Leto I
V Ljubljani, dne 22. januarja 1926
Stev. 8
Svetozar Pribičevič v LJubljani
biio žal, ko je g. Pribičevič končal svoj govor in mnogi so rekli: Tako lepo in tako zanimivo govori, ga bi ga poslušal ves dan ...
Ko« posebno značilno je treba omeniti še to-le: G. Pribičevič je govoril čisto srbščino, le tu pa tam je kateri bolj neznani srbski besedi pridejal slovenski izraz in naši učeni pa tudi priprosti ljudje so vse do zadnjega razumeli. Bilo je, kakor da govori slovensko. Lepšega dokaza, da smo vsi sinovi e n e-g a naroda, si ne morete misliti. Pameten kmečki gospodar z Gorenjskega je po shodu dejal: Res je, en narod smo, bolje sem razumel Pribičeviča nego svojega prijatelja Lip-šo z Murskega polja...
Po shodu se je razvila s trga Tabor veličastna povorka po mestnih ulicah tja do Zvezde, kjer se je vršilo v vehki dvorani »Kazine« priprosto, a tem bolj prisrčno skupno kosilo, ki je združilo predsednika in druge voditelje stranke predvsem s predstavniki naših podeželskih organizacij. Svetozarja Pribičeviča je navdušena mladina dvignila na rame ter sa sredi oduševljene mno-
žice nekaj časa nosila v povorkL Ta lep* prizor nam predstavlja današnja slika, ki jo je dobro posnel naš fotograf. Z obraza g. Pribičeviča, ki drži v rokah svežo kito cvetic, poklonjenih mu od slovenskih deklet, pa tudi z obrazov vseh ostalih odseva zadovoljstvo nad ogromnim uspehom manifestacij-skega shoda, ki je vsem nasprotnikom pokazal, kako mogočna je samostojna demokratska stranka tudi v Sloveniji.
Nad tisoč zborovalcev je spremljalo predsednika SDS vse do poslopja »Kazine«, kjer so mu prirejali ponovne ovacije. G. Pribičevič je moral priti na balkon ter se zahvaliti s kratkim govorom, v katerem je posebno povdarjal to-le: Slovenci imate marsikatero težavo, ki bi bila že zdavnaj odpravljena, ako bi ne bila skoraj vsa slovenska politična moč v rokah klerikalnih poslancev. Pošljite v Beograd 20 ljudi, ki bodo tako pametni, trezni, delavni in pošten! kakor dr. Žerjav, pa bo slovenski vpliv in ugled ogromen! Ta izjava je izzvala burno pritrjevanje množice.
Prošlo neueljo se je vršil v Ljubljani veličasten manifestacijski shod SDS, o katerem poročamo podrobnejše v današnji »Domovini«. Potnen in veljavo predsednika SDS, narodnega poslanca in bivšega ministra Svetozarja Pribičeviča, smo na tem mestu že ocenili. Napredna Ljubljana je v nedeljo pokazala, da je vsa v taboru njegove zdrave narodne politike. G. Pribičevič je na shodu govoril dobro poldrugo uro in ljudje so ga poslušali s takim navdušenjem in s takim globokim razumevanjem, kakor še nobenega.
Izvajanja g. Pribičeviča so bila v vsakem oziru stvarna in odlični politik je pokazal tudi popolno poznavanje in razumevanje naSih posebnih slovenskih težkoč. Občudovanja vreden je njegov govorniški dar. Tako lepo in razložno, a obenem tako zanimivo zna govoriti le mak) ljudi. Ni čuda, da so Pribičevičeva izvajanja vedno znova prekinjala burje pritrjevanja in da se navzlic mrzli dvorani ni do kraja nikdo z mesta premaknil. Nasprotno, vsem zborovalcem ie
Proslava 50 fefnfce dnevnika „EdinostM v Trsta
V nedeljo je slavila tržaška »Edinost« poistoletnico svojega obstoja« obenem pa tndi 501etnico trdega, idealnega, neustrašenega dela za pravice slovenskega življa v Trstu in v Primorju. »Edinost« so pod Avstrijo preganjali Nemci hi Italijani, po prevratu pa jo naskakujejo ter uničujejo italijanski fašisti Ker ji niso kos, da bi jo onemogočili z italijansko kulturo, razbijajo njeno tiskarno in njene poslovne prostore z bombami m požigom. »Edinost« je napram novi državi lojalna in se bori za držaljanske pravice Slovencev in Hrvatov v Italiji — K proslavi 501etnice »Edinosti« priobčujemo dve sliki: Ena kaže hišo Antona Trobca, kjer je bila »Edinost« 20. septembra 1874 ustanovljena, druga pa odličnega prvoboritelja primorskih Slovencev, poslanca v rimskem parlamentu dr. Wi 1 f a n a.
Modema šolska palača v Mežici. V Mežici bo dograjena do
jesena ogromna šolska palača, ki bo ena najmodernejših šolskih stavb v Jugoslaviji. Stala bo približno 2,500.000 Din. Šola bo imela električno razsvetljavo, vodovod, kopalnice s prhami in bazenom Šolske sobe bodo velike, svetle in zračne. Obširna telovadnica bo lahko služila za šolske in izvenšolske prireditve. Otroški vrtec bo imel 2 razreda; meščanska šola bo v I. nadstropju s 4 razredi in drugimi potrebnimi pritiklinami. V II. nadstropju bio pa risainica iai fizikalna dvorana s prosto« za shranjevanje modelov in instrumemtiov. Peči bodo kurjene s hodnika. Poleg peči pa so ventilacije za odrvaja-nje pokvarjenega zraka.
