornino, ali pa kot zaprti tip, B»dar Je breme težje. Ker se razne takse In druge dajatve v lukah računajo na osnovi tonaže ladje, Je očitno, da Ima tak tip ladje določne komercialne prednosti. Ladjo bo poganjal Diesel motor 6.250 KS. Motor bo zgradila sama ladjedelnica »llljanlk« po licenci dan«ke firme Burmelster et comp. Wain. Ladja bo Imela ob polnem tovoru hitrost 15 vozlov (okoli 28 km na uro). Ladja bo dograjena In Izročeni svolemu namenu sredi leta lAfio, splovili pa jo hoda Jeseni 1959. Ob tej priliki bo ladja verjetno dobila Ime »TRBOVLJE«^ Kap. B. V. Rovte in doline malo v soncu-malo v senci »Da niste od davkov ? Dobro, pijte, pijte tu pri meni! Nočete srkniti: Merkajte, gospod! Vi v mestih ne poznante nas. Ali imamo gorce ali jih nimamo? Samo ne ženirajte se! Znamo tudi drugače zapeti. F renče, veš, ko smo premlatili tistega frajleta iz B„ ki se je ženil pri Ariiki. Širokoustil se je in važil. Kaj bo otrok vedel, kako se živi! Ja, saj zato, drugače se mi je smilil. Putem na zdravje, go-spud, nismo mi slabi ljudi! Pred nekaj meseci je prispela s Turja brzojavna vest našega dopisnika. — Nekaj naprednih kme- MRTVO BIZELJSKO Ko se je naš fotoreporter zadnjič potikal po Bizeljskem, je »ujel« v svoj objektiv takšnole žalostno podobo Bizeljskega. — Vinogradi so utihnili, pripravljeni so na zimski počitek, ljudje pa so se pred blatom ln mrazom spravili za zapečke, kjer besedijo o letošnji vinogradniški »žetvi« ln o novih načrtih. 11IRJE - NOVA STARA VAS VSAK DAN JE KOGA ZMANJKALO. Doma je bilo premalo denarja, mladino je privlačevala dolina a tovarniškimi dimniki, g stalno mesečno plačo, z zagotovljeno eksistenco. Beg delovne sile Iz Turja je dosegel višek. Stari kmečki gadje, včasih malce čudaški, so začeli razmišljati. »Pri nas torej nekaj ne more biti prav,« — so ugibali v zaupnih pomenkih. — »Kaj? Saj vendar kmetujemo kot vedno! Toda res: na zeleno vejo pa vendarle ne moremo.« Ta premišljevanja so bila letošnje leto dobra podlaga za uresničitev zamisli, ki jim Jo je predložil njihov občinski odbornik Marijan Orožen. Kaj naj bi jim povedal kot tisto, o čemer so že sami toliko vrtali. Kako na Turju Izboljšati življenje. Spoznal jih je z zadružnim sodelovanjem in nekaj se jih je takoj odločilo, da poskusijo. Letos so dosegli prvi dve kooperaciji na področju svoje vasi. Sodobno so uredili 2,5 ha sadovnjaka. Podrli so stoletne meje. Za skupno dobro. Tudi mnogi drugi bi radi sodelovali. V Turju vam lahko postrežejo z njihovimi Imeni, pa Jim to letos ni bilo mogoče, ker jim je primanjkovalo strokovnjakov ln tehničnih pripomočkov. Turje stopa v novo življenje. Za to Je najboljši porok njihova volja za dosego boljšega, ki se ne konča samo pri besedah, njihova mladinska organizacija in prosvetno društvo. Kot mnogokje tudi tu nimajo lastne dvorane. Šolska učilnica je edini prostor, kjer se lahko shajajo. To Jih ne moti. Zima Jim mineva v delu ln učenju. Ko bi samo tarnali, bi ne bilo nič bolje — tega se zavedajo. In to Jesen so že Imeli lepo proslavo dneva republike, pravkar pa se pripravljajo na novo gledališko uprizoritev. — Vsi stari radi pridejp na njihove zabavne ali ppučne prireditve. Pred nekaj leti Je mladina skupaj s starimi skopala prve metre zemlje za lasten vodovod. Ko bo skoro pritekel lz vodovodnih pip prvl(, curek vode, bo Turje doživelo enega Izmed svojih najlepših praznikov. PRAVLJICA, KI NI PRAVLJICA KADAR ZAČENJAMO: Živela •ta dva brata — zveni kot pravljica. Naj bo. Tudi ffačrt, o katerem je zdaj na vrsti zapisek v naši beležnici, se je zdel ljudem sredi enoličnega kmečkega življenja, sredi vere v nujo univerzalnega kmetovanja, kot pravljica iz Tisoč in ene noči. Bill so pravzaprav trije. Brata lPranek ln Ivan ln njuna mati. Oba sinova v šoli, mati doma na Raki sama, na precej velikem Posestvu, ki je zahtevalo več delovnih rok ln mladega gospodarja. Prvi jim je študiral agronomijo, drugi učiteljišče. Posestvo se ni oziralo na to, pešalo in ln mati Je rada ali nerada Poklicala Franeka. Prišel je prvi Sin ln se trudil na zemlji od lWb» do večera. Zemljo •Nini, uvajal umno k g*. Mnogo sl je pri "kd» bi se za kos že do večera. Zemljo Je spre-kmetova-prizadeval, obrnilo na bolje, pa ga je zgrabila bolezen. Prišel je drugi brat, učitelj Ivan, sedel za mizo, vzel v roke ^ačunico in ugotovil: »Samo tako, kot je hotel doslej brati Sodobno. Toda treba je najti še boljšo pot. Kakšno pot? Kaj, ko bi poskusil s plantažnim nasadom rlbezlja, breskev ln vinograda?« Prišel je ddn, ko se je odločil, da bo namenil za to poldrugi hektar zemlje. Vso drugo bo prodal. Ljudje so majali z glavami, menili, da se mu meša, in nekateri so mu zaupno, kot stari prijatelji, kaj takšnega odsvetovali. Ni se oziral na omahljivce Z denarjem, ki ga je dobil od prodane zemlje, si je nakupil kollčev in žice. Na njegovih hektarih se Je čez noč pojavila nova, sodobna in dotlej neznana zvrst kmetijstva. Globdko oranje. Plantažni nasad. Ljudi je vendar začelo zanimati. Zakaj to, zakaj ono? Imeli Jih je, da bi ga vprašali, toda, tovalcev je stopilo v zadružno sodelovanje — Prvi so na področju občine in med prvimi v tem delu Zasavja. Kje je Turje in kakšno je? Dobro uro in pol v hribih nad Hrastnikom, vas, kakršnih je dovolj po vsem Zasavju. Vas, kjer se še vedno bije staro z novim. Novo čedalje bolj prevzema pozicije. Rezultat: telegramska vest našega dopisnika, nov vodovod, živahna kultur-noprosvetna dejavnost, ki trga mladino gostilni in dolgočasju. Na Turju se poraja v starih okvirih nova vas. tako so mislili, ne. S tem bi dobil preveliko priznanje. Nekateri najvnetejši so raje pokukali na novatorijo ponoči, ko jih on ni mogel videti. Se bolj so se čudili na Jesen čez nekaj let, ko je delo rodilo prvi sad. Breskve in ribezelj je prodal po naj višjih dnevnih cenah. Denar, ki ga Je dobil zanje, mu je že skoro poplačal ves trud zadnjih let. Dobiček pa bo vsako leto lepši. V ostalih ljudeh že vstaja želja, da bi tudi sami posnemali Ivana in njegovo resnično, a za mnoge pravljično zgodbo. UBOGE CESTE PRIŠEL SEM V NEDELJO. Pečati sem stopal skozi vodko ulico, skrbno pazil, da b| se umaknil vsaki mlaki, ki Je ostala ie od zadnjega dežja, sl spotoma razpel površnik, la opazoval ljudi, ki so hodili v cerkev. Oni mene. Toda zdelo se ml Je, da nič več tako zvedJtvo kot nekoč, ko sem bil le sam med njimi, pred kakimi 2# leti. 8 svojim površnikom, s svetlečimi rjavimi čevlji ln klobukom s velikimi zavihki nisem posebna znamenitost. Tudi oni Imajo le zdaj, ko mraz šele trka, površnike, Jesenske površnike, o katerih nekoč ni bilo ne duha ne sluha. Srečanje a sorodnikom. »Ne tl. vite slabo!« »Ne veš, kakšne davke imamo!« sem dobil odgovor, ki sem ga bil navajen le iz pisem, obuja spomine Posavčan M. K., Izseljenec v Franciji, ki je letos Pq dolgih letih prvič obiskal svojo vas pri Dobovi. »Dodobra sem sl Jo ogledal. Dosti stvari me ni mo,glo več spominjati na mladost, ker Jih sploh več ni, ali so povsem spremenjene. Koliko hi* Je z rasti o v tem času, ki mu Je botr >vala le vojna! Kje so s slamo 'krite strehe? Le dve sta ostali! žabntk. kjer smo otroci čofotal) v vročini ln sl nabirali kraste, Je Izsušen, tudi ni več vodnjaka# sredi vasi; vsaka hita Ima zd;č* vodo pred pragom. V štacunl, kjer s A nekoč kupovali le moko ln » sdkor v kockah, ki se gs je d* 4 pametneje trošiti kot sipo, set izdaj opazil, kako moji nekdanji ^»vaščani kupujejo bonbone, m. telado, blago za prte ln za zav^;. Tega ita. cunar nekoč prepnr-t sploh ni naročal, ker ni llo v« \nar. Kakšne zavese smo imet, akrat na oknih? Raztrgane rjuh’1 ali ženske rute. Na prste ene > ike lahko preštejem kuhinje, ki so Imele lesen pod na tleh. Edij bi lahko preštet na prste ene roke tiste, ki Imajo še vedno samo Ilovnata tla! Tudi zunanjost vasi se je spremenila. Poglejte ograje! V nečem pa so nazadovali; nazadovali so v cestah. Vaška pot — to Je strah ta groza! Koliko mlakuž, koliko velikih kamnov na njej! Včasih ao Jo popravljali vaščani sami. Sedaj pravijo, da Je cesta občinska ta naj zato zanjo skrbi občina, včasih se radi Izgubljajo v malenkostih. Pozabijo na uspehe, ki Jih s skupnimi močmi, s prizadevanji ta večji pridelek čedalje lepše dosegajo...« SE IMAŠ ŽGANJE? TO JE C., MORDA JE TUDI M. ALI V. Ne žive samo tu tj Franceti, Petri, Lojzj, Mihaeli, Pavlj ln Jožefi. Pa vendar imajo na sebi, v svoji vasi in teh svojih otrocih, ki me že debelo uro spremljajo skozi to pusto, rjavkasto, razmočeno zemljo, od zadnje avtobusne postaje v trgu, nekaj samosvojega, trdo vžetega življenja, kot »o trdo vžete v vse to okolje njihove bajte, kašče in njihovo samorodnice. Ti otroci so nezaupljivi. Njihovi odgovori niso odgovori čebljajočih ust Ljubijo šušlja-nJe in mir. Globoko se vdirajo v blato visokj čevlji, rjava brozga pljuska do kolen. V nahrbtnikih klokota svinčnik v škatli, ki jo je uporabljal še oče. Glave so brez kap in dolgi, raz-mršenj lasje silijo na vse strani. — Pri nas koljemo! — Ali imaš še kaj rakije? Zadnje besede ob slovesu pred bajtami. Srečanje z otroci se ponovi v srečanju s starimi. »Dober... Vi ste gospodar? In...« — »E, koga drugega vprašajte! On tam bo vedel.« On je pogledal na moje nizke čevlje, v kepo blata okoli njih in sivino do kolen, in se zarežal: »Kaj pa hodite sem gori v teh nizkih »punčuhih«? — Pumparice in Bata škornje bi obuli! — Ja, pa ste res nakupovalec?« --------»No, saj verjamem! Sneg bo — kadar od tiste strani potegne veter, potem... V hišo stopiva, saj še zmrzneva!« Z roko je pobrisal z mize razlito jed in še majavi stol na treh nogah. »Prokleti nahod!« Z desnim palcem in kazalcem je stisnil debeli nosnici skupaj in pihnil. S škornjem je potem pomendral. — »Stara, položi hlebec in raki jo!« Na steni je tiktakala ura na poteg. Številčnica je bila pomazana od mušjih usedov. Na črnih, nepobarvanih vratih, se je le še bledo držal januarja s kredo izpisani: 19 — G + M + B — 58, pod njim je bil z moko prilepljen koledar Zasavskega tednika. »Ja, jaz sem Frence V .. .,* se je zasmejal, »da se spoznava.« »In jaz..,« Ponudil sem mu roko. Dolgo jo je držal In tresel Mislij si je: ko bj me zdajle videl An za, on, ki pravi, da nič ne vem. Kdaj se je on nazadnje rokoval z gospodom, če se sploh kdaj je. »Pa je bila letošnja letina dobra?« — »Ja, je še kar bog dal.« »In kaj največ pridelujete?« — »I, vse, da se živi! Nimamo »gnara«, da bi kupovali v štacunl.« — »Kmetijsko zadrugo poznate?« — »Ja, pač, zdaj so ji vzeli trgovine. So vraga kaj ušpilali ali zapravili, da so jih ukinili? Zakaj naj bi bil član, metal? Pri da bi še tja denar nas se kmetijstvo ne da razviti. Tu je vse revno. To je treba razumeti!« Zadnjič je bil v trgu, pa so tudi v gostilni govorili o tem. »Gostilničar je nekaj filozofiral. Tisti, ki dam dušo, da se ne razume na kmetijstvo. Govoril je samo o preorientiranju kmetijstva. Kaj je le treba tega! Cisto prav je povedal Tone: tovarno naj postavijo tukaj in plačajo kakih petnajst tisočakov, pa _bomo šli vsi vanjo!« Od nekod je prihajal čuden vonj in toplota. V želodcu se mi je obračalo. Z očmi sem iskal. »Tam,« — je pokazal, »imamo koze! To je nova stena,« se je pohvalil Frence, in pokazal z apnom pobeljeno leseno steno sobe. »Prej smo si bili z živino neposredni sosedi, drugod so si še vedno/ Pa je že bolje tako, bolj kulturno! No, stara se še zdaj ni navadila. Še vedno toži, da je bolj rtiraz.« »Mislite še kam?« je postal radoveden, ko sem vstal in se spet zavil. »Izognite se onega tam, soseda,« se je nagnil čisto na moje uho, »tisti Anza je nemogoč človek. Nevoščljiv! Gotovo bi bil jezen, če bi vedel, da sem imel obisk. Prestavil je moj mejni kamen! Čez moje vozi brez dovoljenja. Ne, to pa ne! Dokler sem jaz gospodar! To pa ni človek. Ze dolgo se odpravljam na sodnijo.« Pred hišami se cedijo gnojnice. Nekaj ščenet se razdraženo poganja ped noge. Mladeniča, ki naj bi ju srečal, se umakneta. KRIŽ CEZ KMETIJO DVE STARI ZGODBI IZ VASI, zapisani že v dolini. Bile so volitve. Večina je že volila, le nekaj se jih je še otepalo. Nekdo je takole zagovarjal svojo abstinenco: »Ce obkrožim kandidata, pomeni, da sem za vstop v zadrugo! — Svetovali so mu, da naredi križec. Zaman! — »To pa bi VIMEM-KRSKO pomenilo, da naredim križ čez svojo kmetijo!« V najbližji trgovini je kupovala gospodinja iz te vasi. Tehtali so ji, ko je padel med nakupovalke tržni inšpektor. Še enkrat je vse položil na tehtnico. Pri petih kilogramih sladkorja je manjkalo pol kilograma, pri petnajstih kilogramih moke, je manjkalo dva kilograma. Inšpektor, ki je takoj spregovoril o goljufiji, bi jih skoro skupil. Najglasnejša je bila oškodovana nakupovalka: »Kaj si mislijo 0 ljudje iz mesta, nekakšni .inšpektorji’ in zafrkavajo naše ljudi, tu v trgovini! Ali ne vidijo, koliko jnele’ in cukra se jim raztrese po tleh, pa morajo to potem vendarle pri va-gi dobiti notri!« FUNKCIONARJI IZ SOSEDNJE VASI SE SEM POISKAL NAJ-LEPSO hišo izmed vseh revnih. Srečanje s starim gospodarjem, ki je bil nekoč v upravnem odboru zadruge, pod katero štejejo. Zdaj menda ni v njem nihče iz njihove vasi. »Zaostali smo, zaostali. Precej po svoji krivdi,« prizna. »Nismo znali ujeti koraka časa.« Sam se počasi preusmerja na gojitev donosnih kultur. Prvi uspehi so se že pokazali letošnje leto. Morda ga bo kdo posnemal. Sosedi ga sedaj opazujejo še z nezaupanjem. — »Slabo je, ker nimamo ceste. Zato malokrat dobimo koga v našo vas,« nadaljuje. — »Nihče ne pride z občine, nihče z okraja. Ob volitvah pridejo sem funkcionarji iz one, večje vasi.« — »In davki?« — »No, davki še nekako, le takse! — Takse na vozove. Mi smo bolj oškodovani kot oni v nižinah. Njim je lahko, ko uporabljajo za vse samo en koleselj, mi pa jih moramo imeti več.« ZNAMO TUDI DRUGAČE NA SLEPO SEM ZVEDEL za »pušelšank«. Ob osmih sem se znašel v njem. Karbidovka. Velika miza. Možje in nekaj žensk. Tudi Frence. »Pa, da niste od davkov, gospud?» se je prestrašila gazdarica črne točilnice. — »Ni, to so...« — »Nate, go-spud, pijte od mene!« — »Ne, od mene!« Pijane roke so se dvigale proti mojim ust&m. — — »Ne igrajte se,« se repenči človek z zalisci. »Mi znamo tudi drugače!« — Grabi za nož. Bil je poln šmarnice. Poslušal sem njihovo zgodbo o Aniči-nem ženinu in o pesmi, ki jo znajo ubrati proti -vsakemu, ki se širokousti in šikanira. Treba je pač piti, poskusite njihovo kislo vince. Niso slabi ljudje. Tudi jaz sem se moral nalivati skupaj z njimi. »Svet je danes pokvarjen,« tarna staruh^ za pečjo. Otroci v srajcah na peči so že zadremali. Videti je, da nadaljujejo s starim pogovorom. — »Si lahko mislite, jaz si ne morem misliti! Micika, ona iz konca, je bila samo štirinajst dni v mestu, pa se je vrnila s frekom (otrokom). Pazite se je, ona vsakega zapelje!« »To ni nič dobrega — kino, pa avtomobili in atom!« »In v šoli branijo piti! Jaz pravim svojemu — pij rakijo, če ti paše. Pa na dolgi poti v šolo ga malo greje.« »No, gospud upravitelj tudi niso slabi...« »Kaj je treba toliko dohtarjev: In tisti .penicin’ in .sterominin’? Jaz sem v mladih letih padel na "brano. Tu, vidite! Pa so stara mati v Stali pobrali najbolj gosto in najbolj prašno pajčevino v kotu ln mi vse skupaj vrgli sem gor! Čez dva dni sem bil zdrav.« »Pijmo, no, še vi, gospud!