Stev. 57 v Trstu, v (.oirteft, 2/. tenruarja 1919 I/hnjs vsak dan zjutraj, tudi ob ncdetjah In prazniklA. — UredniStvo: ulica sv. Fr.inflška AsiTfce20,1, naditr. — Dopisi naj s= poiiljsjo urcdnišivr. — Nelrar.kirana ptara se ne prr< je m a; o, rokopisi se ne \ruiijc. — I^d^jatelj in odjji \forti nredu.t slef. n Oodina. — L;i«tnik konsofr-'j lista „Edinosti". — TlJ»*t tiskarne Fidnost. — Tuelon uredništva in tinraM W-fjT. — Naročnina znaša: za celo leto 60 K. nrt fcia 30 K, tri mtsati IZ !" — 3 rcdeljsVo izdajo za ctfo lete t? K, pol !:U G F. Posamezna Številka za Trst In okolico 20 vin., zunaj SOvlu Oglasi trgovccv |n obrtnikov mri po 20 vin.; osmrtnice, zahvale poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 50 v.; oglasi v tekstu lista do 5 vrst 30 K, \saka nadaljna vrsta 3 K. Malt ctjlas: po 8 v'n. beseda, najmanj pa 8l) vin. Oglase sprejema m-•eratni oddelek Edinosti. Narocajna in reklamacije s« poi.ijajo izključno upravi „Edinosti". Uprava iit inacratnl oddilek s- na-tia?ata v ulici sv. Frančilka A;'. .10. — Po-tnahnn. ra an 841.652 Madžari delajo Čokom težave. Madžarski letabi so pluli nad mesto Nitro In okolico in metali madžarske letake, ki poživljajo prebivalstvo, naj vzlie prepovedi nosi madžarske kokarde. Nadalje apelirajo na vake, na} nastopijo proti čefco-slovašklm Četam z orožjem. , --^ Tiskanje bankovcev na Ceštrcm. A Na tajni seli finančnega odseka je poročal finančni minister dr. Rabin, da se tiskajo bankovd po eno in dve kroni v Pragi. Japonski polkovnik Hiravama v Pragi. V Pragi se nahaja japonski polkovnik Hirayama, ki cstane na Češkem par mesecev, da prouči češke gospodarske, politične, prometne raamere in se na podlagi njegovih poročfl osmijejo stiki med Japonsko in Čeho-Slovaško, kateri se obeta zbog njene .pozicije v sredi f!vropc vsestransko vcflk razvoj. Iftrayama pravi, da so Japonci spoznali Cehe v vzhodni Sibiriji in s-jdaj Iščejo I nltini veri-. Hirayana jc v nokcin govoru poudarjal, da on ni potnik za zabavo, in občndovatcU prirode in starin, ljudstvo ljubi, češko Imdstvo, vtsofeo terbraženo s« krasno lastuino in predsednika Masaryka je nazva! Julija Washi*gtomi dvajsetega stok tj a v srednji Evropi. Sivine se japonsko-češka organizacija. Češki narod se dviga visoko in z vseli strani iščelo zveze ž njim. Vest o smrti češko-slovašJtega poslanca v Zagrebu netočna. Praski listi prinašajo vest o nag!! smrti češko-slova-^fcetfa poslanika v Zagrebu lirnila £to>eka. Vest jc nc-j točna, ker se poslanik Šlmck nahaja v Pragi. Cerko-slovaška država In vprašanje vojne odškodnine. | »Prager Tasrhlatt ■ je Jzračrnal prispevek, ki naj bi jra i pfačala češfco-slovaška držaja kot vojno odškodnino j bivše Avstrije. Od češke strm .se oporeka temu. Niti ko- i vora da ni, da bi češko-stovaška drŽava plaćala knko odškodnino zaveznikom, s katerimi je skupno prelivala \ kri. Pač pa poplača do zadnjega vinarja vojne tročke, | • i so brli v zvezi z vzdržavanjem njcirtli vojska, ki so se; nortl« p: eti NcmSIH in Avstriji. V ttm pojedo »je oita- j Ničesar dolžna svojim plemenitim zaveznikom. Zato f?. jc odvezana od vseli obveznosti in ne le da tre p faca nikake vojtie odškodnine, marveč tudi ne nlkaklli avstrijskih In ogrskih vojnih posojil, kakor menda se \cdno pričakujejo v Avstriji i rt na Odrskem. Izjava poelRjica .irirlge. Slovaški poslanec Jirrlga je poda! Izjavo, z ozirom na /.lngana nciinSka in madžarska poročila, češ da stoji po-lanec Juriga na čelu nekega protičeškega gibanja. Jti-riro oporeka tem lažctir najodločneje, »aglašujoč, da II on v nobeni zvezi s kaldmi proti češkimi namerami. Pravi: Drez čeških bratov bi padli ml v grob, iz katerega smo vstali pr: požrtvovalnost! Ccho\*. 