Ante Trstenjak, mladi slikar iz ljutomerskih goric, ki je s svojimi slikami iz Italije, Francije, Češke in Spodnje Štajerske dosegel na razstavi slik v Parizu veliko priznanje in sedaj razstavil svoja dela v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu, kjer naši in tuji umetniki stalno razstavljajo svoja dela. — Mati slikarja Trstenjaka, katero je naslikal njen sin.
Prost Andrej Einspieler, voditelj koroškffl Slovencev, ki je celo svoje življenje posvetil delu za svoje rojake in ustanovil družbi sv, Mohorja. Umrl je pred 38 leti.
Babilonski stolp, ki je vsakemu znan iz zgodb svetega pisina. Slika je narisana po načrtih učenjakov, ki so izkopali temelje stolpa ta as »jem našli svetišče babilonskega boga. To dokazuje, da se starodavni narod ni spimtal proti bogn. temveč da sto duhovniki sebi 9, čast in korist dali graditi to velikansko poslopje, katero ie stoletja moralo zidati na stotisoče njihovih sužnjev.
Amerikanski nebotičnik. Ta slika kaž« velikansko hišo v Novem Yorku, kjej so radi ogromnih cen stavbižč prisiljeni iti v višino. Amerikatici torej posnemajo Babilonce, ker tudi zidajo take stolpe ki v njih kakor babilonski duhovniki najbolj časte denar. Ce primerjamo nebotičnik z babilonskim stolpom, vidimo^ da so v starih časih zidali stavbe na| širino, danes pa na višino, ker primanjkuje na sveta prostora.
Zanimiva repa, ki nam jo predstavlja slika, |< zrastki prošlo jesen na njivi v Spuhljah pri Ptuju. Ima popolno obliko človeške roke s petimi prsti. Posebno zanimivo je to, da so na njivi, ki je bila vsa posejana z repo, erastle samo tri repe in sicer ena normalna s enim korenom, ena, ki tudi predstavlja roko, a samo s tremi prsti, z dvema odsekanima, in pa ena ki jo predstavlja ravno »lika. Je to vsekakor zanimiv prirodni pojav.
|t?
Mož z največjo ( rado na svetu, ki živi v me« sto Sakramen^v Kaliforniji Za svojo bra-;f J§ do je pri tekm; bradačev dobil veliko na-grado.
Nova brzosireina puška. Strojni inženjer Miodrag Stojanovič v Skoplju je po dveletnem napornem delu iznašel nov tip strojne puške aH kakor se vojaško imenuje: »puško-nritraljez«. Kaliber znaša 8 mm, dolžina cevi 480 nun, dolžina cele puške 1020 mm, tehta 5 kg 750 g. Napolnjuje se lahko po 25, do 100 ra+mnnv V rr*n i7.9t.rpli do 300 krogel.


Ob lOietnici ietafskega napada na Ljubljano.
V nedeljo 17. t. m. je minulo 10 let, odkar je italijansko letalo metalo fla Ljubljano bmnbe. Naša slika nam kaže prizor, ko je eksplodirala |>omba pred znano Virantow> hišo na St. Jakobskem trgu, ki pa ni
napravila posebne škode
luiiiuti. uKiiioyes, katerega so -neki mali selski župniji v Fran ciji verski fanatiki, pod vodst vom živčno bolne ženske Mesm nove in po navodilih »Solzne ma tere božje«, krvavo pretepPi, da mu izženejo hudiča. Hoteli so mi tudi ožgati podplate in izrezat jezik. K sreči so to zverstvo pre prečili razsodni vaščani ter orožniki.
Kip »Solzne matere božje«, last zjnešane ženske Mesminove, ki je baje v stalnih zvezah z angeli, demoni, svetniki in drugimi. Ver ska prenapetost je torej ze zo^c zahtevala nedolžno žrtev kakor
pred stoletji, ko so tisoče in tisoče nedo«inih Ljudi sežgali na grmadah, ko so jih r>rej na naibofj > zverski način mučili na natezalnicah in žgali jim meso z žare-čim železom, dokler taki reveži niso priznali, kar so od njih zan-tevafi podivjani fanatiki, ki so vse te nepopisne grozovitosti delali le v svojo korist in v večjo čast božjo.
r lanska opica pavijan. Ta velika in nevarna opica živi v Abesiniji v tolpah po ve2 živali skupaj. Love jo v pasti, kakršno kaže naša slika. Iz protja spleto močno ko-<0o, kamor nasujejo žita in hrane. Vrata kolibe podstavijo s palico, na katero je pri-ifezana dolga vrvica. Ko cavuaa zleze v kolibo, potegne lovec vrvico in vrata se zaorot
Vojaški škof pater Zadravec, id je zapleten
v umazano madžarsko ponarejevalsko afero. Iz preiskave, ki jo vodi proti njemu državno pravdništvo v Budimpešti, je razvidno, da je škof Zadravec pravzaprav duhovni oče in moraKčni povzročitelj sleparije. Kakor znano, so vsi krivci prisegli pred njim, da drug drugega ne bodo izdali. Mesto v zapor, ga bodo vtaknili v samostan, ker veljajo za tako gospodo tudi na Ogrskem druge postave, kakor za kmete, delavce in druge državljane*