GLAS
LETO XXIV. ŠT. 48 (1158) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 12. DECEMBRA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Matevž Čotar
Bo človek sploh še
potreben?
  prašanje, ki smo si ga postavili vsaj enkrat
prav vsi. V dvajsetih letih je tehnologija
naredila zelo velik korak in hitro spreme-
nila in še spreminja naše življenje in vsakdan-
je navade. Napredek ima seveda pozitivne pla-
ti, saj nam daje pripomočke in ugodnosti, ki
si jih pred leti nismo niti sanjali. Nove gene-
racije sploh ne vedo, kaj pomeni telefon brez
interneta, nakupi brez uporabe spletnih trgo-
vin itd. V takem scenariju se tridesetletnik,
čeprav popolnoma zmožen slediti velikim ko-
rakom tehnologije, počuti starega, saj je
doživljal lepe in vesele trenutke tudi pri pi-
sanju pisma prijatelju, ki je živel v daljnih kra-
jih, ali s klicem na hišni telefon, ko so na dru-
gi strani odgovarjali starši prijateljev in jih po-
klicali k slušalki. Poslušali smo kasete, kasneje
kupovali zgoščenke in nekaterih izdelkov
(oblek, igrač, strojev itd.) sploh ni bilo v naši
bližini, ampak samo v velikih trgovinah v
večjih mestnih središčih. Vse to se je blisko-
vito spremenilo in zdaj življenje lahko poteka
popolnoma virtualno. Na pametnem tele-
fončku je hitri internet, s katerim imaš v bi-
stvu dostop do vsega. Po telefončku po-
slušamo glasbo, gledamo filme, kupujemo
karkoli, tako da je v bistvu celo računalnik iz-
gubil veliko uporabnikov, saj ga imajo ljudje
le za delo in učenje, drugače lahko udobno
naredimo vse s “podaljškom svoje roke”. Na-
predek ima pozitivne in negativne strani, pre-
malo pa se govori o negativnih posledicah,
kot so odtujenost, izguba vrednot, lažne no-
vice itd. Tem negativnim posledicam lahko
dodamo tudi izgubo delovnih mest. Prav go-
tovo ste se vsi zavedeli, da postaja vse avtoma-
tizirano in velike družbe imajo toliko kapitala,
da so ustvarile napredne stroje, ki lahko po-
polnoma nadomestijo človeka. To ni nobena
skrivnost in niti novost, že leta si prizadevajo
za to, vse je že pripravljeno, a zdaj še neure-
sničljivo. Zakaj? Ker ne vedo, kam namestiti
človeka, ko bo nepotreben. Navedem primer.
Pred kratkim sem se sprehajal po velikem me-
stu, in ko sem zagledal trgovino jestvin z na-
pisom Amazon Go, sem kar ostrmel. Amazon
je velikan spletnega nakupovanja in družba,
ki ogromno investira v napredek. Kaj je Ama-
zon Go? Če ne veste, si lahko ogledate posne-
tek in vsem svetujem, da poskusite to nadrea-
listično izkušnjo. V bistvu je klasična trgovina
jestvin, toda v njej ni nobenega uslužbenca.
Preko aplikacije na telefončku, na katero je
treba vstaviti podatke kreditne kartice, se ti
odprejo vrata trgovine. V njej se v miru spre-
hajaš in jemlješ s polic, kar želiš. Trgovina “ti
sledi” in s kamerami, električnimi senzorji in
visoko tehnologijo umetne inteligence vidi,
kaj vzameš s polic in kaj vrneš na polico, če
se premisliš. Ko nakupe končaš, se enostavno
napotiš proti izhodu in odideš. Nobene bla-
gajne, nobene vrste, nobenega uslužbenca...
nič! Po nekaj minutah dobiš mail, s katerim
se ti Amazon zahvaljuje za nakup, ti prikaže
tvojo nevidno košarico z nakupi in pove, ko-
liko ti je iztržil s kartice. Začetnemu nav-
dušenju sledi seveda trezno razmišljanje.
Amazon bo do leta 2021 odprl kar 3.000 takih
trgovin v ZDA, prav gotovo bo sledila Evropa
(v Londonu baje že letos). Koliko trgovin bo
zaprlo zaradi tega? Ali pa, kdaj bodo začeli tu-
di ostali uporabljati podobno tehnologijo?
/ str. 18
V
Pogovor
Dimitrij Žbogar 
o turistični
kmetiji Gruden
Žbogar in zmeraj
bolj iskanih
pristnih domačih
pridelkih 3
Projekt Likof 2020
S predstavitvijo
briške noše so v
Števerjanu uvedli
projekt Likof
2020, od
katerega si še
veliko obetajo 8
Foto Matevž Čotar 
Izjava krovnih organizacij
Sprava je
dvosmerna cesta
  rovni organizaciji slovenske manjšine v
Italiji si že desetletja prizadevata za
razumevanje in sodelovanje med
slovenskim in italijanskim narodom. V teh
krajih ob meji smo oboji veliko in preveč
pretrpeli, da bi si zaradi preteklosti ovirali pot
v prihodnost. Zato smo podprli poročilo
mešane zgodovinske komisije o slovensko-
italijanskih odnosih od 1880 do 1956, ki je
bilo v Sloveniji publicirano že davnega leta
2000. Še z večjim veseljem smo sodelovali pri
pripravi spravnega koncerta treh
predsednikov v Trstu, leta 2010, ki smo ga
razumeli kot simbolično spravno dejanje med
narodi. Toliko bolj se danes čudimo očitkom
na račun enega najuglednejših italijanskih
zgodovinarjev, Raula Pupa, ki mu deželni
svetnik stranke Fratelli d'Italia Fabio
Scoccimaro očita pristranskost pri pogledih
na zgodovino naših krajev.
/ str. 2
Ksenija Dobrila, predsednica SKGZ
Walter Bandelj, predsednik SSO
K
www.noviglas.eu
Sv. Miklavž je obiskal naše otroke
Pričakovanje daril v Mačkoljah
Ljubljana / Pomembna obletnica
25 let delovanja
za rojake v tujini
  rad za
Slovence v
zamejstvu
in po svetu je v
sredo, 4.
decembra, v
Cankarjevem
domu obeležil 25
let delovanja.
Za ministra Petra
Česnika je to
pomemben mejnik
v sodelovanju
Slovenije s svojo diasporo. Prav ohranjanje
slovenstva je tudi glavno poslanstvo urada vseh
njegovih 25 let, je dejal. Minister brez listnice
Česnik, ki se je pred dvema dnevoma vrnil s
prvega daljšega službenega potovanja po
Avstraliji, je izpostavil, da je bil obisk uspešen, a
tudi težaven, saj se slovenski klubi v Avstraliji po
pol stoletja delovanja praznijo, mladih ni, zato
iščejo nove poti za nadaljevanje dela v Avstraliji.
/ str. 10
U
Gorica / Mala Cecilijanka
Mladi pevci
izžarevajo
veselje do petja
  ot je že
čvrsto
zakoreninjena
navada, so na
praznik
Brezmadežne, v
nedeljo, 8.
decembra 2019, v
veliki dvorani
Kulturnega
centra Lojze
Bratuž na dveh
popoldanskih
delih, ki se jih je
udeležila množica navdušenih poslušalcev,
zapeli zvonki glasovi na reviji otroških in
mladinskih zborov Mala Cecilijanka.
Množica mladih pevcev nas navdaja z
upanjem, da bo petje v naši slovenski
skupnosti še dolgo zvenelo. Upajmo, da
bodo te mlade sile, ko dorastejo, stopile tudi
v naše odrasle zborovske vrste. Opazno je,
kako se vsako leto stopnjuje kakovostna rast
naših otroških in mladinskih zborov. V
zadnjih letih vedno več otrok in mladih
obiskuje Slovenski center za glasbeno vzgojo
Emil Komel, kjer že rosno mladi otroci
vstopajo v svet glasbe, kar jim nedvomno
koristi tudi pri pevskih vajah v domačem
zboru.
/ str. 7
Iva Koršič
K
Rudi Merljak
Karen Ulian
Svet okrog nas12. decembra 20192
Povejmo na glas
Še eno gibanje mladih
  ot predsednika krov-
nih organizacij znan-
stveno in pedagoško
delo profesorja Pupa izjemno
visoko ceniva, tudi zato, ker
verjameva, da njegovo delo
presega zgodovinske zamere
in z upoštevanjem zgodovin-
skih dejstev prispeva k spravi
med narodi.
Ravno zato, ker poznamo dej-
stva in jih tudi upoštevamo,
kot zavajajočo in zgrešeno za-
vračava zahtevo svetnika
Scoccimarra, naj se Slovenci
opravičimo za zločin fojb, ne
da bi se pred tem vprašal, kdo
je bil v preteklem stoletju v
teh krajih žrtev fašizma in ra-
snih zakonov in predvsem
kdo je leta 1941 napadel in
K
okupiral Jugoslavi-
jo in si z nacistično
Nemčijo razdelil
ozemlje današnje
Republike Sloveni-
je. Ni žrtev tista, ki se mora
opravičiti agresorju, ampak
obratno. Namesto polemik,
ki nas vlečejo v preteklost, si
v krovnih organizacijah želi-
mo napredka v odnosih in
tudi spravnih dejanj, seveda
na obeh straneh. Najbrž tudi
že prihaja čas, da se najvišji
predstavniki obeh držav pri-
klonijo pred obema bazo-
viškima spomenikoma, ki
Slovencem in Italijanom ta-
ko veliko pomenita, tako pri
spomeniku Bazovškim juna-
kom kot pred Bazoviško foj-
bo. Tja vabiva tudi svetnika
Scoccimarra. Prihodnje leto
slovenska manjšina pričakuje
vrnitev Narodnega dom v
Trstu, ki je bil požgan leta
1920 in kateremmu je staro-
sta slovenske literature Boris
Pahor posvetil svoj roman
Grmada v pristanu. Roman
opisuje začetke krutega zati-
ranja Slovencev, ki so samo
nekaj let prej uživali veliko
pravic pod Avstrijo in si z la-
stnimi napori zgradili Narod-
ni dom, takrat eno najmo-
dernejših večnamenskih
zgradb v celi Evropi. Iskreno
se veselimo prihoda obeh
predsednikov držav, Sergia
Mattarelle in Boruta Pahorja,
ki imata velike zasluge za pre-
seganje preteklosti in dobre
odnose med Slovenijo in Ita-
lijo. Krovni organizaciji bosta
storili vse, da bo svečana obe-
ležitev tragičnega dogodka
izpred 100 let pomenila ne le
simboličen, ampak tudi do-
končen zasuk obeh narodov
v skupno evropsko prihod-
nost.
Bliža se novo leto, polno obletnic, tudi smrti bazoviških junakov
Nabirka za posmrtno
rehabilitacijo štirih žrtev
  stopili smo v advent, pa
ne zgolj v verskem, pač
pa tudi v narodnem
pomenu. Bliža se Božič, z njim
novo leto velikih obletnic. Julija
bo poteklo natanko sto let od
požiga Narodnega doma, ki naj
bi ga končno le vrnili pravemu
gospodarju, tržaškim
Slovencem, ki so si ga zgradili
z lastnimi sredstvi. Rimski
mlini meljejo počasi, a ne
samo rimski, pač pa tudi
deželni in občinski. Ne vem,
kje na svetu – razen pri nas –
bi bilo treba čakati polnih 75
povojnih let. Ko bi nam
izplačali le deset odstotkov
najemnine za tričetrt stoletja,
bi imeli zagotovljena sredstva
za vzdrževanje stavbe za
desetletja.
Ob spominu na letošnje
dogajanje ostaja grenak
spomin na provokacijo
skrajno nacionalističnega
venca italijanskih
dalmatinskih patriotov. Še
vedno ni pojasnjeno, zakaj se je
slovenski konzul v Trstu obrnil
na organizatorje in ne na
prefekturo. Kajti jasno je, da je
šlo za provokacijo, zato bi
morala ukrepati oblast. Sporni
venec, ki ni imel dovoljenja, bi
morala odstraniti ali prefektura
ali kvestura. Toda, smo
prefekturo ali kvesturo seznanili,
da je njihova dolžnost odstraniti
venec? V skrajnem primeru bi se
lahko obrnili na univerzo, tedaj
v polnem lastnico Narodnega
doma, ki s svojega poslopja
lahko odstrani nezaželeno
katerokoli stvar. Organizator se
je zadovoljil s premaknitvijo
venca, ni pa znano, ali je prijavil
zadevo sodnim oblastem.
Septembra se bomo spomnili
90-letnice ustrelitve bazoviških
junakov, ki so 77 let po padcu
fašizma, ki jih je obsodil na
smrt, še
V vedno uradno označeni kotteroristi. 22-letnega TržačanaFerda Bidovca, 24-letnega
Tržačana Frana Marušiča, 27-
letnega na Sušaku rojenega
Zvonimira Miloša in 34-letnega
Tržačana Alojza Valenčiča je
Posebno sodišče za zaščito
fašistične države obsodilo na
smrt, čeprav je v ustanovnem
zakonu Posebnega sodišča
zapisano, da se smrtna sodba
izreče le v primeru, ko gre za
napad na kralja, kraljico,
prestolonaslednika ali
ministrskega predsednika.
Smrtno obsodbo je ostro
obsodila mednarodna javnost.
Še posebej so smrtne obsodbe
pripeljale češko ogorčenje do
vrelišča in izzvale poulične
proteste z napadom na
italijansko veleposlaništvo v
Pragi. Ogorčeno so pisali
avstrijski časopisi. Manchester
guardian je bil v imenu
liberalnega javnega mnenja brez
zadržkov na strani obsojencev,
češ da pripadajo isti kategoriji
teroristov, do katerih vsako
svobodno javno mnenje ne
glede na etnična načela goji
simpatijo. Angleški list je dodal,
da so se bazoviški junaki
podobno kot Oberdank, ki ga
Italija časti kot narodnega
heroja, borili za pravico, ki je
tiranstvo ni hotelo dati.
Zadnji čas, da se krivica odpravi
s posmrtno sodno rehabilitacijo.
V ta namen je bila ustanovljena
Fundacija bazoviški junaki, ki
bo skušala s pomočjo
specializirane italijanske
odvetniške pisarne vložiti
zahtevo sodnega postopka v
Rimu. Vse to pa je povezano z
visokimi stroški, ki gredo v deset
tisoče evrov. Fundacija je zato
naslovila prošnjo na vse
Slovence, naj po svojih močeh
in presoji darujejo, saj gre za
plemenit namen, za skupno
zahvalo junakom, ki so darovali
svoja mlada življenja za naš
narod, za našo prihodnost.
Bazoviški junaki so šli v smrt za
pravico, svobodo, za slovenski
jezik, za mir in sožitje, za ideale,
ki jih je italijanski fašizem z
nasiljem skušal izničiti. Svoj
prispevek lahko nakažete na
račun Fundacije bazoviški
junaki:
SI56 6100 0002 2122 749
BIC banke HDELSI22
Namen: CHAR
Saša Rudolf
  otem ko se je gibanje mladih, ki mu daje
ime in je njegov simbol Greta Thunberg,
razširilo po dobršnem delu sveta, je pred
dvema mesecema v Italiji mlada generacija
nastopila s spoznavnim nazivom Sardine.
Lahko da je takšen naziv preveč hudomušen
in na videz brez tehtnejše osnove, v resnici se
od izjemno močnega okoljskega Gretinega po-
ziva v bistvu ne razlikuje. V obeh primerih je
dvignil svoj glas odraščajoči mladostni sloj, ki
se bolj od vseh zaveda problemov sedanjega
časa in toliko bolj resnice, da jih starejši, ki
upravljajo in vodijo sodobne družbe, niso spo-
sobni ali jih nočejo reševati, predvsem pa ne
morejo rešiti. Grožnje s strani vse bolj ranje-
nega in s tem dobesedno maščevalnega okolja
so vse večje, migrantska kriza je odprta in še
vedno nismo našli zadovoljivega odgovora
nanjo, kar pa je najhuje, ne ukrene se nič ko-
renitega, vse gre po starem naprej v vse izrazi-
tejšem vzdušju nemoči in čudne vdanosti v
nelepo usodo. In iz te vsesplošne apatije so se
dvignili mladi, pravzaprav osupljivo mladi, ki
so začutili, kako nevzdržna prihodnost jim je
namenjena in kako jim brez uradnih vzvodov
moči ne preostane drugega, kot da s prstom
odločno pokažejo na preteče probleme. Da
preprosto zahtevajo, naj se nekaj naredi, naj
se končno ukrepa in zares rešuje, kar je nujno
rešiti. S svojim nastopom so ne nazadnje dali
prav vrhunskim razumnikom, ki vsak dan bolj
ugotavljajo, kako je zdajšnji način vodenja
družb, se pravi zdajšnja politika, zastarela in
brez učinkovitih idej, še posebej s poudarkom
na razvitih državah, ki bi morale biti kažipot
vsem. Zato potrebujemo nekaj novega, pri
čemer pa se ne ve, kaj naj bi to novo bilo, kot
da še nismo opazili, da so to novo mladi in le
mladi, ki danes razkrivajo nova obzorja. In kaj
so ta nova obzorja? Da so temeljni problemi
problemi vseh in jih je mogoče premagovati
le skupno, pri tem preseči vse meje in vzpo-
staviti globalno solidarnost. In dalje, da je pro-
bleme smiselno in nujno reševati, in tu smo
že pri Sardinah v Italiji, strpno in mirno, brez
žalitev, sovraštva in lažnih novic, brez mržnje
do vsakršne drugačnosti, brez delitev in iz-
ključevanja, k čemur se nagiba populizem in
z njim vsi tisti, ki vidijo izhod iz sedanje situa-
cije v zaostrovanju, da ne rečemo v trdi roki,
ki si jo menda mnogi vse bolj želijo. Toda dej-
stvo je, da so mladi skupaj s številnimi sta-
rejšimi somišljeniki množično in glasno po-
vedali, kaj hočejo in kaj si želijo, gotovo v do-
bro vseh, in upati je, da jim bo politika pozor-
no prisluhnila in tudi ukrepala - politika vseh
narodov in držav, kar pa ne bo preprosto in se
utegne sprevreči v zavlačevanje oziroma v lepe
besede brez dejanj. Potrebno se je namreč spo-
pasti s skrajnimi izzivi in več kot na dlani je,
da jim ne bo lahko biti hitro in čez noč kos, a
se tega ne bi smeli bati. Zares bati se velja sa-
mo ene in le ene stvari: da bi rešilno pobudo
mladih izdali in zatemnili njihovo prihodnost
in s tem zatemnili prihodnost vsega človeštva.
Janez Povše
P
S 1. strani
Sprava je ...
Prejeli smo
Pojasnilo senatorke
Tatjane Rojc
  poštovano Uredništvo,
ker je včeraj deželni tajnik
Slovenske skupnosti Igor
Gabrovec ponovno zapisal, da
“nasprotujem kandidaturi Marka
Jarca za predsednika paritetnega
odbora”, bi rada spomnila, da te-
ga nikoli nisem izjavila, saj odv.
Jarca osebno ne poznam. In ker
se o tej kandidaturi nihče ni po-
govoril z mano, ostajam super
partes, kar sem bila od vsega
začetka (to so objavili različni me-
diji), čeprav sem na pristojnih
mestih v Rimu in pri nas vedno
posredovala desiderata, ki so mi
bila izrečena.
Dovolite mi, da izkoristim pri-
ložnost in spomnim nekaterih
dejstev v zvezi z Demokratsko
stranko in mojim vpisom: DS je
nastala kot zbirna stranka, ki ima,
tako piše Romano Prodi, svoje ko-
renine v Oljki in v kateri so pri-
sotne različne duše, med temi tu-
di katoliška in laična. Zato so ob
S ustanovitvi k stranki pristopili ta-ko predstavniki Marjetice kot dru-gih levosredinskih opcij, ki so v
novem političnem telesu videli
moč, da se zoperstavijo desnici.
(Med temi je bila tudi stranka Slo-
venska skupnost.) DS je zato pro-
stor, skozi katerega je mogoče da-
nes najti vztrajno in verodostojno
opozicijo vzponu populizma, ra-
sizma, nestrpnosti, neofašizmov,
ki pretijo celotni italijanski državi
in so za Slovence, kot smo videli
tudi v zadnjih izjavah nekdanjega
tržaškega pokrajinskega predsed-
nika Scoccimarra, posebej nevar-
ne. Velika večina Slovencev v Ita-
liji se prepoznava v vrednotah de-
mokracije, svobode, skrbi za so-
cialne pravice in tistem spošto-
vanju, ki ga je leva sredina vsesko-
zi pokazala do potreb naše
narodne skupnosti. Delitve, ki so
v zadnjem času razkosale Demo-
kratsko stranko, so zelo skrb vzbu-
jajoče. Kdor me pozna, ve, da za-
govarjam predvsem dialog in so-
delovanje in da svoj parlamentar-
ni mandat razumem kot mandat
naše skupnosti, ne glede na stran-
karsko pripadnost: zato sem si in
si prizadevam za rešitev težav Pri-
morskega dnevnika, Novega Ma-
tajurja in Novega glasa, sloven-
skih programov Deželnega sedeža
RAI za Furlanijo Julijsko krajino,
Slovenskega stalnega gledališča
ali Sindikata slovenske šole.
Pred kakšnim tednom so senator-
ji Demokratske stranke soglasno
sprejeli sklep, da mi predlagajo
vstop v Državni svet DS. Dejstvo,
da je želel državni tajnik DS Nico-
la Zingaretti moj vpis v DS tako
uradno obeležiti (ob tej priložno-
sti sem mu izročila tekst študije
Giuliana Salberinija o zakonski
podlagi naše zahteve po parla-
mentarnem zastopstvu ter ga do-
datno opozorila nanjo), samo še
potrjuje, da moje delo DS sprem-
lja z zanimanjem, pozornostjo in
odobravanjem. Sama pa ostajam
prepričana, da bo levosredinska
koalicija lahko učinkovita samo,
če bo ostala čim bolj enotna. To
velja tudi za nas.
Prav lep pozdrav,
Tatjana Rojc
V Nabrežini, na Miklavževo 2019
Rim / Sestala sta se Miro Cerar in Luigi Di Maio
Pogovor je bil tudi 
o obeh manjšinah
  okviru obiska v Rimu se
je minister za zunanje za-
deve dr. Miro Cerar sestal
z ministrom za zunanje zadeve
in mednarodno sodelovanje Ita-
lijanske republike Luigijem Di
Maiom. Ministra sta se zavzela
za krepitev tako dvostranskih
odnosov kot sodelovanja v
evropskem in regionalnem ok-
viru. Minister dr. Cerar je izpo-
stavil tudi pričakovanja sloven-
ske narodne skupnosti glede za-
stopstva v italijanskem parla-
mentu in vrnitev Narodnega do-
ma v Trstu.
Minister dr. Cerar je kot pomem-
ben okvir medsebojnega sode-
lovanja na področjih infrastruk-
ture, okolja, kmetijstva, izo-
braževanja in znanosti ter poli-
cijskega sodelovanja izpostavil
Koordinacijski odbor ministrov
med Slovenijo in Italijo. Z mini-
strom Di Maiom sta se dogovo-
rila, da bo naslednje, 7. zasedan-
je, potekalo v prihodnjem letu v
V Rimu. Minister dr. Cerar je pou-daril pomen gospodarskega so-delovanja, pri čemer je Italija z
8,4 mrd evrov blagovne menja-
ve v lanskem letu drugi najpo-
membnejši zunanjetrgovinski
partner Slovenije ter na 5. mestu
po obsegu tujih neposrednih in-
vesticij v Slovenijo.
V pogovoru sta ministra name-
nila pozornost tudi obema
manjšinama. Strinjala sta se, da
je skrb za obe narodni skupnosti
pomembna za krepitev vezi med
državama in narodoma. Mini-
ster Cerar je izrazil zadovoljstvo
s potekom dialoga med italijan-
sko vlado in slovensko narodno
skupnostjo, predvsem o pripra-
vah na obeležitev stoletnice
požiga Narodnega doma pri-
hodnje leto ob prisotnosti obeh
predsednikov republik. Minister
Di Maio je zagotovil, da bo itali-
janska stran naredila vse potreb-
ne korake za vrnitev Narodnega
doma slovenski narodni skup-
nosti.
Sogovornika sta v nadaljevanju
izmenjala poglede na aktualna
migracijska vprašanja. Minister
Cerar je predstavil razmere na
zahodnobalkanski poti in ukre-
pe, ki jih Slovenija izvaja tako na
zunanji schengenski meji kot tu-
di z napotitvami policistov v
Srbijo in Severno Makedonijo.
Kot primer učinkovitega soočan-
ja z nezakonitimi migracijami
sta sogovornika poudarila skup-
ne policijske patrulje. Zavzela sta
se za evropske rešitve, ki morajo
vključevati okrepljeno varovanje
zunanjih meja Evropske unije,
reformo azilne zakonodaje in
sodelovanje s tretjimi državami.
Ministra sta potrdila sorodnost
stališč glede širitve Evropske
unije na Zahodni Balkan. Strin-
jala sta se, da je nujno potrebno
nadaljevati proaktivno širitvene-
no politiko. Izrazila sta pričako-
vanje, da bo novoimenovana
Evropska komisija zagotovila
kredibilnost širitvene perspekti-
ve za države v regiji, hkrati pa
namenila posebno pozornost
gospodarskemu razvoju, krepit-
vi institucij, vključno z vladavi-
no prava, s čimer bo olajšan pro-
ces vključevanja v evropske in-
tegracije.
Aktualno 12. decembra 2019 3
  25-letni Goričan Gabriele Terčič
Enkratna izkušnja: trije
meseci v parku Yellowstone!
POGOVOR 
25-letni Goričan Gabriele
Terčič se je pravkar vrnil z de-
lovne izkušnje, ki je pravza-
prav tudi življenjska. Opravil
jo je v znamenitem naravnem
parku Yellowstone, ki se raz-
teza v treh ameriških zveznih
državah, Wyoming, Montana
in Idaho. Tam je tri mesece
delal v kuhinji priznanega
prenočišča Old Faithful Lod-
ge, tik ob gejzirju Old Fai-
thful, ki je ena največjih zna-
menitosti parka.
Kaj si študiral in kje študi-
raš zdaj?
Bil sem dijak Tehničnega za-
voda Žiga Zois v Gorici, nato
sem se vpisal in dokončal tri-
letni študij na univerzi za na-
ravo in okolje (scienze am-
bientali e naturali) v Vidmu.
Kako da si se odločil za tako
izkušnjo in kako je do tega
prišlo?
Na univerzi sem diplomiral
marca. Nekaj mesecev pred
diplomo sem bil s prijateljem
in kolegom Mickeyjem Cuci-
tom na nekem predavanju v
sklopu univerzitetnih dejav-
nosti; tam sva izvedela za pro-
gram “work and travel” (delo
in potovanje), in sicer za
možnost dela v tujini za tri
mesece in ob koncu delovne-
ga obdobja en mesec poto-
vanja. Na izbiro so bile tri de-
stinacije: Yellowstone, Los An-
geles (zabaviščni park v kraju
Santa Monica) in Ocean city.
Sta takoj izbrala Yellowsto-
ne?
Ja, pri izbiri res nisva imela
nobenega dvoma, saj sva ve-
lika ljubitelja narave in se za-
nimava za zemeljske pojave,
za to, kar se ne nazadnje tudi
učiva. Sam nimam rad velikih
mest in kaosa. Rad imam mir,
hribe, živali, rastline, zato je
bil ameriški park lahka izbira.
Kako so potekali prvi dne-
vi?
Pristali smo v mestecu Boze-
man na severu Yellowstona,
od tod so nas peljali v mestece
Gardiner, tik ob vhodu v na-
ravni park, kjer so nam obra-
zložili nekaj osnovnih poj-
mov in pravil glede parka in
nas namestili v enega od pe-
Turistična kmetija Gruden-Žbo-
gar, ki se nahaja pri Samatorci, je
med ljudmi poznana. Na njej se
ob mnogih dejavnostih ukvarja-
jo z rejo koz, ki jih mali in odrasli
obiskovalci kmetije zelo radi opa-
zujejo skozi šipo. V vhodni veži
kmetije so razstavljeni tudi
mlečni izdelki in pridelki, ki si
jih obiskovalci redno nabavljajo.
V delo na kmetiji je vpeta cela
družina Žbogar.
Nekdanji dolgoletni predstavnik
kmetovalcev pri stanovski orga-
nizaciji Coldiretti, Dimitri Žbo-
gar, si je kljub mnogim obvezno-
stim z veseljem vzel čas, da je lah-
ko odgovarjal na naša vprašanja.
Vaša kmetija ima raznoliko po-
nudbo pridelkov in izdelkov...
Velja. Ljudem je všeč, da lahko na
enem samem mestu kupijo in
nesejo s seboj domov več proiz-
vodov. Skušamo jim torej ugodi-
ti, kar pa sploh ni enostavno.
Raznolika ponudba terja namreč
tudi spoštovanje večjega števila
zakonskih predpisov, pravil in
konkretnih pogojev za delovan-
je.
S katerimi kmetijskimi pano-
gami se dejansko ukvarjate?
Pred tridesetimi leti smo pričeli
kmetovati iz ljubezni do ovred-
notenja naše zemlje. Temu je bo-
trovalo dejstvo, da so bili moji
spomini na čas otroštva tesno po-
vezani z delom na nonotovi
kmetiji, na kateri smo pasli krave
in opravljali razne zadolžitve. Ve-
selje za kmetovanje in poveza-
nost z našimi kraji sta vseskozi
predstavljala trdno podlago za
naše delovanje. Lahko rečem, da
nam na začetku marsikaj ni bilo
jasno in znano. Naš glavni cilj je
bila ureditev kmetije za obrato-
vanje kmečkega turizma, kar
smo tudi dosegli. Pričeli smo z re-
jo koz in s predelavo mleka v sir,
nadaljevali z živinorejo, rejo
prašičev, vinogradništvom, sad-
jarstvom in vrtnarstvom. Letno
redimo do sto prašičev. V hlevu
imamo šestdeset koz in štirideset
glav govedi.
Vaše koze predstavljajo pravo
privlačnost za obiskovalce …
Res je. Neverjetno se mi včasih
zdi, v kolikšni meri živali priva-
bljajo ljudi. Otroke v prvi vrsti,
saj jih očitno v svojem vsakdan-
jem življenju nimajo priložnosti
videti in opazovati. Koze in dru-
ge živali so pa zanimive tudi za
odrasle. Mnogi se z njimi radi fo-
tografirajo.
Kaj je potrebno za uspešno de-
lovanje kmetije?
Taka kmetija, kot je naša, je lahko
samo družinsko vodena ob po-
moči kake zunanje osebe. Redno
je namreč potrebno izboljševati
njeno delovanje z investicijami v
stroje in ponudbo. Vse investicije
so na taki kmetiji na dolgi rok in
se torej amortizirajo v nekaj de-
setletjih. Zelo pomembno je biti
zmeraj sodobni. To velja za nas
in za naše otroke, če bodo seveda
nadaljevali družinsko tradicijo.
V zadnjih letih je na Krasu na-
stalo veliko turističnih kmetij.
Katere spremembe opažate na
tem področju?
V prvih letih obratovanja našega
kmečkega turizma je bilo na Kra-
su malo turističnih kmetij. Odtlej
se je ta ponudba zelo povečala.
Kras so takrat v glavnem obisko-
vali le Tržačani. Čedalje več je da-
nes obiskovalcev iz sosednjih
dežel in pa iz nemško govorečega
prostora. Turisti želijo okušati ti-
pične pridelke, kar od nas zahte-
va kakovostno rast ponudbe. Naj-
več zanimanja nedvomno vlada
za vino in kraški pršut.
Najpomembnejša kmetijska
panoga je na Tržaškem vino-
gradništvo, ki se lepo razvija …
Velja, vendar mislim, da se na
Krasu ne moremo ukvarjati samo
z vinogradništvom. Tudi živino-
reja je zelo pomembna. Tako pra-
vimo, žal, že nekaj desetletij, a
dejansko se število glav
zmanjšuje. Kar devetdeset odstot-
kov kraškega območja so še pred
nekaj desetletji pokrivali pašniki.
Če je okolica urejena, je tudi lepa.
Ker pridobiva turizem vse večji
pomen, moramo nuditi obisko-
valcem tudi zgledno urejeno po-
krajino in ustrezne storitve.
Kako to, da vse več vinograd-
nikov s tržaškega Krasa ureja
vinograde na drugi strani
državne meje?
Brez dvoma zato, ker je v Slove-
niji zakonodaja za ureditev vino-
gradov enostavnejša in so cene
za nakup zemljišč bolj ugodne.
Moja vizija kmetijstva je pa v
kmetiji, ki se ukvarja z različnimi
dejavnostmi in te morajo biti bli-
zu doma, da človek ne izgublja
preveč časa za prevoz.
Kako kot nekdanji deželni in
pokrajinski predsednik sta-
novske organizacije ocenjujete
stanje v kmetijstvu na deželni
in krajevni ravni?
Na Tržaškem, kjer je kmetijskih
površin malo, je obdelovanje le-
  Dimitrij Žbogar o turistični kmetiji Gruden-Žbogar
“Ljudje iščejo pristne
domače pridelke”
POGOVOR 
Mickey Cucit in Gabriele Terčič
teh težavno. Sicer pa, kar velja za
druge sektorje, se dogaja tudi v
kmetijstvu. Gospodarska kriza je
za seboj pustila posledice. Zaradi
svetovne globalizacije koncerni
živilsko-predelovalne industrije
prodajajo hrano po izredno niz-
kih cenah. Kljub temu da so naši
proizvodi boljše kakovosti, v času
gospodarske krize ni enostavno s
prodajo kriti stroške proizvodnje.
Vsi kmetovalci imamo podobne
probleme in iščemo možne rešit-
ve. Kar se nas tiče, smo najeli po-
tujočo trgovino, s katero večkrat
na teden obiščemo sejme v Trstu
in okolici, na katerih ponujamo
svoje pridelke in izdelke v okviru
mreže kmetij Campagna Amica.
