ftt 146. V Gorici ? torek dne 19. decembra 1911. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K /» »J, • • O 99 Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja „Soča" v ¦ vseh tobakarnah. »SODA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu kažipot -po Goriškem In Gradiščanskem" in dvakrat v letu „Vozni red že-leznic, parnikof inpoStnihzves". Va naročila kres doposlaue naročnine se se oziramo. »Vsa sa uarod, svobodo in napredek!« D/. K. larrič. Tečaj XL1 Uredništvo i i nahaja v Gosposki ulici št. 7 • Oorici v I. naifotr. na desno. Upravni »tvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na leto v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov ^odklanjamo vsako odgovornost. [( Odgovorni urednik, tu izdajatelj Ivan Kavtič v Gorici. Tofiofoa it. «3. — »Gor. Tiskarna" A. Gabršč k (odgov. J. FabCič) tiska in sak V Oorici, dne 1\ 12. 1911. Čas nas s svojim večnim molkom uči več, kakor ljudje z večnim govoričenjem. Slovenski naprednjakl, ki tega Sai-ierjevega i/reka ne pu/najo, se ga bodo se do dobra naučili. Ni dovolj, da je me J nami vzrasla V. L. S. velika in močna vkljub svoji notranji gnilobi, vkljub ko-ruptnemu sistemu, ki vede in hote enako precizno zlorablja in goji nevednost kmeta in kulturno kretenstvo malomeščar.a. kakor /na upojabiti moderna"socialna ia politična stremljenja, kjer so jej v pri i: ni dov.lj, da je ona ista stranka v državnem /boru kakor vetrnica, ki se obrača vedno v smer vladne sape; ni dovolj, da je pr.J leti »a stranka (zlasti na Kranjskem} tak nek rč str! a sla;o narodno-rtapridu; str.;'-,ko: ni dovoij, da je pičit m lajša i n t e 3 i g e uca vedno znova in vidno /. nova opominjala, kritizirala io se i/posta-.Ijala neljuhc/njivini zavrnitvam; ni Jov !i. da so številke pokazale razoo'.ženic mase. ki bi šla /a vsako suge«.tivr. r \lc;o. če jo zagovarjaš s !> r e p r ič a n j e :n in ». tranio etično silo. če /naš organizirati latentno odporno :n v In j ; uporabit: v upravna, go-spojar.ska in puotična d e j a n i a; vse ;o ne /aJ .stuje slovenskim nupredujakom. Ori ne t r;n:i!:r.;.\> jasneje sv >jih načel v smislu modeme \ede, ampak rstauejo pri nejasnem programu svobode- in enotnosti naroda iz prtteklili let: oni ne določijo za wo s:ranko 'obveznih taktičnih načel, marveč nmajo iz. (--pozicije v večino, iz al'anse v kompromis, iz pogodbe v ; same'os t in tako naprej: in celo tako uabe gre ta indo!e::ca. da niti stranka sama ni centralizirana, ampak da ie pravzaprav nI: mest t nje imamo kopico J e ž e ! u i h str.mk. s tem torej mi sami. napredujoči, p, ,I;;;.ra:r. > o:*i s"s:em. proti kateremu sv !k;v borim >: In ;r.; imamo v pr-.gra-Jhi Zedmje-r: t >!o\ en;j'ebe: ali le ona b o J i s : o r g a :i :č rt a, b j d ! s i s o-c i alna tvor b a je zdrav a i P i m a pravi e o do o b s t a n k a, ki prenese tako s e b e k r i t i k o, in ki radi nje ozdravi in se r a /. v i j e n a p r e j. Tudi v narodno-na-predni stranki je taka kritika potrebna, če hočem.' kedaj doseči združenje moči slovenskega intelekta v delu nad onim temeljem, ki so ga nekoč zgradili možje kako? dr. J. Vošnjak, Razlag, Jurčič, Kersnik. Bleisveis in dr. Ne skiivajmo si v prvo, da ima vsaka .deželnih' strank svoj delež krivde. Ne skiivajmo si nadalje, da ima največji dele/, krivde kranjska stranka, in v tej specialno njeno ljubljansko jedro. Ne skiivajmo si dalje razpoloženja med inteli-ger.co; De! mlajših hoče delati, a ne more, ker ga ne 'puste k delu; drugi del mlajših je /avo/.ll v klikovstvo na docela ueod-Kovreii in škodljiv način (Agro-Merkur m jcJna i/mod zadnjih volitev!), velik del sp iobnili mož, tudi starejših, pa stoji užaljen ob strani, ker se ne strinja z zelo k o n s e r v a t i v n i m i manirami gotovih hogov. Kriza med mladini in starini pred let \n je /eh odkrila zavese, iti čudil bi se, k.|>r bi sedaj, po preteku leta, kni-t\iii) prečkal tedanja izdanja dveh ljubljanskih dnevnikov... Takrat je naš list svaril in nasvetov nI: Zlusajte se, kjer vas niko*) ne sliši, potem pa glejte, da se spra-\l!e! Tako se je sicer zgodilo, a uspeh? Po njem se zaman sprašujemo. Akcija /a strankino organizacijo je prenehala v povojih v sled ljubljanske občinske krize; državcozborske volitve so nas našle uc-p;'pravljene: kako nepripravljene, ve le t!s:| redki idealist, ki se je navdušeno pehal, a potem razočaran obstal sredi pota sam. Kranjske občinske volitve nam ka-/.'