'Naša rešitev je v češkoslovaškem etlinstvu. M Povratek poljskih Interniraneev. Tz Ženeve se poroča: Prvi veliki transport v domovino so vrača ločili Poljakov, obstoječ iz 2500 odraslih in 650 otrok, je dospel na poljsko mefo. Reveži so bili za časa vojne internirani ter so živeli v najneugodnejših neprllikah. Vlak, s katerim so sc vozili, jc bil sestavljen iz vagenov, v katerih so prevaža živina. Mraza je bilo t 12 stopinj pod ničlo, 26 otrok Je umrlo vsled mraza, i Vračajoče so Nemci oropali v: ega. kar so n sili s seboj. Može od t8. do 35. leta so pridr,ali. i^oljski minister zunanjih stvari jc preti temu ohru energično protestiral t>ri nemških oblastih in o tem tudi obvestil eutento. Delavstvo v Rusiji. »Reutcrjev urad« poroča o položant v Rusiji. Stališče delavca je pod boljševiško vlado obupno. Vprašanje o prehrani postaja v Petrogradu vedno mučneje. Vsak teden pcmre stotine ljudi. Sedaj šteje prebivalstvo komaj nekaj čez 500.000 duš. Boljševik i nimajo zaslombe pri niobeni stranki, ako bi se liotelo intervenirati glede zboljšanja prehranjevalnih razmer. Delavci nimajo nobenega rcvolucijonarnega čustva več, katero bi boljševik! lahko izkoriSevati napram aliirancem. Boljševikl sami ne morejo nadvladati trajno. Položaj je tak, da ijndstvo želi intervencije eutente, ki bi bHa ediito sredstvo za 1'zld iz te zagate. Kaj bo z Avstrijo? ' ? / ' »Matin« poroča, da bo ententa ob sklepanju miru preprečila vsak vpttv Nemčtie na notranje razmere Nemške Avstrije. Nemčija da ne sme vplivati na vojaške nabore ia na gradbe trdnrov v Nemški Avstriji. Organizacija Nemške Avstrije bo približno taka, kakršno namerava ententa za levi breg Rena. Friderik Adler prdsednik nemško-avstrljske republike? Iz Kcdanja se poroča, da so čete dunajske posadke proglasilo dr. Fridertka Adlerja, ki je ustrelil grofa Stiirgkka, za predsednika nemško-avstr.ijskc republike. Volitve v Nemški Avstriji In Francoz je. Izid volitev za avstrijsko-uemško konštitmmto je v Parizu vzbudil veliko senzacijo. Časnikarski in politični krogi očitajo vladi, da ni nič storita, da prepreči združitev Nemške Avstrije z Nemčijo. Združenja ne bi bilo treba preprečiti s silo, ampak s teri, da aliiranct pomagalo in podpirajo slovanske države. ?>Temps« pravi: Ko se jc med x*mi narodi stare Avstrije pokazala potreba, da *c »avarujejo proti boljševlštvu, proti lakoti in proti bankerohi, takrat smo držali roke navzkriž in nismo ničesar storili zante. Kako da sim> mogli mirno gledati, da ženejo socijalistlčno-vseneniškc intrige Nemško Avstrijo v naročje Nemčiji? .'Vii mislimo, da jc komedija avstiijsko-neinških volitev dostojna predigra za zvezo narodov? Avstrljsko-nemška /veza. »Journal dc Geneve« piše: Zveza Nemške Avstrije z Nemčijo bo dogodek evropskega pomena, ker ogro/.avajo nemške revindikaclje evropski mir. Še jc č;is, da se prepreči združitev, avstrijsko-nemške volitve ne morejo imeti pomena plebiscita, zato še ni vse izgubljeno. Delati moramo, ne proti samoodločbi narodov, ampak za to, da osiguramo Nemški Avstriji pravo samoodločbe. »Feuille pa vidi nasprotno ^ volitvah jasen in določen izraz, volje avstrijskega nemšiva, da se priklopi Nemčiji. Ostali pariški komentarji sicer nc smatrajo volitve za izraz llndskega plebiscita, ampak za dokaz, da sc nova avstrilsko-nemška Narodna skupščina se prav gotovo izreče za priklopite v. Nekateri listi zahtevajo, naj francoska vlada vloži svoj veto, večina pa zahteva kompenzacije ali garancije, da Nemčija ne bo premočna postala. O priklopitvl Nemške Avstrije k Nemčiji se vrše trajna posvetovanja med Franoozi, Italijani. Angleži in Amerikanci. Preden pade odločitev, bodo zaslišali tudi češko, poljsko in jugoslovansko delegacijo. Ncmško-avstrlJska finančna komisija v Parizu. Nemško-avstrijska flniančna komisija je došla v Pariz, hjer so jo pa sprejeli zelo hladno. Dali so I! razumeti prav jasno, da ne more biti niti govora o kaki francoski finančni porno« za Nemško Avstrijo, čc sc ta izreče za priklopi te v k Nemčiji. Nemški Avstriji sxi Francozi voljni pomagati Je za slučaL će hoče živeti v dobrih odnošajih s sosednimi slovanskimi drŽavami, če sc hoče odpovedati vsenemSkfm manirom iti če br.