V sklopu Coldirettija ste spoz-
nali bolj oddaljene kmetijske
stvarnosti tako na deželni kot
državni ravni. Kako ocenjujete
to svojo izkušnjo?
Delovanje v stanovski organiza-
ciji je bilo zame pomembno, ker
sem s tem spoznal, da je Kras,
četudi je pri nas malo obdeloval-
nih površin, dejansko zelo lep.
Zaradi pomanjkanja zemlje smo
pri nas primorani biti iznajdljivi.
Če dobro pogledamo, vsak kme-
tovalec na Krasu piše svojo zgod-
bo. Dejansko ne najdemo pri nas
dveh enako organiziranih kme-
tij.
Ali “birokracija”, nad katero se
vsi pritožujejo, ovira vaše de-
lo?
V kmetijskem sektorju je strošek,
ki ga mora kmetovalec plačevati
za spoštovanje birokratskih pred-
pisov, precej visok. Vsako ma-
jhno kmetijsko ali veliko proiz-
vodno podjetje označuje poseb-
na koda proizvajalca živil. Naj na-
vedem primer: če ima kmet pet-
najst ali tisoč krav v hlevu, sta
strošek in čas, ki ga mora name-
niti za ureditev raznih dokumen-
tov, dejansko podobna.
Ali imate kakšen recept kako
rešiti to vprašanje?
Mislim, da je v Italiji problem
pretirane “birokracije” struktu-
ralnega značaja in je zato težko
rešljiv. Z leti se “birokracija” le še
povečuje. Do tega prepričanja
sem prišel, ko sem s sodelavci kot
deželni predsednik Coldirettija –
žal brez večjih uspehov - skušal
poenostaviti birokratske predpise
in postopke, ki precej ovirajo
vsakdanje delo kmetovalcev.
Druge evropske države imajo to
boljše urejeno.
Kako podnebne spremembe
vplivajo na kmetijstvo?
Če pomislimo, da smo konec no-
vembra (pogovor je potekal ta-
krat, op. av.) in bomo lahko, če
bo zapihala burja, šli kosit travo,
ker je ta še zelena, sem odgovoril
na vaše vprašanje …
Katere spremembe opažate pri
svojih odjemalcih?
Ljudje v glavnem iščejo zdravo
hrano, saj so naveličani industrij-
ske, v kateri je čedalje več konzer-
vansov in je hkrati brez okusa.
Zaradi tega se veča povpraševanje
po domačih proizvodih. Pro-
blem pa predstavlja padec kupne
moči prebivalstva.
Evropska unija je dodeljevala
veliko prispevkov za razvoj
kmetijstva. Teh je danes manj?
Če se Italija ne bo ukvarjala z
odločitvami, ki jih sprejemajo v
Bruslju, se bodo ti prispevki - vsaj
za majhne kmetovalce - še dodat-
no zmanjševali. Italijanski sistem
delitve prispevkov nagrajuje ve-
lika kmetijska podjetja, saj kar 40
odstotkov vseh finančnih sred-
stev, ki jih država razdeli, prejme
samo tisoč tristo velikih podjetij.
Ostalih 40 odstotkov sredstev
prejme tristo tisoč srednje velikih
podjetij in le 20 odstotkov pri-
spevkov prejme kar milijon pet-
sto tisoč malih kmetijskih podje-
tij. Ti podatki so zgovorni.
Aktivni ste tako v politiki kot
tudi v zgoniškem župnijskem
svetu. Kaj bi povedali o tem
svojem družbenem delovan-
ju?
Po smrti župnika Jožeta Markuže
je novi župnijski upravitelj v Zgo-
niku gospod Karel Bolčina, ki si
prizadeva, da imamo v vasi dva-
krat na teden mašo. Četudi nas
ni veliko, smo še kar aktivni. Pred
kratkim smo tudi obnovili “pil”
Matere Božje v Saležu.
Mch
tih hotelov v parku. Jaz in
Mickey sva imela srečo, da so
naju usmerili v verjetno na-
jlepši in najbolj znan “lodge”
(tako jih imenujejo), tj. zgo-
dovinski Old Faithful Lodge,
tako imenovan, ker leži tik ob
znamenitem gejzirju Old Fai-
thful, ki izbruhne vsakih 90
minut.
Kako je bilo pa potem?
V stavbi nas je sprejel mana-
ger (Gabriele je nasmejano in
ironično povedal, da je imel
njegova leta, kar dokazuje ve-
liko zaupanje, ki ga imajo
Američani v mlade), povedal
nam je, da sta dve mesti v ku-
hinji, štiri mesta v trgovinici
prigrizkov in spominčkov in
nekaj mest za čistilno ekipo.
V tistem trenutku sva se s pri-
jateljem pogledala in se takoj
javila za kuhinjo, ker se nama
je zdelo najbolj živahno delo.
Tako je tudi bilo. Urniki so bi-
li zelo ugodni, delo je bilo si-
cer kar naporno, ko je bilo ve-
liko ljudi, a tudi dobro
plačano. Delali smo osem ur
na dan in imeli dva prosta
dneva na teden. Prve dni smo
imeli neke vrste trening, ko so
nam pokazali, kako moramo
delati v kuhinji in kako pri-
pravljati obroke. Potem pa
smo “kuhali” (se je posmejal
Terčič).
Zakaj si se nasmehnil pri
besedi kuhali?
Tam imajo drug koncept hra-
ne, nimajo take kulture, kot
jo imamo v Italiji in Sloveniji,
še zdaleč ne. Bil je pravi šok,
v trenutku sem postal bled,
tudi zato ker sem vedel, da
bom moral tisto hrano jesti
tudi jaz. Hrana je bila zelo
mastna in vsako jed, tudi ze-
lenjavo in fižol, so vedno
spremljali kakšna sladka oma-
ka, sirup ali vsekakor dodatki
“pancete” in mesa. Nepoza-
ben recept ostaja tipičen Slop-
py Joe, neke vrste “ragu” s
čebulo, kečapom, paradižni-
kom in Worcestershire oma-
ko. Po dveh mesecih sem bil
res malo v krizi in začel po-
grešati našo “evropsko” hra-
no.
Yellowstone je čudovit, ka-
ko si preživljal prosti čas? Je
res tako velik, da je težko vi-
deti vse?
Upal bi si reči, da je skoraj ne-
mogoče. Park ima skoraj
9.000 kvadratnih km
površine. Jaz sem bil tam tri
mesece in sem res malo videl
v primerjavi z velikostjo par-
ka. Prosti čas sem vsekakor iz-
koristil za raziskovanje parka,
poleg ogleda najbolj pozna-
nih zanimivosti, kot so gejzir-
ji, topli izviri, slapovi, jezera,
sem kar precej prehodil. Bil
sem tudi na tritisočakih par-
ka, kot so npr. Washburn
(3.116 m), Holmes (3.150 m),
Sheridan (3.139 m). Od ene
startne pohodne točke do
druge sem se premikal z avto-
stopom, kar sploh ni bil pro-
blem. Ustavijo se predvsem
Američani seveda, ki redno
obiskujejo park in s katerimi
se začnejo tudi zelo zanimivi
pogovori. Prav domačin mi je
povedal, da se redno vozi v
park že 32 let in tu ostaja tudi
po dva ali tri tedne na leto, a
mu ni še uspelo razkriti vseh
kotičkov in zanimivosti. Mi-
slim, da to poterjuje ve-
ličastnost Yellowstona.
/str. 18
Kristjani in družba12. decembra 20194
Tečaji teološke šole v Gorici
Razmislek o pomenu
krščanske vere
  ečaji goriške nadškofijske
teološke šole so se letos
začeli oktobra. Taka
srečanja so pravzaprav pri-
ložnost za razmislek in razpravo
o pomenu krščanske vere in za-
to so odprta vsem, tudi laikom
in potekajo v Gorici in v Ronkah
ter so osredotočena na svetopi-
semska besedila, so sredstvo, s
katerim si pomagamo, da se ne
zadržujemo pri površinskem
branju real-
nosti, ki jo po
navadi pred-
stavljajo me-
dijska sred-
stva, kot so
Facebook, te-
levizija, radio
in večkrat tu-
di časopisi, in
da se poda-
mo bolj v
globino, kjer
nihče ni
učitelj. Nihče
nima resnice
v žepu, niti
teolog ne. Le
skupno soočanje in skupni dia-
log nas lahko vodita k bolj raz-
svetljenemu pogledu na Boga in
svet okoli nas. V preteklosti so
nas veliko silili k poslušnosti in
torej večkrat k neavtonomnosti.
Danes je težko govoriti o po-
slušnosti, tudi ker je težko do-
ločiti, katerim voditeljem,
učiteljem lahko sledimo. Nekoč
so vse “izobraževalne instituci-
je”, torej družina, šola, Cerkev,
država, govorile le eno in so se
strinjale v skupnem vzgajanju.
Danes so to vlogo vzgajanja
prevzeli internet, smartphone,
Google, ki nam hočejo predsta-
viti neko “svobodno komunika-
cijo”. Prepričujejo nas, da smo
svobodni, ker smo odpravili po-
manjkanje in nas spodbujajo k
pozitivnosti mišljenja, nas pozi-
vajo in učijo, da moramo komu-
nicirati in istočasno nas pre-
pričujejo, da smo svobodni,
prav ko kupujemo, uporablja-
mo ali uživamo to, kar smo si
kupili po naši volji. Ne pri-
krajšanje in prepoved, temveč
T prekomerno komuniciranje inprekomerna poraba, ne represi-ja in negacija, ampak permisiv-
nost in uveljavitev so zdaj v
ospredju. A je to res svoboda?
Res je tudi, da vsi težimo k neki
avtonomiji mišljenja, kar je tudi
prav, vendar do tega ni tako lah-
ko priti. Vsak si mora avtonomi-
jo priboriti po lastni poti, ki je
vedno težka in včasih tudi ne-
varna.
V Ronkah so se začeli teološki
tečaji 30. oktobra in se bodo
vrstili vsako sredo zvečer ob
20.30. Vodi jih profesor Giorgio
Giordani, ki izhaja iz svetopi-
semskih besedil, ki jih beremo
ob nedeljah pri liturgiji. V Gori-
ci pri Sv. Roku vodi ob torkih
prof. Santi Grasso taka srečanja,
ki so osredotočena na onstran-
stvo. Ta tečaj je nadaljevanje
tečajev iz prejšnjih let. Lansko
leto je bila tema Človeška
krhkost, predlanskim pa Ali vo-
di Bog zgodovino? . Končna po-
staja zgodovine oziroma krhko-
sti naj bi bilo večno življenje,
onstranstvo. Tudi letos bo iz teh
predavanj nastala knjiga.
Onstranstvo je po navadi mišlje-
no kraj drugega sveta, kraj po-
smrtnega življenja. Novembra
smo imeli dva praznika, ki sta
povezana z onstranstvom: Vsi
sveti in spomin na verne duše.
Večkrat povezujemo ta pojem
tudi s pojmom “neskončno
življenje”, kar povzroča med
verniki precej zmede. Kaj se skri-
va za tem izrazom? Večkrat nam
pride na misel “dolgočasnost”
te neskončnosti. Kaj bomo de-
lali tam? Ne bo nikakršne dina-
mike, ker je že vse dokončano?
Naša domišljija nas pelje do
Dantejeve Božanske komedije in
njegove vizije pekla, vic in ne-
bes, saj se vsi spominjamo tega
velikega italijanskega pesnika iz
šolskih klopi. Pravzaprav, pravi
Santi Grasso, onstranstvo ni ti-
pično za
krščanstvo,
saj je bila ta
vizija razširje-
na mnogo
pred krščan-
stvom. Pomi-
slimo samo
na dejstvo, da
so Egipčani
mnogo bolj
kot krščan-
stvo posta-
vljali vprašan-
je smrti in
onstranstva v
središče svo-
jega raz-
mišljanja in vere. Kaj je torej on-
stranstvo v krščanstvu? Besede,
ki se nanašajo na onstranstvo,
so zelo sporne in jih ni lahko
razvozlati. Ni mogoče, da poj-
mujemo naše življenje kot žalo-
stno, trpeče in primerjamo ta
svet “deželi solz”, po drugi stra-
ni pa si predstavljamo onstran-
stvo ali nebesa kot krasna, čudo-
vita itd. To je prava shizofrenija.
Že filozof in teolog Kierkegaard
je pojmoval človeka, ki obupuje,
kot nekoga, ki ne zna sprejeti sa-
mega sebe. In kristjan se predaja
obupu, ne da bi dobil odgovor
v svoji veri? Torej “neskončno
življenje”, kot ga dobimo v Sv.
pismu, se nanaša na naše
življenje, ki ga živimo tu na
Zemlji, ne pa v onstranstvu, to
je zdaj jasno. Naše tukajšnje
življenje ima že značaj ne-
skončnosti in ni potrebno iskati
nekje drugje tega, kar imamo
že. To je tudi sporočilo in odgo-
vor na iskanje onstranstva v Sv.
pismu.
Karlo Nanut 
Poslanica papeža Frančiška ob svetovnem dnevu ubogih
“Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo
nikoli razočaralo” (5)
  čem sveta se zdi nera-
zumno misliti, da bi
uboštvo in revščina
mogla biti rešilna moč, a rav-
no to uči apostol, ko pravi: “Ni
vas veliko modrih po človeški
plati, ni vas veliko mogočnih,
ni vas veliko plemenitih po ro-
du. Nasprotno, Bog si je izbral
tisto, kar je v očeh sveta noro,
da bi osramotil modre. Bog si
je izbral tisto, kar je v očeh sve-
ta slabotno, da bi osramotil ti-
sto, kar je močno. Bog si je iz-
bral tisto, kar je v očeh sveta
neplemenito in zaničevano, ti-
sto, kar je nično, da bi izničil
bivajoče, da se pred Bogom ne
bi nihče ponašal”.  (1 Kor 26-
29) Človeške oči ne morejo vi-
deti te rešilne moči. Oči vere
pa vidijo in v prvi osebi
doživljajo njeno delovanje, ki
utripa v srcu Božjega ljudstva,
ki je na poti. Nikogar ne iz-
O ključuje, ampak vse vključujev romanje spreobrnjenja zato,da bi uboge videli in ljubili.
10. Gospod ne zapusti tistih, ki
ga iščejo in prosijo za pomoč,
“ne pozabi vpitja nesrečnih”
(Ps 9,13), saj je njegovo uho
vedno pozorno na njihov glas.
Upanje, ki ga ima ubogi, se zna
soočiti tudi s smrtjo, trpljen-
jem in izključenostjo, saj se za-
veda, da ga Bog ljubi na pose-
ben način. Njegovo stanje
uboštva mu ne vzame dosto-
janstva, ki ga je dobil od Stvar-
nika. Živi v gotovosti, da mu
bo dostojanstvo v polni meri
povrnil sam Bog, ki ni ravno-
dušen do usode svojih najšib-
kejših otrok, marveč vidi nji-
hove nadloge in bolečine, jih
vzame v svoje roke ter jim da
moč in pogum (prim. Ps
10,14). Upanje ubogega dobi
moč v gotovosti, da ga je Go-
spod sprejel, da bo v njem
našel resnično pravičnost in
da ga bo v srcu okrepil za
vztrajanje v ljubezni (prim. Ps
10,17).
Učenci Gospoda Jezusa so po-
stavljeni v položaj, da sejejo
otipljiva znamenja upanja, če
želijo biti zvesti evangelizator-
ji. Vse krščanske skupnosti in
vse, ki vidijo potrebo po pri-
našanju upanja in tolažbe ubo-
gim, prosim, da si prizadevajo,
da bo letošnji svetovni dan
ubogih v mnogih ljudeh okre-
pil voljo za dejansko sodelo-
vanje z namenom, da se ne bi
nihče počutil prikrajšanega za
bližino in solidarnost. Naj nas
spremljajo besede preroka, ki
naznanja drugačno prihod-
nost: “Vam pa, ki se bojite mo-
jega imena, vzide sonce pra-
vičnosti”. (Mal 3,20)
Konec
Jezusovo srce
V zadnjih stoletjih je v katoliški Cerkvi prisotno
češčenje Jezusovega srca. Ta pobožnost je kot ne-
kakšna protiutež suhi teologiji ter pesimistični du-
hovnosti janzenizma. Središče tega češčenja je srce
Boga za ljudi, ki se je na najbolj popoln način ra-
zodelo v Jezusu Kristusu. Jezus je Bog in človek,
zato je mogoče častiti tudi njegovo telo, rane, srce,
kri.
Češčenje Jezusovega srca ima globoke svetopisem-
ske korenine. V Stari zavezi je srce pomenilo celo-
vito človeško življenje. Bog je napovedal, da bo
trdovratnemu ljudstvu ustvaril novo, meseno srce.
(Ez 11,19) To srce bo občutljivo za ljudi in za Boga.
Srce ni le sedež čustvenega življenja, ampak tudi
spoznanja in mišljenja.  (1 Kr 3,11) Prav tako je
srce sedež spominjanja.  (Preg 3,3) Sveti Pavel pou-
darja, da je srce temelj volje in odločanja,  (2 Kor
9,7) zato je treba obre-
zovati svoje odločitve
(Rim 2, 29) in verovati
s polnim srcem.  (Apd
8,37) Vernik, ki ne po-
dredi svoje volje Božji
volji, ostane v srcu
neobrezan (Apd 7, 51)
in trdosrčen.  (Mt
10,5) Bog je postavil
postavo ljudem v srce.
V njem imata svoje
mesto človeški značaj
in tudi vest.
Jezus je odkril globine Božjega srca, ker v svojem
temelju sta obe srci povsem skladni. Kar je Očeto-
vo, je tudi Sinovo in Sinovo je Očetovo. V tej drži
se krščanski Bog razlikuje od podobe bogov v
vzhodnih religijah in islamu. Verovati pomeni, da
se ljubeče oklenemo Boga, ki ljubi z vsem srcem.
V odnosu vere podarimo srce.  (credere: cor dare)
Vera mora preseči zgolj iskanje varnosti in preiti
na raven osebne podaritve. Jezusovo srce je od-
prto za bolnike, uboge, ogrožene, predvsem pa za
vse vrste grešnikov, ki so se oddaljili od Božje lju-
bezni.
Jezus je v Jeruzalemu na šotorski praznik napove-
dal, da bodo iz njegovega srca tekle reke žive vode.
Če bo kdo žejen, bo mogel priti k njemu in piti iz
studenca ljubezni.  (Jn 7, 27-28) Na križu, ki je bil
postavljen na Golgoti, se je razodelo večno srce
troedinega Boga za človeka. Samo ljubezen do lju-
di je mogla biti razlog, da je šel Jezus v tako smrt.
Sorč pravi, da križ predstavlja koordinate, po kate-
rih se bližamo središču in višku Jezusove ljubezni.
Njegovo srce se je razširilo do vseh mej stvarstva
in časov, v njem je toliko ljubezni, da nihče ne
more oditi žejen od tega vrelca. To srce predstavlja
žrtev, ki je za vse ljudi, tudi za nasprotnike in
brezsrčne. Nadrah ugotavlja, da se moremo v
moči te ljubezni rešiti vseh grehov in se povezati
med seboj.
Cerkveni očetje imajo dva pristopa k Jezusovemu
srcu. Maloazijska razlaga govori o bogastvu milo-
sti in zakramentov, ki prihajajo iz Jezusove prebo-
dene strani. Aleksandrijska smer bolj poudarja po-
men spoznanja v ljubezni. Vplivala je na Origena
in srednjeveško mistiko. Ta poudarek najdemo pri
Ambrožu in Avguštinu.
V srednjem veku so bi-
li nosilci češčenja Jezu-
sovega srca najprej be-
nediktinci, potem pa
cistercijani. Češčenje
Srca Jezusovega so v
15. stoletju širili kartu-
zijani, nato so njihovo
vlogo prevzeli jezuiti.
Ti so preko bratovščin
spodbujali češčenje Je-
zusovega Srca. Veliko
obogatitev je prinesel
Janez Eudes (+1680), zlasti pa Marjeta Marija Ala-
coque (+1690), ki je v svojih videnjih dobila na-
ročilo za uvedbo praznika Srca Jezusovega in po-
božnost prvih petkov. Cerkveno vodstvo je bilo
zadržano do te pobožnosti, potem so celo papeži
napisali odmevne okrožnice: Leon XIII., Pij XI., Pij
XII., Pavel VI. Drugi vatikanski koncil je poudaril
povezavo tega češčenja z evharistijo, zlasti z nje-
nim daritvenim značajem in obhajilom.
Češčenje Jezusovega Srca giblje vernike h globlje-
mu spoznanju Jezusa Kristusa. Nobena stvar bolj
ne priganja k ljubezni kot zavest, da smo ljubljeni.
Čeprav je ljubezen marsikdaj prezirana, deluje in
spodbuja k odločitvi za spreobrnjenje. Nadrah
poudarja, da češčenje Srca Jezusovega vabi k zvesti
hoji za Kristusom, ker ljubezni sledi posnemanje.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (95) PRIMOŽ KREČIČ
  obeh spokornih časih
imamo nedeljo veselja
oz. radosti. Zadnji staro-
zavezni prerok, Janez Krstnik,
pa nam nakazuje, da tu ne gre
za navadno človeško veselje,
temveč da je to stanje duha.
Okoliščine, v katerih se je Kri-
stusov predhodnik in glasnik
znašel, namreč niso nič kaj ve-
sele, če vzamemo tako človeško,
saj je zaprt v ječi v trdnjavi Ma-
heront. Čeprav ima težak in bre-
zizhoden življenjski položaj, ne
obupuje, saj ima v sebi nekaj,
kar ga dviga. Po svojih učencih
namreč pošlje Jezusa vprašat, ali
je resnično on “ta, ki mora pri-
ti”, kar pomeni, ali je on Mesija,
torej Božji Maziljenec, kar se,
izhajajoč iz grščine, reče 'Kri-
stus'. Slišal je namreč, da se po
njem dogajajo takšne reči, ki po-
trjujejo starozavezne prerokbe.
Želi pa, da se njegovi učenci pre-
pričajo o resničnosti vsega, da
na lastna ušesa slišijo, kakor po-
trjujeta tudi sv. Hieronim in sv.
Hilarij iz Poitiersa. Kasneje Jezu-
su na sodnem procesu tudi veli-
ki duhovnik zastavi neposredno
vprašanje, ali je namreč on Me-
sija, Božji Sin. V dveh različnih
odzivih na odgovor na pravza-
prav isto vprašanje pa se skriva
drama, ki poteka že skoraj celi
dve tisočletji, ali nekdo sprejme
ali zavrne “tega, ki mora priti”.
Kot se rado zgodi v življenju, je
mnogo tistih, ki so v težkem
življenjskem položaju trdno pre-
pričani, notranje gotovi, da je
prav Jezus Kristus odrešenik. Da
torej nobena druga stvar, kakor
tudi nobena druga oseba ne
V more potolažiti človekovega ne-mirnega srca, ampak se tospočije samo v Kristusu, kakor
nam je dejal sv. Avguštin. Zadnji
starozavezni prerok torej kaže
na vso množico tistih, ki so ime-
li vero za trdno oporo skozi vso
zgodovino do nas, ne pa samo
za neko čustvo. Za Janeza in
ostale, ki grejo po poti za Kristu-
som (ali smo mi med njimi?), je
vera trdnost in gotovost, zato pa
so trdno prepričani tudi o
večnosti, da torej izhajajo iz
Osebe in ne iz slučaja ali
Slučaja, torej iz nič, pa tudi se
vračajo k tej isti Osebi, ne pa v
nič. Kakor namreč pravi psal-
mist, imata namreč Gospodova
dobrota in zvestoba temelje v
nebesih, torej so večni (Ps 89,3).
Samo na takšni podlagi ima lah-
ko človek v sebi pravo veselje,
kajti to ni možno brez večnih te-
meljev. To so, če vzamemo apo-
stola Petra, razlogi upanja, ki je
v nas, Janez Krstnik pa jih želi
podati ne samo svojim učen-
cem, temveč vsem ljudem vseh
časov. Gre torej za sporočilo, da
nobena ovira ni tako velika, da
je s pomočjo Božjega Sina ne bi
mogli premagati, je pa res tudi,
da ni večje slepote in gluhote od
duhovnih. Težava je, da vse pre-
sojamo, kakor nam pravi časti-
tljivi Božji služabnik Fulton She-
en, le s svojimi lastnimi močmi.
Vendar smo prišli do konca, ka-
kor pravi, “porenesančnega ob-
dobja”, pred našimi očmi pa se
drobijo v prah tri temeljne dog-
me moderne dobe: “Prva je
dogma ekonomskega človeka...
človek nima drugih funkcij v
življenju kot le proiz-
vodnjo in nabiranje
bogastva, potem pa ta-
ko kakor pašna živina
postarati se in umreti.
Kot drugo, izginja ide-
ja o naravnem božanstvu člove-
ka, ki nima potrebe po ni-
kakršnem Bogu, ki naj bi mu da-
jal pravice, ali po Odrešeniku, ki
naj bi ga odrešil krivde, ker je
napredek postal nekaj avtomat-
skega, zahvaljujoč se znanostim,
vzgoji in evoluciji, kar naj bi ne-
kega dne napravilo iz človeka
neke vrste boga. Pred našimi
očmi razpada tudi racionalizem
oz. ideja, po kateri naloga člo-
veškega razuma ni v odkrivanju
pomena in smisla življenja, torej
rešitve duše, temveč v iznajdbi
novih tehničnih napredovanj,
da bi človeško mesto tu na zem-
lji prevzelo mesto Božjemu me-
stu... Znamenja časa nam kažejo
tudi drugo resnico, da smo
namreč gotovo na koncu neke
neverne dobe civilizacije, s
čimer mislim na dobo, ki je poj-
movala vero kot neki privesek
življenja, neki dodatek po-
božnosti, neki moralni element
za posameznika, vendar brez
vsakršnega družbenega vpliva,
Boga pa kot tihega sopotnika,
čigar ime podjetje uporablja, da
bi si zagotovilo neko spoštovan-
je, ki pa nima prav nič opraviti s
tem, kako je potrebno voditi po-
sel”. Z besedami ameriškega
škofa, ki bi moral biti že v tem
decembru razglašen za blažene-
ga, a žal še ne bo, lahko rečemo
samo, da imamo lahko takšne
in drugačne temelje v svojem
življenju, na koncu pa vedno gre
za odločitev za Kristusa ali proti
njemu – Janeza Krstnika in veli-
kega duhovnika in vse ostale, ki
mu skozi zgodovino sledijo.
Andrej Vončina
Misel za 3. adventno nedeljo 
Veselje v Bogu ali nič
Kristjani in družba 12. decembra 2019 5
Msgr. Jože Marketz bo 2. fe-
bruarja 2020 posvečen v no-
vega krškega škofa.
Papež Frančišek je imenoval
direktorja koroške dobrodelne
organizacije Caritas msgr.
Jožeta Marketza za 66.
krškega škofa. To je bilo v
torek, 3. decembra, tudi
uradno objavljeno ob 12.
uri v “Bollettinu”, pa-
peški tiskovni službi. Za-
krament škofovega po-
svečenja bo podelil Jožetu
Marketzu nadškof Franz
Lackner, metropolit sal-
zburške cerkvene provin-
ce, h kateri spada tudi
krška škofija, v nedeljo, 2.
februarja 2020, na svečni-
co, ob 14. uri v celovški
stolnici.
Apostolski administrator
vojaški škof Werner Frei-
stetter je ob imenovanju
Jožeta Marketza za škofa
krške škofije dejal: “Izred-
no se veselim imenovanja
Svetega sedeža Jožeta
Marketza za novega škofa
krške škofije. Kot dolgo-
letni direktor Caritas na
Koroškem je temeljito
seznanjen z ljudmi in
Cerkvijo na Koroškem, pre-
pričan sem, da bo nadaljeval
pot do sožitja in sprave v Cer-
kvi na Koroškem. Nalogo apo-
stolskega administratorja na
Koroškem sem prevzel konec
junija v tem smislu, da je moje
delovanje lahko le del te poti.
Zdaj vidim kot eno izmed svo-
jih zadnjih nalog tukaj na Ko-
roškem, da omogočim nove-
mu škofu dober začetek in ga
– do njegovega posvečenja –
podpiram z vsemi svojimi raz-
položljivimi močmi. Pre-
pričan sem, da katoličani in
katoličanke z Jožetom Markte-
zem dobivajo odličnega nove-
ga škofa, in mu želim za to na-
logo vse najboljše in božjega
blagoslova”.
Msgr. Jože Marketz je ob ime-
novanju za škofa krške škofije
dejal: “Papež Frančišek me je
poklical za novega škofa krške
škofije. Sam sem se dolgo bra-
nil te misli, da bi mi lahko
zaupali to mesto, ker sem z
dušo in telesom direktor naše
Caritas na Koroškem. Zdaj je
vseeno prišlo tako. V vsej po-
nižnosti in v zaupanju v Božjo
pomoč in pomoč številnih
ljudi, ki me bodo podpirali,
bom rad nastopil to pomem-
bno, a gotovo ne lahko službo
v naši škofiji. Veselim se pri-
hodnjih srečanj z ljudmi naše
dežele, sodelovanja s sobrati v
duhovniški in diakonski
službi, z redovnicami in re-
dovniki, s številnimi laičnimi
sodelavci in sodelavkami v
škofiji in škofijski menzi, pre-
prosto z vsemi, ki se poklicno
in častno angažirajo za Cerkev
na Koroškem. Zahval-
jujem se vsem, ki so v
tem dolgem času se-
disvakance z delom
in molitvijo prevzeli
odgovornost za škofi-
jo in naprošam vse
Korošice in Korošce
za molitve in dejavno
podporo pri svoji pa-
stirski službi v prid
ljudem v naši deželi,
posebej revnih in lju-
di na robovih”.
V slovenščini je v svo-
ji izjavi nagovoril tudi
slovenske vernike:
“Vsem slovensko go-
vorečim vernikom se
zahvaljujem za
spremstvo v dosedan-
jih službah in prosim
vse ljudi dobre volje
tudi v prihodnje za
molitev in sodelovan-
je”.
Kardinal Schönborn
je imenovanje Jožeta
Marketza kot novega škofa oz-
načil kot “dobro in razveselji-
vo odločitev” in poudaril Mar-
ketzeve dolgoletne izkušnje
kot duhovnik, dušni pastir,
vodja Dušnopastirskega urada
in kot direktor koroške Cari-
tas. Kardinal je menil, da bo-
do na Koroškem Marketza kot
škofa zelo pozitivno sprejeli
in da bo “to službo dejansko
opravljal za dobro in v veselje
ljudi”. Da je bil imenovan ko-
roški Slovenec, je dunajski
nadškof označil kot zelo po-
memben znak za Avstrijo.
Izredno vesel je bil salzburški
nadškof Franz Lackner, ki bo
ob posvečenju novega krškega
škofa 2. februarja v celovški
stolnici glavni konsekrator. Po
njegovem Marketz zelo dobro
pozna škofijo, je izkušen vod-
ja in ima posluh za ljudi. Bo-
dočega škofa je sam doživel
“kot premišljenega in izravna-
vajočega duhovnika, tudi v
nemirnih časih. ”
Tudi predsednik Caritas Mi-
chael Landau je označil Mar-
ketza kot škofa povsem v smi-
slu papeža Frančiška. Market-
za predvsem “odlikujeta pre-
prost življenjski slog in oseb-
na skromnost”, pozna ga kot
“duhovnika, ki se bliža lju-
dem, in za katerega je vera po-
vezana z veseljem in daljino”.
Srce bodočega škofa bije za
revne in za živeto ljubezen do
bližnjega.
Krški stolni kapitelj je v prvi
izjavi izrazil vso podporo in
lojalnost novemu škofu. Jože
Marketz iz svojih doslejšnjih
raznolikih delovnih področij
prinaša bogate dušnopastirske
in administrativne izkušnje.
Kot novi škof povsem v smislu
papeža Frančiška zastopa Cer-
kev, ki je kakor Jezus Kristus
ob strani človeka. Da bi nove-
mu škofu uspelo ponovno
vzpostaviti zaupanje v škofov-
sko službo.
Evangeličanski superinten-
dent Manfred Sauer je pre-
pričan, da bo novi škof s svojo
ekumensko odprtostjo, dvoje-
zičnostjo, diakonsko in karita-
tivno osnovno držo tako na
področju ekumene kakor tudi
v sodelovanju obeh jezikov-
nih skupnosti v deželi bistve-
no prispeval in postavil po-
membne smernice v deželi.
Tudi teolog Paul Zulehner, pri
katerem je Jože Marketz napi-
  apež Frančišek je v ne-
deljo, 1. decembra 2019,
na 1. adventno nedeljo
s helikopterjem odletel v sve-
tišče jaslic v Greccio, kjer je v
Votlini jaslic podpisal apo-
stolsko pismo Admirabile si-
gnum o pomenu in vrednosti
jaslic in ga med preprostim
bogoslužjem v
kapeli jaslic, po
kratkem raz-
mišljanju o ja-
slicah, izročil v
branje nav-
zočim. Zatem
sta bralec in
bralka naglas
prebrala apo-
stolsko pismo.
Navzoče brate
frančiškane in
sestre redovnice
je nagovoril in
skupaj z njimi
zmolil Očenaš
in podelil bla-
goslov. “Naj-
večje Frančiško-
vo sporočilo je
pričevanje. Tisti
stavek: “Oznanjajte evangelij,
in če je potrebno tudi z bese-
dami”. Ne gre za to, da se gre-
mo prozelitizem, da pre-
pričujemo … Za zadnje,
P grešnike je pričevanje … Onnas je naredil iz 'zemlje', ka-kor pravi 1. Mojzesova knjiga.
On, ki nas je naredil iz zemlje,
smo zemlja, se je zaljubil v
našo zemljo … Pričevanje Je-
zusove ljubezni je uboštvo,
ponižnost. Hvala”.