/> presenetljivo, za nas docela nepričakovano desorganizacijo, bagateliziranje pomena '.bčinskih volitev, pospeševanje Klrchturmpolitike in nedovoljeno velik r:Mv strankarsko in politično nezanesljivi!!, po svojem mišljenju konservativnih ek nenrov. Razmere v domovini narav-!;. s; k r I e e po spremembi, po zboljšanju! Nič nnnj temna nt slika, če si pred-oč-'mo post: zarije naše delegacije. Ze od B!ei\vcisovc dobe se držimo večno ene 'taktike. V najnovejši dobi se Še nismo priučili biti opo/iiciotialni, da si kaj j z sili-m o. Savez južnih Slavena je preminul, Slovanska Enota je šla v kose-, ljubljanski napredni poslanec pa gre in se 'priklopi stranki, ki ima na svoji vesti najhujše oportunistične grehe in ki je tako prišla na boben, da ima v celi Avstriji samo Še eno primero, — nemško liberalno stranko pred 1907. Mladočehom se sme očitati nestalnost, njiini se sme očitati korupcija, njim se sme očitati podkupljenost (»Na-rcdny Listy«l), oni podpirajo v ožji vo-litvi klerikalca proti napredni ljudski stranki (Votruba na Moravskem), oni ni^-liajo iz opozicije v večino, se love za port-ie.ji ministrov, upravnih svetnikov in sek-eijskih Šefov. --¦ nestalna, kakor njihova, je tudi taktika Ruvniliarjeva. Res,, da on lahko še vedno zapusti vladno večino, ali za sedaj je v njej, ne da bi bil kaj dobil zato, in uicgova pot se je srečala s Su-steršičevs). Temu poslednjemu ni zameriti, zato je klerikalec, da vodi politiko kipite roke«.-A naprednjak? In Še povrhu zastopnik Ljubljane? Ni res, da bi opozicija škodovala parlamentarizmu. Saj ni treba'takoj piskati na trobila in druga obstruila: glasuj proti vladi, skušaj jo v r e Č i, skletpaj zveze, da zadobi tvoj glas več rezonauce, glej, da odide ta reakcionarna trojica Stiirgkh (klerikalec, nemški nacionalec, birokrat, aristokrat, nasprotnik parlamenta), potem Hoehenburger, (usta-volem, nemški radikalee) in Hussarek (klerikalni šolnik), če nridc § 14., naj pride, nadaljuj načelno opoziicijo, odreikaj in-'demniteto, dajaj iniciativo za reforme tako dolgo, dokler ne dosežeš -parlamenta« rizadje kabineta in one zahteve, ki so za nas življenske zahteve. Ni treba, da to storiš od danes na jutri, a že danes imaš časa sklepati zveze in dogovore v jim. zdel1 .neumen in nespreten v kupčiji. •:¦: ¦»- ..,-•. Večkrat je mislil na Pelagejo in včasih«je postajal žalosten, kedar je vstajala njena slika v njegovi domišljiji. Toda čas je gineval in izbrisal počasi svetle.barve, te ženske in ne da bi opazil, je zavzela njeno mesto v njegovih sanjah mala, angel ju podobna Medinskaja. Prihajala je h '.gnatu skoro vsako nedeljo z raznimi prošnjami, ki so imele večinoma namen, pospešiti zgradbo prenočišča. V njeni navzočnosti se je zdel Foma samemu sebi okoren, ogromen in težak; to ga je žalilo in globoko je zardeval ob prijaznih pogledih velikih oči Sofje Pavlovne. Zapazil je bil, da so njene oči, kedarKoli ga je pogledala, zatem-nele, da se je stresla zgornja ustnica, dvignila se malo in odkrila njene drobne, bele zobke. To ga je vsikdar prestrašilo. Oče, ki je bil zapazil njegove poglede na Medin-sko,'mu je rekel: »Ne napenjaj preveč oči na ta obrazek. Le pazi; ravno takšna je, kakor brezovo olje; zunaj je ravno tako, skromna, gladka in temna in se zdi čisto mrzla; a Če jo vzameš v roke, se opečeš.« . . <' .'i t Dalje prih.) vendar irrm naipredn* stranka bodočnost, lepšo od vse talmi-moči kakšne V. L. S. Ona %na pravfa '"bOtanost, kakor Jo ima naš narod, V to verujem, to'je moj čredo. A le poa enim pobojem: Da se stranka iz-čisti i z s e b e, i z 'svoje sred e. Jn sicer ne dest"ru'ktivno; mi nimamo povoda, -odbijati -kogarkoli, le pravo mesto se mora odkazati pravim možem; načela moramo imeti, da se jih držimo, ne da jih lomimo; .poštenosti je treba, in organizacije. Ceterum censeoj Prifoodnje držav-nozborske volitve nas ne smejo več najti nepripravljene. Daleč so še,' a sedaj je čas, pripravljati se. To pa po načeli, ki jih je treba znova ugotoviti, po taktiki in .zah-tevah, -to iflh je treba z n o v a- fo.r-.m u! i r a ti v programu, in v organizaciji,-ki ni bila še nikdar: tako potrebna, 'kakor sedaj. Snov je vred: na dela, uspeh se obeta, — Če se slovenski naprednjaki sedaj ne zmezijo, ne zaslužijo tega imena. Začetek novega pokreta pa bi ne smel .izlhajati ne samo iz Štajarske aH samo iz Goriške, ali samo i« Ljubljane, — tirti bi moral dogovorjen in splošen. Osebe, ki so poklicane k temu pokretu, niso konservativne; morali bi to biti možje, ki. se niso mnogo izpostavljali, katerih miena pa imajo tudli v javnosti dober cvenkin ki so -se doslej bolj pečali s teorijo kot s prakso. Oni naj razmišljajo, — bližnja bodočnost bo pa že morda pokazala, kani gre naš razvoj. Morda se bližamo presenečenjem, — ni-kdo ne more vedeti, kako bo lice naše politike čez desetletje. Odvisno je to od naše bistrosti. Ali organizacija in kooperacija,, ali razsulo. Oboje je — dobro. Čimprej pride, tem prej borno na jasnem. Gara paeta, boni amici. X. Seja 15. ete!a 12, Nemec dr. Ambrositsob 7. Konstatira, da je izvoljen za župana dr. Ivan Tavčar. Pri naznanilu izida volitev je bil dr. Tavčar živahno aklamiran od strani naprednih svetovalcev in galerije. Dr. Tavčar je izjavil meti burnim odobravanjem: »Zahvaljujem se svojim somišljenikom za izkazano zaupanje in izjavljam, da sprejmem izvolitev, če dobi moja izvolitev najvišje potrjenje.