filo JiiEOsloranske kmetske zvezo. - Ona 38 Din za celo lota. — Za inozemstvo 64 Din. — Pota- m Izhaja vsako »reda ob 6 zjutraj. — Spis! In dopisi naj se pribijajo Uredništva Domoljuba", naročnina, možna Številka I Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.	reklamacije In inserati pa Upravništvo „Domoijuba" t Ljubljani, Kopitarjeva utiea Stev. 6.
Velik načelni govor dr. Korošca.
Ali sre Slovenska ljudska stranka v vlado ali ne?

V nedeljo se je vršil v Celju zbor zaupnikov SLS. Bil je eden največjih in najbolj obiskanih zaupniških shodov SLS. Okrog 600 odposlancev krajevnih odborov SLS je navdušeno in neprenehoma pozdravljalo svojega voditelja. Ti pozdravi eo bili tem prisrčnejši zato, ker je SLS po 6vojih poslancih in njenem voditelju dr. Korošcu zlasti v zadnjem času ponovno dokazala, da ji je gospodarski in kulturni napredek Slovenije nad vse in da ni voljna prodati Slovenije za noben ministrski stol ali za kake strankarske interese.
Za predsednika shoda je bil izvoljen poslanec prof. Sušnik, za podpredsednika posestnik Hrastnik in železničar Flis.
Po uvodnih besedah je predsednik dal besedo dr. Korošcu, ki se je najpreje spomnil s toplimi besedami naših trpečih bratov na Primorskem ter ostro obsodil nasilno italijansko politiko. Nato je prešel na obrekovanje in laži naših liberalcev, da je SLS prodala svoj program zato, da pride v vlado. Dr. Korošec je nato dobesedno nadaljeval.
SLS nikdar ne zavrže svojega programa avtonomno Slovenijo.
Na to splošno govoričenje je vseeno treba dati nekaj odgovora. Mi nismo prišli danes eem, da odgovarjamo na to, pod katerimi pogoji bi šli v vlado, še veliko manj, da vam predložimo račun in ceno, za katero bi se bili slovenski poslanci »prodali« vladi. Bodimo odkriti: mi vam pogojev nismo prinesli in vam tudi povem, zakaj jih nismo. Trenutno nas Bploh nihče ne vabi v vlado, nihče nas v vlado ie kliče. Zato nismo od nikogar dobili doslej nobenih pogojev in predlogov, zato tudi mi danes nobenih pogojev staviti ne moremo.
Tistim, ki nas obrekujejo, da smo se že Prodali, pa pravim, da nismo prišli semkaj radi kake odobritve sklenjenih kupčij, ker se v take namene zbor zaupnikov in sploh SLS nikdar ne sestaja. Bila so pogajanja, ali niso Prišla do konca. Bila so splošna, predhodna, neobvezna pogajanja in še ta so se prekinila, to so se vsled vrnitve Pašiča pričele nove težavo v radikalni stranki.
So onim tretjim, ki pravijo, da bi mi mo-
rali zavreči par točk programa — in danes je veliko ljudi, ki nam dajejo take dobre nasvete — pa povem v svojem imenu in v imenu slovenskih poslancev tole:
kar mi zastopamo, to ni naš program, to je program vaš, zaupniki, to je program naših volivcev, program našega ljudstva. Mi poslanci smo samo izvrševalci tega od vas določenega programa (živalmo ploskanje). Zatorej nimamo pravice zavreči niti ene 9ame točko toga programa (burno pritrjevanje). Mi poslanci torej nismo prišli danes radi tega v Celje. Na vas je, zaupniki, da se izjavite:
Ali hočete morda zavreči slovenstvo (gro-movit »Nikdar!«), ali se morda odreči slovenskega jezika (»Ne, nikdar!«), svoje pravice do življenja na svoji zemlji, pravice do širokih samouprav v naši Sloveniji, pravice do svoje narodno samobitnosti, zahteve po avtonomiji? (Ponovno: »Nikdar, nikdar!«) Ali hočete prostovoljno dopustiti, da se razdeljujejo bremena brezobzirno na vaša šibka ramena, ali odobravate, da se vam ne da gospodarsko živeti, al: odobravate, da danes poj« kmetu boben radi prevelikih davkov, da je danes slovenski delavec svetoven popotnik, da stojita trgovec in obrtnik ob zaprtih vratih svojih obratov i da državni uradnik v Ljubljani stanuje na Hlici pod šotorom? Ali naj se, vprašam vas, odrečemo torej golega življenja? (Po vsej dvorani je neprestano odmevalo v odgovor »Nikdar!« in burni protestni vzkliki proti sedanjemu stanju.)
SLS nikdar ne zavrže svojega versko-moral-nega fundamenta.
Ali pa se morda hočete odreči svoje vere? (»Nikdar!«) Oprostite, da sem se tako nerodno izrazil. Po moderno bi se to vprašanje moralo glasiti: Ali se hočete laicizirati? Z drugimi besedami se to pravi: ali hočemo priznati načelo, da v politiki ne velja deset božjih zapovedi, da v politiki smemo krasti, goljufati, lagati, varati in odirati? To je laioi/.acija, ki nam jo nekateri v kilometrskih člankih priporočajo, v praksi, v življenju. Ti priporoče-vavci pravijo, saj je SLS dobra stranka, njen slovenski program je odličen, gospodarsko sijajen, socialno neprekosljiv, ali vera, ko bi te ne bilo!
Mi pa vemo, da je devetdeset odstotkov vseh Slovencev za nami. So z nami tudi taki, ki so nasprotnega svetovnega naziranja in niso formalno pristaši naše stranke, pa vedno glasujejo z nami in se ne boje, da bi jih naš verski program kompromitiral ali jim škodoval. V tej splošni in težki krizi, ko ne moremo naprej, pa naj bi zavrgli ravno ta program, izvrševanje načel, ki nam jih je Bog naložil v svojih desetih zapovedih, sedaj, ko je teoretično naglašanje in praktično udejstvovanje ver-sko-moralnih osnov javnega življenja bolj nujno in potrebno, kakor sploh kdaj!
Nato se je dr. Korošec obrnil proti de-nunciantom, ki lažejo, da je SLS proti-državna. Zakaj nas ne primejo, ko imamo vendar dovolj natančne in ostre paragrafe zaper protidržavne elemente? Nato nadaljuje:
Vstop v vlado.
Dosedaj vam seveda še ni jasno, ali smo za vlado ali ne. Ali hočemo v vlado ali ne? Tudi na to vprašanje hočem odgovoriti jasno in odkrito. Ne samo, da smo za vlado, da želimo v vlado, ampak hočemo in zahtevamo, da pridemo Slovenci v vlado. (Pritrjevanje.) Mi Slovenci imamo pravico na to in pravico, da to zahtevamo.
Ako je ta država, v kateri živimo, res kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem zahtevamo tudi za nas Slovence ravno-pravnost. Nikjer ne smemo biti zapostavljeni. (Živahno pritrjevanje.) Mi Slovenci smo tudi temeljni sestavni del te države in zato imamo iste pravice, ne pa samo ista bremena, kakor Srbi in Hrvati.
Neenaka mera.
Za Srbe vedno velja načelo, da se brez večinske srbske stranke ne sme vladati. Ko smo bili leta 1924 v vladi, v kateri smo vladali 7, manjšinsko srbsko stranko, takrat se nam je pretilo in vpili so: »Kri naj teče«, revolucijo so obetali, vse to samo zato, ker se je vladalo brez večinske zastopnice srbskega naroda. Na vseh oglih se že poldrugo leto na vsa usta vpije, da mora biti v vladi tudi večinska hrvatska stranka. Torej tudi za Hrvate velja to načelo. Samo mi Slovenci naj bomo uboga
raja, zapostavljena pastorka, ki naj stoji vedno ob strani, in že od 1021 6ino stalno z malim presledkom v opoziciji, smo postavljeni v kot in samo za nas naj ne velja in naj se ne spoštuje načelo enakopravnosti. Nam, samo nam, so vrata v vlado stalno zaprta. Mi zahtevamo tudi za nas pravioo, zahtevamo, naj se nam da, kar nam gre. In dali nain bodo morali, kar nam gre! (Tako je! Dolgotrajno in živahno pritrjevanje.)
Protislovenska politika režima.
Današnji režim ne pozna za Slovenijo nobene dobrote. Ne da nam v naši deželi nobene samostojnosti, pa tudj od doli ne prihaja nobena ugcdnost. Imamo politiko izžemanja Slovencev in nič drugega, politiko, ki je protislovenska, polifeko, ki j: je vtisnjen pečat mržnje do vsega, kar je slovensko. (Ogorčeni medklici.)
Kes, da skuša Belgrad v vsako vlado dobiti tudi privesek, ki naj ncsi slovensko firmo. Toda mi ne nehamo poudarjati, e"a to niso pravi zastopniki Slovencev. Tudi Pucelj, ko je prisegel zadnjic za ministra in ko je prišel ven od prisege, se je takoj razkoračil in pripovedoval, kako bo gledal na to, da pride v vlado tudi SLS.
Samo mi, samo SLS, smo slovenska stranka in edini zastopniki slovenskega naroda! (Burno in živahno ter dolgotrajno pritrjevanje-)
Zato mi zahtevamo in hočemo, da se nas Slovence ne prezira in no postavlja v kot. Zato naj se nas tudi ne vprašuje, zakaj ne gremo v vlado, naj se to vpraša Srbe in Hr-vatel Vsa politika od leta 1921 sem je naperjena proti nam Slovencem. Dasiravno mi nismo nepošteni, ne bomo kradli in ne more se nam predbacivati. da bi kdaj lagali ali goljufali.
Za vsako vlado je res komodnejše, da si kupi mal privesek, ker njega je lažje kupiti in z njim proti Slovencem lažje vladati. Ali je to morda slovenska politika, da dobi naš kmet 20 dinarjev, če pelje kravo v Krško ali na Bled? Tudi 20 dinarjev je dobro, toda s tem ni pomagano niti živinorejcu, kje pa so vse druge zahteve Slovenije?
Pa me boste vprašali, zakaj nismo že doslej prišli v vlado? Poudaril sem že, da je doslej vladal protislovenski kurz v naši državni politiki. Ni moremo biti odgovorni in krivi le za to, kar je v naši moči, da storimo. Če pa so nam vrata zaprta, če Slovencev y vladi nočejo imeti, za to mi ne moremo odgovarjati. Tu nam je mogoča le najostrejša obsodba. Nobenega stvarnega razloga ni, ki bi govoril proti vpoklicu SLS na upravo države. Protidržavni nismo in nesposobni ni6ino.
Kdo nam more kaj očitati?
Prijatelji in neprijatelji, poslanci in ministri vseh strank nam priznavajo, da so bili poslanci Jugoslovanskega kluba, in izmed nas je bilo že skoro polovica ministrov, da so ti ministri najbolje upravljali svoje resoro ter so bili najbolj iniciativni in vedno in vedno se iz tega razloga ponavlja zahteva, da je treba postaviti ministre iz Jugoslovanskega kluba, če hočemo upostaviti red in poštenost v državni upravi. Mi nismo kradli, ne lagali, ne goljufali. Mojo amerikansko robo že sedmikrat perejo, pa je cd svojega početka popolnoma čista. In Sušni.kove tračnice se kljub vsemu na-
tolcevanju svetijo na solncu. Radič mi je na printer pri zadnjih pogajanjih rekel, da Slovenci moramo v vlado zato, ker delo v odborih ne gre naprej. Slovenska dva referenta prideta v odbor, tako je pravil Radič, pa sta že popolnoma pripravljena, onadva govorita, potem se šele oglasi kdo drugi, ko ste Slovenci razjasnili stvar, nato šele se razvije debata. To navajam zato, da dokažem, da nikjer ni prepričanja, da nismo mi popolnoma sposobni.
Edini izhod.
Stvari dozorevajo. Pred cniin letom nismo imeli nobenega izgleda, kako ustvariti situacijo, v kateri se bomo uveljavili. Danes pa je vse drugače. S Pašlčem ne gre, Uzunovič ne more naprej, Davidovič ne more. S strahom se že tudi v Belgradu sprašujejo, kaj bo v bližnji bodočnosti, kaj bo februarja in marca meseca, ko. bo ljudstvo gladovni«, kaj bo, če ljudstvo pri tem gladovanju izgubi potrpljenje? Ti ljudje dane« z vso resnostjo poudarjajo, da bi bilo najbolje dati Jugoslovanskemu klubu vlado vsaj ;:a tri leta, pa bi bila naša država ozdravljena gospodarske krize, korupcije in notranjih težav. Mi vemo, da to politično ne gre. Toda sestaviti moramo močno in sposobno vlad« in ini smo močni in sposobni, da v skupnem delu s Hrvati in Srbi ozdravimo to državo.
Pod kakšnimi pogoji?
Mi torej hočemo in zahtevamo, da se pred-stavitelji Slovencev pozo vejo v vlado. Kdaj bo to? Pogajanja so prekinjena, sedaj ni nobenih pogajanj, vrata so nam zaprta in trenutno ne vemo, kaj bo. Poudarjati moremo le, da Slovenci ne smejo ostati zunaj, da se mora najti način, po katerem se bodo Slovencem ta vrata odprla. Vendar pa moramo že danes, ko pričakuje predvsem belgrajska in zagrebška javnost, odgovoriti na vprašanje, pod katerimi pogoji bi eventuelno vstopili v vlado. Na to hoče javnost, da odgovarjamo. Mi pravimo, gremo, toda samo s poštenimi in samo pod poštenimi pogoji. Nikdar nočemo umazati svojih rok, nikdar nočemo delati nepošteno. Hočemo ostati zvesti sebi in zvesti vam, zvesti vašemu in zvesti svojemu poštenju. Načela, ki jih imamo v svojem programu, niso načela našega kluba, najmanj so to kaka osebna načela, to je program stranke, program slovenskega naroda, zato so nam ta načela nadvse sveta, zato morajo ostati čista in neizpremen-ljiva. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.)
Za načela ne barantamo.