čejo \xxliti samostojno finančno politiko. Dali so Ji tudi razumeti, da je vs.ika politična zveza Nemške Avstrije za enkrat rrezgodnja. Odškodnina za združitev Nemške Avstrije z Nemčijo. »Hcho dc Pariš« in »Vietoire' izjavljata, da avstrijskih Nemcev ni treba ovirati v njihovih težnjah. Zato pa se morajo Nemci odpovedati vzhodni Nemčiji, katero morajo dobiCi Poljaki in Porečje mora postati nevtralno ozemlja. Nov) Italijanski senatorji. k Rima sc poroča, da so biti palski poveljnik pod-admiral Cagnl, potem dr. Attilio Hortis hi tržaški župan dr. Valerlo lnionovani za senatorje. AngHla grarff ladje. V Angbji Jc v dehi sedaj 4.'5 bdij z 2 milijoni tonaie, !»r Angina /apo«h«te delavoe, fci se vračajo te vofoc »Matin« sc pritožuje, da je v Franciji č.sto drugače, da v francoskih ladjedelnicah delo počiva, ker primankujc strojev, materijala, premoga in delavcev. Ostavka španske vlade. . V ponedeljek jc španski ministrski piedscdnik Roma-nones podal kralju ostavko celega ministrstva. Kralj je poveril Rrmanoncsa za vlado do sprejetja proračuna. Tašča nemškega prestolonaslednika o svojem zetu. ».Echo dc Pariz« prinaša razgovor svojega sotrudnika ob Rivieri s kueginjo Mekrcnburg-Schwerinsko, bivšo rusko veliko kneglnio Anastazijo Mihajlovno, ki je tašča bivšega nemškega prestolonaslednika Viljema Friderika. O svojem zetu se je kneginja izrazila Jako zaničljivo, zlasti življenje nemškega prestolonaslednika v zadnjih letih jo vzbujalo v vseh dvornih, kakor tudi privatnih krogih direktno pohujšanje. Kneginja je izrazila nado, da se bo njena hčerka Cecilija, soproga bivšega prestolonaslednika, dala ločiti. Pri tej priliki je izrazila kneginja svoje velike simpatije do Francije. Steed glavni urednik londonskih »Tiincs«. Največji angleški list, »Times«, naznanjajo, da le Gcofirey Da\vson odstopil kot glavni urednik lista VTimes^ in da je bil Henry VVickham Steed, doslej urednik oddelka za zunanje stvari, sedaj imenovan za glavnega urednika , « MIROVNA KONFERENCA. Svet desetorice. Uradno se poiova iz Pariza 25. t. m.: Ministri zaveziiffi in pridriiženlli vlasti so se scšll danes na Orsayskem ua-bre/iti k seii, ki je traiala od 3 do 6 popoldne. Crespl je v imenu medzavezniške finančne komisije razlagal, kaj jc treba ukreniti, da se izogne dejstvu, da bi sc \^led nc-sporaznnievnnja med raznimi državami bivše avstro-ogrske države nt plača!' odrezki državnega dolga avstro-ogrskega. ki zapadejo l. marca L I. Predlogi komisije s>> se odobrili. Nato sc jc razpravljalo v navzočnosti maršala Focha o vprašanju prevoza poljskih divizij, ki so sc sestavile ua Francoskem in v Italiji, na Poljsko. Konferenca je sklenila, da v tem pogledu poda navodil j ntedzavezniški komisiji v Varšavi. Nato se je obravna valo vprašanje algesiraške pogodbe. Fercttl, podra\w-tclj za afriške stvari, je pojasnil, kaj zahteva Francoska Za razveljavljenje algesiraške pogodbe. Prihodnja sc'a bo jutri ob 3 popoldne. Danske zahteve. Dansko odposlanstvo zahteva od mirovnega kongresa vrnitev severnega Šlezvika, ki Jc popolnoma danski ter zahteva ljudsko glasovanje za srednji Šlezvik z mestom Flensburgom Kakor je znano, sta šlezvik in llol-štajn odtrgali leta 1861. od Danske Avstrija in Pruska. VVIIson v Washlngtonti. Predsednik VVIIson je 25. t. m. zjutraj dospel v Wa-shington, kjer ga jc množica navdušeno pozdravljala. Kabinet se je sestal popoldne, Clemenceau. V torek Clemenceau nI sprejemal posetov in ie počival. Popoldne sc jc pogo\arial samo s PIchononi in ic nato razpravljal z generalom Mardocquom in MenJcIom o tekočih stvareh. V Clemenceaujevein stanovanju se ie zveoer ob 10 zagotavljalo, da jc njegovo stanje kar na1-zadovoljlvejšc In da se more smatrati ranjcncc izven nevarnosti, Z mirovne konference. Francosko časopisje razpravlja živo o sklepu odbora" desetorice, da se delo konference pospeši čim l>ol.\ Nekateri listi sodijo, da pride vsled tega sklepa do odloč tvc o glavnih vprfišaniih veliko poprej nego so jc mislilo. Vse da bo že pripravljeno, ko se povrne \Vilsoti. Nc samo vprašanja milltarične naravi, ampak tudi teritorijalna. Angleški listi se nadejajo, d.i ne bo treba mnogo časa za definitivno odločitev. Trde celo, da je splošno prepričanje, da bo mir podpisan že prvo dni junija. Po povratku VVilsona, da bo treba le par tednov plenarne konfcrcncc v VersailJcsu In dovršen bo veliki čin. Nekateri angleški Usti sodlio calo tako optimistično* da trde, da bo mirovna pogodba podpisana že v aprilu. Pa tudi Pichon — francoski minister za vnanje stvari -• je rekel v nekem razgovoru s časnikarji, dj se prcliminarii miru utegnejo podp'satl že v mnjniku. Ti p;climfnarjl bodo vsebovali splošna načela in iz teh se potem Izvede >< podrobne določ+ie deflnltlvnega miru. Kakor vidimo zve-vesti, prihajajoče I/ Franclle in AngUie, /elo nadebudno in ra7\^scijiivo. ^ fctran II.