Razmišljanje med izročitvijo
apostolskega pisma
Koliko misli se mi podi po
glavi v tem svetem kraju! A
kljub temu je to, kar smo pred
skalo teh gora, tako ljubih sv.
Frančišku, poklica-
ni izpolniti je
predvsem, da odkri-
jemo preprostost.
Jaslice, ki jih je sv.
Frančišek prvič udejanjil rav-
no na tem malem prostoru,
posnemajoč tesno betlehem-
sko votlino, govorijo same po
sebi. Tukaj ni potrebno
množiti besed, kajti prizor, ki
je pred našimi očmi, izraža
modrost, ki jo potrebujemo,
da razberemo bistveno.
Pred jaslicami odkrijemo, ka-
ko pomembno je za naše
življenje, ki je tako pogosto
burno, najti trenutke tišine in
molitve. Tišino, da bi zrli le-
poto obličja deteta Jezusa,
Božjega Sina, ki je bil rojen v
revščini hleva. Molitev, da bi
izrazili začuden “hvala” pred
tem neizmernim darom lju-
bezni, ki nam je storjeno.
V tem preprostem in čudovi-
tem znamenju jaslic, ki ga je
ljudska pobožnost sprejela in
izročala iz roda v rod, je
izražena velika skrivnost naše
vere. Bog nas ljubi do te mere,
da je z nami delil našo člo-
veškost in naše življenje. Ni-
koli nas ne pušča samih.
Spremlja nas s svojo skrito, a
ne nevidno navzočnostjo. V
vsaki situaciji, tako v veselju
kot v bolečini, je On Ema-
nuel, Bog z nami.
Kakor betlehemski pastirji
sprejmimo povabilo in pojdi-
mo k votlini, da bi videli in
prepoznali znamenje, ki nam
ga je dal Bog. Tedaj bo naše
srce polno veselja, tako da ga
bomo lahko ponesli tja, kjer
je žalost; bo polno upanja, da
ga bomo lahko delili s tistim,
ki ga je izgubil.
Poistovetimo se z Marijo, ki je
svojega Sina položila v jasli,
ker ni bilo prostora v nobeni
hiši. Z njo in s sv. Jožefom,
njenim ženinom, imejmo po-
gled usmerjen na Dete Jezusa.
Njegov nasmeh, porojen v
noči, razprši ravnodušnost ter
odpira srca za veselje tistega,
ki se čuti ljubljenega od
Očeta, ki je v nebesih.
Svet slovenskih organizacij
Svet slovenskih organizacij izraža veliko veselje ob imenovanju
Slovenca na čelo Krške škofije na avstrijskem Koroškem in
čestita novemu škofu Jožetu Marketzu, ki mu je papež
Frančišek zaupal pomembno poslanstvo vodenja Krške Škofije.
Svet slovenskih organizacij se veseli skupaj s koroškimi rojaki
in sorodno krovno organizacijo Narodnim svetom koroških
Slovencev, ki so več let pričakovali tak korak. Zdaj pa so dobili
potrditev pomembne vloge slovenske narodne skupnosti
znotraj cerkvenega občestva na avstrijskem Koroškem. Prav
gotovo je to odločitev, ki bo še bolj utrdila proces sodelovanja
in spoštovanja med nemškim in slovenskim prebivalstvom v
zvezni deželi Koroški. Obenem gre za priznanje slovenskim
duhovnikom, ki so v dolinah Rož, Podjuna in Zila ter na širšem
Koroškem opravljali svoje pastoralno delo v korist obeh
jezikovnih skupnosti.
Škof Jože Marketz prevzema drugo najstarejšo škofijo v Avstriji,
ki je Slovencem še posebno draga in se nahaja v neposredni
bližini tromeje, stičišča latinske, germanske in slovanske
kulture. V tem smislu bo njegova osebnost prav gotovo v
spodbudo k še večjemu sodelovanju med tremi cerkvenimi
občestvi, ki živijo in delajo pod okriljem Višarske Božje Matere.
Narodni svet koroških Slovencev
V sedemdesetletni zgodovini (krščansko usmerjenega)
Narodnega sveta koroških Slovencev se je skozi desetletja
ponavljala pobuda in želja po koroško - slovenskem pomožnem
škofu ali škofu.
Ko se je narodna skupnost skoraj odrekla tej veliki želji, se je
sveti oče, papež Frančišek, odločil drugače. Sveti oče je člana
slovenske narodne skupnosti Jožeta Marketza imenoval za 66.
škofa Krške škofije.
Veselje v narodni skupnosti je veliko in srčno in prav tako tudi
čestitke.
Jože Marketz je zagledal luč sveta v dvojezični župniji v Kršni
vasi (kar je lep znak za bodočega škofa), v občini Žitara vas na
južnem Koroškem, učil se je na škofovski gimnaziji na Plešivcu,
pa tudi v Salzburgu in Ljubljani.
Njegova identiteta in izobrazba pa nista le regionalni, temveč
tudi globalni. Eno leto je bil diakon v Ekvadorju. S temi
izkušnjami se je seznanil z revščino in stiskami državljanov
daljne Latinske Amerike. Vendar mu to tudi na Koroškem ni
tuje, saj je od septembra 2014 vodil koroško Karitas.
Druga presenetljiva izkušnja msgr. Marketza je izkušnja
Koroške škofijske sinode, ki ji je bil Jože Marketz priča kot
mladenič v letih 1972/74. Takrat so bili postavljeni temelji
koroške cerkve in za prihodnje krščansko-bratsko sodelovanje
nemških in slovensko govorečih koroških katoličanov. Po
“Ortstafelšturmu” je v koroški cerkvi prišlo do odločilne
spremembe pod geslom Skupna Koroška. Od takrat naprej na
stotine ljudi v številnih župnijskih svetih in farah iz leta v leto
dela na tej Skupni Koroški. V krščanskem smislu in v smislu
načelne in globoko krščanske sprave.
Jože Marketz se sooča s številnimi izzivi. Bo dober pastir vseh
Korošic in Korošcev in vsi katoličani vseh v deželi običajnih
maternih jezikov so poklicani, da mu pri njegovih prihodnjih
dejavnostih stojijo ob strani.
Narodni svet koroških Slovencev čestita tudi 94-letnemu očetu
bodočega škofa. Žal je spomladi letos umrla mati škofa
Marketza, pesnica in kmetica. Zdravko Inzko kot predstavnik
mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini upa tudi v
nadaljnje uspešno sodelovanje partnerskih škofij Celovec in
Sarajevo, ki ga je Marketz že večkrat obiskal.
Krščanska kulturna zveza in SNI Urban
Jarnik
Krščanska kulturna zveza se pridružuje številnim čestitkam
Jožetu Marketzu, ki je bil 3. 12. 2019 s strani Vatikana uradno
imenovan za novega škofa krške škofije.
Izredno nas veseli, da bo novi nadpastir postal naš rojak, ki
prihaja iz naših vrst in je poslan med svoje ljudstvo. Jože
Marketz je več let tudi sooblikoval delo KKZ kot njen odbornik
in smemo upati, da bo naprej podpiral naša prizadevanja za
ohranjanje slovenske besede in kulture v deželi, ki je prav
zaradi nje bogatejša. Prepričani smo, da bo s svojimi bogatimi
izkušnjami, ki si jih je nabral v raznih vodilnih funkcijah znotraj
krške škofije, in z dobrim občutkom za potrebe vseh družbenih
slojev in obeh narodnih skupnosti v deželi dobro vodil krško
škofijo.
Želimo mu veliko božjega blagoslova pri izpolnjevanju
njegovega poslanstva. Z naše strani mu zagotavljamo vso
podporo.
Čestitke novemu celovškemu škofu
Jožetu Marketzu
Škofovo posvečenje bo 2. februarja 2020 
Koroški slovenski duhovnik 
Jože Marketz 66. škof krške škofije
Apostolsko pismo Admirabile signum papeža Frančiška  
Pomen in vrednost jaslic
sal doktorsko delo, je vesel
imenovanja novega škofa.
“Marketz se je iz perspektive
evangelija učil, da mora gle-
dati in poslušati ljudi na isti
ravni. Usmerjal se bo po rev-
nih, beguncih in brezdomcih
in bo ravno tisti tip škofa, ki
si ga predstavlja papež
Frančišek”.
Tudi iz vrst deželne politike so
se pozitivno odzvali na ime-
novanje Jožeta Marketza kot
novega škofa. Deželni glavar
Peter Kaiser mu je čestital in
opozoril na konstruktivne po-
govore z njim in na njegovo
prizadevanje za dobro ljudi, ki
potrebujejo pomoč. Kot veliko
prednost vidi Kaiser Marketze-
ve dvojezične korenine, kajti
z njim kot novim škofom se
lahko še nadaljuje ploden dia-
loški proces med narodnima
skupnostima. Celovška
županja Maria-Luise Mathia-
schitz vidi v imenovanju Mar-
ketza jasen znak človeškosti,
deželnozborski poslanec Mar-
tin Gruber pa vidi Marketza
kot preudarnega in povezu-
jočega pastirja.
Goriška12. decembra 20196
Božič v Pastoralni enoti Gorica-Brda
V Pastoralni enoti Gorica-Brda bo na božično vigilijo, 24. decembra,
sveta maša ob 19. uri na Subidi, ob 20.30 v Pevmi, ob 22. uri pri
sv. Ivanu v Gorici, opolnoči v Števerjanu. Na Božič, 25. decembra,
bo sveta maša ob 8. uri pri sestrah v Zavodu Svete Družine, ob 9.
uri v Štmavru, ob 10. uri pri sv. Ivanu, ob 11.15 na Jazbinah.
Betlehemsko lučko bodo iz Solkana prinesli v petek, 20. decembra,
ob 17. uri iz Solkana v Štamver, kjer bo običajno srečanje pri
Barnabi.
Učenki SCGV Emil Komel nagrajeni na
tekmovanju ARS Nova
Med 3. in 8. decembrom je v Trstu potekala 14. izvedba
mednarodnega tekmovanja Ars Nova – nagrada Paolo Spincich,
namenjenega mladim glasbenikom do 18. leta starosti, v
organizaciji tržaškega društva Accademia Ars Nova. Na tekmovanje
sta se prijavili dve učenki Slovenskega centra za glasbeno vzgojo
Emil Komel: violinistka Athena Picech in pianistka Karolina Gantar.
Dvanajstletna Athena je v B kategoriji, namenjeni mladim od 12.
do 15. leta starosti in v kateri je bilo 21 nastopajočih, osvojila drugo
nagrado z 90 točkami. Upoštevajoč dejstvo, da so v tej kategoriji
nastopali violinisti, ki so bili tudi 3 leta starejši kot Athena, sta bili
veselje in zadoščenje za uspeh še toliko večji. Atheno, ki študira
violino v razredu profesorice Mojce Križnič, je na klavirju spremljala
profesorica Eva Dolinšek.
Karolina (11 let), učenka iz razreda profesorja Armina Ćoralića, je
nastopila v kategoriji A, namenjeni malim glasbenikom do 11. leta
starosti, in dosegla odlično drugo nagrado s 93 točkami. Naj
omenimo, da je bila Karolina tudi edina Slovenka v tej kategoriji,
saj so drugi tekmovalci prihajali iz Italije, Hrvaške, Srbije in Nemčije.
Avdicije tekmovanja so potekale na treh različnih lokacijah v Trstu,
učenki šole sta nastopali v dvorani Muzeja Sartorio, ki se nahaja v
lepi vili iz 18. stoletja.
Svetniško vprašanje goriškemu županu
Ziberni in odgovornemu odborniku
Občinska svetnica iz vrst Slovenske skupnosti, Marilka Koršič, je
na ponedeljkovi seji občinske uprave postavila županu Ziberni in
odgovornemu odborniku svetniško vprašanje v zvezi z zaporo
pločnika pred ruševinami stavbe s hišno številko 72/74 na
Drevoredu 20. septembra v Gorici. Opozorila je tudi na nestabilen
zid, ki omejuje vrt iste hiše in tiste s hišno številko 76/78.
Pred hišo, ki se je letos poleti zaradi eksplozije porušila, je še vedno
prepovedan prehod po pločniku in stanovalci bližnje hiše imajo
prav tako prepovedan dostop z vozili na svoje dvorišče oziroma do
svojih garaž zaradi suma nestabilnosti mejnega zidu. Koršičeva je
tudi vprašala, kako je s sodno zasego in ali lastniki lahko
razpolagajo s svojo imovino. Pripomnila je še, da bi v roku 30 dni
morali lastniki ukrepati, kot izhaja iz dokumentov občinskega urada.
Pri razvoju goriškega letališča naj bodo
soudeleženi vsi!
Med nedavnim zasedanjem deželnega sveta je predstavnik SSk
Igor Gabrovec predložil vprašanje na takojšnji odgovor v zvezi s
postopkom dokapitalizacije družbe, ki upravlja goriško letališče. To
je bilo že večkrat v središču pozornosti; v zadnjih tednih predvsem
zato, ker se je družba ponovno znašla v hudi finančni stiski.
Gabrovec je uvodoma spomnil, da je ta kraj izrednega pomena za
celoten goriški prostor, in obnovil etape zadnjih desetletij, ki bi
morale objektu omogočiti nov preporod dejavnosti. Družba
Aeroporto Amedeo Duca
d'Aosta je nastala leta 2003
z namenom, da omogoči
razvoj objekta. “Leta 2015 ji
je vsedržavna družba ENAC
dodelila začasno dovoljenje
za upravljanje letalske
dejavnosti, konzorcij pa je
vselej doživljal zelo negotove
čase, ki so se letos močno
zaostrili, saj so dolgovi docela
spodjedli glavnico. Družbo je
rešil goriški občinski svet, s
tem da je prižgal zeleno luč novemu poslovnemu načrtu konzorcija,
ki med drugim predvideva vzpostavitev družbenega kapitala v višini
600.000 evrov. Z deželnim zakonom št. 6/2019 je Dežela FJK že
dodelila Občini Gorica izredni prispevek, namenjen prav saniranju
družbe”, je dejal Gabrovec, “opozarjam pa, da je med družbeniki
tudi Občina Sovodnje ob Soči”. Na podlagi delniške razdelitve bi
morala majhna občinska uprava v naslednjih tednih odšteti
130.000 evrov, zato je Gabrovec spraševal, ali se ne zdi deželni
upravi umestno nameniti izredno podporo tudi Občini Sovodnje ob
Soči. Deželni odbornik Pizzimenti je v telegrafskem odgovoru
povedal, da finančna postavka občini Gorica ni bila namenjena
dokapitalizaciji družbe, temveč njenemu razvoju.
Deželni svetnik Slovenske skupnosti je v svoji repliki dejal, da
“ostaja neizpodbitno dejstvo, da je bila Občina Gorica deležna
finančnega prispevka za vlaganje v ohranitev letališča in posredno
tudi za utrditev lastne vloge v konzorciju, ki ga upravlja. Velika
občina znotraj lastnega proračuna zlahka najde, posebej ob koncu
leta, potrebna sredstva. Istega ne more narediti majhna občina,
kakršna je sovodenjska, in zaradi tega tvega, da ostane izključena
iz upravljanja pomembne gospodarske infrastrukture, čeprav je
lastnica večjega dela njenega ozemlja. Zato vztrajam pri zahtevi in
si bom še dalje prizadeval, da deželna uprava podpre napore vseh
poklicanih osebkov, da se lahko goriško letališče ne le ohrani,
temveč da polno zaživi z vsem svojim gospodarskim potencialom”,
je dejal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec.
Kratke
  Odprtje likovne razstave Umetniki za karitas 
Odrinili so na globoko, zapustili so
obalo in se spustili v modrino morja
GALERIJA ARS 
  d 19. do 23. avgusta je
na Sinjem vrhu nad Aj-
dovščino potekala 25.
mednarodna likovna kolonija
Umetniki za karitas. V tem
druženju je sodelovalo 84 ra-
zličnih avtorjev, nastalo je 127
likovnih del. Kolonija je bila le
prvi del projekta, ki je potem
zaživel med ljudmi s potovan-
jem razstav in odku-
pom likovnih del.
Namen razstav
Umetniki za karitas
je dejavno krščan-
stvo. Zaman so bese-
de, če ni dejanj, nas
uči papež Frančišek,
zato so časnikar Jurij
Paljk, ravnateljica
Škofijske karitas Ko-
per in voditeljica
projekta Jožica Ličen
ter likovna kritičarka
Anamarija Stibilj
Šajn goriškemu
občinstvu v petek, 6.
decembra, v prosto-
rih Galerije Ars na
Travniku uradno
predstavili letošnjo
razstavo likovnih
del. Letos so izbrali geslo “Odri-
nimo na globoko”, ki se nave-
zuje na svetopisemski odlomek,
v katerem je Jezus pri ribolovu
vzpodbudil apostole, naj s plit-
vine odrinejo na globoko, tako
da so presenečeni ugotovili, ka-
ko so se na globokem mreže na-
polnile.
Kolonija Umetniki za karitas je
“lepo in dobro, estetika in eti-
ka”, je povedala Jožica Ličen -
“Ko pogledamo sliko, vemo, da
je lepota, ki bo spremenila svet.
Ko pa nekdo nese sliko na svoj
dom in se zaveda, da je s tem
naredil dobro delo, je spet do-
brota, ki bo tudi spremenila
svet. Košček za koščkom, korak
za korakom”. Umetniki, ki so
ustvarjali, darovali svoj čas in
svoj talent, so neverjetno
srečni, ko pride slika do člove-
O ka, je izjavila gospa Ličen. Odri-nili so na globoko, je rekla, za-pustili so obalo in se spustili v
modrino morja, slikali so to,
kar so čutili, ne glede na to, kaj
se bolje trži. Ravnateljica Karitas
je še dodala, da k njim prihajajo
ljudje, ki ne potrebujejo samo
kruha in obleke. Delitev mate-
rialne pomoči predstavlja
površje gladine, ljudje pa potre-
bujejo nekaj globljega, razume-
vanje in duševno pomoč, zato
morajo sodelavci Karitas te po-
trebe prepoznati, “ne smemo
ostati na plitvini, tudi mi mo-
ramo odriniti na globoko”.
Anamarija Stibilj Šajn je nav-
zočim povedala, da je letošnja
razstava zelo heterogena in raz-
nolika, “vsakdo je izrazil tisto,
kar je čutil, videl, odkrival, zaz-
naval in doživljal. Vsak umet-
nik je poiskal lastno avtorsko,
svojstveno, likovno osmislitev
vsega tistega, kar je predstavlja-
lo njegovo vsebino in njegov
nagovor”. Že ob površnem po-
gledu na razstavljena dela lahko
vidimo, da je veliko motivov, ki
pripadajo vodi - moto “Odrini-
mo na globoko” je resnično po-
vezal ustvarjalce, kljub temu pa
so umetniške stvaritve raznoli-
ke. Letošnje razstave so uspešne,
“krog dobrodelnosti se je že kar
nekajkrat sklenil”, je povedala
umetnostna kritičarka - več li-
kovnih del je že dobilo nov
dom in ni več prisotnih na raz-
stavi. Tako niso več razstavljena
dela akademskega slikarja Loj-
zeta Čemažarja oz. njegova “do
znakovnosti stilizirana upodo-
bitev Sinjega vrha, v kateri avtor
pred motiv postavlja zanimanje
za temeljna likovna izrazila, kot
so ploskev, linija, barva in kom-
pozicija”. Stene Galerije Ars kra-
si delo Klementine Golija, “ki
nas je popeljala na svoji slikovni
površini v prostor med zemljo
in nebom. V tem sredinskem,
najsvetlejšem prostoru je ustva-
rila krožno formo, znotraj kate-
re igra njena ekspresivnost”.
Razstavljeno je delo Josa Kneza,
akademskega slikarja - “tudi
njegova slika po svetli, topli,
nominirani modrini kaže, da se
je avtor potopil v globine in da
je tam srečal avtorsko domišlje-
ne, figuralne like”. Dr. Nikola
Markovič je svojo slikovno
površino prepletel z mrežnim
konstruktom, akademski slikar
in kipar Nikolaj Mašukov pa “s
svojo poetiko vedno znova nav-
dušuje, zapisan klasičnemu fi-
guralnemu podobotvorju, skozi
figuro išče izraznost” - na Sin-
jem vrhu je ustvaril tri upodo-
bitve Joba. Anamarija Stibilj
Šajn je spregovorila o “morju”
Noriakija Sangawe, Japonca, ki
tok barve usmerja po slikov-
nem polju in pusti, da naredijo
svojo pot, pa še o delu Veljka To-
mana, o nežnih barvah in
občuteni ženski naravi Nine
Zuljan, ki nas iz zemeljskega
sveta vodi v svoj pravljični svet.
V Gorici so med mnogimi raz-
stavljena tudi dela članov stro-
kovnega sveta akademije in
druga, kot so grafika Milene
Gregorčič, delo Janeza Štrosa,
krajinski motiv Lucijana Bra-
tuša, dela zakoncev Karim,
Črtomira Freliha, akvarel An-
dreja Kosiča in mediteranske
barve Mire Ličen Krmpotič. “Iz-
jemno lepo je, da imamo na le-
tošnji razstavi tudi likovno delo,
ki so ga ustvarili naši najmlajši
iz vrtca Ringaraja pod vod-
stvom učiteljice Verene Čevdek.
Tudi to delo je naprodaj”, je po-
vedal Jurij Paljk.
“Dobrodelna nota projekta
Umetniki za karitas ni samo
daj-dam, torej ponudba in na-
kup slik, temveč širjenje duha
umetnosti in dobrodelnosti”, je
še povedala Jožica Ličen. V ka-
talogu razstave lahko prebere-
mo, da bo šel darovani znesek
od likovnih del v sklad Karitas
za pomoč mladim, ki bodo pre-
ko programa Popoldan na cesti
in Centra Bogdana Žorža za
mlade iskali svoje mesto v
družbi. Adventni čas je čas
pričakovanja in darovanja, zato
se potrudimo tudi mi, da bomo
“delili lepo in dobro” in po
možnosti na tak način pomaga-
li bližnjemu.
Katja Ferletič
Anamarija Stibilj Šajn, Jožica Ličen, Jurij Paljk in Verena Čevdek
Goriška 12. decembra 2019 7
  a Goriškem imamo vrsto
mladih zelo sposobnih in
motiviranih zborovod-
kinj – tudi letos so bile one v
večini! - nekdanjih gojenk SCGV
Emil Komel, ki svoje znanje veli-
kodušno razdajajo mladim pev-
cem. Te vselej vodijo s tempera-
mentom in zanosom. Da je res ta-
ko, so se lahko prepričali vsi, ki so
spremljali letošnjo Malo Cecilijan-
ko, ki jo že desetletja prireja
Združenje cerkvenih pevskih zbo-
rov Gorica v sodelovanju z Zvezo
slovenske katoliške prosvete, Sveta
slovenskih organizacij ter Dežele
FJK. Letos se je na odru KCLB
zvrstilo 12 otroških in mladinskih
zborov, v katerih je zapelo okrog
300 pevcev, ki so navdušili po-
slušalce z raznolikimi pesmimi,
predvsem iz slovenske ljudske in
umetne glasbene zakladnice (Ja-
nez Bitenc, Lenčka Kupper, Vinko
Vodopivec, Rado Simoniti...). Pre-
mišljeno so jih zborovodkinje in
en zborovodja izbrali, upoštevajoč
zmogljivost svojih pevcev, med ka-
terimi smo slišali tudi nekaj prid-
nih solistov. Marsikatero besedilo
pesmi je bilo podkrepljeno z rit-
mičnim tleskom rok, topotanjem
z nogami, gibi, mimiko ali celo s
pravim zaigranim utrinkom, pa
tudi kakšnim Orff instrumentom.
Vsak zbor je zapel tri pesmi. Pro-
gram letošnje Male Cecilijanke, ki
jo je zelo sproščeno v šegavem to-
nu, kot je njej lastno, tudi z nepo-
srednim stikom s poslušalci, vodi-
la Ilaria Bergnach, sicer predsedni-
ca SKPD F. B. Sedej Števerjan, se je
začel z nastopom Malega OPZ F. B.
Sedej Števerjan in OPZ F. B. Sedej;
oba energično vodi Martina Hlede
(klavirska spremljava: Martina Va-
lentinčič). Mlada Petra Feri, drugič
N na reviji kot zborovodkinja do-mačega zborčka, je za OPZ Štma-ver zbrala tudi otrokom priljublje-
no Če si srečen. Pevce so spremljali
Katarina Visintin (klavir), Barbara
Devinar (violina), Tina Balta (kita-
ra) in Samuele Mian (diatonična
harmonika). OPZ Mali Veseljaki so
zapeli pod vodstvom Mateje Jarc
(pri klavirju: Elisabetta Cavaleri).
Mladinska pevska skupina Vihar je
pod izkušeno roko Mateje Černic
in ob klavirski spremljavi Matjaža
Zobca pokazala precejšen napre-
dek in se izkazala s hudomušno in-
terpretacijo izbranih pesmi. Pod
vodstvom Černičeve je izbrušeno
zapel tudi MlPZ Emil Komel ob
spremljavi Eve Dolinšek. Izbor pe-
smi in izvedba sta odražala strem-
ljenje po čim večji izvajalski kako-
vosti. Zelo številen pevski zbor SŠ
Ivan Trinko je solidno zapel pod
vodstvom prof. Nede Sancin (pri
klavirju je bila Martina Hlede).
OPZ OŠ Ljubka Šorli iz Romjana je
vodila Lucija Lavrenčič; poslušalce
je še posebej navdušil venček slo-
venskih ljudskih pesmi. Zbor so
spremljali Veronika Grassi (klavir),
Tomaž Grassi (harmonika) in Alice
Sian (flavta). Lavrenčičeva je na-
stopila tudi z Otroško-mladinskim
pevskim zborom Veseljaki, ki že
dolgo vrsto let poje pod njeno
“taktirko”. Iz ust njenih pevcev se
je oglasila praizvedba igrive pesmi
ABC solata v uglasbitvi Patricka
Quaggiata. Od zadnjega javnega
nastopa se je vsestransko okrepil
OPZ Plešivo, ki ga vodi Alessandra
Schettino. Omeniti moramo, da je
samo ta zbor (kot že lani!) zapel
pesem Mariji v čast, in sicer Mali
cvet Gregorja Černeta. Tri prikup-
ne pesmice je za svoje pevce OPZ
Etko Mužetko izbrala Karen Ulian,
spremljali so jih Rada Vižintin (kla-
vir), Garijel Černic in Aurora Vi-
sintin (metalofon) ter Mihael De-
vetak (harmonika). Letošnji spo-
red Male Cecilijanke je končal OPZ
Emil Komel, ki je pod vodstvom
edinega moškega zborovodje, Da-
vida Bandlja, ob klavirski sprem-
ljavi Eve Dolinšek, razvedril po-
slušalce tudi s pesmico Il fantasma
del castello Enrice Balasso, pri ka-
teri so mali pevci tudi z mimiko in
gibi ponazorili “strašljivo” vsebi-
no. Ob koncu se je na odru pojavil
pravi strah iz pesmice, močno pre-
hlajen, ker je s stolpa padel v jarek,
poln vode!
Zbrano občinstvo je obakrat nago-
vorila odbornica ZCPZ Karen
Ulian. V imenu združenja je prav
na Mali Cecilijanki, ker je revija te-
sno vezana na otroško in mladin-
sko petje, s tem pa tudi na sloven-
ski jezik, prvič javno spregovorila
o projektu Note za jezik. Misel za
Note za jezik je vzklila iz potrebe
po utrjevanju osnov slovenskega
jezika, ki je v zadnjih letih pri nas
zmeraj revnejši in bolj poman-
jkljiv. Da bi to zajezili že v zgod-
njem otroštvu, so si zamislili ta
projekt, ki naj bi bil pripomoček
pri poučevanju oz. utrjevanju slo-
venskega jezika z glasbo in petjem.
ZCPZ Gorica bo izdalo tri publika-
cije, namenjene trem različnim
starostnim obdobjem otrok (vrtec,
osnovna šola, nižja srednja šola).
Vsaka zajema različne
jezikovne/slovnične tematske
sklope, ki jih bodo učenci osvajali
s petjem novonastalih pesmic. Pri
vsaki pesmi sta notna partitura in
razlaga o tem, kaj želimo, da bi se
ob njej otrok naučil. Pri tem pro-
jektu so sodelovali z vzgojitelji,
učitelji, profesorji. K njemu so pri-
stopili tudi znani pisci in glasbe-
niki (Jelena Isak Kres, Nataša Konc
Lorenzutti, Walter Lo Nigro...) Pu-
blikacije bodo kmalu na razpolago
vsem slovenskim vrtcem in večsto-
penjskim šolam goriške, tržaške in
videmske pokrajine, tako da jih
bodo lahko uporabljali pri pouku.
Pevcem na Mali Cecilijanki so za-
ploskali tudi gostje, Walter Ban-
delj, deželni predsednik SSO, Fran-
ka Žgavec, predsednica KCLB in
Zadruge Goriška Mohorjeva, Fran-
ca Padovan, pokrajinska predsed-
nica SSO, predsednica ZSKP in šte-
verjanska županja, Marijan Mar-
kežič, predsednik Fundacije Gori-
ca, Marilka Koršič, goriška občin-
ska svetnica, predsednica ZCPZ
Damijana Čevdek Jug, Rossana Pa-
liaga, predsednica ZCPZ Trst.
Izvajanje zborov je spremljala in se
o tem pogovorila z zborovodji Ma-
ja Cilenšek, odlična pedagoginja
in izjemna zborovodkinja, ki je s
svojim delom in uspehi bogato
prispevala k razvoju slovenskega
glasbenega šolstva in otroškega in
mladinskega zborovskega petja,
kot lahko beremo na spletnih stra-
neh.`
Obvestila
SPDG obvešča,  da bodo 23.
decembra (od 18. do 20. ure) ter
7.  (od 18. do 20. ure) in 9.
januarja (od 16. do 18. ure), na
sedežu društva, Verdijev Korzo
51/int., vpisovali na tečaje
alpskega smučanja. Tečaji se
bodo začeli 11. januarja in v
nedeljo, 12. januarja, potekali pa
bodo v Forni di Sopra. Društvo bo
tudi v novi sezoni skušalo urediti
avtobusni prevoz iz Gorice.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v soboto, 28.
decembra, tradicionalno
silvestrovanje z družabnim
srečanjem v restavracij i
Belvedere v Tricesimu (Videm).
Vpisujejo do 19. decembra po tel.
0481-884156, 328-6360744
(Andrej F.), 346-1206031 (Sonja
K.), 0481-882183 (Dragica V.),
0481-78138 (Sonja Š.). Prvi
avtobus bo odpeljal ob 16.30 iz
Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici,
v Štandrežu pri lekarni in na
Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal
ob 16.30 iz Doberdoba, s
postanki na Poljanah, v
Sovodnjah pri cerkvi in pri
“Zlatki”, do Pilošča, od koder
bosta oba nadaljevala pot v
Tricesimo.
Javni razpis – 16. Priznanje Kazimir
Humar: Zveza slovenske katoliške
posvete, Kulturni center Lojze
Bratuž in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica podeljujejo
priznanje društvom in
organizacijam ali posameznikom
na osnovi utemeljitve
predlagateljev in po presoji
organizacij,  ki priznanje
podeljujejo. Predloge za priznanje
zbira Zveza slovenske katoliške
prosvete na podlagi javnega
razpisa. Priznanje se praviloma
podeli za ustvarjalne dosežke, za
pomemben prispevek k razvoju
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
za publicistično delo in za izjemne
dosežke pri organizacijskem delu
na kulturnem področju. Priznanje
lahko prejmejo tisti, ki delujejo v
goriškem prostoru. Predloge za
priznanje je treba oddati do 31.
decembra 2019 na naslov: Zveza
slovenske katoliške prosvete –
34170 Gorica-Gorizia, Drevored
20. septembra 85, s pripisom na
ovojnici: “Predlog za priznanje”.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Zahvala
Vsem dobrotnikom ob zahvalni
nedelji in vsem, ki med letom
delite z nami svoje darove v
raznih oblikah, se sestre Zavoda
Svete Družine prisrčno
zahvaljujemo, za vse vas molimo
in vam ob tej priložnosti voščimo
blagoslovljen BOŽIČ in SREČNO
NOVO LETO.
Čestitke
Ob prestižnem imenovanju za
dirigenta Deželnega mladinskega
zbora se vsi na SCGV Emil Komel
veselimo in iskreno čestitamo
dragemu kolegu, profesorju
harmonike in zborovodji, Mirku
Ferlanu.
Sožalje
Ob slovesu drage tete Ane Čotar vd.
Terčon, ki bi za novo leto dopolnila
sto let, izrekamo iskreno sožalje
svojemu dolgoletnemu sodelavcu
dr. Danilu Čotarju in vsem
svojcem. Vsi pri Novem glasu
ZAHVALA
Ob izgubi ljubljenega moža, očeta, nonota in tasta
MARIOTA MIKLUSA
se zahvaljujemo osebju goriške bolnišnice in bol-
nišnice na Katinari. Za obzirno in ljubečo pomoč se
zahvaljujemo družinski zdravnici dr. Marii Antonietti
Sorrentino, zdravnici dr. Lauri Redivo in bolničarkam,
ki so mu nudile pomoč tudi na domu. Posebna zah-
vala gospodu župniku Marjanu Markežiču za vse obi-
ske, pogrebni obred, za čustven govor in sv. mašo.
Hvala cerkvenim pevcem za ubrano lepo petje. Hvala
vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem
za vse, kar ste darovali, ter za izraženo ustno in pisno
sožalje in vsem, ki ste počastili njegov spomin.
ŽENA MAGDALENA, SINOVA KRISTIAN IN DAMJAN, 
SNAHI HADRIJANA IN JASMIN TER VNUKI
V slovo
NONOTU MARIOTU
Dragi nono, usoda te je po zahrbtni bolezni vzela.
Tvoj dih je naenkrat obstal, a za nas boš 
iz nebes kot zvezda žarel. 
V naših srcih bo spomin nate večno živel.
