Knjiga Slovenska XIX. veku. L. 1860 Novice: »Kar so Novice dvakrat in tudi unidan Glasnik spregovorili o osnovi novega slovenskega šolskega časnika, *naj bi pač ne ostalo le pri praznih besedah, ampak besede naj bi postale resnica berž ko je mogoce, piše Rodoljub Podratitovski o učiteljskem casniku (str. 367). .. Da bi nas za ohranjenje lastnega časnika premalo bilo, tega ne moremo verjeti; — meje našega jezika so predeleč raztegnjene. Da bi pisateljev manjkalo, bi bilo pac slabo spričalo o omiki slovenskih ucnikov. Tudi zastran naročilnega dnarja naj nihče ugovora ne zblekne. Plača učenikov je v novejši dobi povsod tako določena, da za kakošne bukve še zmiraj kak krajcar ostane. Zakaj pa smo tudi poslani po farah? Da živimo sebi? 0 ne! Kaj pa bomo za Božjo voljo tudi počeli, ce ne bomo zmiraj kaj novega zlasti slovenskega brali ? Saj brati se pravi po besedah nekega slovečega pedagoga pobirati, in sam Izveličar pravi, da kdor ne pobira, raztresa. — Ljubljana, pokaži se nam zopet bela! Iraaš može, kterim ni težava osnovati posebnega in od vsih pravih učnikov željenega časnika; Vi pa, učniki! ne odrecite pripomoči, kajti najvecji dobiček bo Vaš. Bog!" — Francozi tepeni v Afriki mej Kabili po bčelah. Domače ptice — ptuji čivk: Nahajalo se je, in nahaja se žalibog! še zdaj med nami ranogo tacih prismod, ki neko posebno čast iščejo v tem, šemiti se s ptujim perjem, to je, ponašati se s ptujimi običaji ali ptujirn jezikora, akoravno jim neznanstvo tega ne donaša druzega — kakor sramoto in zasmeh (Mir auch \veisses Kaffe und aber zwei Allgemeine — str. 408)! — D a n i c a: Sad molitve sv. roženkranca. Slovenska narodna pesem (Castita je na- vada ta — Svet' roženkranc moliti). 0 lepi tej navadi po Gorenskem v nekterih gostivnicah opoldne ali zvečer glasno moliti ob angelskem češenju. 0 novera križevem potu v cerkvi sv. Frančiška Ks. in o cerkvi sami. G a e t a n. pr.: Gaeta! pred enajstmi leti si nam zvezda bila: Katolškiin' svetu kot mornarju v noči si svetila. Zavetje varno bila takrat si ofieta Pija, Ki zalezVala še ondaj peklenska ga je zmija... Tud dans, Gaeta! zopet svet v te oči obrača, Narboljšiga kralja zalezuje tam peklenska kača itd. L. 1861 Novice: Odperto pismo preč. g. Jožefu Globočniku, fužinarju v Železnikih, naj prenaredi se nekoliko delavni red kovacem! Turki in raja. Hvaležnost Angleža(Pol.ilir.). -'Danica: Razsodba francoskega vojnika o zmagi Napoleona I. Sv. Polona (Jezik nioj — Slavo poj itd. str. 30). Sprejem knezoškofa Jerneja v Zeleznikih. — Učiteljski Tov a r š: Šolska drobtinica. Za boljši zapomenitev samoglasnic izreki v pevski meri (str. 10). Pozdrav Ljubljani, da je rodila Tovarša; dve besedi tovaršem učiteljem, naj ga podpirajo z dopisi literarnimi in z doneski denarnimi itd. (str. 15). 0 Metelku in o slovenščini. Slovo. Zložil nemški ucenik Tomaževic v Teržiču, poslovenil J. Levičnik (Oj kak grenek tužen je ločitve britki čas str. 48). Vesel, da Tovarša podpirajo iz vseh krajev mile Slovenije, želi, naj bi izhajal po dvakrat na mesec, donašal tudi muzikalne priloge, vredništvo pa naj bi izdajalo mladinske bukvice s podobščinami (85). Knezoškof Jernej v šoli Železniški. Vijolčni venček spleten blagi devici in učenici Marii Kemperle o njenem vhodu v loški nunski samostan (str. 184). — Slovenske Večernico družbe sv. Mohora: Cudeži se še vedno gode (str. 47). Otožne raisli po mladostnih letih (Pes. IV.) — Darek I. zv. ima pesmico in dve povesti. L. 1862 Novice: Čez trideset let (Prev. ilir. str. 14—36). Muhe mladega Napoleončka. 