« Plamen v petrolejki je trepetal. Ja. Koprivc Uspehi veterinarske bolnišnice v Brežicah Z NAŠIM NAGLIM GOSPODARSKIM RAZVOJEM RASTE PRAV TAKO TUDI NAŠA EKONOMSKA MOČ, KAR OPAZIMO MED DRUGIM TUDI PRI ŽIVINOREJI. ŠTEVILO ŽIVINE NARAŠČA, S TEM PA SEVEDA TUDI POTREBE PO ZAŠČITI ŽIVINE IN RAZŠIRITVI VETERINARSKE SLUŽBE. Z NEDAVNIM POPISOM ŽIVINE SO UGOTOVILI, DA JE V BREŽIŠKI OBČINI NAD 8000 GLAV GOVEDI, OD TEGA NAD 5000 KRAV. TAKO VELIKO ŠTEVILO Živine pa seveda terja dobro organizirano VETERINARSKO SLUŽBO, KI IMA SEDAJ V BREŽICAH 1 VETERINARSKEGA INŠPEKTORJA, 2 VETERINARJA V VETERINARSKI BOLNIŠNICI, PO ENEGA PA V DOBOVI IN NA BIZELJSKEM. — PODROČJE OBČINE BREŽICE, KI JE IZRAZITO KMETIJSKO, OBSEGA NA 27.000 ha ZEMLJE IN JE SPRIČO VELIKEGA ŠTEVILA ŽIVINE NA TEM OBMOČJU ŠE VEDNO PREMALO VETERINARSKEGA KADRA. Že leta 1948 so pričeli graditi v Brežicah veterinarsko bolnišnico, a je nikakor niso mogli »končati in usposobiti. Gradili so jo različni investitorji. Sele ko jo je prevzela KPPZ Brežice, je bila končno dograjena in ob letošnjem občinskem prazniku slovesno izročena svojemu namenu. Bolnišnica je dograjena, vendar ji še vedno manjka različne opreme in pripomočkov za uspešno preventivno in kurativno službo. Zraven operacijske dvorane je v bolnišnici še prostor za umetno osemenjevanje, nadalje prostori za goveje in konjske paciente, laboratorij in drugo. Samo v letih 1957 in 1958 so veterinarji te bolnišnice zdravili precej bolne živine, in sicer 39 glav klinično, 1840 ambulantno ter 1706 glav na domu, od tega 612 konj, 1586 goved in 1227 svinj. Ako primerjamo te kurativne posege s finančnega stališča, lahko ugotovimo milijonske prihranke v korist naših živinorejcev in naše celotne skupnosti. Ta veterinarska bolnišnica pa opravlja na območju brežiške občine tudi umetno osemenjevanje živine. Podatki o tem so zanimivi in pričajo o uspehih in prednostih umetnega oplojevanja. Tako je bilo osemenjeno sledeče število krav in telic: leta 1955 — 311, 1956 — 671, 1957 — 2005, a leta 1958 že nad 3700. Raziskovanja so dokazala, da Je umetno osemenjevanje krav in telic najmanj za 10 odstotkov uspešnejše kot naravno oplojevanje. Pri 5000 kravah in telicah pomeni to najmanj 500 telet ali nad 7 milijonov dinarjev več dohodka živinorejcev, s tem pa tudi porast narodnega premoženja v občini in družbi. V občini Brežice je s posebno odločbo določena višina pavšalne skošnine oz. osemenitve, in sicer 1000 din, ter velja od 1. okt. 1958 do 1. okt. 1959. Pred izdajo te odločbe je plačal živinorejec za vsako skočnino oz. umetno osemenitev 500 din, ostalih 500 din pa OLO in ObLO iz kmetijskega sklada. Z uveljavitvijo pavšalnega denarnega zneska pobijajo to pristojbino oz. odškodnino krajevni uradi ObLO, vendar je treba opozoriti interesente, da se vplačilo v razdobju od januarja do vključno september 1958 ne more obračunati in je plačilo zneska 1000 din v tem primeru namenjeno za drugo pripustitev prihodnje leto, namreč v času veljavnosti te odločbe. Veterinarska služba se finansira iz sredstev samoupravljanja in v večji meri iz občinskega proračuna. Ker pa je znano neugodno finančno stanje naših občin, se poraja resen problem finansiranja veterinarske službe. Ako realno gledamo na velike koristi, ki jih ima komuna s povečanjem narodnega dohodka z živinorejo, moramo iskati najboljšo pot za uspešno rešitev tega vprašanja. Z bodočo reorganizacijo te službe se predvidevajo predpisi o ustanovitvi veterinarskih postaj — po drugi varianti pa, da bi to službo prevzel DOZ. Veterinarske postaje kot finančno samostojne ustanove bi bile bolj ali manj odvisne od občinskega proračuna. Osnova za prevzem celotne veterinarske službe po DOZ je pa obvezno zavarovanje živine. To zavarovanje, ki bi bilo lahko kolektivno (kot že sedanji primeri pri nekaterih KZ), je zelo velikega pomena tudi za same živinorejce, je pa tudi njih državljanska dolžnost, da Imajo zavarovano svoje premoženje, torej zraven ostalih osnovnih sredstev tudi živino. Živino lahko zavaruje vsak lastnik živali, ne glede na krbj ali gospodarski sektor. Vse primere zdravljenja ali pogina živine in sploh vso preventivno in kurativne dejavnost veterinarske službe bi tedaj finansiral DOZ. Nasprotno pa gredo vsi ti izdatki in škoda v breme živinorejca, ki ne more pričakovati od nikoder, niti od občine pomoči, ker je dejansko sam kriv nesreče, če ni bil zavarovan. Mnenja smo, da bo moč najti najboljšo organizacijsko obliko veterinarske službe, ki bo ob vestnem delu uspešno ščitila našo živino in s tem naše narodno imetje. Hollyweod In del ameriškega tiska sta ogorčena nad Italijo, ker ta romantična dežela ruši zakonsko življenje ameriških filmskih igralcev. »Ko pridejo v Rim, se ameriških filmskih zvezd takoj polasti »sredozemski vihar« — piše neki ameriški časopis. To kampanjo proti Italiji Je prvi začel časopis »lnside story«. Toda v poslednjem času, po stevilnin primerih razpo-roke in tožb med zakonci in hollywoodskega filmskega sveta, so se temu časopisu pridružili še nekateri veliki ameriški dnevniki. Po mnenju Američanov naj bi »sredozemski vihar« začel pustošiti v Hollywoodu po ločitvi zakona med Robertom Taylorjem in Barbaro Stantvvk. Ko je bil v Rimu, kjer je sodeloval pri snemanju filma »Quo vadiš«, Je Robert Taylor dal naslednji intervju Italijanskemu tisku: »Odkar.sem v Rimu, uživam prvič popolno svobodo kot človek Preipričan sem, da Je ta svoboda prav tako neogibno potrebna meni kot Igralcu ln Je ne bi mogel več žrtvovati režimu omejevanja, ki ml ga Je doslej vsiljeval moj zakon.« Po tem Intervjuju so vsi Italijanski časopisi objavili slike Roberta Taylorja v družbi najlepših žensk in deklet »večnega mesta«. Ta njegova izjava tn slike so prišle tudi v ZDA. Barbara Stanwyk je takoj odpotovala v Rim. Toda zaman. Po krajšem času je med Robertom Taylorjem ln Barbaro Stan-wyk prišlo. Na pomlad 1958 Je bila Ester Williams druga žrtev »sredozemskega viharja«. Prišla Je v Rim, da bi nastopila v filmu »Burja v raju«. Slovito filmsko Igralko Je Italija nenavadno navdušila. Ostala Je v Rimu dlje kot je bilo potrebno, vse do jeseni. V Rimu se je spoznala z ameriškim igralcem Jeffom Chandlerjem. Nekaj tednov po tem poznanstvu Je Ester WUllams sklenila, da se bo ločila od svojega moža. Američani niso pozabili niti primera resnega Henryja Fonde, ki se Je ločil v Italiji, da bi se poročil z Italijanko Franchettijevo. Ameriške obtožbe so ogorčile Italijanski tisk in mnogi časopisi so začeli s svoje strani pojasnjevati, zakaj »sredozemski vihar« ruši zakone ameriških filmskih zvezd. Eden Izmed teh ugotavlja, da prihajajo hollywoodskl filmski igralci že povsem pripravljeni, da Jih zajame ta vihar. Neki drugi časopis pa postavlja ameriškemu tisku naslednje vprašanje: »Kdo je organiziral nedavni, še ne vidni škandal v Rimu? Ali ni bil to potomec slovitih ameriških milijarderjev — Peter Howard?« VRNITE NAM NASE LJUBO OBČINSTVO Pari tanke slove kot izredno ljubka ln ljubezniva bitja. Kot takšna so Jih pričakovali tudi mnogi ame V riški bogataši, ki zapravljajo svoje aoiarje v oragm lokalih ameriškega ekskluzivnega mesta Las Vegas Dan za onem je polnilo 1400 gledalcev dvorano, kjer so nastopale plesalke slavne bluebei baletne skupine iz znanega pariškega lokala Lido kot gostje. Nenadoma pa so se oglas.il v ameriškem časopisju ogorčeni glasovi proti tem dekletom in nekateri so celo zahtevali, naj baletna skupina takoj odpotuje, ker so dekleta baje žalila ameriško čast ln Američane. Prišlo je do zelo neprijetnih scen in prerekanj — dokler niso vso stvar le nekoliko utišali in so dekleta lahko še dalje nastopala — vendar ne več s toliko navdušenimi aplavzi. Razlog za to »hlajenje ln škandal okoli plesalk so bile izjave nekaterih od teh deklet, ki so Jih dale nekemu francoskemu časmkarju ob vprašanju, kako se počutijo v Ameriki. Dekleta so namreč — tudi v imenu svojih kolegic — dejala: »Američani niso prav nič prijazni, preveč kričijo, so vsiljivi z dvoumnimi pripombami in dovtipi, kadar pa dvorijo, govorijo le o svojem denarju in svojih avtomobilih. Milijonarji so stari in izmozgani. Edini »simpatični tipi« pa so že poročeni!« In za zaključek so dekleta vzdihnila: »Ah. vrnite nam naše ljubo pariško občinstvo!« ZVEST NOGOMETU Reporter beograjske »Mladosti« Je obiskal Rajka Mitiča, ki se Je novembra s Ilnalno tekmo za pokal maršala Tita med »Crveno zvezdo« in Veležem poslovil od beograjskih klbicev kot aktiven nogometaš. Ob tej priložnosti mu je ta odgovoril tudi na nekaj vprašanj. »\.: Ali se povsem poslavljate od nogometa?« »Težnja Crvene zvezde Je, da zadrži svoje nekdanje nogometaše, trenerje in tehnične vodje moštva. Pred časom Je bil Srdan Mrkušič predsednik tehnične komisije, vendar je zaradi preobremenjenosti z drugim delom odstopil,- Ljubo Lovrič je član naše uprave, stalni trenerji in člani tehnične komisije pa se: Dajič, Takač, Stankovič, Miljanlč in sedaj tudi — Jaz. N.: »Kdo bo zdaj prevzel dolžnost kapitana?« — »Trenutno to vprašanje še ne bo rešeno. Novi kapitan bo postavljen ob začetku spomladanskega prvenstva. Zdaj bo opravljal to dolžnost Miljan Zekovič, najstarejši Igralec v moštvu « N.: »Defenzivna taktična varianta, ki Jo zdaj opravlja Crvena zvezda je zelo enotna. Kdo jo bo zdaj organiziral?« — »To Je zares zelo enotna in naporna vloga. Poskušali smo z Maravičem, vendar ni bU kaj spreten, vsekakor bi bil za to od razpolož- ljivih igralcev najboljši Sekularac, zlasti zaradi dobre kondicije ln dobre preglednosti Igre, vsekakor pa bi moral spremeniti način igranja, če bi hotel to dolžnost dobro opravljati. Najverjetneje bomo z njim tudi poskusili.« N.: »Ali vam Je hudo. ker se poslavljate od aktivnega Igranja?« — »Dvajset let sem igral nogomet in mi je zelo žal, ker se poslavljam od aktivnega Igranja. Vem pa, da je do tega nekega dne pač moralo prisl. Morda bi sedaj lahko še nekaj časa igral, toda hotel sem ostotl v lepem spominu vseh nogometnih gledalcev. Z nadaljnjim nastopanjem bi kasneje s svojo nesposobnostjo ln fizično nemočjo pokvaril U dober vtis.« NA KRATKEM VALU — Tucli ženske nočejo zaostajati za moškimi. Prihodnjo jesen bodo neko odpravo, ki bo skušala doseči vrh Co Oyo v himalajski gorski verigi, sestavljale same ženske. Te odprave se bo udeležilo enajst žena različnih narodnosti. Med njimi bosta tudi hčeri Ten-siniga, enega izmed osvojiteljev Everesta. Ekspedicijo bo vodila alpinistka Claude Rogan, »najvišja ženska na svetu«. — To bo prva samo ženska odprava take vrste. — Zdi se, da Je bilo pravkar minulo leto posebno radodarno z leulskimi nesrečami. Sredi decembra so v ZDA zapisali spet dve novi nesreči. Nadzvočni šti-rimotorni bombnik na reaktivni pogon »FB-58«, ki je niynovejši tip ameriškega jedrskega bombnika in ki mu pripisujejo dvakratno zvočno hitrost, je treščil na tla kakih 50 km od Tucom Carija. To je bila prva nesreča tovrstnega bombnika, in ker je letalo še nepoznano, je glasnik ameriškega letalstva izjavil le, da je bilo leulo na poskusnem letu. V zalivu Tampa na Floridi pa se je razbil drugi reaktivni bombnik vrste B-42. — V razpravi o vsemlrskem prostoru na enem izmed mednarodnih forumov v Rimu Je dal italijanski diplomat Castello naslednjo Izjavo: »Dokler ne bodo v Rimu uredili diplomatskega predsUvništva z Lune, bo ta predstavljala za Italijo z mednarodno-pravnega stališča tuje telo, s katerim nima urejenih diplomatskih odnosov.. .« — Neka 19-letna Dunajčanka je že dvakrat z uspehom nastopila v filmu, zadnji čas pa je dobila v nekem avstrijskem filmu glavno vlogo. Navzlic temu pa je še vedno natakarica v neki gostilnici v predmestju Dunaja. »Sigurno Je le sigurno,« pravi. »Pri filmu nikoli ne veš, kako dolgo boš uspeval.« NA 'STREHI' ZEMLJE V POLARNEM VIHARJU Medtem smo se na otoku Dikson razdelili v dve skupini. En avion je vodil komandant moskovskega odreda polarnega letalstva, pilot Moska-ljenko, drugega pa heroj Sovjetske zveze, letalec Stupšin. To so prav tako letala »IL-14«, toda opremljena so za potrebe polarnih ekspedicij, z velikimi rezervami bencina in z radarji. Ob žrebanju številk sem bil dodeljen v Moskaljenkovo letalo. Po 1200 km poleta smo naleteli na neprijetno presenečenje. Na otoku Aleksandrina Zemlja smo pristali na letališču Nagurski ob neobičajno težkih pogojih samo z namenom, da vzamemo bencin. — Medjem, nas je močna polarna burja zadržala tu polne štiri dnj. Po vzletu, ki ni bil brez rizika,_ smo prispeli na polarno postajo -Severni tečaj« — 25. novembra ob 4. uri. Štirje dnevi na plošči ledu, ki plava s pomočjo arktičnih vetrov v cikcaku, so bile za nas nepozabno doživetje. Načelnik postaje, znani sovjetski geolog morja, Bjelov in dvajset mladih učenjakov so storili vse, da bi nam življenje na hladnem ledu v dolgi polami noči ne bilo tako težko, kot je njihovo. PLOŠČA JE BILA MIRNA Takoj moram povedati, da Je bila plošča ledu vse štiri dni na našo srečo nenavadno mirna. Seznanjali smo se z znanstvenimi raziskovanji, ki jih tu opravljajo polarci, vendar v stalni želji, da bi ta kos ledu, ki je plaval v brezskonč-nem prostranstvu centralne Arktike, velik samo 0,7 kvadratnih kilometrov, skozi katerega sta se dve podolgova-tasti -slepi razpoki« že sedaj zarezali, vzdržal vsaj do ponovnega prihoda Moskaljenka ln Stupišina. Ne rečem, da je Mio to strahopetnost, ker nas je bilo že tako močno strah, kajti če bi plošča res počila, bi morali ostati na ledu vse do marca, čeprav se nihče od nas ni vnaprej pripravil za kaj takega. Ledeno morje se je na čudo ponašalo proti nam izredno ljubeznivo. Četrti dan, tik pred našim odhodom, je temperatura padla na minus 40 stopinj Celzija, medtem ko se je drugače gibala okrog 26 do 36 stopinj pod ničto. Vetra sko-ro ni bilo. S postaje -Severni tečaj 7« sem se vrnil na kontinent z avionom, ki ga je pilotiral Stupišin. Na naši plošči ledu je pristal ob 22. uri po beograjskem času 28. novembra, pri nas pa je takrat bila ura le 16 In 45 minut, 29. novembra. Zame se je torej že začel praznik Republike. V ŠOTORU NA SAMEM LEDU Prvi so mi čestitali k prazniku polarci na postaji -Severni tečaj 7«, pošiljajoč hkrati obilo pozdravov bralcem »Borbe«. Da se jim zahvalim, sem jim podaril 15 izvodov -Borbe«, ki jih je ta Moskve pripeljati v letalu MoskalJenko. Polarci so se ml toplo zahvalili. Po štirih dneh smo tudi mi postali pravi polarci. Okusili smo življenje v šotoru, postavljenem na samem ledu, v mrki polami noči centralnega dela Arktike. Slovo od posadke »Severnega tečaja 7« Je bilo resnično ganljivo. Mi smo odhajali na -veliko zemljo« in »svetlobo«, nje pa so čakali še dolgi meseci polarne teme, na pustem ledu, na nezanesljivi mali plošči, oddaljeni več kot 2000 km od našega kontinenta, in najmanj trikrat toliko od njihovih družin. S plošče smo vzleteli ob 23.30 28. novembra po beograjskem času ln vzeli smer proti rtu Celjuskin, najsevernejši točki evroartiškega kontinenta. Tako sem proslavil 29. november v letalu, leteč nad Severnim tečajem. Ob prihodu na postajo »Severni tečaj 7« smo pravzaprav obšli severni pol ln ga doživljamo Sele zdaj ob povratku. NENAVADNI TRENUTEK Pilot Stupišin nam je sporočil: »Cez pet minut bomo nad Severnim tečajem 1« Vsi smo vzeli v roke ure. Pred nami sta led in noč. Letimo 1500 metrov visoko. Ob 00.51 po beograjskem času, 29. novembra (Severni tečaj nima svojega časa) smo nad teoretično točko, skozi katero teče os Zemlje, točko, ki se vrti sama okoli sebe, ki nima niti severa niti zahoda niti vzhoda, ampak samo eno smer sveta — jug, ki Ima samo en dan ta eno noč v času vsega leta — smo na -strehi Zemlje«. Razumljivo Je, da smo vsi hiteli, da s fotoaparati ujamemo ta za nas tako pomemben trenutek. V kabini ekspedicijskega aviona, kj z veliko bencinsko Moskva, decembra. V četrtek je pristal na Vnukovskem letališču avion sovjetskega polarnega letalstva, s katerim smo 12. novembra odleteli proti Severnemu tečaju. Na sovjetski polarni postaji »Severni tečaj«, ki plove na skorji leda, sem preživel skupaj s skupino tujih in sovjetskih novinarjev polne štiri dni. Najtežji del naše poti se je začel pri malem otoku Dikson, ki je v bližini izliva velike reke Jenisej v Karibsko morje, in ga imenujejo prestolnico Artika. Do otoka Dikson smo potovali z avionom, ki ga je pilotiral najstarejši letalec sovjetske polarne aviacije lija Mazuruk, eden tiste četvorice znanih pilotov, ki so 21. maja 1937. leta izkrcali na plavajočo skorjo ledu legendarnega Papanjina m tovariše. cisterno leti Iznad