* Starostni predsednic: je na to pozval navzočega v'adnega svetnika Kremenška, naj vlada čimprej izposluje najvišje potrjen je. Seja je bila na to zaključena. I po 31. decembru t. 1. za mesec januarij 1912. in ne pridejo v poštev v bilanci leta 1911. Vse podružnice, oskrbnike nabiralni-kov ter druge podpornike družbe prosimo torej, da odpošljejo družbi sv. Cirila in Metoda namenjene prispevke najpozneje do 25. decembra 1.1.- Božični prazniki In novo leto se bliža. Pri tej priliki se razpošilja na tisoče pisem razglednic in drugih voščil. Slovenci! Slovenke! Ako je Vam na srcu Ciril Metodova družba, ne pozabite prilepiti na vse po-šiljatve družbeni narodni kolek. Na otroškem vrtcu dr. sv. Cirila In Metoda v Pevmi se bode vršila božičnica 22. t. m. — Občina Podgora je darovala 100 K. POPISI. Iz goriške okolice. Iz Prvačlne. — Dne 8. t. m. je bSa v Prvačini šolska veselica z bogatim vspo-redom. Prvaški malčki so vtisnili poslu-ŠajoČemu občinstvu jako prijeten vtis in pokazali svoj živahni temperament hi živo inteligentnost. Človek, ki ni bil iz Pr-vačine, bi si ne mislil, da hna pred seboj kmečke otroke. Tudi gmoten uspeh je odgovarjal moralnemu. Čistega prebitka je K 60, katere vporabi vodstvo za tamkajšnjo knjižnico. Zahvala gre za trud učiteljskemu oso-bju in posebno pa neutrudljivi g.čni učiteljici. Tudi vsem prvaškim gospem se je treba zahvaliti za darovano pecivo. Veselilo nas bo, ako bi se večkrat take Ijudlske veselice ponovile, kor s tem ravno se nauče otroci lepo nastopati, na-uče se olike in pravilnega izgovora. Družba sv. Cirila ia Metoda. Za božičnico dr. sv. Cirila in Metoda v Gorici, Krminu in Locniku so darovali: Po 10 K: gospa SeidI Pavla, g. dr. Franko Alojzij", od v., g. dr. Treo Dragotin odv„ g. dr. Turna Henrik, odv., g. dr. Sket Ivan, odv., g. dr. Kos France, prof., g. dr. Gosti, zdr., g. K. N., g. Kiun zav. nadz. Po 8 K: dr. Podgornik Karol, gospa Gregori-čeva Fani krčm. Po 6 K: dr. VoŠnjak Bo-gumil, gospa Oabrščekova Ivanka. Po 5 K: dr. Puc Dinko, odv., dr. Bačar J ust, zdrav., g. Ldkarjeva Kristina, velep., g. Možetičeva Jožefa, zid. pod., g. Sutnerje-va Ana, g. Savnikova Kristina, trg., g. Zupančič Jakob, prof., g. Kravos, trgov., g. Franjo, g. Jegličeva Marija, sop. dr. pr., i. N. Po4K: g. Cazafura Kristina, g. Možetičeva Antonija, zid. pod., g. Vošnjak Mihael, inženir, g. Mastnak Davorin, prof., 4'80 K: dr. Stanič Josip, odv. Po 3 K: dr. Novak Ivo, odv. dr. Eržen Ivan, dr. Defrančeški Peter, g. Mašera Pavki, sod., g. Lašičeva Zofka, nad., g. fKošnikova Angela, prof., g. Pečenkova Alojzija, vel., g. Cotičeva Ivanka, posest., g. Lokarjeva Marija, g. Žiiihova Ida, prol, dr. Dermo-ta Anton, odv., K. N. Po 2 K: g. Novakova Marija, svet., g. Savnigova Karolina uradi, g. Urbančičeva, dr. Žerjal Gregor, odv. kand., dr. Olip J., odv. kand., gospa Ša-plova Karolina, g. G\veizeva Zofija, g. To-manova Ema. c. kr. uč., g. Ofeščičeva, gost., g. ModSčeva trg., g. Lavričeva Amalija, ur., g. Toroševa ur., g. Trostova ur., g. Kačičeva rav., Vazzazova prof., g. Furlanijeva, kontr.» g. Polšak, uradnik, g. Urbančič, mesar, g. Kuštrin, trgovec, g. Rtftarjeva, svet., g. Marzedovšek, vojaški župnik, g. Hrovatinova Antonija, pos., g. Strekljeva Fonda, ravnat, g. Žnideršičeva Ida, kom., g. Fonova Josipina, krč., Po l K: g. Pavličeva Pavla, pošt. ur., g. Novakova Albina, g. Jugova Ana, uč., g. Fa-ningerjeva Eliza, zas., g. širčeva Marija, učit., g. Kavčičeva Karolina, trg. Gosp. trgovec Hribar Teodor 41 .nt raznega blaga, Gosp. trgovec Bisail Avrelij 20 m raznega blaga, tvrdka Ivančič & Kurinčič 16 m. raznega blaga in 24 žepnih rut, tvrdka Hedžet & Koritnik 10 m raznega blaga in 2 šerpi, Gosp. Fon Anton, klobučar, 8 čepic in 4 klobuke, tvrdka Andenvald 1 škatljo sladčič ter 1 košaro južnega sadja. Vsem blagim darovalcem, kakor tudi nabiralkam g. Eiki Deklevovi in g. Dori Posegovi, se v imenu obdarovane dece iskreno zahvaljuje odbor Ženske podružnice v Gorici. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sestavlja svojo bilanco za solnčno teto; zato se zaračunijo vsi zneski prejeti Domače vesti. Osebna vest. — Poljedelski minister je imenoval voditelja goriškega okrajnega glavarstva, namestništvenega svetnika g. Antona Rebka za predsednika komisije za pogozdovanje Krasa v naši deželi. Pevsko in glssiieno društvo naznanja, da se bo vršil danes zvečer ob 8V« o priliki skupne vaje občni zbor možkega in ženskega zbora. Na dnevnem redu je volitev odborov. Prosimo zato polnoštevilne udeležbe. Dijaška kuhinja v Gorici zopet trka na blaga srca prijateljev slovenske srednješolske mladine. Število podpore iščočih dijakov je leto za letom večje, draginja pritiska na živila in suša na dohodke. Letos dobiva hrano v tej kuhinji 75 dijakov. Od 21. seiptembra do 15. decembra se je oddalo nič manj ko 4916 kosil in 4067 ve-čertj. Dohodkov je hib to jesen 168473 K, izdatkov pa 2439*03 K, torej 7S4f30 K pri-manJkJjaia, kipa je pokrit se iz lanskih prihrankov. Odbor »Dijaške kulrinje* se zato z nujn-:> prošnjo obrača do slovenskih rodoljubov, naj hitro priskočijo na pomoč i obilnimi darovi, drugače bo odbor primo-ran Izdatno skrčiti število obiskovalcev te ptepotrebne kuhinje. Ob priliki božičnih in novoletnih daril in ob priliki ugodnega zaključka letnih računov denarnih zavodov in javnih zastopov naj torej p. a. občinstvo nika; ne pozabi na 4>ijaško kuhinjo«! Umri U v Zagrebu v starosti 67 let znani bivši voditelj pravašev dr. Jos. Frank. Umrl |e v J etičnem vrhu pri Idriji g, Jan Gruden, veleposestnik, star 51 let. Po svnji dobrosrčnosti in značajnosti je bil znan daleč naokoli. Bi! |e zvest pristaš napredne stranke in rad je podpiral razna društva v Idriji. V PuJJm je umrl Karol Frank, mestni podžupan, istrski deželni poslanec, vpo-kojeni poštni upravitelj. Pokojni se je udeleževal vedno javnega življenja In bi! vedno hud nasprotnik Slovanov. Pri zadnjih volitvah v deželni zbor leta 19<)8. je kandidira! v puljski okolici in bil izvoljen v ekraju, cdkazaneni pri narodni razdelitvi okrajev Hrvatom. Izredni Občni zbor Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici se je vršil v nedeljo ob 2. uri pop. V odsotnosti g. preds. dr. Peter Medveščeka je otvorii zborovanje g. podpredsednik Ivan Kravos in pozdravi! udeležence ter jim pojasnil namen tega izrednega občnega zbora. Na to je podal besedo društvenemu tajniku g. Jfos. FabČiču, ki je v imenu ožjega odseka za premembo pravil poročal in predlagal sledeče premembe: Dosedaj je bito 5 kategorij za vplačevanje tedenskih doneskov, ker se je izkazalo, da ie ona kategorija, v koji so plačevali ikIjc po 36 vin. tedensko preveč, predlaga, da se isto črta in sicer radi tega, ker zadostuje, da ima društvo 4 kategorije m sicer za učence in učenke, mlade delavce, delavce in pred-delavce. Po novih pravilih bodo plačevali učenci po 20 vin. (dosedaj po 18 vin.) tedensko in dobili za to 60 vin. dnevne podpore v slučaju bolezni in 30 kron pogrebnine (dosedaj le 20 K). M4adi delavci bodo plačevali po 34 vin. (dosedaj po 30 vin.) i i dobili na to 1 K dnevne podpore v slučaju bolezni in 40 kron pogrebnine (dosedaj M K.) Delava bodo plačevali po 46 vin. (dosedaj po 42 vin.) in dobili za to K 1'40 dnevne podpore v slučaju bolezni in 60 K. pogrebnine (dosedaj 48 iK). Preddelavci bodo plačevali 60 vm. (idosedaj po 54 vin.) tedensko in dobili za to 2 K (dosedaj po K T80) dnevne podpore v slučaju bolez.n in 70 kron pogrebnine. Po končanem poročilu g. Fabčiča se je oglasil k besedi g. Hrovatin in "predlagal razne nasvete. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, stavi g. podpredsednik poročilo in predlog odseka na glasovanje. Sprejeto soglasno. K -drugi tcčki dnevnega reda se nihče ne oglasi, za to zaključi g. podpredsednik ^urovajjjje. terc je nančeua Slov. Čitalnica v Gorici, se bo vršila, ker ni bito na občnem zboru za to časa. v sredo ob 51 '2 pop. v društvenih prostorih. Društvo .jugoslovanskih stasateliev trgovskih ved na Dunaju. — Veliko pomanjkanja in vse večja potreba trgovsko naebražcniii ljudi, do vedla je vse Jugoslovane, študirajoče trgovske vede na raznih dunajskih visokih šelah, *lp tega, da so se lažje in uspešneje pobrigali za gospodarsko emancipacijo vsega Jugosl.v-vanstva. * »Urustvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju* hoče izpolniti to svojo nabgo s tem,-da b:'dc: 1. podpiralo svoje člane materijelno in moralno, prirejevalo javna predavanja o spcjijalno jugoslcv, gospodarskih vprašanjih, izda-va'o publikacije in stremita za tem, da vsak Jugoslovan, ki začne, tudi dovrši svoje trgovske študije; 2. gledalo na to, da se naša jugoslov. akad. mladina čim več zaintoresuje za zanemarjeno polje narodnega gospodarstva, a »posebno trgovine; 3. rado posredovalo pri nameščanju sposobnih absolventov trgovskih naukov in 4. bilo celi javnosti, splošno, vedno na razpolag:*. Jugoslovani morajo zastaviti vse sile. da odgoje inteligentnega trgovca, ki naj bi s prirojeno energijo in pod-uzetnostjo dovede! do cveta jugoslovansko trgovino. Milan Planinec, predsednik. Rado LajMiaiiovUl. tajnik. Volitve v