TVOJI VNUKI FRANC, MILA, DOMEN, VIDA IN PETER
(od 13. 12. 2019 do 19. 12. 2019)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 13. decembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 14. decembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in ziljskem
narečju.
Nedelja, 15. decembra, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 16. decembra (v studiu
Katja Volpi): Človek skozi stoletja.
Torek, 17. decembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 18. decembra (v studiu
Danilo Čotar): Samotni pastir:
Henrik Tuma gornik in domoljub,
2. del. - Izbor melodij.
Četrtek, 19. decembra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
Predavanje Vilija Prinčiča sto deset let od prvega poleta 
Trinkovci so spoznali brata Rusjan
  torek, 26. novem-
bra, je v prostorih SŠ Iva-
na Trinka poteka-
lo predavanje o bratih
Rusjan za učence tretjih
razredov. Predavatelj Vili
Prinčič je publiki razložil
in opisal življenje in delo
znanih izumiteljev prve-
ga slovenskega letala. Le-
tos namreč proslavljamo
stoletnico njunega prve-
ga uspešnega poleta.
Edvard in Jože Rusjan sta
se začela ukvarjati z dina-
miko letenja že leta 1897.
Mlajši brat Edvard je bil
pilot in vodilni član dvo-
jice, Jože pa njegov me-
hanik in sodelavec. Že le-
ta 1900 sta zgradila uspešen leteč
model, ki ga je poganjala urina
vzmet. Ko ju je nekaj let kasneje
oče končno podprl, jim je uspelo
kupiti še motor za svoje letalo.
V Njuno prvo letalo EDA 1 je bilodolgo dvanajst metrov in je ime-
lo dva para kril, široka štiri me-
tre. Prvič je poletelo 25. novem-
bra 1909 z Malih Rojc v Gorici.
Let je bil dolg 60 metrov na
višini dveh metrov od tal. Med
ostalimi poskusi se je let po-
daljšal do 600 m in dosegel
višino 12
metrov.
V šestih me-
secih sta bra-
ta Rusjan
zgradila šest
letal in jih
poimenovala
vedno z istim
imenom
EDA z na-
raščajočo šte-
vilko, upora-
bila pa sta
vedno isti
motor. Zara-
di prevelike
bližine mesta
sta morala premakniti svoje le-
talsko polje na Velike Rojce blizu
Štandreža. Edini dve letali, ki sta
uspešno opravili vse letalske te-
ste, sta bili EDA 5 in EDA 7. Leta
2000 so ponovno zgradili letalo
EDA 5. Graditelj in pilot Emil
Novak je z njim poletel v Aj-
dovščini. EDA 7 pa je zadnje le-
talo, ki sta ga brata samostojno
zgradila.
Avgusta 1910 je zagrebški pod-
jetnik Mihajlo Merčep predlagal
izumeteljema partnerstvo in ta-
ko sta se brata preselila v Zagreb
in tam ustvarjala v delavnici.
Med prvim poletom, 9. januarja
1911, je v Beogradu pihal močan
veter. Eno krilo letala se je zlo-
milo, letalo je padlo pod gradom
Kalemegdan in pilot Edvard je
umrl med potjo do bolnišnice.
Brata Rusjan sta se zapisala v zgo-
dovino kot prva slovenska samo-
stojna graditelja uspešnih letal.
Tretješolci nižje srednje šole Iva-
na Trinka se zahvaljujemo Viliju
Prinčiču, da nam je tako izčrpno
in bogato predstavil delovanje
slovenskih pionirjev letalstva, saj
smo tako spoznali tudi delček
zgodovine našega mesta.
Alessandro Marangon, Gabrijel
Vodopivec (3. A nižje srednje
šole Ivana Trinka)
  Mala Cecilijanka
Mladi pevci ...
S 1. STRANI 
Pevski zbor SŠ Ivan Trinko
OPZ Emil Komel
Goriška12. decembra 20198
  “Kako smo lepi”, predstavitev projekta Likof 2020
Tudi čezmejni briški prostor naj ima
skupno praznično oblačilo!
ŠTEVERJAN 
  aziskovati lastne koreni-
ne, odkriti kaj novega in
bolje spoznati svojo prete-
klost ter tako s še večjim pono-
som stopiti v prihodnost: vse to
je za Števerjance nekaj, kar ima
opraviti s samozavestjo in z lepo-
to. Dogodku na dvorcu Barones-
se Tacco v briški vasi, na katerem
so v navzočnosti številnega
občinstva 6. decembra 2019
predstavili projekt “Likof 2020”,
sta namreč prireditelja - občina
Števerjan in Vinoteka Števerjan-
ski griči - dala naslov Kako smo
lepi.
Županja Franca Padovan je v na-
govoru pozdravila prisotne župa-
ne in podžupane, druge javne
upravitelje, predstavnike kultur-
nih organizacij, civilnih, cerkve-
nih in vojaških oblasti ter gosti-
teljico, baronico Tereso Tacco.
Projekt so kot partnerji podprli
Fundacija Goriške hranilnice,
Dežela FJK, Javni sklad za kultur-
ne dejavnosti Republike Sloveni-
je, Zadruga Goriška Mohorjeva
in poklicno združenje svetoval-
cev za delo Peric-Drufovka-Si-
meoni. Projekt je nastal na željo
občinske uprave, “da bi uvedla
novo priložnost združevanja s
skupnimi idejami in projekti pre-
R ko ovrednotenja in promocije tu-di turističnih in gostinskih dejav-nosti celotnega ozemlja Collio-
Brda”, je dejala županja. Posebno
zahvalo je izrazila podžupanu
Marjanu Drufovki, ki je v projekt
že od samega začetka, leta 2013,
trdno verjel in vztrajno iskal
možnosti za njegovo uresničitev
v sodelovanju z uglednimi in
strokovnimi partnerji. Po
ustnem izročilu je znano, da je
obstajalo v preteklosti tipično
nedeljsko oz. praznično oblačilo,
neke vrste noša. Ta je prepoznav-
no zaznamovala prebivalce širo-
kega, a točno omejenega briške-
ga območja. Uporaba te oble-
ke je bila postopoma
opuščena, predvsem v obdob-
ju, ko sta v Brdih divjali dve
svetovni vojni, ki sta ozemlje
tudi razdelili na dva dela. Ne-
pogrešljivo vlogo pri ponov-
nem odkritju noše je imela
vnema Alice Sivilotto, goriške
študentke na umetniški aka-
demiji v Benetkah (smer
odrska scenografija in kostu-
mi), ki je prepoznala vrednost
zamisli in ji je posvetila celo
leto. Iz te je nastalo njeno di-
plomsko delo, katerega men-
tor je bil mojster beneških ko-
stumov, prof. Stefano Nicolao. Z
majhnimi koraki je števerjanska
občina osvojila ta projekt in ga
uresničila, “preprostega, skrom-
nega in obenem tudi ambicioz-
nega”. Predstavitev projekta naj
bo navdih za nadaljnja sodelo-
vanja, “tudi čezmejna, saj smo
vsi del istega ozemlja Collio-
Brda, ki je bilo od nekdaj enot-
no”. Na tak način lahko ta pro-
stor izboljšajo in olepšajo. “Naj
bo to zgodba, ki se šele začenja”,
je sklenila županja.
Tanja Ambrožič, ki je večer pove-
zovala, je med drugim povedala,
da iz raziskave Alice Sivilotto
izhaja, kako so različni kul-
turni vplivi - avstrijski, slo-
vanski, furlanski in italijan-
ski - sobivali in še danes so-
bivajo na naših tleh. Končni
rezultat je sad sodelovanja
številnih ustanov in realno-
sti: Goriške klekljarske šole,
Državne knjižnice, knjižnice
Goriških pokrajinskih mu-
zejev, knjižnice Centro Studi
di Storia del Tessuto e del
Costume - Palazzo Moceni-
go v Benetkah ter foklorne
skupine Santa Gorizia.
Ključen doprinos je dala
mlada tržaška šivilja Ivana
Arduini, ki je noše sešila.
Prof. Nicolao je v Števerjanu
izrazil svoj ponos na opra-
vljeno delo, ki je bilo zelo
naporno, saj sta raziskovanje
“arhitekture oblačil” in nji-
hova rekonstrukcija zahte-
vala poglobljeno razisko-
vanje in veliko truda. Študentki
se je zahvalil, ker je po njeni za-
slugi tudi sam odkril veliko no-
vih stvari, sploh pa ji je čestital
za uspešno opravljen študij in
uresničen projekt. Alice Sivilotto
je obrazložila, da je projekt nastal
na osnovi dveh akvarelov iz leta
1812 iz zbirke Achille Bertarelli
iz Milana. Naslikal ju je prof. Da-
niele Marangoni z videmskega li-
ceja: temu je sam Napoleon po-
veril nalogo, naj poslika domače
prebivalstvo iz goriške okolice,
da bi preučili njihove navade in
običaje in jih tako tudi bolje ra-
zumeli. Alice je nato - ob v uni-
  b koncu novembra otro-
ci komaj čakajo, kdaj bo
prišel sv. Miklavž, brada-
ti svetnik, ki jim skuša v svoji
neizmerni dobroti ugoditi čim
več želja. Čarobno vzdušje tega
pričakovanja je v mladinski sobi
Feiglove knjižnice v Gorici na pe-
ti Pravljični urici v letošnjem šol-
skem letu, v ponedeljek, 25. no-
vembra 2019, pričarala Katerina
Ferletič s svojim kamišibaj gleda-
liščem. Na lesen oder, butaj, v ka-
terega so vložene slike, je usme-
rila svetilko, ki je v poltemi sobe
učinkovito osvetljevala menjava-
joče se slike iz pravljice Mi-
klavževo pismo. Otroci so v pra-
vljici že pisali nebeškemu dobrot-
niku in nestrpno čakali, kdaj jim
bo prinesel darila. Poštar Matjaž
pa je moral dostaviti posebno pi-
smo in je bil v veliki zadregi, kajti
pisemce je poslal sam sv. Mi-
O klavž, a na njem ni bilo naslova.Pisalo je le: Najbolj skromnemuotroku. Poštar je obhodil vse
hiše, da bi ugotovil, komu mora
pismo dostaviti. Pozvonil je na
vrata Žana, Urške, Špele, Jake in
Klare, a ti so Miklavža zaprosili
za cel kup igrač. Na koncu pa je
vendarle našel pravega naslovni-
ka: dečka Andreja, ki si je od Mi-
klavža želel le to, da bi mu odgo-
voril na pismo. Ker so se mu san-
je uresničile, je bil izredno vesel.
Okrog 20 malčkov je v tišini zelo
pozorno spremljalo pravljično
zgodbo, ki sta jo uvedla trk ka-
menčkov in na božične melodije
ubrana glasbena spremljava. Ka-
terina Ferletič je vsebino jasno in
razločno razvijala ob slikah-pri-
zorih iz zgodbice, ki jih je sama
izdelala v tehniki kolaža na sten-
skem papirju. Njeni mali po-
slušalci so bili ob koncu kratke,
a pomenljive pravljice
tako navdušeni, da so
jo želeli poslušati še
enkrat. K pripovedo-
valki, sicer vzgojiteljici
v vrtcu – letos poučuje
v vrtcu Mavrica v
Bračanu –
so pristopili France-
sca, Melissa, Alessio
in Daniele, njeni lan-
skoletni malčki iz
vrtca Sonček. Z nje-
no pomočjo so ob-
novili pravljico, ki so
jo tudi sami pripove-
dovali v lanskem šol-
skem letu v vrtcu in
sami narisali prizore
iz nje.  (Otroci v
vrtcu Sonček, v kate-
rem je dolgo let
poučevala Ferle-
tičeva, so pobliže
spoznali kamišibaj
gledališče prav v lanskem šol-
skem letu, ko so se s slikanico
Plastenka praznuje Veliko noč, ki
jo je napisala Helena Kraljič, ude-
ležili italijanskega znanstvenega
festivala Scienza U18 in prikazali,
kaj vse lahko nastane iz pla-
stenk).
Ob koncu zelo prisrčne in z le-
pim poučnim sporočilom odete
ponedeljkove pravljične pripove-
di je knjižničarka Breda otroke
povabila, naj narišejo na list pa-
pirja, kar želijo, da bi jim prinesel
sv. Miklavž, in naj risbico oddajo
v za to pripravljeno škatlico.
Ob robu tega zapisa naj povemo,
da se Katerina Ferletič v zadnjem
času zelo zavzema za kamišibaj
gledališče, ker meni, da je to
čudovit didaktični pripomoček.
Otroci se npr. z njim naučijo ob-
navljati zgodbe. Zelo navdušena
je nad to tradicionalno japonsko
umetnostjo, ki se zmeraj bolj
uveljavlja na Slovenskem. Sama
je bila v letošnjem avgustu
uvrščena na 7. slovenski festival
kamišibaj gledališča v
Štanjelu v sklopu Polet-
nega festivala, na kate-
rem se je v treh dneh
zvrstilo 44 predstav. Kot
vsakič ga je priredilo
Društvo Kamišibaj Slove-
nije, ki je uradno začelo
delovati l. 2015 in goji v
slovenskem prostoru ta
gledališki žanr vzhodne
tradicije; le-ta združuje
besedo in likovno umet-
nost. Prve kamišibaj
predstave so bile v Slove-
niji odigrane l. 2013 in so
jih uprizorili Igor Cvetko,
Jelena Sitar, Irena Rajh,
Marjan Kunaver in Anže Virant.
Virant je bil nekajkrat gost tudi v
Feiglovi knjižnici. Ferletičeva je
nastopila na “preselekciji” v La-
vričevi knjižnici v Ajdovščini (za
Goriško regijo Društva Kamišibaj
je odgovorna umetnica Silva Ka-
rim, ki je na omenjenem festiva-
lu prejela posebno priznanje za
skladnost slike, besedila in govor-
nega nastopa za predstavo Kako
je sv. Urban bolhe na svet prine-
sel) pred osnovnošolsko publiko,
nato pa na samem festivalu, na
katerem je sodelovala z dober-
dobsko ljudsko pravljico
Čevljarček, ki jo je pripovedovala
v sočni doberdobski narečni go-
vorici. Žirija ji je prisodila poseb-
no priznanje za pristno ohran-
janje narečja (sodelavka Novega
glasa Špela Pahor pa je na njem
prejela zlati kamišibaj 2019 za
predstavo Roža Katarina). Kateri-
na Ferletič je zbrala že nekaj ljud-
skih pravljičnih zgodb iz Dober-
doba, da bi jih iztrgala iz pozabe.
Dvakrat je nastopila tudi na festi-
valu v Piranu, kamor sta jo pova-
bila Jelena Sitar in Igor Cvetko,
priznana lutkarja in spodbujeval-
ca kamišibaj gledališča na Slo-
venskem. Prav onadva sta imela
tečaj te gledališke zvrsti v Gorici
v organizaciji CTA v maju 2018.
Prav tam je Ferletičeva odkrila to
gledališko umetnost, ki ji je zdaj
močno prirasla k srcu.
IK
Peta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici v š. l. 2019/20  
Pismo sv. Miklavža za
najbolj skromnega otroka
Projekt je bil zasnovan že novem-
bra 2013, nam je za bralce Novega
glasa povedal Marjan Drufovka,
sedanji podžupan občine Štever-
jan, “glava in srce”, gonilna sila
projekta. “Želeli smo povezati ce-
lotno ozemlje Collio-Brda”. S čez-
mejno kandidaturo skušajo celot-
no območje vpisati na Unescov
seznam svetovne dediščine, pre-
pričani pa so, da “se z majhnimi
projekti bolje spoznavamo tudi
med sabo”. Slovenska stran Brd
ima prepoznavno oblačilo, ki je
prisotno tudi v občinskem grbu;
italijanska ga doslej še ni imela. Ko so pred nekaj leti začeli
prirejati vaški praznik Likof, so se tudi sami vprašali, kako
naj bi se oblekli ob tej priložnosti. “Nismo imeli prepoznav-
nega oblačila”. Isto je veljalo za dneve odprtih kleti. Tako se
je porodila ideja, da bi opravili kakšno primerno študijo o
noši, “s katero bi se npr. predstavljali tudi na raznih sejmih,
v restavracijah, kmečkih turizmih, kleteh”. Projekt, ki so ga
začeli prejšnji petek, bodo sklenili maja 2020 s prireditvijo
Likof. “Zdaj imamo šest mesecev časa, da ‘osvojimo’ to
nošo, da morda vnesemo tudi kakšen popravek in pridemo
do maja naslednjega leta z ‘uradno’ verzijo, ki bi jo lahko
sprejeli vsi. Cilj je potem ta, da bi tudi zasebniki lahko imeli
svojo nošo”. Projekt sam je s težavo “vzletel”, ker ni bilo
primernih finančnih sredstev, saj občinska uprava nima do-
volj sredstev. Zato je bil posebno dragocen prispevek vino-
teke, ki je kril izdelavo ženske noše; pomoč drugih partner-
jev je omogočila še druga oblačila. Res velik uspeh bi bil,
“ko bi projekt ‘osvojil’ čim širši krog ljudi in strokovnjakov,
ki bi ga dopolnili, da bi res imeli neko ‘uradno’ praznično
oblačilo tudi v Brdih”.
Pogovor / Podžupan Marjan Drufovka
katne primere briške noše
oblečene “manekenke” in “ma-
nekene” (Carlotta Nanut, Dam-
jan Klanjšček, Anja Štekar, Niko-
laj Skok) - podrobneje predstavi-
la nekdanje briško praznično
oblačilo v različicah za žensko,
moškega in otroke. Tudi sama je
poudarila, da ne gre za sklenjen
projekt: njegov cilj je biti izho-
dišče za nadaljnje študije, ki bi
jih lahko opravile različne stvar-
nosti tudi v širši okolici. Da bi še
bolje odkrili te in morda še druge
noše iz bolj ali manj bližnjih
občin. Predstavitev, ki je vzbudi-
la radovednost in zanimanje, je
kronal družabni del, na katerem
so gostoljubni Brici v bližnji so-
bani dvorca vsem prisotnim po-
nudili poslastice bogate enoga-
stronomske ponudbe krajevnih
gostincev in proizvajalcev. Gla-
sbeno spremljavo je ponudila
harfistka Petra Devetak.
Danijel D.
Šivilja I. Arduini, C. Nanut, A. Štekar, A. Sivilotto, N. Skok in D. Klanjšček
Stefano NicolaoAlice Sivilotto
Praznovanje po predstavitvi
Kultura 12. decembra 2019 9
Pogovor / Miha Kovic, študent slovenistike in zgodovine v Ljubljani ter vodja dramske skupine M+
O pomenu netradicionalnega izobraževanja
  mbiciozen dvajsetleten
Miha Kovic študira slo-
venistiko in zgodovino
na Filozofski fakulteti v Lju-
bljani. V domači vasi Števerja-
nu je aktiven član društva F. B.
Sedej, kjer je tudi vodja mla-
dinske dramske skupine M+. Z
njim smo se pogovorili o
dolžnostih, ki jih ima kot vodja
skupine, in pomenu izo-
braževalnih srečanj za kultur-
ne delavce, ki so se v zadnjih
časih močno razširila v zamej-
stvu.
V Ljubljani študiraš sloveni-
stiko in zgodovino, to po-
meni, da si se odločil za
dvojno diplomo. Kaj točno
pomeni dvopredmetni štu-
dij?
To pomeni, da si sočasno vpi-
san na dve študijski smeri. Ne
moreš sicer obiskovati vseh
predavanj, ker se urniki na ra-
zličnih smereh krijejo, moraš
pa opraviti vse izpite obeh
smeri.
Glede na izbrani študij si
predstavljam, da si želiš po-
stati profesor …
Ja, rad bi postal profesor na
višji srednji šoli. Skrita želja pa
je seveda tudi ta, da bi se v dal-
jni prihodnosti preizkusil še na
kakem drugem področju.
Poleg dvojnih obveznosti na
univerzi imaš tudi kar nekaj
izvenštudijskih obveznosti
kot vodja dramske skupine.
Katere dolžnosti imaš zaradi
svojega položaja?
Kot vodja imam vpogled v ce-
lotno organizacijo dogodkov,
vaj, srečanj. Uresničitev katere-
gakoli dogodka namreč zahte-
va veliko organizacijskih spret-
A nosti in t. i. zakulisnega dela.Kar nekaj ljudi moraš poklica-ti, jim porazdeliti zadolžitve
itd. Ko si na vodilnih mestih
katerekoli skupine, je nehva-
ležno npr. to, da se bodo vsi za-
vedeli, če boš pozabil na luči,
če v dvorani ne bo dovolj se-
dežev, če publika ne bo pra-
vočasno obveščena... Večina
ljudi pa le redkokdaj pohvali
dobro opravljeno delo. Kljub
temu pa lahko čisto vse za-
dolžitve opravljaš s srcem, če
imaš pravo skupino in če ver-
jameš v njene potenciale. Bi-
stveno je, da imaš predvsem
sam jasno začrtane cilje, ki jih
skupina zasleduje, saj le tako
lahko učinkovito motiviraš vse
ostale člane.
Koliko članov šteje zdaj sku-
pina?
Zdaj imamo osem igralcev in
dva tehnika; vseh skupaj nas je
deset. Vsako leto oziroma ob
vsaki novi gledališki predstavi
pa se število igralcev spremin-
ja, saj nekateri odidejo, in to
predvsem zaradi novih študij-
skih obveznosti, pridružijo pa
se nam mladi, ki z M+ prvič
stopijo na odrske deske.
Se lahko pridruži kdorkoli
M+?
Ja, absolutno! Dobrodošli so
vsi mladi ljubitelji gledališča
med približno 13. in 25. letom
starosti.
Je izbira nove gledališke igre
vezana na število članov in
lastnosti posameznikov ali
se število igralcev prilagodi
izbranemu dramskemu be-
sedilu?
Pravzaprav ne eno ne drugo.
Za potencialne kandidate pri-
redimo v začetku nove sezone
srečanje, na katerem se pobliže
spoznamo in ugotovimo, kate-
re so želje in pričakovanja, a tu-
di značajske lastnosti bodočih
igralcev. Režiser ali režiserka
predlaga tekst, ki ga potem pri-
redimo skupini in ga po potre-
bi tudi rahlo spremenimo. Bi-
stveno je, da izberemo igro, ki
je igralcem všeč, ker je blizu
njihovemu načinu doživljanja.
V lanski sezoni je na do-
mačem odru doživela pre-
miero in prvo ponovitev
mladinska glasbena grozljiv-
ka z naslovom Cvetličarna.
Ste prvič nastopili s tako gle-
dališko zvrstjo?
Ja, to je bil za nas čisto nov
žanr. Prvič smo se podali v to
neverjetno dogodivščino. Za-
nimivo je, da smo jo vsi igralci
sprejeli kot zanimiv izziv.
Zgodba je na trenutke humor-
na, a obenem nežna, ima pa
tudi dober “fil rouge”.
Je Cvetličarna doživela
uspeh? Načrtujete še kako
ponovitev?
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (91)
Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio
(11)
Il Piccolo z dne 8. januarja 1921 je poudaril,
da ni prišlo do nobenega jugoslovanskega ali
srbskega izkrcanja, temveč da je šlo za upor
domačih Hrvatov, ki so na otoku Krk razgla-
sili svojo republiko. Arditi naj bi po nekaterih
virih imeli večje število ranjenih, ujetih in
mrtvih. Odločilno naj bi bilo ujetje nekega
njihovega oficirja. V brezupnem položaju, tu-
di zaradi D’Annunzijevega poloma na Reki,
so začeli bežati, polni strahu.
Dr. Bonefačić, ki ga je takoj po prvi svetovni
vojni redna italijanska vojska z Malega Lošin-
ja deportirala v Baško, je iz Baške pobegnil v
Senj pred nasiljem italijanskih arditov, med-
tem ko je bil župnik Mate Milovčić že prej
odpeljan v tržaški zapor. Kasneje je Bonefačić
postal splitsko-makarski škof. V povojnem
času je imel precej težav z manipulacijami
UDBE zaradi svojih skrajno odklonilnih sta-
lišč do komunizma, čeprav k sreči brez hujših
posledic. Ravno “njegov” krški škof, Kraševec
dr. Mahnič iz Kobdilja, o katerem smo pisali
v prejšnjih člankih, je že daljnega leta 1896 v
članku o “Božji pravdi v zgodovini” napisal
te preroške besede: “Gorje ti, Evropa! — Javni
grehi zaslužijo javno kazen! Grehi so social-
no-političnega značaja — kazen bo socialno-
politična revolucija”! V zvezi s tem je potreb-
no dodati nekaj manj znanih podatkov, ki
lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju
kasnejših tragičnih ideoloških delitev ter gre-
hov enih in drugih. Kmalu potem, ko je dr.
Bonefačić bil primoran pobegniti v Senj pred
podivjanimi paravojaškimi enotami D’An-
nunzijeve države, je le-ta klavrno in krvavo
propadla, ne da bi bila v 16 mesecih svojega
obstoja deležna mednarodnega priznanja s
strani drugih držav, z eno pomembno in za-
nimivo izjemo: Rusko Sovjetsko Federativno
Socialistično Republiko, predhodnico Sovjet-
ske zveze. Podatek najdemo tudi v ruskih vi-
rih (zahvaljujem se prijatelju Marku Kokorav-
cu, ki mi je pomagal pri prevajanju virov in
krpanju mojega pomanjkljivega znanja ru-
skega jezika). Drugi viri - na primer slavni ita-
lijanski novinar Paolo Mieli - navajajo, da je
menda sam Lenin hvalil in občudoval D’An-
nunzijev revolucionarni naboj. Gotovo pa
moramo omeniti zelo pomembno in zgovor-
no dejstvo, da med D’Annunzijevimi sode-
lavci na Reki najdemo tudi belgijskega gla-
sbenika in književnika rusko-poljskega-židov-
skega rodu Leona Kochnitzkyjega, skrajnega
levičarja, internacionalista in podpornika
Sovjetov, ki je bil v novonastali D’Annunzi-
jevi državi načelnik urada za zunanje zadeve.
Še dve leti po propadu svoje samooklicane
države se je D’Annunzio v svoji vili ob Gar-
dskem jezeru veselo družil z Georgijem Va-
siljevičem Čičerinom, ljudskim komisarjem
za zunanje zadeve sovjetske države. Vodilno
jedro D’Annunzijeve politične tvorbe je bilo
precej heterogeno: od republikancev do mo-
narhistov, od levičarjev do desničarjev. Naj-
demo tudi pesnika Filippa Tommasa Mari-
nettija, ki se ga večina danes spominja kot
podpornika fašizma, v času D’Annunzijeve
diktature na Reki pa je uporabljal za desnico
dokaj tuja gesla o “osvoboditvi izpod jarma
papeža in kralja” in o “ukinitvi obreda poro-
ke”. Obstajale so pa še druge “anomalije”, o
katerih se ponavadi zelo malo govori.
Nekatere povezave D’Annunzijeve italijanske
ultranacionalistične diktature na Reki s pro-
stozidarstvom, s skrajno desnico in s skrajno
levico ter z raznoraznimi poklicnimi revolu-
cionarji so bile več kot očitne in so v imenu
nekega “naprednjaštva” zajemale širok krog
ljudi, na različne načine in z različno inten-
ziteto. Na primer tudi D’Annunzijev legionar
Mario Carli, pisatelj in novinar, velik častilec
Lenina, je gojil posebno simpatijo do
boljševikov in je pisal o ustvarjanju neke no-
ve osi med “italianissimo” Reko in sovjetsko
Moskvo. Kot bomo videli, tudi vodstvo itali-
janskih komunistov je do D’Annunzijeve
reške državne tvorbe gojilo precej ambivalen-
ten, rekli bi lahko tudi sumljiv, odnos.
Dr. Bonefačić, ki ga je takoj po prvi svetovni vojni redna
italijanska vojska z Malega Lošinja deportirala v Baško, je
torej iz Baške pobegnil v Senj pred nasiljem arditov,
medtem ko je kasneje postal splitsko-makarski škof.
Med D’Annunzijevimi sodelavci na Reki najdemo tudi
belgijskega glasbenika in književnika rusko-poljskega-
židovskega rodu Leona Kochnitzkyjega (na sliki desno),
skrajnega levičarja in podpornika Sovjetov, ki je bil v novonastali
D’Annunzijevi državi načelnik urada za zunanje zadeve. Ruska
Sovjetska Federativno Socialistična Republika je bila edina
država na svetu, ki je priznala vlado D’Annunzija na Reki.
D’Annunzijev legionar Mario Carli, pisatelj in novinar, velik
častilec Lenina, je gojil posebno simpatijo do boljševikov in
je pisal o ustvarjanju neke nove osi med “italianissimo”
Reko in sovjetsko Moskvo.
Še dve leti po propadu svoje samooklicane države se je
D’Annunzio (na sliki desno) v svoji vili na Gardskem jezeru
veselo družil z Georgijem Vasiljevičem Čičerinom (na sliki levo),
ljudskim komisarjem za zunanje zadeve sovjetske države.
Tudi ruski viri potrjujejo, da je Ruska Sovjetska Federativno
Socialistična Republika, kot edina država na svetu, priznala
italijansko ultra-nacionalistično vlado Gabrieleja D’Annunzija
na Reki. Na sliki: oddaja, ki jo je ukrajinska televizija “24
Kanal” posvetila D’Annunzijevi krvavi diktaturi.
Dimitri Tabaj
Seveda! Žal pa se ni uresničilo
to, kar smo v začetku načrto-
vali. V zadnjem letu se je zvrsti-
lo kar nekaj neljubih dogod-
kov oz. ovir, zaradi katerih smo
večkrat prekinili vaje. Zamen-
jali smo celo glavnega igralca,
ker je prejšnji moral zapustiti
skupino zaradi študijskih ob-
veznosti. Na koncu pa smo do-
kaj uspešno speljali bodisi pre-
miero bodisi prvo ponovitev.
V tej sezoni smo načrtovali še
drugi dve ponovitvi, ki pa sta
zaradi bolezni v ansamblu od-
padli. Letošnjo sezono bomo
tako namenili ponovitvam.
Veliko nam je do tega, da nam
je ob nastopih in ob medseboj-
nem druženju lepo in zabav-
no.
Kot vodja skupine in član
društva si se udeležil ra-
zličnih izobraževalnih
srečanj o delu v društvih in
skupinah nasploh. Misliš,
da so taka izobraževanja po-
membna in potrebna?
Mislim, da so tovrstna srečanja
ključnega pomena, kot neke
vrste osnova, na kateri skupino
lahko učinkovito gradiš in jo
vodiš. Na njih pridobiš ra-
zlična znanja, ki ti v hipu
olajšajo delo. Brez takih
tečajev se težje zavedaš do-
ločenih napak, ki se mogoče
ponavljajo iz leta v leto. Men-
torji ti večkrat nakažejo meto-
de in strategije, ki delo poeno-
stavijo in pospešijo. Na tak
način se delež uspešnih dejav-
nosti močno poveča, kar pri-
pomore k uspehu celotnega
društva. Izobraževalni tečaji so
tudi odlična priložnost, da
spoznaš druge mlade člane
društev, s katerimi lahko sple-
teš prijateljske stike. Temu sle-
dijo različna sodelovanja: iz-
menjuješ si opremo, drug dru-
gemu kaj svetuješ, udeležuješ
se dogodkov v organizaciji
drugih društev itd.
Zakaj so taka in podobna
srečanja vedno bolj pogosta
v zadnjih letih?
V sodobnem času se vse tako
hitro spreminja, da komaj ne-
kaj let ponavljajoči se kulturni
dogodek v kratkem zastari in
postane udeležencem nepri-
vlačen. Zaradi takih napak lah-
ko društvo izgubi mlade člane,
ki potrebujejo vedno nove iz-
zive. Na izobraževanja ne ho-
dimo zato, da bi spreminjali
vaške navade, ustaljena praz-
novanja, šege in redno delo-
vanje društev, pač pa zato, da
izboljšamo svoj način dela, se
prevetrimo in se naužijemo
novih idej.
Kaj bi odgovoril tistemu, ki
trdi, da kultura ne potrebuje
inovacije, pač pa vse fun-
kcionira po ustaljenih
načinih dela?
Če želiš, da bo delovanje
društva privlačno, je zelo po-
membno prav to, da si inova-
tiven in da ne zaostajaš za
časom. Cilj, ki ga angažirani
mladi zasledujemo, ni kompe-
titivnost med društvi, ni iskan-
je priznanj ali nagrad. S kako-
vostnim delom lahko drugim
in sebi dokažemo, da ima to,
za kar se trudimo, globlji po-
men, tako z vidika kulture kot
z vidika ohranjanja narodne
identitete in nekaterih bistve-
nih vrednot.
Giulia Černic
Kultura12. decembra 201910
Kulturni dom Gorica  / Gost Eroika Aromatika
Izreden glasbeni užitek
  veliki dvorani goriške-
ga Kulturnega doma je
bil v sredo, 27. novem-
bra 2019, vrhunski glasbeni
večer, ki se ga je udeležilo šte-
vilno občinstvo, tudi iz itali-
janskih in furlanskih krogov.
Med poslušalci so bili vidni
predstavniki iz kulturnih or-
ganizacij in javnih uprav. V
goste je prišel izvrsten slo-
venski tercet Eroika Aromati-
ka iz Ljubljane, ki ga sesta-
vljajo čudoviti pevci Miha Za-
bret, zdravnik, ki s petjem
lajša bolečine in lepša dneve
pacientom, poleg medicinske
fakultete je opravil večletno
pevsko izobraževanje pri raz-
nih mojstrih, Mihael Strniša,
profesor glasbe in solopetja,
ki s harmoniko tudi vabi na
ples, in Gašper Banovec, so-
lopevec, redni član Zbora
Slovenske filharmonije, ki si
“za srce in dušo privošči še
petje v komornem zboru”, in
deluje kot korepetitor. Eroika
Aromatika je nastala kot gla-
sbeni projekt producentov
predhodnice Eroike, Patrika
Grebla in Urše Mravlje. Širok
repertoar čudovitega tria, ki
je v goriškem Kulturnem do-
mu s petjem pričaral očarljive
trenutke, zaobjema svoje-
V vrstno glasbeno zvrst, t. i.“pop-opero”. V glavnem grev njej za priredbe svetovno
znanih skladb iz različnih ob-
dobij in raznolikih zvrsti. Ve-
liko zajema tudi iz slovenske
glasbene zakladnice. V
vrhunskih izvedbah tega tria
je ena sama harmoni-
ja zvoka, ki čudovito
vpliva na počutje po-
slušalca, ki kar strmi
ob poslušanju njiho-
vih izvrstno izobliko-
vanih glasov. Enkrat-
no izvabljajo iz svojih
glasilk raznolike
zvočne tone, ob kate-
rih se občinstvo
vživlja v imenitno in-
terpretirane skladbe.