ledenih plošč, zavito v mrak, nas je deset ljudi vpilo in se radova-lo, kot da bi bilj otroci. Več kot 1700 km nas loči od plošče -Severni tečaj 7«, na kateri smo, zahvaljujoč se blagemu vetru, prepotovali samo štiri kilometre. Prispeli smo v Celjuskin. Od tu pa smo potrebovali še polnih 900 km do otoka Dikson. SPET NA »SUHEM« Spet se je začeto spokojno kontinentalno življenje. Na Difcsami smo preživeli štiri dni. Četrti dan zgodaj zjutraj smo zapustili Dikson ta krenili proti MoskvL Pred nami je bilo še 3)00 km poti. »IL-14«, ki ga Jei upravljaj Mazu-ruka, je pot zmogel v rekordnem času. Polet je trajal slabih deset ur. Prav ob sekali sev« nas je pozd ivilo sonce. To je bilo prvcJprečanjc z njim po 14. noverlru. Kmalu nato smo se spet ™ašli v gosti megli, ki nas je spremljala vse do Moskve. O. Miličevič č*ai, ko smo pre-t-c.ifti polami krog FILMSKA IGRALKA NA NASI SLIKI JE ... Ugotovitev Imena prepuščamo vam. Upamo, da jo boste kmalu spoznali. Ce ste uspeli, pa vam bomo povedali v prihodnji številki našega lista. S potovanja po Angliji S/eice C IviciI V študentskem campu, kjer smo plačali za preno-CUče »samo« okrog 700 din našega denarja, so bili prostori precej zasedeni. Tu so bili razllčli prostorčki natrpani z dvonadstropnimi posteljami ln celoten ambient Je bolj spominjal na kakšen preiskovalni zapor kot pa na prenočliče. Tudi tu so bile zastopane različne narodnosti. Prebivalci moje sobe so bili vsi odsotni, naletel sem samo na nekega Dunajčana, ki Je na postelji leže študiral neko brošuro o angleških muzejih. Takoj sva se sprijaznila. Ko sem mu povedal, da sem prvič v Londonu, ml Je začel pojasnjevati, da Je on tu že tretjič ln da mesto že kar dobro pozna. Ker Je medtem začelo deževati, ml ni preostalo drugega, kot da sem zlezel v eno Izmed spodnjih postelj In se skuial nekoliko odpočiti. Več kot uro Je deževalo ln grmelo, nato pa je nevihta prenehala. Dunajčan, ki me je skušal po svoje zabavati, ml Je dejal, da bi bilo zame zelo zanimivo pogledati, kakšno vzdušje vlada zvečer v angleških gostilnah, ln povabil me Je na čašo piva. V neke vrste restavraciji, ki Je bila razdeljena v dva dela, ln sicer v prostor, kjer Je neka ženska tolkla po klavirju In kjer Je neka glasna skupina moških Igrala neko angleško Igro, ln pa v salon, kjer so pri kozarcih piva sedeli zdolgočaseni Angleži In brundali llagerle, ki Jih Je Igrala .pianistka«. Tipično Je to, da ne vidiš nikogar, ki bi pil vino. Večinoma pijejo pivo ln »sider«, neke vrste Jabolčnik. Toda tudi ta skromna pijača zadostuje, da postanejo ljudje dobre volje, ln preden so ob enajstih zaprli lokal, Je ' ' ---- Pri 1 druščina postala že zelo glasna. Pri nekaterih narodnih pesmi sto pomagali • svojim vreščečim glasom celo dve starejši ženski, ki sto sedeli poleg najine mize. Ob povratku v najino stanovanje sem trčil na bumo debato, v kateri Je neki Irec na vsak način skuša! prepričati kolega Iz Indije, zakal Je Irska neodvisna, zakaj Je tudi odvisna od Anglije, zakaj bi slednja po eni strani hotela združitev z njo In zakal spet tega noče. Razen teh dveh sto bila v sohi le neki Francoz In Nemec. Človek Je kar vesel, če se po dolgem potovanju lahko malo spočije, In spal sem zelo dobro. Zjutraj •em že selo zgodaj vsul z namenom, da grem malo pogledat nekatere znamenitosti Londona. Vreme Je bilo zelo temačno In vseeno le bil promet zelo pisan. Sčasoma te zajema občutek, da sl v glavnem mestu Zedinjenega kraljestva Velike Britanije In Severne Irske. V mislih ponavlja«, da je Lon-dnn največje mesto v Evropi (Angleži trdijo, da Je največje na svetu), da šteje vsega skupaj okoli 10 milijonov prebivalcev In da leži oh reki Temzi, po kateri prihajajo morske ladje do londonskega pristanišč*. Ul Je s »vollml nanravaml. doki In skladišči dolgo skoraj petdeset kilometrov. Itd. Dunajčan ml le posodil načrt podzemeljske železnice, In ker sem Imel z njo opravka že v Parizu, sem se »lasti zaradi poznanla angleščine laže spoznal Pri prvi podzemeljski postali sem stopil v podzemlje. Angleške podzemeljske postaje eo lepše od franco- skih. Po vseh hodnikih vidiš nešteto lepakov, ki zelo požive razsvetljene prostore. Na vsaki postaji — ln teh je v celem Londonu skoraj tri sto — lahko dobiš kakršne koli informacije. Na večjih postajah Imajo nekatera podjetja svoje lepo razmeščene Izložbe, ponekod ti ni treba skoraj nič hoditi, ker so na razpolago llfti ln tekoče stopnice. Toda vseeno Ima človek kaj čuden občutek, Ce se loviš po teh pisanih labirintih In nestrpno čakaš na pravi vlak. Smešno se ml Je zdelo to, da mnogo Angležev ne zna potovati s podzemeljsko železnico, ln marsikateri me Je vprašal, ko Je videl, da Ima plan, kje mora prestopiti. Sicer pa Je ta železnica videti zelo komplicirana samo skraja In so stvari, ki Jih človek v svoji nervozi sploh ne opazi. Na vsaki postaji so namreč razvrščene velike table, na katerih se stalno vžigajo številke In Imena krajev, za koga je tisti vlak, ki prihaja. No, če človek vse to »pogrunta« ln če se nauči brati načrte sedmih londonskih podzemeljskih linij, potem mu ni treba skakati od enega do drugega ln spraševati, kdaj pripelje vlak, kain Je namenjen, kje mora presesti za ta In ta kraj Londona. Zelo všeč ml Je bilo, da sem skozi okno vagona lahko na vsakem prostoru postaje bral njeno Ime. Na vsaki postaji Je namreč v določenih razdaljah viden napis postaje In na ta način lahko z načrtom v roki slediš, kam se pelješ. Različnih razredov ni, vagoni so zelo lep! In vrata se vedno odpirajo ln zapirajo sama. NI pa res, da se tl dostikrat enostavno pred nosom zaprejo. m W #S 8 Central-Llne sem se peljal proti PlccadlUvJu Ker sem prišel Iz precej oddaljenega mesta, Je vožnja trajala več kot pol ure, daslravno brzlna podzemeljske železnice ni tako počasna. V Okford Clrcusu Je bilo treba enkrat presesti In naslednja postaja Je bila Plccadlllv. Najprvo sem tl sredi trga ogledal spomenik Erosa, delo znanega kiparja Gllberto I* 1. 1*93. v spomin lordu Shaftesburyj u. N a stopnicah spomenika je sedela ln se fotografirala pisana množica mladih ljudi. PlCCADlLLV-CIltUUS je namreč srce Wcst-Enda ln Je po svoje zvečer bolj zanimiv kot podnevi. Tu Je središče notnih zabav in nočnega življenja, in če tega ne vidiš, potem nimaš pravih vtisov, visokih zgradb v Londonu ni, tu mlslun namreč predvsem takšnih, kot jih Ima Nevv Vork. Sploh pa, če človek Izvzame center mesta, lahko trdi, da Je London sestavljen lz tisoč in tisoč malih hišic, ki so večinoma obdane z vrtovi, zato se mesto razprostira na tako velikem prostoru. Ce človek ne razpolaga s časom, potem je prisiljen, da na hitro spozna razne zanimivosti nekega mesta ali kraja. Tu ml Je bil v odlično pomoč kolega z Duhaja, ki se ml Je ponudil za vodiča, ln sicer sva •potovala« z avtobusi na podlagi nekega prospekta 'v katerem imaš napisane vse številke avtobusov, ki jih lahko uporabiš za dosego določenih krajev. In tako sem Imel priliko videti zelo razgibano ulice OKFORD STREET, ki Je znana po znamenitih proda Jalnah, kjer dobiš vse, kar hočeš, In kjer Angleži po navadi kupujejo vse, kar potrebujejo. Ko sva v Fleet Streetu zavila v Ludgate-Clrcus,* sva prišla v svet londonskih časnikov. Tu dominirajo listi, k-Igrajo po eelem svetu važno novinarsko vlogo. N. enostavnem belem kamnu iahku bereš DAILV tt.L. GRAFU, ln malo naprej na bleščeči sc črni stekle: tabli DA1LY EKFRESS. Med tablami opaziš, kako spenja v zrak znamenita katedrala ST. KAUL'S, k Je po velikosti druga največja na svetu. Osnoval jc Je znameniti angleški arhitekt Wren, postavili pa «n Jo za spomin na veliki požar v Puddtng Laneju. Na TRAFALGAR SQUARE sem se navdušil nao Impozantnim spomenikom Nelsona, Izza katerega Je Nacionalna galerija, ki sem sl Jo moral ogledati. Za človeka, ki se peča z umetnostjo, Je obisk galerij« prečudovito doživetje, kajti tu Imaš pred očrni dela mojstrov, kot so: Poussln, Claude, Ooya, El Oreco Velazquez, Munllo, Van l)yck. Z užitkom lahko gle daš masivne figure na Rubensovi sliki »Vojna In mir« « zanimanjem slediš prvim poskusom perspektive mojstra Uccela, navduši te čudovita tehnika Miclie langelovega »Polaganja v grob« Pred tabo sc vrste cela stoletja In mnogo različnih slikarskih šol vseli evropskih držav — vidiš edinstvene In enkratne mojstrovine, ki vise v krasnih dvoranah s preračunano temperaturo, da bo življenjska doba slik čim daljša. Ljudi v galeriji je bilo mnogo In na klopeh sem videl nekatere, ki so, gledajoč kakšno mojstrovino, zaspali ln spali spanje pravičnega Med publiko sl lahko videl tudi ekstravagantne lipe nekaterih sil karjev v zelo ozkih hlačah, z ošiljenimi čevlji In do hrbta segajočimi lasmi, ki so se nihali mod ljudmi s tako visoko povzdignjenimi nosovi, kakor da hi bila cela zbirka v galerllj njihovo delo. No, da — prišli so pač v svoj elementi (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje) m ii 'Uti O vsem mogočem ste *- **.»a.l v vafiem listu, le na razlago o tem, au..*o so nastala nafla zasavska krajevna Imena še nisem naletet. Mislim,. da bi tudi to zanimalo mnoge izmed bralcev, zato vas prosim, da ugodite tej moji ieljl. I. K., Trbovlje. Naš sodelavec Jože ZUPANČIČ bo ustregel vaši želji. V tej številki vam bo predata vil Trbovlje in nekatere manjše kraje, drugič pa še V davnih časih je bilo naše Zasavje pragozd. Obširni gozdovi so se vlekli po obeh bregovih doline, vse tja do Cemšenlške planine in Mrzlice, pa preko Kuma vse do Radeč ob Savi, skozi Polšniške Dolomite proti Jančam, vse do Ljubljane. Prebivalstvo tačfrat še ni bilo tako številno, kakor je danes, in so imeli zato dovolj življenjskega prostora. Pozneje se je prebivalstvo začelo množiti in mu je bilo treba več obdelovalne zemlje. Ljudje so sekali gozdove in spreminjali dotlej pogozdena zemljišča v plodne njive, tako imenovane krčevine in laze. Ce so spreminili gozd v njivo, so zemljo »trebili«. Takemu novemu obdelovalnemu ozemlju, ki so ga trebili resja, grmičevja In gozdnih dreves, so dajali razna imena: Trbovlje (otrebl jesti svet), laz poseka, preseka, rovt dajali pa eo jim še tudi druga imena. Včasih so tak močno zaraščeni gozdni predel požgali vse do korenin. Pepel, ki so ga dobili iz požganih dreves, jim je služil za gnojilo in na takem novem svetu so sprva posejali ajdo, ki še danes prav dobro uspeva v zasavskih krajih. Neki kraj pod Jančami, ki so g,a dobili s požiganjem, so imenovali Prežganje (657 m), ki je še danes ena izmed večjih hribovskih vasi v našem Zasavju, med Litijo in Ljubljano (12 km od L/iti Je). Trbovlje, danes povsod znano rudarsko središče, »d dobile svoje ime prav zato, ker so »tari naseftolki otrebili gozdnati svet In ga uredili za njive ln svoja selišča. Podobnega Izvora, kakor so Trbovlje, je še več drugih nagih krajev; naj omenim kraj Trebeljevo v litijskih hribih, v bližini Prežganja. Tudi Trebnje na Dolenjskem, ob novi avtomobilski cesti, so dobile ime zato, ker so prvotni prebivalci spremenili gozd v orno zemljo in se tam naselili. — Poznate mesto Trebinje? Tudi to Ima svoj besedni izvor po gozdnem drevju, je. v naših krajih mnog; Po gozdnem drevesu boru je znano koroško mesto Borovlje (kraj je znan po odličnih puškarjih!), pa tudi Borova k pod Kumom v Zasavju. Po brezah je dobila svoje ime viogradnlška vas Brezje, uro hoda od Litije, kjer so prvi dolenjski vinogradi. — Vas Brezje je tudi v bližini Gabrovke, v Brezjem, na meji tedanje Nemčije ln Italije, so se zadrževali pri kmetih partizanski bolniki in ranjenci. Večja kraja s tem Imenom .sta tudi Brezovica pri Ljubljani ln Brezje na Gorenjskem. Po ceru, neke vrste hrastu, ima svoje ime vas Cerovica v Jablaniški dolini pri Litiji. Cer planina v Srbiji pa je znana zaradi zmage male Srbije nad veliko Avstrijo ob začetku 1. svetovne vojne. — Po javoru je dobil svoje ime Javornik pri Jesenicah na Gorenjskem, pa tudi vas Javorje nad Litijo, na previsu Zasavja na Dolenjsko. Nad Trbovljami je v predelu Partizanskega vrha hrib Javor (1131 m). — Jesen je drevo, ki je dalo ime vasici Jesen j e nad Kresnicami. Kraj Istega izvora — Jesenice na Gorenjskem pa so znane kot središče železarstva v Sloveniji, saj deluje zdaj tam že okoli 7.000 želez&rjev. Kraj je nastal tako kot drugi. Stanovalci, morda že železarji, so podrli jesenov gozd in postavili preprosto začetno naselbino. — Premnogo je tudi krajev, ki' imajo svoj besedni Izvor po sadnem drevju In pomenijo, da so mlajšega izvora. Nekaj takih krajev: Jablanica pri Litiji. Hrušica pri Jesenicah. Češnjica v SeJSkl dolini, itd. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TBOOTTJAK Združitev gostinskih podjetij Trboveljska pošta bo skoro dograjena Jovariš Korotan med mladimi zagorskimi rudarji Planinski dom v Gorah OD STREHO Planinsko društvo na Dolu jo narekovalo več nujnih momentov, da je pričelo graditi planinski dom v Gorah. Predvsem je ta vrh priljubljena izletna točka hrastniških steklarjev in ostalih prijateljev prirode. Ker bo dom oskrbovan čez vse leto, bodo imeli v njem tope. sotičok tudi prijatelji belega športa. Zasavska planinska pot, ki drži preko vseh zasavskih vrhov, od Kumrovca do Kuma in je namenjena predvsem mladincem in pionirjem, je pogrešala do sedaj med deaet-uro hojo od Lisce do Kala postojanko, ki bi tudi skupinam planincev lahko mudila toplo hrano in prenočišče. S postavitvijo doma v Gorah, ki stoji ob zasavski planinski poti med Lisco in Kalom, bo odpadla ta ne v’ sai bo dom imel d"- trb z 19 posteljami in še skupno ležišče za 50 oseb. n, dostopi v Gore iz šRv c h toplic" čez Kopitnih, iz Z-danega mosta čez S Irje, iz Hrastnika in Dola naravnost vabi V) im khčekr' n» to raz-glMno točko'' zelenega Zasavja. Stavba je v surovem stanu ped streho. Pri tem je bilo opravljeno mnogo dela, sa; je bilo treba spravit na to stav-bišče čez 100 ton stavbnega materiala v vrednosti 2 milijonov dinaricv. Obilo izdatkov sp prihranila društvu nekatera Podietia. ki so riala na razpolago potrebna vozila — podjetni šoferji pa so ves stavčni material zvozili na stavbice za majhno napitnino. Smi- sel za planinstvo je posebno pokazal kolektiv hrasitniških steklarjev, ki je daroval stavbnemu fondu 1 nedeljski zaslužek, medtem ko se je kolektiv kemične tovarne oddolžil z nabiralno akcijo. Tudi lovska družina je dala svoj prispevek za svoj kotiček v novem domu. Prav tako so tudi oblastni forumi prispevali v stavbni fond za bodoči dom, kjer bodo delovni ljudje lahko v miru preživeli svoj letni dopust. Stavbni odbor je bil sestav- ljen sicer na široki podlagi, vendar je le četverica s predsednikom Jurijem na čelu spravila z neutrudnim delom stavbo pod streho. Preko dva tisoč prostovoljnih delovnih ur je opravil del članstva na stavbišču. Da bi se vključilo v delo za skončanje tega planinskega doma vse članstvo, bo prihodnje dni krožila med njim nabiralna pola. Na ta način se bo lahko vsakdo pridružil delovni akciji in podprl napore tega stavbnega odbora. , Gojenci Industrijsko-rudarske šote v Zagorju so v petek nestrpno pričakovali obisk znanega borca im pisca partizanskih sp omari o v tovariša Jožeta Stofca-Koirotana. Le-ta se je namreč z veseljem odzval njihovemu vabilu, naj bi jim v počastitev dneva JLA pripovedoval o svojih bogatih spominih na slavne dni partizanskih bojev in pohodov po štajerski in drugih delih naše ožje domovine. Srečanje Korotana z zagorskimi mladimi rudarji je bilo nadvse prisrčno. Dolgo jim je pripovedoval neštete dogodke iz naloe revolucije, risal značaje mnogih znanih in neznanih borcev, in s pravo, pristno, partizansko govorico razodel mladim nekaj odtenkov iz naše revolucije. i Ko je končal in ko je z nekaterimi odigral še šahovsko simultanko, se mladi kar niso mogli ločiti od njega. Kratko malo ga niso pustili ven, tako se jim je priljubil s svojim pripovedovanjem o letih našega boja. Moral jim je obljubiti, da se bo še povrnil in spet