goriški okrajni šolski svat se b:Jo vršile jutri v Oor!d. Klerikalci delajo z vso silo na to, da bi ugrabili okrajni šolski svet. Razpošiljalo neko okrožnico okoli, v kateri govorijo o kršč. prepričanju ljudje, ki hočejo uničiti učitelje in odpraviti š:>lc. Napeli 5o vse sile, da bi zmagali. Na volišče postavijo vse svoje ljudi Ali v sefcmvkem in tolminskem okr. šolskem svetu ne gospodarijo klerikalci pa tudi v goriškem ne bodo! »Goriška slovenska mladina« naznanja p. n. obiskovalcem plesnih vaj. da se v nedeljo, dne 24. t. m. in v pondcljck, (na božič) dne 25. t. ni. vaje ne bodo vršile, pač pa bo plesna vaja na Štefanov dan, dne 26. t. m. od 3'. « -8. ure zvečer v dvorani Trgovskega doma. Pri plesni vaji s cvetlično četvorko, čmegorko itd. bo svi-ral vojaški orkester. Na svidenje na Štefanovo #;¦* prihodnji plesni vaji z vojaškim orkestrom! --Odbor, V hotel Siidfoahn se je zopet cnknt zagnala Gregorčičeva »Gorica«. Seveda dosledno z namenom: Škodovati. Spodtika se nad 'neko reklamno brošurieo v nemškem jeziku. Kako se sestavljajo take bro-šurice povsodi z namenom, privabiti tujce, ve vsak pameten Človek. V taki brošuri se sestavitelj tudi ne bo kregal z magistratom, — »Gorica*, ki sama rada kvari slovanska krajevna imena, se spodtika tudi nad rabo nekaterih popačenih naših krajevnih •imen..Res, da to ni prav, ali »Gorici« so malo mar krajevna imena, ona le zabavlja, hoteS škodovati. Lepa duša njena je zopet odprta v nečednih njenih predalih____ Znak mile jeseni. — V kraju Proložac pri Imotskem v Dalmaciji raste sedaj krompir, orehi, smokve in murve, tudi novo grozdje se dobi. Proložac je 260 m nad morjem. Kaj takega ljudje tamkaj ne pomnijo. Naš rojak in naročnik našega lista nam je poslal 90 en komad omenjenih sadov. , »Državni dolgovi«. — V članku pod tem naslovom v soboto se je pripetila člankarju pomota giedč državnih dolgov. Po besedah ministra Zaleskega je imefa Avstrija leta 1901. dolga 9066 milijonov; pomnožil pa se je dolg v zadnjem desetletju vsak dan za 1 milijon. Državni dolg znaša torej sedaj že ogromno svoto 121/. milijarde, obresti za teto 1912. znašajo 596 milijonov. Aeroplan nad Gorico. — Včeraj po-ipoludne je plul nad mestom nadporočoik Stohansl. vodja aviatičnega oddelka. Z Velikih Rojic ?e je dvignil do višine 1000 mf plul najprvo proti Ločniku, potem nazaj čez Vrtojbo .proti Sveti gori iii nad J mestom. Polet je trajal 30 minut, j Aretirali so v Gorici v nedeljo dopol- ' dne Al, lllicherja radi tatvine. j V kaznilnico v Gradišče ob Soči so J prepeljali Valentina Tomasina, ki je bil obsojen pred .poroto v Gorici,-ker je hotel posiliti več žensk. --" V kaznilnico v Ko-tJ3r ^IT SvTTdpcIja+rAntona Vižintina, ob-i*-, lenega radi ropa pred zadnjo .poroto. Telovadno društvo »Goriški SokoU naznanja, da priredi letos Silvestrov večer z raznovrstnim vsporedom. Vsi člani ter prijatelji Sokolstva se že sedaj opo-zarjajo na ta zanimivi zabavni večer, na katerem se bede v zabavni družbi pričakovalo novega leta. Kraj in Čas začetka te prireditve se slavnemu občinstvu pravočasno naznani. Odbor. Goriški Sokol naznanja, da se bo vr-, šila v sredo dne 20. t. m. ob 9.30 uri zve* čer v zgornjih prostorih kavarne Central odboiova seja skupno s člani veseličnega ;vdstka. Ker so na dnevnem redi: jako važne točke, prosimo brate, da se je točno in zanesljivo vdeleže. Na zdar! Odbor. Redni občni zbor telovadnega društva Sokol v Gorici se bode vršil v četrtek dne 4. januarja 1912. ob 8.30 uri zvečer v postorili hotela pri Zlatem jelenu s sledečim dnevnim redom: nagovor staroste, -p-CTcčilo načelnika, tajnika, blagajnika, volitev odbora, volitev odseka za zgradbo Sckolskega doma, volitev veseličnega odseka, sprememba pravil, slučajnosti. Na zdar! Odbor. Odsek črnlškega »Sokola v Oseku bo imel dne 24. t. m., to je prihodnjo nedeljo ob X uri popoldne v svoji telovadnici občni zbor z navadnim dnevnim redom. Bratje! Pizivlja se vas. da se, polnoštevilno udeležite! N;i zdar! fveza narodnih društev. Podbrdo. Redni občni zbor Bralnega in pevskega društva v Pedbrdu se bo vi Sil dne 1. jan. 1912. ob X uri popoln dni' v društvenem prostoru s sledečim dnevnim redom: I. Odobritev računov za I. 1911. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. X Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. K :b:!ni udeležbi vabi odbor. Frgimko-OuTtne in gospodarski vesti, Živinski trg v Gorici. — Na zadnjem živinskem trgu v Gorici je bilo 385 glav goveje živine ter 500 prešičev. Politični pregled. Poslanska zbornica. — V seji v soboto je govoril železniški minister dr. Forster, povdarjaje potrebo, »priskočiti na pomoč železničarjem. Kar zadeva akcijo zboljšanja železni-čarskili prejemkov samo, poudarja minister zlasti dve točki: zvišanje stanarine v dobro uradnikom, poduradnikom in služabnikom in pa zvišanje mezd. Kar zadene zvišanje uradniške stanarine, namerava železniška uprava kolikor le mogoče ugoditi resolucijskemu predlogu odsekevemu in zbeljšati prvotno zamišljene postavke z ozirom na uradnike VIII. in IX. službenega reda od 2()7< na 25$ oz. 2A'.i. Tudi z ozirom na stanarino pod-vradnikov in služabnikov se /železniška uprava kob'kor mogoče približa cdseiko-vlm predlogam, ne more pa v polni meri ugoditi odsekovim željam, V tem oziru name rava vlada zvišati stanarino za 28lA in 25'? napram .prvotno namenjenemu 20 odstotnemu zvišanju štirih najnižjih plačnih stopnjah, in za 20f/r do \0f/r napram prvotno nameravanemu 10 in 8 odstotnemu zvišanju v višjih plačilnih stopnjah. Minister upa, da akcija za zboljšanje železničarskih prejemkov, kolikor je tehnično mogoče, stopi v veljavo s 1. janu-varjem 1912. Po vladi nameravane odredbe zahtevajo letni znesek nad 21 milijonov kron, torej znatno več, kakor ipa je vk?da prvotno določila v te namene, ne dosegajo pa zneska, ki ga je predlagal odsek. Ko je govorilo na to še več govornikov, ]c zbornica soglasno sprejela predlog odseka za državne nameščence, ki določa za zboljšanje položaja državnih železničarjev 38 milijonov kron. Sprejete so bile tudi vse resolucije. Včeraj je pričela razprava o predlogah novih indirektnih davkov. Proračunski odsek. — Nadaljevala se je razprava o la3ki pravni fakulteti. Ko je pošl. Malik (končal svoj govor, je napovedal v imenu iPoljaRfov posl. Rosner predlog, da naj se določi za sedež, italijanske pravne fakultete — Krakov, in je .poudarjal, da rnisai jo Poljaki v tej'zadevi popolnoma resno, ne pa-da bi hoteli s tem spraviti to vprašanje na onstranski tir. Posl. bar. MaMatti je pred vsem protestiral proti napadom posl. dr. Erlerja na iatatijanski narod in avstrijske Italijane, posebno pa proti trditvi, da bi pomenjala ustanovitev italijanske fakultete nekako 'priznanje Italiji. Posil. Diamand, poljski socijalni demokrat, je izjavil, da je pravi sedež za italijrinsko pravno fakulteto Trst, če bi se pa"določil Krakov, bi govornik in njegovi' pristaši bili za to, toda za sedež fakultete je tnerodajno mnenje Italijarov. Posl. Friedmann napove za specijalno debato predlog, o katerem smo že poročali (kako mesto na Primorskem ali Trst). Pravi, da bi bilo boljše, da se sploh ne dovoli fakulteta, kakor pa v kakem mestu, •ki ne pripada Italijanom, Je pa proti Dunaju. Posl. Konstantin Lewieki izjavi, da je .krivica, ako se Italijanom odreka fakulteta, ki so je že imeli, še večja krivica pa je. da seo dreka maloruskemu narodu ma-k)ruska univerza. Naučni minister dr. Hussarek poudarja, da je vprašanje težko, a da se mora vendarle rešiti.. Vprašanje je tudi kraj. Cilj se doseže le tedaj, če se bo fakulteta izven dnevnega hrupa in trušča .posvečala znanstvenemu študiju. Zato pa meni ir :• ,ster, da veliki obmorski einporij na jugu države (Trst) ni primeren za ta namen. Vlada je stavila svoj predlog, ki so ga zelo pobijali, bilo je več drugih predlogov, med katerimi je posebno simpatičen predlog, ki ga je napovedal posl. Rosner, da naj bi še ustanovila italijanska pravna fakulteta v —• Krakovem. Čas; da se zavzame stališče napram tem predlogom, pride Šele v speeijalni debati, vsekakor pa bi bil storjen važen korak k pospešitvi fakultetnega vprašanja, če bi se združila mnenja glede sedeža fakultete na kraj, kjer bi bik) omogočeno znanstveno delovanje. In za tem je treba stremiti pred vsem. Vlada stoji na stališču, da gre tu v uajelementarncjšem pomenu besede za kulturno vprašanje, napram kateremu ni r.ikakih kompetenčnih ozirov. Na kak način bo to vpiašanje vsekakor našlo svojo rešitev. Posl. ŠusterŠič pravi, da so obravnavale vprašanje italijanske pravne fakultete vedno kot »politikum« i stranke i vlada, posebno pa ItaBjani. In to je povzročilo sedanje težave. Politikum pa je ta stvar posebno zato, ker so jo spravili tudi v zvezo z zunanjo politiko naše države. Krivda na tem zadeva veliko dunajsko Časopisje in tudi del časopisja v Italiji, ki je razpravljal o stvari na način, da bi moral odločno ugovarjati vsak patriotični Avstrijec. Zveza z Italijo nima absolutno nič opraviti s fakultetnim vprašanjem. Simpatizirarno z italijanskim narodom, od katerega kulture smo pridobili marsikaj toda Italijanom se ponuja nekaj, kar se odreka Jugoslovanom, dasiravno so mnogoštevilnejši od Italijanov in imajo več pomena za monarhijo in državo, kakor pa Italijani. Govornik je nato govoril za ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani s hrvatskim, slovenskim in italijanskem predaval-nim jezikom. Odsek za državne nameščence. — Posl. Burival je