- V TrtJU. (Tm 27. frtmria tm v našem narodu. Pri podajajoč razvoj ruskega naroda s »trojko , vzklika Gogclj: »0 Rusija — kam bežiS? Odgovori!« Rusija r.c odgovarja... vse Idi, kar jc na tleh, a drugi narodi zastajajo, da src mimo njih voz Kusijc... Voz sovjetske republike je šel mimo kot vihar, da pobija in ruši privilegije iu organizme buržoazijske kapitalistične družbe! In voz beži še! AH — kam?! so njihovi pohlep: in načrti, propali bodo tudi eni, ker so bili krivični ljudstvu iti narodom. Zgodovin ie pravična sodnica! Zatirane! so se maščevali nad njo! Diktatura boljievištva. Iz Varšave poročajo: Misel boljše viske vladavine .se jc jasno pokazala v prvi polovici januarja minulega leta — v času pogajanj v Brcst-Litovskem. Odbijajoč zahteve ruskih delegatov, naj bi narodi na okupiranem ozemlju sami odločali o svoji usodi in naglašujoč, da ista ruska vlada ni pripo-znavala te pravice ljudstvom mi svojem ozemlju — je rekel nemški general finffmann brutalno: »Ruska vlada se na koncu konca oslanja* na moč. nn popolnem nofrtanj-kattju spoštovanja do svobode, ter zatira z nasiljem Izražanje misli, nasprotne svojim idejam.« Trockij je odgovori': »General Hofimann se sklicuje na dejstvo, da ruska vlada oslanja svoje delovanje na moč In da postopa z nasiljem. Treba je pripomniM, da Ima tudi nemška vlada svoje temelje v sili. Ookle- sc bo družba sestavljala iz razredov, ki se bore meti seboj, se bo oblast vlade opirala na moč in bo uveljavljala svojo vladavino z nasiljem.« Oblast proletarske diktature je, ustauavUena In se ie konsolidirala na mocC ifiiotrebljnjoč nasilje, dokler ni bila odpravljena vsaka možnost odpora od strani ueci-miranih iti teroriziranih opozicij, od tedaj pa jc soviet skrčil rabo nasilja in se ceni vrednost človeškega življenji in sedaj minevalo dnevi z zadostno mirnostjo za vse. Nastopajoč svojo rvblast so boljše viki vrgli v mase dve magični besedi: 'kruli in mir«. Danes oa gledamo nasprotje: >:a eni strani postajajo krtih in živila vedno re l-kejša in si vlada prizadeva, da z nasilnimi zasegami zasleduje senco ubegajočega poljedelstva, na drugi strani pa tndi ni še dosežen toliko obetani in zaželeni tnir, n \elika vojska, ki jo jc sestavil Trockii, napoveduje morda nove e frumd? Nisi se mogta poroditi nikjer drugje, kakor Zanimiv dokument. Kako si jo nemški Morlc predstavljal konec vojne. Ko muo bili še v krempijili in pod najhujšim terorizmom !' Avstrije; ko je Avstrija tlačila iti zatirala narode. ' — tedaj jc v Nemčiji, zaveznici! Av>ir; e, govorila javnost nc samo proti njenim nasprot-. vikom, temveč tudi proti Avstriji, njeni zaveznici. Tudi te dokumente je Avstrija skrbno prikrivala svo-j'Tti narodom, 'rudi glas prijateljev se ji jc zdel nevaren! MI smo jih prejeli, skrbno shranili, ker smo biH prepričani, da napoči tudi naš dan, ko jih bomo lahko objavili in nam ne bo več. prepovedana svobodna beseda. V njih se zrcali ves sovražni nr.črt 'Nemčije, ki ga jc imela ta država proti svobodi vse Evrope in proti svetovnim narodom. Danes je Avstrija uničena. Nemčija leži poražena na tleh in mi smo svobodni in lahko govorimo svobodno. To svobodo po uporabimo v to, da razkrijemo javnosti temne načrte Nemčije in da tudi pokažemo, kaj je Nemčija nameravala z avstrijskimi narodi. Danes si lahko ustvari sodbo vsak sam — sovražnik jo poražen in ml osvobojeni iz njegovih krempljev! Dokument, ki nam kaže Municijo in njene imperialistične težnje v pravi luči, je izšel koncem avgusta leta 1914. v Monakovem, od Rudolfa Theudcnn v založništvu : Concordije- in čitamo na njega prvih straneh naslednje: • Kaj nam prinese vojna? Visoko ceno vojne nam mora poravnati Avstrija. Ako