govoril o velikih dogodkih iz naše osvobodilne borbe. Vodstvo Industrijsko-rudarske šole namerava v bližnji prihodnosti organizirati še več podobnih razgovorov nekaterih Iz Litije in okolice i§§sgii!Siii TRBOVELJSKA BLAGOVNICA — Otvoritev v letu 1959 Iz Loke pri Zidanem mostu Pevski odsek prosvetnega društva je začel sezono z dobro naštudiranim programom. Doslej je imel v Loki že dva nastopa, enega pa v Radečah. Vsakokrat je doživel pri Poslušalcih izredno priznanje. Za bodoče imajo pevci namen, napraviti še nekaj gostovanj, istočasno pa bodo študirali Pesmi za nov program. Tudi igralska družina obljublja, da se bo publiki kmalu predstavila s komedijo M, Marinca »Komedija o komediji4'. Pripravlja pa se na uprizoritev ene igre tudi mladina v okviru svoje organizacije. Obeta se nadalje, da bo tudi šolska mladina odslej večkrat našla mesto na odru, ker smo končno dobili v vas učiteljico, ki sč zanima tudi za kultumo-prosvetno delo. ♦ Po zadnjih volitvah v zadružne svete kaže, da bo kmetijska zadruga končno našla svoje mesto. Trgovine, ki so bile doslej njena glavna dejavnost, so že oddane v druge roke. Prevzelo jih je Splošno trgovsko podjetje iz Sevnice. Zadrugi pa se je priključilo kot samostojni obrat posestvo, ki je biio doslej pod okriljem KPPZ Litija. To posestvo, ki mu bo glavna naloga pridelovanje hmelja, ima že sedaj zasajeno to Industrijsko rastlino na povišinl 10 ha. Vsi nasadi imajo tudi že postavljene žičnice. Prihodnje leto pa bodo zgradili še moderno sušilnico. Pričakujejo, da se bodo tudi zasebni kmetje kmalu ogreli za saditev tega zelenega zlata Zadruga jim bo lahko nudila Pri tem vso pomoč in kooperacijo, tako da pri saditvi hmelja . kot pri pridelovanju drugih industrijskih rastlin ne bo več nobenih problemov. Na splošno pa se tudi pričakuje, da bodo e priključitvijo tega predela k občini Sevnica v prihodnosti razvoju kmetijstva posvetili več pozornosti. Letošnje leto smo nadalje kar zadovoljni s komunalno dejavnostjo v našem predelu. Toliko zgrajenega v splošno korist kot letos ni bilo verjetno vsa leta po vojni. Vas Rašica, ki je imela doslej le en edini vodnjak na sredi vasi, je dobila vodovod, in sedaj že skoraj ni več hiše, ki ne bi ijhela vode doma Vas Okroglica pa Je dobila prav lepo pot, ki bi jo lahko že kar imenovali cesto. V dolžini treh kilometrov so radlll pet betonskih mostov, cestišče pa razširili in posuli, iko sedaj lahko čisto pod vas pripelje kamion. Pri obeh delih imajo največ zaslug organizatorji — domačini in pa prebivalci, ki so večji del fizičnih del opravili ® prostovoljnim delom. Nekaj je prispevala tudi občina Sadeče, nrecei na še Rdeči križ za zgraditev vodovoda in Poučni Mimi za pionirje. — Te dni obiskuje Zavod za šolski ln poučni film iz Ljubljane šole po Zasavju in jim predvaja 5 lepih filmov, ln sicer: »Živali se pripravljajo nr- zimo«, »Pionir ln dvojka«. Zgodba o dečku in kurirju« in zabavni film. Otroci prispevajo za ta ogled po 10 din, ostale stroške pa nosi okraj. Prejšnji torek so s temi filmi obiskali Jevnico, Litijo ln Savo ter še druge kraje. Od 8. do SO. decembra bodo s filmi obiskali 118 šol, spomlad lpa še kraje okoli Domžal, Kamnik^ in Medvod. V Jevnici so se zfbrall otroci Iz Jevnice, hribovske vasi Janče to Senožeti. Čeprav je bila Sava velika. so otroci vseeno prihiteli s šolsko upraviteljico preko reke v Jevnico. Včeraj. 29. decembra, »o otroci .spet prihiteli Iz Senožeti m Janč v Jevnico, kjer »o z domačimi šolarji videli »Kekca«, ki so ga bili kajpak veseli. Med filmom, ki je zelo jasen, pojasnjuje slike vodja predstav tov. Jože Mencinger, vrti ga pa ljudem iz Zasavja, predvsem pa partizanskim borcem, ki so sodelovali pri napadih- na transport v Jevnici in napadu na Savo, poznani »Slovan« (pSrtizasko ime). S filmi obiščejo. dnevno 4 do 5 Sol, kar ed zelo naporno. Filmi so poučni ln se'gledsflec čudi. kako so mogli vse to posneti. Sestanek šolskih upraviteljev. — Da bi predloge za šolske proračune napravili čimbolj enotno, so se v Litiji aešll šolski upravitelji ln skupno sestavili predloge. — Funkcionalni in operativni stroški se normalno ne smejo zvišati. Nekatere šole pa bo treba prebeliti. Na zadnjem sindikalnem nestanku je predsednik občine poudaril, da se morajo vse šole vsaj vsake 2 leti. prebeliti. Zato so šole, ki lansko leto niso bile prebeljene, vnesle v proračun tudi te stroške. naših vidnih javnih delavcev z mladimi rudarji, da bi na ta način mladi rudarski rod bil kar najbolj seznanjen s tistim znanjem, ki ga potrebuje mlad človek v svoji splošni razgledanosti. Vsekakor je pobuda vodstva zanimiva in posnemanja vredna, ki jo mladi rudarji seveda pozdravljajo. (v) Uspehi bi bili lahko večji Z občnega zbora sindikata gostinskih delavcev v Zagorju Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice gostinskih delavcev v Zagorju ob savi so udeleženci ugotovili, da bi bili uspehi te organizacije lahko še večji. Težave so predvsem v tem, ker imajo člani sindikata deljen delovni čas in tako tudi odborniki ne morejo priti vedno na seje. Dejstvo je, da načrt dela, ki je bil sprejet na zadnjem obenem zboru sindikalne podružnice, ni bil v celoti izpolnjen. Zlasti so člani sindikalne organizacije pozabili na potrebo dela za uvig strokovne izobrazbe m tudi na politično-ide-oicško delo. Razen tega bi gostinski delavci, ki jih je v sindikalni podružnici 42, laiiko doprinesli večji delež h kulturnemu in športnemu delu ter k ostalemu družbenemu življenju in prizadevanju v kraju. Šibka točka v delu sindikata pa je bila doslej slaba povezava med samimi člani. Prav tako so ob tej priliki ugotovili, da sindikalna podružnica gostinskih delavcev ni ničesar storila za dvig gostinsko - turistične dejavnosti v Zagorju. Na občnem zboru pa so razpravljali tudi o težavah posameznih gostinskih podjetij. Vsi gostinski prostori so v zasebnih hišah in so zaradi tega precejšnje težave z investiranjem. Pripomnili pa so, da je Imelo podjetje »Gostinstvo« v Zagorju v načrtu, da zgradi ob železniški postaji v Zagorju bife, vendar Direkcija jugoslovanskih železnic te gradnje ni odobrila. — Občni zbor je razpravljal še o predlogu nameravane združitve vseh treh gostinskih podjetij v Zagorju. Menili so. da je najbolje, če se temeljito prou-če vsi ekonomski pokazatelji ln bo potem možno rešiti to vprašanje tako, kot bo najbolje. Med Sklepi, ki so bili sprejeti, je treba zlasti poudariti nekatere; predvsem tiste, ki predvidevajo ži-., vatoejše strokovno in, politične—-.. Ideološko delo med članstvom ln večje udejstvovanje v družbenem življenju. Prizadevali si bodo tudi, da vključijo v sindikalno organizacijo. vse ostale gostinske delavce. Za novega predsednika sindikalne podružnice gostinskih delavcev v Zagorju je bil ponovno izvoljen V sejni dvorani, občinskega ljudskega odbora v Trbovljah je bila v soboto, 20. decembra, seja občinskega ljudskega odbora. Na seji so odborniki zbora proizvajalcev in občinskega zbora predlagali, da upravni organi ObLO takoj pripravijo priporočilo Investicijski, banki FLRJ, da bi odobrila potrebne kredite za rekonstrukcijo trboveljske Cementarne. Nadalje so razširili sedanji gradbeni odbor za novo otroško bolnišnico, imenovali za novega direktorja trboveljske Cementarne ing. Iva Pinteriča, novega upravnika Revirskega ijrvuzeja NOV Jerneja Jovana,_ za v. d. direktorja v »Elektro - Standardu« pa Rajka Medveška. Na dnevnem redu tega zasedanja je bilo tudi razpravljanje o položaju v »Elektro - Standardu«, poročilo komisije za družbeno upravljanje, ki je obiskala »Mehaniko« in razpravljanje o reorganizaciji gostinske mreže v Trbovljah. Odborniki so poudarili, da bi bilo neumestno razpuščati trboveljski »Elektro - Standard«, ker je v tem svojem času vendarle pokazal določen napredek, hkrati pa so bili soglasni v tem, da bo treba podjetju nuditi kar največ pomoči pri njegovem nadaljnjem razvoju, zlasti pa mu priskrbeti potreben strokovni kader, ki ga imajo nekatere druga trboveljska podjetja dovolj. Zavzeli so se tudi za program kooperacije med Elektro - Standardom, Metali) o, Mehaniko in STT. Doslej je bilo v Trbovljah dvoje gostinskih podjetij — »Turist« in »Majodka«. Razen tega pa so imela svoja gostišča še različna društva in kmetijska zadruga Vela Luka »Dalmatinsko klet«. Svet za blagovni promet pri Občinskem ljudskem odboru v Trbovljah je izdelal predlog, po katerem naj bi odslej obstajalo v Trbovljah eno samo gostinsko podjetje, vsa- druga gostišča, razen »Dalmatinske kleti,« pa til dali v upravljanje društev in v kolektivno upravljanje. Odborniki so predlog z manjšimi popravki sprejeli. V okviru novega gostinskega podjetja bodo delovala naslednja gostinska podjetja: Restavracija »Turist,« Gostilna 1. maj, Gostilna Za-vrašek, Kolodvorska restavracija pa še obrata Sodavlčer-stvo in skladišče sedanje Ma-jolke in Turista. Hkrati so tudi sklenili, da zaprejo gostilne Suntajs, Sušnik. Na dnevnem redu zadnje seje občinskega ljudskega odbora je bila tudi razprava o ustanovitvi enotnega, močnega gradbenega podjetja v Trbovljah. Vendar do zaključkov niso prišli. Občinski ljudski odbor je priporočil delavskemu svetu rudnika Trbovlje - Hrastnik, da odobri prenos osnovnih sredstev stavbnega obrata na bodoče povečano gradbeno podjetje »Zasavje«. Na nekatere zaključke in ugotovitve zadnje seje občinskega ljudskega odbora v Trbovljah se bomo še povrnili v prihodnji številki. tov. Alojz Zaipotnlk. a še zdaj že pokojni Lojze Avsenak, Anite Horjak, ki je zrežiral že toliko odrskih del, Zinka Guičkova, ki je prav tako aktivno sodelovala pri gledališkem vodstvu, no, ln Krista Radejeva, ki kot tajnica društva že od 1945, leta aktivno posega v kul-tumoproevetno delo, DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE prav tako velja pohvala. Zdaj bo presenetilo mlado občinstvo z lutkovnim gledališčem, ki mu ga bo podaril Dedek Mraz. Lutke se bodo prvič predstavile z zanimivo Igrico »Začaran, gozd«. Za ta izredni dar Dedka Mraza se je posebej zavzela Elti Ambrožič. IZLETI NA MORJE IN DRUGAM. — V preteklem letu so vsa posamezna društva pripravila racine izlete na morje, v planine itd. Teh izletov so se udeležili tudi upokojenci, stare vdove in vojni invalidi. ZDRAVSTVENA SLUŽBA NA SENOVEM je kljub pomanjkanju strokovnega kadra uspešno opravljala svoje naloge. Upravnik zdravstvenega doma dr. Cakš se vztrajno zavzema za še nadaljnje izboljšanje zdravstvne službe na Senovem. Največja želja vseh pa je grad-/nja novega zdravstvenega doma, ki bi ustrezal zahtevam sodobne zdravstvene službe. CE SE LE ZA TRENUTEK POMUDIMO V BRESTANICI, monaimo najprej na obisk k Ja-voiriču, direktorju Elektrarne. On ni samo dober direktor, ampak tudi odličen gledališki igralec — amater. Za vsakega najde vedno lepo besedg in dober nasvet. — Spomnimo* se še Vovčaka, ki se udejstvuje kot dober režiser »Svobode« v Brestanici. Dolfe Moškon pa se lahko pohvali s svojim pevskim zborom, s katerim povsod žanje obilo uspeha. -tč- TRBOVELJSKI MOTIV Med našimi mladimi brigadirji Predzadnjo nedeljo je v Trbovljah spet zaživel brigadui duh. XXVI. MDB »Janeza Kiklja«, v kateri so delali brigadirji Iz Ljubljane in te trboveljske gimnazije in ESŠ, je imela svoj zbor. Trboveljski brigadirji so povabili svoje tovariše iz Ljubljane. Ta brigada je letošnje leto delala na melioraciji Ankaranskega polja in na izgradnji koprskega pristanišča. Brigada je bila čvrst aktiv, zato je lahko premagovala težko delo, ki je bilo v kanalih in pri gradnji pristanišča. Na tej akciji je bila brigada zaradi svoje delavnosti, urejenega življenja v taboru in zaradi enotnosti, ki je vladala med brigadirji, trikrat proglašena za udarno brigado in bila trikrat posebno pohvaljena. Dobila je posebno pohvalo kot najboljša brigada na tem področju. Velik uspeh je Ml dosežen nadalje s tem, da je bil vzpostavljen prvi stik med trboveljsko in ljubljansko mladino. Prijateljstvo, sklenjeno v brigadi, je ostalo živo še v nadalje in ob tem ponovnem srečanju so se medsebojne vezi še bolj poglobile. Brigadirji so ob tej priložnosti obujali spomine na delo v brigadi, na vesele trenutke in na težave. Mladina, ki je bila tudi na tem zboru, je bila posebno navdušena nad izvajanjem raznih brigadnih točk. Všeč jim Je bil brigadni zbor in pa brigadirske pesmi in klici, ki so v brigadi spodbujali mladince še k večji vnemi. Marsikomu je bilo žal, da se ni tudi on-udeležil te pomembne akcije, marsikdo pa se je zatrdim odločil, da prihodnje leto delo mladinskih brigad ne bo poteklo brez njega ; Tako je ta zbor postal tudi važen političen moment m agitacijo za mladinske delovne akcije v prihodnjem letu. Na tem mestu bi se v imenu brigadirjev zahvalil občta* skemu odboru SZDL Trbovlje, ki je ta zbor omogočil. C« ŠPORTNA ABECEDA AHLIN, znani vratar Rudarja, je popolnoma prenehal Igrati, toda dobrega namestnika ima v svojem braitu, vratarju Hauptmanu. BREŽICE so v začetku tekmovanja caljsko-zasavske nogometne lige slabo startale, v zakl/učnem delu tekmovanja pa so dosegale zmago za zmago. CENA tekme Maribor : Rudar ie bila za domačega Rudarja dokaj visouta, vendar je Riidar kljiuo visoki ceni in »kurunji« do nadaljnjega še vedno za dve točki prea Branikom in jesenski prvak. CAS prinese svoje. Tega so se zavedali v vodstvu nogometne sekcije Rudarja in so posvetili vso skrb vzgoji mladih nogometašev. Rezultat tega prizadevanja je, da so mladinci Rudarja prvaki Slovenije, pionirji so drugi v republiki, mladi Rudarjeve!, ki so tekmovali v ljubljanski skupini izven konkurence, pa niso izgubili nobene tekme iin so dosegli v golih razliko 57:8. DRAGO v Rudarju skrbi za lačne in žejne športnike i njihove prijatelje. Lani ga je sicer uneslo in je rekel: Pa ne bomo točili med tekmo! EDO, znani rokometaš Rudarja, »trenira« ob času v JLA. Kakor pravijo njegovi prijatelji, mu tamkaj kar do bro gre. .. .... . FRENCE je med najboljšimi šahisti v Rudarju in si ne pusti rad vzeti točke. GROZNIK iz Hrastnika še vedno aktivno igra v prvem mosLvu tamkajšnjega Bratstva in ima nemalo zaslug, da je Bratstvo prvak v jesenskem tekmovanju celjsko-zasavske nogometne lige. v HRASTNIČANI niso kar tako, saj je o njih znano, da ima,o najboljše orodne telovadce. luko na primer: Skazo, Urbanca m Senico in še druge, ki so znani po vsej Sloveniji. V našem listu smo pisali, da je Senica v jeseni potolkel v Touionu znanega francoskega orodnega prvaka. IPSI je bilo nekdaj znano ime v Trbovljah. Bil je strah in trepet vratarjev. Res je, da že dolgo ne igra več, a ie še vedno aktiven odbornik v društvu. JERE, igralec zagorskega Proletarca, je še vedno med najboljšimi v temu moštvu ter še ne misli n ahati igrati nogomet. KOŠARKA je tudi pri nas priljubljena igra in je v Trbovljah trenutno šport št 3. Najlepši usipeh te ekipe ie bila lansko leto zmaga nad slovenskim prvakom »Mariborom« v Trbovljah. LENČKA Modičeva je tudi lansko leto imela nemalo zaslug za uspehe plavalcev »Celuloze«. Vzgojila je vrsto novih mladih plavalcev in plavalk, Iti bodo častno zastopali barve plavalnega društva v Vidmu-Krškem. MILAN Kožuh je tudi kot novi predsednik združenega društva Rudar kar krepko poprijel za delo in je vedno poln načrtov. Pravi, da ne bo prej odnehal, dokler ne bo stadion skcunčan. Prav ima! OPRESNIK je najboljši nogometaš v Zasavju, toda v letošnjem tekmovanju ni imel sreče. Najprej so ga vzeli v precep Mariborčani, nato pa še Grafičarji v Ljubljani. Upajmo, da ga bomo spomladi spet videli na zelenem polju. PERCU pa se kar smeji, če ee spomni, ko je igral nogo-let v daljnem Egiptu. Služil je namreč v JLA in je bil v jugoslovanskem odredu sestava vojaških čet OZN. RADEJ Maks je v rokometnih tekmovanjih pokazal, da je še vedno udarnik v moštvu, sodnikom pa ni kdo ve kaj pri srcu. . . SENOVCANI se lahko pohvalijo. da imajo najboljšo ekipo v hokeju na travi. V ziadniih tekmah je to mlado moštvo doseglo nekaj lepih zmag. V Zasavju so edini, ki gojijo ta šport. ŠAH je razširjena Igra v Zasavju, tako na primer v Trbovljah, Zagorju, Hrastnika, Krškem, Brežicah, Radečah in še drugod. Le v Svobodi II v Zg. Trbovljah nikakor ne more zaživeti. Pionirji šole v Zg. Trbovljah zaman čakajo na izpolnitev obljube, ki eo jo dali šahisti Svobode II na občnem zboru, namreč da bodo ustano-vilji šahovski pionirski krožek. TINČEK Naroglav je še vedno dober kegljač in kar pridno trenira, ima pa hude kon- UKO je znani nogometaš Rudarja, piše se pa Naroglav. Ima vse možnosti, da se uvrsti v prvo moštvo. VANELLI je poznan nogometni sodnik v Zasavju, ni pa imel sreče v jeseni. Mavec na nogi ga je namreč oviral, da ni mogel žvižgati golov in bili strah in trepet nediscipliniranih igralcev. ZIMA je tukaj, ne vemo pa še, če bomo imeli tudi v Trbovljah sekcijo drsalcev In hokej na ledu, kot je to bilo rečeno na zadnjem občnem *oru. . ...