I lie \Natural Law Pastno! Strtem •at Bata tf m(hh Justne h Tht (athdk Bhhapt 01 AuttraHo iociol Ju it k e 6th Sept.. 1959 • Natural Physical Law ) •Natural Moral Law •Good must be done • Evll must b« avoided •Posltlvfsm In Law • The Role of Justlco •Fundamental Human RJghts ’ • Rlght of Prlvate Ownership ‘NARAVNI ZAKON’’ — vsebina pastirskega lista LETO VIII Štev/. 10 Oktober 1959 >: >: B >: >: :< >; >: >; >; >; >; it: >; >; >1 >; >: >: $ >; >; £ i:i MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuj.e in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: F A 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758 KOLEDAR Oktober — Vinotok 1 C Remigij 2 P Angeli varuhi 3 S Mala Cvetka ★ 4 N 20. pobink. 5 P Placid 6 T Bruno 7 S Rosni venec 8 C Brigita 9 P Janez Leonard 10 S Daniel ★ 11 N 21. pobink. .12 P Serafin, Maks 13 T Edvard 14 S Kalist 15 C Terezija Vel. 16 P Hedvika 17 S Marjeta Aiakok ★ 18 N Misijonska 19 P Peter Alkant. 20 T Janez Kancij 21 S Uršula 22 C Zorislava 21 P Severin 24 S Rafael, nadng. ★ 25 N Kristus Kralj 26 P Evarist 27 T Frumencij 28 S Simon, Tadej 29 C Ida 30 P Sonja 31 S Gorazd :♦ >: >; >; >: >; >; >; >; >; >; >; >: >« >; >: >! >; >: >: ♦: o p. H 3 W in W c- m w o OJ u a. c -o 0) t: a> E a c E PORAVNAJTE NAROČNINO« KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H” PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca Jakliča. £ 1-0-0. POTA BOŽJA. Lepa povest, nova, spisal Zdravko Novak. 10 šil. VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH. — £ 1-0-0. Poročilo o tej knjigi je v božični Številki “MISLI” prispevala Pavla Miladinovič. JERČEVI GALJOTI. — £ 1-0-0. Močna domača povest izpod peresa Karla Mau-serja. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. SOCIALNA EKONOMIJA. — £ 1-10-0. Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepovsod j® naletala na nad vse navdušen sprejem. GORJANČEV PA VLEK. — £ 1-0-0. Pravljična domovinska povest znanega mladin-skega pisatelja Mirka Kunčiča. Pravkar izšla v Argentini. SLOVENIA IN EUROPEAN AFFA1RS. £ 1-0-0. Smo jo že priporočili in jo še priporočamo. ČISTO MALO LJUBEZNT. — 12 šil. Črtice Neve Rudolfove. Težko pričakovane- JUŽNI KRIŽ. — 12 šil. Pesmi Neve Rudolfove. LILIJA NAD MOČVIRJEM — 12 šil. Življenje in smrt deklice. ZORI, NOČ VESELA — £ 1-0-0. Maroltova povest o Vrhniki. leto viii. ^________________ OKTOBER 1959. ŠTEV. 10 ZAKON NARAVE JE TAK KAKO JE ŽE ZAPISAL PESNIK? Zakon narave je tak, da iz malega raste veliko. Res je v naravi tako. Iz kapljice — morje, semena — drevo, iz iskrice — ogenj, in deteta mož. Velja to nedvomno o fizični naravi. Tak jc **jen zakon. Velja tudi o naravi duhovnega človeka. Iz maj- J”16 napake — velik zločin. “Mlad lažnik, star tat” 1 > pravi pregovor. Še več! V naravi človekovi, ki sestoji iz tele- j3 >n duše, je tudi zapisano, kaj je prav in kaj napak. Kaj je dobro in kaj zlo. Poštenost in Prevarantstvo loči vsakdo že po svoji naravi. Pra-V’ca in krivica sta mu zapisani v duši, v skrivno-J*eni glasu vesti. Laž takoj spozna za nekaj grde-pred tatvino obstane in pogleda okoli sebe. Je 6 vendar ne premaga skušnjave, začne krasti po a'em, kakšno drobtino izmakne — šele po letih p°stane resničen tat. Znanih “deset zapovedi” je Bog davno poprej *aPisal človeku v vest in srce, preden jih je na lnaju vklesal v skalo. Te zapovedi so temelj “na- favi ^di nega zakona”, ki ga je Bog ob svojem času z močno besedo potrdil. » Govorimo in pišemo o nedotakljivih “člove-^.•'skih pravicah”, o socialni pravičnosti, o svobo-j ’ demokraciji, prostosti. Vse te lepe reči izvira-lz-naravnega zakona, iz postav, ki jih vsak člo- vek Prinese s seboj na svet in so to, kar je 011 Od Boga — za Boga! Nič čudnega ni, da tajivci Boga začno tajiti tudi naravni zakon. Na mesto Boga postavljajo — kaj? Morda samo trenutno osebno korist, morda “proletariat”, morda državo. Dostikrat tudi samo diktatorja, ki se je prikopal na čelo države. Ob veljavo pride naravni zakon, ker je prišel ob veljavo Bog — pravice in dolžnosti bližnjega se tolmačijo, kakor se zazdi tistemu, ki ima v rokah silo in moč. In vendar naravni zakon deluje po svoje naprej. človek, drži se ga, ali pehaj v pogubo ves rod! Ne gre tu za večno pogubo, čeprav seveda tudi ta ne odide. Gre za blagor ali bridkost človeške družbe na svetu, na zemlji, ki je naše bi vališče za časno življenje. Kolikor bolj potiskajo ob steno vero v Bog:a, toliko bolj odrivajo tudi vero v naravni zakon. Obramba vere v naj višje Bitje in njegovih postav je obenem obramba naravnega zakona. Zato so letos za nedeljo “socialne pravičnosti” avstralski škofje izdali pastirski list z razlago in pojasnilom, kaj je naravni zakon. Pastirski list je izšel v knjižici, drobni, pa dragoceni . Kdor že vsaj malo obvlada angleščino, naj si jo omisli za Cd, dobiti jo je pri vseh katoliških cerkvah. Na naravnem zakonu in izrecnem božjem razodetju je zgrajeno tisto, čemur se reče: KRŠČANSKA SOCIOLOGIJA. 11 O M A N J .E v Faivfield Nedelja 18. okt. 3 popoldne * V SEPTEMBRU JE ŠLA MIMO TRETJA obletnica, kar sem v Melbournu. Začudeno se sprašujem, kam so šla ta leta. Minila so kot tedni in zdi se mi, da čas nima nobene veljave več. Vedno mi ga manjka in včasih bi bilo res najbolje, ko bi mogel biti na treh krajih naenkrat. Hvala Bogu, ki tega od mene ne zahteva, le ljudje bi tako želeli. Nekateri mi celo zamerijo, ker sem še vedno tako človeški, da tega ne zmorem... Zadnji tedni so bili najbolj zahtevni, kar sem jih preživel v Avstraliji. Vse mogoče se je nakopičilo, zato prosim oproščenja in razumevanja vse, ki so zaman iskali patra ali pa čakali na njegov odgovor. ★ Dva smrtna primera moram poročati. — Prvi je zaradi izrednih okoliščin vzbudil srce avstralske javnosti, da je za nesrečno mlado vdovo pričela javno nabirko. Dnevni časopis je na prvi strani objavil sliko ter opisal žalostno zgodbo. V torek 8. sept. sem v bolnišnici v Sunshinu obiskal mlado mater Marijo Kreitnerjevo. V nedeljo poprej je rodila sinka, v ponedeljek zvečer pa je njo in prvorojenca obiskal mož in oče Štefan. Na poti domov ga je tako nesrečno podrl avto, da je bil na mestu mrtev. In to sem moral sporočiti mladi vdovi, polni upanja v bodočnost... Verjemite, da ni bila lahka naloga. Štefan Kreitner je bil rojen 12. dec. 1935 v Mariboru. Po poklicu krojač in zaradi svojega mirnega značaja med slovenskimi fanti v Melbournu zelo priljubljen. V Avstralijo je dospel nekako pred dvema letoma. Z Marijo r. Vodušek sta začela skupno življenje, ki je bilo tako nenadoma in tragično pretrgano komaj nekaj ur po rojstvu sinka. — S pogrebom smo čakali en teden, da je Marija dospela iz bolnišnice ter mogla moža spremiti na zadnji poti. Dne 14. septembra smo imeli pogrebno mašo v cerkvi sv. Mihaela v North Melbournu, nato pa se je razvil dolg sprevod avtomobilov na keilorsko pokopališče. Štefana smo položili med ostale pokojne rojake. Naj počiva v miru! Žalujoči vdovi Mariji in malemu Štefanu, ki se še ne zaveda izgube, izrekamo iskreno sožalje. Enako vsem sorodnikom doma, zlasti prizadetim staršem. Kakor sem čul, je Štefan že četrti sin, ki so ga izgubili v nesreči na cesti. — Za mlado vdovo in sinka so bili doslej zelo radodarni rojaki in širša javnost, med katero pobira darove Lions Club v Sunshinu in si je zadal nalogo nabrati (>00 funtov, še so usmiljena srca na svetu! ★ Drugo žalostno novico sem zvedel v nedeljo 13. sept. pri slovenski maši v Geelongu: Ob treh zjutraj je umrla mlada slovenska žena in m»' ti Anica KALUŽA. Imela je komaj 23 let. Rojena je bila v Narinu, župnija Šmihel na Krasu-Tam se je kot Anica Dekleva spoznala v Ivanom-Odšla sta v svet, dospela v Avstralijo leta 1954 ter si v Belmontu (Geelong) ustvarila svoj domek. Naslednje leto se jima je rodila hčerka An1' ca, ki je zdaj žal kot štiriletna izgubila svojo i«a' mico. Gospa Anica Kaluža je že delj časa bolehal*1 za težko boleznijo v grlu, zdaj jo je Gospod r®' šil trpljenja. V torek 15. septembra, ravno n» praznik Žalostne Matere božje, smo njeno trupi0 položili k večnemu počitku na pokopališče v W®Sl' Geelongu. Kar lepo število rojakov se je udeležil0 maše zadušnice v St. Mary’s ter pogreba. Iskreno sožalje izrekamo žalujočemu inozu Ivanu ter mali Anici, kakor tudi vsem sorodnikom v domovini. Blaga pokojnica pa naj počiva v božjem miru! * Moliti za pokojne je dobro in plemenito. A ne smemo pozabiti tudi molitve za žive, zase 1,1 za druge. Navadno verniki pozabljajo moliti svoje dušne pastirje. In vendar bi tako potrebovali pomoči pri delu za duše. Zlasti otroško moliteV: ki je tako prisrčna, Bog rad usliši. Hvaležen sem mali Prpičevi Kaji, katero sem omenjal ?nerida v predzadnji številki, da me vključuje v svojo večerno molitev. Danes pa lahko omenim Mejačevo punčko v Geelongu, imena se ta trenutek ne m°' rem spomniti. Ta med svoje ostale večerne prošnje za ata in mamo in sestrico in sebe (“...da bi v jamico ne padla...”, od kar se je to enkrat P® nesreči zgodilo) ter tete in strice vključuje tudi (Dalje str. (J.) KDO MED NAMI NE POGLEDA RAD po slikah krajev iz rojstne domovine? Komu gledanje takih slik ne prikliče v spomin tisoč dogodkov iz mladosti? Gotovo ni samo z menoj tako. Meni posebno ugajajo slike pokrajine pod Golico na Gorenjskem. Misli in čustva se mi zbere Jo zlasti okoli majhne vasice — Sv. Križ nad Jesenicami. Obdajajo jo visoke gore, najbolj priljubljena je Golica. Pred vojno je stala na njenem v?hu Kadilnikova planinska koča. Žal, danes je ni več, med vojno so jo požgali. Da bi jo zopet postavili, ni upanja, zakaj prav na vrhu Golice je meja med Avstrijo in Jugoslavijo. Tudi vasica Sv. Križ leži v obmejnem pasu, pa do vasice niti ne Prideš, če nimaš v njej sorodnika ali dobrega znanca, zakaj že od Ljubljane naprej v vlaku Pregledujejo legitimacije. Pred leti te nihče ni vprašal, kam te vodi pot. Zato je bilo vsako nedeljo na vlakih polno turistov, ki so bili namenjeni prav v te hribe. Posebno o binkoštnih praznikih so bile vse koče odprte turistom. 3 jeseniške postaje so odhajale cele trume hribolazcev z bogato založenimi nahrbtniki, zakaj vedeli so, da Se v planinah človeku tek do jedi izredno poveča. Malo nad Jesenicami zavije lepa pot v hrib, 2e kar kmalu dosti strma. Takoj od prvega ovinka imaš krasen razgled po dolini. Tu je nekoč pod košatimi kostanji stalo znamenje sv. Križa in klopi počivanje. Potnik se je nehote ustavil, čeprav še ni čutil utrujenosti. Sinja Sava, vsa kristalno čista, je še majhna reka, pa si enakomerno in vztrajno utira navzdol svojo strugo. Preko nje vidiš Možaki j o z drugimi hribi, železniško postajo in tvornice, preko njih nesejo oči vse do cerkve v Žirovnici. Nadaljuješ pot in po nekaj kilometrih ti obstane oko na kmečki gostilni med sadnim drejvem. Bereš napis: Pri Jerci. Ko stopiš bliže, zaslišiš petje, vriskanje, čestokrat tudi harmoniko. Vstopiš, se okrepčaš in greš dalje. Več potov ti je na izbiro. Lepo je bilo iti na Črni vrh ali Rožco, najdaljša je pa pot na Golico, zato pa tudi naj-lepša. Pelje te skozi vas, ki se razteza ob cesti. Na vseh oknih prijaznih hišic polno cvetja — pelargonije, roženkravt, fuksije. Polja in travniki se belijo v morju narcih, znamenja ob potu dehte od bujnih šopkov. Ob spremljavi prijetnega vonja prideš spet do gostilne. Že ob samem pogledu na gostilničarja se moraš nasmehniti. To ti je prava gorenjska korenina, močan kot sam Martin Krpan. Pričakal te je in — čuden gostilničar! — najprej vprašal: “No, kam pa? Ali ste že bili doli? Glejte, da ne pozabite!” Besede je spremljal mig z glavo v smeri proti cerkvi. Večina hribolazcev je ravnala prav po želji tega gostilničarja. Saj se je bilo skoraj nemogoče ogniti cerkvi s ponosnim stolpom, ki si ga v;. v. ♦ -■ • V K Pri Sv. Križu je dozorel krompir videl z vseh vrhov v okolici. Rad si se ustavil pred lepim oltarjem in pomolil pred Kogom, na pokopališču okoli cerkve pa želel tam počivajočim večni mir in pokoj. Na nadajnji poti si prišel med smreke in tu pa tam si opazil skok plašne srne. Iz daljave se je oglašala kukavica, na vrhovih smrek je žvižgal kos. Poredna veverica je poskakovala od veje do veje, tu pa tam ti je priletel na glavo smrekov storž, če ti je bil njegov udarni pozdrav v nejevoljo, ti je nagajiva veverica pomahala s košatim repom, da se je hipoma vrnilo vate planinsko veselje. Stopaš mimo Savskih jam. Polno je vidnih sledov, ki pričajo, da so še pred 60 leti tod kopali železno rudo in jo z volovsko vprego zvažali na Plavž ali na staro Savo-po en tovor na dan. Strmina narašča. Noge postajajo težke, spoti kajo se ob koreninah starih dreves. Po dobri uri hoje se ti odpre planjava. Zaslišiš mukanje krav, cingljanje zvoncev. Planinski pašnik! Prispel ai na Markelnovo planino. Ogledaš si pristnega gorenjskega pastirja: leseni? coklje, širok klobuk, preko rame malha in rog. Če te mika, lahko dobiš pri pastirju prenočišče. Noč prespiš v svislih na senu sredi omamljivega vonja. Zjutraj te prebude krave in ovce, pastir ti postreže s tečnimi žganci, pa jo mahneš naprej. Židana volja kar kipi iz tebe. Planina se izgubi v gozdu, pa ne za dolgo. Že zagledaš spodnjo kočo pod Golico, ob njej živžav in dirindaj. Turisti so razposajeni kot šolarji, ki se vsipajo iz šolskega poslopja. Nekateri se vračajo