povdarjal, da naj draginj* ske doklade ne dobe samo uradniki in sluge, temveč tudi vsi ostali državni nameščenci. Posl. dr. Rvbar se je tudi zavzemal za draginjsko doklado, povdarjal je pa, da mora parlament varovati ustavno pot in daiii vladi -na razpolago potrebna denarna sredstva z naknadnim kreditom. Vladni zastopnik, sekcijsks načelnik vit. Oalecki je izjavil,, da je vlada z ozr-rorri nato, ker ,še ni vsprejeta službena pragmatika, sklenila dovoliti nafedbenim potom s 1. ianuarjem enkratne priboljške in sicer, državnim wadnikam do VIII. Čr-novnefca razreda do najvišjeg^. zneska K 130 se stopnjujočo doklado, praktilkantom, avskultantom in splentom enkraten, pri -bolJSefc, podur^dhlkom, sliližaibnikom/ članom strežniškega zbora in 'POgodbepiiin uradnikom stopnjujoče se priboljške do K 50. Pri državnih delavcih se ta pjrovizo-rična odredba izvrši tako, da se priboljšek, ki odgovarja definitivni ureditvi, razdeli na pol leta. Skupna potrebščina za vse te pobolj-ške bo .znaMa 11 do 12 milijonov K.. Weissk!rchnerjeve denarne manipulacije. — Pod dr.' WeiisskiTdhaierjem kot trgovinskim ministrom je kuipila država za štiri in pol milijona akcij takolmeflova-ne »Južiionem.ške parobrodne družbe* (podonavske). Oenar za to kupčijo si je nabavila vlada, to.se pravi tedanji trgovinski minister dr. Weisskirchner v obliki kontakorentiiega posojila pri »Dunajski eskoniptni družbi« in sicer po 5'A odstotni meri, torej po obrestni meri, ki se mora označiti za izredno visoko. 6 tej'kuipčijsfksi akciji pa ni trgovinski minister dr. NVeisskirchnre obvestil niti parlamenta niti kontrolne komisije za državni dolg. Kontrolna koniiisija za državni dolg se je včeraj obširno pečala s. to "stvarjo in predloži rezultate svoje seje parlamentu, da sodi in obsodi ta najnovejši, oz, y najnovejšem času odkriti čin ikrščanskosoci'-jalnega ministra dr. WeteskircJinerja. Mesno vprašanje. — Avstrijski ministri grof Sturgkb, Zaleski in forster so obiskali svoje ogrske kolege v Budimpešti. Kakor se povdarja v ipoučenih krogih, je ob tej priliki prišlo tudi 'do razgovora o času, kdaj naj bi se zopet zajeto z uvozom argentinskega mesa. Vojna med Tnrčijo m Italijo. Poraz Italijanov. Od turške strani se zatrjuje, da so bili Italijani dnd 11. t. m. pri Bengazilu občutno poraženi. Z italijanske stratd pa se zatrjuje, da od 10. t. m. dalje ni bio nobenega večjega spopada pri Bengasiju, Dne" 10. pa da so bili odbiti Turki. • Avstrijski avlatlk v turški službi. Avlatik Barthel, član avstrijskega avlatičnega društva na Ounaiju, je vstopil v turško službo. Odpotoval je. v Carigrad, odkoder ga pošljejo v tripolitanijo. Ali se bodo bili med seboj aviatiki vV zraku nad bojnim poljem? Razne vesti. Italijanske čete so zavzele Zartzur, in sicer dne 17. t. m. — Strašen' vihar je divjal okoli fripolisa ter je razdjal italijanske aviatične naprave. — Pri ToJbruktt in Oer-ni so bil i. majhni spopadi. . Razne vesti. Stotnik goljuf. — Stotnik Lehmann pri 48. infaiiterijskem polku v Berolimi je bil aretiran, ker je goljulal za svoto 200.000 kron. Nesreča na morju. — Francoska transportna ladja »Ville de Gartage« je zgorela. Na ladji je bilo 25 oseb mrtvih. Nepričakovan božični dar. — Nepričakovan božični dar so podarili častniki 165. nemškega pešpolka polkovnim pod-častnikoni.. Za božičnico podčastnikom so namreč darovali srečko, Jci pa je bila sedaj izžrebana z glavnim dobitkom 200.000 mark. - Medveda so videli v gcfedpvih-pri Dražgošali na Gorenjskem. Lovci so ga šli iskat in so ga zapazili iali streljaE nisej. Medved jo je na to popihal. Dalje na 4. strani. ZAHVALA. Zahvaljujem se vsem udeležniikom pri pogrebu moje nepozabne Soproge Alojzije, posebno pa še društvu »Skalnica«, ki je Slo z zastavo za pogrebom. Hvala Vseni; M:so nie tolažili v bridkih urab/. ,j;.l,:: V Gorici, dne" 19. dec, 1911. Ivan Primožič. Pobegnil |e iz Budimpešte trgovec Mezev, ki je s ponarejenimi menicami pri-goJjufal svoto 200.000 K. " Na Češkem je prebivalstva po zadnjem ljudskem Štetju 6.769.522; Cehov je 4.241.901 in Nemcev 2.467.721. Več roparskih umorov je baje izvršil nekim izar Zarziski. Izvršil bi jih bil na Ruskem. Aretirali so ga v Trstu. Star je 21 let , V Vrbskem iezersi na Koroškem je utonilo v letošnji seziji U oseb. Sin predsednika višje deželne sodnije v Pragi poročnik 16. lovskega bataljona R. Wessely je pobegnil. Ponarejal je menice s podpisom svojega očeta fin svojega strica. 4 tedne že ni nobenih poročil o njeni. — Wesse!y se je ustrelil. Zaklad v grmovju je našel na južnem Francoskem neki kmet V vrtni ograji je bila listnica s svoto 100.000 frankov. Baje je vrgel to listnico v ograjo leto poprej neki umotolen človek, ko se je vozil tam mimo. Kolera. - V Izoli v Istri je umrl za kolero ribič Seb. Bologno. 