bi mi pustili Avstrijo samo v boju s Srbijo in Rusijo, bi bila razkosana. >Nemško-avstrijskim deželam se ni ničesar bati One bi sc lahko prosto zvezale z Nemčijo, Toda Cehi, Poljaki,, Madžari, Rusini iu Slovcncl bi bili podvrženi rusifiri-ranju. MI, samo m! ohranjamo Avstrijo pred uničenjem in tc narode pred moskovitskim bičem. Z našim imetjem in krv^o si pa pridobivamo pravico vračanja s strani te države in teh narodov. Ml sc nc udeležujemo vojne zalo, da bi se — kakor Delbriick opisuje _ pod črno-žolHm drogom stvorila velika Srbija, v kateri naj se Srbi. Hrvati in Slovenci dobro počutijo. Prinesti pa odrešenje našim nemškim bratom v Av-sitrii, katerih oči so že tako dolgo uprte v nas lit ki odrešen la takf> vroče pričakujejo, to je cilj, vreden največjih žrtev. To jc cilj, ki ga moramo pod vsikim pogojem doseči; cilj, ki ga lahko dosežemo celo v slučaju popolnoma Izgubljene vojne. Nekdaj čisto nemški deli Avstrije (stara Avstrija) morajo biti izključno določeni Nemcem. Poleg tega se iuora kot k nemškim delom spadajoč proglasiti tudi pas nižje Koroške do Istre, kar odpre, in aaslgura Nemčiji vhod na Jadransko morje. Vsaka udobnost Cehov in Slovencev mora v teh kTa« jih prejenjatl, češki in slovenski uradniki m smejo bit« nameščeni. Nemštvo mora zadobiti v teh krajih popoln razvoj. &clc ko se izpolni ta zahteva, bo imela vojna pravi smisel in tedaj bo izpolnjena najvišja naloga Nemčije, kot zaščitnice germanstvn. Norveška, Švedska, Finska. Švica in del Savojske bodo same morale naprositi zaščite Nemčijo, in enako kakor Avstriia, stopiti v prijateljsko zvezo žnjo. Danska dobi za željeni del severne £lezv&ke ob morju, če postane, enako kakor Nizozemska, zvezna država Nemčije. Tedaj nastopi Nemčija, s to vojno, svetovno gospodarstvo, kot velesila z vsemi predpravicami .Velika Gcrmanlja'«. Tako so delali Nemci velike pohlepne načrte. Propali SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU. PODIISTHK. MILAN SKRBI N5ILK: Japonska duša. K uprizoritvi štiridojanske drame »Tajfun« I/ JMicnja Japoncev - na odru slovenskega tržaškega gledališča.4) Ni prav> ono uživanje umotvora, ki se nanaša skoraj izključno le na mikavnost nashva. na napetost dejanja in na razburljivo moč ticktov. Za Idealnega poznavatelja umetnosti je pravo ntcrtto za dobroto njenih proizvodov samo njih lepota, in so mu misel, dejanje in eiekti, ki jih umotvori vsebujejo, samo v toliko ljubi, v kolikor 5C zrcali v njih lepota, ki jo je vedel umetnik ustvariti. \ji idealnega fltdaJKkega občinstva «iL najti nikjer na (.vct-J, In seveda tudi nc pri ms. To je dandanes tudi nemogoče, ko jc občinstvo sestavljeno iz Hudi tuko raz* * 2e pred premijero »Tajfuna« sum hotel priobčiti ta Članek, ki sem ga bil zasnoval fu ob priliki prve ttprl-zorhvo te drame še v prodvol^em času v Hubljanskem slovenskem gicdallSču, a m! jc bil zakasnelo rtnposlan. Vseeno pa ba zanimal tudi ou. dtl občinstva, ki ie i?; (videlo premijere ozirjiiia prvo reprizo. ličnega svetovnega naziranja, mišljenja in Čustvovanja. Grke Jc spajala vsaj ena skupna višja misel — čaščenje bogov. Današnje gledališko občinstvo zahaja v Talljin liram v pretežni večini le Se, da se zabava. Ni mu toliko za uživanje lepote, kakor za razburjenje živcev. Upoštevajoč vsa ta <\ojstva publiko so se našli dramatiki, ki so ustvarjali dela. katera so obogateli tud! ?. efekti, jim dali posebno privlačnost z napetostjo dejanja in z mač a H Jako nenavadne (četudi ne nenaravne) kakovosti. Takšen dramatični proizvod ie tudi *TaJfotn, ki je z.t i:aš oder nekaj cisto novega. Saj nastopajo v nfrej tudi Japonci. In .ie glavni junak, japonski znanstvenik dr. Tokeramo, tudi Japonec. Dejanje vsake drame ie samo produkt različnih zna-flajev, misli lu čustev, srečavanja različnih svetovnih nazirani. Kdor ture) ne razumo značajev, ki nastopajo v drami, tudi no more razumevati dejanja. In tu pridemo do zaključka, da je za razumevanje drame »Tajfun^ neobhodno potrebno, da nam .le znan značaj Japonca. značaj Japonske duše, ki }o sicer tekom dejanja v glavnih obrisih predočuje tudi že pisatelj s.m ki pa s temi p:jr potezami e ni zadosti osvetljena, da bi ne ostnlala v ob:;nstvu vprašanja. Dones, v «4rtek 27. marca ob pol S i večer Tretjič. »TAJFUN«. Tretjič. Drama iz pariških japmtskiJi krogov v 4 dejanift. Prodaja vstopnic med 9—12. 