___ ŽELIMO vsem športnikom V novem letu 1959 mnogo sre-L jn uspehov v njihovem na-SUntem prizadevanju! Športno Četo V letu, ki gre h koncu, so jugoslovanski športniki sodelovali na skoro vseh večjih mednarodnih tekmovanjih in šampiona tih, posamično ali ekipno. Povsod so kar najbolj častno zastopali naše barve. Če danes sesštejemo rezultate teh tekmovanj, ni pretirano reči, da se je športno leto 1958 končalo s pomembnimi uspehi. V našem sestavku bomo zato omenili le najpomembnejše. ŠPORTNO LETALSTVO. — Naš večletni jadralni šampion Božidar Komac je postavil na šampionatu na Poljskem meseca julija nov svetovni rekord v brzinskem poletu v trioglu. Zračna pot je bila dolga 300 km in jo je prevozil s povprečno brzino 79,358 km na uro. V skupni tabeli svetovnega jadralnega prvenstva pa se je plasiral na četrto mesto na svetu. Če upoštevamo močno konkurenco, je to izreden uspeh. Mladen Miličevič, naš izkušeni športni padalec, je sodeloval avgusta na svetovnem prvenstvu na Češkem. Zasedel je tretje mesto. STRELSTVO. — Najboljši jugoslovanski strelci so v Moskvi zastopali naše barve na svetovnem strelskem prvenstvu. Tudi tokrat so očuvali svojo sijajno tradicijo: v streljanju z vojaško puško je naša reprezentanca zavzela drugo mesto in osvojila že tretjič v svetovnem merilu bronasto medaljo. Devetnajstletni strelec Branko Lončar pa je v nenavadno težki konkurenci v kategoriji mladincev presenetil z uvrstitvijo na drugo mesto. TELOVADBA. — Še eno svetovno prvenstvo je bilo tokrat skončano v Moskvi — prvenstvo v telovadbi. Mladi Jugoslovan Miro Cerar je navdušil strokovnjake in ljubitelje telovadbe s svojimi vajami na konju z ročaji. Priboril si je bronasto medaljo. Na obvezni vaji na konju pa si je razdelil točke od drugega do četrtega mesta. To je bil zares izreden uspeh, ki je dvignil Cerarja na eno izmed najvišjih mest v listi jugoslovanskih športnikov. NOGOMET. — Izbrana enajsterica Jugoslavije je sodelovala na zaključnih tekmah za svetovno prvenstvo na Švedskem. V zelo težki konkurenci in navzlic vrsti težav, zlasti poškodb, se je naša reprezentanca uvrstila v četrtfinale, med osem najboljših na svetu. Po rezultatih pa je zasedla peto mesto na svetu. To je, brez dvoma, uspeh našega nogometa. ATLETIKA. — Avgusta je bilo v Stockholmu evropsko svetovno prvenstvo. Zbrala se je evropska atletska elita, borbe so bile izredne. Skupina naših tekmovalcev je dala iz sebe vse za čimboljši plasma. Najuspešnejši je bil Stanko Lorger. Ta izredni športnik, gotovo eden najboljših v tem NAJBOLJŠI ZASAVSKI ATLETI: Alojz Vajdič In Milan Lavrič (Rudar), Dane Namestnik in Janez Koprivnikar (Litija) ATLETI RADO PUNGERTNIK je za sedaj 6e malo poznan. Seveda, ko pa ne igra več nogometa, niti ni več aktiven smučar tekmovalec, a udj na atletskih stezah se ne pojavi več ako, kot je vse to počenjal nekdaj. Fardon — če hočemo bltj objektivni, moramo gornje malo korigirati. Pri telovadcih, smučarjih in drugih sekcijah rad pomaga in vedno je pripravljen, da iz svoje bogate zakladnjce praktičnega in teoretičnega znanja potegne kakšno 'koristno idejo. Največjega pomena za našo revirsko dolino pa je to, da Rade kot tehnični vodja zelo uspešno vodi atletsko sekcijo. Pred dvema letoma še ni bilo sledu o kakšnih atletih, toda danes se že uspešno kosajo z nekaterimi zasavskimi kraji, ki imajo že lepo atletsko tradicijo, In domače športno življenje? Občinski svet za telesno vzgojo je malce zaspan tn niti ni v pravi koordinaciji z atletsko niti * drugimi sekcijami. Baza za razvoj ženskega športa je na obeh šolah in bi morah športni delavci najti pomoč pri učiteljih. Povsod je menda pač najbolj pameten ln koristen Izhod sodelovanje, recimo, kot je med TVD Partizanom Trbovlje in atletsko sekcijo SD Rudarja. Brez tega pa res ne gre. Za naslednje leto Imajo precej težak program, toda s sicer skromnim številom sodelavcev bodo atleti prav gotovo dosegli še mnogo lepih uspehov. Za to so nam porok — velika požrtvovalnost m vestnost afletov in pa delo poznanega Spornega delavca MIHE VASTlCA z Radom. SMUČARJI CVETO BEVC — ali po smučarsko »Zlatko«, je poznan smučar širom po naši domovini, zla. std pa doma v Trbovljah. Res da je v primeri z ostalimi klubskimi tekmovalci že malce »prileten«, toda še vedno je aktiven In nikakor ni za »staro šaro«. Ponovno se bo spustil po belih progah, dokler bo še kaj moči v njem in volje, katere mu pa ne bo zlepa zmanjkalo. Kdor ga pozna, bo mirne duše potrdil njegove sposobnosti im kvalitete, tako na progi kot za zeleno mizo. Da se razumemo: že nekaj let je inštruktor, kjer mlajšim posreduje svoje dolgoletne izkušnje, praktične in tudj teoretične, pa kljub temu še najde čas za lastno izpopolnjevanje ln delo v upravnem odboru podzveze In sekcije. Na »deskah« se je znašel že pri svojem 6. letu in kar hitro je napredoval. Zal pa mu je let, ko bi moral najbolj napredovati. Ta so mu propadla v nemškem taborišču in šele 1946. leta je športno kariero nadaljeval Danes je Zlatko razen tov. Jerine še edini smučar iz tistih prvih časov, ki še aktivno deluje. Ali ni o že dovolj? Seveda Pa je povedal še druge stvari. Navdušuje se za množično smučanje, občuduje močno voljo nekaterih mlajših, ki jim pa starejši *al ne nudijo dovolj pomoči. Za vse tiste, ko so rastll v naši družbi in pozneje dobro uspevali, nazadnje pa vse skupaj obesili na klin, je škoda tudi — snegal Uspehi, ki so jih nedavno dosegli mladinci, pa tudi člani, prav gotovo niso plod takih ljudi. Pa tudi na progi Partizanski vrh - Trbovlje, ki velja trenutno za najboljšo smuško progo v državi, ki je bila zgrajena brez vsakršnih denarnih sredstev, nimajo nobenih zaslug. letu med našimi tekmovalci, je osvojil v teku na 110 metrov z zaprekami srebrno medaljo, z odličnim časom 14,00. Lorger je nekoliko pozneje, na tekmovanju v Celju postavil izredni rezultat 13,8, drugega najboljšega v Evropi. Franjo Mihalič, nosilec srebrne olimpijske medalje v maratonu, je zmagal na krosu v Bostonu. NAMIZNI TENIS. — Vilim Harangozo je dosegel na evropskem šampionatu tretje mesto, Vogrinc in Harangozo pa sta prišla tudi v finale mednarodnega prvenstva Jugoslavije, ki je bilo v Zagrebu. Harangozo je na tem tekmovanju porazil tudi evropskega prvaka v namiznem tenisu, Madžara Brcika, vendar je prvo mesto pripadlo Vogrincu, ki je v finalu premagal Harangoza. Mladi Vojislav Markovič je zasedel prvo mesto na nedavnem internacionalnem prvenstvu Skandinavije v Stockholmu. VATERPOLO. — Avgusta je bil v Budimpešti evropski šampionat v waterpolu in plavanju. Sodelovala je water-polo reprezentanca Jugoslavije, ki je bila pomembno pomlajena. Ekipa je dosegla srebrno medaljo in se plasirala takoj za Madžarsko. Tretji so bili vaterpolisti Sovjetske zveze, četrti pa Italija. BOKS. — Naši boksarji so sodelovali na raznih tekmovanjih po evropskih ringih in dosegli zelo dobre rezultate. Najboljši med njimi je bil Jakovljevič, ki je v srednji kategoriji na svetovnem mladinskem boksarskem prvenstvu v Moskvi osvojil srebrno medaljo in ohranil ime enega izmed najboljših boksarjev Evrope. SAH. — V letu 1958 pripada posebno mesto jugoslovanskemu šahu in velemojstru Gligoriču. Naši mojstri so dosegli bleščeče uspehe na vseh tekmovanjih, na katerih so sodelovali. Na šahovski olimpiadi v MUnchenu je naša reprezentanca, ki so jo sestavljali Gligorič, Matanovič, Ivkov, Trifunovič, Fuderer in Djuraševič, zavzela drugo mesto. Velemojster Gligorič je doživel svoje najpomembnejše uspehe. Med temi izstopa osvojitev prvega mesta na turnirju .kandidatov za borbo za naslov svetovnega prvaka v Portorožu. Na šahovski olimpiadi, na kateri sta sodelovala sedanji ln bivši svetovni prvak Botvinik in Smislov, pa je Svetozar Gligorič dosegel najboljši posamični skupni rezultat Ljubomir Lovrič 111. ZIMSKOŠPORTNE IGRE ELES NA PATRIZAN-SKEM VRHU Že tretje leto prirejajo letne in zimskošportne igre, ki jih organizirajo kolektivi, včlanjeni v Elektrogospodarski skupnosti Slovenije. Letošnje leto je pripadala izvedba te častne naloge kolektivu trboveljske Elektrarne in kolektivu podjetja Elektro-Trbovlje. III. zimskošportne j»re bodo v dneh 8. in 9. februarja na Partizanskem vrhu. Na igrah bodo sodelovali tekmovalci iz 29 kolektivov, povabljeni pa so tudi tekmovalci iz Avstrije. Za izvedbo teh iger je sestavljen poseben odbor, ki mu načeluje tov. Franc Grošelj iz trboveljske Elektrarne, pokroviteljstvo pa sta prevzeli nad temi igrami Elektrarna Trbovlje in Elektro-Trbovlje. O podrobnih pripravah za to pomembno zimskošportno manifestacijo bomo še poročali. Šport med rudarji ŠAHISTI Hinko JAZBEC, MLAJŠI — Je ob času v Trbovljah najboljši ln najuspešnejši strokovnjak na čr_ no-belih poljih. Morda je kdo, ki tega ne verjame. No, ta naj se enkrat pomeri z njim, ln vsa pamet, bojna sreča ln tudi prekomerno znojenje mu verjetno ne bodo zadosti, da bi rešil svojega kralja pogube. Skratka — bojte se ga. ali pa se učite, — bodite vztrajni ln zelo zelo požrtvovalni. Taka Je bila tudi njegova športna pot. Pričel Je v gimnaziji,\ premikal figure ln obračal nasprotnike, toda danes mu je žal za vsako Izgubljeno urico. Toda, da ne boste napak razumeltl NI mu žal časa, ki ga je pustil ob šahovnici, tega ne, pač pa je v gimnazijskih letih imel prav lepo priliko, da Izpopolni svoje znanje, pa bi morda dame« v konkurenci slovenskih »asov« lahko uspešno nastopal. ___ 1953. leta pa je pričel z resnejšim delom, katerega prvi plodovi so se kmalu pokazali. Sodeloval je na raznih turnirjih po vsej Sloveniji, njegov zadnji ln naj-večji uspeh pa Je sodelovanje na prvenstvu drugakategomlkov, kjer mu Je uspelo pridobiti I. kategorijo. Torej, zrastel je pri SD »Rudarju« in tu želi tudi v bodoče nadaljevati. Toda samo škoda Je, da šahovska sekcija nima močnejših igralcev, a tudi študij na univerzi mu ne dopušča temeljitejšega razglabljanja o šahovskih problemih. Velika poslastica so mu vsakomesečni brzoturnirji, ln tako je letošnje leto kar 6-krat osvojil na klubskem prvenstvu 1. mesto. In kakšno Je njegovo mnenje o nadaljnjem razvoju šaha v Trbovljah? — Na vseh naših šolah premalo Igrajo šah. Nekdaj Je to bilo drugače, saj je ravno gimnazija razpolagala z najmočnejšo ekipo v okraju. Tako bi bil verjetno rešen tudi »ženski problem«. Mladine Je dovolj In tudi starejši ln izkušeni šahisti so pripravljeni pomagati. — Naša želja Je, da bi tov. Jazbec tudi v bodoče dostojno zastopal revirsko dolino. nogometaši POLDE OPRESNIK - no ta Je pa nogometaš. On Je tleti, ki dostikrat pripomore, da klblel zadovoljni zapuščajo stadion Kar spomnimo se, ko smo dostikrat lz vsega grla dali duška njegove mu uspehu - In svojemu navdušenju: Goool - Zeko Je dal gol! Res. da so bili klblci s »premajhnim radlusom«, to Je jesensko se-zono prikrajšani za marsikateri užitek, kajti na Igrišču Je — samo »trava rastla« — _ medtem ko so fantje žogo morah poditi po tujih Igriščih, a navzlic temu Je število golov, ki Jih Je dosegel Zeko, v te) sezoni prišlo na «■ Lahko pa vam postrežemo s številkami njegove celotne nogometne kariere — skoraj bo dosegel svoj 380 gol (!), odigral pa Je že maio mani kot 400 tekem. Lepo. ali ne? — Zeko Je resen športnik, discipliniran 1 fair Igralec kot malokdo. . . Trenutno se počuti zelo dobro. Pogreša pa malo več resnosti pri nekaterih soigralcih. Se vedno se jezi nad Izgubljeno tekmo z Metalcem ln nerodnostjo pri Igri z Odredom v kvalifikacijski kon- kurenci. Najbolj pa mu Je v spominu državno mladinsko prvenstvo. To ni prav nič čudnega, saj Je moštvo takrat doseglo edinstven uspeh — drugo mesto v državi! Najlepše življenje pa Je Imel takrat, ko Je bil tri tedne na skupnem treningu državne repre. z en tatice (to mu radi verjamemo). Ze od 1946. leta Igra na levem krilu (to mesto ima tudi stalno kot slovenski reprezentant). Pa bo tudi letos tej svoji nalogi posvetil kar največ pažnje. — Kljub poškodbi bo spomladi igral. Njegova posebna novoletna želja pa je, da bi Rudar enkrat, končno »pristal« nekje višje — v n. zvezni ligi. PLAVALCI so trenutno brez vode, pa tudi temperatura Jim ne prija. Ne mislite pa, da se na suhem ne znajdejo. To ne, saj so se v telovadnici gimnazije zelo dobro znašli In kljub mrtvi sezoni pridno nabirajo novih moči. Tu smo našli zbrane vse, ki so ravno v pretekli sezoni povzdignili ime trboveljskega Rudarja v prve vrste kvalitetnih slovenskih plavalnih ekip. — Manca, Juška, Herma, Gvido, Aml. Zmago in drugi so nabijali žogo preko mreže, pa tudi njihov trener jim je po svoje pomagal. Ko pa Je minil čas rednega treninga, se je razpoložena družba strnila v kopico ln pogovor o pretekli sezoni, o bližnjih ln daljnih načrtih je bil prisrčen m tudi jedrnat. Pa poslušajmo! MANCI KOCARJEVI Je žal za preteklo sezono, saj JI Je bolezen zmešala njene načrte. Lepo Je šlo vse do nje:1 ega slovenskega rekorda, toda ibjeno veselje Je bilo žal kratko, »gradi bolezni ni smela trenirati ln vzjxm do nadaljnjih uspehi ji Je bil otežkočen. V bodoče sl želi samo zdravja ln pa — kar je zanjo nadvse važno — velika matura. Potlej pa bo vse lažje ln slovenska rekorderka misli še resno poseči v boj za primat v hrbtnem slogu. . JUfKA PODLESNIKOV A Je lansko leto že nekajkrat presenetila slovensko javnost s dvojimi uspehi, pa tudi za naslednjo sezono ima menda Iste načrte. Na suhem redno trenira, toda povsem zadovoljna kljub temu ni. Njena velika želja za Novo leto je. da hi ji Dedek Mraz prinesel — zimski bazen. Kaže pa, da bo morda njena želja Izpolnjena čez mnogo mnogo let. Morda pa tudi ne. saj bl po enostavnih računih (brez astronomskih številk) z malce dobre volje In razumevanjem, ne samo do Juške, temveč tudi do ostale revirske mladine skupno le našli izhod lz te zagate, kajti tako bl na enostaven način pomagali mladim, »ki tavajo«, in vsi plavalci, kakor tudi Juška, bl prav gotovo dosegli Se boljše uspehe. Upajmo, da bo nekoč vse to lepo v redu, In da bo mlada Juška kljub mamini navzočnosti (takrat vedno plava Z veliko tremo) dosegla še lepe uspehe. HERMA KORITNIKOVA pa ima za naprej poseben načrt. Pridobiti hoče v vzdržljivosti, obogatit! svojo plavalno tehniko ln taktiko, kajti le tako se bo lahko vrinila med najboljše. Upa. da bo v novi sezoni uspela tudi na daljše proge. Z lanskimi uspehi pa Je upravičeno zadovoljna, toda z voljo In veseljem hoče doseči še več, »Morda bo to nujno, saj letos prvikrat tudi pozimi preniremo tn trener nam veliko pomaga, toda tudi Jaz mislim, da bl za čimbolj-Se uspehe morali imeti zimski bazen« — Je na naše vprašanje o novoletnih željah odgovorila Herma. GVIDO BURJA pa je bil s svojimi izjavami skromen in kratek. S treningi ln trenerjem Je zelo zadovoljen, kakor tudi z doseženimi rezultati, toda — zimski bazen? Res Je. da so suhi treningi potrebni ln v taki obliki tudi zelo korstnl — toda plava se samo v vodil To Je njegovo mnenje. In naše tudi. Tudi trener VIDAN Je povedal nekaj besed Zimski bazen Je te zaradi kratke plavalne sezone nujno potreben. Razen tega želi, da bi njegovi varovanci dosegli člmboljše uspehe Nujno pa Je, da se v Trbovljah posveti malo več pažnje tud! družabnemu življenju v okviru športnih sekcij ln klubov. sa| bl tako mladini nudili prijetno n koristno razvedrilo pa tudi drugih prednosti te oblike Je toliko, da b bilo vredno to dobro razmslltl. KOŠARKARJI SLAVKO JELEN - kdo ga ne pozna? NajvlIJi športnik v dolin nalvečkrat zadene v črno — pr košarki seveda In menda tudi najbolj uživa, kadar Rudarjevi nogometaši zabijejo žogo v nasprotnikovo mrežo, kajti Slavko Je navdušen nogometni navijač In Se nekaj, kar vam morda še ni poznano: zelo dobro pozna razmere ln probleme trboveljekega športnega življenja. Kako tudi ne, saj že 9 let poskakuje pod koši, kjer si je med tem časom nabral kar solidno porcijo košarkarske spretnosti — vzporedno s tem pa Je zasledoval tudi napredek drugih. Začel je pravzaprav z nogometom, toda kmalu Je presedlal h košarki, kajti zanj Je bil nogomet pregroba Igra (čudno, saj ni videti tako nežen), medtem ko ga je košarka prav zaradi Izredne dinamičnosti ln elegance vedno bolj privabljala, on pa ji je ostal ves čas zvest. Neutrudno ln brez oddiha Je vadil ln tako postal skoraj nepogrešljivi srednji napadalec Rudarja. Med tem časom Je pod košem doživel dosti slabih dni, kot so zmaga nad Mariborom ln neuspeh proti Odredu na domačem Igrišču Itd. Sicer pa ae zelo dobro počuti pri Rudarju, »saj smo fantje med sabo več kot samo dobri športni tovariši, namreč veliki prijatelji.