Naša načela ne morejo biti nikak predmet pogajanj. Ta načela in ta program je bil, ko te države še ni bilo in narod bo obdržal ta program, ko morda nas že davno več ne bo. Čisto nekaj drugega pa je način in taktika, kako priti do ustvarjanja idealnega in nedotakljivega programa. V načinu, taktiki, tu je mogoče z nami razgovarjati, tu smo gibki, tu se znamo prilagoditi vsakemu položaju in Jugoslovanski klub je dokazal, da ni parlamentarnega zastopstva v našem parlamentu, ki bi se znal tako gibčno uveljaviti v vsakem položaju, kakor mi. Na vseh shodih v zadnjem letu so nam volivci povedali, da je danes največja nevarnost za državo njena težka gospodarska kriza. Mi smo videli, da zlasti Slovenija dobesedno gladuje. Zato so nas volivci na shodih iu vodstvo naše stranke v zad-
nji seji pooblastili, da v Belgradu poudarimo da je dane« treba gospodarskim vprašanjem dati prvenstvo. Najprej mora narod živeti, potem šele pride drugo. To »mo storili, b, (;e bi prišla država v nevarnost, od kakršnega koli zunanjega sovražnika, smo mi prvi, ki takoj stopimo v skupno fronto, da z združenimi močmi varujemo njeno integriteto.
Tudi to nam je jasno, da je treba od lan-skega leta, ko nas je Radič izdal Ln pokopa] svoj pregram, čislo druge taktike, kakor po-prej, ko smo mislili, da smo združeni s Hrvati že skoro neposredno pred uvel javi jen jem na. šega celotnega programa. Od tedaj je položaj težji. Slovenci smo neprimerno bolj osamljeni. Zato moramo uporabljati drugo taktiko v novem položaju. Toda bodimo uverjeni, da Jugoslovanski klub vedno najde pravo pot v vsakem političnem položaju. S poštenimi sredstvi, na pošteu način bomo vodili politiko, naroda in države iu njunih koristi pa ne bomo nikdar izdali.
Naše delo.
Nazadnje nas boste vprašali, kaj smo med tem časom dosegli, kaj smo uspeli.
1.	Nadaljevali smo izgradbo starega slovenskega programa, kakršen je potreben, da slovenski narod v tej državi dobi svoje pravo. Program naš je izšel iz slovenske duše. Izražamo ga v dveh besedah. Naš narod hoče biti skupaj in hoče biti svobodno skupaj. To srno dopovedati v precejšnji meri vsej naši javnosti. Ta uspeh se sicer ne da tehtati ali šteti i akcijami Trboveljske premogokopne družbe ali Slavonske banke, toda zgodovina ga bo l>e-le/.ila kot veliko pošteno borbo za slovenske ideale.
2.	Bili smo klirarji poštenosti, sami smo pošteni ostali iu bili neprestana vest na par-lamentarnih tleli vsem, M so hoteli delati nepošteno z našo državo.
3.	Vedno smo se brigali za razne stanove. Noben klub ni iznesel toliko opominov in toliko nasvetov, kako se naj reši naš kmet, kakor naši slovenski poslanci. In za delavce, za olajšanje njihove bede, za njihovo zaščito smo s svojimi neprestanimi zahtevami storili več kot vsaka druga stranka 1 Povsod smo skušali uveljaviti zahteve pridolnitnih stanov in povsod poudarjali, da bo propadel naš delavec in moral v tujino, če lio propadla slovenska industrija. Ravno zadnji teden je ]>onovna priča, kako Jugoslovanski klub stoji na straži za naše uradništvo. Edino mi smo dvignili glas za stabilnost državnega uradnika. Z večnimi svarili smo nešteto zla preprečili. Nekaj j« vendarle zaleglo, dasi »mo vsepovsod naleteli na slabo voljo in mnogokje tudi na neznanje in nepoznanje stvari. Dvignili smo ljudsko presveto. Naša prosvetna društva, telovadna društva, »Krekova mladina«, delujejo zopet a polno paro in so popolnoma ozdravljena od povojnih težav in mrtvila. Naše gospodarske organizacije so se zbudile in danes globlje in popolneje morejo ustrezati zahtevam širokih slojev kot v prvih povojnih težavah.
BELGRAD - SPAMETUJ SE!
Velika je naša stvar, čeprav sc ne da meriti na metre ali tehtati na tehtnici, ogromen jc naš uspeh v narodni vzgoji in državni politiki in no priznavajo ga samo tisti, ki Ji® je osnova neslovenska in nepoštena, neodkrita politika, samo ti denuncirajo nnšo stranko in zametavajo pred javnostjo njeno plodo-
nosno delo. Njim, ki so prodajajo ia skledo • Me ali za ministrski portteljček, njim, ki slovenstvo izdajajo, kadar in kakor kaže (o njihovim partijskim interesom, lo takim naši uspehi niso nič. Pri teh pomeni velik uspeh lo to, da se podpira vsaka vlada, četudi se upravlja ilržava tako, da sede v Belgradu pri polnih mizah, Sloveniji pa se ne da živeti iz lastnih sil, z lastnim gospodarstvom niti so ji iz centrale ničesar ne tla. Mi pravimo, tla to mora prenehati in temu namenu velja naš boj. Zadnji čas je in svarimo, naj se v Belgradu kmalu spametujejo in ne tirajo ljudstva do obupa, naj prenehajo s partizansko politiko, ki tretjega naroda, lia katerem jo zgrajena naša država, noče pustiti k soodločanju o njeni usodi.
Spoznanje in spametovanje prihaja sicer počasi, toda v mnogočem se je obrnilo na bolje. O Slovencih se danes piše po celi državi in v«!no pogosteji so resni glasovi, da je treba zadovoljiti tudi poštene zahteve slovenskega naroda. Vsega je enkrat konec. Tudi naših sedem suhih let gre h koncu. Ni jih še konec, tods zagotavljam vas, da h koncu gredo. Tudi belgrajski svet spoznava, da so naši nasprotniki lagali, ko so nas obrekovali. Tudi on že čuti, da naš narod ve, kaj hoče, da ni liahujskan, ampak zvest in zaveden. In to lahko povem: Prej kot si naši nasprotniki mislijo, so bode tudi v Sloveniji razmere iz-pr^menile na boljše. (Viharno pritrjevanje, pleskanje in v/ivijo«-klic.i.)
Ša z zbma zaupnikov
^ Uve^ ■
Po dr. Koroščevem govoru je zbor zaupnikov soglasno dal zaupnico dr. Korošcu, Jugoslovanskemu klubu pa glede taktike proste roke.
Pri volitvah je bil z nepopisnim navdušenjem znova izvoljen za načelnika tir. Korošec, za podnačelnika pa dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani in namestnik poslanca vseuč. prof. Dušana Serneca.
Nato se jo dr. Drecelj v prisrčnem govoru zahvalil dosedanjemu ponačelniku prof. Bogomilu Remcu, ki je iz družinskih razlogov (dolga in težka bolezen v ti nižini) odstopil, za skrajno nesebično delo v stranki. Bivši podnačelnik nam bo kot mož najčistejših rok in požrtvoval. idealizma vedno vzor značajnega delavca v stranki.
Nato je dr. Marko Natlačen predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
»Zbor zaupnikov SLS r Celju z ogorčenjem protestira proti nečuvenemu nasilju, ki p trpi naš narod v Korotanu in 1'rimorju, pošilja svojim zasužnjenim bratom in sestram si iskrenim pozdravom slovesno izjavo: SLS kot zakonita zastopnica slovenskega naroda no bo mirovala, dokler ne dobe odrešeni bratje jn sestre tiste pravice, ki jim gredo po božjem >n naravnem pravu, kakršne gredo kot kultno visoko razvitemu narodu.«
Dr. Stanovnik je predlagal resolucijo, v kateri se vlada pozivlje, naj razpiše čim-preje volitve v Ljubljani. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
KIlhaHpO vačna, želi mesta pri meščanski družini ali v župnišču. — Naslov Izve v upravništvu »Domoljuba« pod it. 7923,
Narodna skupščina.
9.	novembra. Jugoslovanski klub je vložil nujno vprašanje radi italijanskih nasilij nad Slovenci in Hrvati v zasužnjenem ozemlju. Vlada je nujnost odklonila.
Nato se je vršila razprava o nestal-nosti železničarjev. Odločno je govoril naš poslanec Žebot proti temu, da bi se nesta!-nost še podaljšala za tri leta, zakaj čim manjša je sigurnost železničarjev glede službe, tem manj sigurna je vožnja po železnicah. Zbornica je z vladno večino sprejela predlog vlade.
10.	novembra. Poslanec Sušnik je vprašal skupščinskega predsednika, če bo dejal interpelacijo o italijanskih divjaštvih na prvo mesto. Ob tej priliki je poslanec Sušnik z živo besedo opisal trpijenje naših rojakov v Italiji. Vsi poslanci tudi vladni so mu živahno pritrjevali.
Prišla je na vrsto interpelacija posl. Demetroviča glede povodnji v Vojvodini. Ob tej priliki je tudi poslanec Vesenjak ugotovil, da vlada premalo stori za popravo cest in mostov in za zgraditev hudournikov v Sloveniji. Pošilja samo komisije, ki veliko stanejo in to je vse. Finančni minister se je izgovarjal, da nima denarja.
11.	novembra. Finančni minister je predložil narodni skupščini proračun za leto 1927-28. Dohodki znašajo 11 milijard 690 milijonov, stroški prav toliko. Največ izdatkov gre za železnice in sicer 2 milijardi 530 milijonov ter za armado v znesKu 2 milijardi 350 milijonov Din. Med dohodki so neposredni davki skoro 2 milijardi, posredni 3.5 milijarde, monopoli dobro 3 milijarde in državna gospodarstva skoro 4 milijarde Din.
12.	novembra. V razpravi je bila ponovno resolucija proti Italijanom. Poslanec tir. Hohnjec je krepko očrtal italijansko
' barbarstvo proti Slovencem in Hrvatom ter končno pozval vlado, da naj nekaj stori v zaščito naših ljudi v zasužnjenem ozemlju. V istem smislu so govorili vsi drugi opo-zicionalni poslane.i. Resolucija se sicer končno ni dala na glasovanje, ker bi morala zanjo glasovati tudi vladna večina in bi s tem prišla vlada v čuden položaj. Pač pa se je resolucija poslala zunanjemu ministru v ravnanje.
Z ogrnem in mečem.
Odkar je bil Mussolini tekom kratkega časa čertič napaden, je zavladala med Italijani neka naravnost blazna mrzlica. Zdi se, ida je to nekak čut in neka slutnja, da bo prenapet lok v kratkem počil in da bo polom nekaj groznega. Čutijo, da je Mussolini dvignil Italijo nad globok prepad, nad katerim jo drži s svojo močno roko. Če ta roka omahne... Italijani si ne upajo misliti dalje. In zato ta blazna skrb za ohranitev Mussolinija in fašizma.
V tej blaznosti pa počenjajo Italijani nasilstva in krivice, ki so bila običajna svoj čas le se v azijatskih državah. Zlasti so se spravili na Slovence in Hrvate. Krivice, ki jim jih prizadevajo, so naravnost vnebo-vpijoče. Cez noč hočejo zatreti vsako sled
DADA^IMI prstani r. ciiden
KIPKUlRil PREŠERNOVA ULICA I
slovenskega jezika. Ne samo, da pri. uradih ni prostora niti za eno slovensko besedo, tudi iz šole so vrgli vse, kar bi moglo slovenske otroke spominjati, da so Slovenci, celo v privatnih hišah so prepovedali poučevati slovenščino. Kar ima vsak človek na svetu pravico: učiti se privatno kateregakoli jezika, to je slovenskim otrokom prepovedano za materinski jezik. Lahko se učijo jezika hotentotov, a materinskega ne. Društva razpuščajo in jim prepovedujejo sleherno delo, duhovnike in učitelje preganjajo, slovenskega poslanca dr. VVilfana so zaprli, poslancu dr. Besednjaku pa so poslali fašisti pismo, naj čimprej izgine iz Goriške, 6e hoče ostati živ. Hiše slovenskih zavodov razdevajo in požigajo. »Z ognjem in mečem« hočejo zatreti najosnovnejše pravice vsakega ljudstva. Menda mislijo s tem rešiti Mussolinija in Italijo usode, kateri se pa ne bo izognila.
S svojimi sorojaki, ki niso čisto fa-šistovskega mišljenja, delajo isto. Ubijajo jih, izganjajo iz države, plenijo njihovo premoženje, požigajo domove.
Istotako Mussolini izzivalno vtika svoje prste v sosedne države, zlasti v Francijo. Jasno je, da sosednje države vedno bolj razburjeno gledajo na Mussolinijeva izzivanja.
Mussolini pa menda hoče prignati stvar do viška. Italija stoji pred veliko gospodarsko krizo. Ljudstva preveč, izseljevanje je skoro popolnoma ustavljeno, dohodki izseljencev so ponehali. Mussolini bi rad še razširil svojo državo, da bi ljudstvo imelo prostora. Rad bi menda z uspešno vojsko potolažil lačne Italijane.
V naši drŽavi so poročila iz Italije radi nečloveškega postopanja napram Slovencem izzvala veliko razburjenje. Naši poslanci so krepko nastopili v narodni skupščini. Pridružila se jim ni le vsa opozocija, temveč tudi vladni poslanci so enodušno obsojali italijansko divjanje proti našim rojakom. Cela narodna skupščina je bila zopet enkrat enotna v obsodbi italijanskih blaznih divjaštev. Vlada iz previdnosti seveda ni sprejela predložene resolucije, vladna večina pa tudi ni glasovala proti njej, temveč je bilo sklenjeno, da se brez glasovanja pošlje zunanjemu ministru v vednost. Mi vemo, da imajo v Belgradu kljub »iskrenemu prijateljstvu« z Italijo prav isto mnenje o Italijanih kot mi, le da danes žal še ni moči niti ugodne prilike, da se stopi Italiji na primeren način za vrat.
Naloga naše družave je, da se stvori okrog Italije železen obroč, ki se bo primerno stisnil, kadar se bo Mussolini najbolj napihoval. Vemo pa tudi, da vsaka država, ki se mora vzdržavati s takimi nasilji, hitro jadra proti lastnemu poginu. In Italiji ta spokoma pot ne bo ušla.
Naša sveta slovenska naloga pa je, da podpiramo gmotno in moralno naše zatirane rojake onkraj meja, da se vedno bolj zavedamo, da so kri naše krvi in da jim dajemo upanja, da ne bomo pozabili nanje, dokler ne pride ura odrešenja.
In ta bo prišla.
Kaj pišejo nasprotniki.
»Nismo proti veri!« V Ogulinu na shodu je dejal te dni radičevski govornik: -Popi (duhovniki) so meše-tarji, narod naj se jih čuva! Za kaj n a ni bo pop, ko je dosti tla znaš moliti očenaš! Popi vas strašijo s peklom, a p e k 1 a ni.« ln še vedno se najdejo pri nas ljudje, ki trdijo, da so radičevci stranka, ki priznava — verska načela. Ostre besede nam siiljo pod pero.