3-S in pol 7- pol 8. Odkar se je Japonska s svotf-m velikim napredovanjem v kulturnem razvitku postavila v prve vrste modernih drtav, so obrnjene oči vsega kilturnega sveta na ia šti-rtc^setmllijonski narod. S čudovito naglico se ie znal ti neizmerno nadarjeni narod r/iveti v zabodno ktHhrro, katere si s sv-ojo presenetljivo spretnostjo ni le prisvoill, temveč io v svojem dnhi in značaju tudi vedno bo*j iz-popolniuje. Naravnost ogromna je literatura, posebno angieSka, ki se bavi s tem zanimivim, Jn kakor rmsllio Mckateri, tudi nevarnim narodom, ki nas heče baje preplaviti tako, da se bottto potopili v te>m valovjn rnmeneta nK>r»a. Poleg znanstvenih, narodopisnih del je vsefwl»o tudi taksnih, ki sc bavrjo z jajionsklm leposfovstvem Tako so tudi v nemičlfli prevodi jz iaprn^ke tHike, dratmttlke in epiJti w K 7*20, s kostmi po K 5'20 kg v naslednjih mesnicah: A. Vislntlni," Tesa 1, Kreuz, Molingrande 32, Svagcl, Oitt- Iia 5, Bornettini, Media H Fnntini, C. Rittmayer 9, ttiei. D. Bramonte Js Visjovicli, Oiulia 25, Pontoni, Fontana 22, VUrner, Industrla 5, Tedcsch?, Pozzo s. iMesIna zastavljalnica. Danes v četrtek, dopoldne so bodo prodajale na javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene meseca oktobra leta 1918. na zastavne listke serije 143. Pustno-varijetetnl večer, ki ga priredi pevski zbor .•Glasbene Milice« na pustno soboto v veliki dvorani Narodnega doma, bo obsegal v svojem sporedu najrazličnejše točke za vsakovrstne resne in pustno razpoložene okuse. Posrečilo se ie za ta raznobarvni spored pridobiti moči svetovnega glnsu. Zanimanje za ta večer jc veliko, tn gotovo ne bo žal nikomur, kdor se ga bo udoležiJ. Natančnejši spore-d se še pravočasno naznani. Večer sc bo vršil pri pogrnjenih mizah, — Vstopnina bo 2 kroni. lože po 20 kron. Člane »Kola« prosim, da pridejo danes ob 12 opoldne v Matico in sicer v črni obleki. — Tajnik. Prodaja kuriva. — Sladko oglje na rdeče izkaznice, 10 kilogramov, po 1 K kg, razprodaja 27. t. m. Sv. Vid: 1—150 (50), Risorta 17. — Sv. Jakob: 601— 750 (50), Risorta 17. — Koks na rdeče Izkaznice. 20 kg, po 40 vin kg. razprodaja 27. t. m.: Stara mitnica: 1—300 (50), M »donu I na 24. — Sv. Jakob: 1-600 (50), Rivo 10. — Škorklja: 1—300 (50), P. Scorcola 345. — Na rumene Izkaznice. Sv. Vid: 1—600 (20), S. Giusto 16, 501—860 (20), Risorta 17. — Staro mesto: 1031—1300 (15). S. Giusto 16. — Novo mesto: 1501—1820 (17), Bclvedere 63. — Greta: 1—155 (11), Belvcdere 63. Godbeno društvo pri Sv. Jakobu priredi na pustni torek zabavni večer. Na sporedu je godba, petje in prosta zabava. Za dobro kapljico in majhen prigrizek je tudi preskrbljeno, Del čistega dobička jc namenjen v narodni kulturni namen. Vstopnice kakor tudi lože so v pred-prodajl pri Josipu Prclogu, trgovini jestviti, v ul. btria. Promet v pristanišču. Prispela: »Gaya* iz Genove, »East Wind« iz Nevv Yorka; odpluli: r-Baron Bruck« v Benetke, »Cainerata« na Kubo, »Candiano« v Ravcno, »Kelmoor« v Brlndisi, »Oregonian« v Nc\v York. Poročilo varnostne oblasti za 22. t. m.: Aretiran je bil včeraj Herman Upizzer, ker je ukradel Hlginu Peresi-nijtt konja, ki jc bil privezan pred hlevom v ul. ContI št. 20, Ukradenega konja še niso dobili. — Tekont dneva sta bila aretirana Karel Ostlcr in Atilll Oasparo, ker sta zelo drzno ukradla Juriju Jurarc-sičti v ul. Stare mitnice listnico z 800 K. — Včeraj popoldne ob 1 sta bila aretirana MaTija Dal Seni in Matej Zancovich, oba stanujoča v ul. del Pešce Št. 1, ker so našli pri njiju 9 vojaških odej in vojaški plašč. 