« To pa je zasluga našega načelnika tov. Uršiča, brez katerega košarke prt nas prav gotovo ne bi bilo, saj ni samo kumkclonar -garač, temveč tudi drugače skrbi za nas. Prav tako je z Duškom (trener tov. Remic), žal pa Je med nami šele eno leto. No, pa se kljub temu sekciji to že zelo pozna — Je dejal Slavko. In veste, kaj je njegovo načelo? Vsi za enega, eden za vse! Saj pravi, da bi brez Pampita, Curlta, Petka In Božoma ln ostalih sam ostal »velika mula«, kajti vsak izmed 182 zadetkov, kolikor jih je dosegel v letošnjem prvenstvu, pomeni hkrati tudi eno izmed navedenih Imen. »Revirski šport pa bi prav gotovo dosegel večji razmah, če bl — no, recimo, pomagale šole, ki naj bl postale neizčrpen rezervoar. Toda žal telesnovzgojni delavci lz šol sploh ne sodelujejo v športnih sekcijah ln morda zaradi tega tipi kvaliteta, šolska mladina pa ostane samo v mejah — obvezne telovadbe . . . Telovadba mora na vsak način biti osnova vsakemu športu, kar žal pri naših sekcijah ie ni povsod v veljavi ,. . Tu Je zaplet! Razvozlajmo ga, pa ne bo pozneje treba z žalostnimi obrazi ugotavljati porajajočo »e krizo, ali poudarjati problem udejstvovanja ženske mladine v športu, se cmeriti nad neuspehi in podobno« — tako je poudaril Slavko Jelen, ml pa se z njim strinjamo. Njemu ln vsem njegovim tovarišem pa želimo v novem letu Se lepših uspehov. ROKOMETAŠI MAKS RADEJ Je športnik, katerega ne poznajo samo rokometni .navijači, ampak ga pozna staro In mlado. In ne samo v trboveljski dolini ali Pa tudi republiki. Poznan je v Dubrovniku kot dober vvaterpolist, poznan že malone po celi Dalmaciji kot dober atlet, kajti v Splitu so se pač pokazali sadovi njegove športne aktivnosti — postavil Je kar dva dalmatinska rekorda 1 Ze vse od začetka, ko je priel, to je bilo spomladi leta 1946, je gojil tudi rokomet. Zato »a kaj kmalu najdemo v ekipi beograjske Crvene zvezde," Z vestnimi treningi si je priboril mnogo znanja in tehnike rokometne igre — in ob upoštevanju dejstva, da je razpolagal z izredno močnimi streli in hitrim' refleksom, ni prav ni čudnega, če ga je RSJ nekajkrat uvrstil med kandidate za državno reprezentanco. Zdaj je že skoro 6 let v Trbovljah. Mislim, da je odveč navajati njegove uspehe v rokometni sekciji SD Rudarja. Poprej te Igre skoro nismo poznali in verjemite, da je biilo precej naporno delo od prvega začetka, pa vse do I. zvezne lige. »Toda prednosti bolj dinamične ln hitre Igre, to je malega rokometa, so nas prisilile, da smo popolnoma opustili veliki rokomet in se prav zalo nenadoma znašli kot novinci v republiški ligi malega rokometa. Skraja pa so vedno težave, toda volje, discipline, borbenosti in tudi ljudi je kar dovolj, da smo lahko optimistično rezpoloženi., Zal pa so ženske ravno takrat, ko šo dosegle 1. mesto v Sloveniji, popolnoma opustile rokomet, Sicer so danes povsem realni pogoji za ponovno prebujenje ženske ekipe, toda le s pomočjo šol.« — je povedal Maks. — Toda to še ni vse. Govoril je o prepotrebni telovadbi, vseh športnih sekcij, o dopolnilnih športih, ki so potrebni igralcem ob času mrtve sezone, o atletiki, problemih itd. Trenutno Je Maks trener, tehnični vodja in tudi aktivni igralec. Morda je vse to preobremenitev zanj, saj se mora vedno deliti na dva ali Pa celo tri dele. Toda za sedaj pač ne more biti drugače. Njegova želja pa Je, da bi se v novem letu ustavili nekje na 3. mestu, kar bi bilo za novince za sedaj že lep uspeh. Ce pa bl Dedek Mraz poklonil nekaterim sodnikom malo objektivnosti, bi življenje športnikov — rokometašev bilo zagotovo precej lepše. SPANJE POMLAJUJE Dr, Samuel N. tiranov U sovjetskega ministrstva za zdravstvo Je pred kratkim objavil rezultate zanimivega poskusa; pomlajevanje s pomočjo spanja. Pes neke vrste, ki ne živi dlje kot 15 let, Je poginil v enaindvajsetem letu In i 1*1 P til. lsu se Je naučila z repom ujeti ro-b vrvi od vrečke kot v baletu. §sMsamš M»h in Krik znamenji navdušenja. Neke*a dne se Je Queenie na ulicah Chicaga poskušala ti v neki luksi, čeprav ni popila niti kapljice alkohola, “slonov ljubi alkoholne pijače. One so zanje Izvrstno »dra-le, če so prehlajeni, skoro vedno pa Jih spravijo v dobro in ■elo razpoloženje, s spretnostjo .pravih alkohohčarjev« sl to rotijo vsemogoče, da se dokopljejo do čaše. ^"»meniti kroti tel J *ega velikega cirkusa Deefy Denham Je dal alkohola nekaj »hlajenim slonom. Od tokrat so Mil tl .prehlajeni« vse do takrat, dolernl prenehal s porcijami whlskyja ln ga skril. Toda največjo pijanost je doživel Tusko, prav tako slon nekega r izkušal Nekoč se je razjezil ln pobegnil lz cirkusa. Na itMe prižel do neke skrite destilacije alkohola, shrtta v neki 5i navalil nanjo in začel piti iz kotla, kjer se je zbiralo čtefo naj pije,« Je dejal njegov čuvaj, ki ga Je našel * okoliadv*h zjutraf Je Tusko opotekajoč zapustil stajo. V mcse-zečel nori ples v cirkuški obleki. Ko je stal na glavi z nogami v »raku, ni hil vsakdanji prizor. Na kraju .le _ r Porov gozdiček, se naslonil na dva velika bora In za- 1L Zjutraj Je Ml miren kot psiček, o pijanosti pa ni bilo na stil nobene sledi. sloni mejo biti tudi veliki »simulanti«. Neki star! dreser Je »1 slonico »Ruth«. Poškodovala sl Je nogo In nekaj časa ni mogla etl. Navzlic odlični negi Je Mio njeno stanje vedno enako koti Je dreser stopil v stajo, da hi pogledal, kako JI Je, Je Ino držala nogo v zrak ln stokala. Nekega dne Je neopazno opil skozi vrata. Videl Je Ruth. kako stoji In se opira na vse a noge Spet Je odšel neopazno In vstopil tako, da ga Je ona tko videla. Ruth Je mehanično dvignila nogo In stokala. Morda le najboljši primer navlhanostl slon, ki Je vsak večer Wl lz svojega prostora tako, da Je Iztrgal Iz zemlje kolec na c^eea Je Ml privezan. Odhajal je na bližnje polje, kjer se Je P« Š5T? £ŽS? Sh ti,tiitz.,eM*-jLh ljubijo. V Kmerson^dreatral Quecni, n. eni Izmed poljskih Se ko se Je oglasilo mukanje krave. Queenle Je pred tem, zanjo Einhn elanom, preplašena stekla kakšnih petnajst metrov, nato •ST vrnila In prijela za roko Emersona ln ga začela vleči od NBniii&bžea glasu, ki Je zanjo pomenil nevarnost. NOVOLETNE ČESTITKE IZ JLA Vsem najboljšim željam bi pozdravom za novo leto se pridružujejo tudi vojaki: Vlado Mikec, Emil Medvešček, Andrej Polovič ln Jože Drnovšek, V. P. 3267, Kragujevac. Ob Novem letu želijo zasavski fantje, ki služijo kadrovski rok v Foči vsem bralcem »Zasavskega tednika« in vsem delovnim ljudem, posebno pa še mladini mnogo uspehov, zdravja In sreče v letu 1958. Janez Zahrastnlk lz Radeč, V. P. 5993, Foča; Niko Jorgan to Trbovelj, V. P. 19*2, Foča; Peter Janežič lz Malkovca, obč. Sevnica, V. P. 5993, Foča, BIH. MAU OGLASI SINGER TEČAJ za šivanje ln krojenje, začetni ln nadaljevalni, se prične 5. Januarja, Priglasite se v Domu SZDL pri ForteJu »II v Gospodinjskem centru. 1VSKO PODJETJE »VITA. UKA«, Trbovlje, proda: več-število avtoplaščev, ki se Jih ko Se koristno uporabi za ežna vozila. Ogled v novem idišču .Vitamlnke« vsak de-od 6. do 14. ure. ZAHVALA V ponedeljek, 15. decembra smo pokopali v Zagrebu našega tragično preminulega 82-letnega očeta ALOJZA KONHA.JZLERJA iz Loke pri Zidanem moetu Vsem, ki ste našemu dobremu očetu skozi desetletja njegove težke bolezni bili kakorkoli v uteho, prisrčna hvala. Posebno zahvalo smo dolžni Inštitutu za sodno medicino v Zagrebu za vso pomoč. Nadalje Izrekamo toplo zahvalo g. Fekeplju za hitro obvestilo ter vsem ostalim za tovariško pomoč. Žalujoči svojci ZAHVALA Javno se zahvaljujemo Drž. zavarovalnemu zavodu Vldem«Kr6ao za Izplačilo zavarovalne premije ob tragični izgubi naše hčerke Morije. Toplo priporočamo, da starši zavarujejo svoje otroke v Soli. Marija ln Marti# Godler, Bre£»m M Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05 , 7.00, 13.00, 16.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.05. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo M pozdravljajo ob torkih, četrtkih in sobotah in 14.30, ob nedeljah pa 12.00 in 14.16. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 28. decembra 7.35 Vedri zvoki, 8.00 Mladinska radijska igra — Frane Milčinski: Vesela povest o žalostni princeski, 9.00 Novoletne glasbene čestitke, 9.30 Pod vaško lipo ... (spored slovenskih narodnih); 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 10.30 Zabavna matineja: 11.30 Naši solisti pojo operne arije; 13.30 Za našo vas; 16.46 Francoske popevke; 17.00 Igrajo velllki zabavni orkestri; 20.00 Halo, halo — Izberite popevko. PONEDELJEK, 29. decembra 8.30 Arije iz Verdijevih oper; 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja; 9.20 Umetne in narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet: 9.40 Ciganski napevi; lil.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Zima, zima bela; 12.26 Narodne pesmi ln napevi; 133.30 Popevke se vrstijo- 13.50 Veseli godci igrajo; 15.40 Listi lz domače književnosti — Prežihov Voranc: Levi devžej: 17.10 Popevka tega tedna; 10.15 Igra pihalna godba JLA p. v. Emila Smodlča; 20.00 Melodije od tu ln tam. TOREK, 3«. decembra 8.30 Klavir v ritmu, 9.00 Vedri operni prizori; 10.10 Znane popevke — znane melodije; 10.46 Za dom ln žene; 11-30 Oddaja za otroke; 12.00 Venček narodnih, 14.00 Majhni ansambli v ritmu: 14.16 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Stevan Sremac: Večerni pomenki; 17.10 Melodije š la car- OPOZORILO Opozarjam Marijo Lesjak, Trbovlje, Planinska vas 21, da naj ne širi laži o moji dediščini. V nasprotnem primeru Jo bom tožila. Marija Brvar, Planinska vas 19. PREKLIC Preklicujem besede, toaefene proti Julijani Arbajer, Inkove c te; 17.30 Novoletne čestitke; 18.0(1 Družinski pogovori: 20.00 Rezervirano za posnetke s slavnostnega koncerta ob 300-letnici Puccinijevega rojstva s sodelovanjem gledališč in rad. postaj z vsega sveta. SREDA, Sl. decembra 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.40 7 minut za novo pesmico — C. Pregelj: Polževa snubitev; 9.47 »Kotiček za mlade ljubitelje glasbe«; 10.30 Od popevke do popevke; 11.20 Poje zbor Primorskih akademikov »Vinko Vodopivec«; 11.35 Oddaja za šolarje — Marjan Marino; Srečno novo leto; 12.05 Igra trio Dorka Sko-bemeta; 13.30 Kvintet Niko Stri-/tof; 14.05 Oddaja za šolarje: Zima, zima bela ... 15.30 »Veselo slovo In veselo snidenje« (Otroško praznovanje Dedka Mraza); 38.15 Vsakomur nekaj lz arhiva domačih napevov; 38.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Veselo silvestrovanje. četrtek, l. januarja 1959 9.00 Kraguijčki v novoletnem jutru; 9.30 Slovenski solisti svojim poslušalcem za novo leto; 11.00 Mladinska radijska igra — James Krilss: Gosipod Anton v puščavi: 12.00 Praznična revija zabavne glasbe: 13.30 Naši kolektivi čestitajo; 14.30 Obisk v studiu Radia Zagreb in Sarajevo; 15.30 Popevke. ki ste jih v preteklem letu najraje poslušali; 17.00 »Iz Starega trga v Zumberk« (belokranjske pesmi); 20.00 Novoletni četrtkov večer. PETEK, 2 januarja 9.00 Nekaj vedrejših lz partizanskih dni; 9.30 Šopek partizanskih pesmi; 10.30 Zabavna matinej«; 11.30 Novinarji za okroglo mizo; 15.30 Znanci lz opere; 16.00 Mladinska radijska igra; Jurček; 17.15 Šport v letu 1958; 20.00 v preteklem letu so nas obiskali .. . SOBOTA. 3. januarja 8.30 Prelistajmo v albumu zabavne glasbe; 10.10 Pesmi lz tujih dežel; 11.00 Ljubezenski dvospevi Iz oper, ki so sl osvojile svet 11.45 Pionirski tednik; 12.00 Pet pevcev — pet popevk; 12.25 Orglice v ritmu; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.16 Športna reportaža: Povratek s Komne: 15.40 S tontžnega trga; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.16 Za ljubitelje popevk; 18-46 Okno v svet; Indija; 20.00 Spoznavajmo svet ln domovino; Zl.oo Melodije za prijetefl Wndc tednu. Krištof Dimač IL DEL — STAMBEDA V BABJEM POTOKU Po povesti Jacka Londona Riše l Spital er 41. »Najbolje bo, če pospravimo svoje reči in se napotimo nazaj proti Datvsonu,- je rekel Dimač in začel igibati odeje. “Žal mi je, Dimač,« je rekla Yoy. »Vse to gre na moj račun!« »Že dobro, že dobro,« ji je odgovoril. »Na svetu je pač vse mogoče.« »Ne, krivda je moja, edino moja,« je vztrajala. »Moj oče je tudi zame pridobil kos sveta, takoj tam, kjer so našli zlato. To vem. Darujem ga vama!« Dimač je odkimal. »Čok!« je prosila. čok je stresel z glavo in sc začel smejati. Bil je gromovit krohot. Hehet in krohot sta se vrstila s prisrčnim tuljenjem. »Nikar ne mislite, da sem trčen,« je pojasnjeval. »Včasih se salamensko zabavam in prav zdaj se mi je ta reč pripetila!« Zagledal je ponev z zlatim zrnjem. Planil je k njej in jo silovito brcnil, da se je zlato raztreslo v vse vetrove. »Ni naše!« je rekel. »Od tistega zaspanca je, ki sem ga sinoči spodil pet sto čevljev više. To me najbolj jezi, da bo prav on dobil -tistih štiri sto devetdeset čevljev. Pojdi, Dimač! V Dawson greva! Ako me misliš ubiti zato, ubij me! Tudi z mezincem ne zganem!« KONEC KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: od 30. decembra do 1. januarja angl. film »INŠPEKTOR NA DELU«. 2.—5. januarja amer. barvni film »ČAROVNIK IZ OZA«; 6.—8. januarja bolgarska glasbena komedija »DVE ZMAGI«; 9.—12. januarja angl. barvni film »ABDULAH VELIKI«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: 1.—5. januarja »PRINC ŠTUDENT« Predstave: 1„ 2. in 4. jan. ob 15., 17. in 19. uri; 3. in 5. jan. pa ob 17. in 19. uri. Od 6,—8. januarja amer. barvni cinemaskopski film »KOMANČI«; od 9.—12. januarja jng.-francoski film »LA TOUR, PAZI SE!