•-Vlada se svoje dolžnosti zaveda in bo gotovo pomagala, kolikor je v njeni moči«, pravi zadnji .lunetiski list . ko poroča o povodnji v Sloveniji. Nadalje piše, da vlada ne more pričarati denarja na dan tam. kjer ga ni. — To je vendar čudno: pri tri-najstmiljardnem proračunu ni denarja! Dajte vendar po tolikem času na dan vsaj en letni račun, da bodo davkoplačevalci vedeli, kako se uporabljajo bajne vsote! >Denarja ni !• — Samo slovenskim državnim uslužbencem se je v zadnjih mesecih odtrgalo na plačah okrog 2 miljona uiuar-jev : za poplavjenee«, koliko šele v celi državi? Denar je vendar tu. vsaj za prvo silo, kaj pa mečkate? — Državna razredna loterija, ki spada v področje ministra g. I*ucljj, tudi prinaša gotovo vsako leto gotovo petdeset miljonov čistega dobička. Dajte ta dobiček za poplavljence, popravite jim škodo, da bodo vsaj davek laliko ali težko plačevali! >Denarja ni!« Pojte se solit! Dobre volje ni!
Delavska politika?, ima v 160. številki o klerikalizmu v Sloveniji poseben članek. Pravi, da je SLS predvsem zato tako močna, ker žerjavovci neprestano politične in gospodarske kozle streljajo. — Zanimiv pa je v rdečkarskem listu še sledeči stavek: Politična stranka klerikalna naslanja svoj vpliv na verska čustva naroda. čeprav politika in vera nista kdo-v e k a k o v sorodstvu.« — Žerjavovci namreč trdijo in tudi socialdemokrati so doslej vedno pridigovali, da nima vera s politiko nobene zveze. Nekoliko so se r poboljšali-:, zdaj že priznavajo, da je vera oziroma njena svoboda vsaj nekoliko tudi odvisna od politike. — Mehika pa nam dokazuje, kako se godi veri. kjer imaio državo v rokah liberalci in rdečkarji. Zato pa je ne samo pravica, temveč tudi dolžnost pravega katoličana, lajika in duhovnika, da žrtvuje vse moči in zmožnosti za zmago verskih načel tudi v javnem, političnem življenju.
Sokolske vžigalice. V zadnjem času so izšle v zalogi tvornice Ruše vžigalice ?V korist Jugoslovenskemu sokolskemu sa-vezu<. — Ali ima Cirilmetodova družba od svojih vžigalic že prevelike fonde?
Ljubezen žerjavovcev do delavcev. >Domovini« ni prav, da so tudi naši poslanci glasovali za naknadni kredit prometnemu ministrstvu, ker bi bilo sicer več tisoč železniških delavcev odpuščenih. — Delavci si bodo ljubezen žerjavovcev do nižjih slojev dobro zapomnili.
Udaril bom po pastirju ...« Zadnji >Domovini« po stari, nepoboljšljivi navadi ni bil všeč nedavno se vršeči sv. misijon v Sromliah pri Brežicah, ondotnj g. župnik seveda tudi ne. — V cerkveno življenje v
d Družba sv. Mohorja obvešča vse svoje člane, da bo začela razpošiljati knjige meseca decembra. Vzrok, da ni mogla po-streči s knjigami takoj po Vseh svetih kakor običajno, je tale: Ko so došle vse vpiso-valne pole (v maju), je z njimi prišlo premnogo želja, naj bi Družba letos izdala celoten imenik vseh članov. Odbor je ustregel, kar pa je zahtevalo ogromno časa. Ko ixi je bila zadnja pola koledarjeva pripravljena za tisk, je povodenj razdejala električno napeljavo, ki je ob veliki vodi ni bilo mogoče popraviti in so vsi stroji več dni bili brez obratovanja. Naj cenjeni člani uvnzujejo to . višjo silo*, in zamudo oproste. — Ravnateljstvo.
d Pazite! Pod naslovom . Arome Com-pany«, Pariz, se ponujajo po naši državi sredstva za aromatiziranje tobaka*. Zastopnikom te družbe se obljublja dobra plača in provizija od prodaje. Treba jim je pa za to izpolniti obrazec, ki je reklami priložen in ga poslati obenem s 00 Din za 1 steklenico tega sredstva zgoraj označeni tvrdki v Pariz. Na posredovanje našega poslaništva v Parizu se je ugotovilo, da je francoskim oblastvom ta tvrdka popolnoma nepoznana, ulica pa, ki se v reklami navaja, sploh ne obstoji. Zaradi tega se sumi, da gre za navadno goljufijo, pred katero se občinstvo svari, ker so ji že nekateri nasedli.
d Novi proračun izkazuje 11 milijard 690 dinarjev izdatkov. Sedanji proračun znaša 12 milijard 504 milijone in je torej novi proračun le za 900 milijonov manjši.
d Židov je v naši državi vsega skupaj 73.267, in sicer na Hrvatskem in v Sloveniji 21.810, v Vojvodini 21.349, v Bosni in Hercegovini 13.701, v Srbiji 7800, v Južni Srbiji 6218, v Sloveniji 1038, v Medjimurju 921, v Dalmaciji 412, v črni gori 17.
d Poslanec Sernec je obiskal te dnj na Gorenjskem kraje, ki so bili prizadeti po zadnjih povodnjih. Natančneje si je ogledal poškodbe v gorjanski občini. Naslednje dni obišče še ostale prizadete kraje.
d 0?romen plaz se je utrgal pri Pil-šta;nu in še vedno leze v dolino. Odnesel je vinograd posestnika šritiha, ki je dajal že 45 hI vina, začela sta se trgati dva sosedna vinograda, v Brilejevem vinogradu pa je nastal do 10 m dolg prepad. Zdaj vzdi-guje niže ležeče travnike, njive in sadovnjake. Razrušil je dvoje vinskih kleti,
Stranicah tudi vtika žerjavovski list svoj smrdljivi nos in celo prerokuje, kdo pride v pekel in kdo ne. — Pri Sv. Florijanu pri Rogatcu . pobožni Domovini - niso všeč cerkvene pridige. — Iz Sv. Štefana pri Šmarju se liberalni dopisnik celo huduje zato, ker je dalo predstojništvo na razpolago učitelj-stvu nekaj cerkvenih sedežev. — V Št. Petru na Medvedjem selu hoče komandi-rati žerjavovec. kdaj in kako se bo v cerkvi molilo. — Zaganja se zadnja Domovina« končno še v g. župnika v Sv. Andražu v Ha-i lozali. — Dalje prihodnjič!
dvoje gospodarskih poslopij, okrajna cesta je počila in sedaj so ogrožene 4 hiše, ki jih morajo izprazniti.
d Prenočevanje sredi Save. Preteklo nedeljo zvečer je hotel neki profesor z ženo pri Kresnicah preko Save, da pride na vlak. Brodnik ni hotel peljati radi prevelike vode. Zato je profesor sam odvezal čoln ter se peljal čez Savo. Na sredi Save pa se je škripec pokvaril in čoln se ni več premaknil z mesta. Kako reševanje ponoči je bilo nemožno, zato sta morala prenočiti sredi deroče Save. Zjutraj so ju rešili.
d Poleg sv. Alojzija in sv. Stanislava obhajamo letos tudi 200 letnico svetniškega proglašenja sv. Janeza od Križa. Sv. Oče ga je 24. avg. t. 1. slovesno prištel doktorjem mistike, to je, ga imenoval za cerkvenega učenika višjega notranjega življenja. Njemu v čast bo v Karmelski cerkvici na Selu v nedeljo 21. nov. ob 8 slovesna sveta maša. Popoldne ob pol 4 pridiga in pete litanije. Pridite v obilnem številu!
d Naša nova povest. Danes začnemo objavljati nov- roman: Povest gorske fare. Povest nam silno napeto popisuje boje in trpljenje hribovskih faranov za življenjski obstoj pa tudi boj vnetega župnika za duše svojih ovčic. Vse dobro in slabo življenje v fari je popisano z veliko živahnostjo, težki zapletljaji se vrste drug za družini, pristno ljudsko življenje z vso svojo senco pa tudi s solncem pa stopa pred nas kakor živo. Povest bo vsakdo čital z velikim zanimanjem. Zato naj se že sedaj oglasijo novi naročniki, da dobijo celotno povest. Domoljub od danes do novega leta stane 4 Din. Naroči se po dopisnici na naslov Uprava Domoljuba, Ljubljana. Jugoslov. tiskarna. V prvi številki bo priložena položnica, po kateri naj se pošlje naročnina.
d Zloraba Strosmajerjevega inieua. Naši vodilni liberalci niso samo zagrizeni sovražniki Cerkve in vere, temveč tudi veliki hinavci. Pri vsem svojem delu za razkristjanjenje našega ljudstva bi radi veljali za dobre kristjane samo s tem namenom. da bi se lažje ugnoczdili med ljudstvo in tako lažje nadaljevali svoje protikrščansko delo. Sedaj so si izbrali hrvatskega škofa Strosmajerja, ki je živel pred pol stoletjem in hočejo z njim zakriti svojo brezversko zagrizenost. Imenujejo se njegovi učenci. Tega jim ne bomo oporekali, zakaj tudi Iškariot je bil — Kristusov učenec. Kakšna ogromna razlika pa je med učiteljem Stro6majeriem in učenci žerjavovci, naj gospodje preberejo današnji članek o Strosmajerju poti naslovom »Izobrazbi.«	. .
d Goljufija. Neka češka banka vsiljuje
Prepričajte se o trpežnosti
vrvarskih izdelkov
iz prve kranjske vrvarne
Iva si N. Adamiš
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31
I« pri podružnicah Kar mor, VeUI»j»k» SO t" K»*nik' žutM 4
l>o svojih agentih nekakšne češke srečke (leze). Agenti govore, da so državne obveznice — vsakdo seveda misli, da jugoslovanske državne, kar pa ni res. Besedilo na srečkah je hrvatsko in nemško, da nihče ne ve, da so srečke inozemske in kot take prepovedane. Nominale je 1000, pa ni povedano, da čeških kron, da more kdo misliti na dinarje. Ljudje plačujejo po 45 Din mesečno. —• Naj prizadeti naznanijo stvar državnemu pravdništvu in finančni oblasti.
d Žrebanje loterije za »Martinišče« je preloženo za par mesecev. Bo pa tudi pred določenim rokom, ako se srečke razprodajo. Zato naj se vsak pobriga čimpreje, da si kupi srečke, ki jih dobi v lavantinski škofiji pri svojem župnem uradu, drugi pa pri vodstvu »Martinišča« v Murski Soboti.
d Umrla je 28. oktobra v Gorenji vasi pri Ribnici ga. Neža Novak, roj. Lovšin. Pokojna je bila skrbna mati 10 otrok in dolgoletna naročnica »Domoljuba«.
d V spanju skočil skoz okno. Gostilničar Ivan Jakšič iz Markuševca je pretekli torek prenočeval pri zagrebškem gostilničarju Kostanjšku. Spal je v sobi prvega nadstrop. Okoli polnoči so Kostanj-šek in sosedje začuli vpitje na pomoč. Ko so pogledali skozi okno, so videli, da leži Jakšič na tleh pod oknom. Vprašan, kako se je to zgodilo, je Jakšič odgovoril, da ne ve ničesar in da je najbrže v spanju skočil skozi okno. Jakšič ima zdrobljen prsni koš in težke poškodbe na glavi.
d V vodo je zdrsnil. V Krnici nad Gor-jami so se otroci igrali ob močno narasli Radovni. Pri tem je 6 letnemu fantku delavca Smoleja iz jeseniške tovarne zdrsnilo v vodo, ki ga je odnesla. Trupla niso našli.
<1 Roparski umor sredi Ljubljane. V Ljubljani so našli 53 letnega sejmarja Karla Primožiča v njegovem stanovanju v Rožni ulici umorjenega. Ležal je v postelji
ter imel na glavi 12 cm široko rano, ki mu je bila zadana s sekiro.
d Roparski napad v Zagrebu. V noči od torka na sredo so trije neznani roparji vdrli v stanovanje Matilde Delič na Selški cesti v Zagrebu. Eden roparjev je Deličevo vrgel s postelje, ji z roko zatisnil usta in ji zapretil, da jo bo zaklal, če ne da denarja. Deličeva se je seveda silno prestrašila in prosila roparje, naj ji puste življenje, saj jim bo izročila ves denar. Peljala je roparje k omari, iz katere so pobrali ves denar (okoli 2400 Din). Nato so vrgli Deličevo nazaj na posteljo in izginili.
d Tramvaj povozil kravo. V torek je v Zagrebu okrog 8 zvečer vozil tramvaj proti Maksimira v nekoliko temni okolici. Nenadoma je voznik zapazil, da je tik pred vozom več živine. Vsled opolzldh tal ni mogel voza takoj ustaviti in je povozil eno kravo. Ker se je krava zamotala pod zaščitno desko, so morali tramvaj privzdigniti, da so jo mogli izvleči.
d Uničene cerkvc. Vojna je razdejala na Francoskem okrog 2000 cerkva. Pred štirimi leti so katoličani zbrali 200 milijonov frankov, s katerimi so na novo pozidali 337 cerkva. Država je obljubila, da bo tekom 15 let dala za zidavo novih cerkva 600 milijonov frankov.
d Rdeč dež. V kraju Cerbere v Italiji se je v zadnjih nevihtah naenkrat vsul močan dež, ki je bil čisto rdeč in močno blaten. Šel je iz oblaka, ki je imel škrlatno rdečo barvo. Sličen dež so imeli v južni Franciji.
d Vzorna katoliška šola. V porenski deželi stoji stari samostan Maria Laach (Marija ob jezeru). Prej so bili tam jezuiti, zdaj so benediktinci. Nemški katoličani, vedno prvi na delu, so sklenili ob tem jezeru v najlepši legi ustanoviti vzorno katoliško šolo pod vodstvom izbranih katoliških učiteljev. Ne samo verska šola, marveč naj-
modernejša šola naj bo to. Kakor se vidi iz načrta, bo šola neka gimnazija: latin-n;a so' bo gojila kot j ozn; katoliške cerkve, pouk v nemškem jeziku in v zgodovini bo učil mladino poznati katoliško kulturo. Poleg pouka bo mladina delala v delavnici in na polju ali v vrtu. Mladina se bo temeljito poučevala tudi v godbi in umetnosti; veliko pomena se polaga na dramatične uprizoritve. Za fante se gradijo hišice; po 10 do 10 jih bo v eni hišici pod vodstvom hišnega očeta ali učiteljice-mamice za dekleta. Sredi te šolske vasi stoji cerkev, da vse služi veri. Mladino bo poleg šolskega pouka potovala, telovadila, plavala, veslala. Za načrt so se z veseljem zavzeli nemški škofje in tudi prasko naučno ministrstvo! Z zgradbo se takoj prične in Nemci upajo po ti poti dobiti za narod in cerkev katoliško orientiranih ljudi.
d Čeden pozdrav od Bftga. V zadnji sobi gostilne pri »Volu« v nekem mestu na Nemškem je dr. V. iz Berlina predaval o Bogu in svetu. Pri tem je na najzlobnejši način venomer sramotil Boga. Predavanje je poslušal tudi neki kovaški pomočnik. Poldrugo uro dolgo predavanje je zaključil govornik z besedami: »Tako, dragi poslušalci, dokazal sem Vam, da Boga ni. če pa vendarle Bog je, je sedaj njegova dolžnost, da pošlje svojega angela ter mi za moje žalitve prisoli krepko zaušnico.« Nato se je prevzetno ozrl naokrog. V tem se mu je približal kovaški pomočnik in mu rekel: »Prav lep pozdrav od Boga. Za take smr-kovce ne pošiljamo angelov. To lahko naredi tudi kovaški pomočnik.« Med tem mu je pripeljal tako zaušnico, da se je gospod po tleh zvrnil. Vsi navzoči so navdušeno ploskali dobremu odgovora.
d Sveti Stanislav Kostka. Življenjepis. Za 200 letnico kanonizacije (31. dec, 1926) spisal Martin Štular, vzgojni vodja v zavodu sv. Stanislava, Str, 176, S 6 slikami.