z izletov v okolico, drugi pravkar namerjajo korak v strmino, ki je taka, da se bodo lahko grizli v kolena. Stopiš za njimi. Gredoč si ubereš pušeljc lepih temnorjavih murk, modrega encijana in — burje. Tako prideš na vrh Golice in — nemajhna zadrega te objame. Saj ne veš, kam bi najprej pogledal. čudovitega razgleda ne moreš objeti z enim zamahom. Za hip te vrže iz ravnotežja obmejni kamen, ki te spomni na slovensko žalost... Pa že dvigneš oko na naše gorske velikane, v prvi vrsti na ponosni Triglav. Vsem vrhovom, pokritim s snegom, ne moreš vedeti imen. Občuduješ jih in jim pošiljaš pozdrave. Tam zadaj -pa — v nasprotni smeri — leži pred teboj v globini prelepa Koroška. Med Celovcem in Beljakom se blišči modrikasto Vrbsko jezero. Počasna Drava si reže strugo v obliki podkve med bujnimi žitnimi polji. Kdor ve prav obrniti pogled, bo jasno videl celo kmetijo, kjer je bila v turških časih doma junakinja Miklova Zala. Še zdaj se pravi tisti kmetiji: Pri Miklu. V prejšnjih časih so prihajali na Golico tudi Korošci. Prinašali so s seboj svojo čudovito pesem in z vso ljubeznijo razkazovali bratom z južne strani svoje hribe in doline v tuzneni Korotanu. Meni je ostala v neizbrisnem spominu zlasti Kadilnikova koča na Golici. Tri leta smo jo imeii v oskrbi in neštetokrat sem premerila pot do nje iz doline ob Savi. Mnogo znamenitih mož sem srečala v njej in jim postregla. Med njimi nekoč ministra dr. Korošca. Prišel je bil v spremstvu jeseniškega dr. Klinarja, ravnatelja ondotne tovarne. Za postrežbo sta hotela pristnih žgancev s tropinami. Ampak morali so biti taki, kot jih zna napraviti samo še kakšna stara kmetica — po starem in do mrvice pristno. Stekla sem po mamo, ki se je takoj lotila dela. Pa jih tudi še nikoli ni pripravljala s takim veseljem — popolnoma so ji uspeli. In g. minister jih je použil s takim tekom in hvaležnostjo, da se je mami topilo srce v zadovoljstvu. O, tak prijazen spomin! Joj, vsa lepota Golice je zdaj le še spomin. Celo za one, ki so ostali v bližini. KRISTUSU KRALJU Povsod si, Kralj nad kralji! Celo V neznatni senci mojih nevrednih prstov biva Tvoje Veličastvo in se milostno srečuje s prosečim iskanjem prečiščenih pogledov osamelega srca.. . V opoldanski razcvetelosti trpežne pelargonije, v trepetu pred nasilnostjo nevihte, so zažarele kaplje Tvoje krvi in v moj jesenski vihar je zavela predanost Kralja, med razbojniki odlikovanega z žeblji in sulico skozi srce.. . Želeča si združenja rodov pod Tvojim varnim žezlom molim v upu za vse poteptane: “Pridi k nam Tvoje kraljestvo!*’ Pavla Miladinovič. Misli, October 1959 GOLICA v pomladni lepoti k i p k a «o imeli slovensko mašo le na prvo nedeljo v mesecu ob enajstih v St. Louis Church, Burnley. ^daj pa sem dobil lepo priložnost za slovensko ma- šo tudi na tretjo nedeljo v mesecu in sicer ob petih popoldne v St. Francis Church v sredini mesta (Elizabeth & Lonsdale Streets). To je za enkrat edina popoldanska maša v mestu in se je bodo ude-le!ili tudi drugi, vsekakor pa nadškof Mannix želi, da bi bila to maša za nove naseljence raznih narodnosti. Na našo nedeljo bo seveda slovenska pridiga in slovensko petje, če se bo poskus obnesel in bo prišlo dovolj rojakov. Po maši pa imamo na razpolago dvoranico pod samostanom poleg cerkve, kjer bomo lahko preživeli urico v razgovoru ali s pestrim domačim programom. To bo lepa priložnost, da boste videli filme iz našega življenja, skioptične slike, poslušali slovensko petje itd... Skratka: po vsaki popoldanski maši bomo imeli prosvetni večer v dvorani, kot smo takele prireditve pred vojno imenovali doma. Nedelje so “puste”, marsikdo se nima kam dati. Maša ob petih, potem pa prijetna urica v domači družbi bo najbrž kar dobrodošla. Za enkrat sem vzel tretjo nedeljo na vsak drugi mesec, če bo odziv zadovoljiv, bi se lahko zbirali sleherni mesec. Zlasti pevci ste lahko veseli: v tej cerkvi imamo kor in orgle. A seveda tudi več poslušalcev po cerkvi. Toda med nami je toliko bivših cerkvenih pevcev, da bi se z malo dobre volje lahko organizirala dobra pevska skupina. Mislim, da tako lepe priložnosti ne smemo zamuditi: ne v cerkvi in ne v dvorani. Kakšen je bil odziv septemrske popoldanske maše, bom pa lahko poročal prihodnjič. Dr. Anton Trstenjak: “MED LJUDMI” Celje, 1954 Če se ideal zamaže. SE EN RAZLOG BI MOGEL navesti za slab konec prve ljubezni: če namreč dolgo traja, je spočetka lepa in idealna, polagoma pa se sprevrže v umazanost. Nič lepega piičakovanja ni več med njima, nič več vabljivega :'n po ničemer več hrepenečega. Prehitro se je odgrnila zavesa življenja. Zato tak fant in dekle drug drugemu nista nič več mikavna. Že ju celo slišiš: “Drug drugega sva se naveličala.” Ali še huje: “Sit sem je že!” Ko bi deklica takrat mogla nazaj v svojo prvo, lepo, idealno mladostno ljubezen, kaj bi dala? Pa te poti ni več. Spominjam ee, kako sta dva študenta skrivnostno stikala glavi. Starejši naj bi mlajšemu pois kal nevesto. Ker mi je mlajši že večkrat pravil o svojem dekletu, sem mu rekel “Saj jo že imate, zakaj naj vam še eno poišie?” Odgovoril je: “Seveda jo imam, a zdaj bi se rad poročil in imel družino, zato potrebujem še nedotaknjeno.” Brez zadrege je govoril in se pomenljivo nasmejal. Tu se je uresničil slovenski ljudski pregovor, ki je v njem veliko življenjske modrosti: “Vso ljubezen sta snedla pred zakonom, za zakon je ni nič več ostalo.” Kmečka mati je potožila: “Imam hčer, zrelo za možitev. Za njo hodi fant, ki ni na dobrem glasu, in jo v mraku in ponoči išče. Zadosti mi je že bilo tega in sem mu rekla: če z mojim dekletom resno misliš, pridi pri vratih in pri soncu v hišo, ne pa da skrivaj in ponoči za njo stikaš. In pomislite, kaj mi je odgovoril! Veste, soseda, je rekel, kadar se bom mislil oženiti, si bom poiskal boljšo, za igračo mi je pa vaša dobra.” Zanimiva zakonitost življenja je to — življenjska, psihološka in nravna obenem. Obleka in bala, ki mora biti za poroko nova, je samo “simbol” ali znamenje osebne čistosti in novosti novo-poročencev in njunih medsebojnih intimnih vezi. To naj bi bila ena stran prve mladostne ljubezni. Pa si oglejmo še drugo, ki govori za to, da bi bilo vendale najidealneje, v zakon stopiti kar s prvo ljubeznijo. Če fant in dekle po prvi mladostni ljubezni, ki je bila zares lepa in je potekla v mejah potrebne poštenosti, ko v njunem življenju še ni bi- lo nič zaigranega, stopila v zakon, je povsem razumljivo, da je tak zakon lahko povsem srečen. Na račun nelepe mladostne ljubezni pred zakonom pa vedo ljudje povedati marsikaj, kar se ne sliši preveč osrečujoče. Tako mi je nekoč ob koncu svoje žalostne povesti neka žena rekla: ‘Veste, bo menda le res, kar pravi pregovor: Kolikor nečednosti pred zakonom, toliko solza v zakonu.” Lepo preživeta mladost obeh, zvesta in lepa ljubezen pred zakonom je lahko veliko jamstvo za srečen zakon. V takem zakonu ne bo dvomov in ugibanj, kako sta preživela mladost; ne bo očitanja, da sta si bila kdaj nezvesta; za ljubosunije navadno ni vzroka. Ničesar si nimata očitati, ne" zvestobe se nimata bati. Preteklost jima jamči 2« prihodnjost. Pa še en razlog je za prednost, ki jo ima prvi' ljubezen v zakonu. Poznam namreč nešteto prime' iov, ko ljudje poudarjajo, da prve ljubezni morejo pozabiti. Nekaj je torej v nji, kar je g'i°' bije in močnejše od vsake druge ljubezni. V čerti je to, je težko do konca povedati in našteti. ^ dovolj je že to: če prve ljubezni ne moreš pozabiti, je to nedvomen dokaz, da je bila res velik6’ da drži do groba, da bi bila res za osnovo živ' ljenjskega okvira, ki mora držati zvestobo do gr°' ba — za skupno zakonsko življenje. Veliko lepega mladi svet pove na račun pi've ljubezni: “človek zares in globoko ljubi samo en' krat.” — “Ljubezen se ne da ponoviti”. — “Lju" bežen je lepa samo enkrat.” V prvi ljubezni pač mladostni idealizem, kajti resničnost skupne' ga življenja jima še ni pokazala napak, ki jih ob« gotovo imata, zato je vse tako lepo, nepozabno« vir sreče in zaupanja. Viori so v taki ljubeZi"; Pozneje ni nikoli več tega. Vse je manj lepo, bolj preračunano in sebično. Po vsem tem drži, da je prva ljubezen nek0J neponovljivega, kar se nikoli docela ne pozabi, kaJ sega globlje v dušo, kar zapusti neizbrisne S*6' dove in se zato ne da nikoli nadomestiti. Prav za' to pa bi bilo silno važno da bi tudi zakon, ki trajna zveza dveh src, sklepali, če se le da, ni tehtnih drugih razlogov (bolezen, napake v značaju, razvade in podobno) na podlagi te pi'vU’ najmočnejše in najgloblje srčne vezi. BOGASTVO IN LJUBEZEN Vanda Spern*, Vic. MINILE SO POČITNICE IN SPET je bilo treba v šolo hoditi. “Mučeniški dnevi sose vrnili. Drgni šolske klopi in verno poslušaj, kaj pripoveduje učiteljica!’’ Take misli je imel Lojzek, komaj 13 let star. Vedel je, kako bo. Oči bodo visele na učiteljici, pa z očmi ne moreš poslušati. Uho bo v mislih lovilo glasove iz otročje bitke, iz frčanja k<;-nienja, iz pogovorov na poti iz šole. Res, že prvo uro je bilo tako. Učiteljica je govorila in govorila, nenadoma je prenehala. Bilo je že proti koncu ure. “Lojzek, pridi k tabli in ponovi, kar sem povedala!” Nič preveč se mu ni mudilo. Končno je le stal pri tabli, precej visoko potegnjen, kodrastih 'as in temnih oči. “Ponovi, sem rekla, od začetka do konca, kar sem razlagala.” Nastala je tišina, da je bilo slišati le brečenje >«uh. “Fant, ali nisi poslušal?” “Sem. Ali prve besede se ne morem spomniti. Je minila že skoraj ura, ko ste jo izgovorila.” Po razredu je zašumelo. Otroci so skušali zadeti smeh s pestmi na ustih. Učiteljica se je grizla od nejevolje. Premagovala se je. “Boš pa povedal zadnjo besedo, hočem reči, Zadnji stavek ponovi!” “O, to pa ni težko! Rekla ste: Lojzek, pridi k tabli!” Učiteljica je zardela in vsa njena jeza je bruhnila na dan. “Izgini in stoj na hodniku, dokler te ne pobičem. Bom govorila s tvojo mamo, boš že videl!” Dolgo je stal zunaj, naslonjen na steno, in Premišljeval svojo usodo. “Kako naj pa poslušam, ko se toliko drugih °®ka nategnil ušesa. Zato, ker je naša Dimka ušla reči podi po moji glavi. Prav včeraj mi je Maričin v njihovo deteljo in vso njivo grdo poteptala. Tu- Marica je bila huda, da noče več govoriti z 111ano. Jaz imam pa tako rad, to ljubeznivo Mari-c°- Kaj ko bi se s tem opvavičil učiteljici — mor- bi me razumela.” Tuhtal je dalje. . “Ne bi razumela, z otročajem bi me nagnala. .'e ne bom rekel, bo že kako. Z velikimi ljudmi Je treba potrpeti.” In res sta učiteljica in Lojzek nekako potrpe- la drug z drugim. Najbrž je bila gospodična prepričana, da je treba potrpeti celo z majhnimi ljudmi. Lojzek in Marica sta počasi spet govorila. Cas je tekel in Lojzkovi starši so se odločili, da se z vso družino preselijo v mesto. Priprave so se začele. Lojzku se je spet polno reči podilo po glavi. K sreči so bile počitnice in ni bilo treba, da bi njegove oči visele na učiteljici — in ničesar zajele. Tudi po srcu se mu je marsikaj podilo, da ga je začelo boleti. Proč bo moral iz teh lepih krajev, posloviti se bo treba od prijaznih hribčkov, cvetočih bregov, vonjavih senožeti. Dimke ne bo več pasel, le kaj bo pridna kravica brez njega! In... in... Marice ne bo več videl! Gotovo v mestu ni takih deklic! Marica je bila leto dni mlajša od Lojzka. Hčerka bogatega kmeta, pa nič visoka in domišljava. Kadar očka ni bil hud na Lojzka, je tudi ona nehala biti zamerljiva. Rada se je družila z njim in marsikatero uro sta na paši skupaj prebila. Dolgo nista opazila, da si drugi otroci pome-žikujejo in delajo opazke na njun račun. Šele, ko se je bližal dan odhoda, je Lojzek bral nagajiv napis na gladki skali: .“Lojzek in Marica se imata rada.” Pogrelo ga je, pa je kar hitro moško stresel s kodrasto glavo. “Pa naj se imava, kaj koga to briga!” Celo prav ljubek navdih je dobil ob tem odkritju. čutil je, da se ne bo mogel posloviti od Marice, kakor bi rad, pa je napisal pismo in ga oddal na pošto na sam dan odhoda. Naslednje popoldne je bila Marica slučajno sama doma, ko je prišel pismonoša. Pustil je pismo, naslovljeno na Marico. Začudila se je, ga odprla in prvič v življenju zardela — zavoljo 't a-k e reči.. . “Preljuba moja Marica! Strašno mi je težko, ko grem proč in Te ne bom več videl. Ali v srcu Te bom imel zmerom rad. In ne bom nikoli pozabil na Tebe. Ko bom bolj zrasel, Te bom prišel iskat in se bova poročila. Tudi Ti ne pozabi na mene. Prisrčno Te pozdravlja Tvoj Lojzek.” Veliko ni razumela, pa pri srcu ji je bilo prijetno. Nekaj čudnega je zaigralo v njej. Čutila je, povedati bi ne znala. Nikomur ni povedala o pismu, spravila ga je v skrinjico med vsakovrstne otroške spominke. (Konec prih.) LJUBEZEN V ZAKONU L. K — k Pričujoči članek nam prihaja izpod peresa preprostega delavca. Njegovo pismo, ki je prišlo skupaj s člankom, pravi: Morda »c Vam bo čudno zdelo, da sem se lotil tega vprašanja. Pobudo mi je dal list MISLI sam, ki je že načel podobno razpravljanje. Kako potrebno je pisanje o tem, vem sam iz svojega življenja v Belgiji. Bil sem nekaj časa med “knapi” ter slišal in vidci, koliko negotovosti in prave razvratnosti je med ljudmi v zadevah spolnega življenja. Sam zase sen; skušal priti do jasnosti, pa sem segel po knjigah. Veliko sem pridobil iz Ahčinove SOCIOLOGIJE, ki piše o družini, in iz knjige MED LJLTDMI, ki jo je spisal dr. Anton Trstenjak in je izšla v domovini. Tudi v francoščini sem našel v raznih revijah poino dobrih (in slabih) razprav. Seveda je pa vse polno o tem tudi v dnevnem časopisju in v leposlovnih knjigah, na žalost pogosto v napačnem smislu. Na mlado dušo vse to zelo vpliva »n le prelahko se nalezeš napačnih mnenj in vtisov, ki ti povzroče telesno in duhovno škodo. Vem, da je treba na tem polju predvsem poslušati veščake, vendar ne bo škodilo, če tudi preprost človek poskuša kaj prispevati k rešitvi teh tako resnih vprašanj. Urednik se z gornjim mnenjem popolnoma strinja in si želi čimveč podobnih člankov iz vrst naših ljudi. Da bi le bilo mnogo ro jakov, ki jemljo življenje tako resno kot ta naš prispevkar! — Ur. O LJUBEZNI V ZAKONU SO NAPISALI že celo goro knjig. 