13 letni deček se le obesil v Manlici-mu. Deček je sin brivca Meto. Obesil se je radi slabega šolskega spričevala. V prepiru Je zadavila svojo taščo na Dunaju izvoščekova žena K. Oreiner. To le storila v jezi, ker jej je tašča vedno očitala neko kazen. Kralj igralcev je umrl v Ženevi. Ta je Rrnest Bcnson, ki je zaigral v jubilejnem letu kraljice Viktorije 5 milijonov K. Božično darilo. | Nanut & Bregani Književnost llnstrovani narodni koledar 1912. Uredil dr. A. l>olar, c. kr, profesor. Leto XXIII. Lastnina, zaloga in tisk »Zvezne tiskarne« v Celju, Eleg, vezan s poštnino vred stene K 1'70. Poleg navadnega koledarskega gradivi prinaša tudi zanimiv zabavni del. V koledarju je tudi nekaj slik. Koledar je prav lepo delo. zato ga priporočamo. Janko Osojftlk: Ribičev Jurka. Črtice iz štajerskega obrtniškega življenja. Cena 1 K. Maribor 1911. Založil Mariborski Sokol, Natisnil Dragotin Hribar v Ljubljani. Mariborski Sokol je izdal že vrsto knjig narodnovzgojevalne vsebine. Priporočamo novo delo. Zbirka zakona potrebnih u javnom životu u Istri i druguda. Preveo i priredio dr. Ivan Zuccon, prisjednik zemaljskog odbora. Prva knjiga. Pula 1911. U vlasti-toj nakladi tiskare Jos. Krmpotič, Piazza Carli. — To je koristna zbirka zakonov v priročni lični knjižici,' Hrvatom v Istri in drugim dobrodošla. - ' ' Agrarne operacije kao sredstvo za podignuče ekonomičnih okolnosti Dalmacije. U vfastitoj zakladi pisca Antona Gru-bišiča, c. kr. nadmjernika. Tiskara Lagi-nja i dr., Pula. Že naslov pove, kaj hoče pisatelj; v kapici dokazuje, kako bi se dalo z racioTietriim gospodarstvom napraviti premožno Dalmacijo. Dalmacija ima 1,283.000 ha zemlje in ne samo kamenje. Od zemljišča, za obdelovanje sposobnega, pa je obdelanega le 267.000 ha. Knjigi sta priložena dva načrta, kako naj se potom komasacije zaokroži zemljišče ter olajša obdelovanje. Vsekakor važna gospodarska knjiga; katero naj prizadeti faktorji marljivo preštudirajo. Malt oglasi. u SO Tli.lko J» oglat obarts^il «« r&Cua u tsako besedo 3 ?t*. Iij?«pr»T««JIe iaserbr«m« it trgovce i* ofenalkt. Kolik«]«manJMa trgovcev In obrtnikov tOorlti, ktt«rik m dtftli (Jn celo t mestu) niha« m potna. Mte nikjtr v taMrinio. Skoda nI majhna. Kdor hoče razveselili svojo družino z lepim božičnim darom, naj kupi Kaiser-Šival« strtj. je najboljši za navadno vanje ter za umetno v Maiser šivalni stroji jako Kaiser-šiualne stroje ki je najboljši za navadno in fino šivanje ter za umetno vezenje. | tečejo zelo tiho in so jako tr§ ežiti ter trajajo eno človeško — dobo. — jamčim 10 lel in dajem Uidi — na obroke. — autorizouanastaubena furdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. IGNAC 8AUNIG - GORICA ¦"« * a Na zalitevo po§ljem cenik šivalnili sirojer Kutonj in franio. P Vila H9 nmriai 10 minut od Travnika na flia Ud piUUa|i lepem, mirnem kraju je na prodaj novozidana lepa vilica, primerna za stanovanje, penaajonista. S plačilom se lahko Čaka. Več se izve pri lastniku hf§e v gostilni pri „rdeči hiši" v .Gorici. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim. ki so m nakopali kiiko lebdiš hokiea * $it>hl*r wt-m »rr « p:.y.: .*«*-nifm ItUVa, z zaužit jem slahib. m prekivo fr-Rrb, premralfft alt pr;-vr.«'ih >- i- ,<* jn-Nkusi! it ??•" 1h. In tw je |W» Hubert ITllrldi-ovo želič&io vino. -g*S To spli^nu vino je i/.ili'Ianti u fjvrstnih. «ilnmliulv w\W i."? i/. v'r.:i ter .,p.'i tr. »iivi prctiaviM' organe floveka Zcli.^no vino <.«J:,truiH n(!ff*r »Ih»o>h»1j. kotrani«- tj.im*. nap'(!.ri»-r:ir.r. olj-svtr.; ki ste pojavljajo pri Hturih 2eIoi(i'»ih \><>U-emh po,ii»ni:ij» vrfkrs? p-i pur [ <» prebav. pniiunjUiive k.v.itvurirve m i..-.!i;i tr« Z>l«]|/Udl Hlatijfi jeter, Osebe, ki nimajo t«-ka. n.» um.."jo «nl:»i'tj< it» is* "r •• •'¦\--n--trpijo n» Mlavobol«, «o bfM m», hirajo in trpijo ZrliSfn.i viii« >l.i;.' .»Oirbtjvir mu /iel.|.--u:i* novo m»(. Kelil^no vino povasdigno tek, \;i^yi>'*\ prebuvo iti hp.ni-., oživli.n prpmeini... ^i^.i. podpcSi tvorite^ ktvi, pomiri rMdraZenc živi« in vstvari novt» Y«•*•!]• «»'* iivt^aj;«. Mu^-j* pritnavanja in zahvale »prirujejo to. Zeliščno vino se dobi v Hteklenicah po li in 4 K v bkarnuh aWA»?\U krajev: <=orien, Kormin, OradifičP, HomaoH, Ajelr CnmpGloog«), Kcnk«*, Tržit*, Ajdo^ŠCinu, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Viden*, Palm«. Červinj«t>, Oj?#»j, Fiamičel, Oradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Miljw Itd., kakor tndt v vvh drugih manjših in večjih krajih Goriško OrauiS^anskft v Inkariiab Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih ffnuh v tse kraje Avstro Ogrsko. ==• = Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno W fjubert GHHcb-oOo ~