8 in 9 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 26. avgusta 2020. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 6 I 24. junij 2020 Hana Veler: V Angliji tudi kot dodiplomska študentka, nisem bila zgolj številka 21 Blaž Blagotinšek znova najboljši 23 Devetošolci so najbolj pogrešali druženje s prijatelji, sošolci 25 Savinjska plezališča v Kotečnikom z največ smermi v Sloveniji Dan državnosti v naravi D. N. tev organizira Turistično društvo Tabor v sodelovanju s Planinskim društvom Tabor. Kulturno društvo Tabor bo poskrbelo za kulturni program. Občini Tabor in Braslovče pa bosta dogodek finančno podprli. Svojo prisotnost sta napovedala tudi oba župana in drugi predstavniki obeh občin, saj želijo okrepiti medsebojno sodelovanje tudi ob praznovanjih. Do sedaj sta pohod izmenjaje organizirala Turistično društvo Tabor in Turistično društvo Gomilsko. B. P. Dan državnosti so, nekateri pa šele bodo te dni ob še vedno trajajočih »koronskih ukrepih« proslavili na različne načine. Že tradicionalno ga bodo počastili tudi s pohodom in druženjem v naravi v občinah Tabor in Braslovče. Jutri, 25. junija, ob 10. uri se bodo udeleženci zbrali na Grabnarjevi domačiji v Miklavžu pri Taboru, kamor bodo prišli organizirano kot pohodniki izpred kmetijske zadruge v Taboru, z Gomilskega, iz Grajske vasi in tudi iz Braslovč. Priredi- Naj tango želja spet sreča klasiko življenja LUCIJA KOLAR Ob dnevu državnosti bodo domove krasile tudi slovenske zastave. Utrip se ponovno seli L. K. S 1. julijem se pisarna uredništva Utripa Savinjske doline ponovno seli, in sicer na lokacijo TIC Žalec v Savinovo hišo. Nekoliko drugačne bodo tudi uradne ure tajništva. Prav tam boste lahko med drugim naročili in oddali zahvale, male oglase, oglase in drugo. Kontaktni podatki, tel. številka (712 12 80), e-naslov (utrip@zkstzalec.si), spletni naslov www.zkstzalec.si/utrip in FB profil (@utripsavinjske doline) ostajajo enaki. Uredništvo Utripa Savinjske doline se je skupaj z aktualno selitvijo v dobrih dvajsetih letih preselilo osemkrat. Najprej je le mesec dni gostovalo na Občini Žalec, potem se je preselilo v Bergmanovo vilo in nato na lokacijo današnje Razvojne agencije Savinja na Ulici heroja Staneta v Žalcu. Potem je uredništvo zamenjalo tri lokacije pod streho Doma II. slovenskega tabora. Iz prvih prostorov se je preselilo, ko je tam dobila dom uprava žalske knjižnice, potem pa je približno desetletje domovalo v pisarni ob vhodu na upravo ZKŠT, ki jo je letos januarja prepustil Javnemu skladu za kulturno dejavnost. V letošnji drugi selitvi Utripu gostoljubje od 1. julija ponuja žalski TIC. Ker julija Utrip Savinjske doline ne izide, boste lahko zahvale in oglase za časopis, ki izide konec avgusta, oddali na tej lokaciji od 3. avgusta dalje, po elektronski poti pa že prej. Moram priznati, da je za mano eden najbolj nenavadnih (zmedenih), pa tudi zahtevnih mesecev tega leta. Potem ko smo se nekako navadili »novega reda« v spremenjenih razmerah epidemije, je prišel mesec počasnega popuščanja ovir in vsak dan so nam vrnili kakšno svoboščino več. A kot je bilo nekaj zmede v začetku epidemije, jo je še več v času popuščanja teh ukrepov. Zmedo z odločitvami od danes na jutri je povzročila tudi vlada s (pre)hitrimi in nedorečenimi ukrepi. Zaradi stihijskih akcij smo dobili vtis, da odločevalcev pri tem ne vodijo zgolj strokovni napotki NIJZ in skrb za dobro države ... V šole naj bi se vrnili najprej samo učenci prve triade, teden za njimi devetošolci. Zato so morali ob strogih in obsežnih pravilih čez noč prilagoditi organizacijo, prestaviti opremo, na glavo postaviti red v šolskih prostorih. Potem pa so že naslednji teden lahko prišli v šole še drugi in so red še enkrat postavili na glavo, učenci pa so lahko glave na hodnikih ločevali, v razredih in na igriščih stikali … Na koncu so nekateri devetošolci imeli valete, drugi ne, eni s starši, drugi brez … Tudi prireditve in dogajanja so organizatorji začeli sramežljivo najavljati, a zgolj dan, dva pred prireditvijo in vsak dan z dodatnim odpustkom števila ljudi in »varnostno ustrezno lokacijo« … Skratka, kolikor si je kdo upal in si tudi interpretiral predpise. In tako je približno v vseh sferah živ- ljenja. Konec junija se je (morda tudi zaradi posledic odločanja na vrat na nos in veselja občestva ob ponovnih svoboščinah) oblast ponovno začela vleči nazaj, vračati omejitve. Ljudje pa se bojijo, da bodo poletje ponovno preživeli z manj svobode. Tadej Toš je z gromkimi salvami smeha na prvem pokoronskem gostovanju v Žalcu ugotovil, da smo, ubogljivi zaradi hipnotizerja, ki nam je zapovedoval, kaj smemo in kaj ne, skratka, ker nismo smeli misliti, ampak storiti, kot je bilo zapovedano, imamo namesto možganov skuto. Postavil nam je diagnozo fukjenitis in povedal, da za enim koronavirusom zadaj vedno hodi deset fukjenitisov in da prej ni vedel, da je toliko ljudi ne trčenih, ne butastih ali norih, ker to po ni dovolj povedna beseda, ampak »fukjenih«. Saj veste, v vsakem hecu je vsaj malo heca, vse ostalo je res. V vsakem primeru mi je pa Tošev virus smeha bolj všeč kot kateri drugi. Se strinjate? »Nikoli ne pozabite, kdo ste in kaj vas osrečuje.« No, dobro je, da te dni že lahko unovčujemo turistične bone, tudi v naši dolini, karkoli si že o njih mislimo. Bolje nekaj kot nič, menim sama, glede na to, kaj vse smo v teh mesecih nenavadnega doživeli. In da ne vidimo samo negativnih stvari minulega obdobja, sploh v gospodarstvu: v svoji dolini smo vendar- le dobili prejemnika Michelinovega priznanja, naj športnike in ekipe … Maturanti bodo najverjetneje speljali mature, devetošolci pa so na koncu vendarle imeli svoja druženja, »afterpartyje« … In na koncu je res, da bi se iz težkih izkušenj morali naučiti še več za prihodnost, in to je dobro, saj moramo biti po vsem tem močnejši tudi v pričakovanju morebitnega drugega vala. Na koncu ne pozabimo na navdih. Tega, verjamemo, lahko pozorni bralec dobi tudi pri branju predpoletnega Utripa. Prisluhnite devetošolcem na strani 23 in naši rojakinji, mladi doktorski študentki virologije na Univerzi v Oxfordu Hani Veler: »Najboljši nasvet, ki ga lahko dam komurkoli iz svojih lastnih izkušenj je, da ste strastni do tega, kar počnete, da v tem uživate in da svoje znanje delite.« In še: »Ne bojte se svojega neznanja in učite se na svojih napakah. Ko svoj cilj dosežete, si postavite novega, večjega, zahtevnejšega, ker boste le na tak način rasli, ne le karierno, temveč predvsem osebnostno. Ampak pri tem seveda nikoli ne pozabite, kdo ste in kaj vas osrečuje.« Ne pozabite torej ob vsem, kar vam prineseta to poletje in prihodnost, kdo ste in kaj vas osrečuje. V tem duhu vam želim prijazen praznik državnosti in poletje z navdihujočim tangom želja in z malo več mirne klasike življenja, da se spočijete od virusov zmede. Dom je, kjer se počutimo varne Avtomatska garažna vrata Pregledi vida 7. in 21. julij od 850 € * Vhodna vrata Pokličite nas in si rezervirajte termin za okulistični pregled brez obsvetlobe od 1.272 € * * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020. Vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 / PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 / w w w.matjaz.si • info@matjaz.si TZ-AZ-EP2020-110x60mm-SL.indd 1 18/03/20 12:12 občinA ŽALEc 2 ŠT. 6 I junij 2020 Potrjen koncesijski akt za gradnjo vrtca v Žalcu K. R. Kot smo v Utripu že večkrat poročali, bo Občina Žalec v javno-zasebnem partnerstvu zgradila novi vrtec na območju OPPN Žalec Zahod. Občinski svet je na majski seji tudi v drugi obravnavi potrdil tako imenovani koncesijski akt za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva – Vrtec Žalec Zahod. Besedilo koncesijska akta je bilo enako kot v prvem branju, saj v času 15-dnevne javne obravnave, ki se je iztekla 14. maja, ni prispela nobena pripomba ali predlog za spremembo oziroma dopolnitev, je povedala vodja urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka. Da je v Žalcu potreben novi vrtec, je jasno že kar nekaj časa. Občina Žalec zadnja leta zaradi omogočanja čim večje vključenosti predšolskih otrok v vrtec ne dosega več prostorskega normativa notranje igralne površine na otroka, kot ga določa Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Če bi dosledno upoštevali normativ, bi pred vrati vrtca ostalo več kot 170 otrok. Ministrstvo za izobraževanje je izdalo soglasje k sklepu župana o uporabi nižjega prostorskega normativa notranje igralne površine na otroka, ki pa velja do 31. avgusta 2021. Poleg tega je bilo samo v Žalcu lani zgrajenih več stanovanj, letos bo zgrajen še en novi blok. Ko bodo vsa stanovanja vseljena, bo predvidoma več kot 60 dodatnih otrok, ki bodo potrebovali varstvo v vrtcu. Odkrili spominsko ploščo D. Naraglav Občina Žalec bo zato zasebnim partnerjem zgradila nov 8-oddelčni vrtec na območju OPPN Žalec Zahod, ki je trenutno v fazi postopka sprememb in dopolnitev. S temi spremembami bosta določeni točna lokacija vrtca in pripadajoča velikost parcel, ki so potrebne za izgradnjo vrtca z zunanjo ureditvijo. Občina se je za gradnjo v obliki javno-zasebnega partnerstva odločila, ker za klasično javno naročilo ni izpolnjen pogoj – zaprta finančna konstrukcija. Občina Žalec bo kot javni partner oziroma koncedent na zasebnega partnerja oziroma koncesionarja za čas gradnje in trajanje javno-zasebnega partnerstva prenesla stavbno pravico. Gradnjo bo pretežno financiral koncesionar, ki bo predvidoma prevzel tudi tveganje projektiranja, gradnje, upravljanja in tekočega vzdrževanja objekta. Po preteku obdobja javno-zasebnega partnerstva bo celoten objekt, vključno s stavbno pravico, postal lastnina občine. Program javne službe v objektu bo izvajal javni zavod – Vrtci Občine Žalec, ki bo uporabnik objekta. Koncesijski akt tako poleg koncesionarja in koncedenta določa tudi obveznosti uporabnika objekta. Vrednost projekta ta čas še ni znana oziroma bo natančneje opredeljena v fazi izvedbe javnega razpisa. Koncesionar bo moral zagotoviti financiranje projekta vse do njegove predaje v redno uporabo uporabniku, vključno z vpisom v zemljiško knjigo, vpisom v register stavb in pridobitvijo dovoljenj, potrebnih za prevzem in delo- vanje zgrajenega objekta in pripadajoče infrastrukture, vključno z zunanjo ureditvijo. Koncesionar bo prevzel tudi upravljanje in vzdrževanje objekta skozi celotno koncesijsko obdobje, razen v delu izvajanja programa vzgoje in izobraževanja. Občina kot koncedent se zavezuje, da bo koncesionarju oziroma zasebnemu partnerju ves čas trajanja pogodbe plačevala nadomestilo za uporabo in upravljanje objekta. Način in dinamiko obračuna bodo natančneje opredelili s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Občina bo koncesionarja izbrala na osnovi javnega razpisa. Pri pripravi javnega razpisa bodo upoštevali tudi Uredbo o zelenem javnem naročanju. Koncesijski akt v 21. členu določa, da trajanje koncesijskega razmerja zajema čas projektiranja in gradnje v predvidenem trajanju 18 mesecev in največ 15 let upravljanja in vzdrževanja objekta, ki se začne s prevzemom objekta v uporabo. Akt določa tudi primere, ko je mogoče koncesijo odvzeti ali prekiniti pogodbo. Možno je tudi, da koncedent uveljavi takojšnji odkup koncesije. Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva izvajata župan in občinski svet. Koncesionar je dolžan občini omogočiti izvajanje sprotnega nadzora nad izvedbo projekta ter najmanj enkrat letno poročati o izvajanju prevzetih obveznosti. Je pa v aktu določeno tudi, da koncendent oziroma občina tudi po objavi javnega razpisa ni zavezana, da izbere koncesionarja. Včeraj je na ploščadi pred Policijsko postajo Žalec, kjer je postavljeno tudi spominsko obeležje vojne za Slovenijo, potekala že dalj časa načrtovana slovesnost ob 30-letnici zavrnitve ukaza razorožitve Teritorialne obrambe in odvoza njenega orožja v skladišča Jugoslovanske ljudske armade. V spomin na ta dogodek so odkrili spominsko ploščo in se poklonili državnemu prazniku, dnevu državnosti. Pripadniki stalne sestave Občinskega štaba za teritorialno obrambo na čelu z Adijem Vidmajerjem in sodelavci (Emil Pižorn, Zden- Spominska plošča na nekdanjem sedežu teritorialne obrambe v Žalcu spominja na čas poguma in odločnosti. ko Terpin, Miroslav Naraks, Tatjana Kuk) so pred 30 leti ob politični podpori takratnega Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temu ukazu uprli in ga niso izpolnili. Jeseni novembra pa je prišlo do razselitve orožja in streliva v tajna skladišča na domačije na severno in južno stran doline. Dogodke smo podrobno osvetlili v majski številki Utripa Savinjske doline. V spomin na tisti čas se je predsedstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline skupaj z Občino Žalec odločilo za namestitev spominske plošče na nekdanji objekt sedeža TO in skladišča orožja. To so nameravali storiti že marca po redni letni skupščini, a je epidemija koronavirusa to preprečila. Na včerajšnji slovesnosti so se poleg veteranov vojne za Slovenijo zbrali tudi predstavniki ZB za vrednote NOB, policijsko veteransko društvo Sever – odbor Žalec in drugi udeleženci. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, upokojeni generalmajor Ladislav Lipič. Dogajanje pred 30 leti v času zavrnitve ukaza v občini Žalec pa je osvetlil Adi Vidmajer , takratni poveljnik 81. območnega štaba TO za spodnjesavinjsko-celjsko območje. V kulturnem programu sta nastopila baritonist Andrej Bremec in harmonikar Viki Ašić, dogodek pa je povezovala Saša Pukl. Kadrovska podhranjenost, a kljub temu uspešno delo K. R. Policijska postaja Žalec je pristojna za zagotavljanje varnosti v vseh spodnjesavinjskih občinah. To pomeni 334 kvadratnih kilometrov veliko območje z več kot 700 kilometri različnih cest. Ob drugih značilnostih tega območja in ob pomanjkanju kadra vse teže zagotavljajo izvajanje vse naloge policije, je med drugim, tudi pred žalskim občinskim svetom, povedal komandir Gorazd Trbovšek. V informaciji o varnostni problematiki za leto 2019 je komandir poudaril, da se na območju, ki ga pokriva Policijska postaja Žalec, soočajo z naraščanjem števila novih prebivalcev, zaradi odpiranja novih delovnih mest pa je tudi vse več tako imenovanih dnevnih migracij. Zaradi avtoceste je veliko tranzitnega prometa. Na PP Žalec bi moralo biti zaposlenih 47 pooblaščenih uradnih oseb (policistov), v resnici pa jih je le 38. Ob bolniških, dopustih in drugih službenih odsotnostih policistov se sedemdnevni razpored dela ves čas prilagaja, kar za policiste pomeni neurejen delovnik in posledično tudi izgorelost. Po besedah komandirja bi morali biti vsak dan aktivni dve policijski patrulji (od tega ena za promet, druga za ostalo posredovanje). Tako kot komandirji pred njim, tudi Gorazd Trbovšek ponovo opozarja, da bi bilo nujno takoj dopolniti obstoječo sistematizacijo delovnih mest policistov na žalski policijski postaji. V letu 2019 so žalski policisti obranvali za 3,5 % manj kaznivih dejanj kot v letu 2018 (skupno 587). Na Okrožno državno tožilstvo so podali 428 kazenskih ovadb. V letošnjem letu se nadaljuje preiskava 86 kaznivnih dejanj. Med drugim so obravnavali 19 kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami (leta 2018 so jih obravnavali 16) in 26 kaznivih dejanj nasilja v družini (leto pred tem 24). Preiskanost teh dejanj je znašla 52,8 %. Žalska statistika Samo na območju Občine Žalec so policisti lani obravnavali 378 kaznivih dejanj (preiskanost je bila 56,6 %). Kaznivih dejanj zoper življenje in delo je bilo 19, zoper človekove pravice in svoboščine 23, zoper človekovo zdravje 13, zoper zakonsko zvezo, družino in otroke 32, zoper delovno razmerje in socialno varnost 2, zoper premoženje 191, s področja gospodarstva 27 kaznivih dejanj, zoper pravosodje 4, zoper javni red in mir 3, prav tako 3 kazniva dejanja s področja splošne varnosti ljudi in premoženja ter 1 s področja okolja, prostora in naravnih dobrin. Pri tem je materialna škoda kaznivih dejanj znašala okoli 592.400 evrov. Na področju družinskega nasilja je bilo lani obravnavanih 19 kaznivih dejanj nasilja v družini, 3 kazniva dejanja odvzema mladoletne osebe, 9 kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ter 1 kaznivo dejanje neplačevanja preživnine. Glede na preteklo leto te številke ne odstopajo, velja pa ničelna toleranca, ki jo po besedah komandirja Gorazda Trbovška vsi policisti dosledno upoštevajo. Glavnina kaznivih dejanj je s področja premoženja. Največ je vlomov v stanovanjske hiše, pri čemer so storilci večinoma organizirane sku- pine, ki prihajajo na naše območje izključno zaradi storitve teh dejanj. Na področju prepovedanih drog žalski policisti ocenjujejo svoje delo kot uspešno, s tega področja so obravnavali 13 kaznivih dejanj. Po njihovi oceni na območju PP Žalec nekoliko upada problematika ulične preprodaje prepovedanih drog, se pa povečuje število ugotovljenih kaznivih dejanj gojenja konoplje v notranjih prostorih, pa tudi uživanje te prepovedane droge med mladostniki. Javni red in splošna varnost Kršitev po zakonu o javnem redu in miru je bilo na območju žalske policijske postaje v lanskem letu 228 (leta 2018 233). Policisti so obravnavali kar 14 delovnih nesreč s telesnimi poškodbami (9), opravili 21 ogledov požarov (leto pred tem 9), pa tudi oglede 4 krajev samomorov, kar je najmanj v zadnjih 20 letih. Izvedli so 4 akcije iskanja pogrešanih oseb. Cestni promet Območje žalske policijske postaje pokriva pomembno vozlišče prometnih poti. Prometa je vse več tako na avtocesti kot na vzporedni regionalni cesti II: reda Vransko Celje, regionalni cesti I. reda Šentrupert Letuš in glavni cesti I. reda Arja vas Velenje. Lani je policija obravnavala 336 (leta 2018 340) prometnih nesreč, v eni sta umrli dve osebi. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 245 voznikov osebnih vozil, 21 voznikov tovornih vozil, 28 kolesarjev, 13 voznikov motornih koles, 8 mopedistov, 15 potnikov, 2 voznika traktorja, 5 pešcev, 1 voznik štirikolesnika, voznikov avtobusov pa lani ni bilo vpletenih v prometne nesreče. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 8 otrok in mladostnikov, od tega so bili 3 povzročitelji. V letu 2019 so žalski policisti ugotovili skupno 3.463 (leta 2018 3.145) kršitev cestnoprometnih predpisov. Skupno so odredili 3.196 alkotestov, od katerih je bilo 153 pozitivnih. Deset je bilo odrejenih strokovnih pregledov za alkohol (6 pozitivnih) in strokovnih pregledov na prepovedane druge. Zasegli so 50 vozil, začasno odvzeli 61 vozniških dovoljenj in pridržali 8 oseb. Samo na območju Občine Žalec se je lani zgodilo 117 prometnih nesreč, v katerih ni bilo umrlih, v 52 nesrečah pa so se udeleženci telesno poškodovali. Kršitve predpisov o tujcih Žalski policisti so v lanskem letu ugotovili manj kršitev s področja zaposlovanja tujcev. Predvsem gre za kršitve, ko tujci v času kontrole s seboj niso imeli dokumentov oziroma dokazil o zakonitosti prebivanja v Sloveniji. V dveh primerih so obravnavali migrante (enkrat 3 in drugič 4). Izsledili so jih v tovornih vozilih, pripeljanih iz Srbije. Po končanem postopku so migrante nastanili v center za tujce v Postojni. Kot je zapisal v letnem poročilu komandir PP Žalec Gorazd Trbovšek, policisti že več let zelo dobro sodelujejo z Upravno enoto Žalec, ki jih je večkrat obvestila o možnem pojavu sumljivih spričeval o strokovni izo- brazbi. Tako so obravnavali več primerov, ko so tujci vlogam za izdajo dovoljenj za prebivanje na upravno enoto priložili ponarejena spričevala o izobrazbi in strokovni usposobljenosti. Po preverjanjih so ugotovili, da gre za popolne ponaredke, zaradi česar so podali več kot 20 kazenskih ovadb zaradi suma overitve lažne vsebine in ponarejanja listin. Policisti so izvajali tudi nadzore na naslovih, kjer prebivajo tujci, in ugotovili, da je kar nekaj fiktivno prijavljenih in imajo fiktivno urejen status tujca v državi, dejansko pa bivajo doma ali pa delajo v tujini. Število tujcev, ki opravljajo dela v hmeljiščih, se še vedno zmanjšuje, ugotavljajo tudi policisti. Večina jih je državljanov Romunije. V lanskem letu so žalski policisti obravnavali manj prodajalcev blaga na terenu, predvsem je šlo za tujce, državljane Romunije in Madžarske. So se pa soočali z državljani Madžarske in Slovaške, ki so brez dovoljenj zbirali prostovoljne prispevke na terenu in beračili. V treh primerih so jim izrekli globe. No območju Občine Žalec policisti še vedno opažajo zadrževanje uživalcev prepovedanih drog, čeprav se je po njihovih ugotovitvah stanje izboljšalo. Uživalci se zadržujejo zlasti v bližini Petrolovega servisa, garaž in v športnem centru. Tam so policisti izvajali kontrole in odkrili veliko kršitev. Uživalci drog se pogosto zadržujejo tudi v okolici ribnika Vrbje, kjer policija prav tako pogosteje opravlja nadzore. OBČINA ŽALEC ŠT. 6 I junij 2020 Letos 52 odličnjakov Naj športnika Timi in Anamari T. Tavčar 3 T. Tavčar T. T., L. K. Najboljša ekipa v letu 2019 v Občini Žalec je postala članska ekipa Rokometnega kluba Zelene Doline Žalec. Letos je zaradi omejevanja posledic epidemije covida-19 potekalo zaključevanje šolskega leta nekoliko drugače kot do sedaj. Zato je tudi Občina Žalec prilagodila aktivnosti ob koncu šolskega leta. Sprejema za odličnjake, kot je bil v veljavi pretekla šolska leta, letos niso pripravili. Župan Janko Kos pa je kljub vsemu nagradil učence, ki so čez vsa leta šolanja na osnovni šoli dosegli učni uspeh 4,5 ali več v vsakem razredu od 3. do vključno 9. razreda. Skupaj je bilo to 52 devetošolcev Občine Žalec. Učenci so prejeli priznanja za odličen uspeh ter posvetilo župana z darilnim bonom ZKŠT v vrednosti 20 evrov, ki so ga prevzeli 12. junija ob zaključku šolskega leta v matični osnovni šoli. Odličnjaki bodo lahko bon unovčili za ogled predstave ali koncerta v Domu II. slovenskega tabora, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz pestre ponudbe ZKŠT Žalec. Boni so unovčljivi na vseh prodajnih mestih ZKŠT. Zaradi odpovedi državnih tekmovanj iz znanja letos posebnega obdarovanja učencev, dobitnikov priznanj iz znanja z državnih tekmovanj, ni bilo. Od skupaj 52 nagrajenih devetošolcev jih je bilo iz I. OŠ Žalec 22, iz II. OŠ Žalec 1, OŠ Griže 10, OŠ Petrovče 14 in iz OŠ Šempeter 5 odličnjakov. Gradnja pločnika T. T. Rokometašice RK Zelene Doline so si z mestom državnih podprvakinj prislužile naziv naj ekipa Občine Žalec za leto 2019. Zaradi koronakrize je odpadel tudi osrednji slavnostni dogodek za največje športne dosežke v Občini Žalec. Naj športnico in naj športnika je v četrtek, 18. junija, v sejni sobi Občine Žalec, zato sprejel župan Občine Žalec Janko Kos in jima izročil priznanji. Sprejem za naj ekipo pa bo predvidoma pred jesenskim začetkom sezone. Župan Janko Kos je ob podelitvi, letos je bila že dvajseta po vrsti, obema naj športnikoma čestital za velike uspehe in zaželel tudi v bodoče takšnih rezultatov kot do sedaj. Priznanje za najuspešnejšo športnico je prejela judoistka Anamari Klementina Velenšek, ki je v letu 2019 osvojila 3. mesto na veliki nagradi v Tel Avivu in Zagrebu, ter 3. mesto na Grand Slamu v Bakuju. Naj športnik Občine Žalec za leto 2019 pa je postal smučarski skakalec Timi Zajc. Naziv si je prislužil z odličnimi rezultati celotne sezone, med katerimi izstopata zmaga na tekmi svetovnega pokala v poletih in doseženo 2. mesto na posamični tekmi svetovnega pokala v Sapporu. Timi je bil v pretekli sezoni najuspešnejši slovenski smučarski skakalec z osvojenim skupnim 9. mestom v seštevku svetovnega pokala. Ekipa leta 2019 so postale rokometašice RK Zelene Doline Žalec, ki so postale državne podprvakinje Slovenije v rokometu za ženske. Popravek V poročilu o 11. redni seji občinskega sveta Občine Žalec z naslovom Žalska seja v maskah, predlagani sklepi sprejeti soglasno, ki je bilo objavljeno v Utripu Savinjske doline št. 5 na strani 3, se nam je zgodila neljuba napaka pri navajanju imena in priimka vodje Urada za javne finance Občine Žalec. Vodja urada je mag. Gabrijela Vodnik in ne Vodovnik. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Pločnik do odcepa za Podvin je dolg 190 m. Občina Žalec je investitor gradnje pločnikov ob cesti Žalec - Ložnica - Gotovlje. V letošnjem letu je v izdelavi del pločnika od križišča z državno cesto do odcepa za zaselek Podvin, in sicer v dolžini 190 m. Namen gradnje je zagotoviti varnejšo pot stanovalcem naselij severno od Žalca do centra mesta, pogosto pa to pot uporabljajo tudi rekreativ- ci in sprehajalci iz blokovskega naselja za dostop do bližnjih sprehajalnih in gozdnih poti. Hkrati z gradnjo pločnika bodo pripravili tudi stojna mesta in kabelsko kanalizacijo za izvedbo javne razsvetljave. Vrednost investicije je 27 tisoč evrov, dela pa bodo končana do konca junija. Naj športnika Timi Zajc in Anamari Klementina Velenšek Namesto klasične podelitve v kulturne domu je naj športnika sprejel župan. V teh dneh pa so pripravili prevzem za prejemnike priznanj, ki so s svojimi dosežki od veteranske do pionirske kategorije izpolnili kriterije za prejem priznanja. Priznanje za leto 2019 je prejelo 210 športnikov in športnih delavcev iz 27 različnih društev, ki so v preteklem letu postali državni prvaki, osvojili eno izmed prvih treh mest v državnem prvenstvu Slovenije v kolektivnih športih ali imeli vidnejšo uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih. Dobimo se pri fontani! občinE 4 ŠT. 6 I junij 2020 Začeli z drugo fazo D. N. I. L. Z deli projekta druge faze prenove na OŠ Prebold, ki so vredna skoraj 1,2 milijona evrov, bodo končali do 1. decembra. Obsežen projekt prenove, za katero so podpisali pogodbo v začetku junija, bodo sklenili še pred koncem leta. V četrtek, 4. junija, so v sejni sobi Občine Prebold podpisali gradbeno pogodbo in pogodbo o gradbenem nadzoru za drugo fazo delne rekonstrukcije in dozidave OŠ Prebold, ki vključuje gradbeno -obrtniška dela. Gre za nadaljevanje rekonstrukcije in dozidave OŠ Prebold, ki se je začela že lansko leto z izgradnjo dveh novih učilnic, garderobe, vhoda v šolo za nižjo stopnjo in dva kabineta. Poleg tega pa je bilo opravljenih še vrsto drugih del, nabavili so opremo za nove učilnice in novo garderobo. V drugi fazi obnove in dograditve bodo v pritličju šole najprej porušili osrednji del s kuhinjo, jedilni- co, garderobo s predprostorom, star vhod za prvo triado in kabinet pred knjižnico. Temu bo sledila izgradnja nove kuhinje, jedilnice, kabinetov, prostora za čistilke, prostora za svetovalne delavke in drugih spremljajočih prostorov ter zunanja ureditev dvorišča. Poleg tega bodo opravili razna vzdrževalna dela, preuredili bodo garderobe v kleti in zamenjali salonitno kritino na starem delu šole. Predmet druge faze projekta je tudi izgradnja dveh novih učilnic, ki pa finančno nista zajeti v to pogodbo in bosta dodani z aneksom. Vrednost pogodbe, ki sta jo podpisala župan Vinko Debelak in direktor podjetja Lesnina MG oprema Ljubljana Boštjan Mencinger, je 1.157.000 evrov, vrednost pogodbe o gradbenem nadzoru, ki sta jo podpisala župan Vinko Debelak in direktor podjetja Uniprojekt Polzela mag. Jože Grobelnik, pa 15.580 evrov. Z deli bodo predvidoma končali do 1. decembra letos. V sklopu tega projekta je tudi dobava opreme za novo kuhinjo, jedilnico, kabinete in učilnici, za kar pa postopek izbora izvajalcev še ni končan. Sprejeli tri prostorske načrte T. Tavčar Braslovški svetniki so potrdili zaključni račun proračuna za leto 2019. Člani Občinskega sveta Občine Braslovče so se v sredo, 10. junija, v sejni sobi občine sestali na 11. redni seji in obravnavali 17 točk dnevnega reda. Med drugim so se seznanili s poročiloma o realizaciji sklepov obeh prejšnjih sej ter s poročilom o izvedenih aktivnostih v času epidemije covida-19. Poročilo je podal poveljnik Civilne zaščite Občine Braslovče Rok Ušen. Civilna zaščita oziroma njen štab, ki je bil na poziv župana aktiviran 12. marca, je do 30. maja izvedel vrsto preventivnih ukrepov in aktivnosti, ki so prispevale k temu, da v občini niso imeli potrjenega primera okužbe. Pri aktivnostih dostave toplih obrokov socialno ogroženim, varstvu otrok, šivanju zaščitnih mask, svetovanju podjetjem in hmeljarjem v zvezi z ukrepi in še mnogih drugih dejavnostih so sodelovali tudi številni občani kot prostovoljci in člani vseh PGD v občini. Na seji so obravnavali tudi prvo lokacijsko preveritev za območje LP01-2019, s katero se dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev znotraj OPPN PA24. Občinski svet je sklep o lokacijski preveritvi soglasno sprejel tako, da se pričakuje, da bo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ustrezno rešeno priključevanje na lokalno cesto. V nadaljevanju so svetniki za naslednje štiriletno obdobje soglasno imenovali občinsko volilno komisijo Občine Braslovče s predsednikom Mitjo Korentom in njegovo namestnico Petro Mogel. Člani volilne komisije pa so: Cvetka Kronovšek, Andrej Korošec, Janko Marovt, Ivanka Krevh, Angela Čulk in Dominik Pongračič. Občinski svet je v nadaljevanju soglasno sprejel tri občinske Pisarniški papir za otroke T. Tavčar V dvomesečnem obdobju izobraževanja na domu so bili starši primorani otrokom zagotoviti tehnična sredstva, da so lahko sledili dnevnim šolskim obveznostim. Podjetje Jagros je s tem namenom Občini Braslovče podarilo 1.000 kilogramov pisarniškega papirja, ki ga je Civilna zaščita Občine Braslovče razdelila socialno ogroženim družinam s šoloobveznimi otroki. Donacijo je pred trgovskim centrom Jager Braslovče ob prisotnosti poslovodkinje Ksenije Britovšek predal direktor Aleš Jager županu Občine Braslovče Tomažu Žoharju in poveljniku Civilne zaščite Občine Braslovče Roku Ušenu. Župan Tomaž Žohar se je ob sprejemu donacije zahvalil za izkazano dobroto, solidarnost in skrb za šibkejše člane Občine Braslovče. Ob predaji pisarniškega papirja NOVI Č KE T. T. Javna razsvetljava V Občini Braslovče so v minulih dneh kar na treh lokacijah končali z izgradnjo javne razsvetljave. Tako so novo javno razsvetljavo dobili v naselju Podgorje pri Letušu, Male Braslovče in v naselju Terase 1 v Braslovčah. Vrednost investicije znaša nekaj manj kot 40 tisoč evrov. Obnovljen cestni odsek v Lovčah V skladu s terminskim načrtom je izvajalec Sašo Cizej, s. p., z Vranskega končal obnovo odseka lokalne ceste v zaselku Lovče v Andražu nad Polzelo v dolžini 410 metrov. Uredil je spodnji ustroj, površinsko in globinsko odvodnjavanje cestnega telesa ter zgornji ustroj z novim asfaltom. Obnovljeno vozišče je širše, kot je bilo, kar bo skupaj z očiščenimi brežinami zagotovo pripomoglo k večji preglednosti in varnosti. Vrednost sanacije znaša 90 tisoč evrov, denar pa je zagotovila Občine Polzela iz proračuna. Sanacija brežine na Dobrovljah Ob cestišču Dobrovlje – Nazarje, pri kmetiji Ramšak, so zaradi nevarnosti plazu postavili več metrov visoko kamnito zložbo vzdolž brežine in namestili zaščitno ograjo. Dela so stala nekaj manj kot 28 tisoč evrov. Tudi v Braslobčah z maskami. podrobne prostorske načrte, in sicer OPPN MB05-1 v Malih Braslovčah, OPPN PŽ03-1 v Parižljah in OPPN PA5 vikend naselje v Malih Braslovčah. Sledila je obravnava zaključnega računa proračuna za leto 2019. Prihodki v letu 2019 so znašali 4.472.079,63 evra, odhodki 4.389.010,79 evra. Za pokritje odhodkov se je Občina Braslovče zadolžila za 186.221,79 evra, hkrati pa po amortizacijskem načrtu odplačala dolg v višini 209.155,50 evra. Po soglasni potrditvi zaključnega računa je predsednik nadzornega odbora Občine Braslovče Franc Ran- čigaj svetnike seznanil s poročilom o delu nadzornega odbora Občine Braslovče. Ob koncu seje so svetniki po skrajšanem postopku soglasno sprejeli še manjše spremembe Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije JKP Žalec v 5. členu obstoječega odloka, kjer so navedene dejavnosti podjetja. Odlok bodo na sejah obravnavali občinski sveti še ostalih občin Spodnje Savinjske doline. Župan Tomaž Žohar je na koncu seje svetnikom odgovoril na nekatera vprašanja in podal informacije o tekočem dogajanju v občini. Trije novi defibrilatorji V Občini Braslovče so bogatejši še za tri nove avtomatske defibrilatorje, s čimer sledijo načrtu opremljanja občine s temi pripomočki, ki lahko rešujejo življenja. Dva defibrilatorja je financirala Občina Braslovče iz proračuna, tretjega pa je občini donirala Lekarna Polzela. Nove lokacije, ki so pokrite z defibrilatorji, so tako Orla vas v centru vasi pri spomeniku, Dobrovlje pri Završnik blizu cerkve Sv. Urbana ter v Braslovčah pri vhodu v trgovino Jager. Postavitev cestnih ovir Z namenom zagotavljanja večje prometne varnosti in ob zbranih okrog 95 odstotkov podpisov lokalnih prebivalcev so v Slatinah na cesti proti Šmartnemu ob Paki namestili dve cestni oviri za omejitev hitrosti ter na regionalni državni cesti postavili elektronsko tablo za merjenje hitrosti »VI VOZITE«. Braslovče 22, 3314 Braslovče, Slovenija tel.: 03 703 84 00, faks: 03 703 84 10, e-pošta: obcina@braslovce.si, www.braslovce.si Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Braslovče skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur. list RS št. 47/2014) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2020. Celoten razpis je objavljen na spletni strani Občine Braslovče www.braslovce.si. OBČINE ŠT. 6 I junij 2020 Občinski praznik, kot ga doslej še ni bilo D. Naraglav Župan Občine Prebold Vinko Debelak je ob rob prazniku spregovoril o koronakrizi in njenih posledicah, o pomembnih investicijah v občinah, pa tudi o počitniškem delu in bazenu. Občinski praznik Občine Prebold še zdaleč ni bil takšen, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih, ko so pripravili vrsto najrazličnejših prireditev. Letos so jih večino že pred časom odpovedali zaradi koronavirusa. Sinoči (23. 6.) pa so vendarle pripravili slavnostno sejo občinskega sveta, ki je potekala v preboldskem Gaju pod nadstreškom Društva upokojencev Prebold. Na slovesnosti so s kratkim kulturnim programom ob občinskem prazniku počastili tudi dan državnosti. Podeljena pa so bila tudi letošnja občinska priznanja. Župana Vinka Debelaka smo ob prazniku povprašali o minuli koronakrizi, njenih posledicah na gospodarstvo v občini, aktivnostih na področju investicij, o počitniškem delu dijakov in študentov, o odprtosti preboldskega bazena in še čem. »Položaj in tudi naši odzivi na epidemijo so bili podobni kot drugod po Sloveniji, kjer imajo v kraju tudi domove za starejše. Prve dni smo preko vseh mogočih zvez in poznanstev iskali maske, za katere je takrat veljalo, da so nujno potrebne. Ponudb je bilo ogromno, resnična dobavitelja pa samo dva in občani prostovoljci. Malo bolj zmerno in z nekaj logike smo se pridružili prizadevanjem za zaustavitev prostega gibanja občanov. Prva pridobljena zaščitna sredstva smo razdelili domu za starejše in zdravstveni postaji. Hitro smo s pomočjo občanov vzpostavili šivanje mask na domovih in te tudi že delili najprej občanom, ki so sodili med bolj ogrožene, kasneje pa še vsem ostalim. Pohvaliti in zahvaliti se moram donatorjem zaščitnih sredstev ter pomoči v obliki hrane in higienskih pripomočkov za naše najbolj prizadete občane. 20 računalnikov smo razdelili šolajočim otrokom za delo od doma. Hvala poveljniku občinskega štaba CZ in vodji takrat vzpostavljenega kriznega centra, ki sta izpeljala vse navedeno, da smo prebrodili čas epidemije,« je na kratko povzel to koronokrizo in ukrepe v občini preboldski župan. O posledicah krize na gospodarstvo pa je povedal: »Obrtniki in podjetniki so se zaradi ukrepov epidemije znašli v hudih težavah. Vsi s strahom pričakujemo polletne rezultate ter oživljanje trgov, na katere prodajajo svoje izdelke. Upamo, da bodo ukrepi vlade dovolj učinkovito blažili sedanje težave in spodbudili nov zagon. PodPriznanja Občine Prebold so prejeli: Marija Stanko za večletno aktivno delo na invalidskem področju; Branka Bogataj za strokovno vodenje sekcije jutranja telovadba; PGD Šešče ob 100-letnici delovanja; PGD Prebold – Dolenja vas – Marija Reka ob 100-letnici delovanja; PGD Kaplja vas ob 110-letnici delovanja. Bronasti grb občine je prejel Marko Natek za delovanje na gasilskem področju in preostalih področjih; Srebrni grb občine je prejela desetina starejših gasilcev PGD Matke za 30-letno delovanje. Zlati grb občine pa je bil tokrat podeljen Emiliji Črnila za večletno uspešno delo in dosežene uspehe trajnejšega pomena za Občino Prebold. Največja investicija v lanskem in letošnjem letu je v občini Prebold obnova in razširitev OŠ Prebold Vinko Debelak jetniki s področja turizma, ki je med najbolj prizadetimi, pa so še povsem brez gostov in realizacije. Podjetnikom, najemnikom občinskih prostorov, smo za čas epidemije odpisali vse stroške in tako ublažili njihovo situacijo,« je še poudaril župan. O opravljenem delu v minulem času in investicijah, ki so v pripravi, pa je Vinko Debelak povedal: »Projekti proračuna občine so v minulem letu bili uresničeni v predvideni vsebini in višini. Dogradili smo še en manjkajoči vodovodni odsek na hribovitem območju Matk, obnovili nekaj cest ter z dozidavo šole pridobili tri nove učilnice in garderobe za najmlajše. Nadaljevanje in zaključek širitve in obnove šole je najpomembnejši projekt občine v tekočem proračunskem obdobju. Pridobili bomo še dve učilnici, nekaj kabinetov in novo šolsko kuhinjo z jedilnico ter obnovili garderobe. V Dolenji vasi se gradi krožno križišče, v hribovju med Matkami in Sv. Lovrencem pa zaključuje javni vodovod. V pripravi je dokumentacija in prijava za dva medobčinska projekta vodooskrbe, ki bosta financirana iz regijskih razvojnih sredstev. Kot trenutno kaže, nam zaradi epidemije ne bo potrebno odpovedovati načrtovanih projektov. Smo pa preložili obnovo cest zaradi zaključevanja investicije v šoli, ki pa zaradi obsega še vseeno zahteva najem kredita za poplačilo vseh načr- tovanih del. Precej več težav se kaže na področju društvenega dela, v športu in kulturi, kjer ni mogoče izvajati predvidenih prostovoljnih aktivnosti, ki društvom prinašajo pomembna finančna sredstva in hkrati omogočajo pokazati njihovo delo,« je pojasnil župan. Glede počitniškega dela dijakov in študentov pa je povedal: »Tudi letos smo razpisali počitniško delo za dijake in študente, a se tudi tu pozna vpliv epidemije. Uspeli smo pripraviti manj programov, samo tri. Vendar pa poslovanje kopališča in turistično informacijskega centra ter muzejske zbirke brez pomoči mladih ni možno izpeljati. Prijav je bilo letos veliko več kot lani, kar je tudi posledica po epidemiji oteženega poslovanja gospodarstva. Žal smo lahko sprejeli samo 14 prijavljenih. Več kot dvakrat toliko smo jih morali odkloniti, za kar nam je zelo žal. Upamo, da bo prihodnje leto spet tako, kot je že bilo v preteklih letih.« In kako bo letos s preboldskim bazenom in redarsko službo? »Bazen v Preboldu bo odprl vrata julija, cene bodo ostale lanske, otroci naše šole pa bodo dobili brezplačne vstopnice. Poslovanje bazena vsako leto prinese proračunu občine okrog 25 tisoč evrov primanjkljaja, a menimo, da je za kraj in občane pomembna poletna popestritev. Zato se bomo tudi v prihodnje trudili, da bo bazen živel in omogočal občankam in občanom ter tudi mnogim drugim iz doline lepe in osvežilne trenutke v poletnih dneh,« je poudaril župan Vinko Debelak. Glede redarske službe v občini je dejal: »Občina po zavrnitvi predlagane skupne občinske uprave na občinskem svetu še nima urejene redarske in komunalne ter cestne inšpekcijske službe, kar pa se v našem lokalnem okolju prav hudo še ne pozna. Bomo pa jeseni uredili tudi to,« je zaključil najin pogovor župan Vinko Debelak ter izrekel še čestitko občanom ob prazniku in vsem nagrajencem občinskih priznanj. 5 Redna in slavnostna D. Naraglav Za praznik Občine Tabor so podelili tudi priznanja. V ponedeljek, 22. junija, je v sejni sobi Občine Tabor potekala 22. redna seja občinskega sveta, po njej pa je bila v dvorani Doma krajanov še slavnostna seja občinskega sveta ob že minulem prazniku občine, ki je zaradi koronavirusa ni bilo mogoče izpeljati in tako tudi ne podeliti letošnjih občinskih priznanj. Na redni seji so svetniki obravnavali 16 točk dnevnega reda. Med drugim je bila v obravnavi javna pot Režana–Ojstriška vas. Obravnavali so predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec. Potrdili so sistematizacijo delovnih mest za OE Vrtec Tabor v šolskem letu 2020/21. Obravnavali so predlog sofinanciranja neobveznega izbirnega predmeta nemščine za učence POŠ Tabor v naslednjem šolskem letu. Sprejeli so tudi zaključni račun Proračuna Občine Tabor za leto 2019 ter obravnavali odlok o davkih občanov in odlok o pokopališkem redu. Pod 11. točko so obravnavali spremembe in dopolnitve Odloka o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve občinskih javnih cest in priključkov na območju občine. Ob zaključku seje so obravnavali še predlog sklepa o dopolnitvi Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2020 ter potrdili investicijski projekt rekonstrukcije ceste Ločica– Zahomce–Dol–Tabor, odsek Tabor. Po končani redni seji so se svetniki preselili v dvorano Doma krajanov Tabor, kjer je potekala slavnostna seja v počastitev praznika občine, ki ga praznujejo vsako leto v spomin na veliki kmečki upor v zadnji tretjini meseca aprila. Takrat praznuje tudi farni patron sv. Jurij in je poleg številnih prireditev organiziran tudi tradicionalni Šentjurski sejem. Letos je vse odpadlo. Zdaj ko je epidemija preklicana, pa so se odločili izpeljati vsaj slavnostno sejo in na njej podeliti letošnja priznanja. V ponedeljek so iz rok župana Marka Semprimožnika priznanja končno lahko prevzeli letošnji dobitniki. Priznanje občine Tabor je letos za požrtvovalno delo na področju gasilstva, zaščite in reševanja prejel Ivan Derča. Za požrtvovalno delo na področju športa je srebrno plaketo prejel Blaž Ribič. Zlato plaketo je prejela Mojca Hrastnik, ki že veliko let požrtvovalno dela na področju gasilstva. Poleg teh priznanj pa sta bili podeljeni še dve priznanji župana. Enega je prejelo Turistično društvo Tabor, in sicer za ohranjanje in spodbujanje prireditev na področju turizma ter za prepoznavnost in urejenost lokalne skupnosti, drugega pa Blaž Birk za strokovno pomoč pri zasnovah, načrtovanju in urejanju prostora v Občini. Dobrih 235 tisoč evrov za gasilsko dejavnost in investicije T. Tavčar Občina Braslovče, Gasilska zveza Žalec (GZ) in prostovoljna gasilska društva v Gasilskem poveljstvu Občine Braslovče so v posebnih okoliščinah, ločeno in z ustreznimi ukrepi, podpisali pogodbo o financiranju in opravljanju javne gasilske službe v Občini Braslovče za leto 2020. V imenu Občine Braslovče je pogodbo podpisal župan Tomaž Žohar, v imenu Gasilske zveze Žalec njen predsednik Edvard Kugler in v imenu prostovoljnih gasilskih dru- štev Braslovče, Dobrovlje, Gomilsko, Grajska vas, Letuš, Parižlje–Topovlje in Trnava predsedniki Primož Urbas, Ivan Dobnik, Boštjan Brišnik, Iztok Derča, Primož Brinovec, Boštjan Braslovče in Simon Brdnik. Občina Braslovče je z rebalansom proračuna za leto 2020 za redno delovanje prostovoljnih gasilskih društev, za zavarovanje ter za dejavnost GZ Žalec zagotovila 51.300 evrov, za investicijske prenose za opremo in nabavo gasilskih vozil pa 183.750 evrov. Pogodbo sta podpisala predsednik GZ Žalec in župan Tomaž Žohar. po dolini 6 ŠT. 6 I junij 2020 Več kot 1,5 milijona evrov za Brezplačen WiFi tudi v infrastrukturo na Gomilskem Taboru D. N. Izbrani izvajalec, mobilni operater A1 Slovenija, bo Občina Braslovče je začela s re na Gomilskem, ki bo med dru- centru naselja. Celotna investicija, brezplačne dostopne točke vzpostavil v pol leta. T. Tavčar celostno ureditvijo infrastruktu- gim temu kraju prinesla krožišče v ki bo potekala tudi v letu 2022, bo znašala več kot 1,5 milijona evrov, samo letos pa bodo vložili okrog 600 tisoč evrov, kolikor je projektantska ocena. Za primarni kanalizacijski kanal, Šmatevž–Grajska vas, je projekt že narejen in zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje. Dodatno so projekt preko dokumentacije PZJ razširili še z meteorno kanalizacijo, vgradnjo električnega, optičnega in kabelskega omrežja v zemljo, javno razsvetljavo, izgradnjo pločnika, rekonstrukcijo ceste ter z izgradnjo krožišča v centru Gomilskega. Župan Tomaž Žohar je zaradi obsežnosti projekta, ki bo v celoti trajal do leta 2022, ter z namenom večje učinkovitosti in uspešnosti imenoval gradbeni odbor, katerega število članov se bo glede na fazo izvajanja projekta dopolnjevalo ali zmanjševalo. Krožišče sredi vasi bi naj bilo zgrajeno že letos. Posodobili bodo telovadnico D. N. Lani novembra je Občina Tabor kandidirala na Javnem razpisu za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letih 2019, 2020 in 2021, in sicer s projektom posodobitve telovadnice v Domu krajanov Tabor. Kot je povedala višja svetovalka na občini Saša Zidanšek Obreza, je bila kandidatura uspešna in so že konec maja prejeli težko pričakovano odločbo o sofinanciranju. »Fundacija za šport bo tako sofinancirala investicijo v višini 13 tisoč evrov. Znesek je sicer za slabo polovico nižji od tistega, ki smo ga načrtovali in upoštevali v naši finančni konstrukciji, vendar smo kljub temu veseli, da so nam sredstva vendarle bila dodeljena,« pravi Saša Zidanšek Obreza in doda, da je vrednost celotne investicije ocenjena na okrog 45 tisoč evrov. Posodobitev telovadnice vključuje menjavo vrat na vhodu v objekt Taborska dvorana je večnamenska, saj se tu poleg športnih odvijajo številne kulturne in druge prireditve in v telovadnico, nova športna tla, to je parket s hidroizolacijo, pleskanje sten in nabavo nekaj nujno potrebnih športnih rekvizitov za kakovostno poučevanje športne vzgoje: gredi, telovadne klopi in bradlja. Izbor izvajalcev je načrtovan v začetku julija, realizacija investicije pa do pričetka pouka. V poletnem času bo tako telovadnica zaradi del zaprta. Po novem raztros pepela T. Tavčar V Kulturnem domu Vransko je v torek, 16. junija, potekala 10. redna seja Občinskega sveta Občine Vransko. Svetnice in svetniki so potrdili Zaključni račun Občine Vransko za leto 2019. Seznanili so se z letnim poročilom Javnega komunalnega podjetja Žalec, sprejeli spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Vransko v prvem branju ter jih posredovali v 30-dnevno javno obravnavo, potrdili število delavcev na sistemiziranih delovnih mestih v OŠ Vransko - Tabor, enota Vrtec Vransko za šolsko leto 2020/21. Sprejeli so cenik pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališču Vransko, ki začne veljati s 1. 