Stanislav, ki je umrl v cvetu let, v osemnajstem letu svojega življenja, je bil v pobožnosli sin svojega naroda: globoko-čustvsn, postrežljiv, prijazen. Samo srce ga je bilo. Njegova otroško preprosta po-božnost do Marije in sv. Evharistije je že takrat imela čudovito privlačnost do src sodobnikov, zlasti dijakov, in jo ima v nezmanjšani meri še danes. Videli smo žc morda kje sliko, kako Stanislava obhaja angel, ali kako mu — v bolezni — Marija da božje Dete v naročje; toda posebne razlage v našem jeziku še nismo čitali. Zdaj imamo v tej knjigi i sliko i temeljit življenjepis, prvi v slovenskem jeziku, obenem pa spisan po najboljših virih. S to lepo knjigo tudi mi Slovenci res vredno in dostojno proslavljamo dvestoletnico kanonizacije tega slovanskega svetnika.
Naj bi jo vsi vzgojitelji oskrbeli svojim učencem, starši svojim otrokom kot Miklavžev, božičen ali novoleten dar.
Spada pa tudi v knjižnico vsakega orlovskega odseka, vsakega Kat. prosvetnega društva, vsake Marijine družbe.
Knjiga se dobi pri: Upravi Glasnika, • Ljubljana, Zrinjskega 9, za nizko ceno: broširan izvod 20 Din (s pošto 21.50 Din), v polplatno vezan 25 Din (s pošto 27 Din), v celo platno 30 Din (s pošto 32 Din).
Knjiga ima tudi 6 lepih slik in prav
lično zunanjo obliko iz šole našega velikega umetnika, g. prof. Plečnika. Sezite po knjigi in berite jo!
d F. G. R. Tiskovni zakon! Zahtevajte naravnost!
LOVSKO OROŽJE in vsa popravila naJcencje pri puškarju F. K. KAISER — LJUBLJANA d Česa Miklavž ne sme pozabiti? V
vsaki naši kmetski in delavski hiši bo letos poleg drugih Miklavževih daril zavzemala častno mesto tudi naša »Družinska Pratika« s podbo sv. Družine. Zato pravočasno pozor, da ne bo prepozno!
d Pričetek novega jesenskega tečaja za krojače, šivilje in nešivilje z dežele. Zadnji dan 23. t. m. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Beri zadnji Domoljub!
•k Pozor igralcem pri Drž. razr. loteriji. Svoje ccnj. bravcc opozarjamo na današnjo prilogo najsrečnejše prodajalne srečk državne razredne loterije L. 2. Konjovič, Belgrad.
-k Zlatnike ▼ »Gazela«-«nilu so našli sledeči: Marija Simončič, Vinjivrh pri Semiču, kup. milo pri Prvem delavskem konz. društvu, Semič; M. Rebernik, Krško, kupila milo pri tvrdki Anton Vahčič, Videm-Krško; Justina Bcranič, Majšperg, kupila milo pri tvrdki J. Beranič, Majšperg, pošta Ptujska gora; £rna Brcgar, Podsreda, kupila milo pri tvrdki Er-nest Bczcnšek, Podsreda via Rajhenburg; Terezija Bakar, Hrastnik, kupila milo pri Kon-zumnem društvu rudarjev, Hrastnik; Ivana Prosen, Ljubljana, Šelenburgova ul. 5/11, kupila milo pri tvrdki Jos. Satran, Ljubljana; Marija Borovšek v Gaberkah pri Šoštanju, kupila milo pri tvrdki J. Langus, Šoštanj; Frančiška Blaznik, Kropa, kupila milo pri Konzumnem društvu, Kropa; Marija Vidrih, Rakek, kupila milo pri tvrdki Tomo Svetina, Rakek; Terezija Bore, Mengeš, kupila milo pri tvrdki A. Rihar, Mengeš; Doberšek Mih., Store, kupil milo pri Železarni in Rudnik, Štore; Ivan Škrajncr, Ljutomer, kupil milo pri tvrdki Gospodarska zadruga, Ljutomer; Pe-tar Melič, Virje, kupil milo pri tvrdki Oto Stcidl, Virje; Antonija Strccha, Bjelovar, kupila milo pri tvrdki Samojlo Stern, Bjelovar; ing. Konič, Brod na Savi, kupil milo pri tvrdki Vilko Konig i drug, Brod na Savi; Marija Cclarič, Brod, kupila milo pri tvrdki Prvo delavsko komzumno društvo, Sv. Križ pri Ko-stanjvici; Jurij Gerbinek, Sv. Jurij ob Pesnici, ,kupil milo pri tvrdki Ivan Schnautzer, Sv. Jurij ob Pesnici; Anka Štimac, Otočac, kupila milo pri tvrdki Petar Brankovič, Otočac; Francka Zupan, Breznica, kupila milo pri tvrdki Finžgar, Breznica, Gorenjsko; Ančka Miklavčič p. d. Voršovceva, Dobravšce, kupila milo pri tvrdki Ciril Mezck, Trata, Go-renjavas; Angela Mulec, Dolenjavas pri Cerknici.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela ,Union4.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti _poroštvu i. t d.
6r
Italijanska nasilslva se nadaljuje. Fašisti nadaljujejo svoja nasilstva nad svojimi italijanskimi nasprotniki, na Primorskem pa nad Slovenci. Pretekli teden je Mussolini sklical narodno sk"ftščino k seji. Pri tej priliki so bili vsi fašistovoki poslanci oblečeni v črnih srajcah. Ko so prišli poslanci nasprotnih strank, so se jih dejansko lotili in zmetali iz zbornice. Nato so pa nemoteno razveljavili skoro vse poslanske mandate nasprotnih poslancev. Tako je sedanji italijanski parlament sestavljen 'iz samih fašistovskih vsiljivcev in ti naj predstavljajo narod! Nato so sprejeli zakon o uvedbi smrtne kazni. Po celi Italiji pa fašistovske tolpe pretepajo in pobijajo nasprotnike in jim požigajo imovino. Vse to se dela pred očmi oblasti, ki se ne zgane, ker je fašistovska. V Italiji danes res ni več varen življenja, kdor ni fašist.
Dr. Besed n jako vo življenje v nevarnosti. Italijanska divjanja nad našimi goriškimi rojaki presegajo res že vse meje. Ni tem divjakom zadosti, da so Slovencem požgali toliko prosvetnih domov, razbili ne nešteto knjižnic, v šolah in uradih popolnoma zatrli slovenski jezik; sedaj hočejo oropati Slovence njihovih narodnih zastopnikov. V Gorici so fašisti izdali javen razglas, v katerem pozivajo slovenskega poslanca dr. Besednjaka, da mora takoj zapustiti Gorico, ker mu drugače ne jamčijo za življenje. Vsled teh nečuvenih nasilstev so naši poslanci zahtevali, da zunanji minister takoj napravi pri italijanski vladi potrebne korake v zaščito slovenske in hrvaške manjšine v Italiji.
Slovenski poslanec dr. \Vilian v Rimu aretiran. Vse države na svetu spoštujejo poslansko imuniteto. Nobenemu poslancu se ne sme od nobene oblasti niti skriviti las. V tem pa so le Italijani izjema. Te dni so v Rimu zaprli slovenskega poslanca dr. VVilfana, kar je po celi Evropi povzročilo veliko ogorčenje. Veliko razburjenje je povzročila ta vest v naši narodni skupščini. Naši poslanci so takoj zahtevali, da se naš zunanji minister pri italijanski vladi zavzame za aretiranega. Nemški poslanci v naši skupščini so pa poslali na tajništvo društva narodov brzojavko, v kateri zahtevajo, da Društvo narodov posreduje za dr. Wilfana, ki je tudi predsednik kongresa evropskih narodnih manjšin. Pod pritiskom evropskega javnega mnenja so Italijani poslanca dr. Wilfana zopet izpustili in se opravičujejo, da so se zmotili v osebi, česar jim pa nihče ne verjame.
Italijanski vohuni v Franciji. V Franciji živi veliko odličnih Italijanov, nasprotnikov fašistov, ki so že bili ministri, poslanci itd. Teh ljudi se Mussolini zelo boji, ker namreč ne molče k njegovim nasil-stvom. Poslal je zato na Francosko svojega zaupnika Garibaldija, ki se je delal republikanca in nasprotnika fašistov, da je mi ta način prišel v stike s temi nasprotniki fašistov in njihove načrte izdajal Mu-soliniju. Francozi so sedaj vohuna razkrin-
A

POLITIČNI
ZAPISKI
>ISKl|
p Dolg nos. Odbor proti korupciji se je pretekli teden pečal z znano zadevo u nakupu umerikanskega blaga. Vse glavno priče so izpovedale, da je bilo dotično blago, ki je bilo po vojni v Srbiji nujno po-trebno, v Ameriki silno po ceni kupljeno in da je bilo vmes tako malo luksuznega blaga, da niti v poštev ni prišlo in še 1o jc imela hoaisija nalog zavrniti, kar je tudi storila. Blago je prišlo v Solun in ko bi se v resnici razdelilo med ljudstvo, bi se jim izkazala največja dobrota. Toda medtem je dr. Korošec odšel kot minister in vsa zadeva je zastala. Dolar je postajal vedno dražji, a vlada ni plačala, blago se je zmočilo deloma v solunskih skladiščih, deloma na poti v Srbi jo in se je tako delala ogromna škoda. Ko bi dr. Korošec ostal minister, bi vsega tega ne bilo, ker je bilo pod njim vse v najlepšem tiru. Liberalcem, ki so tožili dr. Korošca, je ostal od cele afere dolg nos.
p Pomirjenja v radikalni stranki. V zadnjem času se je Pašič zavzel za to, tla so obe strtiji v radikalni stranki pobotata. V ta namen so se sestali zastopniki Pašičeve struje z vlado, notranji minister Maksi-movič. najhujši Pašičev nasprotnik, pa sa je dva uri mudil pri Pašiču ter nato imel dolg telefonski pogovor s Topolo, kjer stanuje kralj. Radikali upajo, da bodo pogajanja uspešna.
p Radičeve izjave. RadK je došel v Belgrad ter podal proti Italijanom zelo ostre izjave. Rekel je, da bi bilo treba italijanskega poslanika v Belgradu generala Bodrera takoj aretirati in da sc obnaša, kot so se včasih obnašali avstrijski poslaniki v mali Srbiji. Italija radi nasilstev nc mora biti več član Društva narodov. Italijanski poslanik Bodrero je bil vsled teh izjav močno užaljen ter je pri zunanjemu ministru protestiral.
I**- Am^rllcai
st imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz nai-boli?ega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri
A\ & E. SKABERNE - Ljubljana. Mestni trd 10
Dramatična društva in vsi del. igralci, nabavite si
ILUSTRIRANO »LEPO MASKO« II. bi.
Učna metoda maskiranja na podlagi sli'; in skic v raznih barvah. Cena izvodu 40 Din. — Založba E. NAVINŠEK, Ljubljana.	7921
,„,„1 „ ....................................""
kali in cela Francija je ogorčena nad Mus-solinijevo nesramnostjo. Garibaldiju so ukazali, da mora Francijo takoj zapustiti.
Mussolini nosi železno srajco. Mussolini se tako boji nasprotnikov, da baje nosi na prsih železen oklep. Pravijo, da ga jo imel tudi ob zadnjem atentatu, vsled česa« ga krogla ni ranila.
Slovaki vstopijo v vlado. Pog janjai med slovaško ljudsko stranka in Češko-slovaš vlado potekajo uspešno in je pričakovati, da bosta v kratkem dva poslanca slovaške ljudske stranke vstopila v vlado.
PO DOMOVINI
6
MOTNIH.
(Društvena prireditev.) Naše kat. prosvetno društvo ,se je ven-darle -v zadnjem času malo poživilo. V nedeljo dne 7. novembra je priredilo malo predstavo združeno s petjem mešanega in moškega zbora. Cela prireditev je prav po-voljno izpadla in tudi poset občinstva je bil številen, kar je znamenje, da se ljudje v našem kraju zanimajo za naše društvo, katero nudi s svojimi prireditvami mnogo poštene zabave in marsikaj podučnega, kar pri drugih društvih ni na programu. Da je pa bilo to prireditev mogoče izvršiti gre zahvala g. župniku, kateri je dovolil postaviti v župnišču oder, ker ni bilo nikjer drugje primernega prostora. S to prireditvijo se je pokazalo, da kako nujno potrebna je postavitev društvenega doma, v katerem bo mogoče vprizoriti razne predstave, prirejati poučna predavanja in še marsikaj drugega, kar je nujno potrebno za ljudsko izobrazbo in pošteno zabavo. Zatorej se obračamo na vse pošteno mislece farane župnije Motnik, katerim je na srcu, da se bi naša mladina izobraževala v krščanskem smislu, da naj blagovolijo nas podpirati, naj si že bo z denarjem ali lesom, samo da nam bo mogoče v doglednem času postaviti tako nujno potrebni društveni dom, kateri bo cedi župniji v ponos in veselje.