«; 4. jan. matineja ob 10. uri »VELIKA BIKOBORBA«; 11. januarja matineja ob 10. uri »PRIPOVEDKA O GOZDNEM VELIKANU«. KINO »PARTIZAN« V SEVNICI: 3. in 4. januarja ameriški film »JUŽNO OD SAHARE«; 10. in 11. januarja pa francoski film »LUKREOIA BORGIA«. NAROČNIKOM IN BRALCEM ZASAVSKEGA TEDNIKA ČLANOM PREŠERNOVE DRUŽBE! ♦ TAJNIŠTVO PREŠERNOVE DRUŽBE OBVEŠČA VSE ČLANE, DA JE ZAKLJUČILO RAZPOŠILJANJE LETOŠNJIH ZBIRK SVOJIM POVERJENIKOM. ZAMUDNIKI LAHKO DOBE ZBIRKE V VSEH KNJIGARNAH PO NEKOLIKO VIŠJI CENI. ZATO VABIMO VSE, DA TAKOJ OB SPREJEMU LETOŠNJIH ZBIRK OBNOVE ČLANARINO ZA PRIHODNJE LETO. • RAZGLAS Na podlagi odiedbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Uradni list LRS št. 3—17/58) ln odloka o uvedbi pavšalne skočnine, ki ga je izdal občinski ljudski odbor Trbovlje, dne 30. sept. 1958, je uvedena v občini Trbovlje s 1. januarjem 1959 dolžnost plačevanja pavšalne skočnine za vse rejce govejih plemenic, to je krav in telic, ki so bile dne 1. januarja 1959 stare nad 1 leto. Po tej odredbi oz. odloku so rejci dolžni priglasiti goveje ple-menice in zanje plačati pavšalno skočnino za leto 1959 v mesecu januarju pri Upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora Trbovlje. Svet zš kmetijstvo ln gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje je določil za leto 1959 višino pavšalne skočnine v znesku 1000 din, kolikor ne bo s predpisom višjih upravnih organov določena pavšalna skočnina za leto 1959 v drugačni višini. Vsak rejec dobi ob priglasitvi plemenice in vplačilu pavšalne skočnine pri Upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora celotno besedilo odloka o uvedbi pavšalne skočnine. Rejci plemenskih bikov ne smejo od 1. januarja 1959 dalje sprejemati od rejcev plemenic nobenega neposrednega vplačila skočnine, niti ne smejo spuščati plemenjakov na plemenice, katerih rejci ne predložijo potrdila o plačilu pavšalne skočnine za leto 1959. Rejci, pri katerih bodo pristojni kontrolni organi po 31. januarju 1959 ugotovili posest krav in nad 1 leto starih telic, za katere ni bila plačana pavšalna skočnina za leto 1959, bode morali na podlagi člena 3. navedenega odloka plačati zanje pavšalno skočnino za leto 1959 v dvojni višini. Občinski ljudski odbor Trbovlje — oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, ■ ———m SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1958, žele VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM NASLEDNJI KOLEKTIVI IN PODJETJA CEMENTARNA TRBOVLJE KOVINSKO PODJETJE »KUMA« CEUE, Vodnikova ulica 6 Izdelujemo ln montiramo kompletne ventilacijske in klimatične naprave. Vršimo še Inštalacijo vodovoda In vseh vrst centralnih kurjav ter vsa druga v stroko spadajoča dela. VELETRGOVINA »PREHRANA« LJUBLJANA, Titova cesta 21 IMPORT-EKSPORT Koloniale, špecerija, delikatese, pijače Trgovsko in uvozno podjetje z železnino, tehničnim in gradbenim materialom »METALKA« - LJUBLJANA, PARMOVA 33 nudi obsežen izbor in solidno postrežbo. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA, TRBOVUE-HRASTNK VELETRGOVINA »POTROŠNIK« CELJE CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI Vam v knjižnih zbirkah za leto 1959 nudi: Svetovni roman — Sodobni roman — Bios Nova ljudska knjižnica, nudi pester izbor najboljših del iz svetovne in domače književnosti. Knjige je mogoče odplačevati v obrokih. Za prednaročnike so knjige več kot 20% cenejše. Zahtevajte prospekte ali pa pišite najpozneje do 31. decembra 1958 — neposredno na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI - INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE projektira vsa rudarska dela, industrijske objekte in objekte družbenega standarda in vse nizke in visoke gradnje, izdeluje ustrezne investicijske programe s tehnološkim postopkom in skupnimi analizami. — Sporočamo, da smo se preselili s Trga Revolucije v nove prostore na Gimnazijski cesti 18 STROJNA TOVARNA TRBOVLJE \ Podjetje $ ,MEHANIKA" TRBOVLJE želi vsem delovnim kolektivom Jugoslavije SREČNO IN VESELO NOVO LETO in mnogo uspehov v njihovem nadaljnjem prizadevanju. Vse za lepšo prihodnjo«! našega delovnega človeka! Vsem svojim članom čestita k doseženim uspehom v poslovnem letu 1958 in želi njim, kakor tudi ostalim delovnim ljudem MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1959 p željo za napredek in razcvet zagorske komune in razvoj našega zadružništva. Kmetijska zadruga z. o. j. IZLAKE PRI ZAGORJU Kmetijska zadruga z. o. i. NLINŠE želi vsemu svojemu članstvu ln preko njih ostalim delovnim ljudem zagorske komun« SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1959 Vse »lle za napredek ln razvoj našega zadružništva! . Nagradna križanka VODORAVNO: 1. naša čestitka vsem bralcem, 14. vrsta povrtnine (skupno ime), 15. cestni zavoj, 16. srednjeameriške rastline, podobne kaktusom (rasto tudi pri nas), 17. soglasnik in samoglasnik, 19. nazivi, .20. ime utemeljitelja dialektičnega materializma Marxa, 21. glavno mesto Turčije, 23. znamka italijanskih kamionov in avtobusov, 24. dva soglasnika, 25. prebivalka otoka, kjer je te dni na obisku predsednik Tito, 27. časomerl. 28. močno raz- priimka in imena jugoslovanskega elektrotehnika, ki se je proslavil v Ameriki, 38. tuje žensko ime, 39. veliko jezero na meji Kanade in ZDA, 41., obrnjeni začetnici pod 37. vodoravno, 42. soglasnik in samoglasnik, 43. nevestino premoženje, 45. holandsko mesto, po katerem se imenuje vrsta sira, 48. začetnici imena in priimka podpredsednika zveznega izvršnega sveta, ki nadomestuje predsednika Tita med njegovim potovanjem. 49. nova stvar. T" n n r r r r- ~f 3 ? 10 H n r ti 15 * 17 16 F~ t5T“ 21 22 r~ i- 5T % 57“ ir W~ 30 1P 3T r6 sr ir T~ ir 35 r m 39 M b ~ < f< D 5 C > ti L ■ or L t < 7 4 r ti u ti ti F 50 r sr r5 ST" & w~ 5F" 58 59 r™ r k r £5 u r £6 W~ to r F 73 TT r n r 78 mi L mm Lm L_ mm mm noviteta, 54. redovnica/ 55. zna* na Jurčičeva povest, 57. žametu podobna tkanina, 59. kradljivec, 60. pripovedni pesnik, 61. vrezovanje v kovino, 63. oziralni zaimek, 64. eamwezn$-ce, 65. začetnici obeh imen važnega železniškega križišče v Zasavju, 66. kratica za >nw-gavolt«, 67. moško ime, 68. vos, 70. priimek narodnega heroja Lole, 72. veznik, 73. geometrijski pojem (priležni kot), 'M. razteleševalec, 76. brenkati na neki inštrument, 78. tednik, ki Vam izreka željo poj 1. vodoravno. NAVPIČNO: 1. poskakovati, 2. velik hrošč, 3. državna blagajna, 4. obutev, 5. mednarodna kratica za severo-severo-vzhod, 6. vzklik, 7. nepoznana oseba, 8. vol (srbohrvaško), 9. zapreka, 10. glavno mesto Peruja, 11. nekatere, 12. pevci e določenim glasom, 13. okame-neli ostanki pradavnega življenja, 18. okenske polovice, 21. hrib pri Beogradu, 22. uradni spis, 26. oče, 27. panj, 28. nadarjenost, 29. slovenska modna revija, 31. velika evropska reka, 33. medmet, 35. prebitek na koncu, 40. plesna prireditev, 43. obiskuje pridne otroke ob Novem letu, 44. skupno ime za rastline, ki se okopavajo, 48. žensko ime, 47. računar, 50. osebni zaimek, 51. očistiti z vodo, 52. prebivalci vzhodne hrvatske pokrajine, 53. nekdanje ime tekstilne tovarne v Varaždinu, 56. spokojnost, 58. tujka, ki jo Srbi uporabljajo za strel na gol (po angleškem), 61. pripadnik balkanskega naroda, 62. vrhunski dosežek v športu, 64. Industrijsko mesto v Rusiji, imenovano po sovjetskem revolucionarju, 65. poljski denar, 67. prečiščen bombaž za zdravniško uporabo, 69. človek z velikimi očmi, 71. moški pevski glas, 73. oblika pomožnega glagola, 75. začetnici naj-večega mesta v Prekmurju, 77. začetnici pisatelja »Visoške kronike«. strelivo, ki se uporablja v rudnikih, 29. obrat za mletje žita. 30. naplačilo, 32. ime angleškega filmskega igralca Guinessa. 33. čeprav, 34. organizem, 36. topilo za celuloid, 37. začetnici REŠITVE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE »ZASAVSKEGA TEDNIKA« POŠLJITE NA UREDNIŠTVO »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, TRG REVOLUCIJE 28. — RAZDELILI BOMO ENO NAGRADO ZA 2000 DIN, DVE NAGRADI ZA 1000 DIN IN ŠTIRI NAGRADE PO 500 DIN. P roslava občinskega praznika NOV v Litiji V soboto popoldne- 20. decembra, je začela Litija s slavjem občinskega praznika NOV. Ta pramnik slavimo v spomin na spopad II. štajerskega bataljona, ki ga je vodil komandant Stane Rozman, z Nemci v vasici Tišje pri Litiji. Popoldne, ob 16. url, je bila v dvorani Sindikalnega doma na Stavbah svečana seja litijskega občinskega odbora. Na sejo pa so prišli tudi nekdanji borci s Tišja ter razni predstavniki množičnih organizacij iz Litije ln okolice ln predstavniki okrajnih in republiških organov množičnih organizacij in oblasti. Svečanost je podčrtala tudi navzočnost naših vodilnih osebnosti tako zvezne poslanke tov. Zime Vrščajeve, republiških poslancev tov. Humberto Gačnika in Mihe Berčiča ter drugih. Na svečani seji je spregovoril slavnostno besedo predsednik litijskega občinskega odbora tov. Slavko Pungerčar, ki je prikazal borbo jugoslovanskih narodov za našo osvoboditev, zatem pa gospodarski napredek v občini od zadnjega občinskega praznika. Odlikovanja občanov. Tega dne je bilo odlikovanih tudi več članov Zveze borcev. Odlikovanja jim je podelil tov Zvone Bric, predsednik občinskega odbora ZB, ter tovariš Ivan Finžgar, predsednik ob- činskega zbora proizvajalcev, ki je odlikoval več članov iz raznih delovnih kolektivov. Kulturni spored in otvoritev muzeja NOV. Na svečani seji, ki so se je udeležili tudi mnogo domačini, so člani kulturo-pro-svetnega društva »Svobode« in litijska šolska mladina Izvedli pester kulturni spored. Izvajalci so bili za svoja izvajanja pohvaljeni z živahnimi aplavzi, voditelji raznih aktivov, tako godbe, pevskih zborov i.dr. pa so dobili cvetje. Zatem je tov. Ivan Finžgar, predsednik občinskega odbora Na Novoletno jelko se je šola na Zdolah lepo pripravila. Poseben program bodo prikazali tudi starejšim vaščanom. Vse skupaj bo še boli poživil prihod Dedka Mraza iz Krškega, ki je lani tudi zelo lepo uspel. Novo leto pa bo večina Zdolanov pričakala doma ali pa v edini vaški gostilni. Le malo se i ih bo udeležilo silvestrovanja kje drugod. # Cesta Videm-Zdole je v glavnem skončana. Zdaj bodo cestišče le še posuli z drobnim peskom in ga povsem usposobili za promet. # V nedeljo, 14. t m., je bil občni zbor ZVV1. Res je bilo to za naše člane pravo doživetje. Poročilo je podal tovariš Anton Mokotar. Socialistične zveze delovnega ljudstva prikazal trud članov muzejskega odbora, ki so v zadnjem času dokončali priprave za otvoritev muzeja narodnoosvobodilne borbe, na ozemlju litijske komune. Godba na pihala litijske Svobode je nato izvedla promenadni koncert no Valvasorjevem trgu, medtem pa so predstavniki Zveze borcev odprli muzej, ki je nameščeno v nekdanjem grajskem poslopju sredi trga. Ogleda so se udeležili številni gostje, ki so pohvalili prizadevni trud muzejskega odbora. 4D Na Zdolah bodo uredili šolsko delavnico za tehnični pouk. Kmetje so pokazali za to mnogo razumevanja. Prispevali so pragove za pod. Izdelan je že predračun za mizarska dela. Pričakujejo, da bodo dobili dotacijo od občine. Dedek Mraz jim bo poklonil orodje za delavnico. VOZNI RED TRBOVLJE—HRASTNIK—TRBOVLJE Odhod avtobusa Smer Prihod avtobusa 4,45 8,45 10,50 14,00 18,00 Trbovlje 6,00 7,55 12,20 — 10,30 4,55 6,55 11,00 14,10 18,10 Restav. 5,50 7.50 12,10 15,10 19,20 5,05 7,05 11,10 14,20 18.20 Trb. kol. 5,40 7,40 12,00 15,00 19,10 5,20 7,20 11,25 14,35 18,40 Hrastnik 5.20 7,20 11,40 14,40 18,50 Vozi samo ob delavnikih Telegram z Zdol &e/ctretehna P 0 U J E T J E ELEKTROTEHNIČNO LJUBLJANA UPRAVA: PARMOVA 33, TELEFON 30-092, 81-289 PRODAJNI ODDELEK: KOTNIKOVA 12, TELEFON 30-706, 30-145, 31-350 SKLADIŠČE: SMARTINSKA CESTA 152, TELEFON 32-131, 30-241 DETAJUSTICNA TRGOVINA: TITOVA CESTA 23, TELEFON 21-533 VAM NUDI VES ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL DOMAČE IN INOZEMSKE PROIZVODNJE, ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL, TRANSFORMATORJE, MOTORJE. 2ARNIČE Itd. SKLADIŠČE VSEH PROIZVODOV TOVARN' KABLOV »M 0 S A P I . A D E« 5VET0ZAREV0. POSLU2ITE SE NAKUPA PRI NAS, NUDIMO ŠIROK ASORTIMENT VSEH NAVEDENIH PROIZVODOV PO KONKURENČNIH CENAH. wv» VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE IN VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ZELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1959 kolektiv lMPORT-EXPORT DELOVNI KOLEKTIV iJilsl rudnika rjavega premoga LJUBLJANA, Maistrova ulica 10, TRGOVINA NA DROBNO — Titova 21, MlS VELETRGOVINA Z USNJEM, GUMO IN TEHNIČNIM TEKSTILOM Ljubljana, Bežigrad 6 TELEFONI: centrala 32-394 — splošni sektor in računovodstvo 32-394 — komercialni sektor 32-470 — direktor 30-013 — nabavno-prodajni oddelek 30-905 »ASTRA« specializirano trgovsko podjetje v usnju, gumiju, plastičnih masah, čevljarskih, -sedlarskih, tapetniških potrebščinah in orodju, tehničnem tekstilu ter z zaščitnimi sredstvi, usnjeno in plastično galanterijo vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah. IZ KONSIGNACIJSKEGA SKLADIŠČA »PIRELLI« VAM NUDIMO: Avto plašče in zračnice za osebne avtomobile, tovorne avtomobile, avtobuse, traktorje in poljedelske stroje. IZ KONSIGNACIJSKEGA SKLADIŠČA »SEMPERIT« VAM NUDIMO: Klinasta jermena v vseh dimenzijah.. IZREDNA PRILIKA NAKUPA ZA ŠPORTNA DRUŠTVA, KOLESARSKE KLUBE IN KOLESARJE: Zahtevajte naše ponudbe za nakup tabularjev v vseh dimenzijah in kvalitetah znamke »PIRELLI«, »CLEMENT« in »SEMPERIT«. Velo plašče in zračnice v vseh dimenzijah za dvokolesa in tricikle domače in inozemske proizvodnje. Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportne podjetja, mlinska podjetja, gradbišča, športni klubi in ustanove — prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah veletrgovine »ASTRA«. Vsa naročila osebna, pismena ali preko naših potnikov izvršujemo solidno in hitro. Pri naročilih tehničnega materiala vas postrežemo tudi s strokovnimi nasveti. SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO! V PETIH LETIH 146% VEČJA POTROŠNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE TOVARNA ČOKOLADE IN LIKERJEV Živimo v dobi tehnike in napredka, in tako se vedno bolj uveljavlja vse večje povpraševanje po električni energiji. Trbovlje so se že pred petdesetimi leti začele elektrificirati. Elektrifikacija v kraju pa je rasla iz leta v leto in omrežje električnih napeljav se še danes širi in širi. Ves ta razvoj in napredek na področju elektrifikacije pa nas zadnja leta nujno opominja, da je elektroenergetsko stanje v Trbovljah sedaj zelo kritično zaradi zastarelosti in preobremenjenosti obstoječega električnega omrežja in transformatorskih postaj. Omrežje v Trbovljah je staro že 30 do 40 let in danes kljub stalnemu ter vestnemu vzdrževanju ni več v stanju prenašati električno energijo v takšni količini, kot jo prebivalci kraja potrebujejo. Potrebe po elektriki stalno naraščajo, in to povzroča v preobremenjenih in zastarelih električnih napeljavah in napravah naraščanje padca voltaže ter povečanje električnih Izgub. Moč Cudroma izraba električne energije zaradi tega nazaduje. Na področju celotnega zasavskega bazena, to je na območju podjetja »Elektro -Trbovlje«, je namreč v povojnih letih opaziti velikanski porast v porabi električne energije za široko potrošnjo (brez industrije). V letu 1963 je znašalo število električnih potrošnikov 10.174, poraba energije pa 3,370.687 kWh. To število pa je zadnja leta naraslo tako, da je poraba električne energije znašala lansko leto že 8,306.118 kWh za potrebe 12.618 odjemalcev, to se pravi, da se je poraba elek- trične energije povečala na 246”/o, torej se je v 5 letih od 1953 dvignila za 146”/». Te številke nam istočasno povedo, da bi se morala hkrati povečati tudi zmogljivost električnih prenosnih naprav, se torej za 1,5 krat okrepiti — za to okrepitev prenosnih naprav pa bi podjetje Elektro - Trbovlje potrebovalo okrog 650 milijonov dinarjev. Navedene številke o potrošnji električnega toka pa so na območju trboveljske občine na področju samega mesta znatno večje kot prikazan povprečni porast potrošnje električne energije na celotnem področju tega podjetja. Zanimivo je, če primerjamo porast porabe električne energije v visoko razvitih državah zahodne Evrope: povečanje potrošnje znaša tamkaj v 10 letih 100°/o, pri nas pa v 6 letih 146°/»!, Da pa je bilo možno v Trbovljah vsaj do neke mere vsklajati električne naprave s porabo energije vsaj v delno zadovoljstvo potrošnikov, je omenjeno podjetje v preteklih 5 letih, odkar je bilo ustanovljeno, zgradilo 20 novih transformatorskih napajalnih postaj, 8 kilometrov daljnovoda napetosti 10 kV, nadalje 3 kilometre dvosistemskega daljnovoda z napetostjo 35 kV, prav tako 34 km nizkonapetostnega omrežja oziroma