7. 2020. Tre- nutno veljavni cenik pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališču Vransko je iz leta 2013. V predlaganem ceniku cene storitev ostajajo nespremenjene, dodaja pa se storitev najema prostora za raztros pepela, ki je bil pri mrliški vežici urejen spomladi in je že na voljo uporabnikom. Cena storitve zajema letno najemnino, stroške čiščenja cvetja in sveč ter stroške rednega vzdrževanja prostora. Občinski svet je potrdil tudi sklep, da se v šolskem letu 2020/21 odobri sofinanciranje dveh dodatnih ur nemščine, in sicer 10 mesecev po 275,24 evra v skupnem znesku 2.752,40 evra. Na seji so svetniki podali soglasje k spremembi sedeža javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko, ki je v športni dvorani Vrani.. Na osnovi prijave na jesenski razpis v okviru instrumenta za povezovanje Evrope na področju vseevropskih telekomunikacijskih omrežij (Spodbujanje internetne povezanosti v lokalnih skupnostih: WiFi4 EU) je Občini Tabor Evropska komisija za postavitev 6 zunanjih in 6 notranjih dostopnih točk dodelila 15 tisoč evrov nepovratnih sredstev v obliki t. i. bona. Gre za projekt, ki predvideva brezplačno lokalno brezžično povezljivost brez diskriminatornih pogojev. S tem se bo prispevalo k premostitvi digitalnega razkoraka na podeželju. Dodatno se bo izboljšal dostop do spletnih storitev, ki povečujejo kakovost življenja v lokalnih skupnostih z lažjim dostopom do storitev, kot sta npr. e-zdravstvo in e-uprava. Omogočeno bo ustvarjanje novih ponudb za digitalno vključevanje, kot so npr. tečaji za uporabo računalni- kov in interneta, ter spodbujanje razvoja lokalnih malih in srednjih podjetij, ki uvajajo inovacije na področju digitalnih proizvodov in storitev. V občini bodo tako vzpostavili 6 dostopnih točk na prostem na naslednjih lokacijah: lovska koča, športno igrišče pri POŠ Tabor, parkirišče pri POŠ Tabor, igrišče Razgan v Ojstriški vasi, župnijsko parkirišče in na kmetiji Laznik. Prav tako bodo vzpostavili 6 dostopnih točk v zaprtih prostorih: telovadnica in knjižnica v domu krajanov, gasilski dom Ojstriška vas, gasilski dom Kapla, veroučna učilnica v župnišču in občinska sejna soba. Izbrani izvajalec, s katerim je občina pred dnevi že podpisala pogodbo za namestitev omrežja WiFi4 EU, je mobilni operater A1 Slovenija, rok izvedbe za vzpostavitev omrežja pa je šest mesecev od podpisa pogodbe. Turistična taksa 2 evra T. Tavčar Polzelski svetniki so na 11. redni seji minuli četrtek razpravljali in sklepali o trinajstih točkah dnevnega reda. Po tem, ko so se seznanili z letnim poročilom OŠ Polzela za lansko leto, so podali soglasje k sistemizaciji delovnih mest in k oblikovanju oddelka v OŠ Polzela, enota vrtec Polzela in Andraž nad Polzelo za šolsko leto 2020/2021. Brez pripomb je občinski svet potrdil predlog sklepa o počitniški odjavi otrok v Vrtcu Polzela. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca. Potrdili so tudi sklep o sofinanciranju letovanja otrok. Občinski svet se je seznanil tudi z letnimi poročili javnih zavodov za leto 2019 (Glasbena šola Risto Savin Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, II. OŠ Žalec, UPI Ljudska univerza Žalec). V nadaljevanju seje je občinski svet potrdil predlog Odloka o zaključnem proračuna Občine Polzela za lansko leto, v drugi obravnavi pa potrdil predlog Odloka o turistični in promocijski taksi, ki skupaj znaša 2 evra na osebo na dan. Za tri leta so za glavno in odgovorno urednico občinskega glasila Polzelan imenovali direktorico občinske uprave Alenko Kočevar ter dali pozitivno mnenje mag. Evi Lenko, direktorici Doma upokojencev Polzela za nov petletni mandant. Ob koncu so poslušali poročilo poveljnika CZ Občine Polzela Igorja Pungartnika o aktivnostih v času epidemije Covid-19, ki v Občini Polzela ni imela do sedaj nobenega okužena občana. NOVI Č K E D. N. Polnilna postaja za električna vozila Tudi Občina Prebold se je letos vključila v sistem polnilnih postaj za električne avtomobile. Uspešno se je prijavila na razpis EKO sklada ter prejela odločbo o nepovratnih finančnih sredstvih v višini 3.000 evrov. Na javnem razpisu je bil izbran najugodnejši izvajalec Elektro Celje OVI, ki je polnilno napravo dobavil in montiral, z njo pa bo tudi upravljal. Polnilna postaja Etrel tip G6 je sedaj nameščena na parkirišču pri osnovni šoli, kjer sta dve parkirišči namenjeni za parkiranje in polnjenje električnih avtomobilov. Polnilni stebriček za dve polnilni mesti ima skupno moč 44 kW. Dan družine je bil letos drugačen Letošnji mednarodni dan družine 15. maj, ki ga je leta 1993 razglasila Generalna skupščina združenih narodov z namenom povečati zavedanje družbe o družini, so v Občini Tabor namesto vsakoletnega sprejema novorojenčkov in prvošolčkov praznovali nekoliko drugače. Novorojenčke in prvošolčke so vseeno obdarili in jim pripadajoča darila posredovali po pošti. Darila je prejelo 25 novorojenčkov, od tega 20 deklic in pet dečkov, ki so se rodili od konca aprila 2019 do začetka maja 2020. Darila je prejelo tudi 22 prvošolčkov, ki bodo jeseni stopili v POŠ Tabor. Tudi med njimi je več deklic, skupno 12, in 10 dečkov. Župan je poštni pošiljki dodal še čestitko staršem in jim zaželel veliko uspeha pri vključitvi otrok v prvi razred osnovne šole. Brez sprejema, a darila ostanejo V Občini Prebold vsako leto pripravijo dva sprejema za novorojenčke in njihove starše. Letošnjega prvega sprejema za rojene v času od 1. novembra do 1. maja v običajni obliki ne bo zaradi še vedno možne okužbe s koronavirusom. Kako bo s sprejemom v mesecu decembru za rojene v drugi polovici tega cikla, pa bo odvisno od situacije. Dvajset novorojenčkov, med njimi enajst dečkov in devet deklic, kolikor se jih je rodilo v občini od lanskega 1. novembra do letošnjega 1. maja, pa bodo kljub vsemu obdarili z darilno kartico v vrednosti 150 evrov. V lanskem prvem obdobju se je v občini rodilo sedemindvajset otrok, kar je sedem več kot letos. po dolini ŠT. 6 I junij 2020 1.100 koncesij domovom za starejše Nujna medicinska pomoč samo na 112 L. Kolar Od letošnjega prvega julija bo nujna medicinska pomoč (NMP) Zdravstvenega doma Žalec vključena v Dispečersko službo zdravstva Slovenije (DSZ). T. Tavčar Minister Janez Cigler Kralj si je v spremstvu direktorice Doma upokojencev na Polzeli Eve Lenko, župana Jožeta Kužnika in poslanca DZ Aleksandra Reberška ogledal novi prizidek k Domu upokojencev na Polzeli. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je bil v petek, 5. juni- ja, na delovnem obisku v savinjskošaleški regiji. Obiskal je Inšpektorat za delo v Celju, velenjski urad S prvim udarcem je minister Janez Cigler Kralj skupaj z županom občine Žalec Jankom Kosom in direktorjem doma na Grmovju Tomažem Lenartom odprl igrišče za mini golf, ki so ga v domu zgradili za prostočasne aktivnosti stanovalcev. za delo in velenjsko enoto Centra za socialno delo savinjsko-šaleške regije in domove za starejše v Spodnji Savinjski dolini. »Ugotovil sem, da je slika na trgu dela resna, do neke mere tudi težavna. Ukrepi vlade, predlagani v prvem, drugem in tretjem protikoronskem paketu, so uspešni, podjetja jih koristijo in odzivi gospodarskih družb na ukrepe so pozitivni. Z njimi smo namreč zelo omejili pritisk na evidenco brezposelnih. Naš cilj je, da brezposelni čim prej najdejo novo zaposlitev,« je še dejal minister. Razkril je tudi, da bo ministrstvo do konca meseca objavilo razpis za podelitev 1.100 koncesij domovom za starejše. Prav tako ministrstvo pripravlja podlage za dokončanje gradnje dveh domov in gradnjo petih novih domov za starejše. Popoldne je obiskal domove za starejše, in sicer Dom Nine Pokorn na Grmovju in domove za starejše v Preboldu, na Polzeli in na Vranskem. Poročali so javni zavodi Od julija naprej bo aktivacija ekip nujne medicinske pomoči potekala samo preko DSZ oz. enotne številke 112. Vaš klic bo sprejel dispečer, ki bo po prevzemu potrebnih informacij o dogodku, bolezni oz. poškodbi hitreje aktiviral najbližjo ekipo NMP. »Prebivalci naše doline torej nujne medicinske pomoči ne bodo mogli več dobiti po stacionarni številki zdravstvenega doma, kot je bila do sedaj pogosta praksa prebivalcev naših šestih občin,« je povedala direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec. »Lokacija ambulante NMP še naprej ostaja v prostorih ZD Žalec, in sicer 24 ur na dan in 365 dni na leto, spreminja se samo način aktiviranja, ki bo odslej potekal izključno preko 112,« je še povedala dr. Hana Šuster Erjavec in ob tem dodala, da do dokončne sistemske ureditve DZS v prehodnem obdobju za posvet z dežurnim zdravnikom ostaja v uporabi tudi stacionarna telefonska številka, ki bo s popolnim prehodom ukinjena. Ob tem pa je še dodala: »ZD Žalec ima eno ekipo NMP. Delo te službe poteka tako v ambulanti kot na terenu. Zato se včasih zgodi, da je ekipa NMP na terenu in je ZD zaklenjen. Če se znajdete v takšni situaciji, poiščite pomoč v kateri izmed bližnjih ambulant NMP ali v urgentnem centru Celje ali pokličite 112. Za vse ostale informacije, denimo, glede delovanja posameznih ambulant ZD Žalec, naročanja in nadomeščanja zdravnikov, pa je že danes na voljo telefonska številka informacij 03 713 43 00 vsak delovnik med 7. in 14. uro ali spletna stran www.zdzalec.si, na kateri lahko poiščete številko informacij. Glavno poslanstvo Dispečerske službe zdravstva Slovenije je sprejemanje klicev o nenadnih dogodkih, ki potrebujejo intervencijo zdravstvenih služb na terenu. DSZ določa prioriteto sprejetih klicev in aktivira ustrezne zdravstvene intervencijske ekipe glede na naravo in lokacijo dogodka. Vse aktivnosti v skladu s postavljenimi standardi izvajajo za to usposobljeni dispečerji. DSZ Slovenije postopoma vključuje v svoj sistem vse enote NMP v Sloveniji. Ekipa NMP Žalec bo vključena s 1. julijem. Zajadrajmo v poletje - kopalni izleti Osnovnošolske otroke plavalce vabimo na počitniško kopanje v slovenska kopališča, in sicer: 1. termin: od 6. 7. do 10. 7. 2020 2. termin: od 24. 8. do 28. 8. 2020 Odhodi avtobusa izpred I. OŠ Žalec, vsak dan predvidoma ob 8.30, povratek ob 15.30. Izleti bodo potekali v vsakem vremenu. Prijave in plačila uredite v TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Žalec. Dodatne informacije na 03 710 04 34 Cena aktivnosti je 60 eur/teden, ali www.zkst-zalec.si. za 2 otroka iz iste družine Pohitite s prijavo, ker je število mest omejeno. 100 eur/teden D. Naraglav Potrdili so rebalans proračuna 2020 in nekaj ukrepov za omilitev posledic epidemije. Minuli četrtek je potekala 15. redna seja OS Občine Prebold. Tudi tokratno so zaradi predpisane razdalje zaradi preprečitve širjenja virusa izpeljali v gasilskem domu v Sv. Lovrencu. Najbolj obširna točka tokratne seje, ki je vsebovala 15 točk dnevnega reda, je bila seznanitev z letnimi poročili javnih zavodov. Poleg pisnih poročil sta podrobneje še ustno svoja poročila podala in razložila direktorica javnega zavoda Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in ravnatelj Osnovne šole Prebold Peter Žurej. Svetniki so vsa poročila sprejeli, ob tem pa potrdili še dodaten sklep, da se z rebalansom proračuna zagotovijo sredstva za pokritje primanjkljaja v javnem zavodu Medobčinske splošne knjižnice Žalec. V nadaljevanju seje je župan Vinko Debelak predstavil dokončno verzijo predloga rebalansa Proračuna Občine Prebold za leto 2020. Tega so nato s sklepom tudi potrdili, hkrati pa tudi rebalans Načrta razvojnih programov in rebalans Načrta razpolaganja z nepre- 7 mičninami za tekoče leto 2020. Na rebalans se je nanašala tudi naslednja točka. Obravnavali in potrdili so predlagane ukrepe za omilitev posledic epidemije. S sprejetimi sklepi so najemnike prostorov v Zdravstvenem domu Prebold oprostili plačila najemnine in materialnih stroškov od 1. marca do 31. maja, saj jim je bilo v tem času onemogočeno ali oteženo delo. Poleg tega so sprejeli sklep, da se za ta čas oprosti plačila najemnine tudi ostalim najemnikom poslovnih prostorov. Podjetnike pa bodo na podlagi vloge in s predloženimi bilancami (za leto 2019 in polletje 2020) oprostili tudi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Z dodatnim sklepom pa so odločili, da vseh 14 računalnikov, ki so jih prejeli otroci za šolanje na daljavo, ostane v njihovi trajni lasti, saj svojih računalnikov doslej niso imeli. V nadaljevanju so po kratki razpravi iz obravnave umaknili Predlog pravilnika za nabavo gasilskih vozil, saj je bilo nekaj nejasnosti glede tolmačenja. Zato so sklenili, da bodo to obravnavali na naslednji seji, ki naj bi bila v juliju. Nato so v prvem branju za 15-dnevno javno obravnavo potrdili predlog Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Prebold. V nadaljevanju je občinski svet po hitrem postopku sprejel odlok o spremembi Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec. Potrdili so tudi cene vstopnic na bazenu Prebold za letošnjo sezono, ki ostajajo enake kot lani. Bo pa potrebno upoštevati vsa navodila NIJZ-a, ki bodo dana za kopališča. V drugem delu seje so svetniki sprejeli sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini. Ta vključuje Knjižnico Prebold, Kulturni dom Šešče, Družabni center Marof in Dom godbenikov Prebold. V nadaljevanju so sprejeli še sistematizacijo delovnih mest v Vrtcu Prebold brez predlaganega razširjenega delovnega mesta. V zadnji točki pa so razpravljali še o dobitnikih letošnjih priznanj ob občinskem prazniku in predlagane kandidate za priznanja tudi potrdili. DA BO VAŠA ZELENICA UREJENA Kontakt: 03 777 14 23 ali 051 665 566 WWW.UNIFOREST.SI 8 osrednje teme ŠT. 6 I junij 2020 V Angliji tudi kot dodiplomska študentka nisem bila zgolj številka Lucija Kolar osebni arhiv H. V. Hana Veler kot študentka doktorskega študija v Oxfordu preučuje virusno gripo, iz področja virologije pa je minule mesece pridobila še nepričakovane izkušnje z novim virusom. »Sem doktorska študentka na univerzi v Oxfordu in pred sabo imam še slabo leto in pol, da zaključim svoj projekt in pridobim naziv doktorice znanosti. Ko sem se po novem letu vrnila v laboratorij, sem začela nizati podatke uspešno opravljenih eksperimentov dan za dnem. Bila sem tik pred začetkom velikega eksperimenta, ki bi bil verjetno vrhunec mojega doktorskega študija. Mentor je bil navdušen nad projektom. Septembra letos se mi je obetala mednarodna konferenca v Valenciji, in če bi se vse izšlo po planu, publikacija v znanstvenem »journalu« virologije. A vse ne gre vedno tako, kot načrtujemo,” je med drugim zapisala štiriindvajsetletna Hana Veler v besedilu, ki ga je poslala na naše uredništvo kot odziv na naš poziv mladim ustvarjalcem, da v času epidemije covida-19 z Utripovimi bralci delijo svoje ustvarjalne zamisli, pesmi, razmišljanja. Zakaj sem se odločila, da jo povabim k obsežnejšemu pogovoru, boste ugotovili iz naslednjih vrstic, in tudi, zakaj mi je žal, da je prostor v časopisu vendarle omejen. Hana Veler iz Šentruperta je v Anglijo odšla pred petimi leti na dodiplomski študij na univerzo v Nottingham (The Univeristy of Nottingham) in diplomirala iz mikrobiologije. Kot študentka doktorskega študija v Oxfordu iz področja virologije pa je pridobila še nepričakovane izkušnje z novim virusom. Hana preživi v laboratoriju od 10 do 12 ur dnevno, je ob svojem delu tudi karateistka in teče maraton. Njena zgodba je res pravi navdih, presodite sami. »Tajila bi, če bi rekla, da so bili starši sprva veseli moje odločitve, a kot vedno so me pri tem popolnoma podprli. Vedeli so, da sem željna dogodivščin in uspehov ter da imam visoke cilje glede svoje izobrazbe.« Že pri štiriindvajsetih letih imate precej pestro izobraževalno pot. V osnovno šolo ste hodili na Polzelo, potem ste se šolali na I. Gimnaziji v Celju in tudi na II. Gimnaziji v Mariboru … »Drži, svoje šolanje sem po končani osnovni šoli nadaljevala na I. gimnaziji v Celju, program splošne mature. Šolanje na I. gimnaziji v Celju je bil vedno moj cilj, za katerega sem se še posebej potrudila v zadnjem razredu osnovne šole. Poleg odličnega uspeha sem prejela tudi nekaj zlatih priznanj iz tekmovanj iz znanja, ki so mi pomagala pri vpisu na to gimnazijo, ki je takrat slovela po zelo visokih omejitvah. Ko sem se prijavljala na to gimnazijo, z mednarodno maturo nisem bila seznanjena. Ta specifični program je bil v manjših krajih nekako nepoznan in o njem nisem nikoli slišala. Mednarodna matura je dvoletni program, ki se pojmuje kot tretji in četrti letnik gimnazije. Razlika pa je v tem, da pouk poteka v angleščini in da je način dela ter poučevanja zelo podoben anglosaškemu. Ko sem bila v drugem letniku gimnazije v Celju, nas je obiskala predstavnica mednarodne mature iz II. gimnazije Maribor. Prišla je z namenom, da nas V času epidemije je Hana testirala vzorce morebitnih SARSC-CoV-2 v največjem diagnostičnem laboratoriju Milton Keynes v Združenem kraljestvu. seznani s tem programom, ki je sicer zelo poznan v mestih, kot sta Ljubljana in Maribor. Ker sem imela vedno velike karierne ambicije, sem ob njeni predstavitvi videla svojo avanturo. Rada imam nove izzive in šolanje na gimnaziji s programom, ki bi mi ne le omogočil boljši vpis na univerzo, pač pa bi me na študij tudi bolje pripravil, se mi je zdelo izjemen izziv, ki ga nisem mogla izpustiti iz rok. Staršem sprva nisem povedala o predavanju in o tem, da razmišljam, da se bom prijavila in verjetno zamenjala srednjo šolo. To je namreč pomenilo zapustiti dom pri sedemnajstih letih, jaz pa sem najstarejša hči. Tajila bi, če bi rekla, da so bili starši sprva veseli moje odločitve, a kot vedno so me pri tem popolnoma podprli. Vedeli so, da sem željna dogodivščin in uspehov ter da imam visoke cilje glede svoje izobrazbe. Ko je šlo za moje šolanje, so bili vedno ob meni, pa četudi jim je bilo hudo, ker sem prehitro odraščala.« »Vedela sem, da bom z odhodom v svet nahranila svojo osebnostno rast in samozavest. Rada imam dogodivščine, ki prinašajo osebnostne izzive. Vedno sem bila zelo samostojna in neodvisna; kljub veliki podpori doma sem se z večino težav in z izzivi soočala sama.« Hana na marčevskem polmaratonu v Cambridgeu Zasledila sem vaše stihe v Literarnem listu I. gimnazije v Celju in sodelovanje pri raziskovalnih nalogah iz fizike na II. gimnaziji v Mariboru, da ne naštevam še druga področja. Precej široko ustvarjalno področje … »Tukaj gre vsa zahvala predvsem mojim staršem. Že ko sem bila mala, sta me vozila na najrazličnejše dejavnosti, od karateja do violine, pa slikarske šole in orkestra. Vedno sta me spodbujala k temu, da v času osnovne šole poskusim čim več, da najdem dejavnost, ki me osrečuje in mi krajša čas. Seveda tako kot sem hitro odraščala, sem tudi hitro odkrivala dejav- nosti, ki so mi bile všeč in v katerih sem bila dobra. Tako sta bila karate in literarno ustvarjanje del mojih vsakdanov še do nedavnega, ko sem se šolala na dodiplomskem študiju. Poezijo sem vzljubila predvsem zaradi mamice, zanimanje za znanost in slo po matematiki pa sem dobila predvsem po očetu in stricu. Ko sedaj gledam nazaj, res vem, da je to vse samo zaradi vpliva družine. Mislim, da je bil le karate nekaj, kar je zraslo povsem na mojem zeljniku in je raslo precej uspešno slabih deset let.« Kaj je vaš najlepši spomin na vaše otroštvo na Polzeli, v osnovni šoli, v tej dolini? »To je res čudovito vprašanje, in preden odgovorim nanj, zaprem oči. Moj najlepši spomin Polzele je vas Breg, kjer sem odraščala in kjer sem se s prijatelji igrala na travniku ter se skrivala za drevesi, ki so jih danes nadomestile stanovanjske hiše. Velikokrat se spomnim sprehodov iz šole, ko me je doma pričakala babica s kosilom. Svoje otroštvo na Polzeli velikokrat enačim s svojima starima staršema. Ko sem imela osem let, smo se preselili v Šentrupert pri Braslovčah, kjer je odraščala moja mami, a šole nisem zamenjala. Tako sta Polzela in predvsem Breg v mojih očeh moja babica in moj dedek. Tako lepe spomine imam predvsem na svojega dedka. Zelo sva si bila blizu in umrl je štiri dni pred mojo podelitvijo diplo- me. Ob zaključku vsakega razreda osnovne šole je vzel moje letno spričevalo, se zaprl v svojo šivalno sobo in ga prebral do zadnje vrstice. Nikoli mi ni rekel bravo. Spričevalo mi je le vrnil, se zelo ponosno nasmehnil, mi dal par tolarjev za čokolado in pogledal babico z mimiko na obrazu Poglej jo – to je moja Hana. Ko bi le videl mojo diplomo – svojo borbo z Alzheimerjevo boleznijo je izgubil štiri dni pred podelitvijo …« Zakaj študij v tujini, zakaj Anglija in kako dolgo ste že tam? »Ko sem bila sprejeta na mednarodno maturo, o študiju v tujini še nisem tako zelo razmišljala. A sčasoma, ko sem bila del tega novega okolja na II. gimnaziji Maribor, sem spoznala, da je svet poln priložnosti in da bi bila škoda, če jih ne bi izkusila. Vedela sem, da bom z odhodom v svet nahranila svojo osebnostno rast in samozavest. Rada imam dogodivščine, ki prinašajo osebnostne izzive. Vedno sem bila zelo samostojna in neodvisna; kljub veliki podpori doma sem se z večino težav in z izzivi soočala sama. Samodisciplina, odgovornost in neodvisnost so me spremljale skozi celotno šolanje, od osnovne šole pa do doktorskega študija. Za Anglijo sem se odločila predvsem iz praktičnih razlogov. Poleg maternega jezika govorim tekoče samo angleško (in učenje tujih jezi- S fantom Davidom ju druži tudi sorodni študij, le da fant študira v Cambridgeu. osrednje teme ŠT. 6 I junij 2020 kov ni moja vrlina), in če grem v svet, čigar materni jezik je angleščina, bo to Anglija, ker je relativno blizu domu. Poleg tega pa imajo v Angliji izjemen izobraževalni sistem, ki se ponaša s svetovno priznanimi univerzami, za katere sem se imela možnost pridobiti stoodstotno financiranje, brez katerega pa seveda v ta svet ne bi mogla oditi.