PAPEŽI PUI OSILNICI. To je pa čudno! Kaj je čudno? Da ni k nam novega učitelja. Mi smo sicer tega vajeni, da smo kar po več mesecev brez učitelja. Toda ko je bil ob novem letu 1925 od nas odslovljen f. učitelj Vončina, je takoj začel iz Osilnico k nam hoditi po dva-krat na teden drug učitelj in je hodil do prihoda g. Obrekarja. Šola se ni prekinila. Kako, kdo in zakaj je znal takrat tako hitro pomagati? Pa zakaj letos ne, da smo že skoro 2 meseca brez šole? Kdo je tisti, ki mu letos niso mari naši otroci, lani so mu pa bili? Ali je to politika, ali pozabljivost ali nemarnost, kdo bi to vedel? Morda na Solili, ali g. Kokotec v Dobropoljah ali g. nadzornik Betriani?!
LESE.
(Požar.)
V pondeljek dne 8. novembra krog 10. ure zvečer je pogorela Valjavčkova hiša, last bivšega g. župana Franca Valjavca. Zažgala je po splošni sodbi zlobna roka. Tekom dobrih 50 let je že drugič postala žrtev požara.
STAIJA LOKA OKOLICA.
(Razno.)
Letina je bila pri nas v splošnem sla-rimsko in spomladno setev so uničevale nebrojne miši, krompir gnije od ved-nega dežja. Steber kmetijskih družin se je zrušil — ajdovih žganeov ne bo, še semena Sadja jako malo, po nekod nič. Zdravstveno stanje ljudstva je povoljno, zlasti do sedaj ni beležiti kake nalezljive bolezni. ' ac pa je kot običajnQ vsako leto. tudi letos
obiskala smrt več družin, in s tem in onim obogatila božjo njivo s svežim grobom. Na Vseh svetnikov dan so bili grobovi kljub dežju ožarjeni od luči, zasuti v cvetju zadnjih jesenskih rož. Pevci so se v krasnem spevu žalostinke oddolžili dragim v grobu spečim, med glasove zvonov se je vtapljal svečenikov žalni misere, rosilo je nebo in oko. Pač pa je bilo leto bogato neviht in proobilega dežja; večkrat so zatrepetala naša srca v bojazni, kaj bo, vendar, hvala Bogu, šlo je brez toče in strele ter poplave. Krona vseh naravnih grozot je bila noč med 29. in 30. oktobrom. Kot predigra sodnega dne, noč ožarjena z enim nepretrganim bliskom, s tulečim bobnenjem viharja, gromenjem in dežjem. Škripala in pokala so poslopja, vrglo je več kozolcev, ruvalo drevje, razdevalo strehe, mnogim je voda vdrla v kleti, hleve, tekla skozi streho in strop v sobe, potoki več kot polni. Pa smo jo v naši fari skoraj še najbolj srečno prestali, hvala Bogu. Letošnje leto 1926 zginja v večnost z neizbrisno bridkimi spomini pri nas, ko še ni tolikih nesreč kot v naši neposredni bližini, Žireli in Kokri, vendar za njim se jokati nihče ne more. L
RIBNICA.
Na vernih duš dan smo se zbrali v prav obilem številu v dvorani, da slišimo poročilo poslanca g. Škulja o naših zadevah, ki so za nas življenjskega pomena z ozi-rom na naše preživljanje z lesno domačo obrtjo. V daljšem govora je g. poslanec Škulj obrazložil razne zakonske vladne določbe in vladne odloke, ki se tičejo potovalnih obrtnikov, kamor spadamo mi, ki se pečamo s prodajanjem in popravljanjem re-šet in obodja. Zadnje čase nam namreč veliki župani in mestne uprave v Vojvodini onemogočujejo s svojimi prepovedmi izvrševanje naše obrti, kar nas spravlja oo ves zaslužek. Nato nam je govornik natančno razložil trgovsko pogodbo z Avstrijo in Italijo, ki vsebujeta za razvoj in razumevanje naše obrti baš po uspešnem posredovanju posl. Škulja zelo ugodne določbe za prebivalstvo kočevskega okraja, ki že stoletja hodi v razne dežele stare in sedanje Avstrije in v dežele, pripadle Italiji. Doslej je bilo vse to po prevratu močno ovirano, trgovske pogodbe pa zopet dovolju-
jejo vstop krošnjarjem iz kočevskega okraja z izdelki lesne domače obrti v Avstrijo in Italijo, kar je za nas neprecenljive koristi.
V	nadaljnem razgovoru smo tudi mi stavili poslancu razne predloge in želje, katere bo g. poslanec zastopal na merodaj-nih mestih, upamo s tako dobrimi uspehi kot vedno doslej. Prav iskreno zahvalo je zbor izrekel Jugosl. klubu, ki že od 1. 1920. stalno čuva interese malega obrtnika, in ga brani proti mnogobrojnim poizkusom od raznih strani docela uničiti stoletni vir preživljanja velike večine prebivalstva kočevskega okraja.
MAVČIČE.
(Razno.)
V	nedeljo dne 31. oktobra smo imeli pri nas ganljivo lepo slovesnost. Odkrili smo dve spominski plošči padlim vojakom naše župnije. Plošči sta iz črnega marmorja, vzidani na pročelju župne cerkve na vsaki strani velikih vrat. Na ploščah je 21 fotografij padlih in njih imena in imena vseh drugih, ki nimajo slik. Slovesnost odkritja se je izvršila popoldne po litanijah ob ogromni udeležbi vernega ljudstva. Govoril je bivši vojni kurat gospod Janko Cegnar, za kar mu na tem mestu izrekamo javno zahvalo. Naši pevci so zapeli: »Oj Doberdob« in »Vigred se povrne«. Plošči je blagoslovil domači g, župnik. Na vseh svetnikov dan ob 10 je bila sv, maša za vse padle naše župnije.
V	nedeljo 21, t. m, priredi naše društvo popoldne p® litanijah igro s petjem: »Zakleti grad«. Igra je zelo zanimiva, obleke starinske, pred igro bo tudi petje in sicer več prav lepih novih pesmi. Torej se nadejamo obilne udeležbe, h kateri prav vljudno vabimo.
Tudi pri nas je naredil vihar mnogo škode. Podrl je več kozolcev, smrek in tudi hrastov. Pri dveh mlinih na Podreči je napravila voda škode do 180.000 K, strela pa je vpepelila na Podreči pod. Da ni še več pogorelo, gre zahvala zlasti našim vrlim gasilcem, ki so jadrno prihiteli na kraj nesreče.
MOŠNJE.
(Pogreb.)
9. novembra smo pokopali v spremstvu osmih duhovnikov in skoro vseh mater te župnije in mnogo odličnih pogrebcev iz okolice in iz Ljubljane gospo Jožefo Fa-tur, mater naše gospodične Apolonije Fa-tur, ki je vse svoje moči žrtvovala za naš
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomesten,
oRusen i cenen.
Dobiva se v vse&
dobro asorllrantO kolonlfalnlO trgovina0.
&
Resnica o škofu Duraju Strossmalerju.
V Zagrebu so odkrili te dni slavnemu hrvaškemu škofu lep spomenik. Zaslužil ga je, zakaj skoraj vse, kar ima glavno mesto Hrvatske imenitnega, je njegovo delo. — Liberalci izrabljajo ime slavnega moža, štejejo ga celo za svojega in trdijo, da so njegovi — učenci. Zato ne bo napačno, če svobodomiselcem okrog »Jutra« in »Domovine« nekoliko osvežimo zgodovinski spomin.
1.	Na cerkvenem zboru v Rimu 1. 1871. Je Strossmayer z nekaterimi francoskimi škofi izražal pomisleke, če bi ne bilo boljše, da se verska resnica o papeževi nezmotljivosti ne proglasi javno kot verski nauk. Mislil je, da bi na ta način lažje prišlo do zedinjenja cerkva. — Pozneje je priznal, da se je zmotil in slovesno je izjavil: »Naj se mi jezik posuši, in naj mi roka usahne prej, nego bi izrekel ali napisal karkoli proti sveti rimski Cerkvi«
2.	S križem v roki — darom papeža Pija IX., je otvoril leta 1867. Jugoslovanska akademijo v Zagrebu, s prekrasnim govorom o sv. Križu, o večni Modrosti in Resnici.
3.	O vseučilišču in učiteljih je napisal o »Glasniku« L 1875. sledeče: »Naš narod želi in zahteva, da se mladina povsod in zlasti na vseučiliščih vzgaja v krščanskem duhu. Kdor ni tega mišljenja, naj ne zasede učiteljskega mesta. — Proti izrecni zahtevi naroda, proti svetemu Duhu in proti narodovi bodočnosti greši, kdor bi se kot brezverec in apostol brezverstva povzpel na tako važno mesto. Kdor krši Bogu dano besedo, tudi svojemu poklicu ne more biti zvest. Najvažnejše za narod in njegovo bodočnost je, da so učitelji v vsakem pogledu vernemu ljudstvu vzor!«
Leta 1877. je Strossmayer obiskal gimnazijo v Osijeku. Tam je med drugimi dal dijakom tudi naslednje navodilo: »Ostanite zvesti sveti veri. Prišli boste v svet. Povsod boste imeli priliko, da boste slišali ugovore proti njej. Ne dajte se z nobenim prigovarjanjem odvrniti od vere svojih očetov.« Drugič zopet jim je dejal: »Samo oni, ki je razsvetljen s sv. Evangelijem, ogret s sv. Križem, bo dober sod-
•kraj in nad vse uspešno tu delovala nad 30 let. Hvaležni učenci in učenke, gasilci in pevci, stotere žarnice in ponižne svečke: vse se je skušalo, kdo bo bolj proslavil spomin mile matere naše dobre gospodične. Cvetke v premnogih vencih na grobu 6e sedaj to pričajo.
BREZJE.
(Mostovi — romarji.)
Komarji, ki dohajajo z vlakom na Brezje, izstopajo vsi v Radovljici. Odtod Imajo najlepšo cesto. Iz postaj Otoče in Podnart ni mostov. 5a
nik, dober učitelj, dober branitelj svojega naroda.«
4.	Kot pravi katolik je razširil škof Strossmayer svojo ljubav ne samo na Jugoslovane, temveč tudi na Slovake, Poljake, Čehe in Ruse. Ko cesarju Francu Jožefu ni bilo všeč, da je Strossmayer poslal leta 1888,, ob 900 letnici pokrist-janjenja Rusije v Kijev brzojavko, je rekel veliki škof: »Moja vest je čista«. In pogosto je ponavljal: »Kristjan mi je ime, katolik moj priimek.«
5.	Liberalni listi poveličujejo Stross-mayerja kot Jugoslovena žerjavovske sorte, na centralistični osnovi. Poglejmo torej resnično tozadevno mnenje slavnega škofa. V saboru leta 1861. je dejal: »Mi smo najprej Hrvati. Politika nam nalaga dolžnost, da se centralizmu, pa naj pride od vzhoda ali zapada, upremo z vso možatostjo ... Centralizem je nadvlada enega naroda nad drugim, centralizem ni svoboda, temveč pravo suženjstvo.« — Leta 1861, je govoril Strossmayer v hrvatskem saboru za federativno preureditev države.
Tak je bil torej škof Strosmayer. Kar
sta napisala o njem »Jutro« in »Domovina«, je grdo zlorabljanje imena nepozab nega škofa. Zato je popolnoma prav, da taki »učenci Strossmayerja« niso bili pripuščeni k odkritju njegovega spomenika.
Kaj počenja g. Calles?
V Mehiki še ni miru. Zdi se, da je preganjanje pri kraju, a to le zaradi tega, ker vlada pazi, da inozemstvo ne izve ničesar. Kulturni boj se traja in oster je ta boj, hruda preizkušnja za katoličane, ki pa se zadrže nad vse odločno in neustrašeno.
Mnogo jih velja ta njihov močan, energičen odpor. Ječe se polnijo vsepovsod. Kdor zine kako besedo proti režimu in ga sliši detektiv, ki jih je vse polno, je precej ob svobodo. Prav zavedne so katoliške žene, katere marljivo sodelujejo pri vseh katoliških akcijah za osvobojenje.
Pastirje so pregnali, a ljudstvo, čeprav razkropljeno, še ni pozabilo na molitev, ni zapustilo cerkva, marveč jih brani — svoje narodne svetinje. Jezus se je umaknil, zbežal je iz njih pred zasledovalci, a vendar so še ostale svete podobe in križ je tudi ostal.Kako se polnijo ta prazna svetišča, koliko goreče molitve se dviga v njih proti nebu, koliko prošenj. En sam sijajen primer: 12. oktobra je bila obletnica kronanja Naše ljube Gospe v Guada-lupi. Dvanajst tisoč ljudi je prišlo — bosih in peš v Marijino svetišče. Romarska množica je sama opravila slovesnost; molili so rožni venec in prepevali Marijine pesmi. Javne službe božje ni bilo seveda, saj niso imeli duhovnika. Zato so pa sami na dostojen način proslavili praznik varuhinje mehikanske dežele. Framasone je ta nepričakovana gorečnost presenetila: policija je šikanirala romarje na vse mogoče na-
čine, vsakega »o namreč natanko preiskali, če nima morda orožja s seboj, a kljub temu se je narod zbral v sijajnem številu. Ne iztrezni jih — teh mogotcev, da ne ponehajo zaganjati se v nepremagljivo skalo.
Nasprotno: aretacije se vrše dan za dnem, sodišča pridno razglašajo obsodbe. Saj ni treba, da bi se človek kaj hudo pregrešil : kdor hoče izdajati verski časopis ali sploh kaj takega natisne, kdor deli* propagandne letake, kdor sprejme duhovnika pod svojo streho, in morda ta celo mašuje v njegovi hiši, kdor je ' član »Versko-obrambne lige«., — tega hitro prime roka »pravice«. Konec oktobra so samo v mestu Agnas aretirali več sto oseb naenkrat.
Kakor za čas arimskih cesarjev, ki so se posluževali pri preganjanju kristjanov številnih vohunov-delatorjev, tako so dogaja tudi zdaj pod gospodom Callesom. Policijska oblast tekmuje z vojaško, kdo bo več ljudi zaprl — tam ima namreč vsak to pravico, da je le brezverec in ima kako državno službo.