2J. t. m.: Tekom dneva le bil aretiran Higin Luzer, ker so g;t zalotili, ko je iz nekega zaboja na nekem razkla-dališčtt v stari prosti Inki ukradel za fiO lir slanine v škodo amerikanski vojaSkl upravi. Ukradena slanina se imt jc odvzela. — Fran dlessteh, Tržačan, je bit odveden v zapor, ker je oropal neko Marijo Martinis, iz Mostarja, stanujoče v ul. Capi telil št. 10. — Ker leti nanj sum> da je Viktorju Dolniču. staremu 18 let, iz Divače (Devagia) ukradel vola, jc bil aretiran 25letni Tr/ačan Maks Tinskl. Vola so dobili. Redek slučaj. Danzndnevotn objavljamo vesti, da Je bila toliko in toliko ljudem ukradena denarnica, da je ta ali oni izgubil listnico, aH le redkokeda? se dandanes čila v tržaških listih: Našla se je denarnica«, kakor da v Trstu sploh ni več poštenih ljudi, ali pa da so redkejši kot bele vrane. In t*ka bela vrana je I. Goriup, stanujoč v Šalita Promontorlo št. 7, ki jo našel denarnico s K 173'58 In nekim potrdilom javnih skladišč, glascčlm so na ime O. Antoninl. Denarnico je Oorlup oddal na kve-sturl. S kolesom ga je podrl. Instalaterja Ruggera Salimbe-nija, starega 28 let in stanujočoga v ul. Molin a vento št. 3 je neki kolesar podrl na tla, da se je Salimbeni težko poškodoval na glavi. Prvo pomoč so inn podali na rešilni postaji, potem so ga na prcpellnll v mestno bolnišnico. Padel Je včeraj okoli poldneva v ul. Ugo Foscolo neki človek, star okoli 25 let, tako nesrečno vznak, da se le ilišču, drugo pa le spisal Japonski profesor dr. Inazo Nitobe. Kdor prečita te dve knjigi, mora ta narod vzljubi, kajti videl bo, da je njegova duša skrajno slnipn-na. Marsikatera navidezno antipatična poteza na zna-aiu tega za na® tako čudnega naroda mu bo jasna. Takšna poteza je tudi takozvani »harakari« — tastno-< čno preparanje trebuha. Izpregovoriti hočem ravno tein Japonskem načinu samomora obširneje, kjr nam ko razmejevanje o smislu tega Žrtvovanja lastnega ' vijenla najlepše osvetlil viteški značaj Japonca. SplosiK) se misli, da je haraklrl« čisto navaden, odu-fen in brutalen način samomora, in vendar je stvar čisto irnga. Preden dam avtorju samemu besedo, da nam po-tsnl to uredbo, je treba, da izpregovorint, oziraje sc a vse one odstavke knlige Bushitlo, duša Japonske«, 1 sovore o vzgoji japonskega viteškega človeka. »Bus-'•kIo ■ potnenja dobesedno — pota viteških vojakov, pota ;orcj. katera nuj hodijo vsi plemeniti bojevniki v vsakdanjem, življenju, kakor tudi v svojem poklicu, z eno be-'edo — predpisi za viteze — noblesse obiige vojaške ^ste. Kakor je imela Evropa svoje viteške Čase, tako Japonska. Japonski vite/ (samuraj) le moral biti ^or vojaka in kot takšjsn vzor človeka. Zato so se v!twl vzgajali v posebnih Šotah. kler so Ptishidovi pe- težko poškodoval na zatilniku. Iz neke bližnje drogerije so telefonirali na rešilno postajo, odkoder je prišel takoj zdravnik, ki je ponesrečenca obvezal. Maček jo je ugriznil. Na Bel veder ju št. 3 stanuločo učenko Irmo Jurovićevo jc maček ugriznil na levi roki. Na rešilni postaji so ii podali prvo pomoč. Izpred vojnega sodišča, Edvard Cecchet, gostilničar v Poljanu, je bil obtužen, da je govoril napram italijanskim vojakom sovražno proti Italiji med drugim tudi besede: »Bilo bi bolje, če bi vrgli proč orožje. Ce bi ne bilo Amerikancev, bi že bili vj umrli za lakotjol« Pričala je proti njemu žena, ki sc pa je tacaš, kar je hil on ujetnik v Rusiji, odvrnila od njega. Izlavil je, da ni bil nikdar sovražnik Italije in da so se morale njegove besede razumeti napačno. Sodišče ga le oprostilo. Oproščen je bil tudi hlSnl upravitelj Carlo Almerigotti, ki Je bil obtožen, samo/atajevanje, ki obstoji deloma v moči, prenašati vsako bol brez ja-dlkovanja, deloma pa v oni vljudnosti, ki zahteva, da nc srrenlmo blt/nlku s svojim jladom veselja in srečnega miru. Vse to sc je v značnju samuraja strnilo v ono veliko svojstvo, kl sc kaže v Japonskem življenju še danes. In kl Ka Jc kulturni svet tako krivo Imenoval - stolško brezbrižnost »aponskega naroda. i Konec v nedel jo.) ______ J2»)fi sc učitelj ali uteijlra z« mandolino. NaMnv na Ins. od J. „...^ prakso' v" ma n H n kVi ir. i; ,llM1 »» trL'ovlui, vaćf slovenKIne, ltalljnu- Ufllinfimfl K«10'!*^11 tlsko* iflne in nemMIne, želi BtuJbe. Na lilijI^UUIU msga driiftva, Ooflc« »lov pove Ins. odd. Edinosti. H 80{ul. Cflrducci 'A (Montova liišn) ----l-------- ----------,'ipuježe rabijent slovenska knlige. stružnica aa Jlto in tehtnica s no Fotosrnf Ant. JerKIč Ul. 3. Laiaaro 19.