0 njej bereš v lahkih, zabavnih, humorističnih romanih, pa tudi pri takih velikih analitičarjih ljubezni, kot je L. Tolstoj. O istem predmetu razpravljajo na dolgo in široko znanstvena dela. Med njimi medicinska, ki na drobno opisujejo fizične odnose med zakonci in dajejo konkretne tehnične napotke in nasvete za harmonijo med možem in ženo. Tudi Cerkev se oglaša in uči ljudi pravilnega gledanja lia spolnost, vendar uspehi zaostajajo za splošnim napredkom v današnjem svetu, ki se predvsem ponaša s pridobitvami v tehniki. V novejšem času se z odnosi med možem in ženo zelo bavijo psihologi in sociologi. Saj je tudi nujno potrebno. Komu ni znano, da je med ljudmi vedno več takozvanih “modernih zakonov”, ki raz- jedajo današnjo človeško družbo kot rak. Marsikje je to vprašanje že tako pereče, da ne stojijo pred njim z bojaznijo v srcu samo dušni pastirji' ampak se morajo ukvarjati z njim tudi državniki- Slovenci smo pred kratkim dobili dve odlični deli o tem vprašanju, ki ga obravnavata s pravilnega vidika. V domovini je to knjiga dr. A. Trstenjaka: MED LJUDMI, v zamejstvu pa dr. Ahči-nova SOCIOLOGIJA. Obe omenjeni knjigi osvetljujeta vprašanje zakonske ljubezni s sociološke H‘ verske strani. Psihologi in sociologi smatrajo, da današnji* moderna civilizacija vse preveč poudarja fizično — telesno — stran tega poglavja. Filmi, ilustracije v revijah in časopisih, reklame, razna zabavišča — vse to okrog nas neprestano namiguje na fizično spolnost ali jo celo naravnost razkaži" je. To so vsakdanji pojavi zlasti v mestih. Zato m čudno, da vse to premnoge naravnost hipnotizii'a’ in mislijo, da je spolna počutnost temeljni ka" men vsake zakonske zveze. Kako zelo se motijo mnogim šele tedaj pride do zavesti, ko je morda prepozno. Neki angleški pisatelj je zapisal tole: “Lju" bežen med dvema zakoncema predpostavlja neskončno vrsto medsebojnih odnosov in izmen, ki so včasih naravnost protislovne. Priznamo, da je te' lesna ljubezen z vidika strasti eden glavnih elc* mentov srečnega zakona. Toda to prej ali slej P1’*' neha, tedaj morajo prevladati drugi elementi, da vežejo zakonca drug na drugega za vse življenje”. Ljubiti in biti ljubljen — ta zakonska sreča sc nikakor ne omejuje samo na telesne odnošaje. Pra' va gesta ali tudi samo prava beseda v pravem tre-nutku lahko doseže dosti več kot kakoršenkoli te' lesni dotikljaj. Gotovost, da je ljubljeno bitje bil' zu in nas razume, to je v težkih trenutkih življen' ja najdragocenejši dar. Taka zavest, če je v za-konskem partnerju dovolj živa in doživeta, je naj' zanesljivejša vez, ki ne bo popustila. Redek bi bil primer, da bi se dve norni«!*11 človeški bitji privlačevali samo zavoljo utešiWe spolnosti. Še večja bi bila izjema, če bi se dvoJc takih bitij našlo, pa bi ostala skupaj v zadovolj' stvu vse življenje. Nujno potrebna je za srečen zakon tudi neka notranja sorodnost, ki oba pai'*'' nerja v prijateljstvu in srčni ljubezni poveže-Brez tega zakon ne more biti ne srečen ne trajen- Ko sem bil še prav mlad, mi je nekdo dejal: “Fant, premisli, preden se boš ženil, da ne bo tako s teboj kot je z mano. Moja žena in jaz bi lahko bila nasrečnejši par na svetu, če bi mogla pozabiti vse tiste štorije o moških in ženskah, ki sva jih slišala in brala pred zakonom. Poročila sva se. Namesto da bi se zadovoljila s tistimi milnimi in tihimi intimnostmi, ki jih prinaša normalno zakonsko življenje, sva iskala neke nenaravne omamljive vzhičenosti, ki so nama jo opisovali ljubezenski romani, ki je pa v resnici nisva ttiogla doseči, ker je najbrž sploh ni — razen na Papirju. Najino zakonsko življenje je postalo ena sama večna napetost in vrsta ponesrečenih poskusov.” Premlad sem bil, da bi prijatelja popolnoma Razumel. Videl sem pa na svoje oči posledice njunega ponesrečenega zakona. Dalo mi je misliti in sem se začel zanimati za taka tako silno resna vprašanja življenja. Vsi piznavalci življenja priznavajo, da je fizična ljubezen važna komponenta zakonskega življenja. Vendar premnogi njeno važnost silno pretiravajo in se bavijo le s tehnično stranjo tega vprašanja. Fantje in dekleta berejo, stopijo v zakon in si začno domišljati, da niso normalni, ako ne podoživljajo vse tiste opojnosti, ki so jim jo slikali romani. Da bi se “normalizirali”, segajo Po novih in novih knjigah in brošurah s poukom jako dvomljive vrednosti, ali pa hodijo okoli zdravnikov. Vse preveč so pričakovali od gole telesnosti v zakonu! Prav tako tudi od teh “pripomočkov” preveč pričakujejo. Je še nekaj drugega, kar večina moških težko Razume ali sploh ne razume. Normalna žena je tako ustvarjena, da ji je v zakonu prvo — možnost materinstva. Poglavitno zadovoljstvo, ki ga ji (laje fizična ljubezen, je možnost, da postane mati. Ta občutek ji zadostuje, da se ne poganja za druge “čaše opojnosti.” In to je v naravi zakona sploh. Noben fizičen odnos med zakoncema naj bi jima ne prinesel toliko zadovoljstva, noben drug °bčutek naj bi ju ne povezoval tako tesno, kot Zavest, da je na poti potomstvo. Lahko bi rekli, sreča je v tem, da po ženski naravi njena plodnost ni v nobeni zvezi z njenim temperamentom, fizična ljubezen, ki temelji na zadovoljevanju občutkov, je vse kaj drugega kot nežnost ljubezni, ki je v zvezi z materinstvom. Končno ne smemo pozabiti, da ni vsaka živ 'jenjska doba zakonskih enako občutljiva za enako izkazovanje ljubezni, naj že bo fizična ali bolj poduhovljena. Svojo vlogo igra-j0 še druge okolnosti; osebno razpoloženje in podobno. Zato na tem področju ni mogoče dajati °hčeveljavnih pravil in navodil. Iz vsega razmišljanja sledi nujen zaključek: Zakonska sreča mora biti osnovana predvsem na DUHOVNIH VEZEH med zakoncema, na medsebojnem razumevanju, spoštovanju, predanosti in zvestobi v kritičnih trenutkih življenja. Le v sklopu teh nujnih lastnosti bo mogla tudi fizična stran zakonske zveze najti svoje pravo mesto. SEDMI SOCIALNI DAN so imeli Slovenci v Buenos Airesu v nedeljo 13. septembra letos. Tak dan je že sedem let vsako leto na sporedu ustanove pod imenom DRUŽABNA PRAVDA. Letos so obravnavali naslednje točke: 1. Krščansko pojmovanje poslanstva žene. Predaval dr. Ignacij Lenček. 2. Žena v sodobnem diužabneni življenju. Predavala ga. Ana Kraljeva. 3. Poslanstvo slovenske žene in matere v izseljenstvu. Predavala ga. Marijana Marnova. Naj Bog blagoslavlja veliko delo, da bo obrodilo lepe uspehe! Žal, da je od nas v Argentino tako silno daleč... J PRISRČNO ČESTITAMO! >! i J TRI HRIBARJEVE SESTRICE v Albu- g i ry, N.S.W., so dobile 27. avgusta bratca, ki J; ‘ ' V J ima v krstni knjigi zapisano ime: Edvard J Danimir. Tudi očka in mamica sta rekla, da J fantek lahko ostane pri hiši. Lepo je to! J V OPOMIN NEDRŽAVLJANOM Minister za imigracijo naroča: Nedržavljani morajo še vedno javiti na Im* migration Department, če 1.0 se preselili ali menjali mesto zaposlitve. To morajo narediti v prvih sedmih dneh po spremembi. Prav tako morajc novi zakonski pari sporočiti istemu uradu, da so se poročili. Končno — nihče si ne sme spremeniti imena brez dovoljenja imigracijskega urada. Formularji za poročarje o teh zadevah se dobijo na vseh poštnih uradih. Vsakdo jih lahko sam izpolni in odda na pošto. Slike Iz Razvoja Cerkve V Avstraliji Dr. Ivan Mikula Father Peter 0’Neil, pozabljivi povratnik.... ' TA DUHOVNIK JE BIL ODLIČEN IRSKI narodnjak, znan publicist. Prijadral je v Avstralijo v februarju 1801 kot druga duhovniška žrtev propadle irske vstaje. Obdolžili so ga bili, da je med vstajo privolil v umor angleškega vojaka. Z 275 udarci so zaman skušali izsiliti njegovo priznanje. Irski tisk je zahteval za svojega uglednega duhovnika sodno obravnavo. Zato se je le malo časa mudil v Sydneyu. Dokler je pa bil tu, se je baje silno zanimal za temnopoltne avstralske domačine in jih nekaj na skrivaj krstil. Tudi med kon-vikti samimi je baje vršil skrivaj duhovniško službo. Toda kmalu so ga transportirali na Norfolk Island, leta 1803 se je pa vrnil na Irsko, ker je ondotna vlada odredila njegovo osvoboditev. Zdi se, da je Fr. 0’Neil Avstralijo kaj kmalu pozabil ali se vsaj ni kaj prida zanjo zanimal. Neki drugi duhovnik, Rev. Nixon, ki je vztrajal v N.S.W. in opravljal nelegalno duhovniško službo, mu je pisal. “Kje pa je pomoč, ki ste jo obetali pred odhodom? Če ne bo kmalu pomoči, bodo konvikti izgubili vero in domačini se bodo vrnili na svoja stara pota...” Toda Rev. 0’Neil se ni več javil. Tudi od drugod ni bilo pomoči. Globok molk tedanjih irskin škofov in duhovnikov je sploh nekam zagoneten. Res Avstralija ni spadala pod njihovo cerkveno območje, pa je vendar tretjina avstralskega prebivalstva v katakombah bila odtrgana iz njihove črede, izšla iz njihovega naroda. V opravičilo more deloma služiti le dejstvo, da se je Cerkev v Angliji in Irski tiste čase morala boriti za priznanje in vsaj zasilno svobodo. Njeno hierarhijo je vlada sicer tolerirala, uradno pa ne priznavala. Katoličani so bili “molčeča Cerkev”, v takih okoliščinah pa Cerkev ne more izvajati Kristusovega misijonskega ukaza. šele leta 1816 se je v Rimu oglasil irski frančiškan Rihard Hayes in se zelo zavzel za avstralsko cerkveno vprašanje. Tako je prišla zadeva v resen pretres. Minila so pa vendar še tri leta, preden sta 1819 zagrmela dva irska orjaka v tisku proti avstralskemu verskemu položaju. Tedaj šele so se začele rušiti katakombe v N.S.W. in se je bližala verska svoboda tudi katoličanom v angleškem kraljestvu. Takozvana emancipacija je bila uveljavljena leta 1829. Rev. James Dixon, prvi dušni pastir v Avstraliji Rev. Dixon je prvi misijonski duhovnik, ki je smel javno opravljati verske obrede v Avstraliji-Svojo službo je v danih okoliščinah izvrstno vršil. V Avstralijo je prišel tudi on kot žrtev krivične obdolžitve. Podtaknili so mu bili, da je vodil oddelek vstajnikov v kraju, kjer sploh nikoli bil ni. Obsodili so ga na smrt. Toda celo protestantje so vložili protest zoper tako očitno krivično obsodbo. Namesto v smrt je moral oditi v Avstralijo. Tudi zoper to je bilo dosti protestov, poma-gali pa niso. Dixon je bil dovolj razumen, da je vedel, kako nauspešni morajo biti vsi poskusi vstaje med konvikti v Avstraliji. Odsvetoval je puške in sekire, sočutno je prigovarjal konviktom, naj se vdaji v usodo in mislijo na božjo Previdnost. Tako si je pridobil zaupanje sotrpinov in celo pri guvernerju Kingu. Ta je poročal v Anglijo, da j« med irskimi konvikti dosti dobrih značajev, nezadovoljni so le zato, ker ne pridejo informacije o obsodbah. Kapitan John Macarthur, ki se vrača v Anglijo, je pa hujši kot 600 irskih vstajnikov.. ■” Dalje predlaga tri Irce za pogojno osvoboditev, med njimi je ime Rev. Dixona. Na to je Kingu odgovoril Lord Halifax, naj pogojno osvobodi poleg nekega laika tri duhovnike in jih zaposli kot učitelje, lahko jim pa celo dovoli duhovniško službo s plačo. Od vseh treh se je le Dixon uveljavi kot dušni pastir na svojem mestu. King mu )e dal dovoljenje, da po enkrat na mesec opravlja službo božjo v posameznih naselbinah. Značilno Kinga je to, da je pisal v London: “Ker tu m nobenega drugega katoliškega duhovnika, se nadejam, da bo iz te službe (Rev. Dixona) izhajal" dosti dobrega ali vsaj nič škodljivega.” JUNAŠTVO VSEH VRST imponira človeku še tudi dandanes, pred takim, kot ve povedati o nekem primeru zgodovina svetovne vojne, pa spoštljivo sklanjamo glave. V vasi Giazza na Laške«1 so nemški vojaki na debelo divjali nad ljudmi-župnik Mercante je prosil, naj ljudem prizanesej0 in njega utrele. Nemci so sprejeli ponudbo in določili svojega vojaka, ki naj župnika ustreli. Vojak je pa rekel: Na duhovnika ne bom streljal’ Nato so Nemci postavili oba skupaj ob zid in J11 ustrelili. Zdaj so Italijani obema postavili lep sp°‘ menik. Tako junaštvo je res nekaj veličastnega- AVSTRALIJA NA LOVU ZA LJUDMI NAŠ MINISTER ZA VSELJEVANJE, Mi. Downer, se je vrnil iz Evrope, kamor je šel na lov za ljudmi. Ni imel s seboj pušk in smodnika, niti ne lovskih psov — žive ljudi je lovil, da bi jih pripeljal s seboj v Avstralijo. Ko se je vrnil, Je povedal, da lov ni bil posebno uspešen, vendar *nu ni vzel poguma in upanja. “Prve čase po vojni so ljudje komaj čakali, da bi ušli iz razburkanih evropskih razmer. Danes so tam na varnem, ko ima Evropa spet svojo gospodarsko prosperiteto.” Tako nekako je povedal in poudaril, da mora Avstralija začeti na drugačen način vabiti sem Evropejce, še nedavno so se sami ponujali, zdaj Jih je treba skoraj