« Se vam zdi, da doma ne bi mogli dobiti teh znanj oziroma da Slovenija nima dobrih možnosti? »Težko sicer sodim oz. primerjam, ker slovenskega univerzitetnega in akademskega sveta žal ne poznam. Menim pa, da s šolanjem doma ne bi nikoli pridobila tolikšne samozavesti, neodvisnosti. Odrasla sem v popolnoma drugačno osebo, kot če bi ostala doma. Pri devetnajstih letih sem odšla v neznani svet, sama. Z dvaintrideset kilogramov težko prtljago sta me starša pospremila na letališče in mi pomahala v slovo. Ne ati, ne mami, ne jaz nismo točno vedeli, kam grem in kako bom do tja prišla. Pa sem. Prišla sem v Nottingham, med ljudi, ki so govorili jezike sveta, ki so prihajali iz najrazličnejših družin in okolij. Prišla sem v čisto neznan svet raznolikosti in ga takoj vzljubila.« Zdaj študirate v Oxfordu … Kako to in kaj je točno področje vašega študija? »Drži. Začela sem z dodiplomskim študijem v Nottinghamu, kjer sem diplomirala iz mikrobiologije. V zadnjem letniku faksa sem se osredotočila na virologijo, vedo o proučevanju virusov. Predvsem so me zanimali virusi, ki imajo svoje gene zapisane v ribonukleinski kislini (RNK) in ne dezoksiribonukleinski kislini (DNK), saj je RNK dosti bolj nestabilen in tako so mutacije teh virusov dosti pogostejše. Tako sem se po končani diplomi mikrobiologije vpisala na doktorski študij na univerzo v Oxford, kjer preučujemo virusno gripo; natančneje RNK polimerazo (RNA-dependent RNA polymerase of the influenza virus). To je encim virusa, ki je odgovoren za razmnoževanje.« »V Angliji mi je poleg čudovitih naravnih scen precej všeč brezplačen dostop do kulture in znanosti. Vsi narodni muzeji, vključno z najpomembnejšimi in največjimi v Londonu, so brezplačni. Dostop do svetovne akademske literature je zelo preprost, če si član univerz. Všeč mi je tudi pristop akademikov do študentov.« Omenili ste, da je epidemija koronavirusa tudi v Angliji zelo spremenila življenje, delali ste kot prostovoljka, kaj vam je prinesla ta izkušnja? »V času pika pandemije sem kot prostovoljka delala v največjem diagnostičnem laboratoriju v Združenem kraljestvu, ki se nahaja v mestu Milton Keynes. Skupaj s približno petdesetimi drugimi prostovoljci, ki so pred pandemijo bili prav tako doktorski študentje bioloških znanosti ali pa so šolanje že zaključili in so sedaj že uveljavljeni znanstveniki, sem testirala vzorce morebitnih SARSC-CoV-2 bolnikov v dvanajsturnih izmenah. To je bila res neverjetna izkušnja. Ne le da sem bila prvič izpostavljena diagnostičnemu laboratoriju in delala z vzorci biološke nevarnosti stopnje 3, hkrati sem bila tudi obkrožena z mnogimi najpomembnejšimi znanstveniki s področja biologije. Spoznala sem ogromno znanstvenikov, ki so svojo kariero začeli kot jaz, z doktorskim študijem, a so z leti iz akademske sfere prešli v industrijsko in obratno. Leta 2017 jo je ob podelitvi diplome v Nottinghamu obiskala družina iz Slovenije. Tako sem imela priložnost izvedeti veliko o različnih priložnostih, ki me še čakajo po končanem doktoratu, in spoznati osebe, ki so pri tem zelo vplivne. In navsezadnje sem s tem prostovoljnim dejanjem zadostila svoj notranji nemir. Na začetku pandemije sem se počutila zelo nekoristno, saj svojega doktorata nisem mogla delati od doma na računalniku, hkrati pa sem imela znanje, s katerim bi lahko v tistem času pomagala.« Ali niste morda razmišljali, da bi se v tistem času zaradi varnosti vrnili domov? »O vrnitvi domov nisem pomislila niti za hip. Morda se to sliši zelo nenavadno, a kot študentki mikrobiologije in virologije se mi je to zdela zelo neracionalna poteza. Če govorimo o moji varnosti, je bilo najvarneje ostati, kjer sem bila – v Angliji. Tu živim že pet let in Anglija je moj dom; tu imam fanta, prijatelje, stanovanje in navsezadnje faks. Potovanje v času pandemije bi predstavljalo veliko tveganje, ne le zame, temveč tudi za mojo družino. Poleg tega pa bi z vrnitvijo v Slovenijo trpel tudi moj študij, saj bi se danes težko vrnila nazaj.« Ali se je zdaj življenje v Angliji vrnilo na stare tirnice? »Stvari se počasi izboljšujejo. S 15. junijem so se odprle trgovine s tekstilom, belo tehniko in računalništvom. Veliko restavracij ter kavarn je začelo s tako imenovano »take away« metodo (»za domov«, op. ur.). V naslednjih nekaj tednih lahko pričakujemo odprtje ostalih dejavnosti, kot so na primer frizerski saloni in bari. Ali gre življenje na stare tirnice, je težko reči. Mislim, da na starih tirih ne bomo še nekaj časa in s tem mislim na vse nas, tako v Angliji kot drugod po svetu. A dejstvo je, da gre življenje dalje in gospodarstvo se mora nekako pobrati.« Kako nasploh lahko primerjate življenje v Angliji z življenjem v Sloveniji, prednosti slabosti? Kaj najbolj pogrešate in kaj vam je v Angliji najboljše? »Kljub temu da je Anglija evropska država, je način življenja tukaj precej drugačen. Nerada govorim o prednostih in slabostih, ker bi jih lahko našla prav tako v Sloveniji ali kjerkoli drugje. Rada govorim o drugačnosti, ki naredi prav vsako deželo nekaj posebnega. Anglija je čudovita dežela z drugačno pokrajino, kot smo jo vajeni v centralni Evropi. Je precej nehribovita dežela, ki morda slovi po velikih, znanih mestih, ampak so vsa obdana s prekrasnimi dolinami, slikovitim podeželjem, jezeri in nacionalnimi parki. Angleška narava ima svoj posebni čar, a zelo pogrešam pogled na gore. Kamorkoli se ozrem, vidim ravnino, ki se počasi prelije z oblaki v daljavi. V Angliji mi je poleg čudovitih naravnih scen precej všeč brezplačen dostop do kulture in znanosti. Vsi narodni muzeji, vključno z najpomembnejšimi in največjimi v Londo- nu, so brezplačni. Dostop do svetovne akademske literature je zelo preprost, če si član univerz. Všeč mi je tudi pristop akademikov do študentov. Nikoli, tudi kot dodiplomska študentka, nisem bila zgolj številka. Vedno so profesorji, ki so mimogrede uveljavljeni in priznani znanstveniki na svojih področjih, spoštovali moja mnenja in se o znanosti pogovarjali z mano kot s svojimi akademskimi kolegi. Angleški jezik nima vikanja in kličemo se po imenih – moj mentor ni gospod profesor Fodor, ampak je Ervin in jaz sem Hana. Ta naraven in pristen odnos v kariernem svetu mi je zelo všeč. »S svojimi uspehi sem si vedno prigarala štipendije, ki so mi in mi še vedno financirajo šolanje, a kar sta mi in mi še vedno nudita starša, sta brezpogojna ljubezen in razumevanje – tudi takrat, ko me ne razumeta in situacije ne poznata, me poslušata.« Sprva, ko sem se preselila v Anglijo, sem pogrešala mnogo več stvari, kot jih sedaj. Predvsem sem pogrešala slovensko hrano in tako so me starši ob prihodu domov vedno peljali na Trojane, na gibanico in enolončnico. Do danes sem se novega okolja že precej navadila in tako so poleg gor in naših malih vasi edina stvar, ki jo zares pogrešam in mi velikokrat manjka, moja družina – mami, ati, moji mlajši sestrici in babica.« Zasledila sem, da ste že kot študentka prejeli tudi nekaj nagrad ... »Drži. Prejela sem tri nagrade v času svojega dodiplomskega študija. »Nottingham Advantage Award« sem prejela za prepoznavno nadpovprečno aktivnost na univerzi – sodelovala sem pri organizaciji več prostovoljnih aktivnosti, univerzo sem zastopala na tekmovanjih v karateju in med počitnicami sem opravila tri razisko- valna pripravništva, enega na univerzi v Nottinghamu, enega na univerzitetni bolnišnici v Nottinghamu in enega na univerzi v Cambridgu, za katerega sem tudi prejela štipendijo raziskovalne organizacije imenovane BBSRC (Biotechnology and Biological Sciences Research Council). »Perkins Fowler Waites Price« sem prejela za najboljšo dodiplomsko nalogo s področja mikrobiologije in »Royal Society of Biology Top Student Award 2017« sem prejela, ker sem diplomirala z najvišjim povprečjem. Zaradi vsega naštetega sem tako leta 2017 prejela štipendijo EPSRC, ki mi sedaj krije vse stroške šolanja in bivanja v Oxfordu.« Kakšni so vaši cilji, ambicije za naprej? Ali ostajate v Veliki Britaniji, vaš fant je Anglež? »David je Anglež, drži. Tako kot jaz tudi on dela doktorat iz biologije. Zato bo gradnja skupne prihodnosti v tem akademskem svetu dosti lažja. Ali bo to v Angliji ali kje drugje po svetu, še ne veva. Akademski svet je velik in prihodnost je zelo nepredvidljiva. Svet akademije, predvsem v znanosti, je izjemno konkurenčen in še bolj kot to, je neverjetno hitro razvijajoč. Dobiti ponudbo iz laboratorija v drugi državi ni nič neobičajnega. Ravno nasprotno, akademski svet je želja po kolaboracijah (sodelovanju) in deljenju izkušenj. To mi je všeč in ne glede na to, kam me izkušnje popeljejo, bom vesela, če jih bom lahko delila z osebami, ki jih imam najraje.« Kako gleda na vašo pot, odločitev za tujino vaša družina? »Sprva smo se vsi težko navadili. V prvih nekaj mesecih po moji selitvi v Nottingham sem prihajala domov zelo pogosto, kdaj pa kdaj tudi zgolj za vikend. Imela sem veliko domotožje in mislim, da sta me starša zelo pogrešala. A sčasoma smo se vsi privadili. Kljub temu da bi starša zagotovo raje videla, da bi me imela bliže, me pri odločitvi nista nikoli omejevala ali mi česarkoli branila. To, kar sem dosegla, mi zagotovo ne bi uspelo brez brezpogojne podpore svojih staršev in starih staršev, ki o takšni življenjski spremembi niso imeli nobenih izkušenj. S svojimi uspehi sem si vedno prigarala štipendije, ki so mi in mi še vedno financirajo šolanje, a kar sta mi in mi še vedno nudita starša, sta brezpogojna ljubezen in razumevanje – tudi takrat, ko me ne razumeta in situacije ne poznata, me poslušata. Žal mi je predvsem to, da sem odšla od doma, ko sta bili sestri stari petnajst let in tri leta. Zamudila sem veliko in naš sestrski odnos bo vedno malo drugačen, kot bi si morda sama želela, ampak to seveda ne pomeni, da ju imam zaradi tega kaj manj rada – moja pisarna v laboratoriju je obdana z risbicami, ki mi jih redno pošilja moja mala Zala.« Kako bi se sami opisali kot oseba? »Trmasta, neodvisna, zelo delavna in asertivna. Precej rada imam plane in organizacijo (včasih morda celo preveč), ko lahko pomagam dru- 9 gim. Mislim, da sem zelo strastna do svojega dela in že od nekdaj sem precej ambiciozna. Zaradi svoje ambicioznosti sem bila dostikrat prikrajšana za tipično otroško in osnovnošolsko življenje. Učiteljice so vedno rekle mamici, da sem drugačna in da me zanimajo za svoja leta neobičajne stvari. Vedno sem v prostem času reševala dodatne, zahtevnejše naloge ali pa sem se udejstvovala v izvenšolskih aktivnostih. Kljub temu da sem zelo komunikativna oseba, imam zelo rada svoj mir, predvsem takrat, ko se po končanem delu vrnem domov. Nerada se pogovarjam in družim s prijatelji v večernih urah – ta čas raje namenim zase, za samorefleksijo in sprostitev. Verjetno bi lahko na prste svojih dveh rok preštela, kolikokrat sem šla »v lajf« v času svojega dodiplomskega študija.« »Pogovarjajte oz. družite se s temi osebami, ki so bolj izkušene in pametnejše od vas. Ne bojte se svojega neznanja in učite se na svojih napakah. Ko svoj cilj dosežete, si postavite novega, večjega, zahtevnejšega, ker boste le na tak način rasli, ne le karierno, temveč predvsem osebnostno. Ampak pri tem seveda nikoli ne pozabite, kdo ste in kaj vas osrečuje.« Kaj menite, kaj bi lahko sporočili mladim, ko se odločajo za svojo karierno in življenjsko pot? »Skozi svojo celotno pot sledim, četudi nevede, svojemu srcu. Na svoji poti nisem bila nikoli nepoštena in tudi, če se mi je kdaj zgodila krivica, sem jo mnogokrat zamolčala. Potrebovala sem čas, da sem si zgradila samozavest in da sem postala bolj asertivna. Vse to je prišlo s časom in z izkušnjami. Vedno sem verjela, da se trud slej ko prej poplača. Zato je najboljši nasvet, ki ga lahko dam komurkoli iz svojih lastnih izkušenj ta, da ste strastni do tega, kar počnete, da v tem uživate in da svoje znanje delite. Kadar česa ne veste, vprašajte, pa ne eno osebo, temveč dve, tri ali pa štiri, če je le možno. Tako boste dobili vpogled v različna razmišljanja ljudi, ki imajo v tem več znanja in izkušenj kot vi. Pogovarjajte oz. družite se s temi osebami, ki so bolj izkušene in pametnejše od vas. Ne bojte se svojega neznanja in učite se na svojih napakah. Ko svoj cilj dosežete, si postavite novega, večjega, zahtevnejšega, ker boste le na tak način rasli, ne le karierno, temveč predvsem osebnostno. Ampak pri tem seveda nikoli ne pozabite, kdo ste in kaj vas osrečuje. Jaz sem Hana iz male vasi, ki se imenuje Šentrupert, in bolj kot vse drugo me osrečuje čas, ki ga lahko preživim s svojo družino, fantom in sama s sabo.« podjetništvo in turizem 10 ŠT. 6 I junij 2020 Hotel Žalec z lepšo podobo D. N. V zadnjem času so za posodobitev in prenovo spodnjega dela hotela vložili 100 tisoč evrov. V Hotelu Žalec, ki je bil zgrajen 1980 leta in ki je od leta 1994 v lasti Fanike Lamovšek in njene družine, so v zadnjem obdobju precej truda in sredstev vložili v njegov polepšani videz in funkcionalnost. Investicijo so zaokroževali prav v času, ko so ga zaradi epidemije koronavirusa morali zapreti. Sedaj že normalno obratuje in je pripravljen, da nadaljuje štiridesetletno tradicijo uspešnega družinskega hotela v hmeljarski metropoli in nedrjih Spodnje Savinjske doline. Direktor Damijan Lamovšek je povedal, da je bila aktualna investicija »težka« okoli 100 tisoč evrov. »Investicija se nanaša na obnovo spodnjega dela hotela – pritličja. Popolnoma smo ga obnovili ne samo vizualno, ampak tudi energetsko, oba vhoda v hotel, recepcijo, kavarno oziroma zajtrkovalnico, stopnišče, delno pa tudi restavracijo in bistro. Investicija je bila potrebna in ni nam žal, da smo se je lotili, še posebej, ker smo z obnovo in novim videzom nadvse zadovoljni. Hotel je zasijal v novi luči. Prepričan sem, da so oziroma bodo takšnega mnenja tudi naši gostje, ki jih z velikim veseljem pričakujemo, saj nas je koronakriza hudo prizadela in bo potrebno še kar nekaj časa, da bomo spet normalno zadihali. Mislim, da je poslovno leto bolj ali manj izgubljeno, saj bo trajalo še nekaj časa, da bo spet tako, kot je bilo. Hkrati pa moram reči, da je s ponovnim odprtjem zasijal nek optimizem, ker ljudje prihajajo v hotel, se družijo in uživajo v naši ponudbi,« je med drugim povedal Damijan Lamovšek. Regijska turistična zveza SAŠKA, ki povezuje turistična društva, zveze in druge turistične ponudnike v širši savinjski statistični regiji, od Koroške do Kozjanskega, je minulo soboto na ploščadi pred centrom Nova v Velenju pripravila prireditev Veselo v poletje 2020. Po zatišju zaradi epidemije in ukrepov za zajezitev okužbe so dan prej na srečanju razpravljali tudi o delovanju v novih razmerah, ko še vedno veljajo nekateri ukrepi oziroma se vsak hip lahko ponovno zaostrijo. RTZ SAŠKA, katere predsednik je Franc Špegel iz Vinske Gore, je svoje članice, to so turistične zveze in društva, povabila na veselo zeleno druženje s predstavitvijo aktivnosti in prireditev v poletni sezoni. Prav tako so obiskovalcem ponudili v pokušino značilne kulinarične dobrote, precej pozornosti pa je bilo namenjene tudi tistim turističnim ponudnikom, ki ponujajo nočitve in pri katerih lahko Slovenci porabijo turistične bone. S svojima stojnicama sta se predstavila tudi Turistična zveza Občine Žalec in Turistično društvo Prebold, prav tako pa Društvo savinjskih vinogradnikov, ki je poleg odličnih vin ponudilo biodinamično pridelana vina. Sobotno dogajanje v Velenju je bilo zelo živahno, veliko je bilo tudi obiskovalcev, dogajanje pa je popestrila plesna skupina Šaleška gospoda Turističnega društva Šalek. Poskrbeli so tudi za manj plastike, tako da so si vsi udeleženci vodo namesto iz plastenk natakali na enem izmed velenjskih pitnikov. Predstavitev v Velenju je spremljal tudi predsednik Zveze turističnih društev Žalec Danilo Basle. Ob obletnici pri Brglezu sladko-zabavni dan D. N. Bogata kulinarična ponudba za vse priložnosti dnevne malice in kosila, poleg tega je v njej, kot tudi v kavarni, na razpolago tudi brezžični internet, kar poleg odlične lege (bližina avtoceste LJ– MB) z dovolj parkirnih prostorov nudi V Hotelu so prenovili spodnje prostore, goste pozdravlja nova recepcija. Igralni salon in zabavišče CASINO RUBIN Žalec V VREDNOSTI www.hotel-zalec.si tel. 00386 (0)3 713 17 03 BREZPLAČEN K. R. Žalski hotel ostaja pomemben del turistične ponudbe na tem območju. Pestra ponudba za vse priložnosti Hotel Žalec ima 44 sob, dva apartmaja in dve sobi z jacuzzijem. Sobe so klimatizirane, z internetno povezavo, mini barom, KTV-jem, telefonom. V hotelu je restavracija, ki sprejme 120 gostov. »V restavraciji nudimo Veselo v poletje tudi turistične zveze in društva KUPON odlično lokacijo za poslovna kosila. Sicer pa je restavracija v našem hotelu primerna za organizacijo zabav za večje zaključene družbe, kot so poroke, rojstni dnevi, razni zaključki, obletnice …« je povedal sogovornik in dodal, da izvajajo tudi catering. Poleg restavracije so še kavarna in bistro, kozmetični salon, solarij, letni vrt, salon za bankete in seminarski prostori z ustrezno opremo. Za hotelske goste je urejena tudi soba s fitnes napravami. V ponudbo hotela se vključujeta tudi igralni salon in zabavišče Casino Rubin. Obiskovalci lahko poizkusijo srečo na kar štiriinšestdesetih igralnih avtomatih in na dveh elektronskih ruletah. V tem objektu pripravljajo tudi nagradna žrebanja, še posebno zanimiv pa je Mystery Jackpot, na katerem si lahko gostje z enim samim centom priigrajo do 6.000 evrov. Hotel Žalec je bil in ostaja pomemben del turistične ponudbe Spodnje Savinjske doline, Občine Žalec in samega Žalca, ki je, kot je dejal tudi Damijan Lamovšek, postal res lepo mesto. S Fontano piv Zeleno zlato, ki je postala svetovna znamenitost, je turizem bistveno bolj zacvetel, s tem pa tudi v njihov hotel pripeljal gosta več. Upajo, da bo tako tudi v prihodnje in z veseljem vabijo vsakogar, da pride k njim in se prepusti njihovi bogati kulinarični ponudbi in vsemu, kar nudijo. Za naročila in informacije jih lahko pokličete na telefon: (03) 713 17 00 ali pišete na e-naslov: hotel.zalec@siol.net. Promocijsko besedilo Pekarna in slaščičarna Brglez v Šempetru praznuje drugi rojstni dan. Pred dvema letoma je namreč podjetje Brglez z Vranskega, ki se ukvarja s trgovino, gostinstvom, predvsem pa pekovsko in slaščičarsko dejavnostjo, ob svoji 35-letnici delovanja v Šempetru zgradilo svoj novi objekt. Kljub gradbenim delom na cesti, ki pelje skozi Šempeter mimo njihovega objekta, bodo tudi ob drugi obletnici organizirali sladko-zabavni dan z degustacijo svojih slaščičarskih in pekovskih proizvodov. Kot nam je povedal Roman Brglez, bo to 16. julij popoldan. Vabijo prav vse, da se jim pridružite in se z njimi posladkate ob praznovanju. Do pred dveh let so imeli pekarsko in slaščičarsko proizvodnjo v istem objektu na Vranskem. Z izgradnjo novega zgradbe pa se je slaščičarska dejavnost preselila v Šempeter, kjer je sicer prej že veliko let blizu sedanje delovala Brglezova slaščičarna v najemnih prostorih. S tem sta zakonca Anica in Roman Brglez, ki sta sicer že upokojena, a še vedno polno vpeta v delo v podjetju, nekako razdelila odgovornost na hčerko Dragico, ki vodi slaščičarsko dejavnost v Šempetru, in na sina Tomaža, ki vodi in nadaljuje pekarsko tradicijo podjetja na Vranskem. AKTUALNE INFORMACIJE – JULIJ 2020 Mednarodni foto natečaj Sodelujte v BioTHOP foto natečaju »HMELJ IN OKOLJE«! Namen natečaja je ozaveščanje javnosti o pomenu odgovornega ravnanja z okoljem na vseh ravneh delovanja, s poudarkom na krožnem gospodarstvu v hmeljarstvu in skrbnemu ravnanju z naravnimi viri, osrednji tematiki projekta LIFE BioTHOP. Več o natečaju in navodila za sodelovanje si lahko preberete na spletni strani www.life-biothop.eu pod zavihkom Diseminacija, kjer bodo objavljene tudi prejete fotografije. Natečaj je odprt do 30. 9. 2020. Prijazno vabljeni k počitniškemu ustvarjanju! Razvojna agencija Savinja Obveščamo vas, da zaradi aktualnih razmer koronavirusom ravnamo odgovorno do vas strank in zaposlenih, zato imamo še vedno začasno zaprt fizični dostop do naše agencije. Vas pa prosimo, da z nami komunicirate preko e-naslovov in telefonskih številk, objavljenih na naši spletni strani WWW.RA-SAVINJA.SI. podjetništvo in turizem ŠT. 6 I junij 2020 Tuš namesto Bale B. P., L. K. V Petrovčah so odprli prodajalno Tuš, ki je nadomestila prejšnjo Balo. Tuš je od kmetijske zadruge Petrovče prevzel nekdanjo franšizno prodajalno Balo, jo prenovil in jo konec maja odprl, posodobljeno in še z boljšo ponudbo. Tuš je ohranil tudi vsa delovna mesta za delavcev, ki so delali v Bali. Tuš je trgovino uredil v skladu s standardi, ki veljajo v njegovih trgovinah po vsej Sloveniji. Prav tako je nadgradil ponudbo izdelkov, pri čemer so obiskovalcem na voljo akcijske ponudbe in številne ugodnosti za imetnike kartice Tuš oz. za člane Tuš kluba. Trgovina ima na oddelku kruha lastno dopeko, sicer pa ponuja kakovostno ponudbo sadja in zelenjave, pakiranega svežega mesa in delikatese. »Ponosni smo, da je na naših policah več kot 70 % izdelkov domačega porekla,« so povedali v Tušu. Tuš market v Petrovčah je odprt od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro, ob sobotah pa med 7. in 15. uro. Obiskovalci so bili s prenovljeno trgovino ob odprtju zadovoljni. Zinka Drev, Zabukovica: »Malo je spremenjena notranjost trgovine. Vhod v Market TUŠ 11 Krožnik Michelin tudi Galeriji okusov L. K. Zinka Drev Aleksander Arzenšek Šinik Občasno sem že prej obiskovala to prodajalno. Danes malo raziskujem. Všeč mi je sprememba. Trgovina je dobro založena, vse je lepo zloženo na policah, 'zrihtano u nulo' (smeh), tako je kot mora biti v trgovini.« Aleksander Arzenšek Šinik, Petrovče: »Všeč mi je ta prodajalna. Vse je na novo preurejeno. Sedaj po obnovi je kar velika sprememba. Vedno obiskujem to prodajalno. Tudi s prijatelji največkrat kupujemo tukaj. Osebje je prijazno, rad prihajam sem, sedaj bom pa še rajši.« Kristina Podgoršek, Galicija: »Danes sem prišla z namenom, da si ogledam novo prodajalno. Jo še spoznavam. Prvi vtis je, da je zelo lep prostor, razporeditev in preglednost. Cene so mi kar všeč. Prej sem bolj malo obiskovala to prodajalno, ker smo bolj na drugem koncu doma. Danes sem slišala za otvoritev in sem prišla malo pogledat.« Kristina Podgoršek Ob šestih Michelinovih zvezdicah, ki so na krilih dveh zvezdic kuharske mojstrice Ane Roš in še štirimi mojstri kuhanja s po eno zvezdico v Slovenijo dokončno pripeljale to prestižno ocenjevanje kakovosti kulinarične ponudbe, je priznanje za krožnik Michelin dobila tudi Galerija okusov iz Novega Celja. Priznanja za krožnik Michelin, ki nagrajujejo sveže surovine, skrbno pripravljen in dober obrok, je dobilo sedemintrideset slovenskih restavra- cij, med njimi iz naše doline Galerija okusov, od znanih s Celjskega pa tudi Gostilna Francl iz Zagrada pri Celju. Michelinovi ocenjevalci so v zadnjem letu anonimno obiskali številne slovenske restavracije. Bili so, kot je dejal mednarodni direktor vodnikov Gwendal Poullennec, navdušeni tako nad Slovenijo kot nad njenimi kulinaričnimi biseri. Poseben vtis je nanje naredilo predvsem slovensko mešanje tradicije in modernega, pa tudi trajnostna naravnanost tako restavracij kot turizma samega. Boni tudi v naši dolini L. K. Od 19. junija že deluje receptorski portal za unovčevanje turističnih bonov, kar pomeni, da lahko upravičenci unovčijo svoje bone pri ponudnikih turističnih storitev. Naj spomnimo, da lahko turistične bone unovčite tudi v naši dolini. Turistični bon je dobroimetje v informacijskem sistemu Finančne uprave Republike Slovenije eDavki, ki ga ima vsaka oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. 