kablovodov. To je podjetje napravilo predvsem v rudniških kolonijah in v kmečkem naselju Klek, kjer je bilo stanje najbolj kritično. ' Da pa bo stanje na področju trboveljske doline še boljše, je podjetje zgrabil* v Spod. Trbovljah pri Lukmarju veliko razdelilno transformatorsko postajo 35/10 kV, ki bo v glavnem napajala široko potrošnjo mesta Trbovlje. Strojno tovarno v Trbovljah in manjša industrijska podjetja, brez rudnika. V zadnjih petih letih je • podjetje Elektro-Trbovlje za vsa ta potrebna dela investiralo 193,813.600 din, in kar je zelo važno — predvsem iz lastnih sredstev, ostalo pa z uvidevno in hvalevredno finančno pomočjo Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Vrsta nalog še stoji pred podjetjem Elektro-Tifoovije, da v bodoče zagotovi svojim potrošnikom še boljšo električno energijo, predvsem pa boljšo voltažo. Zato bo treba nujno čimpre.i skončati vsa dela v transformatorski razdelilni postaji 35/10 kV, zgraditi še 5 transformatorskih napajalnih postaj z visokonapetostnimi priključki ter izvesti rekonstrukcijo električnega omrežja v naseljih Golovec, Pod gozdom, Pod Ostrim vrhom, Kolodvorska cesta, Dom in vrt, Novi dom in v Gabrskem. Za vsa ta dela pa bo treba zagotoviti denarna sredstva, kajti podjetje razpolaga edino z amortizacijskimi sredstvi, s katerimi pa mora vzdrževati in obnavljati 813 km nizkonapetostnega omrežja, 3 transformatorske razdelilne postaje ter 67 manjših transformatorskih napajalnih postaj. Podrtje Elektro - Trbovlje pa upa, da bo prebredlo vse težave, ki stoje pred njim. Iz težav, s katerimi se mora boriti, in iz uspehov, ki jih je že doseglo, bo napravilo potrebne zaključke in izdelalo delovni načrt za prihodnje leto. Storilo bo vse, da čimbolj zadovolji potrošnike električne energije. Videm-Krško ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO SREČE IN USPEHOV V LETU 1059 ven nudi vsa vrste likerjev In rasnih žganih pijač odlične kakovosti. Solidne cene — promptna dobava. Verni svojim odjemalcem Ml srečno novo leto IZDELUJE INDUSTRIJSKO LADJEDBLNT6KO IN STAVBNO OPREMO. — CENJENIM STRANKAM SE S SVOJIMI SOLIDNIMI IZDELKI TUDI ZA NAPREJ PRIPOROČA IN jim Zeli uspesno NOVO LETO Vsem odjemalcem električne energije in ostalemu delovnemu ljudstvu pa želi MNOGO USPEHOV IN SREČE V NOVEM LETU — KOLEKTIV PODJETJA ELEKTRO-TRBOVLJE VI ZA NAS-Ml ZA VAS DOBER PROGRAM KINO PREDSTAV s poslovnimi enotami: BREŽICE, VIDEM-KRŠKO, ZAGORJE, 1RASTNIK in TRBOVLJE. kino »SVOBODA« TRBOVLJE U SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959 želi vsem komitentom in vlagateljem, ter se jim zahvaljuje za dosedanje zaupanje in se priporoča, da ostanejo še nadalje. • ■"y-- Delovni kolektiv konfekcije, LISCA* SEVNICA Želi vsem delovnim ljudem obilo uspehov v novem letu 1959 in se priporoča s svojimi kvalitetnimi Izdelki. SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1959 VSEM BELOVNIM LJUDEM HRASTNIKA IN OKOLICE ŽELE n% 1959 Vsem odjemalcem In potrošnikom se zahvaljujeta za pozornost v Trgovsko podjetje »POSTREŽBA« Hrastnik s poslovotntcoml Gostinska podjetje »JELKA« Hrastnik s poslovalnicami KLAVNICA IN MESNICE Hrastnik PEKARNA Hrastnik ee zahvaljuje cenjenim obiskovalcem za oblak v letu 1966 in ee priporoča za leto 1959. Bogat program naj' zbranih filmov v prihodnjem letu bo zadovoljil vsak ,ledalca. Vsako nedeljo mlati.nske kino predstave po enotni ceni. V letu 1959 vsak drugi film v kinoskopu. Vsem obiskovalcem kina Svobode Trbovlje H In prijateljem želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1959 Uprava kina Najboljši f&nl v leta 1999: H-8 OSVKJIC DEŽEVJU PRIHAJA MIS STONE POT V 80 DNEH OKOLI SVETA PLES NA VODI VIZA ZLA GLAVNA ULICA PEVEC IZ MEHKE DEKLETA ZELENI OGENJ PESEM MRTVIM LJUBIMCEM POSLEDNJI RAJ SERENADA V MEHIKI NEVIHTA in drogi. IZVOZNO PODJETJE VINO BREŽICE Mi reem znancem, poslovnim prijateljem In ljubiteljem dobre Isapljtoe SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1959 Vse prevoze z lastnim! ovtomoMi fn avtobusi opravlja avtotronsportno podjetje ,PREVOZ« Brežice Vsem dctovntm ljudem pa že* kolektiv ■Prevozu« SREČNO NOVO LETO 1959 Gozdarska poslovna zveza ZASAVJE SEVNICA Irvrtuje vsa gozdno gojitvena dela, gradi gozdne komunikacije ln prodaja vse gozdne asortimente preko kmetijskih zadrug ter predeluje les. Veem poslovnim prijateljem In znancem s« tablo priporoča le jim želi SREČNO NOVO LETO 1959 Delovni kolektiv Zdravilišče CATEŠKE TOPLICE želi vsem delovnim ljudem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1959 in se priporoča. TRGOVSKO PODJETJE »Ljudska potrošnja« Brežice zeli vsem delovnim LJUDEM OBČINE BREŽICE SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1989 TER SE PRIPOROČA TUDI V BODOČE. NAJBOLJŠI CEMENT VAM NUDI dokumentnega in kartnega papirja Tovarne DELOVNI KOLEKTIV CEMENTARNE TRBOVLJE IN OBRAT ZIDANI MOST-RADEČE ŽELITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1959 „ 1 ■ :■ I . 1 =. vv li : || i iflii Radeče CM TITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V ZASAVJU K DOSEŽENIM USPEHOM IN JIM ZELI OBRTNO PODJETJE čestita vsem delovnim kolektivom socialistične Jugoslavije k doseženim uspehom v letu 1958 In jim želi OBNOVA“ Radeče OPRAVLJA VSE USLUGE, GRADBENA IN VSA ZIDARSKA DELA, TESARSKA IN MIZARSKA TER PLESKARSKA DELA. IZVRŠUJE VSE VODOVODNE INSTALACIJE. KAMNOLOM VAM PA NUDI POTREBNI MATERIAL VSEH VRST. IN USPEŠNO LETO 1959 SREČNO NOVO VSE SILE ZA IZGRADNJO NAŠE SOCIALISTIČNE DRŽAVE! Vsem delovnim ljudem želi SREČNO IN USPESNO NOVO L E T S 1959 OBRTNO PODJETJE »OBNOVA«, RADEČE. Kurivopromet Kadeče vam nudi potrebno kurivo, premog In drva, po konkurenčnih cenah. Delovnim ljudem Radeč in okolice želi SREČNO NOVO LETO 1959 KOLEKTIV KURIVOPROMETA, RADEČE Vsem cenjenim gostom »e zahvaljuje sa obisk v letu 195t tn se jim priporoča vnaprej Gostilna pri dimniku EDO KAVŠEK. TRBOVLJE KO PRIDEŠ V TRBOVLJE, OGLASI SE, IN NE BO TI ZAL, DOBIŠ VSE, KAR 2ELIS. VSEM GOSTOM ZELI SREČNO NOVO LETO 19S9 EDO KAVŠEK, GOSTILNA PRI DIMNIKU. TRBOVLJE DELOVNI KOLEKTIV tovarne lesnih pet, lignoHt tlaka, lesne galanterije, KOLEKTIV TRBOVELJSKE CEMENTARNE BO TUDI V BODOČE SKRBEL ZA DOBRO KVALITETO CEMENTA. KI JE SVETOVNO ZNAN, V SPI,OSNO ZADOVOLJSTVO TISTIH, KI UPORABLJAJO ZNANI TRBOVELJSKI PORTLAND CEMENT Radeče pri /.idanem mostu In mnogo uspehov v poslovnem dolu. čestita vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije k doseženim uspehom v letu 1958 ter jim želi SREČNO NOVO LETO 1959 MLOVNI KOLEKTIV I OBČINSKI TELEFONI: H. C. 30-368. 30-894. DIREKTOR 30-611. KOMERCIALA 30-464 PROIZVODNJA; KOSTNI KLEJ ZNAMKE »MAČEK« — V BISERIH — PERLAH, VSE VRSTE KOŽNIH KLEJEV — TEHNIČNO, PREČIŠČENO IN FOTOGRAFSKO ŽELATINO — TEHNIČNE MAŠČOBE, GNOJILA IN KRMILA TER ROZE-VINO. PREPRIČAJTE SE O ODLIČNI KVALITETI VSEH PROIZVODOV — ZAHTEVAJTE NASE PROSPEKTE IN TEHNIČNA NAVODILA. Vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem želi mnogo sreče in uspehov v NOVEM LETU 1959 KOLEKTIV TOVARNE KLEJA — LJUBLJANA LJUDSKI ODBOR ZELI VSEM OBČANOM OBČINE ZAGORJE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959 OBČINSKI KOMITE ZKS ZAGORJE OBČINSKI ODBOR SZDL ZAGORJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKI ODBOR ZB NOV In vse ostale množične organizacije ln društva ln jim ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM V BORBI ZA IZVRŠEVANJE PLANSKIH NALOG. N iti O o 2 M VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU HRJLSTNISKB KOMUNE ČESTITK K DOSEŽENIM JSPEHOM V LETU 1958 IN JIM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1959 ZELI VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM trgovsko podjetje V NAŠIH POSLOVALNICAH DOBITE VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAS DOM. NAROČENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM. CENJENIM ODJEMALCEM SE SE VNAPREJ PRIPOROČA DELOVNI KOLEKTIV »IZBIRE« — TRBOVLJE TRBOVLJE S POSLOVALNICAMI: »IZBIRA« - manufaktura (Badej) »TKANINA« (Paš) »GOSPODINJSKE POTREBŠČINE« (Dežman) »ŽIVILA« - (Rozman) »ŠPECERIJA« - (Radej) »DOBRNA »DOBOVEC« DELOVNI KOLEKTIV Rudnika rjavega premoga ZAGORJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE ZAGORJE K DOSEŽENIM USPEHOM IN JIM ZELI SREČNO NOVO LETO 19 M DELOVNI KOLEKTIVI PODJETIJ, TRGOVINE IN GOSTILNE POTROŠNIK HRASTNIK se dan za dnem trudijo, da bi kar najbolj zadovoljili vse svoje številne potrošnike in goste s kulturno postrežbo ln nizkimi cenami. Vedno ln ob vsakem času jim nudijo bogato Izbiro vseh vrst blaga v trgovinah, ter dobro pijačo in Jedačo v gostilnah »Potrošnika«. Delovni kolektivi obratov, gostiln In trgovin, v sklopu »Potrošnika« se vsem svojim odjemalcem najlepše zahvaljujejo za njihovo dosedanjo naklonjenost In se priporočajo za naprej. OB TEJ PRILOŽNOSTI JIM TUDI ISKRENO ČESTITAJO ZA NOVO LETO 1959. PODJETJE srečno in uspehov polno novo Četo 1959 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRASTNIK — OBČINSKI KOMITE ZKS HRASTNIK — OBČINSKI ODBOR SZDL HRASTNIK, OBČINSKI KOMITE LMS HRASTNIK — OBČINSKI ODBOR ZB NOV HRASTNIK IN VSE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA HRASTNI8KE KOMUNE MESO TRBOVLJE želi svojim odjemalcem In poslovnim prijateljem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LET01 DELOVNI KOLEKTIV Komunale Trbovlje želi vsem delovnim ljudem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959. Knjigama Trbovlje VAM NUDI VES POTREBNI PISARNIŠKI MATERIAL — VSE VRSTE KNJIG IN DRUGE SOLSKE POTREBŠČINE. SPREJEMAMO TUDI VEČJA NAROČILA Delovni kolektiv se zahvaljuje za pozornost v letu 1958 In 'se priporoča vnaprej, Vsem delovnim ljudem pa želi srečno ln uspehov polno NOVO LETO 1959 KOLEKTIV KNJIGARNE TRBOVLJE ♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦••»M Vsem svojim odjemalcem in potrošnikom se zahvaljuje za pozornost v letu 1958 kolektiv trgovskega podjetja POTROŠNJA TRBOVLJE Vse, kar želite, to dobite v poslovalnicah trgovskega podjetja »Potrošnje«, Trbovlje. — Bogata izbira blaga — dostava na dom — cene konkurenčne. SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959 ZELI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »POTROŠNJE«, TRBOVLJE VSEM DELOVNIM LJUDEM V ZASAVJU. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE« I TRBOVLJE želi vsem delovnim ljudem v Zasavju MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1959 xyv»ooooofloiTirioofiftofmr^^ Srečno v letu 1959 želi DELOVNI KOLEKTIV KEMIČNE TOVARNE v HRASTNIKU Gradbene podjetje »Zasavje« s sedežem v Trbovljah, Savinjska cesta, zajema v svoje delovno področje vsa gredbena dela. V Hr&stniku je podjetje v letu 1958 dogradilo komunalno banko, kjer so tudi prostori za pošto in urad za socialno zavarovanje. Podjetje »Zasavje« je nadalje zgradilo 12 stanovanj za Steklarno Hrastnik in 5e druga dela za to tovarno. Prav tako je opravljalo regulacijo potoka v Hrastniku. V Trbovljah je podjetje v letu 1958 gradilo 5 stanovanjskih hiš po 10 stanovanj na Ličarjevem, nadalje 36-stanovanjsko hišo pri gimnaziji, Samski dom in dvojček za lastne potrebe ter razna dela pri Elektrarni Trbovlje Vsega skupaj je v gradnji v Trbovljah 116 stanovanj, ki bodo vseljiva v letu 1959 Razen stanovanjskih hiš pa gradi podjetje »Zasavje« _ tudi kovinarsko šolo Strojne tovarne v Trbovljah, ki bo skončana v prvi polovici leta 1959, blagovnico In skladišče Vitaminke. Letošnje leto oziroma v letu 1958, se je , gradbena sezona začela dokaj pozno, pravzaprav šele v drugi polovici leta 1958. Začrtanega plana podjetja v prvi polovici leta ni doseglo iz objektivnih razlogov, vendar je v drugi polovici leta.uspelo, da se je tesno približalo izvršitvi svojih nalog, saj je do 1. decembra doseglo plan v vrednosti 190 milijonov dinarjev. Celotni plen bo dosežen s 94—96°/» od predvidenega. Načrti gradbenega podjetja za leto 1959 so kar ugodni, saj so že zaključena dela za prvo polovico prihodnjega leta, s čimer se bo podjetje izognilo nevšečnostim letošnjega leta, ko se je gradbena sezona začela pravzaprav šele v drugi polovici leta. Perspektive za leto 1959 so dobre, ne bi pa bilo slabo misliti na to, da se v Trbovljah vsa gradbena dejavnost združi v enem samem velikem gradbenem podjetju. SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959 Zeli vsem občanom občine Trbovlje OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE TRGOVSKO PODJETJE ,T0BAK‘ TRBOVLJE oskrbuje potrošnike z vsemi tobačnimi proizvodi v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Radečah In » kvalitetnimi tobačnimi izdelki. VSEM ODJEMALCEM TOBAČNIH IZDELKOV SE PRIPOROČA TUDI V POSLOVNEMU LETU 1959 kolektiv trgovskega podjetja »TOBAK«. Trbovlje DELOVNI LJUDJE RADI PIJEJO ZNANA STAJ ES KA VINA, KI VAM JIH NUDI Vsem delovnim ljudem želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1959 Delovni kolektiv »VINO — MARIBOR« VINO MARIBOR V zalogi Imamo izbrana prvovrstna pristna štajerska in dolenjska vina, buteljčna vina In vse alkoholne »tjače Vse vam poekrbl Vino-Maribor; zastopnik za Zasavje je Leon Kavšek, Trbovlje. OBRTNO NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA TRBOVLJE teli vsem svojim članom in odjemalcem ter delovnim kolektivom mnogo sreče v novem letu 1959 z željo za nadaljnji razvoj našega socialističnega gospodarstva. AVTOTRGOViNA VIDEM-KR5K0 vam nudi ves potrebni material za motorje in kolesa ter tudi nove proizvode. VSEM ODJEMALCEM PA ZELI SREČNO NOVO LETO Kar prijetno se razvedriš v gostilni „3.O0e*jfea" TINKO PUST TRG FRANCA FAKINA — TRBOVLJE m Nudi vam vse vrste alkoholnih ln brezalkoholnih pijač ter topla ln mrzla Jedila. Vsako soboto in nedeljo ples v novo preurejeni dvorani. SREČNO NOVO LETO 1959 želi vsem GOSTILNA »DOLENJKA« - TINKO PUST FOTO-TRBOVLJE izvršuje vsa v stroko spadajoča dela, razvija, kopira, povečuje Izvršuje vsa naročila. Slika tud na domu. Vsem se zahvaljuje za pozornost v letu 195* In želi SREČNO NOVO LETO 1959 Delovni kolektiv FOTO — TRBOVLJE KOMUNALNO GOSPODARSTVO RRASTNIK Z VSEMI SVOJIMI OBRATI skrbi za vse komunalne potrebe občine Hrastnika. Kolektiv e zaveda v celoti svojih nalog ln zato jamči, da se bo resno potrudil tudi v bodočem letu 1959 ln tako prispeval pc svojih močeh k ureditvi hrastniške doline. Vsem delovnim ljudem občine Hrastnik želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1959 DELOVNI KOLEKTIV KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA HRASTNIK I Tovarna • ^ celuloze in papiria „DJURO SALAJ" Videm-Krško teli SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959! TOVARNA PROIZVAJA VSE VRSTE SULFITNE, NEBELJENE IN BELJENE CELULOZE, OVOJNI PAPIR, CASNISKI PAPIR IN 8REDNJEFINI PAPIR. V LETU 1959 BO PROIZVODNJA PAPIRJA SE VEČJA, ZE DO SEDAJ JE TOVARNA ZADOVOLJILA POTREBE JUGOSLOVANSKEGA TRGA Z ROTO PAPIRJEM. V LETU 1959 IN V BODOČE ČAKA KOLEKTIV SE VRSTA NALOG KI NISO MAJHNE. PO IZVRŠITVI PREDVIDENIH NALOG PA BO PROIZVODNJA V TEJ POMEMBNI TOVARNI SE VEČJA. KONČNE ZMAGE! W * /j Uh I W*1 t/ 1 v Helo^ni SBSOVO u»w SRE tso W USP EHOV E°L a. w ’ ”J,t »"'‘»rt«®«*8' ali 6e či„ a««"« u° rUadeV kT1 —>.HlOg»- _„dukt°tO VASE oaiem^cem .^Tsvoii® pr° „ -eU tudi vse® h lo )ib Z NOVIMI UDOBNIMI AVTOBUSI V NOVO LETO 1959 yivtO.$ke.VJOJZ.nxltViO. Trbovlje ZELI VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1959 IN SE JIM ZAHVALJUJE ZA POZORNOST V LETU 1958 TER SE PRIPOROČA SE VNAPREJ. vam nudi dnevne usluge za prevoz potnikov in blaga. Cene zmerne, prevoz ročen in hiter. Z novimi avtobusi se boste res udobno in prijetno vozili. Vsem svojim odjemalcem pa želi kolektiv DELOVNI KOLEKTIV AVTO PREVOZNIŠTVA, Trbovlje SREČNO NOVO LETO 1959! / KLAVNICE z MESNICO Dol pri Hrastniku VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE čestita k doseženim uspehom v letu 1958 in Jim želi SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959 Delovni kolektiv »JUGOTANIN« Sevnica