prositi, naj se usmilijo avstralskih praznot in jih pridejo mašit. “Če hočemo dobiti sem ljudi, kakoršnih si želimo, in v takem številu, kot bi jih radi, moramo ^iti pripravljeni na višje izdatke kot smo jih imeli v preteklosti. Avstralija ima vse možnosti, da hi se novi naseljenci v njej dobro počutili. To moramo Evropejcem dopovedati in jih o tem prepričati. Taka propaganda pa stane obilo denarja.” Tudi te besede so iz ust ministra g. Downer- In potem je povedal, kako mu je uspel lov Po raznih deželah: “Nemčija in njena vlada nista nič kaj vneti z& izseljevanje. Vendar je upanje, da bomo dobili °d tam 25% več novih kot v preteklosti”. Res čudno! Nemčija ima na desetine milijo nov beguncev v svojih mejah, pa bi najrajši vse °bdržala. “Če bomo uspeli s svojimi novimi načrti, se bo posrečilo dobiti po 7,000 na leto novih iz ^■nske, švedske, Danske in morda tudi Norveške.” Joj, kako malo je to! Kdaj se bo kaj poznalo? “Holandija za sedaj ni dala kaj prida upanja. Vendar, če bomo uveljavili svoj načrt in pripravljeni plačati, smemo upati, da jih bomo v doglednem času dobili od tam po 15,000 na leto.” Nič gotovega torej, upanje pa le ostane! “Močno se bomo morali truditi in veliko več nas bo stalo... Glede Italije, Grčije in Francije imamo tako urejeno, da bo po mojih mislih Avstralija še nadalje najbolj privlačna dežela za izseljevanje iz Evrope.” Trdo delo je imel g. minister na lovu za ljudmi. če pomislimo na znano avstralsko geslo: Napolnimo deželo ali poginimo! — (“napolnitev” bi pomenila nekaj desetin milijonov!), bi skoraj rekli, da g. minister ni nalovil dosti več kot kup lepo zvenečih besed. Zanimivo se nam zdi zlasti to, da je v svojem poročilu, kot ga beremo v mesečniku THE GOOD NEIGHBOUR, komaj omenil — Anglijo! Iz vseh kotov Evrope si upa prej kaj naloviti kot iz Anglije! Če bo s tem uspel, kaj bo v nekaj letih — ali desetletjih — s to preljubo “angleško” Avstralijo?! In če ne bo niti s tem uspel, kaj bo v nekaj desetletjih s to preljubo “BELO” Avstralijo?! Ko je pa “temnopoltna” Azija tako blizu, tako polna, tako vsiljiva, tako delovoljna in .— last not least — tako malo deležna obnovljene evropske prosperitete... Položaj je tak, da se je treba ob njem resno zamisliti. Lov za “primernimi” ljudmi ni piknik. Kaj ko bi razni ministri začeli misliti na povišanje “človeške produkcije” kar tu na avstralski zemlji! Seveda bi tudi to stalo nekaj denarja. Za potreben kapital bi se lahko začelo zbirati z denarjem, ki bi ostal doma, če bi g. minister ne romal v Evropo na lov za ljudmi. V ŠEMPETRU PRI GORICI imajo župnika ^Iberta Metlikovca, ki se je tako močno pregrešil, a mu je sodišče v Novi Gorici prisodilo pet mescev zapora. To beremo v avstralskem listu THE ATHOLIC WEEKLY, pa še kje. O veliki noči je af?oslavljal hiše po fari in to je bilo še nekam J|*'av. Ni pn bilo prav, da je izpustil neko hišo, ■*er živi samo civilno poročen par. Mož je logič-0 sklepal: Če nista hotela blagoslova zase ob po-J0k’> ga gotovo tudi za hišo ne marata. Napačna °Kika, gospod Albert! Komunistična logika je drugačna. Širil si “versko mržnjo in nestrpnost’: in zato si zaslužil pet mesecev ričeta! Najbolj pa zato, ker imaš pretrdo glavo, da bi se naučil — komunistične logike! PRI TROJANAH so zaključili dela za prelaz, preko katerega teče nova avtomobilska cesta med Ljubljano in Mariborom. Ta prelaz je dal največ posla, sodelovale so mladinske brigade, ki so jih zadnje čase zopet oživili. BRAVO, TOVARIŠ NIKITA! PLOSKAMO. VSE JE BILO NAVDUŠENO, ko si spregovoril svojo mogočno besedo v palači Združenih narodov v New Yorku. Zelo so ploskali, beremo v časopisih. Mi tudi. Ne zato, kakor da si povedal kaj popolnoma novega. Domala vse to so povedali že drugi davno pred teboj, celo kak papež v Rimu je dajal take nasvete. Novo je bilo vse le zato, ker si govoril — TI! Resnično, resnično, ni lažje poti do prenehanja z vsemi vojnami, kot ta, ki si jo pokazal: UNIČITE VSE OROŽJE — od bajonetov do atomskih bomb in raket! če nimaš nič v roke vzeti, ne boš žugal z vojno. To kar gotovo drži. Kvečjemu bi nam še ostali pipci in pesti, pa s temi bi ne prirejali vojn, mogli bi se spuščati samo še v kak pretep. Končno bi pa tudi tega preprečila policija, ki nam bi po tvojem še ostala. In nastal bi na svetu — nepretigan mir. Kako lepo, kako zaželeno! Naj te narodi ubogajo in sam Bog ti pomagaj, tovariš Nikitr.! če boš uspel — večjega moža ni rodila človeška mati! Ne samo vojne in njih nečednosti boš preprečil, tudi tvoj ljubi komunizem bo šel malone čez noč rakom žvižgat. Verjetno ne iz vseh trdovratnih butic, gotovo pa z vladnih stolčkov med narodi. Kje si pa še uvedel komunizem brez orožja, brez revolucije, brez — vojne? Ali te niso nekaj spraševali v Ameriki, kako si — seveda brez oro- KNJIŽNI DAR MOHORJEVE LETOS Iz Celovca prihaja poročilo, ki pove, kakšne knjige bodo Mohorjani prejeli za letošnji Božič, oziroma v Avstraliji kmalu po novem letu: 1. KOLEDAR za leto 1960. 2. VEČERNICE s povestjo Karla Mauserja: Ura s kukovico. 3. ŠE ENA POVEST: “Zvesta srca”, prevedi dr. Polanc. 4. KOROŠKI SLOVENCI, 5. zvezek. Izšli bosta še dve knjigi za doplačilo: 1. LJUBO DOMA. Piše neimenovan pisatelj v domovini. 2. ŽIVLJENJEPIS JEZUSA, ki ga je napisal Ricciotto, prevedel pa prof. Rafko Vodeb v Rimu. Redni naročniki prejmejo prve 4 knjige za EN FUNT. Doplačilni knjigi pa staneta tudi EN FUNT obe skupaj. Naročnino sprejema kot doslej: Dr. Ivan Mikula Convent S. Heart Rose Bay, Sydney. žja, zgolj z nedolžnimi tanki — “rešil” za komunizem Madžarsko? In kaj si jim rekel? ‘‘Ali vam je podgana ostala v zobeh? Drugega nisi vedel reči, tovariš Nikita! In zdaj svetuješ, naj države vržejo med staro šaro vse vrste orožja. Sijajna misel, da bi re ostala zgolj na papirju! Ampak kak dan poprej &i dejal, da bo komunizem kmalu dobil podse ves svet! Ne brez tankov in in bomb! Preden si odšel v Ameriko, si — - luno trkal! Tudi to nam je bilo všeč, saj vse doslej je luna trkala nas, zdaj bomo mi trkali njo! Dober zgled si dal svetu, ko si jo trči! s tisto raketo. Žal, zdi se nam pa, da tebe ni nehala trkati. Vzemimo en zgled: Tvoj prijatelj Tito naj zmeče orožje v Jadran okoli Brionov in pošlje vojake domov. Tisti hip bo šel tudi Tito v franže in ves njegov komunizem. Pa je to samo en zgled. Kljub vsemu, tovariš Nikita, spomenik si zaslužil! Vse večjega, kot ga je imel v Budimu tovariš Stalin. In ne samo tam. Da bo pa krtj kruha iz tvoje moke, ki si jo mesilv New Vorku, poslušaj naš predlog: Ti ostani v Ameriki za tista predlagana štiri leta, Eisenhowerja naj Rusi obdrže v Moskvi, k° pride tja, enako za štiri leta. Ti nadziraj Ameriko-da bo razbila v prah do zadnjega vse orožje. Ikc naj pa nadzira tvojo Sovjetijo, da bo enako napravila. Fantastično? Nič bolj kot tvoja “bomba ’ v New Yorku! če boš ti še dalje “nadziral” Sovjetijo, Ike pa Ameriko, bo na žalost orožje ostalo in ostal bo — žalost vseh žalosti — komunizem in Tl, doklt* boš! JAHANJE NA VETRU prihaja v modo kot r.ajnovejši način potovanja iz kraja v kraj. Seveda ne sediš na golem hrbtu vetra, kakor nekdaj nisi sedel na golem hrbtu konja. Konja si osedlal in sam sedel na sedlo, vetru naložiš aero-plan in sedeš vanj. Nekje v zračnih višavah nad Avstralijo so namreč odkrili silno močne in hitre vetrovne struje, ki nesejo aeroplan, če se dvigne mednje, kakor deroča voda čolnič. Poceni in hitro: Komaj par ur iz Darvvina v Sydney! če pa zajde le alo v tako vetrovno strujo z rilcem neprej, zdr-či ritenski, odkoder je priplavalo. Zdaj strokovnjaki preiskujejo vse te vetrovne struje, da bodo ugotovili njihov “vozni red”. Fotem bomo jahal’ vetrove, da bo veselje. Od potovanja na poplatih preko raznih nosilnic, vozičkov in kočij, koleSi tramvajev, železnic, avtov, samofrčev do jahanja na vetrovih smo preskočili eno stopnjo: ježo na oblakih! Zdaj nas čakajo samo še sputniki, če ne bodo iz mode, preden bo kdo te vrstice bral. 6 e k etrov ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE so še vedno na prvem mestu, kar se tiče splošnega blagostanja. Letna proizvodnja je tolika, da odpade na po-edinca poprečno 1870 dolarjev dohodkov. Za Ameriko je na prvem mestu Kanada s 1310 dolarji. Za ,njo so: Švica 1010, Nova Zelandija 1000, Avstralija 950 itd. Daleč zadaj je Argentina s svojimi 460 dolarji. Avstrija jih izkazuje 370, Italija 310. NEPISMENOSTI je kajpada po raznih državah vedno manj. Toda v tej reči ne prednjačijo Združene države Amerike. V Evropi je že 12 držav, ki izkazujejo skoraj 100% pismenost od Finske do Velike Britanije. Izven Evrope pa izkazujeta najvišje odstotke pismenosti — Avstralija in Nova Zelandija! TATOVI CELE HIŠE so se pojavili v Angliji- Ukradena hiša sicer ni bila zidane, ampak sa ttio “postavljena”. Vsi deli so bili “pre-fabricat ed”, pripeljani na mesto in sestavljeni. Toda hiša Je bila O.K., kakor pač gre za moderno hišo. Gospodar je bil pa čez noč odsoten, pa so prišli uz-Pioviči z avtomobili, hišo lepo spet razstavili v njene dele, jih naložili na avtomobile in — na svidenje o svetem Nikoli! Zjutraj se je gospodar Vrnil in — pač debelo gledal! Nauk: Ne puščajte sVojih hiš samih! ZAKLONIŠČA PRED ATOMSKO bombo — a'> naj se gradijo ali ne? To vprašanje je v jav-razpravi v New Yorku. Guverner Rockefeller sprožil misel, naj bi vsak hišni posestnik bil Postavno obvezan, da zgradi zaklonišče, ki bi stajo okoli 500 dolarjev. Mnogi ugovarjajo, češ, saj kar preneumno misliti, da bi prišlo do atomske Vojne in — ali se je sploh mogoče zavarovati v 2akloniščih? Izvedenci pravijo, da je to mogoče. so se spet oglasili drugi z nasvetom: Rajši vtaknimo več denarja v oboroževanje, da bo “nasprotnik” videl, kako smo pripravljeni, pa se ne 0 Upal začeti z napadom. Rockfeller je odgovo-r'*: To storiti, onega ne opustiti! Prav s tem, da 81 omislimo zaklonišča, bo ves svet videi, kako ^sno mislimo na obrambo. To bo bolj gotovo pre-^ečilo izbruh atomske vojne kot vse drugo. Komu *'aj pritrdimo mi? V WINNIPEGU, glavnem mestu kanadske pro VlPcije Manitobe, živi sredi pol milijona prebival-Jev okoli 500 Slovencev. Imajo svoje društvo in cerkev radi hodijo. Ker nimajo slovenskega dušika, so naučili slovensko pridigati župnika pri ay>ji Fatimski, ki je po rodu Čeh, in imajo vsako nedeljo slovensko službo božjo. Priha-k njej 95% in pojejo včasih po načinu ljud- skega petja, drugič se oglasi moški zbor, od časa do časa pa mešani. Ponovimo: tako je v Winni-pegu, ne v Sydneyu! NA POMANJKANJU VODE trpe tudi Združene države Amerike. Na nekem uradnem zborovanju so ugotovili, da je najmanj 1,000 vasi in mest v Ameriki, ki nimajo dovolj vode. To znaša eno sedmino vsega prebivalstva USA. Za mnoge teh naselbin ni upanja, da bi si mogle oskrbeti zadostno množino pitne vode, zato morajo opustiti misel na nadaljnji razvoj, deloma jim ne kaže drugega kot — izseliti se. Računajo pa, da bo prebivalstvo v USA v prihodnjih 20 letih naraslo za nadaljnjih sto tisoč in pomanjkanje užitne vodt bo postalo bolj in bolj občutljivo. Vlada ima v načrtu ustanovitev večjega števila tovarn, ki bodo morsko in slanasto vodo iz nekaterih rek spreminjale v sladko. Gotovo bo tudi Avstralija v doglednem času delala take načrte, zlasti če se ne bodo obnesli poskusi za proizvajanje umetnega dežja. “NI BOGA!” Ta pozdrav so nekoč uvedli komunisti na češkem ob začetku zborovanj, učnih ur v šolah in predavanj na univerzah. V nekaj letih so morali priznati, da je bilo to zelo nespametno. Posebno glede dijakov. Mladi fantje in dekleta so bili prisiljeni, da se jim je misel spet in spet vračala k Bogu. če bi bili komunisti molčali o Bogu, bi mnogi dijaki sploh ne pomislili nanj. Tako so se pa začeli zanimati za Boga, iska- li pouka o njem in veri vanj, pa so postali — seveda na skrivnem — praktični verniki. MEDAMERIŠKA KONFERENCA v državi Chile je v avgustu zbi-ala na zasedanje zunanje ministre 21 ameriških držav. Proti konferenci so močno rovarili komunisti po vsej Ameriki in izven nje, od prizadetih držav pa uradno le Venezuela in Kuba. Toda konferenca se ni veliko vtikala v notranje zadeve poedinih držav, njen poglavitni uspeh je v resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta: Vlade vseh ameriških držav morajo izhajati iz svobodnih volitev, spoštovati morajo človečanske pravice in vladati na podlagi socialne pravičnosti. BEGUNSKO LETO je že tudi Avstraliji potrkalo na srce in je odprla vrata beguncem nekoliko bolj na široko. Dovoljuje vselitev zdaj tudi takim, ki zavoljo pohabljenosti ali drugih zdravstvenih pomanjkljivosti doslej nikakor niso bil’ “eligible.” Morajo pa imeti tu svoje, ožje sorodnike, ki jim dajo garancijo. Gre predvsem za to, da družine niso raztrgane. Zdaj vlada že deli vize takim, ki so morali ostati v Evropi, ko so drugi člani družin odpotovali čea morje. KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE NEW SOUTH WALES Woollahra. — Lep dan smo doživeli Slovenci v Sydneyu v soboto 5. septembra. Udeležili smo se kot ena narodnostnih skupin svete mase v katedrali in nato v majhnem parku za cerkvijo sprejema kardinala Agagininiaja, ki je bil tu kot papežev odposlanec. Bilo je preveč ljudstva, da bi se kardinal mogel za vsako skupino kaj bolj pozanimati, pa že samo to, da se mu je mogel vsak posebej