3. 2020. Bon se lahko prenaša le med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Lahko se unovči pri ponudnikih turističnih storitev za nastanitve ali nastanitve z zajtrkom v Sloveniji. Bone bo mogoče unovčiti do 31. decembra 2020. Več informacij, vključno z vsemi potrebnimi obrazci, navodili in zanimivimi video vsebinami je objavljenih na spletni strani FURS-a. 12 podjetništvo in turizem ŠT. 6 I junij 2020 Ekomuzej je ponovno odprl vrata Bina Plaznik Kljub nošnji mask je bil odziv obiskovalcev ob ogledu razstave hmeljarske dediščine in virtualnega filma ter ob pokušnji kulinaričnih dobrot zelo dober. Poleg piva so lahko obiskovalci poskusili čokolado s hmeljem, gin s hmeljem in murve, oblite s čokolado. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so 28. maja pripravili dan odprtih vrat z namenom, da širša javnost spozna bogato hmeljarsko tradicijo Savinjske doline. Ekomuzej je po dobrem mesecu in pol tudi prvič odprl svoja vrata. V mesecu juniju pa je že redno odprt za vse obiskovalce. Obiskovalce je po ekomuzeju popeljala vodička. Polona Lipovšek NA NOVI LOKACIJI! Šlandrov trg 25 (Savinova hiša) URADNE URE OD TORKA DO PETKA 11.00-13.00 (razen srede) SREDA 13.00-17.00 utrip@zkst-zalec.si 03 712 12 80 www.turizem-zalec.si PON POS IRKOV TO A JAN KA RIBNIK VRBJE Na dan odprtih vrat so pripravili pet brezplačnih vodenj, ki so se zvrstila od 9. do 17. ure. Ob koncu dneva so našteli 61 obiskovalcev. Barbara Novak, vodička v Ekomuzeju Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, je bila prijetno presenečena, da se je toliko ljudi odločilo obiskati muzej: »V prvih tednih razglašene epidemije je bilo zelo naporno. Sedaj smo srečni, da lahko spet delamo in da se vračajo normalni časi. Glede na to, da moramo vsi nositi zaščitne maske, smo za obiskovalce pripravili malce skrajšano vodenje, eno nadstropje pa smo izpustili zaradi kombinacije premajhnega prostora in prevelikega števila obiskovalcev, saj ne bi mogli ohranjati socialne distance. V degustacijski sobi smo pripravili nekaj dobrot, da lahko ljudje vidijo in okusijo, kaj se poleg piva še da narediti iz hmelja. Za okušanje smo pripravili čokolado s hmeljem iz Pepelkine kuhinje, Hoppy Gin s hmeljem in murve, oblite s čokolado, ki so sicer izven konteksta hmelja, vendar nekako sovpadajo s tradicijo doline. Ljudje lahko spoznajo, da hmelj ni samo sestavina piva. Kdor želi, lahko pri nas kadarkoli poskusi sveže pivo - temnega Kukca. Njegovo zgodbo razložimo v muzeju. Dobrodošli tudi izven terminov, ko se predstavljamo v sklopu dneva muzejev. Odprti smo od torka do sobote od 9. ure do 17. ure.« Med obiskovalci je ob dnevu odprtih vrat vladala dobra volja. Prišli so predstavniki vseh generacij. Obiskovalka Polona Lipovšek iz Celja je s seboj na ogled prines- Jernej Pšeničnik la dve stari fotografiji iz osebnega arhiva, ki prikazujeta, kako se je sama udeleževala ročnega obiranja hmelja. Povedala je: »Danes sem prišla z zanimanjem na ogled razstave. S sabo sem prinesla svoji fotografiji iz starih časov obiranja hmelja. Včasih sem stanovala na Vranskem in sem hodila v Prekopo obirat hmelj. 'Pri Adamc' se je reklo. Mislim, da imajo še dandanes tam kmečki turizem. Obirali sva skupaj s staro mamo in na tej skupin- ski fotografiji je tudi moja mama. Ti časi so bili krasni. Do osemnajstega leta sem med počitnicami vsako leto hodila obirat hmelj in si zaslužila nekaj denarja za šolske potrebščine.« Tudi mlajša generacija se zanima za zgodovino hmeljarstva. Jernej Pšeničnik, ki trenutno živi v Žalcu, izvira pa s Koroške, je pojasnil svoj prihod: »Že dlje časa sem razmišljal o obisku tega muzeja, saj me zanimajo te stvari. Po ogledu filma iz starejših časov sem imel malo nostalgije. Vem, da so imeli včasih tudi pri nas na Koroškem hmelj, da so bile postavljene hmeljske 'štange'. Zato pa mi je bilo zanimivo ogledati si, od kod izvira proizvodnja piva. Pa tudi pivo rad pijem.« Konec meseca marca so v ekomuzeju prvič predstavili tudi virtualno doživetje zelenega zlata. Tako se sedaj lahko pridružite obiralcem hmelja od spomladanskih opravil do obiranja ter doživite preplet hmeljarskih običajev nekoč in danes preko 360-stopinjskega filma. iz političnega življenja / PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2020 13 Obiskali bodo čim več gradov in dvorcev D. Naraglav Turistično društvo Tabor bo tako promoviralo svojo občino. V Turističnem društvu Tabor so se odločili, da poleg svojega dela in aktivnosti v domači občini obiščejo čim več gradov in dvorcev na Slovenskem. Hkrati želijo na ta način s svojo srednjeveško opravo predstaviti Občino Tabor širšemu slovenskemu prostoru. Občina je namreč s Krvavico, Starim gradom in Ojstrico zgodovinsko povezana s celjskimi grofi, natančneje s Frideriko- vo nesojeno ljubeznijo in tragičnim koncem Veronike Deseniške. »Z velikim veseljem smo dočakali dan, da se lahko po koronavirusu spet družimo in uresničimo načrte, ki smo si jih zadali kot ojstriška gospoda v svoji grajski opravi. Naša želja je obiskati čim več gradov in dvorcev v slovenskem prostoru. S tem želimo obuditi spomin na zgodovino od grofa do tlačana in podožive- Ojstriška gospoda izpod Krvavice med obiskom v Štatenbergu , kjer so bili gostje grofa in grofice Štatenberške Stilsko opremljena spalnica v dvorcu ti njihovo življenje v sreči, trpljenju ter bogastvu, siromaštvu. Obenem pa s svojo opravo želimo predstaviti občino in njeno zgodovino, ki je zelo zanimiva tudi za časa celjskih grofov, kmečkih puntov in drugih zgodovinskih obdobij,« je povedala predsednica TD Tabor Hani Zamuda. Dodala je, da so za prvo destinacijo izbrali dvonadstropni baročni dvorec Štatenberg pri Makolah, ki je v lasti podjetja Impol iz Slovenske Bistrice. V najemu ga imata zakonca Tanja Šubelj iz Ljubljane in Florjan Sušnik iz Lukovice pri Domžalah, ki sta partnerja v poslu in po srcu. Tako sta postala grof in grofica Štatenber- ška. Prav onadva sta nas tudi povabila in zadnjega maja smo se z veseljem odpeljali na obisk. Ravno takrat so namreč imeli dan odprtih vrat brez vstopnine z organiziranim ogledom in koncertom violinista s Hrvaške. V spremstvu dvornih dam nas je nagovorila tudi grofica Štatenberška. Vse skupaj pa se je nadaljevalo in končalo s prijetnim druženjem,« je še povedala Hani Zamuda, ki je polna energije in novih idej. Številne salonske sobe vabijo k druženju. Pogled na del obsežnega dvonadstropnega baročnega dvorca TATOVI NAŠI VSAKDANJI Da tatvine v tem našem modernem, vsakdanjem življenju niso pravzaprav nič novega, nič posebnega, občutimo na vsakem koraku. Ne samo da niso nič novega, v zadnjem času tudi niso več niti nič sramotnega, saj se nihče, ki je obtožen takšnega sprevrženega dejanja, niti ne skriva niti se ne sekira, če ga obelodanijo. Večina takih tatov je na takšnih položajih, da se jim ni bati, da bi jim kdorkoli karkoli dokazal. In tako in tudi zato nadaljujejo s svojim ravnanjem in znanjem. Seveda sta za taka dejanja potrebna znanje in spretnost, pa še zveze in poznanstva. In stvar teče naprej. In zanimivo, v takih združbah se članstvo celo zelo povečuje, kar je pravzaprav normalno – jaz tebi posel, ti meni provizijo. In več je poslov, več in večje so provizije. To pa ja ni nič takega. In tako denar lepo kroži, malo temu, malo onemu, vse pa v neke oaze, da je denar varno spravljen. Če dobro premislim, denar sploh ni izgubljen, je samo varno spravljen. Ampak danes pravzaprav nisem imela namena pisati o nepravilnostih, ki se dogajajo in za katere vsi vemo, da so še kako prisotne. Le tisti, ki se jih to tiče, se globoko sprenevedajo in zavračajo vse očitke. Sram naj bo vsakega, ki stegne roko in si prisvoji, kar ni njegovega! Seveda zgledi vlečejo in tatvine se pojavljajo na njivah, vrtovih in celo na pokopališčih. So ljudje, ki brezsramno s tujega groba izkopljejo nekaj grmovnic, nekaj trajnic in jih brez slabe vesti posadijo na svoji parcelici ali mogoče celo na domačem vrtu. Res so s takim dejanjem povzročili škodo manjšemu številu ljudi in so v svoji izprijenosti celo prepričani, da škoda niti ni tako velika, da bi lastnik obubožal. Pri teh tatvinah ne gre za to, kolikšna je škoda, pri teh tatvinah gre za veliko več, gre za skrunitev in žalitev in grobo poseganje v čustva posameznika. Ampak tat je tat, pa naj bo tatvina velika ali mala. In ti, tat, ki ti taka dejanja niso tuja, preberi si poučno Aškerčevo balado Mejnik, kjer je med drugim znani verz: »… kam bi del? Kaj? …Kam naj deneš, vprašaš? I, kjer si vzel!« Ljudje, bodimo vendar ljudje drug do drugega. Povem vam, da ni lepšega in bolj osrečujočega kot to, da lahko vsakemu in v vsakem trenutku odkrito pogledaš v oči. In ko bodo vsi ljudje prišli do tega spoznanja, bo svet lepši in prihodnost svetlejša. V upanju, da bo moje pisanje kaj zaleglo, vas lepo pozdravljam Ola Mar Zakonca Tanja Šubelj in Florjan Sušnik, ki sta pred tem že kupila in uredila dvorec Rus v Lukovici, sta Štatenberg bogato opremila in vanj vložila ogromno denarja. Vanj sta pripeljala kar 110 tovornjakov izredno dragocenega in originalnega baročnega pohištva, steklovine, lestencev in drugih predmetov iz časov baroka. Tako sta oživila nekdanjo veličastno podobo baročnega dvorca s 40 sobami, večjim številom kuhinj, veliko kapelo, zapori, hlevi, 34 metrov globokim vodnjakom na dvorišču, s parkom ... Dvorec so zgradili grofi Atemsi v letih od 1720 do 1740. V nasprotju od običajne prakse v muzejih je tam zaželeno, da se obiskovalci dotikajo predmetov, sedejo za mizo, na posteljo ali zofo in se celo oblečejo v razna oblačila iz grajske garderobne sobe. Najemnika namreč želita, da dvorec na ta način živi in da se obiskovalci lahko poistovetijo z nekdanjim življenjem grajske gospode. Ravno zato je na naših tleh ta objekt edinstven. Poleg vsega, kar lahko vidimo (čudovito zasnova in izjemne freske), pa je eden najlepših dvorcev na Slovenskem. po dolini 14 ŠT. 6 I junij 2020 Tisoč gibov blizu doma V spomin talcem D. Naraglav D. Naraglav Šola zdravja zagovarja vsakodnevno razgibavanje v bližini kraja bivanja, na javnih površinah ali v naravi pod vodstvom usposobljenih vaditeljev prostovoljcev. Občina Prebold, ki je decembra lani dobila certifikat Občina po meri invalidov, se lahko pohvali tudi z organizirano vsakodnevno jutranjo telovadbo lepega števila občank in občanov, ki delujejo v okviru Šole zdravja. Ta po podatkih iz lanskega leta vključuje v svoje vrste več kot 4.200 oseb v 192 skupinah v vseh delih Slovenije, v 76 slovenskih občinah. V savinjsko-šaleški regiji so te skupine organizirane v Celju (OŠ Lava in II. OŠ Celje), v Velenju, Šoštanju in v Občini Prebold, kjer se jutranja vadba odvija v Gaju Prebold in v Športnem parku Latkova vas. »Vadba traja okrog 40 minut in v tem času razgibamo celo telo in naredimo nekaj zase, saj je vsakodnevno gibanje pomemben korak za naše zdravje in počutje.« Jutranjo vadbo, ki se začenja vsak dan ob 7.30, so v Preboldu začeli v okviru društva upokojencev. Začela jo je izvajati Blanka Bogataj in se je udeležuje okrog 45 občank in občanov. Da bi lahko vadili čim bliže svo- jemu domovanju, je kasneje podobno kot v Preboldu pod vodstvom Ide Drozg začela delovati še ena skupina v Latkovi vasi. »Društvo Šola zdravja je posebnost v slovenskem in verjetno tudi v evropskem prostoru. Gre za društvo, ki je bilo ustanovljeno 2009 v Domžalah. Njegove korenine segajo še tri leta nazaj (2006), ko je bila v Celju ustanovljena prva skupina pod vodstvom Nikolaya Grishina, ruskega nevrologa in manualnega terapevta, ki je takrat živel v Celju. Temu je sledilo nastajanje novih skupin v Piranu, Ljubljani, Domžalah … 23. oktobra 2009 pa so se te skupine povezale v društvo Šola za zdravje, ki zagovarja vsakodnevno razgibavanje v bližini kraja bivanja, na javnih površinah ali v naravi pod vodstvom usposobljenih vaditeljev prostovoljcev. Ti delujejo po metodi 1.000 gibov idejnega vodja Nikolaya Grishina,« pove Ida Drozg. » Že več kot dve leti imamo jutranjo vadbo 1.000 gibov v tem prijetnem okolju Športnega parka Latkova vas. Trenutno šteje naša skupina 20 članov, od tega tudi sta dva moška. Posebej ponosni smo na najstarejšo članico 85-letno Slavi- Talcem so se poklonili ob veljavnih varnostnih ukrepih in z nekoliko skromnejšo slovesnostjo. co Kolenc, ki je nadvse vitalna in za vzgled vsem nam. Vadba je primerna za vse generacije, pomembna je le volja in vztrajnost, da zjutraj vstaneš in se podaš na pot do športnega parka, kjer se zberemo ob 8. uri zjutraj v vsakem vremenu. Če je dež, nam streho nudi tenis prostor lastnika Vlada Žuža, za kar smo mu zelo hvaležni. Vadba traja okrog 40 minut in v tem času razgibamo celo telo in naredimo nekaj zase, saj je vsakodnevno gibanje pomemben korak za naše zdravje in počutje. Velja se nam pridružiti in vaditi z nami na tej ali drugi lokaciji v naši občini ali pa ustanoviti v dolini še kakšno skupino.« »Vadba je primerna za vse generacije, pomembna je le volja in vztrajnost …« Kot je ob lanski deseti obletnici povedala predsednica društva Zdenka Katkič iz Domžal, je vizija društva pripeljati jutranjo telovadbo v vsak kraj, vas, naselje. S tem bo dosežen osnovni cilj njihovega društva. Ta pa je krepitev zdravja vseh prebivalcev in zdrav življenjski slog, ki temelji na načelih uvajanja ustreznih gibalnih življenjskih navad. Vadba se odvija v krogu in se izvaja po metodi tisoč gibov. Delegacija je pred spomenik položila venec. Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in krajevna borčevska organizacija Griže sta ob upoštevanju ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje in vlade RS pri spomeniku talcem pod Gozdnikom v nedeljo, 31. maja, izpeljali okrnjeno tradicionalno slovesnost v spomin na deset rodoljubov, ki jih je okupator 29. maja 1943 pripeljal iz celjskega Starega piskra in jih tu ustrelil. V spomin na ta tragični dogodek je vsako leto organiziran tudi spominski pohod iz Starega piskra do spomenika, kjer se pohodniki pridružijo proslavi. Letos pohod zaradi koronavirusa uradno ni bil organiziran. Se je pa na pot samoiniciativno podalo okrog 20 udeležencev, ki so tvorili tudi glavnino prisotnih na skromni slovesnosti pred spomenikom talcev. Med tistimi, ki so se podali na pot iz Celja do spomenika pod Gozdnikom, so bili tudi štirje pohodniki od petih, ki so s tem pohodom tudi prvi pričeli pred 12 leti. To pot so takrat prvič prehodili tedanji župan občine Žalec Lojze Posedel, Anton Geržina, Milan Vogrinc in Adi Vidmajer, slednji kot predsednik Območne organizacije Zveze veteranov vojne za Sloveni- Medgeneracijski center znova odprt D. N. Še vedno je manj aktivnosti, ki se v veliki meri izvajajo na prostem. Medgeneracijski center Prebold je zaradi epidemije koronavirusa moral 13. marca zapreti svoja vrata in prekiniti z vsemi aktivnostmi. Z razglasitvijo konca epidemije je delo ob upoštevanju zaščitnih ukrepov na novo zaživelo. V svoj program za junij so zaradi še vedno veljavnih varnostnih ukrepov umestili manj aktivnosti. Ob tem se v veliki meri izvajajo na prostem. Kot je povedala vodja medgeneracijskega centra Klavdija Jelen, ob ponedeljkih dopoldan delajo na vrtu, popol- Klavdija Jelen Vrt jim daje veliko dobrot za njihove kuharske četrtke. dne pa se potepajo naokrog s kolesi. Torkove dopoldneve namenjajo sprehodom in pohodom, popoldneve pa delavnicam šivanja. Sreda dopoldan je bolj umirjena in je namenjena za jogo in za obisk varovancev pred domom starejših v Preboldu, popoldan pa za izdelavo herbarija. Četrtkovi dopoldnevi so rezervirani za kuhanje in nove kulinarične mojstrovine, popoldne izdelujejo mazila zunaj na tržnici, zvečer pa preg- ledujejo vrt in ugotavljajo, kako jim uspevajo rastline, zelenjava, zelišča in vse ostalo, kar so posadili. Konec tedna, ob petkih dopoldan, se odpravijo na sprehod ali pohod in ustvarjajo iz blaga, popoldan pa je namenjen ročnim delom: kvačkanju, pletenju, vezenju … Udeleženke si material za ustvarjanje prinesejo od doma. Življenje se tako tudi v MC Prebold vrača na stare tirnice. Upajo in želijo si, da bo koronavirus povsem premagan in da bodo lahko zadihali s polnimi pljuči in tako tudi izpeljali kakšno bolj množično aktivnost, denimo, piknik ali prireditev. SLIKOPLESKARSTVO jo Spodnje Savinjske doline. Peti udeleženec je bil Iztok Rumpf, ki je bil takrat predsednik policijskega veteranskega društva Sever Celje – odbor Žalec. Že vrsto let je v tej vlogi Rado Gašparič, ki skupaj z ostalimi člani veteranskih organizacij nadaljuje tradicijo teh pohodov. Aljaž Vrhovnik Slavnostni govornik je bil tokrat Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB Slovenije. V svojem govoru je poudaril pomen ohranjanja spomina na dogodke in ljudi, ki zaznamujejo našo preteklost, ljubezen do domovine, slovenske besede, svobode … Izpostavil je letošnjo 75-letnico zgodovinske zmage nad najhujšim terorjem človeštva, nad nacizmom in fašizmom, ki je zakrivil tudi smrt desetih talcev pod Gozdnikom. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so se kljub težavam in ukrepom zaradi koronavirusa poklonili njihovemu spominu, čeprav le s skromno slovesnostjo. Poudaril je, da moramo ta položaj zaradi virusa jemati resno, z vso skrbnostjo za svoje zdravje. Ne smemo pa biti naivni in pustiti, da se nam svoboda omeji, bolj kot je to nujno potrebno. Slovesnost so pospremili s prihodom častne straže garde slovenske vojske, s himno in glasbeno popotnico harmonikarja Vikija Ašiča in baritonista Andreja Bremca ter recitacijo Olge Markovič. Venec k spomeniku pa so položili predsednik krajevne borčevske organizacije Franc Hriberšek, župan občine Žalec Janko Kos in predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si po dolini ŠT. 6 I junij 2020 15 Ob tričetrtstoletnem jubileju Dobra dela ne slovenskega krvodajalstva potrebujejo reklame Bina Plaznik Bina Plaznik, FB stran Hiša Sadeži družbe Žalec D. N. Na območju Spodnje Savinjske doline je okrog deset krvodajalskih akcij na leto, skupaj v Sloveniji jih je bilo od vsega začetka že 1.160. transfuzijska služba kot dodatne zaščitne ukrepe, s katerimi krvodajalcem in zaposlenim omogočajo varno okolje in varen odvzem krvi, uvedla telefonsko naročanje na odvzem krvi za vse transfuzijske oddelke in terenske krvodajalske akcije. Krvodajalci, ki so telefonsko potrdili prihod na terensko krvodajalsko akcijo, se po telefonu pred prihodom na odvzem še enkrat preveri, če ustrezajo pogojem za darovanje in nimajo bolezenskih znakov morebitne okužbe. Pred prihodom v prostore, kjer se izvaja odvzem krvi, je triažna kontrolna vstopna točka. Strokovno zdravstveno osebje ponovno preveri ustreznost zdravstvenih parametrov o zdravstvenem stanju in izmeri telesno temperaturo. Rekorderja z največ odvzemom krvi sta v naši dolini še vedno Jože Žnidaršič (levo) in Franc Jelen (desno). Letos slovensko krvodajalstvo praznuje 75 let. Začelo se je z ustanovitvijo transfuzijskega oddelka pri Centralni vojni bolnici v Ljubljani, in sicer 4. junija 1945, ko so bile tam odvzete prve doze krvi, ki so jih tudi konzervirali. To je tudi začetek transfuzijske službe. Kasneje pa je ta dan postal dan slovenskega krvodajalstva. Leta 1953 je bilo v Sloveniji uvedeno brezplačno, prostovoljno in anonimno krvodajalstvo, kar pomeni, da Rdeči križ Slovenije organizirano izvaja krvodajalske akcije že 67 let. Dve leti manj pa te potekajo tudi na območju Spodnje Savinjske doline. Na leto so pripravili eno ali dve akciji, kasneje pa precej več, sedaj jih je deset na leto, po potrebi pa gredo posamezni krvodajalci na odvzem tudi v Celje ali Ljubljano. Kot nam je povedal sekretar območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar, je ozaveščanje o nenadomestljivosti zdravljenja s krvjo, motiviranje, pridobivanje novih in ohranjanje obstoječih krvodajalcev ter organizacija krvodajalskih akcij stalna naloga RK Slovenije na področju krvodajalstva. V Sloveniji še vedno vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Zato so s številnimi podje- tji, društvi, organizacijami ter drugimi skupinami v sodelovanju s transfuzijsko službo načrtovali več kot 1.160 krvodajalskih akcij. Od tega jih je približno 381 terenskih po raznih slovenskih krajih. V Spodnji Savinjski dolini odvzeme krvi pripravijo dvakrat letno v Žalcu, na Polzeli, v Šempetru, na Vranskem in v Preboldu, kjer je prva letošnja akcija potekala v četrtek, 11. junija. »Marca je epidemija covida-19 spremenila način in oblike preskrbe s krvjo ter s tem organiziranja krvodajalskih akcij. Krvodajalce smo seznanili z dodatnimi zaščitnimi ukrepi za preprečevanje prenosa koronavirusa. Sporočili smo jim, da naj ne prihajajo na odvzem krvi, če kašljajo, so prehlajeni, so preboleli nalezljivo bolezen ali so v stiku z obolelo osebo. Zaradi zaščite krvodajalcev in zaposlenih v Rdečem križu, transfuzijskih centrih in oddelkih ter na terenskih krvodajalskih akcijah izvajamo prilagojene krvodajalske akcije. Nanje vabimo samo krvodajalce krvnih skupin, ki so potrebne za zdravljenje. Na darovanje krvi jih povabimo preko SMS-sporočil ali osebnih vabil,« nam je povedal Matjaž Črešnovar in dodal, da je med in po izbruhu epidemije koronavirusa Brez množičnega praznovanja »Med in po izbruhu epidemije koronavirusa je transfuzijska služba kot dodatne zaščitne ukrepe, s katerimi krvodajalcem in zaposlenim omogočajo varno okolje in varen odvzem krvi, uvedla telefonsko naročanje na odvzem krvi za vse transfuzijske oddelke in terenske krvodajalske akcije.