0 smrti A. M. Slorašoka in: ,,Kakor nas je potrla ta novica, tako nas je razveselila tista, da je car ruski poslavil za slovansko literaturo zaslužene može. O jomen sprejomen! Kak šunder uganjajo vendar nekteri nemški prenapetneži, ako se le besedica o Slovanih črhne! Če nemški vladarji Avstrijancem podelujejo svetinje, ne zine živa duša nič, — če pa slovanski vladar kaj enacega stori, oj kakošen hrup! Z silo nas hočejo storiti vladi protivne in nezveste, in vendar kdo je nasprotnik Avstrije? Mi Slovani smo ob hudih ravsih in kavsih djansko pokazali, da smo verni Avstrijanci. Ali pa raorejo to tudi tisti reči, kteri se ozirajo le čez meje avstrijanske ter zdihujejo po vesoljni Nemčii ko Judje po obljubljenem Mesiju in bi na vrat na nos radi spravili vse vropejske narode pod en klobuk, da bi bil le ,,grosser das deutsche Vaterland". K sreči se bo menda to zgodilo še le v tistem času, kterega oni po krivdi svojih zvezdogledov v pratikah niniajo, — pri nas mu po domače pravimo: „0 svetera nikolem". Zdravo (str. 371)! Novo leto trka na duri in ž njim čas naročnine časnikov. Želeti je, — srčno je želeti, da bi vsi Slovenci podpirali z naročnino domače dobre liste in dali slovo vsem onim, kterim glavna naloga je največa radost, teptati v prah in v blato vse, kar zadeva narodne pravice slovanske in katoliško vero. Ne misli si, rojak, da si ,,nobel", ce leži na tvoji mizi MPresse" ali kak drug list enake baže. Vsak pameten človek te velikoveč pomiluje, ako vidi, da onega še dobrovoljno plačuješ, ki te — bije v obraz. Duh domorodni, duh slovenski zbuja se; Bog daj, da zbudil bi se tudi v novein letu glede podpore domačega dobrega časništva v obilni obilni meri. Vsem onim pa, kteri držali se bodo naprej stare trme, privoščili bi v hiši tistega sicer revnega pa odkritosrčnega slovenskega rokodelca, ki je bogatemu posestniku, vidši pri njern ,,Presse", naravnost rekel: ,,Gospod! pravijo, da ni naš poseben prijatel, kdor si ta-le časnik drži (str. 430)". — D a n i c a : Solski brat. Trikratno zdihovanje k Marii (Ko o jutru svit danice — Me iz spanja prebudi itd. str. 64). Prijazna beseda o IV. zvezku novih cerkvenih pesem. Beseda o slovenskih cerkvenih pesmih in napevih (Rihar, Potocnik, Dolinar, Cvek, Majar, Mašek, Slomšek itd.) Cast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu (Otročja molitvica v pesmi: Kdo otroka me vstvaril je itd.). Zadnji majnikov dan (Z Bogain! dans Marija pravi itd. po Volčieevi pesmi ,,Misijonarjem v slovo" ter po napevu Riharjevem str. 116). 0 novi farni cerkvi. Šolarska pesem: Stirje letni časi nedolžnih otrok (Spomlad je prijeten čas, — Zlo razveseluje nas itd. str. 172). V slavo nebežke Mane (Sam prišel si, Jezus moj premili itd). 0 romanju na Velehrad. 0 stoletnici na Zalem logu s pesmijo Lotričevo po napevu Levičnikovem. Premišljevanje pred Sv. R. Telesam (Trepetaje, Jezus mili, se približarn itd). Preljubljenimu Jezusu nar večimu dobrotniku (Slavo Tebi, Jezus mili itd). Neprestraseni junak — katolišk duhoven (Poslovenjeno). 0 božji poti na Zali log. Cvetka v vezilni venec sv. Frančiška Ksaverijana (Rajska zvezda Ti, Frančišek sveti itd). Svetih cerkvenih obredov zasmehovati ni varno. — S1. Večernice: Sopek starih pesem. Postna I. II. L. 1863 Novice: Se ena beseda zastran stare trebelnske kapelice (sv. Mihaela). Slava in ljubezen. Novela (Pol. Nevena str. 20—283). — Danica: Od gorenskih planin — o novi cerkvi v Loki. Popotni spominki. Rornanje k sv. Kervi v zgornjein Gorotanu. V častilni spomin štiristoletnice slavne ljubljanske škofije (str. 123—288). Popisal Jožef Levičnik. Posebej natisnil in založil Jožef Blaznik v Ljub- ljani 1863. 8. str. 64 (Vid. Novic. 1864 str. 94). 1864 Novice: Pisma slovenskega ucenika svojemu bratu o potovanju na Velehrad 1. 