____-^J.1 Trgi, ul. delle Posto St. lO. lonnr "''"'"7'm.!!!!!!! k,,p"l; Gorica, oorso it, 36, n* mm urar, ul. Meuronl im v Trstu se nahaja na Korzu Št. 15 (bivša zlatarnica O. Zercovit/. »fc Figlio) Velika i*ber» srebrnih i o /latih, ur ubanov, verižic itd. FotosrnHn! atelje Zlatarnica 0. PlNO mmm 'mm Tr*t, Corso štev. 89, Trst Razglednice v platinu, Spa-c.)a iteta: Slike v barvah, fotosclii/.zi. Gabiuat, vizit, povečanj^.rejrodukcijfl vsa-kevrate. I lokfr. razsvetljava. Hermansilil Tracca Stroj za Šivanje in veznjca Trst, ul. Barr era veeehia. 8 pravi noinuki uzorci. - JSlmt^&r. Seidel & Neumann in in biso .Slnger' Oast & Oasscr. PFJfcFF Venci i k poro ____ _ rov. vezani z medeno iico,!,iotfnta zaloga vieh potreb iz umetnih rvotlic n trakovi Mehanična delavnica za in nupM. SI i«; na porcela vsako popravljalne, na^tih jjlaSeah za grobne Tvrdka ustanovljena 1. 1878, spomen ke itd, itd. FRANCESCO BEDNAR Najnižjo koukureofno cene TrBt, uhou Campanile 11). Zlato, srebro sen drasuiSe kupuje po najvišjih cenah ilobroznana urarna in zlatarna A. Povh, v Trstu, Uarriera veccbia J Stran IV »tDINOST« Stcv. 57. ' V Trstu, dne 27. letvnarja JI<>. w o. mmml * . . .. , . j . „ a g ZoboztlraunlK | ? Irclii, nI. CMiiio lonini 1? vogal ul. Miš Posle t Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja j Umetni zobje. Umetni zobje. TvrtfNa ROKAVICE iN MODiNE POTREBŠČINE. It. Venicr & Comp. Corso It. Modne potrebščine fn izdelovanje rokavic. Cisčcnie In popravljanje Tokavic. — Cene zmerne. Postrežba točna. - Trst TRGOVINA JEST VIN, Ivan Bidovec. Trst, ul. Camoanlle 13 (Trg rtaitercs-i so), inu v zalogi: čaj, raradi/no konzervo, ženf, kisle kumarcc, kocke za juho. Konjak, vermouth, maršala, ma-. _ ■ Iiuo\xc in več Arst mineralnili vod ter bln-go aorovizacli-(,orso47< pri Trgu Pinzza ciella Legna) Tel. 1402 ; ske komisije. ..__414 l'w!crjnuo vsakovrstne FO~reb«>. rrrvoz mdii^r Da vse j MEHANIČNA DELAVNIC4. ! r ie ur^uvp. Zalocra jji r tznrouaia mrtvaških predmetov,. „ , _ .. „ _„ , , krst i/ kovino in v-akovr.tne lesa v raznih oblikah,,, 0dl,ko™a HvUnifcj Osvaldella. Via Medla 26. Izdc-ven,-ev, v Toškansko vino po K Hter. Garantirana iprinS^a slična masi u, za kuhinjsko porabo in za sfetščN čarne, po K 27,— k£. Mortadeli! a iz ,prve vrste no ^ K 50.- kg, ŽOkOl!adaa različnih tovaren, najfinejše vrste po K 38.— kg. t ECondenzćrano smSolio s sladkorjem, marka „lta!ia" po K 8,50 posodica. Storeti* rano prispe mldko po K 7.— posodica 1 kg. Naraven UiolfeE« po K 8.50 posodica 1 fcg. Dvofno koncentrirani iz Parnu1, na^finajse vrste., v posodah po 10 kg po 11.— K kg. E^iradllnSkova omaka iz Barija, zajamčeno pri^a. v posodicah po 200, 250, 400 grfMiu™, po* K 9.50 kg. Ko'fCSOTO d!|3, rafinirano, betaprtetuo, za latHnsbo porabo, v sodčkih po K 25 kg. SEane por^geSsfiie sardele v posodicah po K) k£ po K 14 lig. acrde^e v cMu (znamka (^Holc ), naj^nejše vrste, zaboji s 110 tikad|Mni po 7H) gramov po K 625.— zaboj; 1 škatlja K 7.50. Parfimirano milo, (znamka nSirio") po K 77.^0 tucat. Parfimirano oSIo (znamka „Acaccia") po K 53.— tucat. Rumeno milo anga^Stcega izvora, 60°/, maščobe \n kiseline, po I i 1(> kg. malo za pranje, najfinejše maščobe m kist I ine po K J 5 kg- Prodaja se na defislo po j^niti cenoh. ZofioztfrnBniH Br. Hratek Trst — Cors© 24 — I- n, - Test, Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop. MMm zob, plombiranje in ustni»Ne. D- 4 izvrstno, po K 5 Hter. Od 600 litrov naprej se pccDari kupcu. Tvrdka F. GiGR. APOLiONBO Trst - ulica Amalia štev. 10 — Trst. r Umetni zobje. :: Umetni zobje, loHotehilikl :: ambuIM:: Op2ine 37S, I, v biši lekarne. Otfpilo od S—1 in cd 2—5 popolHae. limetn! zoble. :: Umetni zobje. Vsaki dan nool dohodi -TO ! vsaki dnn noul donodl Dobroznana trgovina m^iffatemsac fes^ a N. RAVAUCO v Trst«, ul. Olratzo Belimi ta 13 M rate Si ito uma) ima veliko istoero sledečega blaga: Zefiri za srake, sukno za gospe, isgoSetfiieno žensko perilo, moške in ženske nogavice itd. vse po konkurenčnih cenah. Ml dan novi dohodi VsokI dan neti dohodi