« Sestanek pred akcijo Zadnji teden v maju je Slovenska filantropija obeleževala 21. nacionalni teden prostovoljstva, v okviru katerega je 27. maja potekal 'Veseli dan prostovoljstva'. Ta veseli dan so prostovoljci v večjih krajih po državi obeležili tako, da so sokrajanom delili časopis z naslovom Dobra dela ne potrebujejo reklame. Tudi v Hiši Sadeži družbe Žalec se je zbrala skupina sedmih aktivnih prostovoljk in prostovoljcev, ki se jim je pridružila vodja hiše dr. Barbara Lužar. V dopoldanskem času so po ulicah Žalca med mimoidoče občane delili omenjeni časopis dobrih novic. V časopisu smo lahko brali o številnih prostovoljkah in prostovoljcih, o njihovih izkušnjah z različnih področjih prostovoljstva ter o prostovoljskih organizacijah. Med občinami, ki aktivno spodbujajo prostovoljstvo, je tudi Občina Časopis 'dobrih del' Žalec. Zato je vodja hiše v okviru praznovanja prostovoljstva županu Janku Kosu predala potrdilo o nazivu 'Prostovoljstvu prijazno mesto'. »Obisk prirejenih krvodajalskih akcij je pokazal, da krvodajalstvo ostaja najbolj množična solidarnostna akcija državljanov Slovenije. Tudi od 1. junija potekajo krvodajalske akcije glede na dobro zdravstveno stanje prebivalstva po sprejetih načrtih, ostaja pa naročanje. Krvodajalci pokličejo transfuzijsko službo in se naročijo na darovanje krvi ter tako potrdijo prihod,« je še povedal Matjaž Črešnovar in postregel s podatkom, da sta v Spodnji Savinjski dolini rekorderja po darovani krvi še vedno Franc Jelen s Ponikve pri Žalcu in Jože Žnidaršič iz Stopnika pri Vranskem. Jelen je kri daroval kar 172-krat, Žnidaršič pa 151-krat. Samo en KLIK do nas Pripravljeni na akcijo z obveznimi maskami. T. Tavčar Krajevna skupnost Gotovlje vsako leto 25. junija, na dan državnosti, praznuje svoj krajevni praznik. Tokrat ga zaradi pandemije koronavirusa ne bo, saj se, kot pravi predsednik sveta KS Gotovlje Janez Trobiš, nanj vsi, ki bi radi predstavili svoje delo, niso mogli pripraviti. Kljub temu pa so nekatera društva, društvo upokojencev, športno in lovsko društvo pripravili svoja tradicionalna tekmovanja. »Bomo pa razobesili zastave, se veselili, da smo zdravi, in se jeseni srečali in praznovali skupaj«, je še povedal predsednik sveta KS Gotovlje Janez Trobiš. V Gotovljah so bili kljub karanteni delavni. Občina Žalec je lani dokončala izgradnjo cestne razsvetljave ob pločniku Gotovlje–Ložnica in razširila cesto proti zaselku Sv. Jedrt, letos pa naj bi bila končana izgradnja www.facebook.com/ utripsavinjskedoline obmostne brvi čez Ložnico pri Antlogi. V načrtu je tudi ureditev javne razsvetljave proti Zalogu v obe smeri. Želijo si tudi postavitve prometnih znakov in radarja ob uvozu v Gotovlje, prenova sobe v prostorih KS za potrebe društev pa se zaključuje. Dobimo se pri fontani! HVALA vsem oglaševalcem. 16 po dolini ŠT. 6 I junij 2020 Limberk znova zaživel z golažijado D. Naraglav Med sabo se je pomerilo 17 kuharskih ekip. Poleg domačih iz KS Griže in iz drugih krajev doline sta tekmovali tudi dve ekipi s Primorske, iz Škofij pri Kopru. V prijetnem okolju letnega gledališča Limberk v Grižah so v soboto, 13. junija, pripravili prvo prireditev po razglasitvi zaključka epidemije koronavirusa. Prvo letošnjo prireditev, že 16. tradicionalno golažijado za pokal KS Griže, je v tem čudovitem okolju sredi mogočnih dreves organiziralo Turistično društvo Griže. Predsednik TD Griže Božo Trnovšek in vodja protokola Danilo Basle sta za uvod pozdravila vse navzoče, podala nekaj podatkov o zgodovini te prireditve in razložila pravila tekmovanja, ki ga je nato odprl podžupan Občine Žalec Matjaž Krk. Med ekipami je bilo čutiti pravo kuharsko zagnanost in željo po čim boljšem golažu. Vsaka ekipa se je trudila tudi čim lepše urediti svoj kuharski kotiček. Ob kuhanju pa je bil tudi čas za prijetno druženje ob raznih suhomesnatih in sladkih dobrotah, osvežilnih napitkih in vsakovrstnih pogovorih, kar smo v času epidemije še kako pogrešali. Vsaka ekipa je od organizatorja prejela tri kilograme govejega mesa, prav toliko čebule in kruha, začimbe pa so bile v domeni vsake posamezne ekipe. V ozračju je kmalu zadišalo po praže- ni čebuli in nato še po mesu. Po dobrih treh urah so ekipe končale s kuhanjem in bile ob pokušanju svojih kulinaričnih mojstrovin zadovoljne z opravljenim delom. Golaže je ocenjevala komisija v sestavi Danilo Basle, Dani Pader, Nido Grahovič in Jože Glinšek. Že med kuhanjem je opazovala delo, na koncu pa tudi poskusila in ocenila vseh 17 golažev, ki so jih v ocenjevanje dobili pod šifro, brez navedbe ekipe. Kot so ob razglasitvi rezultatov povedali sodniki, so bile vse ekipe zelo prizadevne in uspešne, saj so vse pripravile in skuhale okusne golaže. O zmagi so odločale nianse, tako da so imeli kar težko delo. Največ točk (101) in pokal za prvo mesto je komisija dodelila golažu, ki ga je skuhala ekipa z imenom Nevemoše. Sestavljali so jo: Gregor Bombek, Mitja Urisek in Rikardo Cimerman. K njihovi zmagi velja dodati, da se je prvič zgodilo, da je kakšna ekipa presegla 100 točk. Drugo mesto je zasedla ekipa Zabukovica team v sestavi: Vlado Šipek, Rajko Marcen, Boštjan Koprivnjak in Beno Skerovnik. Na tretjem mestu je tokrat pristala ekipa z imenom Ni kaplje, katere vodja je bil podžupan Občine Žalec Matjaž Krk, ob njem pa sta kuhala še Kristjan in Andrej Križan. Vse ostale ekipe so prejele male pokale za četrto mesto. Pokale so ekipam predali predsednik TD Griže, podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb in predsednica KS Griže Olga Markovič, ki je pred tem tudi nagovorila udeležence in se jim zahvalila za njihovo udeležbo. Tako kot običajno so organizatorji podelili tudi posebno nagrado, sliko slikarja Aca Markoviča, za najlepše urejeno omizje kuharske ekipe. Tokrat je nagrada šla v roke ekipi društva Dobra volja iz Škofij, ki je imela mizo s pravim pridihom Primorske. V ekipi so bili Franc Cvajdik, Rudi Švab, Ivica Vergan in Željko Janko. Po podelitvi pokalov in prehodne velike kuhalnice Kralj golaža, na kateri so napisane vse dosedanje zmagovalne ekipe, je o prireditvi Božo Trnovšek povedal tole: »Zelo sem vesel, da nam je uspelo spraviti pod streho še eno golažijado in da smo z njo nekako tudi prekinili to sušno obdobje brez prireditev, ki jih zaradi epidemije koronavirusa in ukrepov NIJZ ter vlade ni bilo mogoče organizirati. Vreme je čudovito, ekip veliko, predvsem pa smo bili vsi že željni druženj, tako da je vse res tako, kot mora biti. Sicer pa bo tu v Limberku kmalu spet veselo in zanimivo, saj je pred nami srečanje ob Dnevu rudarjev in Citrarski festival.« Ocenjevalna komisija je morala poskusiti kar 17 različnih golažev. Ekipa društva Dobra volja iz Škofij je dala dogodku pridih Primorske. Božo Trnovšek Zmagovalna ekipa z imenom Nevemoše s pokalom in kuhalnico Ekipa Ni kaplje, ki jo je vodil podžupan Občine Žalec Matjaž Krk, je osvojila tretje mesto. Luka Lukanc iz ekipe Mini ranč Šempeter pa je povedal, da so standardna ekipa in redni udeleženci te golažijade: »Tukaj je res prijetno kuhati, ambient je enkraten in imamo se vedno lepo. Kuhamo z velikim veseljem, s srcem in vedno upamo na najboljši rezultat. Mislim, da smo tudi tokrat skuhali zelo dober golaž, čeravno nismo med prvimi tremi, a pomembno je, da smo tukaj, da se družimo in uživamo.« Podobnega mnenja je bil tudi vodja tokratne zmagovalne ekipe Gregor Bombek, ki je med drugim povedal: »Tudi predlani je zmagala naša ekipa, lani smo bili četrti, letos pa nam je znova uspelo s svojim golažem prepričati okuse komisije in zmagati. Da nam je to uspelo, je na prvem mestu skuhati čim boljši golaž, svoje so dodale želja po zmagi, strast do kuhanja in seveda prave začimbe. Nimamo kakšnega skrivnega recep- Gregor Bombek Nasika Cvajdik ta, kuhamo s srcem, in ko nam uspe, smo zelo veseli. Po enoletnem premoru, ko je bila kuhalnica Kralj golaža v rokah ekipe Lesi bar iz Kasaz, je sedaj ta trofeja spet naša.« V šali je dodal, da se bodo sedaj lahko vključili tudi v kakšno mednarodno tekmovanje v kuhanju te jedi. Ob mizi, kjer je kuhala ekipa društva Dobra volja iz Škofij, smo srečali tudi njihovo predsednico Nasiko Cvajdik. Vprašali smo jo, kako to, da so prišli v Griže. »Naš prijatelj iz Škofij, ki se udeležuje golažijad po vsej Štajerski, nam je posredoval vabilo in mi kot društvo, ki se radi udeležujemo veselih dogodkov, smo z veseljem prišli sem in si obenem naredili tudi prijeten izlet. Smo mlado društvo, delujemo šele pet let, ukvarjamo pa se s turističnimi, kulturnimi in športnimi dogodki. V glavnem pa skrbimo, da smo vsi dobre volje, da smo v družbi in da tudi druge spravljamo v dobro voljo. Tu, kjer smo, je res čudovito in vsi prekipevamo od dobre volje, hkrati pa se veselimo podobnega druženja s TD Griže pri nas v Škofijah,« je s širokim nasmehom dejala Nasika Cvajdnik in ponudila dobrote z njihove okrašene mize, s katero so pričarali pridih Primorske in navdušili organizatorje. Tradicionalna 16. golažijada v Limberku je uspešno spravljena pod streho. Organizatorji so z mislimi že pri naslednjih prireditvah, ki jih bodo izvedli sami ali v sodelovanju z drugimi društvi v kraju. INFORMACIJE / NAPOVEDNIK ŠT. 6 I junij 2020 OBČINA PREBOLD OBČINA ŽALEC Sobota, 27. junij 18.00 Zlate citre, citrarska revija, Letno gledališče Limberk, TD in KUD Griže, Citrarsko društvo Slovenije 21.00 ALO!Stari in Klon, koncert, Šlandrov trg Četrtek, 2. julij 18.00 Joga (vsak četrtek in nedeljo), Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Praznik vina, dvorana KUD Svoboda Griže, Društvo Savinjskih vinogradnikov Petek, 3. julij 18.00 Dan slovenskih rudarjev, Letno gledališče Limber, Etnološko društvo Srečno 21.00 HELP! A Beatles Tribute, koncert, Šlandrov trg Sobota, 4. julij 7.30 Območno tekmovanje v balinanju invalidov, Športni center Žalec, MDI Žalec 8.30 Joga (vsako soboto), Hiša Sadeži družbe Žalec Ponedeljek, 6. julij 8.00 pričetek Plavalnih izletov (do 10. 7.), kopališča, ZKŠT Žalec Torek, 7. julij 11.00 Falun dafa, qi gong in meditacija (vsak torek), Hiša Sadeži družbe Žalec Sreda, 8. julij 19.00 potopisno predavanje Barbados, D. Jevšnik, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Petek, 10. julij 21.00 Savnov dan, Večer šansonov, Ani Frece & Hotel za srečo, atrij Savinove hiše (v primeru slabega vremena v avli Doma II. Slovenskega tabora) Sobota, 11. julij 6.00 Konj-Rzenik (Planina Dole), pohod, izpred Mercatorja v Šempetru, PD Šempeter Ponedeljek, 13. julij … pričetek Počitniških taborov v Hiši Sadežev Žalec (do 31. 7.) Torek, 14. julij … Knedlove kuharske norčije (še 21. in 28. 7.), Hiša Sadeži družbe Žalec Četrtek, 16. julij … Karierni kotiček za mlade (še 23. in 30. 7.), Hiša Sadeži družbe Žalec 20.00 Moja obarvana pot, odprtje razstave likovnih del Janka Melanška, Savinov likovni salon Petek, 17. julij 21.00 Stresi oder, koncert ŠK Žalec, predstavitev mladih glasbenih skupin, Šlandrov trg Petek, 24. julij 21.00 Tomi Purich #balkanjazz Group, koncert, Šlandrov trg Sobota, 25. julij 4.00 Zadnjica-Dolič-Kanjevec-Mišel vrh, pohod (2 dni), izpred Mercatorja v Šempetru, PD Šempeter Ponedeljek, 27. julij … Pričetek počitniškega varstva ZKŠT Žalec (do 31. 7.) Petek, 31. julij 21.00 Vudlenderji, koncert, Šlandrov trg AVGUST Ponedeljek, 3. avgust … Pričetek počitniškega varstva ZKŠT Žalec (do 7. 8.) Torek, 4. avgust 11.00 Falun dafa, qi gong in meditacija (vsak torek), Hiša Sadeži družbe Žalec Četrtek, 6. avgust 18.00 Joga (vsak četrtek in nedeljo), Hiša Sadeži družbe Žalec Petek, 7. avgust 21.00 Golden Dixie Boys, koncert, Šlandrov trg Sobota, 8. avgust 6.00 Ponce-Dolina Tamarja-Belopeška jezera, pohod, izpred Mercatorja v Šempetru, PD Šempeter 8.30 Joga (vsako soboto), Hiša Sadeži družbe Žalec Petek, 14. avgust 21.00 Petra Koprivec, klavirski koncert, atrij Savinove hiše (v primeru slabega vremena v avli Doma II. Slovenskega tabora) Nedelja, 16. avgust 17.00 Nedeljska glasbena promenada: Briljantna opera in virtuozna violina, koncert, Dvorec Novo Celje Četrtek, 20. avgust 10.00 Začetek 4. likovne kolonije Zeleno zlato, Dvorec Novo Celje Sobota, 22. avgust 18.00 Razstava ob zaključku likovne kolonije Zeleno zlato, avla Doma II. slovenskega tabora Nedelja, 23. avgust 6.00 Vrtača-Zelenica, pohod, izpred Mercatorja v Šempetru, PD Šempeter Ponedeljek, 24. avgust … pričetek Počitniških taborov v Hiši Sadežev Žalec (do 31. 7.) 8.00 pričetek Plavalnih izletov (do 10. 7.), kopališča, ZKŠT Žalec MALI OGLASI Sreda, 1. julij 8.00-10.00 sprehod ali pohod (vsak torek, sredo in petek), v primeru dežja telovadba, medgeneracijski center, DC Marof 10.30-12.30 druženje z varovanci doma upokojencev Prebold (vsako sredo), medgeneracijski center, DC Marof 18.00-19.00 ustvarjalna urica za otroke (vsak dan), medgeneracijski center, DC Marof Četrtek, 2. julij 9.00-13.00 kuharske dobrote (vsak četrtek), medgeneracijski center, DC Marof 18.00-19.30 Mila z Jernejo, na kmečki tržnici, DC Marof 19.00-20.30 večerni obisk na vrtu (vsak četrtek), medgeneracijski center, DC Marof Petek, 3. julij 10.30-12.00 ustvarjanje iz blaga - drobni tekstilnih izdelkov (vsak petek), medgeneracijski center, DC Marof Sobota, 4. julij 8.00-10.30 Kmečka tržnica (vsako soboto), Občina in TD Prebold, DC Marof 8.00 Zmorem preplavati 100 metrov, Bazen Prebold, ŠD Partizan Prebold 8.00 Turnir v odbojki na mivki (moški in ženske), igrišča na mivki, ŠD Partizan Prebold Ponedeljek, 6. julij 9.00-13.00 delo na vrtu (vsak ponedeljek), medgeneracijski center, DC Marof 19.30-20.30 potepanje s kolesom (vsak ponedeljek), medgeneracijski center, DC Marof Torek, 7. julij 19.00-20.30 šivanje in popravilo oblačil (vsak torek), medgeneracijski center, DC Marof Četrtek, 9. julij 18.00-19.30 delo z zelišči in njihova uporaba na vrtu z Jernejo, na kmečki tržnici, DC Marof Nedelja, 19. julij 8.00 Lovsko strelsko tekmovanje na Golavi, LD Prebold AVGUST Sobota, 1. avgust 8.00-10.30 Kmečka tržnica (vsako soboto), Občina in TD Prebold, DC Marof Ponedeljek, 3. avgust … Športna srečanja članov DU (do 6. 8.), Gaj Prebold, DU Prebold 9.00-13.00 delo na vrtu (vsak ponedeljek), medgeneracijski center, DC Marof 18.00-19.00 ustvarjalna urica za otroke (vsak dan), medgeneracijski center, DC Marof 19.30-20.30 potepanje s kolesom (vsak ponedeljek), medgeneracijski center, DC Marof Torek, 4. avgust 8.00-10.00 sprehod ali pohod (vsak torek, sredo in petek), v primeru dežja telovadba, medgeneracijski center, DC Marof 19.00-20.30 šivanje in popravilo oblačil (vsak torek), medgeneracijski center, DC Marof Sreda, 5. avgust 10.30-12.00 druženje z varovanci doma upokojencev Prebold (vsako sredo), medgeneracijski center, DC Marof PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 BUKOVA DRVA, razžagana na 33 cm, PRODAM. Cena »klaftre« 280 €, možna tudi dostava. Info.: 031 786 975 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) Prodam SENO V KOCKAH (2 €) ali v OKROGLIH BALAH (30 €). Info.: 031 786 975 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 Prodam suha BUKOVA DRVA, razžagana na 33 cm, z možnostjo dostave na dom. Cena »klaftre« 280 €. Info.: 041 522 560 Prodam SADJEVEC in TROPINOVEC za namakanje. Info.: 041 455 176 Prodam BURSKO KOZO in KOZLA, vajena električnega pastirja, mirne narave in nista v sorodu. Info.: 041 860 066 POČITNIŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v Žalcu, za osnovnošolce v tedenskih dopoldanskih terminih od 9. do 12. ure (možno tudi popoldne). Prvi termin od 29. 6. do 3. 7. Vabljeni! Odsev svetlobe, Šlandrov trg 33, Žalec. Info.: 031 486 482 (Erna) Četrtek, 6. avgust 9.00-13.00 kuharske dobrote (vsak četrtek), medgeneracijski center, DC Marof 19.00-20.30 večerni obisk na vrtu (vsak četrtek), medgeneracijski center, DC Marof MALI OGLASI ZA VSE Petek, 7. avgust 10.30-12.00 ustvarjanje iz blaga - drobni tekstilnih izdelkov (vsak petek), medgeneracijski center, DC Marof Sobota, 15. avgust … peš romanje iz Prebolda v Marijo reko, Anin dom, Župnija Marija Reka Ponedeljek, 24. avgust 9.00-16.00 pričetek Oratorija (do 30. 8.), Anin dom, Župnija Sv. Pavel Prebold Sobota, 29. avgust 8.00 Šport po Žvajgo, igrišča pri bazenu, ŠD Partizan Prebold OBČINA TABOR Četrtek, 25. junij 9.00 pohod in proslava ob dnevu državnosti, od KZ Tabor do Kmetije Laznik, TD Tabor Šlandrov trg 25, Žalec tic@zkst-zalec.si, 03 710 04 34 Delovni čas: ponedeljek 9.00-17.00 torek, sreda 10.00-17.00 četrtek, petek 11.00-17.00 sobota 10.00-13.00 17 NA NOVI LOKACIJI! Šlandrov trg 25 (Savinova hiša) URADNE URE www.turizem-zalec.si EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE 03 571 80 21 ekomuzej@zkst-zalec.si OD TORKA DO PETKA (razen srede) 11.00-13.00 SREDA utrip@zkst-zalec.si 03 712 12 80 13.00-17.00 18 kultura ŠT. 6 I junij 2020 Slepec pred knjižnico T. Tavčar Roman Slepec Mitje Čandra pokaže, kako se slabovidni spopadajo z ovirami in kako hitro se lahko človek iz ranljive skupine počuti brezupno odrinjenega na rob. V parku pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec je bila v torek, 16. junija, prva knjižnična prireditev po epidemiji. Obiskovalcev ni bilo prav veliko, so pa bili vsi enotnega mnenja, da so komaj čakali, da se življenje in z njim prireditvena dejavnost začne vračati v uhojene poti. V uvodu je zbrane pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, z avtorjem knjige Slepec Mitjo Čandrom pa se je nato pogovarjal mag. Marko Repnik, direktor JSKD RS. Zanimivo zgodbo, kako je roman nastal in kaj opisuje, je dopolnil duhovit Repnikov opis sogovornika s stavki, kot so: »Mitja ima odlične retorične sposobnosti, ve, kaj reči in kdaj reči. Predvsem pa vedno reče. Direktno in brez ovinkarjenj ...« Mitja Čander je literarni komparativist, esejist, urednik, pisatelj, scenarist, dramaturg in šahovski mojstrski kandidat. Na literarnem področju je začel delovati v devetdesetih letih. Trenutno je direktor Založbe Beletrina. Bil je programski direktor Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Je član Nacionalnega sveta za kulturo. Doslej je izdal tri esejistične knjige. Doživetje vrhunske glasbe in plesa B. P. Vse so prejele nominacijo za Rožančevo nagrado. Slepec je njegov romaneskni prvenec, ki je nastal na osnovi lastnih izkušenj. Protagonist romana Slepec je sicer uspešen urednik in literat, ki je že od otroštva slaboviden, a se nikoli zares ni vključil v skupnost slepih in slabovidnih, saj se ne počuti, da tja zares spada. Roman med drugim prikaže, kako se slabovidni spopadajo z ovirami in preprekami, na kakšen način so pogosto izključeni iz videče družbe in kako hitro se lahko človek iz ranljive skupine počuti brezupno odrinjenega na rob. Marina Igrickaja, Inga Ulokina in Ajda Stina Turek S predstavitve knjige Slepec Prejšnjo soboto, 20. junija so v organizaciji ZKŠT Žalec v atriju Savinove hiše, priredili koncert z naslovom 'Od klasike do tanga!' Rahlemu pršenju dežja navkljub je dogodek obiskalo kar nekaj obiskovalk in obiskovalcev. Glavna protagonistka dogodka, magistra violine Inga Ulokina je komentirala idejo o privlačni kombinaciji glasbe in plesa: »Ta kombinacija klasike in tanga je vedno zanimiva. Glasba argentinskega skladatelja Astorija Piazziole še vedno malo meji na klasiko, hkrati se pa že spogleduje z ritmi, ki nas vodijo k drugim glasbenim zvrstem, na primer k jazzu. Ta koncept je nadaljevanje projektov, ki jih delamo s kolegi: operno pevko, solistko, izvrstno sopranistko, zmagovalko na več mednarodnih tekmo- vanjih Marino Igrickajo, slovensko izvrstno jazz vokalistko, vrhunsko glasbenico, zmagovalko Slovenske popevke 2019 v kategoriji najbolj obetavna mlada glasbenica in avtorica Ajdo Stino Turek. Pridruži se nam tudi plesni par v sestavi Maja Pucelj in Peter Fileš, ki sta najbolj svetleči zvezdi na plesni in glasbeni sceni, sta tudi trenerja v oddaji Zvezde plešejo in izvajalca vrhunskih plesnih koreografij.« Uroš Govek, strokovni sodelavec za kulturo na ZKŠT nam je razkril, da v podobnem vzdušju načrtujejo še izvedbo dogodka na zaključku Poletja v Žalcu, ki bo potekal 16. avgusta pred Dvorcem Novo Celje. Za ta dogodek so si zamislili nekaj posebnega in drugačnega, prav tako klasično obarvanega. Inga Ulokina ter Peter Fileš in Maja Pucelj Knjižnice v dolini ponovno odprte T. T. Od 15. junija so vse enote Medobčinske splošne knjižnice Žalec ponovno odprte, torej tudi krajevne knjižnice, z izjemo Ponikve in Šempetra, saj sta knjižnici v prostorih šole, kjer je gibanje še vedno omejeno. Obiskovalci knjižnic se lahko ob upoštevanju varnostnih ukrepov sprehodijo po knjižnici in si lahko sproščeno izbirajo gradivo. Čitalnice ostajajo zaprte, ponovno pa je oživela tudi prireditvena dejavnost. Občinske knjižnice Braslovče, Polzela in Vransko bodo julija in avgusta ob sobotah zapr- te. Občinska knjižnica Žalec bo julija in avgusta zaprta ob petkih popoldne in ob sobotah, Krajevni knjižnici Griže in Petrovče bosta zaprti julija, Krajevni knjižnici Šempeter in Ponikva pa bosta zaprti do septembra. Občinski knjižnici Prebold in Tabor ter Krajevna knjižnica Liboje bodo imele nespremenjen čas odprtosti. Vse enote pa so z nekaterimi storitvami, kot so rezervacije, podaljšave, uporaba elektronskih podatkovnih baz, iskanje gradiva in druge članom na voljo 24 ur na dan tudi na spletnem naslovu www.zal.sik.si. kultura ŠT. 6 I junij 2020 Toš odprl pokoronsko obdobje Z muziko o vinu, pivu in ljubezni T. Tavčar B. Plaznik V atriju Savinove hiše sta na prvem pokoronskem koncertu muzicirala Jernej Dirnbek - Dimek (Mi2) in klaviaturist Davor Klarić. Ponovno kulturno dogajanje v zelenem ambientu atrija Savinove hiše so obiskovalci sprejeli z navdušenjem. Po dolgem času je na prijetnem prizorišču v atriju Savinove hišo sredi Žalca zadonela glasba. 12. junija sta po treh mesecih brez nastopov za žalsko občinstvo ponovno nastopila priznana glasbenika Jernej Dirnbek – Dimek, pevec in kitarist, predvsem pa avtor večine uspešnic skupine Mi2, in Davor Klarić, eden najbolj iskanih in legendarnih klaviaturistov v Sloveniji. Dimek je pred nastopom povedal: »Po sedmem marcu je to prvi koncert. Danes sva z Davorjem ugotovila, da imava kar tremo, ker sva bila prilično trda, ko je bilo treba narediti tonsko vajo. Sem bil pa jaz osebno že od jutra dobre volje, ker je končno prišel čas, ko se lahko usedemo v avto in gremo na špil. Z Davorjem imava v tem trenutku čez poletje načrtovane še štiri koncerte, tako da se bo malo odprlo. Z MI2 pa še čakamo. V zraku so še špili, ki so bili že dogovorjeni, pa še niso odpovedani. Organizatorji še tehtajo, če bodo sprostitve ukrepov dovolile izvesti načrtovane koncerte.« Davor in Dimek po navadi pojeta o vinu in ljubezni. Ker pa sta bila v Žalcu, sta hudomušno dodala, da pojeta o pivu, vinu in ljubezni. Besedila izbranih skladb na njunem nastopu so bila namreč večinoma hudomušna, zabavna in zbadljiva, skozi prigode junakov pesmi pa sta na posrečen in luciden način nastavljala ogledalo družbi. Atrij Savinove hiše so obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. 