pokloniti in mu poljubiti prstan, je biio jako ganljivo. Slovenska skupina je bila bolj naj-hna, pa nas je lepo predstavljala na banderu naša Marija Pomagaj, ki ji je g. kardinal dal poseben blagoslov. Naj omenim, da je bila podoba Marije Pomagaj popolnoma nova. Komaj nekaj dni poprej jo je g. dr. Mikula dobil iz Ljubljane. Naslikala jo je nalašč za Avstralijo uršulinka mati Pija, velika umetnica v slikanju. Ta je sicer namenjena za Brisbane, pa smo se poslužili njenega bivanja med nami in jo vzeli g seboj. Zvedel sem, da kmalu dobimo še eno, ki bo pa ostala pri nas. Prav veseli je bomo in ji poskrbeli primerno bandero. Pozdrav vsem. — Peter Bizjan. Doonside. — Pošiljam rešitev Vretena, ki sem ga našla v septemberski številki. Se mi je kar posrečilo, mislim. Poleg tega naj povem, da mi je najljubše, kar prinese pošta, dvoje: Pisma moje mame, ki ima že 71 let, >» naše zanimive MISLI. Vedno jih rada berem, včasih začnem “pri repu", posebno, če je Križanka, si jo takoj ogledam. Prilagam tudi naš novi naslov. Prisrčno pozdravlja družina — Židan. TASMANIA Hobart. — Spet se želim oglasiti s par vrsticami. V zadnji številki MISLI sem videl, da oglašate pomlad, seveda avstralsko. Tu dol k nam št ni prišla tako lepa, kot jo je kazala slika. Toda spomnil sem se pomladnega veselja v domovini in si ponavljam te kitice: Spomladi ptička žvrgoli, veselje nam prinaša. Razkošno cvetje up budi, pa tudi trud razglaša. Potoki urno klopotajo, hitijo krog bregov poljan. Na njih otroci se igrajo, jim dom zelena je ravan. Na polju čuje se hi — hot! Veselo fantič poje, misleč na dekle svoje. Zauka, ko ji gre naprot. Drugega ne bom pisal, da ne bom predolg. Le še prav lep pozdrav in mnogo uspeha! — Stan-ko. QUEENSLAM) Brisbane. — Celotedenskim proslavam stoletnice tukajšnje nadškofije smo se pridružili tudi Slovenci s tridnevno pobožnostjo v čast Marije Pomagaj. Prišel je med nas dr. I. Mikula, ki smo ga po daljšem času spet mogli pozdraviti osebno. Pohvaliti je treba posebej cerkveno petje: pevovodjo in člane njegovega zbora. Želeti je, da bi s tem koristnim delom nadaljevali in se še pogosto oglasili. — Strinjam se s pripombami g. Sivca, da so MISLI mnogo napredovale, toda tudi z njegovim mnenjem, da potrebujejo izpopolnitve. En moj predlog bi bil, da hi številke strani tekle naprej skozi vse leto, ne vsak mesec spet od začetka, kajti kot revijo jih bo marsikdo dal vezati. In zakaj vendar se članki nadaljujejo na platnicah? Ovitek je za oglase in za te priporočam pametno razporedbo, da ne bo zamere ne na levo, ne na desno. — Zdaj še kaj drugega. Dr. Mikula nas je opozoril, da moramo biti letos pripravljeni na — blagoslovitev in razvitje naše cerkvene zastave al> bandera. Verjetno bo to na Štefanovo — velik in lep praznik za nas! To bo še v letošnjem jubilejnem letu in tega se moramo udeležiti z vso dostojnostjo in veličastvom. — Imeli smo družabni večer, prvi v vrsti pomladnih. Zapet smo pozdravili nekatere novodošle. Tako družino Ernesta Ru' tarja, brata ge. Marice Podobnik iz Darre v naš> bližini. O proslavi na Štefanovo sc bomo pogovarjali na prihodnjih družabnih večerih 3. in 31. ok tobra. Na svidenje! MISLIM in njihovim bralcem pa lep pozdrav. — Janez Primožič. VICTORIA Bell Park. — Pošiljamo naročnino in dar sklad. Nekoliko ste morali čakati, pa zdaj hočem3 tudi mi poravnati. List nam jako ugaja, ga ne bi odpovedali, pa če bila naročnina še enkrat tak<' velika. To nam je edino, kar imamo, da r.e pozabimo na našo lepo slovensko besedo. Lep pozdraV' — Marijan Lorbek. J- FRANCU VRHU | V SPOMIN VOŽNJA IZ SYDNEYA V WOLLONGONG jo med najlepšimi. Skozi pestro mirno zatišje National Parka drviš in nenadoma zdrkneš na slikovito Južno obalo, ki se vsak trenutek spreminja: sedaj drzen ovinek, potem preko divjega prepada, nato ravna gladka pot med drevjem, cvetjem, po ravnici. Nenadoma zopet temen predor za predorom >n vmes čudoviti razgledi na doline, mesta, planike, navzdol, navzgor in zopet navzdol. Ob strani je stalni spremljevalec valoviti Tihi ocean, vsak trenutek bi mogel stromoglaviti v njegovo brezmejnost. čudovita primeru našega življenja skozi zbegano časnost ob vedno budni večnosti.. . Tja se je nepričakovano naglo zopet preselil fant, ki smo ga prištevali najboljšim: Franc VRH, Stipetov iz Illirske Bistrice, komaj pičlo leto med nami v Avstraliji, priljubljen gost v Unanderra Hostelu, cenjen delavec in tovariš v Port Kembli, zvest prijatelj rojakom, verno predan Bogu in cerkvenemu življenju, čeprav mehanik, ki je dobro obvladal motorno kolo, se je v noči 6.9. znašel v prometni nesreči. Vsled notranjih poškodb teden dni nihal v bolnici v Wollongongu med 2ivljenjem in smrtjo. Ta milostni odlog je porabil, da se je lepo pripravil s svetimi zakramenti in molitvijo na pot v večnost. V nedeljo 13.9. jc mirno vG<\spodu preminul. Pogrebne svečanosti stno opravili v katedrali s sv. mašo in na pokopališču v Conistonu. Rojaki Dermota, Pelko, Heric s° uredili vse potrebno, naši fantje so voljno pomagali, čustvovanje nas vseh je izražal venec s trakom: “Zadnji pozdrav! Slovensko društvo Wol-l°ngong. Na svidenje, Franc, nad zvezdami!” Komaj 221etnega Franca smo spremljali na Zadnji poti na sam praznik Marije, Matere sedmerih žalosti. Tam v daljni domovini Sloveniji, v Ilirski Bistrici, pa bridko žaluje blaga mamica ^vanka, udova za Ivanom Vrhom, ki so ga kot tal- ca 1942 umorili Italijani. Njej, sestri in bratu Velja naše prisrčno sožalje in tolažilna beseda: “Vsi bomo enkrat zaspali, v hišo Očetovo šli..-. Le križ nam sveti govori... da vid’- mo v raju večnem se — nad zvezdami!” Dr. I Mikula CANBERRA POROČA Za septembersko številko še nisem imel vseh 'men in številk skupaj, pa se mi je to poročilo 0fIložilo do sedaj. V pomoč družini Marcela Mihaliča smo se po-Sebej zavzeli tudi Slovenci, nismo pa izročili svoje ^irke Good Neighbour Councilu, ampak narav-n°st v roke g. Mihaliču. Darovalci so: £ 10-0-0: “Slovenski fantje”; £ 3-0-0: F. Falež, H. Rihtar; £ 2-0-0: F. Bresnik, J. Urh, S. Pevc; £ 1-0-0: I. Kavčič, M. Muha, I. Kopič, 1. Rožič, A. Lovrenčič, F. Galun. V imenu g. Mihaliča vsem prisrčna hvala! Nova hiša za stanovanje družini počasi raste iz tal. Dela vodi G.N.C. deloma s pomočjo prostovoljcev. Kaže, da bo družina kmalu spet pod svojo streho. Naj mimogrede omenim, da je g. Mihalič doma iz Gradišča pri Trstu, ne tam, kot je bilo zadnjič pomotoma poročano. Želim tudi — še bolj mimogrede — pripomniti, da bi moralo v poročilu o zbirki v pomoč družini Nerat poleg mojega imena kot zbiratelju stati tudi ime: J. Urh. Vem, da se tak pogrešek kaj lahko pripeti, popravek naj pa le pride. Končno naj opozorim na to, da se nam obeta obisk slovenskega duhovnika za drugo nedeljo v oktobru. Gotovo boste opazili poročilo o tem na drugem mestu te številke, opozarjamo na to drug drugega, da bo lepa udeležba. — Cvetko Falež. IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Kriti V Paddingtonu sta poslala h krstu Janez Ger-šak in Ana, r. Kolman, sinčka Peterčka, ki se je pridružil sestrici Cvetki. Kumovala sta Vinko in Francka Domajnko. Geršakovi so se preselili v Coomo. V Annandalu so v družini Ludvika Kovačiča dobili drugega sinčka, ki je pri krstu dobil ime Ludvik Jožef. Kumovala sta Jože in Tončka Renko. V Corrimalu je družino Hansa Konrada in žene Albina, r. Tehovnik, razveselil prvorojenec. Krstili so ga na ime Hans Franc. Kumovala sta Jože in Hermina Brodnik. V North Sydneyu se je v družini Janeza Perka in Danice, r. Plesničar, oglasila drugorojenka, pii krstu je dobila ime Silvija. čestitke staršem in novemu slovenskemu drobižu! Poroka V Paddingtonu sta stopila pred poročni oltar v soboto 19. sept. Angel Deskovič iz Dragozetičev na Jadranu in Marija Lipec iz Knežaka. — Iskrene čestitke! QUEENSLAND - DVAKRAT ZLATI JUBILEJ Dr. Ivan Mikula PIČLIH 25.000 KONVIKTOV IN SVOBODNJAKOV je štela “Kraljičina dežela”, ko ji je leta 1859 kraljica Viktorija dovolila samostojno vlado. V teh sto letih se je mesto Brisbane ob Moreton Bayu razvilo v polmilijonsko prestolico, vsa država Queensland, za Western Australijo največja v Commomvealthu, šteje danes skoro dva milijona ljudi in izvedenci napovedujejo ogromen razvoj te tropične države, ki je najbolj demokratično in socialno urejena. Tudi naše slovenske rojake je božja previdnost uvrstila v tretjo ali četrto generacijo pogumnih pionirjev, bodisi v Brisbanu, kjer slovenska skupina šteje nad tiisto rojakov, ali v Rockhamptenu, Townsvillu, Oairensu, ali na obširnih sladkornih plantažah, ali v puščavi rudonos-ne Mount Isa. V krasno prenovljeni katedrali St. Stephen’s ' v Brisbane predstavlja velika stenska freska prihod prvega škofa J. 0’Quinna. Duhovščina m ljudstvo pozdravljata nadpastirja pred neznatno, še danes ohranjeno staro cerkvico, ki je v daljni okolici edina zgradba, obdana od zelenih travnikov in gričev; ob robu je nekaj hiš, skozi ravnino in buš se vije Brisbane River. Danes stoji nova ketedi-ala s staro cerkvico ob strani sredi Bris-bana, ki se sme ponašati kot eno najlepših mest v Avstraliji in sploh na južni polovici zemlje. Nešteti griči in obširne ravnine nosijo prelepa predmestja Brisbana. Posebna dika Brisbane so mnoge cerkve in samostani na gričih in vrhovih, ki spodbujajo k češčenju božjemu. Višek držvanih slovesnosti ob stoletnici je bi! obisk princeze Aleksandre Kentske, sestrične Nj. V. kraljice Elizabete II. Vse državne in cerkvene slovesnosti so se vršile v bajno razsvetljenem mestu, ki v morju luči in pestrih barv sliči pravljičnemu mestu iz tisoč -in-ene noči. K cerkvenim jubilejnim slovesnostim, ki so se ob navzočnosti vseh škofov Avstralije vršile v najlepšem redu, od 23. do 30. avgusta, je sam papež Janez XXIII. poslal svojega osebnega legata kardinala Agagianiana, patriarha Armencev in proprefekta Propagande. Kardinal-legat je blagoslovil novi del duhovnega semenišča v Banyo, pri-sostoval je mnogim cerkvenim in državnim slovesnostim. Najlepšo prireditev je uprizorila katoliška šolska mladina na Exhibition Grounds. Kardinal je opravil pontifikalno zahvalno božjo službo v katedrali, govoril je vernikom večkrat v izbranih besedah. Slovenci so hoteli proslavljati dvakratni zlati jubilej po svoje in so želeli imeti svojega duhovnika. Opravljali smo v St. Mary’s, South Brisbane, tridnevnico na čast Materi Božji s spovedovanjem, rožnim vencem, pridigo in petimi litanijami. Mogočno so donele naše Marijine pesmi skozi svetišče. Zaključili smo našo tridnevnico z nedeljsko božjo službo, po kateri smo je še razvedrili ob prijetni čajanki. Popoldne smo se pod zastavo Marije Pomagaj pridružili na Exhibition Grounds sklepni slovesnosti vseh brisbanskih katoličanov. Pridigal je sydneyski kardinal Gilroy, o zvestobi do Kristusa Kralja za njim je govoril besede zahvale slavni pridigar in nadškof brisbanski dr. James Duhig, ki senior vseh katoliških škofov, ker je bil posvečen leta 1905. Sedaj je dopolnil 87 let pri sijajnem zdravju in delovanju. Zaključne besede pohvale in zahvale vladi, škofom in vernikom je v gladki angleščini izrekel v poslovilnem govoru kardinal Agagianian, češ; razveselji" vo poročilo o katoliškem življenju v Queenslandu bo mogel nuditi sv. očetu v Rimu. Kardinal-legat je pobožnim množicam podelil slovesni blagoslov z Najsvetejšim. Ko so cerkveni dostojanstvenik* zapuščali ogromni razstavni oval, se je naša slovenska skupina poklonila kardinalu-legatu, ki nam je podaril s svojim dobrotnim nasmehom nekaj očetovskih besed v ruščini. Tako smo se Slovenci častno postavili ob praznovanju stoletnega jubileja Queenslanda, kronal' pa bodemo to jubilejno leto o božiču na praznik sv. mučenca Štefana, ko bo slovesno blagoslovljena in razvita naša cerkvena zastava, za katero }e mojstrsko naslikala Marijo Pomagaj in sv. blago-vestnika Cirila-Metoda určulinka-umetnica, mati Pija v Ljubljani. Umetniški podobi sta že v Syd* neyu, kjer jima je podelil očetovski blagoslov sam papežev legat kardinal Agagianian. Za to edinstveno slovesnost se Slovenci v Brisbanu in širnem Queenslandu že sedaj s hrepenečim veseljem, pevskimi vajami in pobožnim razpoloženjem pripravljajo. Fairfield nedeljo 18. oktobra ob 3. popoldne. Več na strani 26. Ne Bom Qa Pozabil Jože Maček. VSI DOŽIVLJAMO TRENUTKE, ki se nam vklešejo globoko v spomin Tako se nam počasi nabere lepa zbirka spominov, dobrih in slabili. Slabih se skušamo iznebiti, dobre varno čuvamo, da se nam ne izgube. Pod pero mi sili eden mojih lepih spominov. Sam na sebi ni kaj posebnega, okoliščine so ne navadne in vsaj zame globoko pomembne. Spokojna noč je mirno počivala nad Wimmera Planoto v Avstraliji. Nad enoličnostjo pokrajine je migotalo nešteto zvezdic, med njimi si je utiral Pot zafrkljiv ščip. Pokrajino seka avtomobilska cesta, redka vozila drče po njej, v enem teh sedin' Jaz. Lagodno mi je in drugega dela nimam, kot skem sprejemati slovenske vloge in sploh za ‘Movence slovensko uradovati. roškem, se zahvaljujemo na svoj način zemlji, ki nam je dala škofa, ki ima danes na skrbi slovensko semenišče v Argentini. Večina emigracij je jalovih, ker mislijo, da so vse zajeli z veliko žlico in da imajo veliko poslanstvo do doma in grude, pa pozabljajo, da se vsako leto čezdalje bolj odmikajo od zemlje in da je čas sam mnogo stvari že tako spremenil, da so mnoge besede, ki jih danes naše časopisje še pogreva, že zdavnaj odvečne. Toda navajeni smo tako in pri marsikom je samo še to, kar ga na dom veže. Mi časa nikoli ne bomo ujeli. Naši zamahi so prekratki in premalo preračunani. Lovimo veter v vreče po svoji krivdi. Veliko je pa stvari, ki jih imamo pred nosom. Majhne so res, naravnost malenkostne ob velikih načrtih. Toda to je tudi edino, pri čemer bi naša emigracija lahko še veliko storila. Ko bi se bolj brigali za slovensko vzgojo mladine, ki jo imamo, ko bi se bolj brigali za potrebe naših delcev emigracije po drugih celinah, ko bi se bolj brigali za slovenski tisk in za slovenske knjige, bi opravili veliko večje delp kot z mnogimi kregi, v katerih razvijamo visoke misli, pa taisti hip pozabljamo, da je za nas starejše v bodočnosti, morda že zelo blizu, meter in pol dolga jama in nekaj ilovnate zemlje, in da bomo svoje načrte dali v roke svojim otrokom, na katere smo v čudovitem kregu pozabili. Le kaj bodo naši otroci s temi načrti, če jim nismo znali narodnega čuta poštano vzgojiti? 