Ker so izgubili vse svoje šole, bi radi mehiški katoliki pošiljali svoje otroke v inozemske katoliške šole, a tudi to seveda framasonom ni po volji. Tako je bilo zadnjič aretiranih 80 deklic, ki so potovale v Ameriko z namenom, da ondi študirajo v katoliških zavodih. Pa tudi s tem ne bodo iztrgali vere iz src!
Na drugi strani pa vlada proslavlja one, ki so odpadli od vore. Prejšnji mesec je na ukaz vlade priredila Akademija za zgodovino Mehike proslavo stoletnice frančiškana Antonija Marzil, ki js sprva gorečo deloval kot misijonar, a pozneje odpadel, ziral.
Mehiški škofje so te dni ponovno izdali proglas, v katerem protestirajo proti vedno novim krivicam, ki jih prizadevajo vernemu narodu maloštevilni — jako-binci.
♦ * *
Morda bo božja previdnost še neknj časa dopustila to divjanje. Zakaj Calles je zadnjič zahteval od parlamenta kredit v znesku en milijon pezos za nadaljevanje državljanske vojne.
Mi pa dobro vemo, čigava bo zmaga.
Italija na morju in
v zraku.
Pri Genovi je Sestri Ponente, ladjedelnica. Tam so spustili pred kratkim v morje največji parnik italijanske trgovske mornarice »Romaš:. Prisotnost prometnega ministra in pozdravni brzojav Mussolinija sta pomen tega dogodka najbolj osvetlila. Saj stopa z »Romo« Italija v veliko tekmovanje mednarodnega trgovskega brodovja. Ladja vsebuje 33.000 ion, je 215.25 metrov dolga, 20 metrov visoka, ima skozinskoz dvojni krov, 13 avtomatičnih vertikalnih zapor itd. Motorji imajo 40.000 PS in poženejo ladjo na uro 22 milj po 1852 m daleč. »Roma« je motorna ladja; prav tako je motorna ladja »Augustus«, ki ga gradijo, samo da je še deset metrov daljši. Po načrtu bodo zgradili do konca leta 1928 enajst takih velikih enot, in tako bo postalo italijansko trgovsko brodovje eno
najmodernejših in mu bodo — tako upajo Italijani — turisti dali prednost pred drugimi. Odkar se Italijani ne smejo v velikih množinah naseljevati v Zedinjenih državah, 60 opustili grodba počasnih potniških ladij in so začeli graditi izključno hitre poštne in luksuzne ladje. Devet imenovanih ladij bo pristalo v Genovi, dvema bo Trst domovinsko priktanišče. Hitreje, če- ' prav ne tako daleč, se bo potovalo po Italiji in iz Italije z redno prometujočimi poštnimi in potniškimi aeroplani. črto Genovo —Ostia (Rim)—Neapol—Palermo so pravkar otvorili, priključivši ji črto Ostia—Ca-gliari (na Sardiniji). Ti dve črti uporabljata izključno le hidroplane. Druga črta je > Milano—Ancona—Fogia—Brindisi, kjer se : začne takozvana levantinska črta čez Atene j v Carigrad. Tretja črta vodi iz Torina čez Benetke v Trst, četrta bo šla iz Sicilije v j Afriko (Libijo) in dalje skoz Rdeče morje j v Rezijski zaliv. Zrometno-politični pomen ' vseh teh črt je zelo velik.	i
Zdravstvene naprave so take, kot v prvovrstnih sanatorijih. — Okoli ladjinega obrata samega se gnete nekakšno majhno mesto prodajalen vseh vrst; prodajajo ti cvetlice, parfumerijske izdelke, brivnice so tam, dunajska kavama in časopisi, bar, slaščičarna, kino, stalno gledališče, tiskarna, pisarna s tipkaricami itd. Zdi se ti, kakor bi velemestni hotel plaval po vodi.
sveta.
Motorne ladje imenujemo tiste, ki jih kurimo s petrolejem. V tržaški ladjedelnici pri Trstu so spustili v morje največjo dosedanjo motorno ladjo dne 29. decembra 1925. Ima 23.500 brutoregisterton vsebine po 2.83 kubičnih metrov, dolga je 192.45 metrov, široka 24.234 metrov, prostornin-ska globina znaša 14.174 m. Ime ladje je »Saturnia«, vozi od letošnje jeseni naprej v Južno Ameriko, in sicer v presenetljivo kralkem času 18 dni. Prostora je za 3000 oseb in za 9000 ton blaga. Glavna motorja sta dva, manjših je šest, moči imajo za 38.500 konjskih sii. Tudi parnika niso zgradili v Italiji po vojni nobenega tako velikega kot je »Saturnia«. Na novi ladji so uvedli več zanimivih tehniških novosti, v zgodovini motornega ladjedelništva prvič. Deset močnih poprečnih ograj razdeli ladjo v 11 odelkov; tudi če bi bili trije oddelki popolnoma pod vodo, bi ladja še zmeraj brez nevarnosti in prestanka vozila. Vrata v ograjah ne prepuščajo vode, zapirajo se od kapitanovega mosta dol ali posamez ali vse naenkrat. Za slučaj požara so napravljene spet posebne ograje, od 40 do 40 metrov. Motornih rešilnih čolnov je toliko, da gredo vanje lahko vsi popotniki in vsa. posadka. Prvi razred je tako opremljen, kakor so opremljeni prvovrstni hoteli: sprejeinnice, kopalnice, spalnice, sobe za služkinje, sobe za prtljago, posamezne sobe itd. Do slavnostne dvorane vodijo krasne stopnice, 15 m visoke, nad njo je lepa kupola, oprema je v slogu Lu-dovika XIV. V veliki obednici je prostora za 250 gostov, manjše družbe dobijo lahko Posebne obednice, tudi otroci imajo svojo lastno obednico. Potniki tretjega razreda ne bodo spali več v skupnih spalnicah, temveč v prijetno opremljenih kabinah. Kakor prvi in drugi razred ima tudi tretji razred obednice, čitalnice, glasbeno dvorano in kadilne sobe. Med k rova ni več. i vse kabine in vsi drugi prostori so zveza- i {ji med seboj s telefonom, imajo brezžični brzojav, v toaletah je topla in mrzla voda. :
n Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo 21. t. m. ob 3 popoldne krasno žsloigro »Ljubezni in morja valovit (Hero in Leander). Delo režira ga. Marija Vera, priznana umetnica, članica narodnega gledališča v Ljubljani. Predstava je bila doslej žo dvakrat razprodana in je dosegla sijajen uspeh.
n Novljc pri Kamniku. Na splošno željo ponovi tuk. kat. prosvetno društvo v nedeljo dne 21. t. m. ljudsko igro v 5 dejanjih »Deseti brat«. Začetek ob pol 4 pop. — Odbor.
n Prosvetno društvo v Borovnici priredi dne 21. novembra ob 3 popoldne igro »Pozna pomlad«.
n V nedeljo 21. t. m. se nepreklicno vrši žrebanje loterije izobraževalnega društva na Brez-nici. Začetek ob po 4 popoldne. Dobitkov je 520 v vrednosti nad 50.000 Din in povrhu še 10 nagrad po 5 zlatih dolarjev. Srečke, ki niso plačane do dneva žrebanja, so neveljavne.
n Tečaj za čevljarsko prikrojevanjc za mojstre v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani' namerava prirediti po novem letu v Ljubljani tečaj za čevljarsko prikrojevanje za mojstre, pod vodstvom čevljarskega mojstra g. J. Steinmana. Tečaj bo trajal vse delovne dni ob večernih urah, ki so določijo na dan otvoritve, lnteresenti-mojstri naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 25. de-combra t. I. v pisarni urada, Krekov trg št. 10-1.
n Zahvala. Podpisani se tem potom najpri-srčneja zahvaljujem vsem, ki so mi ob priliki moje nesrečo pomagali na ta ali oni način. Prav posebno zalivalo pa izrekam bivšemu šolskemu voditelju g. Smoliku, gdč. učiteljici Ketejevi in krajnemu šolskemu svetu, za prepustitetv stanovanja v šoli, ter vsem, ki so mi pomagali z vožnjo, delom in darovi. Vsem skupaj Rog stotero povrnil — liovte nad Sv. Lenartom, dne 8. novembra 1926. — Franc Koblar, krojač.
Izžrebane številke
efektne loterije v korist Društvenega doma v Trbovljah dne 7. novembra 1926.
Glavni dobitki.
I. Hiša, novozgrajena, št. 36.465.
II. Pohištvo, spalnica, št. 34.410.
III.	Šivalni stroj št. 34.419.
IV.	Zemljišče I. št. 15.516.
V. Harmonika št. 30.075.
VI. Kolo št. 15.628.
VII.	Zemljišče II. št. 43.330.
VIII.	Salonska ura št. 29.214.
IX. Telica št. 1.040.
X. Konjska oprema št. 4.104.
10 dobitkov po 1000 Din.
1 261, 4.245, 4.440, 5.309, 7.530, 8.413, 22.623, 31.305, 84.481, 46.081.
10 dobitkov po 500 Din.
3.855, 6.244, 15.531, 19.511, 25,640, 29.548, 32.805, 37.595, 42,299, 46.201.
20 dobitkov po 250 Din.
4186, 5.003, 6.331, 8.275, 8.434,	11.858,
13	874, 16.654, 18.903, 22.270, 23.751.	25.937, 30.651, 31.635, 40.24(1, 41.952, 49.307.
50 dobilkov po 100 Din, 2.205, 3.609, 5.313, 5.678, 6.707, 7.088, 9464 9.741, 10.420, 10.780, 12.720, 12.164,
14	300, 15.384, 16.142, 17.111, 19.286, 20.697, 21.228, 21.925, 23.112, 24.479, 25.854, 20.796,
975, 12.417, 20.632,
MRS1 S' 29'580, Wm< 30 132' 31-«55, 32.552,
33.196, 30.31», 36.978, 37.177, 87.727 38.101 42.176. U'm' ii'm'44/717 40294 47'783
100 dobitkov po 50 Din.
659, 8.472, 13.959, 20.755,
12.316, 12.801, 13.065 M,
".927, 15.278, 15.843, 16.010 16.305 10.555 17.242, 17.340, 17.720, 17.859, 18.182 18.487 20 048 21.810, 23.226, 23.342, 23.747! 24.072 25$5 25199 25.299, 25.615, 25.860, 20.023, 26.802, 27.527! 28.306, 29.001, 29.642, 29.986, 31.689, 32.010 32.742 33.014 88.094. 33.284, 34.214, 34.564, 35.032 35.593 35.631 35.969, 36.257, 37.594, 38.311 38.374 38.684 39.011 39.221, 39.563, 39.849, 39.934, 40.114, 40.148, 40.102, 41.207, 41.715, 42.076, 43.208, 43.303, 43.976, 44.058, 44.683, 44.794, 44.911, 44.979, 45.569, 45.790, 45.964, 40.991, 48.183.	'
320 dobitkov jo 25 Din.
524, 556, 557, 671, 740, 839, 1.130, 1.166, 1.285, 1.576, 1.775, 1.937, 2.361 2.417 2.807, 4.084, 4.298, 4.669, 4.698, 4.705, 4.708 4.734, 4.754, 4.998, 5.083, 5.377, 5.525, 5.652, 5.714, 5.734, 0.152, 0.175, 6.206, 6.264, 6.987, 7.003, 7.109, 7.446, 7.613, 7.961, 8.107, 8.299 8.559, 8.753, 8.844, 8.978, 9.098, 9.218, 9.421, 9.440, 9.475, 9.514, 9.623, 9.842, 9.966, 10.008, 10.167, 10.271, 10.287, 10.410, 10.541, 10.628, 10.814, 10.822, 10.936, 10.973, 11.201, 11.629, 11.740, 12.537, 12.572, 12.657, 12.750, 12.789, 12.818, 13.343, 13.359, 13.912, 13.980, 14.400, 14.476, 14.524, 14.566, 14.615, 14.987, 15.013, 15.025, 15.214, 15.341, 15.518, 15.666, 15.944, 15.905, 16.046, 16.103, 10.301, 10.312, 16.388, 16.-187, 16.699, 16.804, 16.904, 17.085, 17.281, 17.476, 17.709, 18.083, 18.210, 18.299, 18.466, 18.623, 18.708, 18.712, 18.720, 18.828, 18.962, 19.016, 19.102, 19.282, 19.595, 19.781, 19.826, 19.862, 20.271, 20.871, 20.901, 20.903, 21.129, 21.154, 21.312, 21.542, 21.907, 22.041, 22.079, 22.077. 22.166, 22.225, 22.488, 22.628, 22.641, 22.869, 22.878, 22.899, 23.050, 23.888, 23.990, 24.043, 24.187, 24.203, 24.251, 24.430, 24.488, 24.834, 24.920,
25.005,	25.025. 25.050, 25.523, 25.597, 25.619, 25.679, 25.783, 25.905, 25.907, 25.973, 20.015, 20.102, 26.196, 26.330, 20.491, 27.435, 27.777, 27.976, 28.102, 28.181, 28.505, 28.038, 28.717, 28.865, 29.290, 29.584, 29.830,
30.006,	30.108, 30.175, 30.200, 30.545, 30.756, 30.826, 30.957, 31.100, 31.139, 31.171, 31.314, 31.568, 31.577, 31.600, 31.918, 32.042, 32.097, 32.172, 32.341, 32.349, 32.450, 32.483, 32.748, 33.133, 33.268, 33.418, 33.629, 33.818, 34.175, 34.602, 35.146, 35.188, 35.235, 35.462, 35.543, 35.008, 30.307, 36.415, 30 435, 36034, 36.701, 37.234, 37.352, 87.302, 37 529, 37.531, 37 544, 37.762, 38.591, 38.723, 39.161, 39.297, 39.340, 39.349, 39.395, 39.397, 39.544, 39.808, 40.192, 40.243, 40.423, 40.493, 40.501, 40.537, 40.841, 40.930, 41.167, 41.260, 41.406, 41.409, 41.770, 41.959, 42.155, 42.301, 42.516, 42.723, 42.734, 42.744, 42.773, 42.797, 42.879, 43.019, 43.322, 43.531, 43.620, 43.660, 43.757, 43.852, 43.905, 44.003,
44.169,	44.456, 44.536, 44.596, 44.947, 45.019, 45.026,
45.170,	45.408, 45.423, 45.026, 45.857, 45.877, 46.125, 46.618, 40.621, 46.714, 46.829, 46 848, 46.890, 46.908, 47.065, 47.080, 47.145, 47.235. 47.456, 47.620, 47.772, 47.905, 48.087, 48.110, 48.126, 48.172, 48 190, 48.377, 48.450, 48.461, 4S.547, 48.671, 48.750. 48.869, 4S.880, 48.983, 49.508, 49.012, 49.745, 49.881.