Vsi ti občutki so bili
zaznavni na dožive-
tem koncertu v Kul-
turnem domu, ki je
spadal v abonmajski
program Slovenskega
stalnega gledališča
Trst za Gorico. V zad-
njih letih namreč v
njem oba slovenska kulturna
hrama v Gorici ponujata dva
koncerta. Kulturni center
Lojze Bratuž bo tako v de-
cembru abonenton ponudil
lastno produkcijo, uglašeno
na bližajoče se božične praz-
nike (Slovenski Božič) v iz-
vedbi domačih glasbenikov
in pevcev. Na sredinem kon-
certu je trio Eroika Aromati-
ka, ob spremljavi posnete gla-
sbe, v uvodnem sklopu štirih
slovenskih pesmi ustvaril
čudovito ozračje tudi s pe-
smimi Solinar in Ko zvonovi
zapojo. Nato se je glasbeno
usmeril v svet in med drugim
očaral z izvedbo skladb O so-
le mio (ob njej je poslušal-
cem toplo sonce zasijalo v
duši), Granada, Grande amo-
re, Splavaj misel. Miha Zabret
je raztegnil tudi svojo harmo-
niko in med drugim zaigral
Besame mucho, pa še Il Pa-
drino, Gašper Banovec pa je
zapel La donna e’ mobile. Ob
harmoniki so zazvenele še
Santa Lucia in Dorogoj Dlin-
naju. Dvakrat je prišel z dvo-
rane na oder sam Patrik Gre-
blo in s triom zapel tudi Il
tuo mondo oz. Nono, dobri
moj nono. Znano slovensko
popevko Dan ljubezni pa so
skupaj s pevci zapeli še po-
slušalci, ki so se nekajkrat pri-
družili pevcem, na njihovo
spodbudo, z ritmičnim plo-
skanjem. Stoječe ovacije so
pospremile konec res krasne-
ga pevskega dogodka.
Večer je bil zamišljen tudi kot
osrednja slovesnost ob 38-let-
nici delovanja goriškega Kul-
turnega doma, na kar je v
ozadju odra opozarjal trije-
zični napis. Letos praznuje
okroglo, 40-letnico odprtja
telovadnica Kulturnega do-
ma, ki je začela delovati l.
1979. Prav zato so
društva, ki delujejo v
njej, Športno društvo
Dom, Slovensko pla-
ninsko društvo in Špor-
tno društvo Naš pra-
por, prejela priznanje.
Iz rok predsednika Kul-
turnega doma Igorja
Komela so jih prevzeli
predsedniki omenje-
nih društev, Mitja Pri-
mosig, Mitja Morgut in
Valentino Juretič. Priz-
nanja Kulturnega do-
ma je bil deležen tudi
nekdanji novogoriški
župan Matej Arčon, ki
je v dveh mandatih go-
jil stike s Kulturnim
domom, ki jih je že
pred njim navezal Mir-
ko Brulc.
Povezovanje večera so prire-
ditelji zaupali ljubiteljskemu
igralcu Robertu Cotiču, ki je
uvodoma prebral misli iz li-
stine, ki so jo l. 1977 vgradili
v temelje Kulturnega doma,
in načelom katere ostajajo
zvesti še danes. Poudarjeno je
bilo, da je Kulturni dom
odprt za vse narodne skup-
nosti, ki sobivajo v naši
deželi.
Govornik na slovesnem
večeru je bil časnikar Igor De-
vetak, odgovorni urednik Pri-
morskega dnevnika. V govo-
ru se je navezal na pesem Ci-
rila Zlobca To je hazard. V pe-
smi omenjen zaklad je istove-
til s priložnostmi, ki nam jih
daje naš kulturno pester pro-
stor. Večkrat ga sicer ne zna-
mo izkoristiti, ker ga zgolj re-
produciramo z namenom
ohranitve in samoobrambe
in se ne dovolj odpiramo
drugim, je opozoril Devetak.
Neverjetno priložnost za
spremembe nam zdaj ponuja
načrt o skupni evropski pre-
stolnici kulture leta 2025.
Prav v imenu skupine, v ka-
teri so Slovenci in Italijani in
ki si prizadeva za to, da bi Go-
rica in Nova Gorica postali
mesto kulture l. 2025, se je
osredotočil predvsem na
skupno kulturno delovanje
teh dveh krajev, ki morata
postati skupen prostor brez
meja, brez jezikovnih razlik
in miselnih pregrad. Pri tem
pa je kar absurdno dejstvo, da
se v te skupini pogovarjajo v
angleščini (!).
IK
S 1. strani
25 let delovanja ...
   skanje novih poti
ohranjanja sloven-
stva je izziv, s kate-
rim se na različne načine uk-
varjajo tudi na drugih celi-
nah in v sosednjih državah”,
je pojasnil. Prav ohranjanje
slovenstva v vseh njegovih
oblikah je po Česnikovem
mnenju tudi glavno poslan-
stvo urada vseh njegovih 25
let delovanja, pa čeprav
čarobne formule v tej četrtini
stoletja žal tudi še niso iz-
našli. Največ je še vedno prav
v rokah in glavah slovenske
skupnosti same, je opozoril
in se ob “srebrnem jubileju”
zahvalil vsem dosedanjim
vodjem in zaposlenim, zu-
nanjim sodelavcem in usta-
novam, ki so uradu pomagali
uresničevati njegovo poslan-
stvo.
V nadaljevanju slavnostne
akademije je po poročanju
STA Rudi Merljak, ki je na
uradu že od vsega začetka in
je bil tudi tisti, ki je marca le-
ta 1993 pisno predložil pobu-
do za ustanovitev urada, četrt
stoletja delovanja urada oce-
nil kot zelo uspešno. V
“I
daljšem prispevku je orisal
svoje začetke, ko je v nazivu
svetovalca vlade 1. marca
1993 nastopil službo v sektor-
ju za Slovence po svetu zu-
nanjega ministrstva. Kot pre-
pričan in predan Slovenec je
v tej zaposlitvi, kot je dejal,
videl uresničitev enega od
svojih življenjskih ciljev. Zato
je takoj po prihodu v novo
službo svojemu predstojniku,
državnemu sekretarju dr. Pe-
tru Venclju, predlagal pripra-
vo predloga drugačne organi-
zacijske ureditve. In tako je 5.
marca 1993 izročil predlog za
ustanovitev urada, ki ga je dr.
Vencelj sprejel. Ustanovitev
urada je Merljak doživel kot
veliko pridobitev za Slovenijo
in Slovence zunaj njenih me-
ja in kot svoj veliki uspeh, ki
ga sicer ne bi bilo, če njego-
vega predloga ne bi podprla
tudi državni sekretar dr. Ven-
celj in takratni zunanji mini-
ster Lojze Peterle, je poudaril.
Udeležence decembrske slo-
vesnosti je pozdravila tudi
državna sekretarka na uradu
Olga Belec, ki je povedala, da
se urad po 25 letih ne name-
rava “prepustiti rutini”. Izpo-
stavila je, da se pripravljajo
na spremembe zakonskih in
podzakonskih aktov z njiho-
vega področja, orjejo ledino
pri vzpostavljanju komplek-
snega procesa repatriacije,
želeli bi ustanoviti tudi raz-
vojno informacijsko središče
za Slovence po svetu oziroma
muzej izseljenstva.
Govor Rudija Merljaka na slo-
vesnosti v Ljubljani: Skrb za
rojake po svetu ena od prio-
ritet Slovenije
Pravijo mi, da sem pobudnik
ustanovitve urada. Korektno!
Govorijo resnico.
A iz kakšnega prepričanja se
je porodila zamisel o ustano-
vitvi Urada in kako je do te
pobude sploh prišlo? Tega
skorajda ni mogoče razložiti,
ne da bi se vsaj nekoliko
osvetlila tudi dotedanja pot
pobudnika; ne da bi se zajelo
vsaj prgišče duhovnega hu-
musa, iz katerega so klile ide-
je tistih dni.
Leto 1983. Poletje. Vdajam se
svojemu mladostniškemu
sanjarjenju in v svojo skrbno
skrivano beležnico zarisujem
politično-sistemske obrise
bodoče neodvisne slovenske
države, za katero niti malo ne
dvomim, da jo bomo Sloven-
ci prej ali slej dobili. Predvi-
dim tudi obstoj ministrstva
za Slovence v zamejstvu. Mo-
ja mladostna vera v potencial
in v prihodnost slovenskega
naroda je neizmerna; ah, sko-
raj neskončna. Postajam ver-
nik slovenstva.
V tem čutenju in prepričanju
me utrjujejo zborniki tržaške-
ga rojaka Franca Jeze, ki jih
skrivaj prinašam čez mejo. Če
bi me dobili, mi najmanj dve
do štiri leta zapora zagotovo
ne bi ušlo.
Leta tečejo in naposled na-
poči pomlad. Ne katerakoli -
Slovenska pomlad! Ni nas
več bilo strah “udbe”, ne re-
snične ne fantomske, nobe-
ne. Poleg narave se je razcve-
tel tudi čas. Blagoslovljen
čas! Postopno, vendar vztraj-
no umikanje starega, utesnju-
jočega in omejujočega. In
omamna slutnja novega,
osvobajajočega - slutnja sko-
rajšnje vzpostavitve demo-
kracije in slovenske suvere-
nosti ter neodvisnosti.
Nosi nas tok zgoščene zgodo-
vine. Po svojih močeh ter
sposobnostih se razdajam,
kjer sem lahko koristen. Pri-
prave na prve demokratične
volitve. Priprave na plebiscit,
agitacija, zmaga, “ni več Ju-
goslavije, je samo še Sloveni-
ja”!; demokratična, suverena,
neodvisna Slovenija! Kot ge-
neralni sekretar obrambnega
ministrstva sodelujem v naj-
višjem organu, državni koor-
dinaciji, ki vodi oboroženo
osamosvojitev. Kasneje, pri
njegovem vladno-podpred-
sedniškem delu pomagam
narodnemu voditelju, velike-
mu človeku, vodniku, ki nas
je - povratnik iz zdomstva v
Nemčiji - skozi rdeče morje
popeljal v obljubljeno deželo.
/ str. 11
Kultura 12. decembra 2019 11
Z 10. strani: Govor Rudija Merljaka na slovesnosti v Ljubljani
Skrb za rojake po svetu
ena od prioritet Slovenije
  se mineva precej hitro.
Odvrtela so se tudi zano-
sna leta Slovenske pomla-
di. A kar je najvažnejše - dosegli
in imeli smo neodvisno ter de-
mokratično Slovenijo! Ki pa jo je
bilo treba kot suvereno državo
šele zares izgraditi. In izgraditi tu-
di kot matično domovino vseh
Slovencev! V svojo najvišjo listi-
no, v svojo ustavo, je
namreč zapisala, da to
hoče biti in da to tudi
je.
Že dolgo sem čutil, da
je moja pot lahko po-
vezana samo z delom
za Slovence, zlasti za-
mejske, ki niso imeli te
sreče, da bi lahko sku-
paj z nami zaživeli
znotraj meja slovenske
domovine, neodvisne
Republike Slovenije.
In tako smo zdaj pri
prvem marcu 1993.
Sektor za Slovence po
svetu zunanjega mini-
strstva. Prvi dan na
novem delovnem me-
stu. Presenečenje! A to
je sistemsko-organiza-
cijski izraz tiste skrbi,
ki jo Slovenija oblju-
blja in z ustavo zagotavlja roja-
kom zunaj svojih meja? Nekaj
ljudi in nekaj sob v temačnem
pritličju? Navadna notranja orga-
nizacijska enota ministrstva? To
je treba spremeniti, čim prej!
Malo pred tem sem, kot že omen-
jeno, končal delo s podpredsed-
nikom Pučnikom in moje samo-
zaupanje ni bilo majhno. Peter
Vencelj, državni sekretar in vodja
sektorja, izreden človek, mi je ta-
koj prisluhnil, z zanimanjem in
z neverjetno odprtostjo. Petega
marca je na mizo že dobil moj
predlog. Izdelan skoraj do po-
drobnosti. Brez odlašanja je pri-
volil; kaj privolil - bil popolnoma
V ZA! ZA oblikovanje in ustanovi-tev novega državnega organa - zaupravni organ v sestavi zunanje-
ga ministrstva!
Nastajati je pričela nova zgodba -
Zgodba Urada. Toda pridobiti za
novo zgodbo je bilo potrebno še
nekoga. Nad menoj je bil Peter,
nad Petrom je bil: seveda, zunan-
ji minister, gospod Lojze Peterle.
Njemu zamisel ni takoj ogrela
srca. Nad organom v sestavi mi-
nister pač nima več polne pristoj-
nosti. A v precej doglednem času
je vrednost ter pomen predloga
vendarle prepoznal in pripoznal
tudi on. Njegov pristanek je bil
odločilen. Opustiti del svoje
oblasti v dobro stvari same zmo-
rejo le velike osebnosti. Gospod
Peterle je to zmogel. Ostajam mu
hvaležen za zmeraj.
Notranjo strukturo organov
izvršne oblasti je tedaj z Zako-
nom o organizaciji in delovnem
področju ministrstev še vedno
določal parlament. Zakonov pa
se seveda ne spreminja vsako le-
to. Potrebno je bilo zato čakati še
skoraj dvajset mesecev, da je bila
v državnem zboru potrjena in
sprejeta novela omenjenega
pravnega akta.
In 26. 10. 1994 nas je potem
Državni zbor tudi zares ustano-
vil. Slovenija je dobila nov držav-
ni organ. Nekakšno duhovno za-
mejsko eksklavo sredi Ljubljane.
Miniaturno ministrstvo za
obrambo - za obrambo sloven-
stva, zlasti tistega zunaj Republi-
ke Slovenije. Edini državni organ
v tem vesolju, ki je namenjen sa-
mo Slovencem; ohranjanju ter
poglabljanju njihovih temeljnih
vrednot in narodnih dobrin -
identitete, jezika, tradicije, kultu-
re in samobitnosti.
Upal sem, da bo Urad vabil, pri-
vabil ter zaposloval predvsem lju-
di, navdušene za delo na narod-
noobrambnem področju, zane-
senjake, ki bodo delo v tako iz-
jemni instituciji razumeli kot po-
sebno poslanstvo, kot poklica-
nost, kot milost usode. A
kadrovanje v politiki sledi nekim
drugim logikam. Ni se oblikoval
kakšen krog gorečih entuziastov
ali kaj podobnega. Pač pa nas
ima do danes - brez predstojni-
kov - žig Urada v svoji delovni
knjižici vsaj 60 posameznikov. Če
prištejem še 16 predstojnikov,
pridemo do precejšnje množice
75 do 80 ljudi, ki bi zapolnili
dvoranico, v kateri se nahajamo.
Številni so se na Uradu znašli po
nekakšnem kariernem naključju
in so ga praviloma tudi kmalu za-
pustili; ponavadi ob koncu man-
data vsakokratnega vodstva. Zla-
sti v času, ko smo bili del zunan-
jega ministrstva, se je kader men-
jal precej hitro. De-
lo na Uradu je ta-
krat mnogim pred-
stavljalo zgolj epi-
zodo med dvema
zunanjima diplo-
matskima služba-
ma. To se mi ni
zdelo dobro, ven-
dar takšna je pač re-
alnost resorja za zu-
nanje zadeve, kjer
je veliko stvari po-
drejenih zakonito-
stim diplomatske
kariere.
Prvih deset let svo-
jega obstoja je torej
Urad deloval kot
upravni organ v se-
stavi zunanjega mi-
nistrstva. Proti koncu leta 2004
pa ga je tedanja novooblikovana
vlada izločila iz ministrstva in ga
vzpostavila kot povsem avtono-
men državni organ, kot samo-
stojno vladno službo. Tiste bolj
skrite želje iz leta 1993 so se mi
zdaj uresničile v že zelo veliki
meri. Prvi predstojnik osamosvo-
jenega Urada je bil gospod Franc
Pukšič; in jaz verjamem, da gre
največ zaslug za to osamosvojitev
prav njemu. Kakor gre prav nje-
mu tudi priznanje, da si je več let
- prej in pozneje kot poslanec,
vmes pa kot predstojnik Urada -
neumorno prizadeval, da bi se
naposled sprejel tudi krovni si-
stemski Zakon o odnosih Repu-
blike Slovenije s Slovenci zunaj
njenih meja. Prve osnutke tega
krovnega Zakona sem sicer oseb-
no pripravljal že vse od leta 1994,
potem pa ga v letu 2005, kot nje-
gov ključni avtor in snovalec, tu-
di popeljal skozi vse faze obliko-
vanja celovitega zakonskega be-
sedila do uspešnega zagovora na
sami vladi.
Na omenjeni seji vlade je uspelo
obraniti tudi določbo, da Urad
vodi minister. Tedanji minister za
javno upravo je tej določbi sicer
energično ugovarjal, a ključne
člane vlade mi je vendarle uspelo
prepričati, da potrebujemo tudi
ministra za Slovence. In tako je
določba ostala v predlogu krov-
nega Zakona, ki ga je vlada po-
slala v parlament, kjer je bilo
rešitve iz zakonskega predloga
prav tako potrebno še večkrat po-
jasnjevati, utemeljevati in zago-
varjati.
Ne mislite, da je v zgodbi Urada
vedno sijalo sonce! Občasno so
se nad njegovim krovom zbrali
tudi temni oblaki. Vpliven go-
spod, na primer, ki sem ga že
omenil, ni bil posebno velik lju-
bitelj našega državnega organa.
Poskušal ga je ukiniti kar dvakrat;
tako kot tudi precej ostalih orga-
nov v sestavi in tako kot tudi pre-
cej ostalih vladnih služb. Pri
večini mu je uspelo. Pri nas ne.
Obakrat smo sprožili učinkovito
obrambno akcijo in uspeli. A ni-
sem že prej dejal, da smo tudi ne-
kakšno miniaturno obrambno
ministrstvo?!
Kot samostojna vladna služba se
je torej Urad razvijal dalje ter
čakal, da nastopi prva vlada po
sprejemu krovnega Zakona; ime-
la je dolžnost, da na njegovo
čelo, za njegovega predstojnika,
prvič postavi ministra. Krožile so
razne govorice, med drugimi, da
bo nova koalicija na hitro spre-
menila krovni Zakon ter črtala
določbo o ministru. Toda zgodi-
lo se je nasprotno. Konec leta
2008 je nova vlada dejansko ime-
novala ministra. Izbrala je ugled-
nega znanstvenika, akademika,
profesorja doktorja Boštjana
Žekša. Urad je vstopil v obdobje
novega razvojnega zagona in tu-
di pozivi zoper predstojnika v
rangu ministra so potihnili.
Prav je zato, da na tem mestu ne-
kaj spoštljivih besed namenim
Uradovim predstojnikom. Do da-
nes se jih je zvrstilo šestnajst.
Morda bi lahko rekli, da smo jih
imeli sedemnajst, saj je bil go-
spod Zorko Pelikan predstojnik
Urada dvakrat. Na predstoj-
niškem položaju se je torej iz-
menjalo osem državnih sekretar-
jev, pet ministrov, ena direktorica
in dva začasna vršilca dolžnosti
vodje Urada.
Predstojnik z najdaljšim stažem
je bil minister Gorazd Žmavc.
Urad je vodil petinpetdeset me-
secev, torej dobra štiri leta in pol.
Gospodje in gospe, ki so se zvrsti-
li na položaju predstojnika Ura-
da, so si bili med seboj dokaj ra-
zlični.
/ str. 19
  raz je pritisnil v teh
prvih decembrskih
dneh in ob zmeraj bolj
zgodnjem ugašanju dnevne luči
si v tem adventnem času člo-
veško srce zaželi, da bi ga ogrela
tista luč, ki nikdar ne ugasne. Ti-
sta Luč, ki zasveti v skrivnostni
božični noči, ko se Božje Dete ro-
di v revnih jaslicah in svetu po-
deljuje tisti notranji mir, ki nam
ga ne more nihče drug vliti v
dušo. December je res milosten
mesec: otroci se veselijo priprave
adventnih venčkov, na katerih bo
vsako nedeljo zagorela po ena
svečka več, veselijo se prihoda sv.
Miklavža, priprave jaslic... Prav
drobne jaslice je Pastirček s
četrto, decembrsko številko, ki
vsa trepeče v pričakovanju
Božiča, podaril svojim malim na-
ročnikom in jim s tem zaželel ve-
sel Božič!
Pod naslovom Marija v adventni
in božični skrivnosti zvesta Pa-
stirčkova sodelavka Mariza Perat
opisuje prvi odrešilni advent, ki
je nastopil, ko je angel Gabrijel
oznanil Mariji, da bo postala mati
Zveličarja, deteta ki “grešni zem-
lji radost deli”, kot poje znana
M slovenska božična pesem, ki jo jePeratova dodala svojemu zapisu.Prizor angelovega oznanjenja
Mariji (na sliki) , ki žlahtni Zgod-
be iz Svetega pisma, izpod peresa
Walterja Grudine, je nežno, otro-
kom prijazno in razumljivo pri-
kazala nepozabna ilustratorka
Paola Bertolini Grudina.
“Pridite ljudje, poglejte, // kaj v
tem hlevčku se godi, // še sose-
dom brž povejte: // Dete v jasli-
cah leži”. Tako se glasi prva kitica
pesmice V. T. Arharja Sveta noč.
Kakšen čudežen svet so za otroka
jaslice, pripoveduje pesmica
Otrok ob jaslicah, ki jo je z mili-
no stkala pesnica Ljubka Šorli, v
glasbo pa prelil neutrudni Patrick
Quaggiato. O sv. Miklavžu, ki se
z rajsko kočijo spušča z angelci na
zemljo, pojejo stihi z naslovom
Sveti Miklavž Berte Golob v ugla-
sbitvi Janeza Bitenca. Nebesni
dobrotnik je opisan tudi v rubriki
Halo? Tukaj sveti Miklavž! , ki sta
jo napisali Nina Grudina v bese-
di, Paola Bertolini Grudina pa v
izredno ljubki likovni podobi. V
zapisu je strnjen življenjepis sv.
Nikolaja, ki se je rodil pred več
kot 1700 leti v Miri na današnjem
turškem ozem-
lju in je postal
škof. Vse svoje
imetje je razde-
lil med uboge.
Prav v spomin
na njegovo do-
brotljivo srce
na njegov godovni dan otroci
prejemajo darila. Kaj se je nekoč
dogodilo sv. Miklavžu na poti na
zemljo, pa pripoveduje s hudo-
mušnim nadihom Lidija Jarc
v pravljici Raztreseni sv.
Miklavž. Belobradi svet-
nik je v gozdu ne-
pričakovano našel
ustrežljive po-
močnike. Prizorček
je narisala Moni-
ca Quaggiato. Do-
bri nebeščan na-
stopa tudi v slo-
venski ljudski pri-
povedki Kako je ci-
gan lovil ribe. V
njej spoznamo, da
se iz svetih oseb ne
smemo norčevati.
Da moramo delati do-
bro, ne da bi zahtevali po-
vračila, nas uči basen Janeza Trdi-
ne o psu in lačni lisici.
Berta Golob je avtorica pesmi
Dečki, ki nas popelje v tiste groz-
ne dni, ko je kruti Herod dal
umoriti dečke, stare do dveh let,
ker je mislil, da je med njimi tudi
Jezus, ki ga je imel za zemeljskega
vladarja. Na te nedolžne otroke
se spominjamo 28. decembra.
V rubriki spoznavajmo Sveto pi-
smo bodo otroci z reševanjem
križanke izvedeli, kako se je ime-
noval svetopisemski fant, ki so ga
bratje zelo sovražili. Domiselna
dopolnjevanka je izšla izpod ten-
kočutne roke Paole Bertolini Gru-
dina, ki nas je prerano zapustila
konec okto-
bra.
Pastirček jo bo imel trajno v spo-
minu in se ji za vse živopisane
umetnine, s katerimi bo še zme-
raj žlahtnila njegove strani,
prisrčno zahvaljuje in hkrati za-
gotavlja, da nas bo še naprej
spremljala in spodbujala s svojim
nebeškim pogledom in materin-
sko skrbjo. Kratek spominski za-
pis bodo bralci našli med Pa-
stirčkovo pošto, ki je “preplavlje-
na” s čudovitimi risbicami. V njej
sta tudi dve barvni fotografiji. Po-
slali so jih učenci OŠ Grbec – Ste-
pančič in malčki OV Škedenj in
OV Ukmar iz Trsta, ki so obiskali
škedenjsko pokopališče in se s
cvetjem, svečkami, pesmijo in re-
citacijami spomnili na vse za-
služne Slovence, ki tam
počivajo. Drugo foto-
grafijo so poslali
šolarji OŠ P.
Voranc iz Do-
line, ki so ob
dnevu otro-
kovih pra-
vic izvede-
li, da veli-
ko otrok v
svetu živi
v poman-
jkanju in
niso tako
srečni kot
oni.
Pastirček pripo-
roča v branje knji-
go Zajčje dogodivščine,
ki je izšla pri Goriški
Mohorjevi družbi.
Napisala jo je Mira Susić, ilustri-
rala pa dolgoletna Pastirčkova so-
delavka Danila Komjanc.
Kdor bi želel imeti poseben
božični venček, ga lahko izdela
po navodilih, ki jih daje umetni-
ca Vesna Benedetič. Bralcem po-
darja idiličen prizorček: ob raz-
svetljenem božičnem drevescu in
ognju, ki prasketa v kaminu, se-
dita prijazna Medo in Zajček ter
srebata čaj.
V rubriki Drobci iz zgodovine
Berta Golob predstavlja sv. Hie-
ronima, ki se je rodil blizu Ilirske
Bistrice in je prvi prevedel Sv. Pi-
smo v latinščino (Vulgata).
Tistemu otroku, ki se zatika ob
poimenovanju vsega, kar nosi v
šolski torbi ali kar je v šolski učil-
nici, bo v pomoč rubrika Besede
v podobah Danile Komjanc.
Kdor ima težave z ločili, pa naj
brž prebere šaljivi, a zelo uporab-
ni pesmici Berte Golob Pravopi-
sna akrobata z ilustracijami Mar-
jana Mančka. Mali glasbeniki se
bodo čudovito znašli med drob-
nimi glasbili, kraguljčki,
zvončki..., iz katerih je tako lepo
izvabljati božične melodije.
Če bo december navrgel kaj sne-
ga, se bodo otroci lahko šli igre
štafeta s snežnimi kepami, na to-
plem pa bo primerna igra z vrvi-
cama preskoči reko. Skupinske
igre beleži Hema ob ilustracijah
Polone Kosec.
Nerodnemu Packu moramo to-
krat čestitati. Seveda ne za slo-
venščino! Ta je grozljiva kot zme-
raj in čaka na popravke pridnih
učencev, ampak njegovi prijazni
misli: za Božič bi morali voščiti
predvsem Jezusu, ki praznuje roj-
stni dan!
IK
Četrta številka otroške revije Pastirček v 74. letniku 
Drhteče pričakovanje rojstva
Božjega Deteta
Rudi Merljak
Kultura12. decembra 201912
JEZIKOVNICA
Pravopis 8.0, predlog novih pravil v
javni razpravi
V začetku decembra, natančneje na obletnico roj-
stva Franceta Prešerna, to je 3. decembra, se v Slo-
veniji že vrsto let prireja nekakšna vzporednica
slovenskega kulturnega praznika, ki je, kot veste,
sicer na Prešernov dan, 8. februarja. Sklop priredi-
tev se imenuje Ta veseli dan kulture, vanj pa so od
leta 2017 umeščene tudi predstavitve novosti
spletnega jezikovnega portala Fran, za katerega
skrbi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske aka-
demije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) iz Lju-
bljane in ki ga v Jezikovnicah pogosto omenjam.
Tokrat smo z nestrpnostjo pričakovali prvi dve po-
glavji pravil novega slovenskega pravopisa, ki so
do 15. januarja 2020 v javni razpravi, kar pomeni,
da jih lahko vsak pregleda in pokomentira z dve-
ma klikoma (https://fran.si/pravopis8). Ne bodi
lena sem se jih z veli-
kim pričakovanjem lo-
tila tudi jaz.
Predlog novih pravil
(zaenkrat zgolj poglavji
Pisna znamenja in
Krajšave) je predsta-
vljen zelo nazorno in
jasno, vsebuje marsi-
kaj, česar v prejšnji ver-
ziji pravil slovenskega
pravopisa ni bilo in kar
smo uporabniki zelo
pogrešali. Končno smo
namreč dočakali navodilo, da je črka pri hišni šte-
vilki mala in pisana stično s števko, torej Maistro-
va ulica 12a, raba namreč izkazuje različne verzije
od 12 A do 12A in 12 a. Pohvalen je tudi predlog,
da naj pri naštevanju pazimo, da ne izpustimo
črke, ki povsem sodi v slovensko abecedo, torej: a,
b, c, č, d, ne pa, kot pogosto vidimo in kot bi se
sramovali slovenskega šumnika, zato ga kar pre-
skočimo: a, b, c, d. Pogosto vprašanje, ki ga upo-
rabniki jezika postavljajo lektorjem in učiteljem,
je tudi, katera števila pisati s števko, katera pa zara-
di velikosti in posledično dolge besede (npr. triin-
dvajset ali dva tisoč petstoenaintrideset) ne več.
Novi predlog zagovarja, kar je že tako bilo nenapi-
sano pravilo med lektorji, novinarji ipd., namreč,
da z besedo pišemo nižja števila (do 10 ali 12), s
števko pa višja. Pohvaliti velja tudi, da pravopisci
pomislijo na to, da se uporabniki jezika zgledujejo
tudi po tujih pravopisih, zato je posebej opozorje-
no, da se decimalke v slovenščini označujejo z ve-
jico (2,5), v anglosaškem svetu pa s piko (2.5).
Ostanimo še nekoliko pri decimalnem zapisu. 
V italijanščini (pa tudi nemščini) se vejica 
pri decimalnem zapisu prebere, v slovenščini 
pa ne, zato je zelo dobrodošlo, da je uporabnik
opozorjen na ustrezen izgovor. Tako se 3,5
prebere:  [tri cele, pet evra] ali [tri evre in pol] ali
[tri evre, petdeset centov], nikakor pa ne:  [tri, veji-
ca, pet] ali [tri cele, pet evrov]. Enota mora biti v
rodilniku ednine, ker gre za neizgovorjene deseti-
ne [tri cele, pet (desetin) evra]. Pri branju številk
pogrešam, da ni opozorjeno ne pogovorno branje
letnice 2020, namreč [dvajsetdvajset] namesto
[dva tisoč dvajset]. Pravopisci še zmeraj predlagajo
zapis datuma s presledkoma med dnevom in me-
secem, torej 6. 12. 2019, ne pa 6.12.2019, kar naj-
pogosteje vidimo v javnih napisih, ali celo
06.12.2019, kar je zapis, rezerviran za izpolnjevan-
je obrazcev. Nič pa ne
piše o zapisu, ki je
bralcem Novega gla-
su gotovo znan iz ita-
lijanščine, namreč
zapis s poševnicama
in brez pik,
6/12/2019, ki se po
vzoru iz angleščine
vse bolj uveljavlja pri
mladih tudi v Slove-
niji. Prav tako se no-
va pravila ne oprede-
lijo do zelo pogosto
rabljenega, vendar do sedaj napačnega zapisa ure,
ki je 8:00, pravilne možnosti tudi v novem predlo-
gu pa so: ob 8. uri, ob 8.00, 800 ali 8h ali 8h.
Vesela sem, da so v novem predlogu pravil mesto
v poglavju Znamenja v komunikacijsko-informa-
cijskih tehnologijah našle tudi besede, ki oz-
načujejo sodobno stvarnost, kot je domača ustrez-
nica ključnik za angleški hastag (#).
Še veliko je novosti, ki jih tu ne morem predstavi-
ti, zato vas vabim, da obiščete navedeno spletno
stran in se o njih prepričate sami.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za
slovenistiko Fakultete za humanistične študije
Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopi-
sne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o kate-
rih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na
e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na ured-
ništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 75
  nedeljo, 1. decembra
2019, je bila dvorana
kinogledališča Tolmin
nabito polna, saj je bil na
sporedu prvenec mladega
filmskega režiserja po rodu iz
Šempetra, Gregorja Božiča.
Film Zgodbe iz kostanjevih
gozdov, ki je bil že uspešno
predstavljen v Torontu v
Kanadi in se te dni predvaja
v Estoniji, je, kot beremo na
samem začetku na platnu,
posvečen Benečanom in
njihovemu trdemu boju za
obstanek. Mladi režiser je v
Benečijo zahajal že kot otrok,
pobliže pa jo je spoznal kot
sadjar. Prelepa pokrajina, ki
pa v svojih nedrjih zakriva
zapuščene in osamele vasi,
mu je tako prirasla k srcu, da
jo je izbral za prizorišče svoje
prvega celovečerca.