3. V juliju je izšla v dunajskem ministerstvu odredba, da se v gimnazijah “na Kranjskem” uvedejo slovenske paralelke. V tisku so bile slovenske učne knjige: geografija, fizika, mineralogija itd. Toda odredba ni veljala za gimnazije na Štajerskem, Koroškem, Goriškem. Ko so slovenski poslanci zahtevali enako odredbo za druge slovenske kraje, jim je Dunaj odgovoril: Saj je še za Kranjsko to samo — poskušnja... Šele v teku več let je prišlo do slovenskih paralelk tudi drugod. Do celotne slovenske gimnazije pa nikjer, dokler je obstajala Avstrija — razen škofovih zavodov v št. Vidu nad Ljubljano. Ali ni kar čudno pomisliti na to, da je slovenstvo v javnem priznanju še tako mlado? Saj še niso legli v grob vsi tisti, ki so živeli v letu 1882. In vendar — kaj vse je doživelo slovenstvo od takrat do danes! Izpod T riglava LJUBLJANA šteje že nad 175,000 prebivalcev in naprestano raste. Naraščajo pa tudi drugi kraji po številu prebivalstva vse povsod po Sloveniji. Trbovlje so narasle na 15,000 in čez. Zanimivo je, da so Domžale prekosile Kamnik za dobrih 2,000. Domžale se postavljajo s številko 11,000, Kamnik se mora zadovoljiti z 9,000. Ce le ne bodo Domžale podale roko na eni strani Ljubljani, na drugi pa Kamniku? BARKOVLJE, GRLJAN in drugi kraji ob oba- li na Tržaškem so nevarna zabavišča za mladino. Ples, ples, ples! Kar na prostem. Nedeljo za nedeljo. Sredi popoldneva že začenjajo, v zgodnjih jutranjih urah šele se razidejo. Ne more biti dvoma da je tega preveč. In kar je preveč, je tudi škodljivo. Nedavno je izšla knjižica z naslovom “Ples”. S prstom je pokazala na ta plesišča in svari pred nevarnostjo. Seveda je naletela na mnogo odboravanja, pa tudi na — odpor. Bei’ejo jo pa vse vprek, ve povedati poročilo. Temu ali onemu bo le dala kako pametno misel v glavo. DRAGICA HABERL iz Maribora je, poročajo, prva Slovenka, ki so ji domači zdravniki pod vodstvom dr. Slavka Rakovca na kirurgični kliniki v Ljubljani rešili življenje s pomočjo umetnih ledvic. V njej se je bilo nabralo toliko strupov, da so njene ledvice odpovedale službo in je bila obsojena na smrt. S pomočjo umetnih ledvic je pa bila rešena v teku treh tednov in se je zdrava vrnila v Maribor. V svetovni medicinski znanosti to seveda ni nič posebno novega, za Slovenijo je pa v toliko novo, da so se zdravniki zdaj prvič lotili takega zdravljenja. Odličen uspeh prvega poskusa je seveda utrl pot nadaljnjemu takemu zdravljenju. IVAN KOCUVAN, bivši asistent ljubljanske univerze, je želel iti na študijsko prakso v inozemstvo. Obrnil se je pismeno na znanega profesorja v Angliji s prošnjo, naj mu preskrbi štipendijo. Neprevidno je dodal, da jugoslovanske štipendije dobe samo komunistični dijaki. Angleški profesor je — kdove zakaj — prošnjo poslal jugoslovanskim oblastem. Kocuvan je takoj izgubil službo in nobena univerza v Jugoslaviji mu ni več odprta. Tudi sicer Jugoslavija zmerom bolj omejuje dovoljenja dijakom za študiranje v inozmestvu. človek se v svobodni tujini ie prehitro “naleze” kaj takega, kar komunistom ni všeč... SLOVENSKE MANJŠINE v Italiji in na Koroškem so ljudem v domovini kljub domačim skrbem še jako pri srcu in to celo komunistom nižje vrste. Komunistično vodstvo na vrhu ni moglo preslišati godrnjanja, češ da se ne zgane za pravice zamejskih Slovencev. Končno sta spregovrila Miha Marinko, ki je povedal nekaj o Slovencih v Italiji, in Rankovič, ki so ga poslali iz Belgradai da spregovori v Ljubljani o koroških Slovencih. Toda oba sta poslušalce razočarala. Marinko je skoraj naravnost povedal, da mu ne gre za narodnost rojakov v Italiji, le to naj jim Italija pusti, da smejo postati — ali ostati, če so že — komunisti. Tudi Rankovič je v glavnem rohnel zoper Avstrijo, češ da v njej dobivajo potuho bivši nacisti> domači in priseljeni iz Jugoslavije, za pravice ko-loških Slovencev posebej ni zastavil posebno močne besede. IZVRŠEVANJE VERSKIH OBREDOV, samo na to delovanje se je hvalevredno omejila slovenska katoliška duhovščina, ji je dal javno pi'1' znanje Miha Marinko. Pametna politika komunistov do Cerkve je torej — po Marinkovo — rodila izredno pozitivne rezultate. Ni pa povedal, da sC duhovniki niso umaknili s svojim delovanjem med štiri cerkvene stene po svojem lastnem spoznanja ampak prisiljeni pod pritiskom komunistov, čudno “verska svoboda” to, da sme duhovnik samo v cerkvi kaj reči o Begu in veri, komunisti pa sni*5' jo brezverstvo širiti v šolah, v tisku, v organizacijah, v vsem dnevnem življenju. Še v cerkvi du-hovnik ne sme povedati, da je na primer zgolJ civilni zakon neveljaven za katoličana, da je praznovanje cerkvenih praznikov obvezno, da morajo starši skrbeti za versko odgojo otrok in tako daljc* Komunisti pošiljajo v cerkve svoje špijone, “Pre' hudo vestne” duhovnike pa pred sodišče. TABORNIKE IMAJO zdaj v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji namesto nekdanjih skavtov. Te so takoj po prevzemu oblasti komunisti razpustil'* na njih mesto sprva niso postavili ničesar. Pozneje so vendar uvideli vrednost take organizacije za mladino, ustanovili so “tabornike”. Na zunaj s° posneli zamisel skavtov skoraj do pičice, na znO' traj so seveda izključli vsako besedo o Bogu, ne" političnosti organizacije in še kaj takega. Tabo1' niki morajo služiti samo režimu in partiji. Venda1 je taborniško vodstvo skušalo včlaniti svojo oi’£®' nizacijo v svetovno skavtsko zvezo. Toda zavolj® kričečih notranjih razlik med taborniki in skavt' jih je zveza odklonila. Doma so taborniki preccJ močni, med zamejske Slovence pa tudi silijo s Pl'e' tvezo, da so isto kot skavti. Tako imajo Slovenc1 na Goriškem in Tržaškem oboje — skavte in 1 bornike. DR. STANKO KOCIPER: MERTIK KOCIPROVA KNJIGA “M E R T I K” je izšla v založbi Slovenske Kulturne Akcije že pred leti. Je tudi že vsa razprodana, nekje pa je obležalo pol tucata izvodov in te imajo zdaj v razprodaji naše MISLI. Vesela sem, da je do tega prišlo, zakaj tako sem zdaj tudi jaz dobila knjigo v roke in jo prebrala. Kaj naj rečeni? Najprej to: Škoda, da knjige ni več-na trgu! Kocipra seveda poznamo tudi po drugih literarnih delih. Naj opozorim spet samo na njegov roman NA BOŽJI DLANI, ki sem pisala o njem v letošnji marčni številki MISLI. Kocipru hvaležen bralec ne more kaj drugega kot ‘'peti slavo”, kakor so vsa njegova dela en sam slavospev — Per-lekiji. MERTIK me je popolnoma prevzel. Kot tla je v Kocipru poosebljena vsa ljubezen njegovih izmučenih ljudi do revne, toda prelepe Prlekije, tako visoka je njegova pesem rodni grudi. Svojega MERTIKA je napisal Kociper v panovskem taborišču. Ni pa vsa knjiga ena sama Povest, kar sedem jih je. Knjiga je dobila naslov po najdaljši in najmočnejši med njimi. Vendar so tudi vse druge resnično lepe in pravi biseri Kociprovega peresa. Ni čudno, da je ta knjiga že davno pošla, kot sem zdaj zvedela. Sezite po teh izvodih, ki jih je dobiti pri MISLIH, prepričali se boste, da ne pretiravam. V MERT1KU so zbrane povesti iz dobe med obema vojnama. Nikjer v tej knjigi ne naletiš na sovraštvo in želje po maščevanju. Borba malega človeka za pošteno in trdo zalužen kruh, plačan z “mertikom” (v zrnju plačana mezda), mora seči v dušo tudi najbolj zakrknjenemu sebičnežu. Bogastvo Kociprovega jezika je neprecenljivo. Besede postavlja tako spretno, da ti iz vsake diha vonj Slovenskih Goric. Blagor človeku, ki more in znr tako zvesto ljubiti svoj kraj in svoje ljudi kot Kociper! MERTIKA lahko naročite pri MISLIH za EN FUNT in dva šilinga za poštnino, tako sem zvedela. Ampak — samo G jih je, hitite! Pavla Miladinovič Na zgodbici v sept. štev. pod tem zaglav-jem ni bilo nič odziva. Primerilo »e pa je, da »mo brali nekaj, kar zadeva prvo zgodbico, v Amerikanskem Slovencu prav te dni. Tako-le: PO NAUKU CERKVE JE TREBA DELAVCEM odmerjati plače po treh vidikih: 1. Vzdrževanje delavca in njegove družine 2. Razmere podrtja; 3. Zahteve obče blaginje. 1. Najprej je delavcu treba dajati plačo, ki je Radostna za vzdrževanje njega samega in družine. (Torej ona inženirka ni imela prav, ko se je tako zaničljivo izrazila o inženirju s petimi otroki...) 2. Ko se določa višina plae, je treba gledati j^di na položaj podjetja in podjetnika. Nepravično 1 se namreč zahtevale take čezmerne plače, ki jih l)°djetje ne more dajati, ne da bi propadlo in polnilo v nesrečo tudi delavstvo. 3. Višina plače se mora ravnati tudi po zahte-v&h obče blaginje. Kolikega pomena je za občo blaginjo, če morejo delavci in uradniki del plače, ki po nujnih stroških preostaja, shraniti in tako počasi priti zmernega imetja. Zlo je, če plače na eno ali drugo stran presegajo prave meje. Previsoke plače utegnejo postati vzrok za brezposelnost. Zaradi visokih plač bi se mogli izdelki tako podražiti, da bi ne vzdržali konkurence z izdelki drugih podjetij — obrat bi se moral ustaviti. Prenizke plače prav tako lahko povzroče brezposelnost. Delavci zaradi nizkih plač bedno žive in ne morejo kupovati industrijskih izdelkov. Izdelki ne gredo v denar, obrati se morajo ustaviti, delavci izgube zaposlitev. Zato je zahteva socialne pravičnosti, da se plače sporazumno in z dobro voljo prav urede. Papeži v svojih “socialnih okrožnicah” veliko o teh zadevah razpravljajo. Na primer Pij XII. v okrožnici: “O obnovi družabnega reda.” (Quadragesimo Anno) KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi p. urednik: — Tokrat bom napisala par veselih zgodbic iz našega domačega življenja. Naša mala Avica j1 mrr /z Slovenske w Duhovniške Pisarne CANBERRA OKOLICO! Obisk slovenskega duhovnik« in slovenska služba božja pri vas bo v nedeljo 11. oktobra. (Druga v mesecu.) Imeli bomo večerno mašo in sicer ob 6. uri. Kje? V cerkvi sv. Patricka, BRADDON (Ipi-ma St;) Pred sv. mašo spovedovanje od petih naprej. Za sv. obhajilo je predpisan zdržek od vsake jedi in olkoholne pijače tri ure poprej, od vsake pijače (razen vode) eno uro poprej. Po sveti maši bo družabni sestanek s čajanko v šoli poleg cerkve. Povejte tudi takim, ki sami teh vrstic ne bodo brali, in jih povabite. Na svidenje! WOLLONGONG — FAIRFIELD — MT. DRU1TT! Iz teh krajev, oziroma in bližine teh krajev, pride včasih vprašanje: Kako naj pridem do spovedi, če mi ni mogoča udeležba pri slovenski službi božji? Wollongong in okolica: Vsako drugo nedeljo v mesecu je služba božja za HRVATE v Warra-wongu ob 6. zvečer. Cerkev sv. Frančiška. Bruce Road. Pred mašo lahko opravite sv. spoved. Fairfield in okolica: Vsako prvo nedeljo V mesecu je služba božja za HRVATE v Fairfieldu ob 11. dopoldne, pred mašo spovedovanje. Cerkev je prav blizu postaje. Mt. Druitt in okolica: Vsako drugo nedeljo v mesecu je služba božja za HRVATE ob 9. dopoldne. Istotako pred mašo spovedovanje. Seveda se v vseh teh krajih lahko spovedujete v svojem jeziku, p. Rok razume slovensko. Slovenske službe božje pa seveda ostanejo kakor doslej in ni treba ponavljati na tem mestu. Hrvatske smo navedli le za primer, da je kdo zadržan od slovenskih, pa hi vendar rad “opravil’’ po svoje. f >; >: >; >: >3 >; $ >' >; $ $ v >; >; >;»; *;>; >; $ ROMANJE V OKTOBRU % k rožnivcnski Materi božji V FAIKFIELI) ob 3 'v V nedeljo 18. oktobra (tretja v r/ies-ecu) S . pop. ji v Vlaki se ustavljajo na postaji Fairfield !♦! vsake pol ure od liverpoolske in granvillske *♦; strani. >♦< Od postaje do cerkve je 2 minuti pešhoje. § SPORED !♦! !♦! Od 3 — 3:30 zbiranje za procesijo ob >«[ cerkvi, deklice bodo prodajale rožne vence; 6 rj 3:30 procesija z molitvijo rožnega venca; »J 4:00 pridiga v cerkvi, blagoslavljanje rož- ^ nih vencev, pete litanije MB, blagoslov ’/■ $ Najsvetejšim. S Po pobožnosti prijateljski sestanek v dvorani. Okrepčila lahko prinesete s seboj. jji Vsi iskreno vabljeni. Povabite znance in sj; prijatelje, ki morda tega vabila ne bed* j*, brali. >i V Slovenska Karitas )J V MOLITVENIKI Pri MISLIH lako naročite sledeče molitvenik«1 V BOŽJI HRAM, preprosto vezano, 10 šil. DOBRI PASTIR, zlata obreza, velike črk®> £ 1-0-0. VEČNO ŽIVLJENJE, preprosta vezava 1-0*®' boljša vezava 1-6-0. MALI MISAL, nedeljske maše z evang^ij1 itd. £ 2-0-0. SVETO PISMO I. EVANGELIJI IN DELA APOSTOLOV 10 žil' II. LISTI IN SKRIVNO RAZODETJE .... 