1863. I —XIV (str. 37 — 382). — D a n i c a : Belak (Zgodovinske čertice). Rojakom Slovencem prošnja za spominek slavnemu skladatelju Gr. Riharju, ki naj se postavi na grob ob obletnici njegove smerti ter poslavi s kako besedo v čitavnici sredi tedna zarad vnanjib njegovih cestiteljev (cf. str. 256). V čast tančice Gospodove (tretji petek v postn — pesem). Zvezdica za šolo. Otroška niolitvica o vojsknem času: Ljubi Oče v visokosti itd. Eno uro v Gospa-sveti (str. 140—150). Berač. Obraz iz strahovitih dni francoske prekucije (Pol. serb). Kjer je naj veča sila, je božja roka mila (Resnična dogodba iz dni francoske prekucije). Matevž Lotrič, semeniški duhovnik in bogoslovec IV. leta ljubljanske škofije. Certice iz njegovega življenja, spisal Rodoljub Podratitovski (str. 255 — 273), po glasilki Slomšekovi: _Oj srečna tista duša, ki čisto vest ima, — Veselo svet zapuša, k Očetu se poda". Pijavke- pijavko (žganjarja) ujedo. Vezilni šopek vpleten v čast sv. Frančiška Ksaverijana (V cerkev smo Tvojo se dansi mi zbrali itd. str. 281). — Tovarš: 0 smerti učitelja in godbenega umetnika J. Podobnika v Škofjiloki pa o njegovih napevih. — Drobtince: Molitev za duše v vicah in njena korist. Božičnica (Rajske strune zadonite itd.). Goreči zdihi pred podobo Marije Device. Otroška molitvica. — S1 ov. Večernice: Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji in romanje v prestari Oglej. Spomini na velike šolske počitnice 1. 1863 (str. 53 — 89). — Koledarček drnžbe sv. Mohora: Sopek slovenskih pesem. Ave Marija (str. 72). . L. 1865 Novice : Pisma slovenskega učitelja svojemu bratu o potovanju na Velehrad (XV —XIX). Zapeljivec. Novela (Pol. ilir. str. 20 — 46). Podgrobje. Nar. pripovedka. Slobodno po ilirskem posnel (str. 102—138). — Danica: Novoletnica (Minljivo vse — Pod solncem je itd.) 0 družbi sv. Mohora. Pesrni M. Lotriča — nekaj priobčil jih v Danici, nekaj v Novicah, Drobtincah in Večernicah. V čast presv. Kervi Kristusove — V. petek v postu — pesem. Snidenje v Marije-Celju. Pripovest iz zadnje šlezvik-holštajnske vojske (str. 126—133). Slepec pripelje videčega v Rim (po JariSevem Koledarju). 0 posvečevanji Prifarske cerkve Loške (234—257). — Cvetnik I. zv.: Valentin Duval. — Večernice: Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji in romanje v prestari Oglej (Dalje in konec str. 46 — 55). Marija devica brez madeža spočeta (Pes. str. 75). Zadnji dan leta (str. 79). — Koledarček drnžbe sv. Moh.: Gregor Rihar, duhovnik ljubljanske škofije, slavnoznani slov. skladatelj in organist na katedralni cerkvi v Ljubljani. Nektere čertice iz njegovega življenja s prislovico: Dokler bode se slovensko pelo, — Irne Tvoje, slavni Rihar, bo slovelo (str. 33—40). Ozir proti nebeški domovini. Učenik na grobu ljubljene učenke (Pes.). Beseda gospodoin učiteljeni ljndskih šol, kako naj bi po okolnostih in po zahtevanji danešnjih časov pomagali, da se med slovenskim ljudstvom bolj in bolj zbudi narodna zavest, kar sklepa z besedami n. pr.: ,,Pomagajo naj preč. šolski nadzorniki, naj glas dado slavni vladi . . Da bodo pa učitelji mladino k narodni zavednosti prav budili, naserkati se niorajo prej sami zdrave domorodnosti, poznati in ceniti morajo naše stališče in prizadevanje . . . Blažite mladim učencem serce in bistrite jim um, delajte jim veselje z milimi domačimi pesmami, vadite jih po mogočosti v sadjereji in v enacih, kmetn potrebnih podukih; budite pa tudi v vsakdanji in nedeljski šoli zavest domorodno. Pokažite mladi vedoželjnosti nekoliko, kakošna je bila naša nekdanjost, povejte, kaj hoče sedanjost, odkrivajte, do kakošne hočemo priti prihodnjosti. Tako vlijete v mlada serca željo po blagi sreči lastne domovine, hrepenenje po zdravem in vspešnem uku v maternem jeziku, potem se zbudf pri mladem in odraščenem ljudstvu narodna zavest, na zemlji drage Slovenije požene lepši cvet in hvaležnost bo vašemu blagemu djanju velika (str. 54—57)". L. 1866 Danica: Sveti vecer (Prezala blišava — Obnebje zlati itd). — Drobtince 1865 — 1866: Venček, sple- ten in posvecen sv. Frančišku Ksaverijanu (Pristopimo — Pocastimo itd). — Večernice XIII in XIV: Drobtinice. I. Beseda, bogokletnežem v prevdar. II. Mati v hudih stiskah. Sopek duhovnih pesem. Božičnica. Pridite, častimo Gospoda! Verla dekla. — Koledarček: Sveti večer (Tovarši, poglejte — Nebo se žari itd.)!