Film Zgodbe iz kostanjevih
gozdov je zgodba o smrti in
odhajanju, prejel je 11 vesen,
se pravi, da je bil zdaleč
najboljši na Festivalu
slovenskega filma. Gre za
zgodbo, pravljico bi lahko
rekli, za katero je režiser
našel navdih v zgodbah
Antona Pavloviča Čehova,
pripoveduje pa o revščini in
izseljeništvu. Glavni junak je
skopuški mizar Mario,
kateremu najprej umre žena,
nato pa bolezni podleže še
sam. Preden umre, pa spozna
V mlado Marto, ki si znabiranjem kostanjaskuša plačati prevoz čez
ocean v Avstralijo, in ji
pomaga tako, da ji da
denar za pot. Film je,
kar zadeva režije in
scenografije, odličen,
dovršen v prikazovanju
narave, barv in lepote,
ki se spaja z žalostjo in
minevanjem. Rekli bi
lahko, da gre za čisto
poezijo, za pripoved v
podobah, tudi igralska
ekipa je odlična,
glavno vlogo mizarja
Maria igra Massimo De
Francovich, Ivana
Roščić je domačinka
Marta, Giusi Merli pa
Mariova žena Dora,
manjše stranske vloge
pripadajo tudi
nekaterim domačinom.
Film si je vsekakor
zaslužil nagrade pa tudi
navdušenje občinstva, ki
polni kinodvorane po vsej
Sloveniji, ker nam pa režiser
že na začetku pove, da je
film posvečen Benečiji in
njeni krasni naravi,
pravljični tradiciji ter
Benečanom, smo nekateri
gledalci vendarle pričakovali,
da bomo v njem zaslutili
tudi tisto trdoživo, enkratno,
prežlahtno benečansko bit,
benečansko dušo, ki je pa
vsaj po mojem mnenju v
filmu ni. Benečija premore
čudovito glasbeno tradicijo,
ravno zato težko razumemo,
zakaj je Hekla Magnúsdóttir,
ki je poskrbela za glasbo
filma, posegla po nekaterih
hrvaških in italijanskih
popevkah, ki so jih v
Benečiji redkokdaj sploh
poslušali. Izbira zvokov in
glasbe, ki drugače spremljajo
dogajanje, je sicer odlična,
dejansko z eterično
komponento v celoti
dopolnjuje ostale
elemente filmskega
izražanja. Ker je bila
zgodba prosto povzeta
po Čehovu, se dvakrat v
filmu nepričakovano
pojavijo elementi ruske
folkore, ki delujejo
nekoliko moteče.
Benečija ima namreč
svoje ljudske verske
obrede, kot so
koledovanje, devetica,
rožinca, ki bi se odlično
spajali s pripovedjo in
bolje dopolnjevali
zgodbo.
Poanta življenja
beneških ljudi v drugi
polovici prejšnjega
stoletja je nedvomno
izseljevanje zaradi
pomanjkanja dela in
vsega. Režiser to bolečo
rano prelepe obmejne
dežele opisuje z bolečino in
lepoto, ki je značilna za
pravljični svet. Kostanjarka
Marta skupaj s tisoči drugimi
odhaja, zadnja bera kostanja
naj bi ji pomagala do
vozovnice za Avstralijo, ki ji
jo nazadnje plača umirajoči
mizar Mario. Vse skupaj se
dogaja v starih, že
zapuščenih hišah, nekje pod
Matajurjem ter v Idrski
dolini. Arhitektura, ki se
spaja z lepoto narave, a nosi
obenem v sebi kal
propadanja in umiranja,
odlično dopoljnjuje ostale
scenografske elmente, barve,
večno lepoto narave ter
prehajanje letnih časov.
Nekoliko tuje mi zveni
dialog, ki naj bi bil v filmu
ključnega pomena, dialog
med zdravnikom in bolnim
Mariom. Prvi pravi, da čuti v
zdravnikovih besedah
pomanjkanje srca, zdravnik
pa mu odgovarja, da v teh
krajih ni ničesar, torej tudi
za čustva iz srca ni prostora.
Morda čez kakih 100 let, zdaj
ne. Kdor Benečijo pozna, ve,
da morda ni kraja, kjer bi bili
ljudje bolj čuteči, odprtega
srca, širokogrudni. In morda
gre ravno v revščini, v
dejstvu, da tu ni ničesar,
iskati korenine tej
prečudoviti, srčni, bogati
duši Benečije.
Tema, katere so se po filmu
dotaknili organizatorka ter
gostje iz Benečije in Posočja,
je jezik, ki je bil izbran za
film. Ob koncu projekcije, so
o Zgodbi iz kostanjevih
gozdov spregovorili Luisa
Battistig, ki je v filmu tudi
nastopila v vlogi mlade
Dore, Antonella Bukovaz, ki
je bila mentorka za beneško
narečje, ter Zdravko Likar kot
prijatelj Benečanov. Povedali
so marsikaj o tem, kako je
potekalo snemanje, niso se
pa seveda mogli izogniti
temi o jeziku.
Film je po večini v
italijanskem jeziku, razen
redkih odlomkov v
beneškem narečju. Gledalec
si ne more kaj, da bi se ne
spraševal, kaj je botrovalo
taki odločitvi. Na izbiro
italijanskega jezika je, kot je
povedala Antonella,
nedvomno vplivalo dejstvo,
da igralcem ni uspelo se
naučiti beneškega narečja in
da bi v narečju vse skupaj
zvenelo nepristno in
umetelno. Kljub temu se mi
zdi izbira italijanščine
sporna. V prizoru, kjer možje
v gostilni igrajo “moro”, je
uporaba italijanščine dobra
izbira, ko pa gre za intimne
pogovore med zakoncema ali
med Mariom in mlado
Marto, izpade italijanščina
zelo tuje in neposrečeno. V
teh intimnih situacijah,
predvsem pa v minulem
stoletju, bi Benečani nikakor
ne uporabljali italijanskega
jezika. Intimno življenje je
potekalo izključno v
slovenskem beneškem
narečju. Zakaj se torej režiser
ni odločil za slovenski jezik,
tako da si gledalci v matični
domovini, ki na zamejstvo
itak vse preveč gledajo kot
na italijanski prostor, ne bi
Benečije predstavljali kot za
Slovence že popolnoma
izgubljene zemlje, kjer se
uporablja in govori samo
italijanščina?
Kljub nekaterim pomislekom
in kritikam pa priznam, da si
je film vredno ogledati, saj
gledalca na krilih čiste
poezije popelje v magično
deželo onkraj Idrije.
Suzi Pertot
Tolmin / Projekcija filma Gregorja Božiča
Zgodba, ki se dogaja v Benečiji
Režiser Gregor Božič
  okalni sekstet Anakrousis,
ki ga sestavljajo Jari Jarc
(vodja in bariton), Jasna
Gornik (alt), Nicole Gustini (drugi
sopran), Erika Labiani (prvi so-
pran), Erik Solinas (tenor) in Ma-
tija Kralj (bas), je v soboto, 30. no-
vembra, v dvorani kulturnega
društva Skala v Gropadi predstavil
novo zgoščenko skupine, ki nosi
naslov SIX. Zgoščenka je krona bo-
gate in uspešne sezone, o kateri
smo se pogovorili z altistko in pod-
predsednico društva Anakrousis,
Jasno Gornik.
Za vami je res uspešno leto; ali
se je s snemanjem zgoščenke
končalo?
Res je, za nami je bogata sezona.
Sekstet od januarja izpopolnjuje
repertoar in nastopa skoraj vsak te-
den. Naj omenim nekaj dogod-
kov: Primorska poje v Lonjerju, na-
stop v oddaji Športel na TV Koper
Capodistria, na prireditvi Cori sot-
to la Rocca v Gorici, v projektu Žile
za Koroško nogometno olimpija-
do Europeada za leto 2020, ko smo
V premierno zapeli v Bazovici obpredstavitvi projekta skupaj s sku-pino Blek Panters, in ne nazadnje
na mednarodnem zborovskem
tekmovanju Seghizzi v Gorici, na
katerem smo dosegli drugo mesto
v kategoriji jazz in lahka glasba in
prvo mesto kot najboljša vokalna
skupina tekmovanja. Poleg tega
sta v društvu še ženski vokalni
kvartet in mladinska vokalna sku-
pina Anakrousis Young, ki imata
bogato delovanje. Vse skupine so
sodelovale pri uspešni drugi izved-
bi Večerov in večerij s slovenskimi
glasbeniki, letos smo imeli v go-
steh Andreja Šifrerja, Adija Smo-
larja, Grešne kozle, Zmelkoowe,
Blockbuster'se in Prizmo. Leto pa
se ni še končalo, čakajo nas še na-
stopi v božičnem času. Pravkar
smo imeli koncerte v Bertokih; v
organizaciji ZKB smo nastopili v
SSG in Kulturnem domu v Gorici.
V četrtek, 19. decembra, bomo
imeli koncert v sklopu oddaje v
Studiu Hendrix v Kopru, ki ga bo-
do oddajali po radiu in Youtubu.
Za konec bomo imeli še
tri koncerte, 14., 17. in
23. decembra, v organi-
zaciji s Confcommercio
v Trstu, ko bomo po-
dobno kot lani nastopili
na tržaških ulicah.
Kaj bi povedala o
zgoščenki?
Zgoščenko smo oblikovali in se o
njej menili na pevskem vikendu
na Pohorju, kamor smo se odpra-
vili na intenzivne vaje. Zgoščenko
smo snemali v enem dnevu - žal
več časa nismo imeli - v snemal-
nem studiu Burja v Danah pri
Sežani, potem pa smo potrebovali
še en dan za vse efekte, ki jih upo-
rabljamo ob petju (ploskanje itd.).
Za post produkcijo je poskrbel Ma-
tej Nadlišek s pomočjo dirigenta
Jarija Jarca, za grafično podobo in
oblikovanje pa Janja Dicandia. Na
zgoščenki smo posneli svoje
uspešnice, s katerimi se zgleduje-
mo po velikanih, to so priznane
vokalne skupine, kot npr. The Real
Group (Chili con carne), Pentato-
nix (White Winter Hymnal), a tu-
di pesmi naših slovenskih sklada-
teljev s priredbo pesmi Aleksandra
Vodopivca Ne čakaj na maj in pe-
smi Beatlesov Michelle, ki jo je pri-
redil Marino Besednjak.
/str. 14
Matevž Čotar
Pogovor / Jasna Gornik
Uspešna in bogata sezona
društva Anakrousis

Tržaška12. decembra 201914
Društvo Finžgarjev dom in revija Mladika / Okrogla miza o “naši” slovenščini
Zamejščina ali slovenščina?
  redništvo revije Mladika
postaja vse bolj sodobno
v širjenju svojih vsebin:
že drugo leto namreč organizira
okrogle mize o tematiki, ki je v
fokusu revije. Tudi zadnja okro-
gla miza, ki jo je uredništvo Mla-
dike organiziralo v sodelovanju z
Društvom Finžgarjev dom, je bila
zelo odmevna in je priklicala ve-
liko število poslušalcev. Ude-
ležence večera in prisotne goste
je predsednica Društva Finžgar-
jev dom Lučka Susič Peterlin po-
jasnila, zakaj so organizatorji
večeru dali nekoliko zagoneten
naslov Slovenščina ali za-
mejščina? . Gre za to, da dr. Mi-
količeva v svojem prispevku v
zadnji Mladiki trdi, da smo v za-
mejstvu razvili svojo različico slo-
venščine, italijansko slovenščino,
torej nekakšno zamejščino.
Moderatorka Breda Susič je še po-
jasnila, da se je v bralcih rodil
dvom v zvezi z “zdravstvenim
stanjem” slovenščine, ki je v rabi
pri nas. Organizatorji zanimivega
večera so v svojo sredino povabili
k okrogli mizi več gostov, da po-
vejo svoje mnenje o tem in spre-
govorijo o svojih izkušnjah v zve-
zi z rabo slovenščine na raznih
področjih in v raznih delovnih
okoljih. To so bili: prof. Magda
Jevnikar, več kot 30 let profesori-
ca slovenščine na Trgovskem teh-
ničnem zavodu Ž. Zois in zdaj
profesorica slovenščine na zavo-
du Ad formandum; Adrijan Pa-
hor, dolgoletni profesor v zad-
njih razredih na višjih srednjih
šolah v Gorici; diplomirana vzgo-
jiteljica Martina Šolc, voditeljica
Deželnega urada za slovenski je-
zik Erika Hrovatin in uradna pre-
U vajalka iz istega urada, TanjaStrnad.Najprej je moderatorka gostom
zastavila vprašanje, v čem vidijo
razloge za znižano raven znanja
slovenščine oz. za povečano od-
stopanje od standardne slo-
venščine (že dr. Mikoličeva je v
članku nanizala nekaj možnih
odgovorov, kot npr. prilagajanje
jeziku, ki je v rabi v komuniciran-
ju po socialnih omrežjih, oddal-
jevanje od življenja in literature
v slovenščini).
Gostje so vsak s svojega strokov-
nega vidika na okrogli mizi
obravnavali in analizirali pro-
blem slovenščine v zamejstvu in
zdelo se je, da bi vsak poseg za-
služil samostojno predavanje, saj
gre za dragocene analize, ki bi
lahko pomagale pri zaustavitvi
strmega padca znanja zborne slo-
venščine.
Vzgojiteljica Martina Šolc se je s
problemom ukvarjala študijsko,
delovno pa kot vzgojiteljica
najmlajše populacije naših šol.
Ko v današnjem času vzgojiteljica
ob začetku leta vstopi v nov ra-
zred, se znajde pred otroki, ki so,
gledano z jezikovnega vidika, v
popolnoma različni situaciji kot
še pred kakim desetletjem.
Kot se namreč spreminja jezikov-
na struktura manjšine, tako se
njena velika heterogenost odsli-
kava tudi v populaciji naših
vrtcev (v mestu Trst). Prišli smo
do tega, ko več kot polovica
malčkov v vrtcu izhaja iz neslo-
vensko govorečih družin. Neka-
teri Italijani so sprejeli vabilo in
vpisali otroke v slovensko šolo,
ker želijo, da bi njihovi otroci
osvojili še en jezik (vedeti pa je
treba, da slovenščina je in bo zan-
je ostal tuj jezik).
Mnogo otrok iz neslovenskih
družin na začetku ne zna niti be-
sedice slovensko, imamo pa tudi
otroke slovenskih staršev, ki ne
znajo slovenskega maternega je-
zika, ker je doma bolj praktično
govoriti v italijaščini. Učiteljice se
morajo znajti v tej situaciji, jo ob-
vladati, čeprav brez kakršnekoli
pomoči strategij, ki bi bile po-
trebne za učenje tuje govorečih
otrok. Malčke morajo čim prej
usposobiti in poskrbeti, da se
naučijo vsaj osnovnih izrazov, da
lahko spregovorijo v slovenščini
in se vključijo v vsakdanje delo-
vanje, da pouk lahko steče in da
pri tem ni nihče zapostavljen.
Nekatere vzgojiteljice se celo
sprašujejo, ali je vzgoja v narodni
zavesti danes še aktualna.
Šolčeva je ugotavljala, da se spre-
membe v naši šolski populaciji
zadnje čase pojavljajo s po-
spešeno hitrostjo. Vendar so se
preobrazbe, ki smo jim priča,
začele že pred kakim desetletjem;
mi pa se še vedno odzivamo pre-
počasi. Šele premišljujemo o
rešitvah, strokovnem pristopu in
strategijah, ki bi pomagale
ohranjati slovenščino, ki za mno-
ge predstavlja dragoceno vredno-
to, a smo šele na začetku in ni-
mamo še skupnih strategij in od-
govorov.
Problem šibkega znanja slo-
venščine se nadaljuje na vseh
stopnjah slovenskih šol. Na vseh
nivojih bi bili potrebni skupni
posegi in strategije. Žal pa so pro-
fesorji slovenščine izolirani v svo-
jih naporih za kakovostno slo-
venščino, tako meni prof. Magda
Jevnikar. Potrebno bi bilo vse šol-
nike ozavestiti, da smo v šolskem
okolju prav vsi odgovorni za
čistost slovenščine. Zato bi bilo
nujno v vsakem trenutku šolanja
pri vseh predmetih skrbeti zanjo
in ustvarjati temu primerno kli-
mo na šoli.
Z 12. strani
Uspešna in bogata ...
Kakšen odziv imate na to
glasbo, ki pri nas ni tako raz-
vita?
Res je, v našem prostoru imajo
ljudje radi tradicionalno gla-
sbo, če pa gledamo v svet, je “a
cappella” najbolj razvito petje,
biti vokalist v takih zasedbah
je postala že služba. Na začet-
ku nam je bilo zelo težko pro-
dreti s tem stilom, ljudje so bili
malce skeptični. S časom pa
smo se zavedeli, da nas imajo
ljudje vedno rajši in da nastaja
neka mešana publika, ki ima
rada tradicionalno zborovsko
petje in je zdaj vzljubila tudi to
zvrst.
Imate že načrte za leto
2020?
Gotovo bomo nadaljevali revi-
jo Vokalna eksplozija in pro-
jekt Večeri in večerje s sloven-
skimi glasbeniki. Anakrousis
Young se bo nadaljevala razvi-
jati, kvartet ima že v programu
koncerte s Trieste Early Jazz
Orchestra. S sekstetom imamo
v programu koncert 4. januar-
ja v Trebčah, udeležbo na revi-
ji Primorska poje 2020, pa še
nekaj nastopov na porokah.
Stalno nas vabijo na javne in
privatne dogodke, in to po na-
vadi na začet-
ku meseca,
kot se je zgo-
dilo v decem-
bru, tako da
koncertov go-
tovo ne bo
zmanjkalo. Po
tekmovanju
Seghizzi smo
se sicer
odločili, da v
letu 2020 ne
bomo tekmo-
vali, naš cilj
pa je tekmo-
vanje Vokal
total v Gradcu
leta 2021. To
je velik izziv,
kajti do zdaj
smo se udeležili le takih tek-
movanj, na katerih je bilo ma-
lo skupin “a cappella” in več
zborov, to pa je namenjeno sa-
mo tej zvrsti. To je velik pod-
vig, tako da se bomo morali
nanj res dobro pripraviti.
Naj ob koncu povem še, da
smo odprta skupina, ki stalno
išče nove pevske moči, ne pa
zaprta vase, kot menijo neka-
teri. Kandidati so dobrodošli
tako v kvartetu kot v Anakrou-
sis Young.
Sv. Miklavž na obisku po tržaških vaseh
Otroci so nebeščana
povsod lepo sprejeli
  inuli teden so se na
Tržaškem vrstila števil-
na miklavževanja. Tako
je 5. decembra sv. Miklavž obiskal
Finžgarjev dom na Opčinah, sren-
jsko hišo v Mačkovljah in gostilno
v Prečniku, kjer je večer priredilo
SKD Vigred z nastopom OPS Vi-
gred in igrico Vesoljček Bibip
obišče zemljo.
V Finžgarjevem domu sta društve-
na gledališka skupina “Tamara Pe-
taros” in skupina Mali miški
društva Vesela pomlad uprizorili
igrico Prave in neprave igrače, ki
jo je napisala in zrežirala Lučka
Susič in jo postavila na oder s po-
močjo asistentk Anke Peterlin,
Martine Bearzi, Martine Sosič, Ve-
ronike De Luisa in Anastasije
Knez. Za glasbo je poskrbel Aljoša
Saksida, za koreografijo Kim Fur-
lan in za luči ter zvok Erik Geletti.
Angelčki so zelo obremenjeni z
M delom, saj prebirajo pisma, ki sojih otroci poslali sv. Miklavžu, par-klji ugibajo, kako bi kakšno“sku-
hali”, medtem ko so tradicional-
ne igračke v skrbeh, da ne bi prišle
v roke hudobnim otrokom. Po
prizorčku, ki si je zaslužil dolg
aplavz, so otroci na glas poklicali
Miklavža, ki je slovesno prišel na
oder in jih obdaril.
V srenjski hiši v Mačkovljah so
priredili miklavževanje v organi-
zaciji Prosvetnega društva
Mačkolje. Sv. Miklavža so pričaka-
li, ga sprejeli, mu zapeli in zaigrali
z glasbenimi cevmi mladi pevci
in pevke otroškega zbora OPS “z
Ul’ce” pod vodstvom Brede Sosič
in s pomočjo nekaterih pevcev
MePZ Mačkolje. Dobri svetnik se
jim je ob prihodu zahvalil za lep
sprejem, jim povedal poučno pra-
vljico in vse prisotne otroke ob-
daril.
Prof. Adrijan Pahor ima sicer ve-
liko zadoščenja s svojimi dijaki,
vendar tudi on ne more mimo
očitnega dejstva, da je pri vseh
opaziti obubožanje na leksikalni
in skladenjski ravni. Najhuje pa
je to, da pogreša pri mnogih na-
rodno zavest. Nekaterim mladim
niso posredovali zakladov iz naše
narodne kulture, ljudske tradicije
in umetnosti. Večkrat je starši sa-
mi niso prejeli, zato je niso mogli
posredovati svojim otrokom.
Prof. Pahor je podal nekaj drago-
cenih analiz, ki bi lahko bile
izhodišče za skupen program
vseh, ki hočejo kaj storiti za iz-
boljšavo nastale situacije. Vzrok
za današnje stanje vidi v več de-
javnikih: npr. v globalizaciji sve-
ta, v kateri posamezni jeziki ali
pripadnost nekemu narodu ne
odigravajo več nobene vloge. Na
narodno zavest kvarno vpliva tu-
di dolgoletna indoktrinacija
režima iz Jugoslavije, ki se je zav-
zemala za t. i. “stapljanje naro-
dov” v imenu socialistične ideo-
logije.
Negativni dejavniki so še poman-
jkljive strategije za reševanje pro-
blemov v zvezi s pomanjkljivim
znanjem in dejstvo, da nekateri
šolniki znižujejo raven pozna-
vanja slovenščine, ker se prilaga-
jajo tistim, ki jim je slovenščina
drugi jezik. To pa so že konkretni
koraki in zasuk v smer dvojezične
šole. Po Pahorjevem mnenju bi
se morali vrniti na izhodiščno
stanje, ko je bil jezik vrednota in
ne le nekakšna specifika. Upora-
ba zamejščine po njegovem ni
problem, seveda če govorci ob-
vladajo tudi zborni jezik in če
oba uporabljajo v pravem okol-
jskem kontekstu.
Po mnenju voditeljice Centralne-
ga urada za slovenščino pri Fur-
laniji Julijski krajini, Erike Hrova-
tin, je mreža za rabo slovenščine
v javni upravi nujno potrebna,
saj so v uradu zaposlene prevajal-
ke in tolmačice takoj ugotovile,
da “zamejski” izrazi ne odgovar-
jajo osrednje slovenskim in da je
treba določene termine normira-
ti.
Prevajalka Tanja Sternad je opisa-
la delovanje jezikovnega urada. V
uradu si želijo vzpostaviti mrežo,
ki naj poveže vse referente za slo-
venski jezik. Prevajalke nudijo
lektoriranje npr. raznim občin-
skim uradom, zdravstvenemu
podjetju, trgovski zbornici itd.
V debati je večkrat prišla do izra-
za misel, da je obravnava slo-
venščine na institucionalni ravni
pomembna pridobitev za našo
manjšino. Če se bo uradni slo-
venski jezik ustalil, se ga bomo
lahko vsi posluževali.
Iz drugih posegov v debati je
izšlo, da moramo naši javni rabi
knjižne slovenščine postaviti
ogledalo in si priznati, da za to
poklicani ljudje niso vedno do-
volj odgovorni in strokovni. Zelo
pomemben dejavnik, ki vpliva
na posluh za slovenski jezik, je
poleg šole seveda tudi medijski
svet. Mnogi prisotni bi si želeli
manj jezikovnih nepravilnosti ta-
ko v slovenskem slušnem mediju
pa tudi v slovenskih tiskanih me-
dijih. Zanimiva je bila tudi ugo-
tovitev, da ne smemo pozabiti na
pomen, ki ga ima za razvoj lepega
jezika pri odraščajočih in odra-
slih ljudeh branje knjig v slo-
venščini. Tudi estetsko doživljan-
je jezika ob javnem nastopanju
ali ob poslušanju kakovostne iz-
vedbe dramske predstave lahko
veliko pripomore k posluhu za
lep slovenski jezik.
Slovenščina ima glede na število
prebivalcev največje število na-
rečij, ki so nedvomno bogastvo,
vendar je knjižna slovenščina sa-
mo ena in javni delavci jo morajo
obvladati.
P. in
Predstavitev dveh knjig iz zbirke Krožka za
družbena vprašanja Virgil Šček pri
Slovenski matici v Ljubljani
V dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani
bo v petek, 13. decembra, ob 11. uri predstavitev zadnjih dveh
knjig iz zbirke Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta.
Obe sta sad dela več avtorjev in govorita o zamejski polpretekli
zgodovini.
Gre za zbornik Boj za narodne pravice in demokracijo, ki je
izšel v sodelovanju s Krožkom Anton Gregorčič iz Gorice v okviru
projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, in za zbornik
Županovi iz Lonjerja, ki je izšel v sodelovanju z založbo Mladika
iz Trsta, govori pa o bratih Antonu, Andreju in Ivanu Mariji Čoku
ter o Lonjerju včeraj in danes.
Izsledke raziskav, ki jih popisujeta knjigi, bodo predstavili njun
urednik Ivo Jevnikar, kulturna delavka Ondina Pečar in
zgodovinarji dr. Nevenka Troha, dr. Gorazd Bajc, prof. Peter
Černic ter prof. Tomaž Simčič.
Na ogled bodo tudi razstavni panoji o povojnem obnavljanju
političnega življenja Slovencev v sedanjih mejah Italije, ki jih je
pripravila Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta.
Predstavitev pesniške zbirke Aceta
Mermolje v Nabrežini
Zbuditi se moramo iz otopelosti in prevzeti svoj del odgovornosti
glede priseljencev! Tako so menili oblikovalci zanimivega
srečanja, ki je v ponedeljek, 2. decembra, potekalo na turistični
kmetiji Juna v Nabrežini.
Gost večera, ki spada v programski sklop Literarnih mostov
Nabrežine, je bil pesnik Ace Mermolja. Z njim sta se o njegovi
pesniški zbirki, ki v italijanščini
nosi naslov Tweet dell'anima
(v izvirniku Čivk duše),
pogovarjali zgodovinarka Silva
Bon in psihoanalit ičarka
Cecilia Randich.
Vsebine Mermoljevih pesmi so
nudile priložnost za obravnavo
vprašanj identitete (“današnja
javnost ne jemlje več v pretres
senčnih plati”) in krit iko
sodobne zahodne družbe, ki
si pred pojavom migracij rada
zatiska oči, saj naj bi bil v
vsakem izmed nas “delček fašista”. Avtorici sta bili kritični tudi
do “papirnatega Trsta, ki veliko govori o samem sebi, a ostaja
zaprt, saj ne sprejema svojih različnih duš”. / Mch
Kratke
Sv. Miklavž v Finžgarjevem domu (Foto MČ)
Foto damj@n
Tržaška 12. decembra 2019 15
Obvestila
Slovensko dobrodelno društvo
opozarja univerzitetne
študentke in študente
slovenske narodnosti  iz
Furlanije Julijske krajine, da
31. decembra zapade rok za
sodelovanje pri 33. natečaju
za študijske nagrade “Mihael
Flajban” in za nagrado “Irena
Srebotnjak” za akademsko
leto 2019–20. Vsi podatki se
dobijo na spletni strani www.
dobrodelno. it, za morebitna
pojasnila pa je na voljo e-
naslov urad@dobrodelno. it.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
darujeta Sonja in Drago
Ukmar 30 evrov, Mira Krmec
20 evrov, Lizeta Janežič 20
evrov, Jadranka Sedmak 10
evrov.
Za društvo Rojanski Marijin dom
daruje Anita Peric 50 evrov.
TKS / Predstavitev publikacije Miha Kosmača
O dogajanju v Istri in
Sudetih v letih 1945-1948
  Tržaškem knjižnem sre-
dišču so v torek, 3. decem-
bra, predstavili knjigo Et-
nično homogena Evropa – Prese-
litve prebivalstva v Istri in Sudetih
1945-1948, ki jo je napisal mlad
zgodovinar Miha Kosmač. Z
avtorjem sta se o njegovi dok-
torski disertaciji, ki je izšla pri
založbi Annales Znanstveno-
raziskovalnega središča (ZRS)
Koper, pogovarjala tržaška
zgodovinarja Borut Klabjan
in Jože Pirjevec.
Delo označujeta komparativ-
ni pristop in mednarodna
razsežnost. Avtor v njem pri-
merja povojne migracijske
tokove na Češkem in v sever-
nojadranskem prostoru. Knji-
ga na okrog dvesto straneh
obravnava vzporednice in ra-
zlike med obema primero-
ma.
Klabjan je na srečanju izpo-
stavil, da monografija, ki je
napisana na podlagi ob-
sežnega in dragocenega ar-
hivskega gradiva (tudi iz fon-
da italijanskega Urada za obmej-
na območja, ki je bil do leta 2013
zaprt), prikazuje migracije kot
večplasten proces. Kosmač v svoji
analizi ugotavlja, kako so lokalne,
državne in mednarodne oblasti
obravnavale povojne odhode pre-
bivalstva. Knjiga nudi bralcu
mednarodni vidik, ki je ključnega
pomena za razumevanje obrav-
navanega obdobja.
Dogajanje vzdolž češko-nemške
in italijansko-jugoslovanske meje
je težko primerljivo, je ocenil Pir-
jevec, ki je hkrati obrazložil, kako
je v Srednji Evropi in pri nas
prišlo do izgona oz. odhoda pre-
bivalstva.
Hitlerjeve čete so v Sudete vkora-
kale oktobra l. 1938 po podpisu
münchenskega sporazuma. Čehi
so po Pirjevčevem mnenju ob
koncu prve svetovne vojne storili
V napako, ko so zahtevali meje nek-danjega češkega kraljestva, saj soSudete pretežno naseljevali Nem-
ci. To so pozneje drago plačali.
Hitler je Čehe zasužnjil. Ob kon-
cu druge svetovne vojne so češko-
slovaške oblasti z Beneševimi de-
kreti izgnale in razlastile več kot
dva milijona (govori se tudi o
večjem številu) sudetskih Nem-
cev. Izgon so dejansko zavezniki
odobravali, saj je bilo sovraštvo
do Nemcev zaradi nacizma zelo
razširjeno.
V Jugoslaviji so bile razmere dru-
gačne. Na njenem ozemlju je
živelo veliko število manjšin, od
katerih je bila najpomembnejša
nemška v Vojvodini, ki je še pred
nemško zasedbo podpirala naci-
ste. Njihova divizija SS Prinz Eu-
gen je med vojno na Balkanu sto-
rila veliko zločinov. Jugoslovan-
ske oblasti so ob koncu vojne z
Nemci ravnale podobno kot
Čehi. Kdor ni zbežal, je moral v
taborišča ali na prisilno delo v
rudnik.
Pred vojno je v Dalmaciji živelo
okrog deset tisoč Italijanov (Zadar
je bil del italijanske države), ki so
bili dobro zaščiteni z mednarod-
nimi pogodbami. Po napadu na
Jugoslavijo je fašistični režim po-
slal v Dalmacijo sto tisoče voja-
kov, učitelje in zaposlene v držav-
ni upravi. Ker je bil pritisk na
Hrvate zelo močan, se je partizan-
sko gibanje zelo razvilo. Ob raz-
padu Italije so se člani državne ad-
ministracije razbežali, del vojakov
se je pridružil partizanom, neka-
tere so postrelili. Pritiski na Itali-
jane so že bili, a niso bili organi-
zirani, je dejal Pirjevec. V Istri je
zavladal kaos, v katerem so se
ljudje maščevali tistim, ki so jih
več desetletij poniževali. Na
odhod Italijanov je odločilno
vplivalo dejstvo, da se je svet spre-
menil. Niso namreč mogli spre-
jeti dejstva, da so njim, “ki so bili
več stoletij gospodarji in so Slo-
vane imeli za manjvredne, naen-
krat le-ti zavladali, vrh vsega pa
so bili še komunisti”, je ocenil Pir-
jevec in dodal, da Tito ni imel gle-
de Italijanov “takega načrta kot
Beneš z Nemci”. Jugoslovansko
komunistično vodstvo, ki je
računalo na povojno povezavo s
KPI za gradnjo socializma, ni pod-
piralo sovraštva do Italijanov.
Kosmač je poudaril, da pri obrav-
navi povojnega dogajanja v Istri
“ni mogoče govoriti o neki enot-
ni situaciji”. Ljudski odbori v Su-
detih so odločali o izgonih, v Istri
pa niso vedno ravnali po navodi-
lih višjih oblasti. Prihajalo je do
izvajanja pritiska (odstranjevanje
italijanskih napisov, zamujanje
z odpiranjem italijanskih šol) in
nepravilnosti v postopanju do
prebivalstva. Tito je večkrat opo-
zoril, naj se odbori ne obnašajo
samovoljno. Dejstvo je tudi, da
komisarji niso mogli nadzorova-
ti dela odborov, saj je večina cest
v povojni Istri bila neprevozna.
“Pri obravnavi vprašanja
manjšin pa so bile jugoslovan-
ske oblasti vseskozi korak ali dva
pred Italijo”, je ocenil Kosmač.
Upoštevati pa je treba tedanje
razmere. V mednarodnih krogih
je v času mirovne konference
prevladala usmeritev, da se po-
vojni mir v Evropi lahko zagoto-
vi le pod pogojem, da čim manj
pripadnikov narodnih manjšin
ostane zunaj meja matičnih
držav.
Bistvena je tudi razlika, kako
Nemčija in Italija obravnavata po-
vojno dogajanje. Medtem ko Ita-
lijani redno zlorabljajo “eksodus
in fojbe” v nacionalistične name-
ne in izpostavljajo svojo vlogo
žrtve, ne pa povzročiteljev fašiz-
ma in vojne, sta Nemčija in Češka
financirali znanstvene raziskave
in ustanovili mešano komisijo
zgodovinarjev, sklepno poročilo
katere sta ratificirala oba parla-
menta. “O izgonu Nemcev in tu-
di Madžarov so bili objavljeni te-
meljni dokumenti”, je spomnil
Kosmač. Problem povojnih be-
guncev dejansko ni prisoten v
nemški politični debati na
vsedržavni in deželni ravni. Če se
slučajno pojavi na krajevni ravni,
ga v kali zatrejo. Zaradi nacizma
Nemci kritično obravnavajo svo-
jo preteklost. V Italiji ni tako.