10 šil £ j.: Rf PRIDITE, MOLIMO! Razen tretje nedelje v oktobru, ko bo t°m manje v FAIRFIELD, bomo vsako nedelj0 molili rožni venec in litanije v kapelici cerkv* v. Frančiška v Paddingtonu ob 4. pop. I»k**e' I no vabljeni. OB TIHIH VEČERIH SEM HODIL PO VASI... ZNAMENIT DUNAJSKI PROFESOR JE PRED vojno obiskal lepo Slovenijo. Ko se je vrnil domov, je opisal vtise in spomine iz naše domovine. Kar nimogel prehvaliti lepote naših krajev, belih cerkvic po hribih, ki se kakor božje golobico bleščijo v soncu, pa ljubkosti in prijaznosti naših domov. Hvalil je tudi preprostost in vljudnost slo-venskih ljudi. Kar se mu je pa najbolj vtisnilo v srce, je bila lepa navada molitve rožnega venca. “Ob tihih večerih sem hodil po vasi”, tako piše, “in iz vseh hiš sem slišal molitev rožnega ven-ca. To je moj najlepši spomin iz lepe slovenske dežele...” Našel se bo kdo med bralci in bralkami teh vrstic, tu pa tam kdo, pravim — bojim se, da jih ne bo prav veliko — ki je tiste čase sam doživljal v tihih večerih na vasi.” Še nosi s seboj te spojine. če so tudi njemu “najlepši”, je morda zdaj se tvegano vprašanje. Saj berem celo v nekem verskem listu, ki izhaja v Sloveniji sedaj po vojni, naslednje besede: “Kaj praviš, prijatelj, če bi se spet vrnil ta ^ujec v naše vasi, ali bi pod oknom tvoje družine slišal molitev rožnega venca, ali pa bi zaman prisluškoval? Kaj je s tvojo hišo, prijatelj? Ali je ob večerih nema kakor grob, mrtva kakor brezmeseč-na noč?” Celo doma, torej, v sami Sloveniji, naj bi danes ne bilo več tako kot pred vojno... Kako si upamo kaj takega pričakovati od slovenskih katoliških hiš v tujini? Saj so mnogi prišli čez morje brez rožnega venca v žepu, brez spomina v glavi, kako se sploh rožni venec moli. In vendar! Zakaj naj bi domovina in tujina tekmovali med seboj, katera bo hitreje opustila nekdanje lepe navade? Ni še prav veliko takih ne tam ne tu, ki bi na to vprašanje zaničljivo zamahnili z roko, češ: Pamet nas je srečala, zato... O, tudi taki so, vemo. Toda taki teh vrstic niti pred oči ne bodo dobili. Njim niti namenjene niso. Tistim, ki boste brali, bodo vstajale take-Ie misli: Ko je pa toliko opravkov, toliko trdega dela pozno v noč! Truden in zaspan komaj križ naredim, pa še za tisto se ne morem prav zbrati. Kako naj si vzamem čas in se zberem za rožni venec! Pa bi vendar morda le malo postal ob teh vrsticah in ob mesecu rožnega venca. Ali naj res bo vse tvoje življenje do Boga v tem, da zvečer malo pomigaš t roko, kar naj bi pomenilo znamenje križa? Ves dan, vse življenje skrb za telo, dve sekundi za “križ”, ko se v posteljo vležeš — ali ne bi vendar pomislil, kako čudno je tako katolištvo? IZ ROZ ČUDOVITIH Ko sonce pomladno oživlja, toploto razgrinja in svit, Tvoj venec, prečista Devica, iz belih je šmarnic povit. V jeseni najlepši Ti venec oktoberski dnevi pleto: iz rož čudovitih nabran je, ki leto in dan Ti cveto. Visoko že spenja se sonce in vroč mu poletni je žar: zdaj s cvetjem odete gredice poklonijo lilij Ti v dar. Ta venec oznanja Ti radost in Tvojega Sina mladost, pa strašno njegovo trpljenje in Tvojo najglobljo bridkost. Obenem te rože skrivnostne še Jezusu krono krase, v nebesih ob Tvojem prestolu pa trajno prijetno deht«. “Družinn” m m V KAVČIČEVEM V1NŠČU NAD OREHOVICO pri vipavskem Šentvidu je ležalo groblje kamenja, ki so ga bili pri kopanju obsežnega vinograda izvlekli iz trdih laporjevih tal. To groblje si je kuna belica izvolila za svoj dom. Boljšega bi ne bila mogla najti. Ribide, črnega trnja, akacije, kopriv in šipka — vsega je bilo v izobilju. Do Orehovce je en sam skok in skozi vas teče potok Pasji rep. V goščavo na Keclju tudi ni daleč. Vse leto je bila kuna s hrano dobro preskrbljena. Spomladi in poleti so bila ptičja gnezda polna mladičev. Hroščev in kuščaric nikoli ni manjkalo. Dobre so b’le tudi poljske miši, krtice 111 črnice. Do živega ni mogel kuni ne pes ne kragulj. Trnje, robida, akacija — vse jo je varovalo, groblje ji je pa nudilo številne dohode in izhode. Od časa do časa jo je zavohalo kakšno kmečko ščene. Pribevskalo je po sledi vonja prav do groblja. Tam je pa lahko po mili volji cvililo in bevskao, lajalo, praskalo in cepetalo. Kmalu se je moralo naveličati in oditi. Kuna se je spet prikazala na varnem pod trnjem in se s svojimi črnimi kukali posmehovala osramočenemu psetu. Pa je spet izginila, se prikazala na drugem koncu groblja, spet izginila kot kafra in se pojavila pri-drugem izhodu. Končno je s črnim smrčkom povohala po zraku in se odpravila na lov. “Ič!” je zapiskala. Obstala je na zveriženem vrhu breskve in celo uro prežala na miško. V trebuhu ji je pošteno krulilo. Minili so časi, ko je mrgolelo miši in mladega ptičjega rodu. Nanos je bil vse do vznožja pobeljen. V Vinšč je burja nanosila kupe in kupe belega blagoslova. Vrabci so bili previdni, sinice in palčki niso zaupali beli odeji. Končno se je le pojavila drobna miška. Veselo je skakljala po snegu in radovedno iskala, ali se ni sprožilo na tla kako seme ali plod. Z enim samim skokom jo je imela kuna v zobeh. Z njo IZ LOVČEVIH ZAPISKOV Ivan Rudolf Kuna prebrisanka v gobčku je nekajkrat poskočila po svežem snegu* se spustila pod borovec in sedla. Pokimala je '/• glavico, stresla z repkom in poskočila za dve lastni dolžimi prav tja, kjer je bil sneg čisto gladek; Izpustila je miško. Komaj je sirotica napravila ti'1 skoke, je bila že spet v kuninih zobeh, šestkrat je kuna ponovila to igro, nakar je miško do smrt1 ugriznila. Odnesla jo je v brlog in odšla zopet n« lov. V dolgih skokih — vsak hip je postavila m®' žiclja — se je bližala poljski poti. Postavila se Je za košat klenov grm. “Tiri — tirilili”, je zaslišala pod seboj. N^' je je sedel čopast škrjanček in pel slavo toplei"11 soncu. Kuni so se zasvetile črne oči, smrček Je pohlepno vohal, repek nestrpno utripal, švigni'1* je čez pot v velikem ovinku, se potuhnila v bra&nU in prav v trenutku, ko je škrjanček spet oflp1 kljun za novo pesnitev, je planila. S prestrašeni111 piskom je pevček sklenil življenje. Nerahlo je frfotal, sunkovito udaril s perotmi in — ni ga *)1' lo več. “Hop hop” je kuno odneslo nazaj v brazdo-Vsako' kritje je bilo dobro, nevarne so goličaV°' Kragulj tako rad kroži nad Kecljem. Previdno spet splazi ven, se ozira na vse strani, pote111 zdrvi spet naprej. Po pašnjili navzdol, tja čez Sn1' je brdo se je prikradla prav do orehovškega P°' toka. Tam je varna, kajti ne manjka jelševj®’ vrbja, hrastja in robidovja. Tu je že večkrat uje'“ kako perjad ali vsaj debelo sivo podgano, ki se je trdovratno branila, pa ni nič pomagalo. Semkaj so se prihajale past tudi orehovske r* te. Kuna je pomislila, kako je bilo tu pred dnevl' Zalezovala je perjad, pa se zadeva ni dobro ko1^ čala. Racman je brezskrbno otepal sneg in scika za glistami. Kuna se mu je prihuljeno bližala ^ naskočila. Sledilo je divje frfotanje, pa kuna J1' kmalu ležala napol omotična in s pretresenimi ie bri na snegu. Le z veliko težavo se je splazila ( svojega gradu v Vinšču. Zatopljena v te spomine si krmežljavo ogleC*u je trojico domačih rac na nasprotnem bregu P^ toka. Ne upa si blizu, boji se račjega klu1', Obrne se proti Sinjemu brdu, postavi nekaj W04f cljev, voha na levo in desno, da bi iztaknila k®' ali srakoperja. Pod košato češnjo zasliši V1 prepir. To bi bilo vsaj nekaj! V trenutku, ko je pripravljala na plezanje čez češnjo, se pripeJ skobec in zgrabi enega vrabcev, drugi so z S nimi protesti odfrčali. Otožno je kuna zmajala z glavo in se poteg-"'la pp bregu navzdol. Spet jo jc zaneslo k poto-"u- Prav tja, kjer Pasji rep napravlja globok to-^un. Nekaj časa je oprezala za gostim jelševim p'mom. V potoku je nekaj zašumelo in pljuskni-°- Z glavo naprej se je kuna pognala v tolmun in so vrnila na površje z debelo mreno. Riba se je krčevito branila, vendar brez uspeha. Doživela je, *ar sta doživela miška in čopasti škrjančak. Toda , Una je pri jedi izbirčna. Použila je samo ribja Jetl'a, ostalo pustila drugim mesojedim živalim. 'aJ pa — tam proti Kopatinovemu bregu se ra-(le držijo jerebice. Morda bo tam kaj boljšega za l)Qd zob... Na pol predrzno, na pol sramežljivo se je ■Plazila med orehovške njive. Tod se klatijo tudi Cerkveni golobi. Stisnila se je v globoko brazdo, ^enadoma je zabrnelo in zaropotalo kakor na ve- liki (Ivin- petek v šentviškem stolpu. Jata jerebic se je ■8'nila in jo potegnila naravnost v Mozerjev Vinograd na Sinjem brdu. Razočarana se je kuna ®2|rala za njimi in skoraj pozabila na previdnost. • aPravila je nekaj potegljajev po snegu in se spet * isnila v brazdo. Opazila je nekaj nevarnega. Ali J® drevo ali človek? Bojevala se je z radovedno- in strahom. Zmagala je radovednost. Dvignila stjo se i Je, sedla in sklenila sprednji tački na prsih. °željivo je vohala. Drevo se je premaknilo, kuna je izginila. Toda je morda prevara? Spet se je postavila pokon • >• Od drevesa je prihajal tenak mišji glasek. Ob «kem glasku kuna ne vzdrži na mestu. Premak-lla se je za tri skoke bliže mestu, odkoder je Hhajal mišji glasek. Tedaj jo je obšel smrtni ^rah. Tisto “drevo” se je res gibalo... Pognala ^ Je čez razor, a tedaj je blisknilo in zagrmelo. Una je začutila strašno bolečino. Omahovala je ®kler je ni zgrabila Učenikova Kleva, bela ister-ka psica. Kleva je bila last tedanjega šentvid-K^vil nadučitelja, ki je požrešno kuno preslepil s scalko, posnemajočo mišje cviljenje... PISMO CEBULCKU Moj mili čebulček! Ko sem prebral Tvoje pismo, mi je skakalo srce, kot je moralo vsakemu, ki je bral. Moja prva misel je bila: Oh, zakaj se nisem podpisal — Krompirček! Oh, to bi bila romantika, kot je svet še ni doživel: Krompirček in čebulček! Pa zdaj je prepozno in moram ostati Krompirjevec. No, da.Ti povem: Jako sem bil vesel, da Ti je bil moj dopis tako všeč. Resnično, do pičice prav sem se opisal. Lušten in fleten, da mi ga ni para. Joj, kako žal mi je, da me urednik še nič ne pozna. Gotovo bi on še kaj dodal, ker sem prepohleven, da bi sam vse do konca o sebi povedal. Ker sem pa tudi brihten, imam zdaj velik problem, kako narediti naročeno sliko. Pot k fotografu odlašam od sobote do sobote, ker si v mislih še nisem uredil načrta, kakšna bo moja “poza”. Večinoma se brihtni ljudje dajo slikati takole: Z desno roko si podpirajo brado, z levo pa drže za verižico žepne ure, da bi jim kdo medtem ne ukradel ure (če nimajo morda samo verižico.) Moja poza bo pa sledeča: Komolec bom naslonil na mizo, z dlanmi si bom zatisnil ušesa, z očmi bom pa mižal. Tako brihtne slike svet še ni videl. Tebi je ne bom poslal, saj se bo takoj razširila po vsem svetu in ni zlomek, da ne bi tudi Tebi prišla pred oči. Kar se tiče kvartanja — pomiri se, dušica zlata! Najprej smo igrali za fižole. Dobro je šlo in ker sem jaz zmeraj dobival, sem imel kmalu cele Žaklje fižola. Prodati ga nisem hotel, ker ga hranim za najino svatovščino, da se bomo lepo gostili. Drugod pa ni bilo več dobiti fižola, toliko smo ga zaigrali. Poskusili smo z gumbi, pa jih je vsak komaj toliko imel, da ni ves gvant zdrsnil z naših kosti in reber. Boječe smo poskusili s peniji, pa ker ti ne rastejo na fižolovih prekljah, smo poslali do nadaljnjega kvarte v penzijon. Odkar več ne kvartarno, hodimo ob sobotah na zabave v Adelaido in Melbourne. Jemo kranjske klobase in pijemo vodo, čeprav nismo vsi Mlakarji. Upam, da boš dala objaviti v MISLI, kdaj bo zabava v Geelongu — oh, lahko si misliš, ds bom s prvim sputnikom doli! Takrat ne bom pil vode, saj boš imela ‘kap-a-ti” zame? Da se vrnem k sliki! Tudi uredniku je ne bom poslal, predrag je ta vrabec! Res se hvališ, da imaš denar in boš vse pošteno plačala, ampak nekaj drugega Ti na srce polagam. Hrani denar za najin hanimun, hočem reči, na hanimun ne boni mogel s Teboj, če mi ne daš poprej nabiti nove podplate, so tako preluknjani, da sem že dvakrat izgubil nogavice. Zdaj pa najlepši pozdrav, žabica moja! Tvoj Krompirjevec Kolesarjeva Snubitev (Kdor spozna pisatelja, naj sporoči) HUMORESKA Kaj vse »e pripeti uredniški pari! Na primer: Priilo je pismo, ki sc takole bere: “Dragi p. urednik: — Nič ne bom zabavljal na Vas in list, ki ga urejujete, samo to bom zapisal: Objavite kakšno humoresko, da se bomo bralci nasmejali. Treba nam je medicine za naše. kisle in sitne obraze. In je ni boljše medicine kot smeh. Saj je vse O.K., kar se bere v IMSLIH, tudi za smeh je kaj, pa jaz bi rad več takega. Če boste ustregli in objavili pošteno smešno storijo, in ce bo dosti dolga, pošljem ob koncu za tiskovni sklad DESETAK in to v funtih. Kličem Vas na korajžo! Vdani VAMPEC.” Tu ga imate! Ime si je vzel tako, da mu skoraj — verjamem, da bo držal besedo. Če bom le jaz mogel ustreči. Takoj sem začel brskat po bukvah, kje bi se dobila primerna humoreska. Našel sem, kar sem našel. Poskusimo — za DESETAK se res izplača poskusiti, magari v potu svojega obraza. — Ur. I. V MAJHNEM TRGU JE IMEL TRGOVEC ROK Kobal v eno nadstropje zidano hišo. V pritličju je bila prodajalnica — vse od žeblja do žefrana — v prvem nadstropju pa je bival Rok ali Rokec sam s svojo kuharico, deklo in prodajalko Uršo, ki je bila prava desna roka gospodarju. Rokec je bil okoli 50 let star, majhen, precej rejen, toda gibčen in mladosten. V trgu ga je imelo vobče vse rado, akotudi so se včasih nekoliko pošalil z