Pripomba: Dobitki, ki se ne dvignejo v roku šestih tednov po razglasitvi žrebanja t. j. do dna 19. decembra 1920., zapadejo v korist Društvenega doma. Oni, ki so zadeli kateri dobitek, in stanujejo izven Trbovelj, morajo navesti, kdaj in komu M srečko plačali, ker so neplačano srečke razveljavljene.
DOBRO BLAGO !
NIZKE CENE I
manuJaktur, trgovina na debelo in drobno
Ljufef jana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in dru* gega perilnega blaga
po Izredno nfzScili cenafi.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte mano« fakturno blago le pri »OBLAČILNICI«4
BIlLISTEKlIMl
POVESI GORSKE EARE.
I. poglavje.
Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohotno razraščala bezeg in lipovka. Bral je »Škofijski list«, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je pač bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih.
Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunačiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,c je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in gorko srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — ln kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika.
Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno ohlevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodirajočimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce.
Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvitli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.«
Škofove oči so gledale resno, skrbipolno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, rnoj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Ža višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črto preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.«
Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvitli, samo tega ne. Zidovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.«
»Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvpit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?«
»V božjem imenu — da!«
»Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen 1 S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku
mana v puščavi. Vi veste, ka[ pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejsi poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanjih bojih stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in voj-ščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj srn! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!«
Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčnojasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel.
Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.«
Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, no pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. — —«
Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik:
>0 Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.«
Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in neokretnih s kosmatimi obrazi, je stalo tam.
»Ta je! — Tako mlad! — Toda fin! so rekli in se suvali s komolci. Odkrili so se.
»Pozdravljeni, častili gospod!«
Trde kmetske pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo in z divjo naglico je drdral voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se ie iskrilo.
Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zalireščalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustilo lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdi«, da se škoda popravi.
Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenaokoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetic — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi ,dom, ves obdan z zlatom.
Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimj pečinami v modro nebo.
Razno.
Nadzorovali« „,(„„,„. bili. Pariška policija i6 dala v cestno služIm 20 novih avtomobilov, ki vozijo no?, in dan po mestu okoli. Njih naloga je, <|a ustavijo vsak avtomobil ki bi troje vozi kot pa ij predpisano.
Vztrajen. Na Riffelo-vem stolpu v Parizu je že 40 lot v službi dela-vec Tt ron; opravlja dvigalo. Stolp je bil dograjen »icer šole leta 18S3., a dvigalo je delovalo že leta 1886., in tedaj j9 stopil Teron v službo, S ponosom pripoveduje Teron, da so ves čas njegovega službovanja ni pri-petila niti najmanjša nesreča. Nešteto je število slavnih mož, ki jih je peljal v dvigalu gor in dol. Sedaj gre v )«koi, a no daleč; stanoval bo blizu stolpa, da ga bo zmeraj videl.
Izhoren odgovor. Vemo, da so boljševiki v Ilusiji čisto brezverski in da hočejo vero popolnoma iztrebiti. Ljudstvo si I je pa ne da vzeti in ve-1 liko molijo, vež, ko! pa i navadno mislimo. Tako je pred neko božjo |.o:lo-bo molil ruski kmetic, ko začuti naenkrat na rnini tujo roko. Obrne se in vidi, da stoji pred n n boljševik in da ga zai-n-den gleda. >Ja, kaj pa !i delaš? Ali morebiti moliš?« i- >Da, brat. hotel sem moliti.« — »Ja, za koga moliš?« Kaj ne, za betjševiško vlado.< — »Ja. zares, za vas s n hotel moliti.^ — »Tako, tako Prej si pa za cr.rja tnko-le molil, kaj ne? — »Sevo !a sem.-- — -Pomisli vendar, če si malo pameten, da je bila tvoia molitev zastonj iu da sle-de carja ni prav n'č koristila. — >0 ja, je koristila. Izginil je.t — Boljše-vik se je obrnil in je odšel.
Ploskanje. Nekemu pisatelju so rekli: »Vaša igra so je kaj slabo obnesla Gnila jajca so metali na oder.« — -Res je, a ploskali so tudi.- — »Seveda, če je kakšno jajce zadelo.«
Hitra vožnja. Med Londonom in Berlinom vozi od 6. novembra naprej aeroplan, ki porabi zato pot samo pet ur. Ob « zjutraj gre trgovec iz Londona, pride ob enajstih v Berlin, opravi tam do štirih popoldne svoje opravke in je ob devetih zvečer že spet v Londonu.
Vfl7 z '°itercam'' nov in lahek, ge proda. Izve ■ se pri F, Rozman, Snakovo, Križe, Gor,
Deteljno seme r^SK
LJubljana, — Gosposvetska cesta štev. 5 (poleg Figovca), ali pa Woliova ulica itev. 12. 7625
3'
Voz zapravi ji vček	! . 011 (mladi ženl>: >Kai pfl ie to v sl;!c;
Ponudbe na upravo lista pod: »Zapravljivček«. i ^i?« Ona: »I nO, glavnata solata.« On.
»Glavnata solata? — — —- Ja, kako pa
KOLARSKEGA VAJENCA
takoj sprejmem. - 2ABJEK, HruSica pri Ljubljani.
vendar to izgleda?« Ona: »Kaj, mord nisem pravilno skuhala?«
Meh za smeh.
*
Pevka (poje): »Dve duši ah, v prsih mojih sta.«
Poslušalec: »Ja, ja, stanovanjska mi-zerija.«
Poročnik rekrutu: »čemu se pa prar ekaš zadaj za ušesom?«
Rekrut: »Zato, ker me spredaj ne srbi.«
*
A.:	»Jaz sem nekomu posodil 100 Din, pa nimam nobenega potrdila o tem. Kaj naj ukrenem?«
B.:	»Piši mu, da naj ti že vrne onih 200 Din, katere si mu posodil.«
A.:	»Toda kako, če jih je pa le 100?«
B.:	»Vem, toda on ti bo odgovoril, da jih je bilo samo 100, pa boš imel potrdilo.«
»Tale človek iz cirkusa je tako gibčnih udov, da ga je mogoče okoli drevesa oviti.« »Malenkost. Jaz svojega moža še celo okoli prsta ovijem.«
*
Prodajalec: »Tu imaš, dečko, lonec z marmelado, kje pa imaš denar?«
Deček: »O jej, na dnu lonca.« *
»Kako pa vam gre gospa Konc, saj bo že skoro pet let, kar vas nisem videla.«
»Ali pa je že več. Zakaj pa me nikdar no obiščete?«
>;Saj ni bilo mogoče; saj veste kakšno
vreme smo imeli v zadnjem času.« +
»Ali ste vi oni, ki je rešil mojega moža iz valov?«
:>Da jaz. Toda gospa, kar pustite, ni vredno govoriti o tem.«
»Kaj, ni vredno, kam pa ste dejali njegov ovratnik in ovratnico?«
*
Pesnik (uredniku): »Dovolite, da vam svoje najnovejše pesmi prečitam.: Urednik: »Sem silno zaposlen, prosim da jih
kar sami vržete v kož.«
*
»Zakaj pa nosite tako dolgo brado?«
»Zato da mi ni treba kravat kupovati.« ♦
Sinček: »Ata, ali morejo slepi ljudje pisati?«
Oče: »Da, vsaj nekateri.«
Sinček: »Ata, ali morete vi pisati z zaprtimi očmi?«
Oče: »Jaz mislim da. Zakaj pa?«
Sinček: »No pa zaprite oči ter podpišite moje šolske spričevalo.«
*
Slavni telesni zdravnik virtemberške-ga kralja, svetnik Ludovek, je bil silno surov j narave. Celo napram knezom in dvorjanom ni delal nikakih izjem. Nekoč ga na najbolj obljudeni ulici mesta Stutt-garta ogovori neka dvoma dama. »Ah, gospod svetnik, nekaj imam v želodcu, kaj mi neki je?« če ga je na cesti kdo ogovoril v zdravstvenih zadevah, je bil pa ze kar divji. »Hm, hm, v želodcu. Zaprite o« m pomolite jezik ven, bomo takoj videli.«
Dama se je malo obotavljala na takem živahnem kraju jezik kazati, a je končno le ubogala. Zdravnik pa je hitro smuknil okoli vogla ter jo pustil stati samo.
Kralj se je baje tisti večer od srca nasmejal, ko so mu povedali, kako je dvorna dama stala na prometni ulici ter mimoidočim kazala jezik, zraven pa mižala.« *
Stari Bensa, pisarniški pomočnik, je rad spal. Da bi redno pričel prihajati v urad, si je kupil budilko. Neko jutro pa se budilka ni sprožila in Bensa je v eni sapi prihitel v urad šele proti poldnevu. »Oprostite, da sem danes zjutraj zaspal,
toda---« »Danes zjutraj,« pravi šef
pisarne, »to še ni nič hudega gospod Bensa,
toda kje pa ste ves včerajšnji dan tičali?«
*
Neki velik bogataš je po nerodnosti padel iz svojega motornega čolna v vodo. Že se je potapljal, ko mu v zadnjem trenutku prihiti na pomoč mornar ter ga reši gotove smrti. »Tega vam ne bom pozabil,« pravi bogatin, »tu imate pet dinarjev za vaš trud.« »Hvala,« odvrne mornar, »toda
ne inorem izmenjati, ker nimam drobiža.« *
»Moj oče so Žagar,« je rekel dečko drugemu. »Moj tudi,« je ta odvrnil. »Toda moj oče so junak, bili so v vojski, prejeli so celo vrsto svetinj in kralj sam jim je pripel na prsi najvišje odlikovanje,« je hitel prvi fant zatrjevati.
»Moj oče so pa bili v desetih vojskah, prejeli so dve celi vrsti svetinj in poleg tega so dobili tudi leseno nogo, katero
jim je kralj sam pribil na nogo.«
«
Dva paglavca sta stala pred policijsko stražnico, kjer so bile razobešene slike zločincev. »Poglej,« pravi eden izmed njiju, »mojega očeta iščejo«. »Pojdi no,« odvrne drugi, »ti bi se pa vedno samo ba-hal.«
•
H kuharju angleške univerze je prišel vseučiliški profesor ter ga pošteno ozmerjal, češ, da so se visokošolci pri njem pritožili, da je slaba hrana itd.
Kuhar pa ni bil nič v zadregi, ampak
točno odgovoril:
»Nič ne verjemite preveč, kar vam mladi študentje natvezejo, saj tudi k meni hodijo s pritožbami, da vaša predavanja niso dosti prida.«
♦
»Neki predavatelj je govoril o prebivalcih južnih delov naše. zemlje ter rekel, da je tam mnogo več moških nego žensk. »Preostanek na moških je tako velik da bi na vsako damo tukajšnjega mesta lahko prišel po en divjak.« Nekaj starejsih go-spodičen med poslušalci se je čutilo užaljenih, zato so vstale in odhajale. »Gospodične,'; zakliče za njimi predavatelj, »le ostanite tu, se prav nič ne mudi, ker gre prvi parnik v one kraje sele cez osem dni.«
d Za Miklavža ali Božič si oskrbe pri vsaki hiši poleg drugega »Družinsko Pra-tiko«. Ali jo že imate pri Vas? Ne zamudite je kupiti, kajti zaloga m več velika. Če poide prej, Vam bo žal!
Za krojače!
Izišla je nova, velika
Knflga krolaSfva
za samouk v prikrojevanju. III. izdaja v slovenskem jeziku. Vsakemu krojaču neobhodno potrebna ker vsebuje vse, kar mu treba vedeti. Opis knj'ge se dobi brezplačno pri
A. Svtaaic, Ljubljana
Gosposka utlca 7
bo letos vse, kar ' bo rabi), KUPIL pri tvrdki
SV, MIKLAVŽ F, in l Gerioar - »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Stev. 29 zato, ker je to edina trgovina, v kateri se naf* bolje in najceneje kupi. — Pazite dobro OQ na naslov in na številko IPSP"
n r.ajholjših svetovnih tvornic kupite edino v veletrgovini
R. StermsckJ. Celje št 19
katera nabavlja v velikanskih množinah in radi te^a prodaja po celi Jugoslaviji po čudovito znižanih cenah: fina anker-remontoir Din 125"—, nrasna ura „Ros!;opf" 140'—, elegantna in zelo dobra „Vi-gilant" 190-—, z dvojnim pokrovom 200"—, fina srebrna ura 285'—, damska narofna 135'—, moška 155'—, krasna budilka 75'—, dva zvonca 85'—. nalalje verižice, prstane ter uhane. Pišite takoj po ilustrovani cenik z več tisoč predmeti. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgovci engro cene.
r
CL0VEI B1EZ SIA
je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celega telesa s Fellerjevim blagodišečim „EIsafUiidom1' poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tein vzbuja samo-zaupanje in življensko radost. — Fellerjev ' Elsafluid je ono bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum, katero so že naši očelje in dedje najrajše uporabljali odzunaj in znotraj pri vsakovrslnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus v lekarnah in °'li<ovarlaJoSih prodajalnah izrecno »Fellerjev« prav! Elaaf uid v pSizk.is.iih steklei.UMeah po «'; .Din, v dvojnatih.steklenici. po !)'-Oin, ali speci talnih steklenicah po 2<i'- Din. Po pošti pvide tem cenejše iii.n veji se na ro61 naenkrat j z zavojnino in poštnino vred stane: 11 poizkus, ali Ii dvoj. ali 2 specijalnl atekl. M - Din
.V7	1H	6	••	" 1,14	••
S :: :f* :: :: i« :: ..»■-«
Naročila nasloviti razločno takole: EUGEN V. ^U;EB.i»ekarnaTVtSt,.l..c1 Ponj,.
--9r
V.
LISTEK
POVEST GORSKE EARE.
I. poglavje.
Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfonku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohotno razraščala bezeg in lipovka. Bral je »Škofijski list«, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je pač bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih.
Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunačiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in gorko srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika.
Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno ohlevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodirajočimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce.
Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljajo rekel: »Presvitli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, (ia mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.«
Škofove oči so gledale resno, skrbipolno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, rnoj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Ža višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črto preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.«
Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvitli, samo tega ne. Zidovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.«
»Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvpit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je rned pšenico in volk se je pomešal med Čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?«
»V božjem imenu — dal«
»Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne ekrbi: to je ljubezen 1 S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku
mana v puščavi. Vi veste, ka[ pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejsi poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vore pobijali zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanjih bojih stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in voj-ščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!«
Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčnojasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcom odšel.
Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šejietal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.«
Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce.--.
Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik:
•O Binkoštih, leta 1871. som po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sanctc Michael: Ora pro nobis/:
Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in neokretnih s kosmatimi obrazi, jc stalo tam.
>Ta je! — Tako mlad! — Toda fini so rekli in se suvali s komolci. Odkrili so se.
: Pozdravljeni, častiti gospo 1!
Trde kmetske pesti so pošteno, odkrito stisnil'* njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo in z divjo naglico je drdral voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo.
Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zahreščalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustilo lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Ro divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdi", da se škoda popravi.
Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenaokoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetic — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi ,dom, ves obdan z zlatom.
Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh so je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo.
Razno.
Nadzorovalo! avlonio. bili. Pariška policija j6 dala v cestno službo ») novih avtomobilov, ki vozijo noč in dan po mestu okoli. Njih naloga jc, <ia ustavijo vsak avtomobil ki hitreje vozi kot pa je predpisano.
Vztrajen. Na Elffelo-vem stolpu v Parizu je že 40 let v službi dola. vec Ttron; opravlja dvigalo. Stol]) jo bil dograjen sicer šole leta lfWj., a dvigalo jo delovalo že leta 1886., in fedaj je stopil Teron v službo. S ponosom pripoveduje 17'-ron, da se ves čas njegovega službovanja ni pripetila niti najmanjša nesreča. Nešteto je število slavnih mož, ki jih je peljal v dvigalu gor in dol. Sedaj gre v ]xikoi, a 110 daleč; stanoval bo blizu stolpa, da ga bo zmeraj videl.
Izhorrn odgovor. Vemo, da so boljševiki v Itusiji čisto brc/verski in da hočejo vero popolnoma iztrebiti. Ljudstvo si je pa ne da vzeti in veliko molijo, več, ko! pa navadno mislimo. Tako je pred neko božjo i '■>■ j)o molil ruski kmeti'". Vo začuti naenkrat na remi tujo roko <)l>rne so in v -di, da stoji pred u n boljševik in da ga z; -doti gleda. • .Ia, kaj pa '. delili? Ali morebiti moliš'.' «- >Da, tirat, bolel sem mol i I i.< — za koga nudiš?: Kaj ne. .a boljSevHko vlado.* — »Ja. zaro-<, za vas n hotel molili.-: - >Tn o, tako Prej si pa za > . ,.i tako-le molil, kaj ne »Seveda sem.' — !>iv tnisli vendar, če si malo pameten, da jc bila t\ a molitev zastonj in da _ri<--do carja ni prav n k >ri-stila. — >0 ja, je !■; Mila. Izginil je.c — Boljie* vik se je obrnil in je odšel.
Ploskanje. Nekemu pisatelju so rekli: »Vaša igra so je kaj slabo obnesla Gnila jajca so metali na oder.<- — Kes je, a ploskali so tudi.: -»Seveda, če je kakšno jajce zadelo.«
Hitra vožnja. Mod Londonom in Berlinom vozi od 6. novembra naprej aeroplan, ki porabi zato pot samo pet ur. Ob zjutraj gre trgovec Londona, pride ob enajstih v Berlin, opravi tain do štirih popoldne svoje opravke in je ob devetih zvečer že sjiet v Londonu.
6 iz
Vfl7 z I°'tercam'> nov 'n lahek, se proda. Izve ■ se pri F. Rozman, Snakovo, Križe, Gor,
Deteljno seme Stf-ate«
Ljubljana, — Gosposvetska cesta itev. 5 (poleg Figovca), ali pa Wolfova ulica Itev. 12. 7625
3'
Voz zapravljivček faU!\YPp°;abc- ! . 0n (mladi žcni>: >Kai pa >e t0 v skle;
Ponudbe na upravo lista pod: »Zapravljivček«. i di?« Ona: »I nO, glavnata solata.« On:
»Glavnata solata?---Ja, kako pa
KOLARSKEGA VAJENCA
takoj sprejmem. - ŽABJEK, HruSica pri Ljubljani.
vendar to izgleda?« Ona: »Kaj, morda je nisem pravilno skuhala?«
Meh za smeh.
*
Pevka (poje): i Dve duši ah, v prsih mojih sta.«
Poslušalec: »Ja, ja, stanovanjska mi-
zerija.«
Poročnik rekrutu: »Čemu se pa praskaš zadaj za ušesom?«
Keknit: »Zato, ker me spredaj ne srbi.«
♦
A.:	»Jaz sem nekomu posodil 100 Din, pa nimam nobenega potrdila o tem. Kaj naj ukrenem?«
B.:	»Piši mu, da naj ti že vrne onih 200 Din, katere si mu posodil.-
A.:	-/Toda kako, če jih je pa le 100?«
B.:	»Vem, toda on ti bo odgovoril, da
jih je bilo samo 100, pa boš imel potrdilo.« *
;,Talo človek iz cirkusa je tako gibčnih udov, da ga je mogoče okoli drevesa oviti.« »Malenkost. Jaz svojega moža še celo okoli prsta ovijem.«
♦
Prodajalec: »Tu imaš, dečko, lonec z marmelado, kje pa imaš denar?«
Deček: O jej, na dnu lonca.« *
• Kako pa vam gre gospa Konc, saj bo že skoro pet let, kar vas nisem videla.«
Ali pa je že več. Zakaj pa me nikdar no obiščete?«
-Saj ni bilo mogoče; saj veste kakšno
vremo smo imeli v zadnjem času.« *
»Ali ste vi oni, ki je rešil mojega moža iz valov?«
>Da jaz. Toda gospa, kar pustite, ni vredno govoriti o tem.:
Kaj, ni vredno, kam pa ste dejali njegov ovratnik in ovratnico?«
*
Pesnik (uredniku): »Dovolite, da vam svoje najnovejše pesmi prečitam. Urednik: ..Sem silno zaposlen, prosim da jih
kur sami vržete v koš.«
*
Zakaj pa noeite tako dolgo brado?«
»Zato da mi ni treba kravat kupovati.«
Sinček: >Ata, ali morejo slepi ljudje pisati?«
Oče: »Da, vsaj nekateri.«
Sinček: »Ata, ali morete vi pisati z zaprtimi očmi?«
Oče: »Jaz mislim da. Zakaj pa?«
Sinček: »No pa zaprite oči ter podpišite moje šolske spričevalo.«
♦
Slavni telesni zdravnik virtemberške-ga kralja, svetnik Ludovek, je bil silno surove narave. Celo napram knezom in dvorjanom ni delal nikakih izjem. Nekoč ga na najbolj obljudeni ulici mesta Stutt-garta ogovori neka dvorna dama. »Ah, gospod svetnik, nekaj imam v želodcu, kaj mi neki je?« Če ga je na cesti kdo ogovoril v zdravstvenih zadevah, je bil pa že kar divji. »Hm, hm, v žclodcu. Zaprite oci »i pomolite jezik ven, bomo takoj videli.«
Dama se je malo obotavljala na takem živahnem kraju jezik kazati, a je končno le ubogala. Zdravnik pa je hitro smuknil okoli vogla ter jo pustil stati samo.
Kralj se je baje tisti večer od srca nasmejal, ko so mu povedali, kako je dvorna dama stala na prometni ulici ter mimoidočim kazala jezik, zraven pa mižala.« *
Stari Bensa, pisarniški pomočnik, je rad spal. Da bi redno pričel prihajati v urad, si je kupil budilko. Neko jutro pa se budilka ni sprožila in Bensa je v eni sapi prihitel v urad šele proti poldnevu. »Oprostite, da sem danes zjutraj zaspal,
toda---« »Danes zjutraj,« pravi šef
pisarne, »to še ni nič hudega gospod Bensa,
toda kje pa ste ves včerajšnji dan tičali?« *
Neki velik bogataš je po nerodnosti padel iz svojega motornega čolna v vodo. Že se je potapljal, ko mu v zadnjem trenutku prihiti na pomoč mornar ter ga reši gotove smrti. »Tega vam ne bom pozabil,« pravi bogatin, »tu imate pet dinarjev za vaš trud.« »Hvala,« odvrne mornar, »toda ne morem izmenjati, ker nimam drobiža.«
»Moj oče so žagar,« je rekel dečko drugemu. »Moj tudi,« je ta odvrnil. »Toda moj oče so junak, bili so v vojski, prejeli so celo vrsto svetinj in kralj sam jim je pripel na prsi najvišje odlikovanje,« je hitel prvi fant zatrjevati,
»Moj oče so pa bili v desetih vojskah, prejeli so dve celi vrsti svetinj in poleg tega so dobili tudi leseno nogo, katero
jim je kralj sam pribil na nogo.«
*
Dva paglavca sta stala pred policijsko stražnico, kjer so bile razobešene slike zločincev. » Poglej,« pravi eden izmed njiju, »mojega očeta iščejo«. »Pojdi no,« odvrne drugi, »ti bi se pa vedno samo ba-hal.«
•
H kuharju angleške univerze je prišel vseučiliški profesor ter ga pošteno ozmerjal, češ, da so se visokošolci pri njem pritožili, da je slaba hrana itd.
Kuhar pa ni bil nič v zadregi, ampak točno odgovoril:
»Nič ne verjemite preveč, kar vam mladi študentje natvezejo, saj tudi k meni hodijo s pritožbami, da vaša predavanja niso dosti prida.«
+
»Neki predavatelj je govoril o prebivalcih južnih delov aaše. zemlje ter rekel, da je tam mnogo več moških nego zens^k. »Preostanek na moških je tako velik da bi na vsako damo tukajšnjega mesta aliko prišel po en divjak.« Nekaj stare.isih go-spodičen med poslušalci se je čutilo užaljenih, zalo so vstale in odhajale. »Gospodične,« zakliče za njimi predavatelj, :>le ostanite tu, se prav nič ne mudi, ker gre prvi parnik v one kraje sele cez osem dni.«
d Za Miklavža ali Božič si oskrbe pri vsaki hiši poleg drugega »Družinsko Pra-tiko«. Ali jo že imate pri Vas? Ne zamu-dite je kupiti, kajti zaloga ni več velika. Če poide prej, Vam bo žal!
Za krojače I
Izišla je nova, velika
Kniiga krolaSfva
za samouk v prikrojevanju. III. izdaja v slovenskem jeziku. Vsakemu krojaču neobhodno potrebna ker vsebuje vse, kar mu treba vedeti. Opis knjige se dobi brezplačno pri
A- Kune, Ljubljana
Gosposka ulica 7
bo letos vse, kar bo rabil, KUPIL pri tvrdki
SV, SKLAVŽ F o in l Ooricar - »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta žtev. 29
zato, ker ;e to edina trgovina, v kateri se naf* bolje in najceneje kupi. — Pazile dobro
na naslov in na številko

iz najboljših svetovnih tvornic kupite edino v veletrgovini
R.Siermscki, Celje št 19
katera nabavlja v velikanskih množinah iu radi te:;a prodaja po celi Jugoslaviji po čudovito znižanih cenah: lina anker-reinontoir Din 125'—, Krasna ura „Roskopi" 140'—, elegantna iti zelo dobra „Vi-gilaut" 190'—, z dvojnim pokrovom 203'—, fina srebrna ura 285'—, damska nnročna 135'—, moška 155'—, krasna budilka 75'—, dva zvonca 85'—. nadalje verižice, prstane ter uhane. Pišite takoj po ilustrovaui cenik z več tisoč predmeti. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgovci engro cene.
ČLOVEK BREZ SNA
je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celega telesa s Fellerjovim blagodišečim „ElsafUlidomu poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbuja smno-zuupanje in življensko radost. — Fellerjev ' Elsafluid je ono bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum, kalero so že naši očelje in dedje najrajše uporabljali odzunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus v lekarnah lil odgovarjajočih prodajalnah izrecno »Fellcrjev« pravi Elsafluid .v poizkusnih steklenicah po 6'; Din, v dvojna lih s te-kletiieah po i)'- Din, ali specijaln.h steklenicah po 2(i'- Pili. Po pošt priile tem cenejše čim več se na roSi naenkrat; z zavojnino in poštnino vred slane: 9 poizkus, ali (1 dvoj. ali 2 specljalnl stekl.Jl - Om
v. " -v " "12 :: i; 25»--
Naročila nasloviti razločno takole: EUGEN V. FEtLEB.r:c..arH»?vVtSt,,b,cl Doni., B.»»

^lanimniMiiiiiigi««^
m h
M M M N M N M M K M M
♦ ♦
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni merit vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega več-
kratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 550 milijonov kron.
«5'reva
vsakovrstna po naJugodmvMI crn! fcnVor vsako leto vt-ndno v zalogi. Kupim (»JI surovi in »topljeni lo. In c» plačam po na višji dnevni irnl. Jon. Bergman, Ljubljana, 1'oljan-k? cesta 85.
Ifrisnra krepkega, pošt. stnrf.cv, sprejme takoj ULClSLCl Iv, Križnar, sedlar, Upnica, p Podnort.
SEMENSKO DETELJO
kupi vedno po najvišji dnevni ceni — FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
Edino najboljši ŠlVallll 511*0)1 in HOfCSa
za rodbino, obrt in industrijo 30 le
los. Pefelinca
Grltzner, Afller
Najnižje ceno! Tudi na obrokel
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno. Večletna garancija
\\m trgovina manufahture, nopo blago in no n niztie cene
Josip Šlifoor
Ljuljljano, Stari trg Z1 poleg Zaiazrsha
Uoiartfoo močnega, pridnega in poštenja, VClJClILd sprejme ANTON OMERSA, Mea-gcS. — Urana in stanovanje pri mojstru. 77o8
Fabiani & Jnriovec
LJU8LIANA, STRITARJEVA ULICA 5
Velika zaloga moškega in ženskega blaga
za spomladanske in letne obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šiviljo, pišite po vioree.
Zadružna gospodarska banka d. d. I
v • i i ■	t\/f"ii _ v • v ^ ^ . _	i	..
Tel, št. 57, 979 in 470.
(Učna poitnega ie^ornega urada la Slov»ni|o
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: cospobanka.
v lastni palači (vis k vis hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo - vloge nad Din 25o,ooo.ooo -.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprciema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoii
Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. mmr Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Franc Kniovce.
V
Urednik: Franc Zabret
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel čeč.