Mch
  Srečanje z logopedinjo Mario Milanese
Pri specifičnih težavah otrok ne gre
za malomarnost ali lenobo!
DSI 
  bičajni ponedeljkov
večer Društva sloven-
skih izobražencev je bil
tokrat namenjen logopediji.
Priložnost za pogo-
vor o tej temi je dala
mlada gostja, Slo-
venka iz Štandreža,
Maria Milanese, ki
je med prvimi prav
pred kratkim
končala študij logo-
pedije na tržaški
univerzi. Gre za no-
vo smer, ki so jo pri
nas uvedli šele v
akademskem letu
2016-2017. Do tedaj
je bilo mogoče štu-
dirati logopedijo le
v Venetu ali Sloveni-
ji.
Za nekatere ude-
ležence večera v
Društvu slovenskih
izobražencev, ki so
bili iz preteklosti va-
jeni starinskih stališč v logope-
diji, je bil svež pristop mlade
gostje, Marie Milanese, novost.
Novo in nadvse razveseljivo je
najprej dejstvo, da tržaška uni-
O verza v vsakem letniku logope-dije eno mesto rezervira za štu-denta, ki poleg italijanščine ob-
vlada tudi slovenski jezik. Z
vključitvijo več predavanj s slo-
vensko specifiko so na univerzi
pokazali posluh za jezik
manjšine, kar je vsekakor do-
brodošla novost. Predvsem pa
so izhajali iz spoznanja, ki vse-
kakor v preteklosti ni bilo sa-
moumevno, da morajo nam-
reč otroci in odrasli biti deležni
logopedske rehabilitacije v svo-
jem materinem (naravnem) je-
ziku. Na srečo so daleč časi, ko
so tržaški logopedi (kot so v de-
bati povedali tudi nekateri pri-
sotni obiskovalci ponedeljkove-
ga večera) pred več desetletji
svetovali, naj otroci opustijo
slovenski materin jezik, in pre-
pričevali starše, da je dvoje-
zičnost za otroka škodljiva.
Na srečo je znanost napredova-
la: v pogovoru, ki ga je vodil
predsednik DSI Sergij Pahor, je
gostja povedala, da danes lahko
otrokom, ki imajo specifične
težave (disgrafijo, disleksijo, di-
sortografijo ali di-
skalkulijo), z re-
habilitacijo po-
magamo in daleč
naj bi bil pristop,
ki je izhajal iz
ignorance odra-
slih, ko so otroke
s specifičnimi
težavami krivili
in jih obtoževali
nesposobnosti ali
lenobe.
Logopedinja Mi-
lanese je poveda-
la, da je logoped-
ska rehabilitacija
lahko namenjena
otrokom (za izgo-
varjavo, govorne
napake ali prej
omenjene težave,
vezane na šolsko
okolje), pa tudi odraslim (po
raznih možganskih poškod-
bah); pri prvih so lahko zaradi
plastičnosti možganov rezultati
boljši in hitrejši; odrasli pa so
Foto Mch
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE Z 
GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO
vabi na
predstavitev pesniške zbirke
DROBTINICE ŽIVLJENJA
Srečke Černe Artač
Zbirko pesmi bo v pogovoru s predstavnikom založbe predstavila
Majda Artač Sturman, ki je knjigo uredila. 
Nekaj pesmi bo prebral Aleksij Pregarc.
Torek, 17. decembra 2019, ob 18. uri, 
v Tržaškem knjižnem središču 
na Oberdankovem trgu 7 v Trstu
zaradi večje zrelosti navadno
bolj motivirani za vaje. Vseka-
kor je v stiku z otroki pri tem
poklicu potrebna tudi velika
mera ustvarjalnosti: otrok mora
logopedu zaupati; po možnosti
morajo postati repetitivne vaje
tudi zabavne. Veliko pa bi se bi-
lo treba še truditi, da se v ljudeh
odpravijo predsodki in neopra-
vičen strah pred “belo haljo”
logopedov; poleg tega pa bi se
bilo treba bolj posvetiti preven-
ciji in zgodnjemu opazovanju
potencialnih težav otrok.
Po besedah mlade gostje se lo-
gopedi ukvarjajo s precej široko
paleto težav, zaupajo jim npr.
tudi otroke z avtistično diagno-
zo, katerim je treba pomagati
tudi v tem, da se odprejo in
naučijo komunicirati.
Milanesejeva meni, da je delo
logopedov v Italiji lahko zelo
kvalitetno, ker poteka teamsko,
v skupini, v sodelovanju z ra-
zličnimi strokovnimi profili.
Študij logopedije je definirala
kot zanimivega: nudil ji je veli-
ko znanja iz anatomije, fiziolo-
gije, nevrologije, alipatologije
(v Italiji logopedija sloni predv-
sem na medicinski podlagi).
Delo samo pa ji daje veliko za-
doščenja in zadovoljstva.
P. in
Foto damj@n
V ponedeljek, 16. decembra 2019, bo na šoli Žiga Zois
v Trstu (ul. Weiss 15 pri Sv. Ivanu) zaživel dobrodelni
božični bolšji sejem. Na pobudo in v organizaciji šole
Zois bosta na sejmu sodelovala tudi licej Slomšek in
tehn išk i  zavod  S te fan .  D i jak i  bodo  razs tav l ja l i
na j raz l i čnejše  predmete ,  k i  bodo  na  razpo lago
obiskovalcem - dijakom, pa tudi staršem, prijateljem in
širši javnosti. Za vsak predmet bo možno oddati poljubni
prostovoljni prispevek. Zbrana sredstva bodo šole
nameni le  s lovenski  dobrodeln i  ustanovi ,  kra jša
slovesnost in konec sejma pa sta predvidena ob 17.00.
Dijaki so s to pobudo dokazali, da verjamejo v moč
solidarnosti in skupnega dela ter v posluh in pomoč
šibkejšim, kar je nedvomno razveseljivo.
Božični sejem na šoli Žiga Zois
Beneška / Aktualno12. decembra 201916
  rščanska kulturna
zveza v Celovcu je v po-
nedeljek, 25. novembra
2019, imela svoj redni
občni zbor.
Za predsednika je bil po-
novno izvoljen dekan
Janko Krištof, župnik v
Bilčovsu in Št. Ilju.
Podpredsednik/ce so:
Micka Opetnik, Monika
Novak Sabotnik in Zdrav-
ko Inzko.
Ponovno izvoljeni pred-
sednik Janko Krištof je v
svojem nagovoru pouda-
ril, da je vsak posameznik
odgovoren za ohranjanje
kulture in narodne zave-
sti, da to pomembno na-
logo v veliki meri izvajajo
slovenska kulturna
društva, osrednja organizacija
pa jim želi biti pri tem v čim
boljšo pomoč in oporo. Prosil
je, da z vso silo podprejo tudi
iniciative in ponudbe, ki priha-
jajo iz centrale in želijo biti v
korist našemu kulturnemu utri-
K pu.Tako odbor kakor pisarnaKrščanske kulturne zveze želita
še naprej delovati v začrtanem
duhu in skupno z društvi obli-
kovati kulturno podobo ko-
roških Slovencev.
Za tajnico je ponovno bila iz-
voljena Zalka Kelih Olip, njen
namestnik je Martin Kuchling.
Blagajniško funkcijo je
prevzel Miha Vrbinc, nje-
gova namestnica je Krista
Koren Hafner.
Nadaljnji odborniki: Krista
Krušic Vallant, Milena Čik
Pipp, Martina Piko Rustia,
Mirjam Kušej, Angelika
Ogris, Nadja Kramer, Martin
Enzi, Marjan Gallob, Miro Wa-
kounig, Verena Smrtnik.
Preglednika računov: Štefan
Schellander, Joško Wrolich.
Na dnevnem redu je bila tudi
podelitev Janežičevih priznanj,
ki so jih prejeli: Rozi Wernig,
Mira Blažej, Folti Waldhauser,
Herbert Seher in Tone Kuntner.
Novi odbor Krščanske kulturne zveze
  etos se je Rekreacijski
krožek ZKB Trst Gorica
odločil, da se bo v ime-
nu banke udeležil dobrodel-
nega teka Telethon, ki je bil
v soboto, 30. no-
vembra, in nedeljo,
1. decembra 2019, v
Vidmu. Gre za šta-
fetni tek, ki traja 24
ur in pri katerem
vsak udeleženec
teče eno uro. Cilj te-
ga dogodka je zbi-
ranje denarnih sred-
stev za fundacijo Te-
lethon, v podporo
znanstvenim razi-
skavam za zdra-
vljenje redkih ge-
netskih bolezni.
Banka bo tako na-
L menila v dobrodelne name-ne 5,00 evrov za vsak pre-tečen kilometer svoje ekipe.
Ekipo ZKB je zastopalo kar 22
tekmovalcev z direktorico
Emanuelo Bratos na čelu. Le-
tos je potekala že 21. izvedba
tega štafetnega teka, ki je
edinstven primer v Italiji.
Dosežen je bi že nov rekord,
teklo je kar 660 ekip! V
lanski izvedbi so nabra-
li 250.000 evrov s 560
vpisanimi ekipami. Eki-
pa ZKB Trst Gorica je
pretekla kar 261 km, to
se pravi, da bo banka
namenila v dobrodelne
namene 1.305 evrov.
Ekipa se je uvrstila na
125. mesto, kar je izre-
den in nepričakovan re-
zultat za prvo udeležbo.
Vzdušje je bilo enkrat-
no in vsi tekači komaj
čakajo na prihodnjo iz-
vedbo!
Dobrodelni tek Telethon
Tudi ZKB TS in GO sodelovala s
svojo ekipo Štafeta Telethon 2019
Občni zbor Krščanske kulturne zveze
Za predsednika je bil spet
izvoljen Janko Krištof
Pohod in večer, namenjen dokumentarcu o prijateljstvu ljudi ob meji
S srcem v Benečiji
  drska dolina, pozabljena in
v zgornjem delu že skoraj
popolnoma zaraščena, po-
staja zanimiva za medije, tako
zaradi svoje divje lepote kot za-
radi ljudi, ki se skozi zgodovi-
no in težave vsakdana še ved-
no trudijo, da preživijo v va-
seh, v katerih težko dobiš tele-
fonski signal in kjer se robida
razrašča v življenje.
Ker je tu tudi televizijski signal
zelo slab in ker ljudje zaradi te-
ga ne morejo spremljati pro-
grame tretje mreže RAI, se je
društvo Val Judrio-Idrska
dolina odločilo, da priredi
pohod in večer, namenjen
dokumentarcu S srcem v Be-
nečiji, ki sta ga pripravila
Erika in Jure Škrlep v sode-
lovanju z Deželnim se-
dežem RAI za Furlanijo Julij-
sko krajino – Slovenski pro-
grami.
Že v jutranjih urah se je
zbrala skupina pohodnikov,
prisotni so bili tako do-
mačini, ki se vedno radi
udeležujejo društvenih po-
bud, kot gostje iz različnih
krajev Primorske in celo iz
Ljubljane. Najprej je bil na
vrsti ogled cerkvice v Čub-
cih, ene izmed številnih vo-
tivnih cerkva v Nediških doli-
nah, ki se ponaša s slovensko
cvetočo gotiko in značilnosti-
mi škofjeloške cerkvene arhi-
tekture. Naslednji postanek je
bil v Bordonih, kjer je pohod-
nike pogostil Bruno Bordon,
eden izmed nastopajočih v do-
kumentarcu ter eden izmed
redkih prebivalcev Idrske doli-
ne, ki še ostajajo in kljubujejo
robidi in samoti. Bruno je imel
nekoč gostilno, zdaj je zaprta,
a ostaja vsem odprto njegovo
srce, ki se vedno veseli vsakega
obiska. Marisa Scuntaro, Fur-
I lanka, ki po vsej deželi zbiraljudske spontane pesmi, ga jeoznačila za najbolj gostoljub-
nega moža, kar jih je kadarkoli
srečala. Bruno je seveda tudi
tokrat pohodnike sprejel z
obloženo mizo, udeleženci iz
Solkana so dvignili kozarce in
zapeli, zaigrala je harmonika.
Pot je nato pohodnike vodila
mimo značilnega beneškega
kozolca v Salamantih, nasled-
nji postanek pa je bil pri rojstni
hiši pesnice Claudie Salamant.
Preko starih poti in steza, ti-
stim, ki krajšajo pot mimo
ovinkov, Benečani pravijo
“preskakauce”, smo se nato
strmo povzpeli v Melinke, kjer
sta nas pričakala Franc in Zo-
ran Jerončič. Izvedeli smo za
njuno delo, za pisanje ter si
ogledali etnografski in rezbar-
ski muzej.
Dan se je končal v okrepčeval-
nici Britof, kjer so si res številni
domačini z obeh strani meje
ogledali dokumentarec S
srcem v Benečiji. Delo video-
produkcije Video-PRO govori o
Francu Jerončiču ter njegovem
tesnem prijateljstvu z Be-
nečani, poleg njega nastopata
življenjska prijatelja Bruno
Bordon iz Bordonov ter Anto-
nio Codromaz in Kodarmacev,
pripoved pa se začenja v pred-
vojnih časih, ko je bila revščina
še večja, kot je danes, in nas
skozi prijateljstvo, ki ga nista
ustavili niti Idrija niti meja, po-
pelje v sedanje čase, ko se trije
možje z obeh bregov še vedno
shajajo in skupaj kramljajo. Av-
torja Erika in Jure Škrlep sta na-
to prisotnim povedala, kako
sta zašla v Idrsko dolinoin kaj
ju veže na Benečijo, beseda je
stekla tudi o njunih projektih
in drugih dokumentarcih in
intervjujih, ki sta jih že posve-
tila navadam in ljudem v Be-
nečiji.
Kot je že navada so nato zaigra-
le beneške harmonike, ljudje
pa so se razšli z željo, da se kul-
turno delovanje, ki so ga tu
dolgo let pogrešali, še nadalju-
je.
Suzi Pertot
Kulturni večer na Ligu
Nepovabljeni na
Kanalskem kolovratu
  Kulturnem domu na
Ligu se je pred kratkim
nabrala številna
množica ljudi z obeh strani
meje. Večer je bil posvečen
predstavitvi četrte knjige, ki
V sta jo skupaj sestavila oče insin, Franc in Zoran Jerončičiz Melinkov.
Jerončičeva sta že znana po
svojem rezbarskem in etno-
grafskem muzeju ter po zgod-
bah in vojnih spominih, ki
jih je skrbno zapisal sin po
očetovi pripovedi in so doslej
izhajali v samozaložbi. Knji-
go Nepovabljeni, jedrnat in
zelo nazoren naslov se na-
naša na okupatorsko italijan-
sko vojsko med prvo svetov-
no vojno, je tokrat izdalo Za-
ložništvo tržaškega tiska. Gre
za dokumente, spomine,
pričevanja in slike, ki se na-
našajo izključno na vojno do-
gajanje na Kanalskem Kolo-
vratu in v dolini reke
Idrije. O dragoceni
publikaciji sta spre-
govorila Adrijan Pa-
hor, Mitja Juren ter
založnica Martina
Kafol, program je
povezoval Slavko Je-
reb, odlomke pa je
brala mlada Sanja
Vogrič.
Za glasbene vložke,
predvsem domovin-
ske in vojne pesmi,
so poskrbeli VOS
Liška dekleta ter pev-
ski zbor Provox iz
Renč.
S. P.
Dosedanja dirigentka Petra Grassi bo vodila Državni pevski zbor
Mirko Ferlan imenovan za dirigenta
Deželnega mladinskega zbora
  zvršni odbor deželnega
zborovskega združenja
USCI FJK je imenoval
novega dirigenta Deželnega
mladinskega zbora za
naslednje triletje. Tržačan
Mirko Ferlan bo pri vodenju
reprezentančne skupine
nasledil Petri Grassi, ki je bila
pred kratkim
imenovana za novo
dirigentko Italijanskega
državnega mladinskega
zbora.
Deželni mladinski zbor
je nastal leta 2017 iz
državnega projekta
Feniarco Officina
corale del futuro in je
kmalu postal
referenčna umetniška
delavnica za mlade
pevce in bodoče
dirigente. Razvoj tega
zbora pod okriljem
USCI je privedel do
izstopajočih dosežkov, saj je po
kakovosti in trajanju postal
eden najvidnejših deželnih
mladinskih zborov v državnem
merilu.
V teh letih je zbor zastopal
deželo z združenimi glasovi
pevcev ob institucionalnih
priložnostih in na izrednih
koncertih, je nastopil na
pomembnih festivalih, med
I katerimi MITOSettembreMusica v Milanu inTorinu ter CantaBO v Bologni.
Pel je tudi v Avstriji in Severni
Irski.
Zadnja dva koncerta triletja
pod vodstvom Petre Grassi
bosta na sporedu v soboto, 14.
decembra, v dvorani Piccola
Fenice v Trstu in 26. januarja v
stolnici v Ljubljani.
Združenje USCI je že določilo
termine avdicij za nove pevce v
mandatu Mirka Ferlana. Razpis
bo objavljen v kratkem na
spletni strani www. uscifvg. it,
avdicije pa bodo sledile 31.
januarja in 1 februarja 2020
(kraj bodo sporočili
naknadno). Za prenovljeno
zasedbo lahko kandidirajo
pevci med 18. in 30. letom
starosti, s stalnim ali začasnim
bivališčem v naši deželi.
Mirko Ferlan, ki je oktobra
prejel nagrado kot najboljši
dirigent in Veliko nagrado
tekmovalne zborovske revije
Corovivo v Čedadu, je
glasbenik s
poglobljeno
izkušnjo na
področju
mladinskega petja,
saj je v tem okviru
prejel veliko
priznanj za
umetniške dosežke
na državnih in
mednarodnih
tekmovanjih.
Diplomiral je iz
harmonike na
konservatoriju v
Pesaru, iz
zborovskega
dirigiranja in vokalne ter
zborovske kompozicije na
tržaškem konservatoriju, nato
je končal še magistrski študij
zborovskega dirigiranja. Redno
se izpopolnjuje na seminarjih
in mojstrskih tečajih s
priznanimi dirigenti v Sloveniji
in tujini in je stalni umetniški
vodja različnih zasedb na
Goriškem in Tržaškem.
Foto Rudi Paussa
Slovenija 12. decembra 2019 17
Adventne nedelje v pričakovanju rojstva Odrešenika
Razmere v Sloveniji ne vzbujajo
upanja v njen razvoj leta 2020!
  nogi ljudje v Slove-
niji, verni, a v mno-
gih primerih tudi
laično prosvetljeni posamez-
niki, doživljajo in izpolnjuje-
jo čas, izročila in duha adven-
ta, kar pomeni, da pričakujejo
sveti večer, rojstvo Jezusa,
Odrešenika stvarstva. Duha
adventa je, sodeč po znakih
in odmevih v javnosti, letos
več in je marsikje prevladu-
joč, denimo v razmerju do
običajnih življenjskih dogod-
kov. Sv. Miklavž je prišel in
razdelil darove, pričakujejo še
dva “dobra moža”, to je
Božička in politično razgalje-
nega Dedka Mraza. V času ad-
venta je Karitas Slovenije po-
magala 20 tisoč družinam, ki
živijo v stiski in revščini. Pi-
satelj in pesnik Peter Svetina
je značilnosti tega časa v Slo-
veniji povzel v občutku, “da
so krščanske vrednote tako
razširjene, da nagovorijo vsa-
kega človeka, ki je odprtega
duha”.
Slovenski škofje so na plenar-
nem zasedanju Slovenske
škofovske konference sprejeli
skupno izjavo o adventu, na-
menjeno slovenskim verni-
kom. Zapisali so, “da je bilo
Kristusovo rojstvo dogodek,
ki je za vedno spremenil tok
zgodovine, vendar se ni zgo-
dil v hrupu ali blišču, ampak
v preprostem okolju in tihoti
M betlehemske noči. Škofje zatovabijo slovenske katoličane,naj v adventu krepijo vero
znotraj svojih družin z obi-
skom svete maše in redno
molitvijo. V obdobju pred
Božičem so povabljeni, da
obudijo stare slovenske
krščanske pobožnosti, kot sta
molitev ob adventnem vencu
in Mariji Romarici. V tem sve-
tem času naj prebirajo Sveto
pismo in za Božič postavijo
jaslice.
Tudi za nas Slovence je lahko
izredno aktualno in pomen-
ljivo mnenje švedskega publi-
cista in novinarja Petra Swe-
dena, ki je razmere ob adven-
tu takole ocenil: “Po mojem
mnenju je težava Zahoda ta,
da smo zapustili Boga. Ko
smo zapustili Boga, smo opu-
stili tradicionalne krščanske
vrednote, na katerih je bila
zahodna civilizacija zgrajena.
Namesto njih pa smo dobili
socializem in kulturni mar-
ksizem. Kristjani so najbolj
preganjana verska skupina na
svetu”.
Samo del slovenske politike je
zaznamoval sicer za celotno
državo pomemben zgodovin-
ski dogodek, 30-letnico usta-
novitve Demosa. To je bila
združba oziroma koalicija ra-
zličnih političnih strank in
gibanj, ki je s svojo politiko,
delovanjem in ukrepi Slove-
nijo osamosvojila. To je prav-
zaprav storila vlada, ustano-
vljena leta 1990. Osamosvo-
jitvena vlada ni imela dovolj
moči in vpliva, da bi iz vodil-
nih funkcij odstranila kom-
promitirane politike in druge
funkcionarje, ki so bili proti
osamosvojitvi Slovenije ozi-
roma za ohranitev Jugoslavi-
je. Voditelji Demosa so naiv-
no menili, da se bodo ti v no-
vih razmerah sami vključili v
novo resničnost, kar pa se ni
zgodilo. Vsi nasprotniki osa-
mosvojitve so ostali na svojih
mestih, njihovi nasledniki pa
so celo osvojili nove vplivne
in politično pomembne fun-
kcije v Sloveniji. Demos, to je
kratica za Demokratično opo-
zicijo Slovenije, je bil raz-
puščen zadnji dan leta 1991.
Kasnejši poskusi obnovitve se
niso več posrečili. Zdaj je tudi
zaradi delovanja premierja
Marjana Šarca jasno, da se ko-
munizem v Slovenijo vrača
skozi glavna vrata, pri čemer
so demokratične stranke sa-
me po sebi nemočne, da bi ga
lahko ustavile. Nekateri me-
nijo, da bi komunizem mor-
da lahko ustavilo kakšno no-
vo močno civilno-družbeno
gibanje.
Glavni in odgovorni urednik
tednika Demokracija, Jože
Nova Gorica / Več kaznivih dejanj
Pozor na ponarejene
bankovce!
  ovogoriški policisti so
novembra
obravnavali več
kaznivih dejanj ponarejanja
denarja. Storilci so
ponarejene bankovce
največkrat unovčili v
gostinskih lokalih v Novi
Gorici, povečano število
ponarejenih bankovcev pa so
zaznali tudi v Idriji. Storilci
so največkrat unovčevali
bankovce za 50 evrov.
Kot so sporočili s Policijske
uprave Nova Gorica, storilci
unovčujejo predvsem
ponarejene bankovce s
serijsko številko
S62716737274 in
MB6666888880.
Ob tem svetujejo večjo
previdnost pri sprejemanju
plačil z gotovino. Po
njihovih navedbah gre
praviloma za storilce, ki s
svojim videzom in
N obnašanjem ne vzbujajopozornosti zaposlenih oz.organizatorjev javnih
prireditev. Zelo pogosto
neznanci opravijo nakupe
cenejšega blaga oz. storitev,
ki ga plačajo s ponarejenim
bankovcem za 50 evrov v
pričakovanju, da dobijo
vrnjen čim večji preostanek
denarja.
Zato vsem tistim, ki pri
svojem delu
poslujejo z
gotovino, svetujejo,
naj bodo še posebej
pozorni na
nepravilnosti na
bankovcih in v
vsakem primeru, ko
se jim zdi, da so
prejeli sumljiv
bankovec, tega
zadržijo in takoj
obvestijo policiste.
Priporočajo še, naj
se z osebami, ki so
prinesle ponarejene
bankovce, ne
prepirajo, pač pa
naj si poskušajo zapomniti
čim več podrobnosti.
Novogoriški policisti so sicer
v enajstih mesecih letošnjega
leta obravnavali 101 kaznivo
dejanje ponarejanja denarja.
Večino tovrstnih kaznivih
dejanj so letos zaznali na
območju policijske postaje
Nova Gorica.
Za ponarejanje denarja ali
njegovo unovčevanje je
zagrožena zaporna kazen od
šestih mesecev do osmih let.
Biščak, pravi, “da v Sloveniji
ne gre več za socializem kot
tak, ampak za prefinjeno
obliko nekakšne napredne
demokracije, ki sliši na ime
demokratični socializem, kjer
ima država željo, da ob po-
moči množice sebi lojalnih
birokratov obvladuje dobe-
sedno vse”. Nekdanji posla-
nec SDS, Ivo Hvalica, prosla-
vljeni govorec v državnem
zboru, pa ima svoj pogled na
razmere in potrebne spre-
membe v Sloveniji. V inter-
vjuju za tedenski magazin Re-
porter je dejal, “da ga je
Marjan Šarec pozitivno
presenetil. Sicer pa zakaj bi
bil igralec manj sposoben
kot obramboslovec, mislil
je najbrž na Janeza Janšo.
Mateju Toninu, ki ga je obi-
skal na domu v Solkanu, je
svetoval, da njegova stran-
ka Nova Slovenija, krščan-
ski demokrati vstopi v vla-
do. Na čelu SDS vidi samo
Romano Tomc. Janez Janša
je bister, delaven, deloho-
lik, strateg, čeprav zadnje
čase ne več, ni pa demo-
krat. Na Sabotinu je še ved-
no in bo tudi naprej napis
Tito. Bog pomagaj. Zdaj so
spremenili celo neko filo-
zofijo tega, da ne gre za
osebo, ampak za simbol boja
proti fašizmu. Poslanec Žan
Mahnič ne bi smel kar tako
posploševati, da imamo v Slo-
veniji mafijo. Ima pa deloma
prav. Žal ni omenil mafije, ki
je v odvetniških vrstah. Ta je
včasih še hujša”-
Ivo Hvalica pa se čudi Marja-
nu Šarcu, da ne zamenja Mira
Cerarja s položaja zunanjega
ministra. “Ne spomnim se, da
bi Miro Cerar v prejšnjih
službah karkoli in kdajkoli re-
kel kaj o zunanji politiki. Ni-
koli ni živel z zunanjo politi-
ko, ampak je vanjo padel kot
predsednik vlade. Miro Cerar
kar naprej ponavlja floskulo
vladavini prava. Zunanja po-
litika je nekaj več kot pa ob-
vladanje parketa in šanka”. V
družbeni in še bolj v politični
zmedi, nastali tudi zato, ker
se je Slovenija sicer osamo-
svojila, še vedno pa ni osvo-
bojena, se je javnosti predsta-
vila Manja Toplak, nova vodja
Pisarne Evropskega parla-
menta v Ljubljani.
V intervjuju, objavljenem v
tedenskem magazinu Repor-
ter, je dejala, “da ima Evrop-
ska unija prihodnost, tudi za
Slovenijo. Ta povezava nam
omogoča nešteto otipljivih
prednosti, ki jih jemljemo kot
samoumevne, na primer po-
tovanja brez mejnega nadzo-
ra, skupno valuto, izmenjave
učencev, študentov, učiteljev,
podjetnikov, raziskovalcev,
prost pretok delovne sile, do-
brin in kapitala. Ponuja nam
sofinanciranje projektov v
evropskih državah, s katerimi
se zmanjšujejo razvojne razli-
ke med njimi. Evropska unija
nadalje spodbuja raziskave in
inovacije, vključno z digitali-
zacijo, predstavlja in razvija
evropsko kulturo in umetnost
in Sloveniji omogoča še mar-
sikaj. In za vse to Slovenija
povezavi nameni zgolj odsto-
tek svojega bruto domačega
proizvoda”.
Kljub optimizmu, ki je v na-
ravi človeka, so razmere v Slo-
veniji tako slabe in negotove,
da ne vzbujajo upanja za njen
razvoj v letu 2020.
Marijan Drobež
  entralizem je po
mnenju Franca
Bogoviča, poslanca
Evropske (EPP) in Slovenske
ljudske stranke (SLS), zelo
velik problem. A tu ne gre za
konflikt med mesti in vasmi.
Decentralizacija bi izboljšala
tudi kakovost življenja v
prestolnici, saj bi bilo v
Ljubljani potem manj
prometnih zamaškov, je
pojasnil Bogovič.
Podeželje v razvoju zaostaja za
mesti, infrastruktura peša,
podeželskega prebivalstva pa
je na vsem svetu vedno manj.
To je s konkretnimi številkami
opisal poslanec Evropskega
parlamenta Franc Bogovič v
Ajdovščini, natančneje v
Šturjah na sedežu ajdovske
obrtne zbornice. Posledice so
vidne, zato evropske
institucije veliko časa in
denarja namenjajo oživljanju
podeželja.
Opisal je, kako je na
slovenskem podeželju gostil
družino poslanskega kolega iz
Nizozemske in mu je pri
zajtrku njegova soproga rekla:
“Okus tega jogurta ima okus
iz časa moje mladosti”.
Bogovič pravi, da je
zaostajanje Slovenije v razvoju
za zahodnimi državami danes
postala slovenska priložnost
prav zaradi večje
neokrnjenosti okolja. Zato so
prava ideja za slovensko
prihodnost pametne vasi, ki
bodo podeželje naredile
privlačno, obljudeno in
obdelano. Za pametne vasi pa
je potrebno imeti tudi
“pametne občinske uprave”,
C se je pošalil poslanec.Nekaj se je na tem področju ženaredilo, je prepričan ajdovski
župan Tadej Beočanin,
soorganizator poslanskega
večera. Po županovem
mnenju pa je treba mnoge že
delujoče projekte povezati.
Janez Furlan, vodja
gospodarskega oddelka
ajdovske občine, je tako
predstavil projekt spletne
tržnice. Na njej kupci s
povpraševanjem najdejo
izdelke s kmetij, ki jih želijo.
Aplikacija Virtualna tržnica
tako lokalno povezuje
potrošnike in kmete, zelo
primerna pa je tudi za podjetja
ali zavode, ko iščejo in
primerjajo lokalne pridelke.
Danes gre predvsem za sadje
in zelenjavo, v načrtu pa
imajo širjenje tudi na druge
proizvode. V občini deluje
tudi projekt Sopotniki, ki ga je
predstavil Marko Zevnik: gre
za brezplačne prevoze
starostnikov s podeželja k
zdravniku, v trgovino ali pa
tudi samo na kavo.
Pametne vasi niso omejene na
posamezno dolino ali državo,
ampak se povezujejo veliko
širše. Matej Štefančič z
Razdrtega je predstavil
dejavnost podjetja Efos.
Izdelali so samodelujoče
opazovalne postaje s pastmi za
žuželke, ki stalno sporočajo
podatke o škodljivcih. Kmetje
potem svoja polja škropijo
bistveno manj in v manjšem
obsegu. Efosov sistem je
razširjen že na 40 držav po
vsej zemeljski obli.
Vinar in lastnik turistično
usmerjene kmetije Franc
Vodopivec (Slavček) je kot
primer dobre prakse predstavil
svojo dejavnost. “Vipavska
dolina je ena najlepših na
Ajdovščina / Srečanje s poslancem Evropskega parlamenta Francem Bogovičem o centralizmu
Pametne vasi oživljajo podeželje
svetu. Žal pa so nam to morali
lani povedati tujci. Če bi bil
Vipavski Križ v Alzaciji, bi
pred njim zgradili parkirišče
za 50 avtobusov”, je brez dlake
na jeziku opisal svoj pogled na
mnoge neizkoriščene
potenciale doline.
Pametne vasi so podeželske
skupnosti, ki jih povezuje želja
po sodelovanju in razvoju z
uvedbo najnovejših
tehnologij in
konceptov. Evropska
unija bo za njihovo
uresničitev
namenila sredstva za
izboljšanje
gospodarskih,
socialnih in
okoljskih izzivov z
uporabo inovativnih
rešitev in digitalne
tehnologije.
“Slovenija bi lahko
bila s svojimi
danostmi pilotna
država in zgled
ostalim članicam v
uvajanju tovrstnih
rešitev. Toda, ali
bomo znali
izkoristiti sredstva in
priložnosti, da ohranimo
slovensko podeželje poseljeno
ter obdelano in hkrati
privlačno za podjetnike,
obrtnike ter za mlade družine
in starostnike? V Ajdovščini
bomo ugotovili, kaj
pametnega (smart) že danes
počnemo na podeželju in
kakšne možnosti za razvoj
lahko pričakujemo v
prihodnosti”, je prepričan
poslanec Franc Bogovič.
Tino Mamić
Manja Toplak, nova vodja Pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani
Aktualno12. decembra 201918
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 10. decembra 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (222)Erika Brajnik
Floriterapija v naturopatiji (3)
Nastanek in usoda: vsako bitje je individuum za-
se, vendar ima pomembno vlogo tudi v globalni
sliki enotnosti kozmosa. Energija posameznika se
zrcali v energiji kozmosa. Vsak izmed nas ima
svoje vibracije, ki se ujemajo z enotno vibracijo
univerzalne ljubezni, Najvišjega, Boga … Vsak
človek ima točno določeno nalogo, ki jo mora iz-
polniti. Da vsak lahko izpolni svojo nalogo, ima
določene vrline, ki jih mora skozi osebnost
izražati: hrabrost,
nežnost, veselje, modrost,
pogum, vztrajnost. Če se
to ne zgodi, nastopi v člo-
veku nasprotna emocija:
strah, nezadovoljstvo, ne-
potrpežljivost, jeza,
okrutnost, nevoščljivost...