njim. Kuharico Uršo je bil prevzel še po svojih roditeljih s trgovino in hišo vred. Ves trg je vedel, da je skrbela Urša že od nekdaj za svojega gospoda kot za rodnega sina. Imela je od sile tehtno besedo v Rokčevi hiši. Bila je star posel in tak ima svoje posebne, ne ravno prijetne strani in lastnosti. Bližnjih sorodnikov Rokec ni imel. Pač je bila še tretja oseba pri hiši, hlapec Nejče, delavec za vse, česar nista mogla gospodar in Urša. Njega stanovanje je bilo v hlevu za hišo, kjer je oskrboval čilega konjiča in dve kravi. Nejčetu Rok včasi ni bil posebno prijazen, toda bil je sorodnik Uršin in s tega stališča je imel nekoliko pravic v Rokčevi hiši. Bil je skoro v Rokčevih letih in slovel za velikega navihanca, dasi mu nihče ni očital nepoštenosti. Dejali smo, da je bil Rokec zelo mladosten. Zato je rad hodil na lov. Sicer ni nič izstrelili pač pa so pravili, da je s kopitom puške pobil zajca, ki je predenj počenil, obenem pa kopito strl. Pozimi se je drsal na bližnjem ribniku kot 151eten deček in padal na led. Ko so v trg11 ustanovili gasilno društvo, bi bil Rokec rad 2® načelnika, ali ni imel pojma o vojaški komandi' Ni vedel, kaj se pravi “na desno kreni”, “na le' vo glej,” “stopaj,” “pozor" in kolikor je še teh skrivnosti. Vežbal se je sicer dolgo in pod vodstvom svojega hlapca Nejčeta, ki je nekdaj sl#' žil za vojaka. Sosedje so pravili, da sta v tisteH1 času v mesečnih nočeh stala Rokec in Nejče zaprtem dvorišču med hišo in hlevom in da Je Nejče prav korporalsko ravnal s svojim gosp0' dom. “Pozor! — Korak! — Stopaj!” — je veleval Nejče. Rokeo. je metal noge predse, život pa drž*1 trd kot drenov klin. Tako je stopical proti hle^' nim vratom. Ko ni mogel skoznje, ker so bilfl zaprta, se je obrnil in hotel zopet nazaj, “Glej ga no!” je zaklical Nejče. “Ali se*11 velel: Obrni se? Še enkrat: Herstellt!” Rokec je že toliko vedel, da mora zopet **8' za j na prvo mesto, in se je postavil tam kakor rekrut pred vojašnico. “Korak! — Stopaj!” z®' kriči strogi poveljnik in Rokec spet butne v hlevna vrata. Sedaj si ne upa obrniti se in cepe' ta na pragu, z nosom pa rije v duri. Hudob®^ Nejče si tišči trebuh od smeha in noče veleti-“Stoj!” .jfl Tako se je vežbal Rokec, toda vse mu ni nlt pomagalo, da bi ga izvolili za načelnika. Prek0 sil ga je trgovski tekmec, ki je bil svoj čas v° jak. V zadnjem času ga je prevzelo nekaj drUf?e ga, čisto novega. V trg so prihiteli kolesarji. Ustavili so pred krčmo in naslonili svoje vozove ob ste**0^ vsak je izpil kozarec piva, potem pa hajdi na kolo. “Cink, cink, cink” je reklo in so izg111’ po prašni cesti. Takšno kolo se je odslej neprestano suk»® v Rokčevi glavi. Stari Urši ni zinil, tudi v kr^ je bolj sramežljivo govoril o svoji želji. Edine**1 Nejčetu je razodel svojo misel, da si kupi taks kolo in se privadi tej novi sprethosti. Nejče je majal z glavo, nasmehnil se neko' ko hudomušno, nasprotoval pa ni. In res! NekeF dne se vračata Rokec in Nejče iz mesta z vozom Polnim blaga, na vrhu pa leži pristno kolesarsko kolo. Stara Urša je sprva vesela vzkliknila: “Joj, joj, to je pa kolo svete Katarine. Pojde v cerkev!” “Beži, beži!” zagodrnja Rokec. “Pa utegne res biti svete Katarine kolo Rokcu,” zamrmra z zlobnim nasmehom Nejče, "kadar si polomi kosti pod njim.” Drugega dne se je vršil prvi poizkus. Nejče 'n drug dninar sta opirala Rokca, jahajočega na žleznem konju, da je vsa trška mladež vpila in drla za njimi. To je trajalo tri dni. četrtega dne dne se je malokdo menil za novega kolesarja. Sa-ttio zvečer so mu v krčmi hvalo peli, zakaj zdaj je že sam vozil, za hrbtom so se mu pa rogali si namežikovali. “Jaz sem le radovedna, kakšno neumnost si omisli naš gospod”, mrmra nekega večera Ur-Sa proti Nejčetu. “Babo!” vzklikne Nejče z zlobnim naglasom. 'Oženili se bodo.” “Ka — a aj?” zakriči Urša in žlica ji pade rok. “No, jaz sem le tako mislil," pravi Nejče. “Še tega nam je treba", vzdihne ona. “Pa Morebiti — ti kaj veš o tem?” “Ne, toda mislil sem, to bi bila največja nežnost — za naju namreč, he he.” “Bog nas varuj.” vzdihne Urša iznova. Tisto noč ni mogla spati. Njen strah je pa tedaj povsem prazen, zakaj Rok, petdesetlet-1)1 mladenič, ni mislil na ženitev. Ločiti se od le-®ega samskega stanu, to mu ni prišlo na misel. človek nikdar ne ve, kaj ga čaka, in le v tem °2iru je bil strah stare Urše vendar nekoliko °Pravičen. (Dalje drugič.) GOSPA FRETZE PIŠE Los Angeles, Calif. 3-9-59 Pozdravljeni! k Vračam se. Pot je bila doslej: Graz, Ham-New York, Los Angeles. Preživljam nepo-^ fte dneve. Tu pa tam občudujem prav rajsko 4Qžio naravo. Vse drugo ustno. V Sydney pridem ’ °ktobra z Orsovo. Na svidenje in prisrčne pojave! Ana Fratza. NADALJNJI DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD £ 4-0-0: Branko Kreševič; .£ 1-10-0: Stanislav Novak; £ 1-0-0: Ludvik šmuc Sr., ga. Baranowski, Milena Bulovec, Janez Borušek, Alojz šimčič, Srečko Namar, Stanko šajnovic, Rudi Drčar, Peter Bizjan; Šil. 10: Štefka Požar, Julijan Lovrenčič, Ivan Hrvatin, Janez Jernejčič, Franc Rožanec, Vilko Vrtačnik, Neim., Marijan Lorbek, Franc Kovačič, Jože Čarman, Janko Menič, Ciril Kovačič, Franc Žnidaršič; {Šil. 7: Slavko Kregar. Prav lep BOG POVRNI! Enako že zdaj tistim, ki bodo do novembenke številke poilali... SIJAJEN PRIMER “TISKARSKEGA ŠKRATA” Primeril se je Zlatku Verbiču, ki je iz Avstralca postal Kanadec, pa še ni pozabil Avstralije. Nasprotno! Opisuje jo in z njo nas v Ameriški Domovini. Pri srcu mu je seveda v prvi vrsti Melbourne in slovenska dejavnost v njem. V enem njegovih člankov smo brali naslednjo pohvalno ugotovitev: “Prvemu kulturnemu večeru v Melbournu s<> sledili pevski GREHI, nastop slovenskega kluba na katoliški akademiji, nastop pevskega zbora na televiziji”. Začudeni bralci so verjetno ves teden globoko zamišljeni tuhtali, kakšni “pevski GREHI” so bili deležni Zlatkove pohvale in proslave v ameriškem časopisu. Iz globokega tuhtanja jih je teden pozneje Zlatko sam potegnil, ko je v naslednjem članku potožil: "... imel je vmes prste tiskarski škrat. Stavek bi se moral glasiti: Prvemu kulturnemu večeru v Melbournu so sledili pevski koncerti, komedija STARI GREHI, nastop slovenskega kluba na katoliški akademiji”. Tako je torej Zlatko končno le rešil čast mel-bourniških pevcev, ki jim je poprej škrat tako zagodel. Sreča v nesreči je najbrž v tem, da mel-bourniški pevci ne berejo Ameriške Domovine. Zato naj jim MISLI povedo (če jih melbournški pevci berejo...), v kakšni “svetovni” nevarnosti so bili en cel teden zavoljo škratovega uspešnega spopada z Zlatkom Verbičem. NOVE UGANKE 1. Vreteno (Ciril in Sara Kovačič) 1 1 V 10 11 12 15 14 15 I.] 3. Čudna stvar (Poslal Burnik) Vrečo nosi, mlinar ni. Čez drn in »trn po dveh drvi, pa človek ni. Z repom miga, — ne, ni ptič! Ugani brž! (Je že čez grič!) SEPTEMBERSKE UGANKE REŠENE 1. Vreteno A S A P A S P A S T P A S T I P I S A T I S P I R A T I s P R A V I T 1 p R A V I T I p I R A T I p R A T I T R A P P A R A R 1 enaindvajseta črka 2 mu rečeš, kogar “tikaš” 3 proga 4 delati rov 5 dospeti 6 urejati po dva skupaj 7 dostaviti 8 rušiti 9 spraviti v denar 10 s silo vzeti 11 napram 12 krdelo 113 strelno orožje 14 kazalni zaimek 15 vzklik začudenja PRIPOMBA: Vreteno je prav tako zanimivo kot križanka. Oglejte si rešitev prejšnjega vretena in pouk v septemberski. Za prihodnjič nam pa obetata Ciril in Sara spet — križanko! 1. Imena ABRAM, BAN, POŽAR Trije člani koristne organizacije. Kako se ji reče? 2. Zamenjani zlogi (Poslal Koko) PINO PIPEC POD KAPO IZ ROK URCE KA KA. POK! R 2. Skrivalnica Rana ura, zlata ura. 3. Skromna svatoščina Žabe svatbo so imele, zbrane od sosednjih mlak. Jedle, pile so in pele: 4. Kanibalščina Sreča te išče, um ti je dan, našel jo bodeš, če nisi zaspan. Rešitve poslali: Franca Štibilj, Danila Role, Pepca Mikuš, Ai>‘ gela Židan. (Te torej — niso “užgale”...) UGANKA POI) UGANKAMI Zakaj mnogi naročniki tako redno pošiljk1’ naročnino in prilože dar za SKLAD, dočim se kateri za poravnavo gole naročnine kar ne odločiti in tako berejo POVEČAN list na raču11 drugih? AMPAK — to vprašanje ne velja tistim, ki nfc morejo. Velja takim, ki ki, ki... ob samem o1*1®, šanju ne-pridejo nikoli do tega, da bi poslali :l prinesli. Za to uganko ne pričakujemo rešitve, P1' kujemo pa — naročnino.,. ič»' BLIŽAJO SE BOŽIČNI PRAZNIKU STANDARD PAKETI slovenske tvrdke: Dr. J. KOCE, G. P. O. Box 670, PERTH W. A. Dne 14 junija t.l. je v Jugoslaviji stopila v veljavo nova carinska uredba, po kateri se ne plača nobena carina na zelo vazne predmete prehrane, kot na primer: moko, mast, olje, riz, meso in mesne proizvode, makarone in špagete, čokolado, bonbone, polenovko, sardine, marmelado, sadje, k e čaja Cejlon 200 gv toalet, mila 1’almoltvc 4.45 kg £2 0 0 (Carina in taksa £1/6/0) paket st. 2. 1 ks? kave Santos Prima 2 IfR sladki>rja v kockah ” k« riza Zlato Zrno k« makaranov špagetov, llnili 9 kg ...................... £3/0/0 Carina in taksa £ 1 '2/0 > paket st. 3. I kg kave .Mina.s 1’rima •; «R sladkorja kristal '' kf? makaronuv-spagetov, finih f kg riza Zlato Zrno ’ k« popra v zrnju * čaja kg makaronov-spagetov, finih 21 kg (f> lhs.) svinjske masti 5 kg riza Zlato Zrno 1 kg olivnega ni ji i kg čokolade, mlečne 150 gr popra v zrnju 201» gr čaja O.vlon 18.10 kg ................. £6/8/0 (Carina in taksa £1/6/0) Paket st. 6. 1 kg kave Santos Prilila 5 kg makaronov/špagetov, finih S kg sladkorja kristal ii kg riza Zlato Zrno 7> kg bele moke 00 1 kg olivnega olja 2\ kg (5 lhs.) svinj-ske masti }, Ig* rozin 100 sir čaja Ceylon 100 gr cimeta 2 kom. vanilije 25.10 kg ...................£7/ 9/0 (Carina in taksa £1/11/0) Paket st. 7. 1 kg kave Mi nas Prima 5 kg sladkorja kristal 10 kg bele moke 00 1 kg rozin 10 kg riza Carolina Ardizzone .j kg makaronov-spagetov, finih 1 kg olja olivnega 1 kg mila za pranje kg mila Palmolive i kg popra v zrnju kg eaja Ceylon 35 kg £8/ 6/0 (Carina in taksa £1/12/0) BLIŽAJO SE BOŽIČNI PRAZNIKI! Paket st. 8. 2 kg' kave Santos Fr ima 10 kg; sladkorja kristal 15 kg bele moke 00 J kg rozin .*» kg makaronoV-spagetov, finih kg riza Zlato Zrno 1 kg- sira Parmezan, starega 2 kg- olivnega olja 100 gr popra, v zrnju il*00 gr cimeta v prahu J 00 gr čaja Ceylon 200 gr toalet, mila Palmolive 31% kg .....................£10/16/0 (Carina in taksa £2/ 2/0) Paket st. 9. 45 kg '(vreča) bele moke 00 10 kg sladkorja kristal 17 kg svinjske masti (kanta) 3 kg kave .Santos Prima ~i kg rlza Zlato Zrno 5 kg makaronov-spagetov, flnih 1 kg' rozin 1 kg čokolade mlečne 200 gr popra v zrnju 200 gr čaja Ceylon 100 gr cimeta v prahu 87 kg ......................£15/15/0 (Carina in taksa £3/ 3/0) Paket st. 10. 10 kg hele moke 00 5 kg sladkorja kristal 5 kg riza Zlato Zrno 2 kg makaronov/špagetov, finih 2 kg kave Santos Plima 2 kg holand. sira 1 kg olivnega olja 1 kg rozin 2 kg mila za pranje £ kg toalet, mila Palmolive \ kg cajk Oeylon \ kg 'popra v zrnju 34 kg i................ . .£10/2/0 (Carina in taksa £2/2/0't Paket st. 11. 45 kg bele moke 00 17 kg svinjske masti (kanta) 62 kg .......................£9/12/0 (Carine prost, taksa 16/0) Paket st. 12. i)0 kg (2 vreče) bele moke 00 £8/8/0 (Carine prost, taksa 16/0) Paket st. 13. 17 kg svinjske masti (kanta) ;.......................£5/0/0 (Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 14. 45 kg (vreča) bele moke 00 ........................£4/4/0 (Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 15. 4 kg svezili pomoranc (ali limon) . £2/0/0 (Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 16. J) kg svežih pomoranc (ali limon) ........................£4/2/0 (Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 17. ;{ kg kave Santos Prima ;j kg riza Zlato Zrno kg sladkorja kristal kg špagetov l«\;delini kg bele moke 00 ,‘{ kg »vinjske masti .......................£7/4/0 (Carina in taksa £1/10/0) Paket st. 18. 100 ll>8. (dvojni vreči) bele moke 00 kg kave Santos Trima 5 kg rlza Oaroliria Ardizzone 10 'kg sladkorja kristal £10/10/0 (Carina in taksa £2/ 8/0) Paket st. 19. 5’kg riza Zlato Zrno r> kg bele moke 00 5 kg špagetov/makaronov, 1 kg čokolade mlečne 1 kg finih bonbonov finih (Carine prost, £4/18/0 taksa 8/0) Paket st. 20. 10 kg bele moke 00 10 kg špagetov/makaronov, 10 kg riza Zlato Zrno 1 kg rozin 2 kg olivnega olja 1 kg čokolade, mlečne finih 34 kg .................... £7/14/0 (Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 21. 10 kg bele moke 00 10 kg svinjske masti 10 kg rlza Zlato Zrno 10 kg špagetov/makaronov, finih 40 kg ..................... £9/7/0 (Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 22. kg bele moke 00 kg špagetov/makaronov, finih kg olivnega olja kg holand. sira kg riza Zlato Zrno kg čokolade, mlečne kg bonbonov karamelnih kg finih keksov kg mila za pranje kg marmelade fine kg rozin (sultan) 7 kg .................... £6/2/0 (Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 23. S Uk polenovke (oris. norveški Stockfluh) 2 kg olivnega oljn, kg hele moke 00 12 kg .....................£6/6/0 (Carine prost, taksa 8/0* (S TEM SO RAZVELJAVLJENI VSE MOJI PREJŠNJI CENIKI) Zastopnik za Vic.: Zastopnik za N.S.W.: Mr. J. VAH 2 KODRE STREET ST ALBANS, VICTORIA TEL. 65-9378 Mr. R. OLIP 65 MONCUR STREET, WOOLLAHRA, SYDNEY, N.S.W. TEL.: FB 4806