Te emocije so po Bachu
pravi vzrok vsake fizične
bolezni. Vsak človek pod-
zavestno stremi po harmoniji, saj ga narava sili v
to, kozmična energija nas usmerja v to, saj je to
stanje energetsko najbolj učinkovito: harmonija
torej!
Pravica brez ljubezni je strogost.
Vera brez ljubezni je fanatizem.
Moč brez ljubezni je nasilje.
Dolžnost brez ljubezni je pedantnost.
Urejenost brez ljubezni je nezadovoljstvo.
Laodzi… (kitajski filozof)
Kaja (9 let), Koper (grizenje nohtov)
Maja 2014 mi je mamica iz Kopra pripeljala 9-let-
no Kajo, ki si je grizla nohte. Uredili smo prehra-
no, dali Bachove cvetne esence, probiotike in še
nekaj napotkov. Dva tedna sta minila … Kaji od
takrat naprej samo še strižejo nohte: -). Le-to mi je
sporočila njena mama v zahvalnem elektron-
skem sporočilu.
Ivanka (70 let), Pivka (pogreb)
Junij 2012. Zgodila se je tragedija v družini, pone-
srečil se je mlad fant, ki je umrl v prometni ne-
sreči. Vsi so bili pretreseni, obupani, obdajali so
jih občutki jeze, strahu, kri-
vičnosti, groze, obupa, ne-
moči itd.
Za pogreb so me prosili, da
svetujem Bachove cvetne
esence. Po pogrebu so mi re-
kli, da so “tako 'korajžno' šli
na pogreb, saj smo jokali, a
v nas ni bilo občutka groze,
bila je samo žalost ob izgu-
bi”. Duša je bila krepkejša!
Irma (45 let), Koper (rak na dojki)
Aprila 2011 je prišla do mene gospa Irma iz Ko-
pra, ki je ravno prestala operacijo raka na dojki.
Želela si je uravnati emocije. Začeli sva pogovor
in kmalu je bilo razvidno, da je bilo v njej močno
prisotno predvsem čustvo ljubosumja, ki ji je se-
veda tudi spodbudilo nastanek bolezni. Borila se
je šest mesecev in ljubosumje je vendarle do-
končno zapustilo njeno dušo.
Iščimo zdravje!
/ konec
www.saeka.si
Stara slovenska
šaljiva zgodbica
pripoveduje o
ženi, ki je med
nalivom šla k
vodnjaku po “aj-
mer” vode. Ko
se je vrnila v
hišo, ji je mož,
ki je udobno sedel ob toplem “špargertu”, rekel:
“Draga ženka, pojdi mi po še en ajmerček vode, saj
si že mokra”. Žena ga je pogledala, se mu približala
in mu vodo iz ajmerja zlila na glavo: “Zdaj, ko si
tudi ti moker do kosti, si lahko greš sam iskat aj-
merček vode”!
Že po drugi svetovni vojni se je vloga ženske v
družbi začela spreminjati, v 60. letih prejšnjega sto-
letja pa je prišlo do zelo velikih sprememb. Znatno
so se izboljšale življenjske razmere tako v mestih
kot v vaseh - pri nas se je
večina prebivalstva uk-
varjala s kmetijstvom, v
začetku 60. let pa so za-
radi ugodnosti goriške
proste cone v okolici
zgradili veliko tovarn,
med temi sta bili tudi
kartonažna tovarna v
Rubijah in tovarna bom-
bažnih izdelkov na
ozemlju med Sovodnja-
mi in Štandrežem. Pri-
hod industrije je pomenil začetek novega obdobja
za gospodarski razvoj vasi in začetek ženske eman-
cipacije. Zelo pomemben je italijanski zakon iz leta
1963, ki je prepovedal odpuščanje iz službe žensk,
ko so se poročile, tako se jih je veliko odločilo za
delo v tovarni. Ta odločitev je bila največkrat seve-
da zelo težka, saj možje niso bili zadovoljni, ko so
žene zapustile dom in zanemarjale delo v hiši, go-
spe pa so si kljub jamranju soprogov zavihale ro-
kave in se odpravile v službo.
Da bi vse teklo kot po maslu, so najprej naučile
otroke biti odgovorni in samostojni: sestre in bratje
so si morali med seboj pomagati - starejši je skrbel
za mlajšega, deklica je očedila pod, bratec je po-
skrbel za kozo. Tudi kosilo ali večerjo so že vnaprej
pripravile, da je bilo dovolj hrano segreti, hišo so
očistile, še preden so se odpravile od doma, in ne-
kaj domačih obveznosti so začele nalagati drugim
- tudi možu, ki je bil zadovoljen, da je bilo doma
več denarja, a vseeno mu ni bilo všeč se ukvarjati
s hišo in otroki. Ženske so delale tudi ponoči, pod-
nevi pa niso lenarile - delo v hiši, v vrtu in na njivi
“se gotovo ni naredilo samo”. Ko so dobile prvo
plačo, so si najprej skušale olajšati gospodinjsko
delo in tako je prvi prišel na vrsto pralni stroj, sledil
mu je hladilnik, kasneje še zamrzovalnik. V Sovod-
njah je imel zraven cerkve trgovino podjetniški go-
spod Danilo, ki je poleg jestvin ženskam v vasi pri-
skrbel (in prinesel na dom) tudi prve gospodinjske
aparate. Gospe se še danes spominjajo dobrega Da-
nila, ki jim je lajšal življenje in nedvomno prispeval
k napredku in njihovi emancipaciji. Kasneje so svo-
je može začele tudi spodbujati k prenovi hiše:
večkrat so same šle na banko in prosile za posojilo
- s “pufom” na banki in trdim delom so z možem
ustvarile udoben dom za družino. Pomagale so
“mlvarit in delat mauto” - “ženska je držala tri
kntune hiše pokonci”, te “tri kntune” pa je tudi
pomagala sezidati!
Nekatere gospe so sicer še ostale podrejene svojim
možem, veliko pa se jih je začelo osamosvajati. So-
rodnica mi je pripovedovala, kako je že prvi dan
po poroki svojemu možu rekla, da ona ni njegova
metla, da karkoli se bo v zakonu zgodilo, naj si ne
drzne dvigniti roke nad njo: “Kar bom imela v ro-
kah v tistem momentu, si boš dobil v glavo”! ga
je uradno obvestila. Ženske so končno začele raz-
mišljati s svojo glavo. Začele so prebirati časopise
in ženske revije, kot so bile Naš dom, Naša žena,
kasneje Jana, ki so si jih izposojale med seboj. Na
straneh teh revij so spoznale drugačen svet - dobile
so nasvete za gospodinjstvo, lepo vedenje, gledale
so mlade, lepo oblečene manekenke in sanjale. Še
v 50. letih prejšnjega stoletja so se gospe na vaseh
oblačile v temne barve in nosile ruto na glavi, v
60. pa so začele skrbeti za zunanji videz, kupile so
si kakšno novo obleko, lep par čevljev, najlonke,
začele so hoditi k frizerki, čeprav so jim možje
očitali, da jih branje revij pohujšuje in da postajajo
“brure”.
Leta 1961 je k sovodenjski go-
spe prišel gospod. Ponudil ji
je službo v tovarni bom-
bažnih izdelkov. Pred poroko
je namreč delala v enaki to-
varni v Podgori in je zelo do-
bro poznala svoj poklic, tako
da so jo v novi tovarni pred
odprtjem in začetkom redne-
ga poslovanja potrebovali za
postavljanje in zlaganje stro-
jev. Težko se je odločila za
službo, saj je mlajša hčerka
imela komaj pet let, a doma je bila “črna mižerija”
in mož je bil večkrat bolan, tako se je z drugimi
Sovodenjkami odpravila v tovarno. Dobile so stal-
no službo, dokazale so, da zmorejo biti delavke, sa-
mostojne in obenem pridne žene, mame in gospo-
dinje - možje so morali “stavit prute dol”. Marsi-
kateri od njih ni bil zadovoljen, celo jezen je bil,
čutil se je zanemarjenega, “držou je mužu”. V takih
primerih so morale biti ženske še posebno iznaj-
dljive in spretne, da so lahko ohranile mir v
družini. Vsaka je imela svojo tehniko, tudi naša no-
na je znala rešiti situacijo: ker je bil nono zelo slad-
kosneden, mu je pripravila kaj okusnega za pod
zob, ponavadi kaj sladkega, največkrat buhteljne.
BUHTELJNI
Sestavine:
500 g moke, 20 g kvasa, 1 žlička sladkorja, 7 žlic
mleka, 120 g masla, 2 rumenjaka, 50 g sladkorja, 2
dl mleka ali smetane, sol, limonina lupina, vanili-
jev sladkor, 2 žlici ruma, trda marmelada in maslo
za premaz.
Priprava:
Najprej pripravimo kvasec - v mlačno mleko damo
sladkor in kvas ter pustimo 15 minut, da se ustva-
rijo mehurčki. V večjo skledo usujemo moko in
naredimo jamico, vanjo pa damo sladkor, rumen-
jake, stopljeno maslo, rum, kvas in ostale sestavine
ter energično gnetemo vsaj 15 minut, da pridobi-
mo mehko in gladko testo. Testo pokrijemo in da-
mo na toplo, da podvoji svojo velikost. Vzhajano
testo nežno položimo na pomokano površino in
razvaljamo na približno 0,5 - 1 cm debelo. Ra-
zrežemo na kvadrate s stranico 7 cm, na sredino
damo žličko marmelade, nasprotne vogale kvadra-
ta prepognemo, damo skupaj in dobro potlačimo
s prsti. V pekač damo stisnjen del kepic na dno in
jih položimo drugo ob drugo. Pokrijemo in pusti-
mo, naj testo vzhaja še pol ure, nato premažemo z
jajcem ali maslom in pečemo 35-40 minut pri 175-
180 stopinjah Celzija. Bog žegnaj in naj bo mož za-
dovoljen!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (64)
V Yellowstonu je tudi veli-
ko živali. Srne so skoraj
udomačene, medvedov je
kar dosti, zadnja leta so
uspešno pripeljali spet vol-
kove, lose je verjetno težje
videti... Si med pohodi
srečal vse te gozdne prebi-
valce?
Drži! Živali je res veliko,
čeprav jih poleti vidimo bi-
stveno manj, ker je veliko tu-
ristov; v tem času se parijo,
zato se rajši skrivajo. Vseka-
kor sem od daleč videl med-
vede, srne so, kot si povedal,
udomačene, jelenov in losov
je tudi ogromno, vidiš jih
predvsem, če se sprehajaš na
višjih področjih. Volkov pa
nisem srečal. Temu lahko do-
damo še številne manjše živa-
li, ki sem jih najraje iskal in
opazoval.
Park si ogleda neverjetno
število ljudi: šest milijonov
turistov na leto. Se to
občuti oz. pokvari vzdušje
v parku?
Ja in ne. Odvisno je, kakšen
tip si. Turisti so večinoma le-
ni ali pa imajo zelo malo dni
na razpolago za ogled parka,
tako da se osredotočijo na
najbolj poznane znamenito-
sti. Tam nastanejo zares
gneča in večji zastoji, tako na
cestah kot na stezah. Drugače
pa so tisti, ki radi hodijo v
hribe in raziskujejo park, v
popolnem miru. Med tistimi
sem bil tudi jaz in moram po-
vedati, da je bil pravi užitek.
Poleg lepih krajev si spoz-
nal verjetno tudi dosti lju-
di, kajne? Si izkoristil to iz-
kušnjo tudi za izboljšanje
angleščine?
Ja, spoznal sem res veliko lju-
di iz raznih evropskih in
ameriških mest. Nastala so
nova in lepa prijateljstva, ki
trajajo tudi zdaj, ko sem se
vrnil. Stalno smo v stiku in s
skupino “Evropejcev” bomo
celo praznovali skupaj novo
leto v Budimpešti. Glede an-
gleščine pa sem zares utrdil
znanje, saj je redni pogovor
bistvenega pomena za znanje
tujega jezika. Tako je bila tudi
pod tem vidikom izkušnja
dragocena.
Torej, razen hrane, boš po-
grešal Yellowstone?
Ga že pogrešam. Bila je en-
kratna izkušnja, ki jo svetu-
jem prav vsem študentom.
Takoj bi jo ponovil. Ko si štu-
dent, je treba izkoristiti te
možnosti, ki jih je drugače
težko doživeti. Študentje
imajo veliko olajšav in lažjih
poti za take izkušnje.
Na koncu si si privoščil tu-
di enomesečni izlet po
ZDA. Kako je bilo in katere
občutke ti je pustila Ame-
rika?
Tako je. S prijatelji smo vzeli
v najem avto in naredili “co-
ast to coast”. Ogledali smo si
parke v bližini Yellowstona,
to so Glacier, Grand Teton in
Yosemite. Potem smo se spu-
stili na jug Kalifornije v Los
Angeles, Sequoia national
park in Death Valley. Od tod
smo šli v Grand Canyon in
potem skozi zvezne države
Colorado, Nebraska, Iowa, Il-
linois, Indiana, Ohio in Pen-
nsylvania do Niagarskih sla-
pov.
Amerika in Američani so mi
gotovo pustili zelo lepe in po-
zitivne občutke. Ljudje so ze-
lo odprti, prijazni in radoved-
ni. Radi sprašujejo in spozna-
vajo ljudi iz drugih krajev.
Socialne razlike pa so zelo ve-
like: ali si bogat ali pa imaš
veliko težav, začenši z zdrav-
stvom. Mi na tem koncu
Evrope živimo res dobro in
včasih se preveč pritožujemo.
Matevž Čotar
S 3. strani
“Enkratna izkušnja ...”
S 1. strani
Bo človek ...
  n še velika skrb, koliko ljudi
bo zaradi tega ostalo na ce-
sti? To je pomembno
vprašanje, s katerim bi se mo-
rali ukvarjati politiki, in sicer,
kaj bodo delali ljudje v času, ko
jih bo popolnoma nadomestila
robotika. Ne vem, kako daleč
so še taki časi, govori se, da bo-
do avtomatizirali banke in bla-
gajniki ne bodo obstajali več.
Podjetje Audi je predstavilo pri-
hodnost izdelave avtomobilov,
to so tovarne, v katerih ni več
tekočega traku z delavci, ki sto-
je ob strani, ampak jih nado-
mešča “gibljiv orkester”, sesta-
vljen iz robotov, dronov, 3D ti-
skalnikov itd. Vse to poteka
I brez nobenega delavca in me-hanika, mogoče le s kakšniminženirjem, ki pazi, da se vse gi-
blje v pravo smer in da se ne
kaj zatakne. Primerov je še in
še. V podjetju Amazon skla-
dišča urejajo roboti skoraj brez
pomoči delavcev, in to so
ogromna skladišča, v katerih v
bistvu ni potrebna človeška de-
lovna sila. V kmetijstvu obsta-
jajo droni, ki sami opazujejo,
kdaj je sadje zrelo, in sami zaz-
najo, če je na rastlini bolezen,
in tudi ukrepajo. Pošte preiz-
kušajo drone, ki naj bi raz-
našali pošto in nadomestili
poštarje. Na Kitajskem je v neki
tovarni z industrijskim progra-
mom Robot replace human -
Robot nadomesti človeka izgu-
bilo delo 630 ljudi, ostalo jih je
le 20 itd. Izvedenci predvideva-
jo, da bodo roboti do leta 2020
nadomestili 5 milijonov delov-
nih mest in v kratkem času
začeli opravljati 50 % poklicev,
ki jih zdaj opravlja človek. Zdi
se mi grozljivo. Politika se za
zdaj ne ukvarja z rešitvijo teh
težav in nima skoraj moči proti
industrijskim velikanom, ki
odločajo o naši prihodnosti.
Lahko dodamo tudi osebne od-
nose, ki se že danes tako krha-
jo. Vse bo potekalo avtomatizi-
rano, digitalno, in ljudje se bo-
do, kot se že dogaja, vedno
manj pogovarjali in imeli ved-
no manj medsebojnih stikov.
Smo res pripravljeni na more-
bitno ukinitev odnosa med
kupcem in prodajalcem?
Aktualno 12. decembra 2019 19
Hitenja je vse preveč
Vse in vsega (1)
  rni petek je že mimo.
Črni petek ali Black Fri-
day, kot mu pravijo An-
gleži, pa tudi Italijani, ki nimajo
te lepe navade, ki jo imamo mi
Slovenci, da vse angleške tujke
prevajamo in jih podomačimo.
Od tega črnega petka so ostale
le posamezne reklame, oglasni
letaki, ki so prispeli po pošti, so
že končali svoje dni v košu, ljud-
je pa v naglici vsakdana poza-
bljamo na vroče cene in brez-
glave nakupe. Vse se počasi
umirja. Nekako tako kot valovi
na širokem in razburkanem na-
kupovalnem morju. Vse manj
jih je, vse bolj se polegajo in vse
bolj tihi in redki so. No, če po
pravici povem, prevelike naku-
povalne mrzlice sploh nisem
zaznala. Morda je bilo za
peščico več ljudi v trgovinah in
nekoliko bolj jezno so se
oglašali tisti, ki ne marajo po-
trošništva, tujih navad in vsega,
kar nam, hočeš nočeš, naša mo-
derna družba prinaša.
Sama za letošnji črni petek ni-
sem imela velikih načrtov. Ni-
koli se ne oziram za reklamami,
pa naj bo to prav ali narobe.
Enostavno nimam časa za to. Še
za dobro knjigo mi ga ostaja vse
Č premalo, kaj šele, da bi prebira-la reklamne zgibanke ali odpi-rala maile, ki jih dobivam iz raz-
nih trgovin. Tam bi našla samo
celo vrsto proizvodov, ki jih ni-
koli nisem kupovala, še manj
rabila. Ljudje jih kupujejo le za-
radi debelo natiskanih številk.
Popusti. Omama sodobnega
človeka.
V četrtek, na dan pred črnim
petkom, sem bila ravno v Čeda-
du, pa sem parkirala pred trgo-
vino s hrano za živali, Otok za-
kladov se imenuje, Isola dei te-
sori v italijanščini. Hrano za pse
in mačke navadno kupujem en-
krat na mesec, tako da v trgovi-
no zahajam čim manj. Tokrat,
na moje veliko presenečenje, se
vse zdi nekako prazno in niko-
gar ni za policami ali pri blagaj-
ni. Na vhodnih vratih zasledim
vse polno plakatov, ki vabijo na
nakupovanje na petek, na črni
petek, ko bomo lahko dobili
čisto vse izdelke s tridesetodstot-
nim popustom. Kaj pa to meni
mar, pomislim in že potiskam
voziček. Še do prvih polic ne
pridem, ko se ustavim in zami-
slim. Malo poračunam in že se
praznih rok vračam k avtu. Se-
veda se splača. Pa naj bo črni ali
zeleni petek, 30-odstotni po-
pust v časih, ko je življenje vse
težje in ko je denarja vse manj,
ni kar tako od muh. Stopim v
avto in se odpeljem trdno
odločena, da grem naslednjega
dne mimo, pa še do Nove Gori-
ce skočim. Že mesece načrtu-
jem nakup tabličnega računal-
nika za moža. Morda tudi pri
tem nekaj malega prihranim.
No, naslednjega dne se tako tu-
di sama znajdem v vrtincu
črnega petka, za katerega neka-
teri prijatelji pravijo, da je naj-
bolje, če greš v gozd in tako 100
% prihraniš na vseh izdelkih.
Drugi spet hitijo od trgovine do
trgovine in kupujejo to, kar po-
trebujejo, pa tudi vse tisto, česar
bi v drugačnih okoliščinah ni-
koli ne kupili. In potem so jih
samo prepolne roke pisanih
vrečk in brezizrazen, utrujen
pogled človeka, ki je na policah
pustil misli in besede. Pomi-
slim, da je srednja pot vedno in
povsod najboljša. Zlata sredina
pač. Edina možna izbira.
Črni petek je v polnem teku.
Čisto majhna stopicam po veli-
kih halah. Nobenih vrst, nobe-
nih množic, čisto navaden pe-
tek. Kupim, kar potrebujem, ne
iščem po policah, raje grem v
bližnjo kavarno na “kapučino”.
Kar prileže se, ko odpreš časopis
in srkaš toplo kavo. Še smetano
sem naročila. Ne zato, ker bi bi-
la tako hudo požrešna, doma bi
je ne jedla. Ampak vse skupaj
postane nekak ritual. To, da si
privoščiš odmor in sediš v baru,
gledaš sivino skozi okno in opa-
zuješ ljudi, ki so si priborili od-
mor za malico sredi delovnega
dne.
Trenutki, ko se ustavimo, so
nadvse dragoceni. Hitenja je vse
več. Vsak dan, ob vsakem času.
Občutek imam, da leto za letom
vse bolj hitimo. Dogodkov je
vse več, dela, opravkov, težav. In
dan za dnem vstajam ob svitu,
spat pa odhajam pozno ponoči,
ko ogenj v peči dogori in je zu-
naj že vse tiho. Razen burje se-
veda, ki že od prve jeseni neu-
smiljeno divja prek travnikov
ob hiši, buta v okna in v strešni-
ke ter pripoveduje o davnih
časih, ko je bilo snega in mraza
na pretek, čas pa je tekel veliko,
veliko počasneje.
Kava sredi številnih opravkov je
zakon. Tudi to, da piješ kavo in
sediš, je zakon. Moje življenje se
je v tem pogledu bistveno spre-
menilo, ko sem šla živet v Slo-
venijo. Prej sem kavo vedno pila
pokonci in se je
vse skupaj spajalo
z naglico in hi-
tenjem. V Trstu
smo redkokdaj
sedeli, ko smo šli
na kavo. Že ma-
ma me je učila, da
kavo pijemo sto-
je. Ko sem bila še
otrok, me je vodi-
la na kavo na trg
Goldoni, v kavar-
no Cremcaffe',
kjer se je kar trlo
ljudi, tako da si
komaj prišel do
“šanka”. A mama
je bila prepičana,
da je ta kava naj-
boljša. Morda je
le naključje, a
zdaj najraje pijem kavo avstrij-
ske znamke Julius Meinl. To je
podjetje, ki je pred leti kupilo
tržaško pražilnico kave Crem-
caffe'. In podobno kot mama
tudi sama prisegam, da je ta ka-
va najboljša. Le to se je spreme-
nilo, da zdaj v Sloveniji, kjer je
cena kave pri “šanku” ali pri mi-
zi enaka, kavo vedno pijem se-
de. Saj bi se mi med drugim
smejali, če bi jo zahtevala pri
“šanku”. Ko sem bila novinka,
so me namreč stalno opozarjali,
naj sedem, saj kave stoje v Slo-
veniji ne pije nihče.
/ dalje
Suzi Pertot
V Kopru prihodnji teden nagrajevanje Naš športnik 2019
Krasovke, Germanijeva in
Terpin se potegujejo za naslov
  e čez teden dni, v četrtek, 19. de-
cembra, bo v Kopru v dvorani
svetega Frančiška podelitev na-
grad Naš športnik 2019. Prireditev bo-
sta kot običajno neposredno pre-
našala, z začetkom ob 20.00, Radio
Trst A in Radio Koper. Po nekaj letih,
ko so podelitev uresničevali med
Božičem in novim letom, so ocenili,
da je pred počitnicami morda laže pri-
vabiti športnice in športnike na do-
godek. Zmagovalce v kategorijah
moških, žensk in ekip bodo razglasili
na večeru v Kopru, katerega soorga-
nizatorji so medijske hiše z obeh stra-
ni meje in Združenje slovenskih špor-
tnih društev v Italiji. Že nekaj dni pa
so znani nominiranci za vseprimor-
sko priznanje, ki že pet let ne pozna
več ločevanja med Primorci in zamej-
ci.
Najboljše bo izbrala mešana paritetna
komisija športnih novinarjev sloven-
skega uredništva deželnega sedeža
RAI za Furlanijo Julijsko krajino, Pri-
morskega dnevnika, spletnega porta-
la Slosport, Primorskih novic, Radia
Koper in Televizije Koper Capodistria,
ki so soorganizatorji pobude. Pravil-
nik veli, da mora biti med šestimi no-
miniranci v vsaki od treh kategorij
vsaj en zastopnik slovenske Primorske
oziroma zamejstva. Za lovoriko se ta-
ko izmed slovenskih športnikov v Ita-
liji potegujejo olimpijska kandidatka,
jadralka Sirene Jana Germani, ki je bi-
la v ožjem izboru že lani, odbojkar
Olympie Jernej Terpin, ki nastopa za
Mondovi' v A2 ligi, in namiznote-
niške igralke Krasa, ki so napredovale
iz državne ekipne B v A2 ligo, v kateri
tudi zelo uspešno igrajo. Pri dekletih
so nominiranke še odbojkarica Tina
Grudina, teniška igralka Andreja Kle-
pač, judoistka Andreja Leški, jadralki
Tina Mrak in Veronika Macarol ter ka-
jakašici na mirnih vodah Špela Pono-
marenko Janić in Anja Osterman. Pri
moških so kolegi novinarji izpostavili
kanuista na divjih vodah Luko Božiča,
košarkarja Alena Hodžića, odbojkarja
Janija Kovačiča, balinarja Anžeta Pe-
triča in kolesarja Jana Tratnika. Pri-
morski kandidati za ekipo leta pa so
odbojkarji Gen-i Volleyja iz Aj-
dovščine, Košarkarski klub Koper Pri-
morska, košarkarji Pirana iz zvrsti 3
proti 3, namiznoteniške igralke izol-
skega Arrigonija in odbojkarji Saloni-
ta Anhovo iz Kanala ob Soči.
Lani so bili v Kulturnem domu v Go-
rici športniki leta jadralki Tina Mrak
in Veronika Macarol, kajakaš Luka
Božič in košarkarji koprske Prirmor-
ske. Neuradni zamejski športniki leta
2018 pa so bili s prisotnostjo med no-
minacijami jadralka Jana Germani,
odbojkar Loris Mania' in nogometaši
Juventine. Kdo bo letos najboljši?
HC
Ž
  udi njihovi pogledi na stvarnost
Slovencev zunaj Republike Slo-
venije in na z njo povezane prio-
ritete delovanja so bili precej raznoliki.
Lahko pa rečem, da je vsak od njih po-
skušal in želel našemu delovnemu po-
dročju doprinesti nekaj novega, nekaj
svojega, nekaj, kar bi predstavljalo ko-
rist in napredek za Slovence v zamej-
stvu in po svetu.
Glede na objektivne okoliščine, predv-
sem glede na leta starosti in na leta de-
lovne dobe na Uradu, sem verjetno
prav jaz - in verjetno prav v tem trenut-
ku - poklican, da se čisto vsem šestnaj-
stim predstojnikom Urada v njegovi
četrtstoletni zgodovini iskreno zahva-
lim za njihov trud in za vse, kar so dali
temu Uradu in področju sodelovanja
med matično domovino ter Slovenci
zunaj njenih meja!
Prostori in lokacije delovanja predsta-
vljajo posebno poglavje naše zgodbe.
Bom kar naravnost povedal: večino
časa so nas porivali in prestavljali sem
ter tja. Leta 2009 smo se preselili na
Komenskega ulico, kjer so bili pogoji
za delo že dokaj solidni. Dobri poljub
usode pa nas je doletel leta 2012, ko je
tedanji ministrici in podpredsednici
vlade, gospe Ljudmili Novak, uspelo
pridobiti celotno poslopje na Erjavčevi
cesti 15, kjer so do tedaj delovale tri sa-
mostojne vladne službe, od katerih dve
ne obstajata več. Maja 2013 smo se pri-
selili semkaj, v neposredno sosedstvo
Cankarjevega doma in predsedniške
palače. V politično in kulturno srce
Slovenije! Dobili smo najboljšo možno
lokacijo v mestu in naposled tudi
ustrezne pogoje za delo. Ponovno bom
zato posegel po seniorski pravici in ta-
kole ex-katedra pozval sedanje ter pri-
hodnje voditelje Urada, naj ta naš
čudoviti sedanji dom čuvajo in se zanj,
če bi nam ga kdaj v prihodnje hoteli
odvzeti, do konca borijo z vsemi svoji-
mi močmi.
Ne bom se šel kakršnekoli propagande
in ga nekritično koval v zvezde. Toda
povem vseeno, kolikor je mogoče gla-
sno in razločno, da je za slovenske ro-
jake zunaj Republike Slovenije Urad
storil veliko. Pravzaprav si le težko za-
mišljam, kako bi bilo, če ne bi obstajal.
Kako bi se udejanjala skrb za naše so-
narodnjake v zamejstvu in po svetu
brez njegove koordinativne vloge, ki
jo, kot centralni državni organ za to po-
dročje, ima?! Kako bi se usklajeno,
načrtno in produktivno izvajala mate-
rialna podpora rojakom in njihovim
organizacijam?! Kajti, dragi gospodje
in gospe, ne gre za majhne stvari. Od
osamosvojitve je Republika Slovenija
za zadeve, povezane s Slovenci zunaj
njenih meja, namenila vsaj četrt mili-
jarde evrov! Večino teh sredstev pa je,
po strogo določenih merilih in postop-
kih ter z veliko preudarnostjo in odgo-
vornostjo, razdelil naš Urad.
Nobena stvar ni nikoli storjena tako
dobro, da ne bi lahko bila narejena in
izvedena še boljše. Tudi Urad bi v svo-
jem dolgem obdobju delovanja zago-
tovo lahko marsikaj opravil bolje ter
učinkoviteje. A si kljub temu zasluži ve-
liko priznanje in veliko zahvalo!
Še naprej si s samozavestjo in samo-
zaupanjem prizadevajmo, da se bodo
možnosti za vsestransko blaginjo in za
dolgoročno preživetje naših sloven-
skih skupnosti v zamejstvu in po svetu
krepile čedalje bolj! In pametno,
občuteno ter zavzeto podpirajmo tiste
težnje v skupnostih, ki krepijo sloven-
sko samozavest, odločnost, zvestobo
narodni pripadnosti in pa združevanje
moči. Razdrobitev slovenskih sil v za-
mejstvu je bila v ne tako majhni meri
odraz politično-ideoloških delitev v
matični domovini. Prepričan sem, da
je dozorel čas, da se takšno stanje pre-
seže in da se skupna volja usmeri v
združevanje moči.
Moja najiskrenejša in najosebnejša žel-
ja pa gre mladim Slovencem v zamej-
stvu; želim si, da bi se družili medse-
bojno, se povezovali, ustvarjali družine
in imeli otroke! Kdor hoče videti, nam-
reč že dolgo povsem jasno in razločno
vidi resnico, vendar si to resnico, tako
kot pri cesarjevih novih oblačilih, vsee-
no nihče ne upa izreči - tudi če bi vas
v prihodnje zasuli s kupi novih
manjšinskih pravic in s kupi dodatne-
ga denarja, če ne bo slovenskih otrok,
tudi prihodnosti za slovenske narodne
skupnosti v zamejstvu ne bo! Ne bo
vas več! Toda če ne bo vas, tudi nas ne
bo! Če bo nekoč dokončno zamrla slo-
venska beseda v Trstu, Gorici, Špetru,
Celovcu, Železni Kapli, Gornjem Seni-
ku, Prezidu in drugod, bo tudi s slo-
venstvom v Sloveniji
konec. Iz zavzemanja,
in včasih tudi pravega
boja za ohranitev slo-
venstva v zamejstvu,
namreč nezavedno črpa pomemben
del smisla svojega obstoja tudi sloven-
ski narod v Sloveniji.
Brezbrižneži, pišmouharji in ignoran-
tje, ki jim je vseeno, če že jutri preide-
mo na angleščino, ali celo nemščino,
italijanščino oziroma jugoslovanščino,
ti sicer ne, a osveščenemu delu prebi-
valstva, ki se zaveda svojih korenin in
pomena narodne pripadnosti ter iden-
titete, je čedalje bolj jasno naslednje:
avtohtona slovenska narodna skup-
nost v vseh štirih sosednjih državah ni
samo nekakšna predstraža matične do-
movine, je mnogo več! Njen obstoj in
njeno dolgoročno preživetje je dejan-
sko conditio sine qua non, je neizogi-
ben pogoj obstoja in dolgoročnega
preživetja slovenskega naroda v Repu-
bliki Sloveniji. Veste sami, da naši za-
mejci, kadar jih preplavijo čustva mili-
ne in hvaležnosti, imenujejo Slovenijo
dobra mati, kadar so jezni, ker se čutijo
prikrajšane za pozornost in konkret-
nejšo podporo, jo imenujejo mačeha -
vselej je v ozadju arhetip matere. Na
eni strani torej razmeroma nemočen
otrok, na drugi strani mati s svojim po-
slanstvom ter odgovornostjo. Zdaj pa
se vprašajmo: kaj je osrednja, življen-
jska gonilna sila matere? Vsekakor skrb
za preživetje njenih otrok! Če ji svojim
otrokom ne uspe zagotoviti preživetja,
potem počasi, a zanesljivo shira ter
usahne tudi sama!
Če torej hočeš Slovenija “stati inu ob-
stati” kot slovenska država, kot domo-
vina Slovencev, potem naj bo skrb za
tiste sinove in hčere tvojega naroda, ki
živijo v zamejstvu, ena tvojih večnih
prioritet!
Država brez ljudi, brez zemlje in brez
institucij pa je samo votel pojem. Tako
kot človekovo tudi njeno telo sestavlja-
jo organi. Eden od njih je Urad, v
počastitev katerega smo se danes zbra-
li. In že malo prej smo poudarili, da je
ta miniaturni, na videz skorajda brez-
pomembni organ tako zelo povezan z
bistvom slovenske države, da je pov-
sem nepogrešljiv. Soustvarja njeno za-
vest in soustvarja njen smisel. Tako kot
je npr. drobcena pinealna žleza ali epi-
fiza v telesu povezana s človekovo
dušo, je naš Urad povezan z dušo slo-
venske domovine.
Hvala lepa! 
T
Z 11. strani
Skrb za rojake po svetu ...
Jana Germani Jernej Terpin