19 Da so ljubitelji kulturnih prireditev težko čakali nov začetek kulturnega dogajanja v Žalcu, dokazuje obisk »standup« predstave Tadeja Toša v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Pokoronsko življenje je 4. junija s smehom odprl tudi žalski kulturni hram. V dvorano, ki sicer sprejme 418 obiskovalcev, je prišlo 100 ljudi, kolikor jih je ob upoštevanju vseh varnostnih predpisov sploh smelo priti. Željni zabave so navdušeno spremljali skoraj dve uri trajajočo standup komedijo z žlahtnim podpisom mojstra Tadeja Toša, ki vsakokrat poskrbi za eksplozijo smeha. Krepke doze pikantnih bodic niso prizanesle nikomur. Vsak se je lahko poistovetil vsaj z delčkom predstave in se nasmejal svoji lastni neumnosti. Obiskovalci so svoje navdušenje dokazali s stoječimi ovacijami. Uvodoma je prisotne pozdravil mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, ki se je novega začetka posebej razveselil. Tadej Toš Likovno potovanje po Žalcu D. Naraglav Pod zgornjim naslovom so pripravili likovno razstavo, s katero so se poklonili vedutam Žalca. Minuli petek so v Savinovem likovnem salonu v Žalcu slovesno odprli razstavo članic in članov likovnega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec, ki deluje pod mentorskim vodstvom Oskarja Sovinca, animatorka krožka pa je Lidija Tamše. O likovnem krožku, ki obstaja, odkar deluje UTŽO Žalec, torej že 21 let, je spregovorila povezovalka prireditve Jolanda Železnik. Že nekaj časa v krožku deluje trinajst članov. Tri med njimi, in sicer Mojca Šporn, Marija Studnička in Pavlina Jošt, so zveste članice, brez prekinitve že od vsega začetka. V tem šolskem letu so se odločili, da poiščejo motive Žalca in jih prenesejo na platno. Lidija Tamše se je sprehodila po Žalcu in fotografirala vedute ter zanimivosti mesta. Člani krožka so po teh predlogah ustvarjali, nekateri pa so motive poiskali sami. Vsak je delal tudi po svojem navdihu. Tako so nastala tihožitja, portreti, novoletne čestitke in še kaj. Tečaj so dokončali ravno pred začetkom izbruha koronavirusa. Mentor jim je takrat obljubil še štiriurno druženje, ki pa so ga lahko izkoris- Znan motiv Žalca, upodobljen na slikarskem platnu tili šele v začetku tega meseca, ko so ustvarjali v Rimski nekropoli v Šempetru. Likovna dela za razstavo so prispevali vsi člani krožka: Ida Krašovic, Pavlina Jošt, Zofija Hrašar, Mojca Šporn, Srečko Meh, Franica Šporn, Anica Trivan, Fanika Grešak, Olga Lipovšek, Marija Studnička, Franjo Luc, Karel Podpečan in Lidija Tamše. Vsem se je v imenu univerze za ustvarjalnost, s katero so tokrat dali poseben poklon Žalcu, njegovim lepotam in zanimivostim, zahvalil njen podpredsednik Marijan Turičnik. V imenu občine in župana je ustvarjalcem za njihovo delo čestital podžupan Marjan Vodeb. Dogodek je na citrah in s petjem pospremil Božo Trnovšek. Dimek in Klarić Prisotni ustvarjalci z mentorjem (prvi z desne) in podpredsednikom UTŽO (prvi z leve), čepi animatorka Lidija Tamše šport 20 ŠT. 6 I junij 2020 Motorični park iz rabljenih kosov lesa D. Naraglav Na poligonu so za sprostitev, ki je namenjena tako mladim kot starim ljudem, pripravili najrazličnejše prepreke in naprave za preizkušanje motoričnih spretnosti. Nekaj posebnega so ob zaključku poligona odsluženi hrastovi sodi, ki so vrtljivi. Potrebno je precej spretnosti, da jih premagaš. Ena od ovir, preko katere lahko prideš s pomočjo vrvnih lestev V soboto, 13. junija, je Planinsko društvo K2 na svojem prostoru v Zalogu pri Šempetru predalo namenu svojstveno pridobitev za KS Šempeter, Občino Žalec in tudi celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Gre za motorični park, ki je edinstven v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi, saj je zgrajen iz rabljenih kosov lesa in drugih materialov, ki jim je bila s tem dana nova vrednost in namembnost. V prijetnem in lepem travnatem ambientu, ki ga obkroža gozd, je planinsko društvo K2 ustvarilo nadvse domiselni poligon, na katerem so najrazličnejše prepreke in naprave za preizkušanje motoričnih spretnosti in za sprostitev. Park omogoča izvajanje vaj za moč, koordinacijo in ravnotežje. »V našem planinskem društvu K2, ki je bilo ustanovljeno pred osmimi leti z namenom medgeneracijskega združevanja s posebnim poudarkom aktivnega preživljanja prostega časa otrok in družin, se že vrsto let trudimo vzpodbuditi nove generacije otrok h gibanju, ki nam je vsem prirojeno. Zamisel o tovrstnem parku smo uresničili med koronakrizo in danes ga tudi uradno predajamo namenu,« nam je povedal Gerard Krebs, ki je skupaj s svojo ženo Lilijano (predsednico društva) in njunimi štirimi otroki duša in srce tega planinskega društva. »Motorika in iznajdljivost pri gibanju sta izrednega pomena pri vsakodnevnem gibanju in miselnih procesih tudi v naših zrelih letih. Zato se naše poslanstvo od otrok širi naprej do starejše populacije. Tudi v zrelih letih moramo ohranjati motoriko, ravnotežnostni center. Najpomembneje pa je, da v sebi vedno znova najdemo razigranega otroka. Kot vodja tega programa se spomnim svojih mladostnih let, ko smo plezali po drevesih, hodili po podrtih deblih in si s pomočjo domišljije kar sami postavljali izzive in meje svojih gibalnih sposobnosti. Vse to lahko sedaj otroci in odrasli doživijo na tem poligonu,« je poudaril Gerard Krebs. Društvo je ob tej priložnosti pripravilo tudi zaključek letošnje plezalne sezone, na katerem so krstili novopečene mlade plezalce, ki so morali pred tem odgovoriti na tri vprašanja. Za vsak napačen odgovor so jo dobili z vrvjo po zadnjici. Ob krstu so bili deležni še nove majice kluba in slastne lučke, ki se jim je prilegla, saj so dopoldan prehodili tudi enajst kilometrov poti »Family trail«, ki poteka izpred sedeža kluba preko Kadunca in Griča na Pogorišče do Svete Jedrti in po dolini nazaj do izhodišča v Zalogu. »Slikovita pot odpira čudovite razglede na Savinjsko dolino, Ojstrico vse tja do Pece. Pot je označena in primerna tudi za kolesarje,« je povedal Gerard in dodal, da so po lanski uspešni postavitvi poti »K2 trail«, ki poteka po južnih obronkih Občine Žalec in je namenjena bolj klenim in trdoživim, letos odprli še družinsko pot »Family trail«, ki je namenjena vsem generacijam. Sicer pa letošnjo sezono, ki je bila zaradi koronavirusa prekinjena za nekaj tednov, končujejo s plezalnim taborom. Izvedli ga bodo v prvem tednu počitnic. 24 ekip in 46 tekem v odbojki na mivki T. T. V Braslovčah se je zaključil prvi letošnji kvalifikacijski turnir za naslov državnega prvaka v odbojki na mivki v mlajših kategorijah, za zmago se je med seboj pomerilo kar 24 ekip. S tekmovanja Po kar 46 tekmah, ki so jih dvojice odigrale v soboto in nedeljo, 20. in 21. junija, so dobili zmagovalca, Miho Okorna in Luko Marovta (Braslovče), ki sta v napetem finalnem obračunu s 23 : 21 in 26 : 24, pre- magala Žana Zajca in Roka Bračka (Kamnik). V boju za tretje mesto sta bila Gregor Okroglič in Dino Vinkovič (Nove Gorice) z 21 : 13 in 21 : 11, uspešnejša od Jana Karla Jančiča in Nika Mujanoviča (Ljutomer). Videti je preprosto in enostavno, a je potrebno znati loviti ravnotežje. Komisija in mladi plezalci, ki so bili tokrat krščeni Sanirali finančno stanje T. T. V minulih mesecih so Hopsi s Polzele sanirali finančno stanje in prekinili pogodbe z vsemi igralci, s tem pa postavili temelje sestavljanja ekipe za novo sezono. Kot je povedal trener Boštjan Kuhar, ki bo na klopi Hopsov tudi v novi sezoni, bo ekipa za novo sezono temeljila na petih ali šestih izkušenih igralcih. Veliko več pa bo priložnosti za mlade igralce, ki so že v lanski sezoni dokazali, da lahko igrajo na najvišjem nivoju. Težak gospodarski položaj, ki ga je prinesla koronakriza, bo znižal proračune v večini športnih kolektivov. Nič drugače ne bo tudi pri Hopsih. Pogovori z igralci, ki so že v minuli sezoni igrali v rumeno-modrem dresu, že potekajo. Seveda pa bo sestava ekipe v veliki meri odvisna od proračuna kluba. S saniranjem finančnega stanja so si Hopsi tudi v prihodnji sezoni ustvarili pogoje za igranje v najvišjem rangu Boštjan Kuhar slovenske košarke. Zahvala gre Občini Polzela, ki jim je prisluhnila. Tako bomo jeseni na parketu Športne dvorane Polzela lahko gledali kvalitetno košarko. Mlajše selekcije Hopsov bodo priprave na novo sezono začele v mesecu avgustu. Takrat bo delo začela tudi članska ekipa. šport ŠT. 6 I junij 2020 21 Blaž Blagotinšek znova najboljši L. Kolar S. Kolar Za najboljšega obrambnega igralca Lige prvakov je Evropska rokometna zveza (EHF) že drugo leto zapored proglasila rokometaša Blaža Blagotinška, ki je letos edini Slovenec, uvrščen v idealno ekipo lige. Član slovenske državne izbrane rokometne vrste, krožni napadalec in naš rojak iz Arje vasi Blaž Blagotinšek, sicer od leta 2016 član madžarskega Veszprema, prej pa RK Celje Pivovarna Laško, je po mnenju navijačev znova najboljši obrambni igralec v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju, Ligi prvakov. Rezultate je sredi junija objavila EHF. Blagotinšek je eden izmed dveh rokometašev v Ligi prvakov in edini Slovenec, ki mu je uspelo ubraniti lanskoletno lento. Poleg njega je to uspelo še Dancu Mikkelu Hansnu, ki na položaju organizatorja igre brani barve francoskega PSG-ja. V spletnem glasovanju je sodelovalo okoli 34 tisoč navijačev z vsega sveta, izmed katerih jih je 10.586 svoj glas za najboljšega obrambnega igralca namenilo ravno šestindvajsetletnemu dvometrašu Blažu Blagotinšku. Poleg obeh drugič zaporedoma imenovanih rokometašev so bili v idealno ekipo Lige prvakov izbrani še Niklas Landin (vratar, Kiel), Manuel Štrlek (levo krilo; Veszprem), Sander Sagosen (levi zunanji; PSG), Bence Banhidi (krožni napadalec; Pick Szeget) in Alex Dujshebaev (Kiel- ce). Priznanje za najboljšega mladega rokometaša je romalo v roke Aleixa Gomeza (Barcelona), najboljši trener pa je postal David Davis (Veszprem). Blaž Blagotinšek je o tem, kaj mu priznanje, in to že drugo leto zapored, povedal: »Vsekakor mi veliko pomeni, da sem bil izbran za najboljšega obrambnega igralca za sezono 2019/20. To mi pove, da sem dobro delal skozi celotno sezono tako v klubu kakor v reprezentanci. Vedno poskušam dati svoj maksimum in pomagati soigralcem do uspeha. Ponosen sem, da mi je to uspelo že drugič zaporedoma. Hkrati se zavedam, da se pri tem ne smem ustaviti.« Obramba je temelj za zmago, se zaveda sodobna rokometna stroka, in visokorasli in močni krožni napadalci so večinoma njen steber, pa vendarle, vsak igralec si želi biti najboljši tudi v napadu, čeprav je biti hkrati najboljši na obeh področjih zelo zahtevna naloga: »Vsekakor je priznanje le dobra spodbuda za naprej. Ne želim biti igralec, usmerjen zgolj v obrambo, ampak želim biti kompleten igralec, torej čim boljši tudi v napadu. Moj cilj je, da to tudi postanem in si mogoče v naslednjih letih priigram kandidaturo za igralno mesto najboljšega krožnega napadalca v ligi.« Blaž Blagotinšek, sicer že od 2016 član madžarskega Wesprema, je obdobje epidemije preživljal doma: »Ko se je začela korona epidemija, je bila sezona kar hitro prekinjena. Po štiritedenski karanteni na Madžarskem so nas izpustili domov. Dobili smo individualne programe treningov, ki smo se jih morali držati, vseskozi pa smo bili na liniji tudi s trenerji. Trenutno imamo počitnice, kmalu pa začnemo s pripravami na novo sezono.« Blaž je stalni član slovenske državne rokometne izbrane vrste, novembra se začnejo kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2022, kjer se bodo naši fantje pomerili z Nizozemsko, Poljsko in Turčijo. O tem, kaj meni o nasprotnikih in koliko bodo ob klubskih obveznostih pod vodstvom selektorja Ljubomirja Vranješa pred kvalifikacijami še trenirali z reprezentanco, pa je povedal: »Vsekakor so vsi nasprotniki spoštovanja vredni. Potrebno se bo kar dobro pripraviti in potruditi, kajti le dva iz skupine potujeta na prvenstvo. Mislim, da smo vseeno boljši od vseh reprezentanc, vendar bo to treba potrditi tudi na igrišču. Žal pa se verjetno pred kvalifikacijami najbrž ne bomo dobili z reprezentanco, kajti do takrat imamo vsi klubske obveznosti.« V Veszpremu bo Blaž zagotovo še eno sezono. Kako pa je s cilji sicer? »Cilji so enaki kot vedno (smeh). Osvojiti državno prvenstvo in pokal na Madžarskem, uvrstiti se med najboljše 4 (final four) v SEHA ligi ter med najboljše 4 (final four) lige prvakov. S slovensko reprezentanco pa imamo cilj uvrstiti se na evropsko prvenstvo in olimpijske igre ter odigrati prvenstvo na najvišjem nivoju.« Zasebno pa si Blaž še vedno najbolj želi zdravja in čas brez poškodb, da bodo cilji sploh uresničljivi. Pri tem ga kot vedno podpira družina. Čeprav zdaj, ko ni na začasnem delu na Madžarskem, živi v svojem stanovanju v Celju, se vedno rad vrača v domačo Arjo vas. Mojca Božič ostaja v Šempetru T. Tavčar Ena najboljših šempetrskih odbojkaric Mojca Božič, ki je sodelovala pri največjih uspehih kluba, bo še najmanj leto dni nosila dres SIP Šempetra. Skupaj z obema letošnjima okrepitvama Niko Markovič na mestu korektorke in Nini Kotnik na mestu sprejemalke bodo Šempetranke tudi v novi sezoni med kandidatkami za najvišja mesta. V klubu pa so poskrbeli, da bodo v ekipi ostale mlade nadarjene domače igalke, podajalka Maša Božič, libero Katja Banko in blokerki Vita Črnila in Lara Rituper. Blažu Blagotinšku je na lanskem evropskem prvenstvu s slovensko reprezentanco za las ušlo tretje mesto. Novi trener šempetrskih odbojkarjev T. T. V novi sezoni jih bo vodil dosedanji pomočnik prvega trenerja Klemen Hrastovec. Klemen Hrastovec Odbojkarji SIP Šempetra so predčasno končali sezono v drugi slovenski ligi. Zaostali so le za vodilnimi Radenci. V novi sezoni bodo igrali v novoustanovljeni 1. B ligi, v kateri bo, tako kot v 1. A ligi, osem klubov. Na njihovi klopi pa bo dosedanji pomočnik prvega trenerja Sebastjana Cilenška, Klemen Hrastovec, ki je dolga leta nosil dres šempetrskega kluba. Novinca med igralci pa sta obetavni libero Tan Planinšek iz Braslovč. Na mesto organizatorja igre se vrača Aleksander Vrenko. Vodstvo SIP Šempetra je pred dnevi podaljšalo sodelovanje z Jernejem Vrhuncem, Jakom Udrihom, Borutom Markovičem, Gregorjem Hircijem, Damijanom Randlom, Aljažem Mrakom, Davidom Sternadom in Nikom Majerjem. Zdaj pa je rešilo tudi vprašanje prvega trenerja. Zaradi preobremenjenosti se z mesta prvega trenerja umika Sebastjan Cilenšek. Zamenjal ga bo dosedanji pomočnik Klemen Hrastovec. »S Cilenškom že toliko časa sodelujeva, večinoma na relaciji trener – igralec, da natančno veva, kako kdo razmišlja. Že lani sem bil njegov pomočnik, medtem ko bova letos vlogi zamenjala. Ker še nimam licence, bo na tekmah uradno še vedno on prvi trener, sam pa bom v vlogi igralca. Cilenšek ima veliko izkušenj z vodenjem prve ekipe, pa tudi z mlajšimi selekcijami. Tako bom imel dobrega mentorja. Zato me ni strah nove vloge,« je dejal 35-letni Hrastovec, ki ima za sabo dolgoletno igralsko kariero. Že kot 18-letni obetavni libero je igral za Calcit Volley, kjer je ostal tri leta. Potem se je vrnil v Šempeter, igralsko kariero pa je nadaljeval v Murski Soboti, kjer jo je tudi končal. Vmes je štiri leta igral še za matični klub. Z večino nosilcev igre je bil Hrastovec soigralec. Ker pa je bil lani pomočnik trenerja, seveda dobro pozna igralce. Poskrbel je tudi za prvo okrepitev. »Ker sem igral na mestu libera, sem seveda najprej poskrbel, da smo se okrepili na tem mestu. V klub prihaja obetavni Tan Planinšek, ki še ni polnoleten. Tudi vsi ostali igralci, s katerimi sem igral, vedo, da sem vedno od njih zahteval, da na igrišču dajo svoj maksimum.« Ta poved je neustrezna, ni povezana s prejšnjo. Mojca Božič junijske ugodnosti Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec t | +386 (0) 3 713 14 20 e | info@zagozen.si w | www.zagozen.si V SPLETNI TRGOVINI www.eshop-zagozen.si HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI 22 UTRIPOV HOROSKOP OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. KOZOROG VODNAR RIBI Vaš planet Mars potuje ves julij prav po vašem znamenju, zato boste premogli ogromno energije. Poguma, motivacije in drznosti vam ne bo manjkalo, zato boste lahko kos še tako zahtevnim nalogam. V zadnji tretjini meseca bo pričela vaša vitalna energija naraščati, zato bo tudi počutje iz dneva v dan boljše. Odličen čas za počitnice je po polni Luni in luninem mrku, ki nastopi 5. v mesecu. Vaše čustveno življenje bo razgibano in zanimivo. Prva polovica meseca bo še zelo delovna. Večji del časa boste namenjali urejanju starih zadev. Pri tem boste zelo uspešni. Z vsemi novostmi in večjimi nakupi ali investicijami počakajte do pričetka druge polovice julija. Čas za počitnice je idealen po 15. v mesecu. Vaše družabno in zasebno življenje bo dinamično. Veliko krajših poti, druženja, obiskov in izletov si lahko obetate. V pri polovici meseca, ko bo vaš vladar Merkur potoval retrogradno, ne boste nič zamudili, če se odločite za krajše počitnice in oddih. Sicer je to obdobje dobro za urejanje preteklih zadev, za uvajanje novitet pa počakajte na direktno gibanje Merkurja v drugi polovici meseca. Venera, kraljica ljubezni, bo potovala po vašem znaku. Poskrbela bo za vaš odličen videz in brez posebnega truda boste izžarevali t.i. faktor x. Čudovit čas za osvajanje že osvojenih in novih trdnjav. Retrograden Merkur v vašem znaku v prvi polovici meseca vam prinaša obilico dela. Mogoči so tudi zapleti in zastoji, zato se oborožite s potrpljenjem. Dobro je, da imate poleg plana A na zalogi še plan B. Bistveno lažje bo vse steklo po 12. juliju, ko bo Merkur ponovno direkten. Okoli polne Lune in luninega mrka, ki nastopita 5. v mesecu bo precej nemirno in stresno. Velja maksimalna previdnost! Prva polovica meseca bo precej nemirna in stresna, še zlasti okoli polne Lune in njenega mrka 5. julija. Imeli boste občutek, da je potrebno marsikaj spremeniti in delovali boste v tej smeri. Pri tem lahko pričakujete, da ne bo šlo vse gladko. Po 22. se prične vladavina vašega znamenja, zato bo vitalna energija v porastu. Počutje bo iz dneva v dan boljše. Vibracije Marsa in Venere vam prinašajo veliko lepih in veselih trenutkov. Vaš vladar Merkur bo retrograden do 12. julija, kar lahko izkoristite za ureditev zadev iz preteklosti. Nič ne bi bilo narobe, če si prvo polovico meseca rezervirate za počitnice, saj ne bi zamudili nič bistvenega. Kasneje boste delovali zelo uspešno. Nekaj več pozornosti je potrebno nameniti financam. Medosebni odnosi bodo zelo pomembni. Po eni strani si boste želeli sprememb, po drugi se jih boste bali. Pustite, da se odvije po svoje. ŠT. 6 I junij 2020 Za zaključek pohod T. T. Planinci Osnovne šole Vransko - Tabor so šolsko leto zaključili s krajšim zaključnim pohodom okoli Vranskega, ki so ga opravili v manjših skupinah. V res toplem dnevu so se odpravili čez Marelico, se poigrali v gozdu, »rabutali« češnje, zbijali šale in se spominjali planinskih izletov v tem šolskem letu. Na vseh pohodih je bilo tudi več udeležencev kot lani. Žal letos nekaterih pohodov zaradi koronavirusa niso opravili. Med počitnicami pa seveda vabijo na okoliške hribe in hribčke, koče in razgledišča, mogoče že 25. junija na Čreto, ko planinsko društvo organizira tradicionalni dogodek S kolesom na Čreto. Z zaključnega pohoda Otroci dobili vlakec D. N. Med koronakrizo je na zelenico pred vrtcem Tabor »prisopihal« novi tovorni vlakec. Zamenjal je odsluženo lokomotivo z razpadlimi vagončki in tako poskrbel za lep videz pred vhodom v vrtec. Vse skupaj je bila ideja predsednice TD Tabor Hani Zamuda in njenega moža Feliksa, ki je izdelal lokomotivo in podnožje. Les za lokomotivo so darovali na žagi Lenko v Lokah. Hani Zamuda je lokomotivo in vagončke tudi slikovito pobarvala in z betonskimi ploščami naredila prostor za vlakovno kompozicijo. Otroci in krajani so dobili še eno zanimivost ob vrtcu in domu krajanov. V prvi polovici meseca lahko pričakujete nekaj zapletov in nejasnih situacij, kar pa se bo bistveno spremenilo po 12. juliju. Čas okoli polne Lune in mrka bo zelo izpostavljen, zato ne tvegajte nikjer, kjer ni to nujno. Za nove aktivnosti bo odličen čas v drugem delu julija. Skladna Venera prinaša odlično energijo, družabno življenje bo cvetelo, prisotna pa bo tudi romantika. Kolesarjenje Mali sonček Energije ognjenega Marsa vas bodo dodobra ogrele, polni boste notranje moči in želje po akciji. Do 12. v mesecu, ko bo Merkur retrograden, se bo še nekoliko zatikalo, kasneje pa bo vse steklo kot po maslu. Še zlasti uspešni ste lahko v zadnjih dneh julija. Najbolj idealen čas za počitnice je v drugem in tretjem tednu meseca, ko boste z velikim navdušenjem kos tudi športnim in rekreacijskim izzivom. V okviru gibalno-športnega programa Mali sonček uresničujejo naloge tudi v vrtcu na Vranskem. Na lep petkov dan so jim na pomoč priskočili tudi starši, ki so otrokom v vrtec pripeljali kolesa, poganjalčke ali skiroje. Z njimi so se odpravili na igrišče za OŠ Vransko. Seveda so se najprej pogovorili o skrbi za svojo varnost in varnost vrstnikov, s katerimi so skupaj kolesarili. Otroci so zelo uspešno uresničevali cilj pridobivanja spretnosti vožnje s kolesi in bili na koncu ustrezno nagrajeni z nalepko v knjižico športnega programa. Nove gibalno-športne izzive bodo skupaj uresničevali tudi v naslednjem šolskem letu. Retrogradna pot vašega vladarja Jupitra, ki potuje po znaku Kozoroga povzroča nekoliko počasnejši razvoj dogodkov. V začetku meseca namenite veliko pozornost svojemu finančnemu stanju. Dnevi okoli mlaja in polne Lune 5. v mesecu bodo v energetskem smislu zelo občutljivi, zato velja previdnost. Če ste imeli v partnerskem odnosu dvome, jih boste uspešno razčistili že v prvi polovici julija. Vsekakor bo obvladovanje vsega zahtevnejše. Lunin mrk in polna Luna bosta potekala prav v vašem znamenju, zato bodo energije okoli 5. v mesecu precej izpostavljene. Ker boste izredno občutljivi in čustveni, je dobro, da se tega vpliva zavedate. Mimogrede si lahko naredite škodo. Ne sprejemajte nobenih odločitev zaradi večjega števila retrogradnih planetov. Nagnjeni boste k temu, da boste našli problem tam, kjer ga sploh ni. Skušajte imeti kontrolo in nadzor nad dogajanjem. Nihanje energije in vaše vitalnosti se kaže že ob pričetku julija, zato se vam svetuje previdnost. Dnevi okoli polne Lune in luninega mrka, ki se zgodita 5. julija, bodo zelo izpostavljeni v energetskem smislu. Mars vas bo oborožil z veliko energije, zato boste kos tudi zahtevnejšim opravilom. Venera, ki ves mesec potuje po sorodnem znamenju, prinaša živahno energijo. Vaše družabno življenje bo zelo pestro in zanimivo. V prvih treh tednih meseca boste imeli veliko vitalne energije, ki vam jo daje Sonce v sorodnem znaku. V tem času je mogoče, da boste svoje počitnice preživeli drugače, kot ste bili vajeni do sedaj. Velika možnost je, da jih preživite v tujini. Od 12. dalje, ko bo Merkur direkten, se bo pojasnila tudi zadeva, ki vam je bila do sedaj zagonetka. Venerin vpliv prinaša veliko lepih trenutkov, iz katerih boste črpali moč za vse ostalo. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). T. T. Kolesarjenje za OŠ Vransko PISMA BRALCEV Črna točka Žalca Ko sem prebrala članek v zadnjem Utripu Savinjske doline o mostu, ki te pripelje v Griže čez Savinjo, sem se zelo razveselila informacije, da bo novi objekt v uporabi že naslednje leto. Res upam, da se bo našel denar za naš most in bo odprt prihodnje leto in ne čez 10 let, kot meni marsikateri krajan Griž. Do tukaj vse lepo in prav. Ampak! Ko se sedaj pelješ čez most ali pa ga prehodiš, je tako zanemarjen, da ob robovih ob ograji raste visoka plevel, skoraj grmičevje, po cestišču so odpadle suhe veje bližnjih dreves, nesnage je res veliko. Starejši voznik je v bližini parkiral in pobiral suhe veje s cestišča, da ne bi prišlo še do nesreče. Pa sem ves teden opazovala delavce, kar precej jih je bilo, kako so čistili pot iz Žalca do Migojnic. Imeli so puhalnike in vse ostale pripomočke za ureditev in bi se lahko lotili tudi čiščenja omenjenega objekta. A se ni zgodilo nič. Po vsakem dežju ali vetru je most še bolj zanemarjen in vprašanje je, če se bo našel kdo, ki bo odredil čiščenje tudi tega predela. Izgovor, da delovni stroj tam ne more zaradi znakov, ni na mestu, samo metla in lopata pa vrečka za bio odpadke, pa je problem rešen. Ko gledam mostove v naši dolini, kako jih krasi še kakšno korito s cvetjem, ali bogato ocvetličena krožišča v Žalcu, si želim, da bi bil vsaj mali most deležen takšne nege. Vsaj malo bolj prijazno bi bilo. Ampak to bi bilo že »bahačasto«. In na koncu se ne morem znebiti občutka, da so v žalski občini pozabili še na desni breg Savinje. S spoštovanjem! Lidija Tamše, Griže mladi in prve objave ŠT. 6 I junij 2020 23 Najbolj so pogrešali druženje s prijatelji, sošolci D. Naraglav, B. Plaznik, L. K. Devetošolci v anketi o drugačnem zaključku svojega devetletnega šolanja Potem ko je otroke, osnovnošolce, srednješolce in študente epidemija koronavirusa za nekaj časa oddaljila od vzgojnoizobraževalnih ustanov in so se mnogi prvič učili šolanja na daljavo, so se nekateri, in to v različnih intervalih, ob koncu šolskega leta vendarle vrnili v šolo. Zanje se sedaj začenjajo prave poletne počitnice. Devetošolci, ki so se po karanteni vrnili v šolo le za 14 dni, so šolanje zaključili že prej, a tokrat ne tako kot predhodne generacije, saj niso imeli težko pričakovane valete ali pa je potekala nekoliko drugače. No, o »after partyjih« sicer niso govorili, a znano je, da jih večinoma organizirajo sami, ne glede na uradne zaključke. Nekaj naključno izbranih devetošolcev smo vprašali, kako je potekalo šolanje od doma, kako so preživljali ta čas in kam jih vodi nadaljnja pot izobraževanja. Tin Nemec Tin Nemec, OŠ Prebold: »Bilo je fajn, ko smo se lahko vrnili nazaj v šolo, saj sem že močno pogrešal svoje prijatelje. V času karantene je bilo kar dolgčas, zlasti v popoldanskem času, ko sem šolske obveznosti že opravil. Šolanje na daljavo je bila zanimiva izkušnja, mi je pa žal, da nismo šolanja končali kot generacije pred nami na normalen način in z zaključno valeto. Šolsko leto sem končal z odličnim uspehom, šolanje pa bom septembra nadaljeval na srednji kemijski šoli v Celju. Z veseljem bom še naprej igral košarko, ki je moj najljubši šport.« Vasja Bezgovšek, OŠ Prebold: »Med karanteno, ko smo morali biti doma, mi ni bilo prijetno. Zelo sem pogrešal druženje s soigralci, sošolci, treninge in tekme, saj me to osrečuje. Nadvse sem bil vesel, ko smo se lahko vrnili nazaj v šolske klopi in na košarkarsko igrišče. Z Vasja Bezgovšek Hana Pušnik ocenami sem opravil že pred ponovnim vstopom in šolanje zaključil z odličnim uspehom. Valete žal nismo imeli, smo se pa na nek način le poslovili drug od drugega in naših učiteljev/učiteljic. Osnovna šola je sedaj za mano, pred mano pa srednja šolo za strojništvo, smer strojni tehnik v Celju.« Urban Terpin, OŠ Prebold: »Šolanje od doma je bilo po svoje zelo zanimivo, drugačno. Spoznali smo nov način učenja, ki nam bo v prihodnosti lahko prišel prav. Je pa res, da smo vsi pogrešali medsebojne stike, druženje in aktivnosti, ki smo jih počeli pred epidemijo. Marsikdaj bilo že precej dolgčas. Vrnitev k normalnemu pouku, pa čeprav za kratek čas, je pomenila odrešitev in sprostitev. Sedaj lahko spet treniramo in delamo tisto, kar imamo radi. Za nadaljevanje šolanja sem izbral Srednjo šolo za strojništvo, saj me to veseli, hkrati pa v tem vidim svojo poklicno pot.« na daljavo, kar je bila posebna, a hkrati zame zanimiva izkušnja. Več časa sem preživela z družino, sem pa pogrešala druženje s prijateljicami in prijatelji, tako da sem z veseljem spet šla v šolo. Ocene sem imela večinoma že zaključene, tako da sem brez skrbi uspešno končala zadnji razred. Žal se nismo poslovili, kot bi se sicer, saj valete nismo imeli. Šolanje bom nadaljevala na Gimnaziji Celje Center, smer predšolska vzgoja.« Leon Cvenk Aneja Adrinek Urban Terpin Hana Pušnik, I. OŠ Žalec: »Letošnje osnovnošolsko leto nam bo vsem devetošolcem, pa tudi vsem drugim učencem, ostalo še kako v spominu. Dva meseca smo morali biti doma, se šolati Leon Cvenk, I. OŠ Polzela: »Deveti razred smo kar dobro preživeli, nekaj je bilo hektičnih dni, sicer pa je bilo precej bolje kot lansko leto v osmem razredu, to pa predvsem zaradi koronavirusa. Nismo pisali toliko NPZ-jev in testov, ni bilo spraševanja … Doma je bilo fajn. Leto smo zaključili z valeto, ki mi je bila zelo všeč, kljub temu da nismo plesali. Najbolj se mi je vtisnil v srce izraz naše razredničarke ob veselju, ko smo ji predali darilo ob koncu našega druženja. Absolutno bom pogrešal svoje sošolke in sošolce. Ne vidim se še čisto točno v prihodnosti. Grem pa v smeri izobraževanja v mehatroniki. Moja velika želja je, da bi bil vodja tehniškega podjetja, ki bi se ukvarjalo z avtomatizacijo kmetijstva. Drugače zelo rad berem. Trenutno berem knjigo, ki so nam jo podarili v šoli, in sicer poezijo Andreja Rozmana Roze.« Aneja Adrinek, I. OŠ Žalec: »Čas korone je bil nekaj neobičajnega, drugačnega, vendar je meni kar ustrezalo, da sem lahko bila doma in imela pouk na daljavo. Čas sem si lahko razporedila po svoje, več sem lahko delala, a tudi vstajala sem lahko kasneje … Bilo je zanimivo, vendar sta manjkala razlaga učiteljev in druženje s sošolci, tako da si česa podobnega ne želim več. Žal mi je tudi za zaključno druženje, valeto, smo pa danes nekateri skupaj in se družimo ob mojem 15. rojstnem dnevu. V prihodnje se vidim kot učiteljica razrednega pouka, tako da grem na Gimnazijo Kajuh Celje, nato na Pedagoško fakulteto v Maribor.« Gašper Jesenk, naj učenec 1. OŠ Žalec: »Minulo leto si bom zapomnil po tem, kako smo normalno pričeli šolsko leto, potem se je pojavil naš 'prelep' korona virus. Bilo mi je zelo dolgčas. Vendar smo lahko dolgo spali in si sami razporejali delo za šolo. Sam sem se Gasper Jesenk naučil veliko koristnega, med drugim, vožnje s traktorjem, žagati z motorno žago ... Zapomnil si bom tudi valeto, kako smo improvizirali, ker nismo imeli veliko časa za organizacijo. Predvsem pa mi bo ostal v lepem spominu 'after party'. Pogrešal bom druženje s sošolci, učitelje in našo šolo. V prihodnje si želim predvsem uspešno pot na gimnaziji. Želim postati astrofizik oziroma nekaj v povezavi z astronomijo. Čaka me še dolga pot izobraževanja do takrat.« Tina Cizej, OŠ Braslovče: »V zadnjem razredu osnovne šole smo se s sošolci veliko bolj povezali med sabo. Bilo pa je tudi zelo drugačno leto kot so bila ostala. Valeto si bom zapomnila po tem, da smo imeli drugače organizirano, in sicer s strani staršev, na pobudo učencev. Pri organizaciji nam je potem pomagala tudi šola. Še posebej dobro smo se imeli na 'afterpartyu' na Brunarici. Najbolj bom pogrešala bližino učiteljev in sošolcev. Moj cilj je uspešno končati gimnazijo in nekoč študij medicine. Specializirala bi se rada za pediatrijo. Sedaj, ko imam prosti čas, najraje pomagam na kmetiji in igram violino.« Tina Cizej Društvo prijateljev Mladine občine Žalec Hmeljarska 3, Žalec obvešča o LETOVANJU OTROK 2020 V POREČU (Hostel Šiška) RKS – Območno združenje Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec, tel.: 03 5716 616, faks: 03 828 16 17, e-pošta: zalec.ozrk@ozrks.si, spletna stran: www.zalec.ozrk.si ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK NA DEBELEM RTIČU Vabljeni na zdravstveno letovanje otrok v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič od 27. junija do 4. julija 2020. Letovanja se lahko udeležijo otroci od starosti 5. do 19. let, ki imajo v medicinski dokumentaciji od 1. 3. 2019 do 7. 2. 2020 zapise o najmanj dveh hospitalizacijah ali so bili najmanj dvakrat bolni. Nastanitev: Mladinski dom Martinček Debeli rtič Odhod: 27. 6. 2020 ob 12. uri, Avtobusna postaja Žalec Prihod: 4. 7. 2020 ob 12. uri, Avtobusna postaja Žalec Cena za 7-dnevno letovanje: 95,00 evrov za otroka z zdravstvenim listom 10,00 evrov za otroka z zdravstvenim listom iz socialno ogrožene družine (85,00 evrov prispeva krajevna organizacija RK in donatorji) - 315,32 evrov za otroka brez zdravstvenega lista - Podrobnosti in dokumentacija za letovanje so na voljo na spletni strani: https://zalec.ozrk.si/sl/Novice/zdravstveno_letovanje_2020/ Valentina Jokič Valentina Jokič, I. OŠ Žalec: »Če sem iskrena, mi je takšen način šolanja kar ustrezal. Imela sem več časa zase, se učila še bolj, kot bi se sicer, in si tako prislužila morda še boljše ocene. Je pa bila slabost te karantene, da se nisem mogla toliko družiti s prijatelji, da ni bilo običajne družabnosti in vsega, kar sodi zraven. Veliko sem pospravljala in pomagala pri hišnih opravilih in bi se kar lahko šolala na daljavo, saj ti ni treba sedeti za mizo v učilnici. Je pa pred mano sedaj šolanje na Gimnaziji Kajuh Celje. Nato pa mislim študirati pravo, saj me to področje veseli, rada govorim in se borim za pravico.« Letovanje je namenjeno otrokom od dopolnjenega 5. leta do vključno 14. leta starosti, prednost imajo otroci, ki jih bodo predlagali vrtec in OŠ ter imajo priporočila osebnih zdravnikov in otroci iz območja Občine Žalec. Termini: 1. izmena: 24. julij–31. julij 2020 2. izmena: 31. julij–7. avgust 2020 Vse informacije o ceni in prijavi na www.dpmozalec.si ali dpm.ozalec@gmail.com Prijavnice lahko oddate pri svetovalkah v OŠ, v Hiši Sadeži družbe Žalec, na DPM občine Žalec, Hmeljarska 3 ali na dpm.ozalec@gmail.com. Zadnji rok za prijavnice je 10. julij 2020 24 savinjske zgodbe ŠT. 6 I junij 2020 Ustvarja iz odpadnega železa D. Naraglav Uporablja predvsem odpad, ki nastane pri predelavi železa, in sicer pri prebijanju oziroma laserskem razrezu. V aprilski številki Utripa smo na zadnji strani objavili fotografijo o novi pridobitvi na gradu Žovnek, ki jo predstavlja stražar. Narejen je iz ostankov železa in stoji pred vhodom v grad. Ustvaril ga je član Zgodovinskega društva Žovnek in ljubiteljski kiparski ustvarjalec Uroš Križnik iz Grajske vasi. Njegovo umetniško ustvarjanje pa je veliko obsežnejše. Navdihuje ga ljubezen do kulture, narave in etnografske dediščine. To je vidno na vsakem koraku njegove domačije, a tudi v sami vasi, kjer prebiva. O Uroševem odnosu do kulturne in narodopisne dediščine pričajo velik kozolec toplar, lesena hiška, stara preša in vrsta drugih predmetov, ne nazadnje tudi družinska hiša, ki sta jo skupaj z ženo zgradila na mestu nekdanje. »Vaško okolje Grajske vasi, pričakovan ter primeren odnos do tega okolja in arhitekture sta botrovala odločitvi, da skupaj z ženo izdelava novo hišo v enakem vaškem stilu. To se nama je zdela dolžnost, saj je slovenska kulturna dediščina del naše identitete in nas tudi dela Slovence. Sem zagotovo sodi tudi kozolec toplar, ki je sam po sebi izjemen arhitekturni objekt. Sam videz, uporabnost, še najbolj pa vsa količina dela, vloženega vanj ob izgradnji, so tehtni razlogi za globoko spoštovanje do njega. Imam srečo, da eden večjih stoji prav pri nas doma in da sem ga lahko uredil po svojih željah in navdihu. Posledično sva z ženo tudi okolico uredila v tem stilu. Lopi sva vdihnila videz stare lesene hiše, prešo sva umestila v prostor in jo izkoristila za osnovo nadstreška. Na žalost lahko ugotovimo, da je premalo odgovornosti do kulturne dediščine pri graditvi objektov. Vse preveč je objektov, ki ne sodijo v naš prostor, v našo kulturno krajino. Menim, da mora arhitektura imeti večjo odgovornost do kulture podeželja in nasploh do vizualne podobe objektov,« pove Uroš Križnik, ki smo ga obiskali na domu. Kultura je pomembna ne samo za notranje zadovoljstvo umetnika, ampak tudi za vse, ki v opazovanju umetniških del občutijo zadovoljstvo in se s temi izkušnjami tudi notranje bogatijo, civilizirajo. Spomini na mladost, šport, glasbo Uroševa življenjska pot se je začela leta 1972. Otroštvo je preživljal v Graj- Prava arhitekturna, etnološka dediščina je kozolec topler, pod katerim je Uroševa delavnica, glasbena soba, služi pa tudi za garažo in še kaj. ski vasi, kasneje se je s starši preselil v Dolenjo vas in v Preboldu obiskoval osnovno šolo. V Celju je končal srednjo poklicno šolo in postal elektrik – energetik, ob delu pa nato še trgovsko in kasneje še ekonomsko šolo. Letos jeseni namerava oddati še diplomsko nalogo za inženirja strojništva. Kot pravi, je bila njegova mladost lepa, zanimiva, tudi nagajiva in povezana s športom in glasbo. Za slednjo velja, da je marsikomu tudi nekakšen sopotnik in navdih za likovno, kiparsko in drugo umetniško ustvarjalnost. »Vesel sem, da sem lahko otroštvo preživljal v Grajski vasi. Predvsem sem se igral v okoliških čistih potokih, gozdovih in na širnih travnikih. Živeti z naravo mi je v mladosti dalo ogromno čudovitih doživetij, spoznanj in seveda smo »mulci« uspeli izvesti tudi cel kup nagajivih idej, za kar se vsem prizadetim opravičujem (smeh). Za ta privilegij živeti z naravo sem res zelo hvaležen. Otroštva, kakršnega sem preživel, ne bi zamenjal za nič na svetu. Savinjska dolina je izjemna. Žoga pa je bila tudi stalna sopotnica v moji mladosti. Tako sem v osnovni šoli od vseh športov še najbolj zavzeto treniral košarko na Polzeli, bil pa sem aktiven tudi v rokometu, nogometu, atletiki ... Kot najstnik sem se s prijatelji združil v glasbeno skupino Pragwald, s katero smo igrali najprej rock glasbo drugih izvajalcev, kasneje pa poleg neštetih koncertov po Sloveniji izdali tudi malo ploščo z bolj metalsko vsebino. Z instrumenti smo se velikokrat podali na vlak in igrali na koncertih vse od Murske Sobote pa do Kopra,« se tistih časov spominja Uroš. Nadaljuje: »Kultura mi je bila vedno blizu. Tako kot me je pritegnila glasba, so me zaznamovala tudi predavanja o režiji filmov. Z velikim spoštovanjem občudujem vsa dela velikih umetnikov, obiskujem razstave, koncerte itd. Izražanje s pomočjo kakršnih koli umetniških del se mi zdi zelo pomemben del človekovega delovanja, saj je vsakršno kulturno udejstvovanje pomembna nit, ki nas kot narod ali človeštvo še najbolj povezuje. Kultura je pomembna ne samo za notranje zadovoljstvo umetnika, ampak tudi za vse, ki v opazovanju umetniških del občutijo zadovoljstvo in se s temi izkušnjami tudi notranje bogatijo, civilizirajo. Zanimiva je misel francoskega novinarja in filozofa Alberta Camusa: »Brez kulture in s tem povezane svobode se zdi še tako popolna družba kot džungla. Zato je pristna kreacija darilo prihodnosti. «Jaz svoje delo jemljem predvsem za lastno zadovoljstvo. Sem pa seveda vesel, če v mojih delih drugi občutijo kakšen del zadovoljstva.« Neuporabni ostanki za nov namen Uroš Križnik sicer dela v podjetju, ki sta ga ustanovila mama in stric pred že skoraj 25 leti. Proizvajajo kopalniške radiatorje. V zadnjem času pa so se specializirali tudi na področju delilnikov toplote za kotlovske črpalne sete. »Ponosen sem na uspešno pot, ki sem jo opravil v podjetju. V njem sem bil najprej zaposlen kot delavec v proizvodnji, nato sem vodil delo v proizvodnji, nabavljal surovine, delovna sredstva, stroje in naprave, deloval kot komercialist za tuje trge, sodeloval z zunanjimi izvajalci pri izdelavi namenskih strojev, organiziral sejemske nastope, razvijal nove izdelke in za kakšnega tudi vložil patentno prijavo … Vesel sem, da sem imel v času dosedanje poklicne kariere možnost pridobiti vsa ta znanja na različnih področjih. Glede svoje ustvarjalnosti pa lahko rečem, da sem nekako vedno bil tak in tako so nekega dne pričele nastajati tudi te skulpture iz odpadnega železa. Odpadno železo mi je zaradi narave mojega dela bilo pač najbliže. Uporabljam predvsem odpad, ki nastane v predelavi železa, kot sta pre- Skulptura ženske v naravni velikosti bijanje ali laserski razrez. Včasih uporabim tudi ostanke cevi, podložke in ostalo železo, ki se nabere v kontejnerjih. Na roko mi gredo partnerji domačega podjetja, ki so tako prijazni, da mi kdaj odstopijo kakšne zanimive odpadne kose. Ideje včasih nastanejo kot posledica materiala, ki ga uspem pridobiti. Včasih med samo izdelavo nastane končna odločitev o izgledu izdelka, spet tretjič nastane izdelek kot priložnost, ki se ponudi med kakšnim zanimivim delovnim procesom. V preteklosti sem imel na primer priložnost raziskati pleksi steklo v trenutku recikliranja oziroma predelave. Tako sem ga, ko je teklo iz stroja za ekstrudiranje, lahko še vročega oblikoval. To je bila na žalost edinstvena priložnost. Bi pa bil zelo vesel še naprej raziskovati ta material, saj bi na ta način lahko nastale res izjemne stvaritve. Upam, da kdaj še najdem takšno priložnost,« z vidno željo po še kakšni takšni izkušnji pove moj sogovornik, ki ga nato povprašam o morebitnih vzornikih, ki kiparijo oziroma so kiparili z odpadnim železom. »Pravzaprav nimam vzornika, se pa preko svetovnega spleta najde ogromno umetnikov, ki se ukvarjajo z varjenjem skulptur iz odpadnih materialov. Zelo cenim dela avtorjev, kot so John Lopez, David Medero, Richard Stainthorp, Seo Yeong Deok in še veliko jih je, ki so izjemni. Med njimi tudi naša Tone Svetina in Janez Boljka, izjemna in najbolj prepoznavna slovenska ustvarjalca na tem področju. Sicer pa imamo v Sloveniji še mnogo dobrih kiparjev, ki uporabljajo železo za svoje izdelke. Med drugimi Primož Pugelj, Jože Volarič, Darko Golija, Jakob Savinjšek in še veliko bi se jih našlo.« Širok opus ustvarjenih del Uroš ob svojih eksponatih, krog iz zobnikov je še v nastajanju Uroš se lahko pohvali z vrsto najrazličnejših stvaritev, tudi z likovnimi, ki bogatijo njegovo dvorišče, kozolec, hišo … Precej pa jih je svoj prostor našlo tudi drugje po dolini in v Sloveniji. » Doslej sem ustvaril že kar nekaj manjših in pa tudi večjih kipov. Nekaj teh se lahko vidi tudi na moji strani www.uroskriznik. com. Med drugim sem sodeloval tudi s steklarstvom Lukanc pri izdelavi krožnega križišča v Šempetru, podaril sem kip nosečnice porodnišnici Celje. Nekatere skulpture stojijo tudi pred nekaterimi podjetji, saj prikazujejo na nek način njihovo dejavnost, spet druge so v zasebni lasti. Pred kratkim sem sodeloval pri izdelavi šestmetrskega jabolka za Občino Kozje in še več je tega ... Z oljnimi barvami pa sem naslikal tudi nekaj slik, ki smo jih potem v podjetju podelili našim poslovnim partnerjem ob različnih dogodkih, kot so otvoritve ali obletnice,« pove Uroš. Na vprašanje, od kod dobiva ideje, motivacijo, pa je povedal: »Motivacijo največkrat dobim v domači delavnici, ko gledam različne materiale, ki si jih pripeljem domov in se potem večinoma sami »zložijo« v nekaj. Zamisel pa se nadaljuje z ogromno porabljenega časa, z varjenjem košček po košček. Večkrat pa si tudi zamislim končni izgled in iz materiala, ki je na voljo, pričnem s prvim kosom in nadaljujem vse do dvestotega oziroma do konca nastanka skulpture. Tako je bilo na primer tudi pri ustvarjanju stražarja, ki je sedaj na gradu Žovnek. Tam že 25 let, vsako nedeljo dopoldan, potekajo obnovitvena dela Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek Braslovče. Za društvo, katerega član sem, pa prav sedaj končujem tudi posebni pitnik, izdelan iz dela stebra kozolca in strešnikov. Kdor že dalj časa ni bil na gradu, bo zagotovo presenečen, kaj vse se je naredilo v zadnjih letih, gradu pa iz skoraj popolnih ruševin dalo zgodovinski sijaj.« Za ta privilegij živeti z naravo sem res zelo hvaležen. Otroštva, kakršnega sem preživel, ne bi zamenjal za nič na svetu. Savinjska dolina je izjemna. Svojega sogovornika še vprašam o željah, načrtih in tudi o družini, ki mu stoji ob strani pri ustvarjanju. »V prihodnosti imam v načrtu kiparsko sodelovanje s priznano slovensko glasbeno skupino. Glede mojih ustvarjalnih ur pa bi si želel le, da bi moji izdelki na koncu našli kakšnega veselega ljubitelja umetnosti in da bo kultura še naprej del našega vsakdana. Vesel bi bil, če bi zopet uspel kje, v kakšnem proizvodnem procesu, ponoviti raziskovanje taljene plastike. Vsekakor pa se veselim novih izzivov, ki me čakajo in predvsem vseh kulturnih ljudi. Pri svojem delu pa tudi v prihodnje računam na svojo družino, na katero sem zelo ponosen. Lahko rečem, da sva z ženo uspela vzgojiti tri čudovite otroke, sina in dve hčeri. Sin končuje srednjo šolo za strojništvo in se bo jeseni vpisal na biotehnično fakulteto, smer lesarstvo. Starejša hči obiskuje gimnazijo Lava v Celju, mlajša pa osnovno šolo v Braslovčah. Vsi trije pa so tudi aktivni športniki.« savinjske zgodbe ŠT. 6 I junij 2020 25 Savinjska plezališča s Kotečnikom z največ smermi v Slovenji D. Naraglav V Sloveniji imamo 119 registriranih naravnih plezališč in smo na drugem mestu po številu plezališč v Evropi in tudi na svetu. Največ med njimi jih je prav v Spodnji Savinjski dolini. Glede na število plezališč v Sloveniji in število smeri, ki so preplezane in označene, je na prvem mestu plezališče Kotečnik nad Libojami, ki nudi plezalcem v 11 sektorjih kar 334 plezalnih smer od težavnosti 4b do 8c in velja za eno najbolj poznanih slovenskih in evropskih plezališč. Skupaj z ostalimi savinjskimi plezališči pa je številka smeri še enkrat večja. Za Kotečnikom je po številu smeri na drugem mestu plezališče Črni Kal, ki ima 269 smeri, tretje pa je plezališče Vipava z 252 smermi. V bližini Črnega Kala je znamenito plezališče Osp z 205 smermi in plezališče Mišja peč s 183 smermi. Na šestem mestu je plezališče na robu naše doline, Čreta, ki ima registriranih 161 smeri. Temu sledi plezališče Vipavska Bela s 122 smermi, Bohinj z 90 smermi ter Bohinjska Bela z 79 smermi. Sledi jih še nekaj (Tunc 75, Burjakove peči 68, Lutne skale 64), nato pa sta na lestvici spet savinjski plezališči, in sicer plezališče pod Reško planino s 63 smermi in Kamnik z 58 smermi. S tem pa se seznam savinjskih plezališč ne zaključi, saj je nasproti Kotečnika hrib Slomnik s 24 smermi, na zahodu doline pa še plezališče Vransko s 16 smermi. Če seštejemo vse smeri, ki so na savinjskih plezališčih, je teh skupaj kar 656, kar je največ v Sloveniji. Plezalni raj v senci bukovega gozda V soboto, 13. junija, sem se odločil pobliže spoznati plezališče Kotečnik in se s tem namenom tudi odpravil do izletniške kmetije Tratnik v Pongracu pod Kotečnikom. Tam je glavno izhodišče za dostope pod plezalne stene, ki se razprostirajo po južni strani tega 722 metrov visokega hriba. Vzhodni del grebena je poraščen, zahodni pa nudi lep razgled na vrhove v Posavskem hribovju, še posebej Kamp prostor za plezalce ob našem obisku Mladi plezalci na tokratnem plezalnem treningu na Šmohor in Gozdnik. Lepo vreme je tokrat privabilo na kmetijo in na plezališča lepo število plezalcev, med njimi tudi plezalce iz Plezalnega društva Nulta Gravitacija iz Ljubljane, ki so ob mojem prihodu zaključevali s postavljanjem šotorov, kjer so prespali eno noč. Vodja dvodnevnega tabora Miha Kern iz Kranja mi je ob tem povedal: »Sem prihajamo pogosto. Tu nam je res lepo, smo sredi narave, odmaknjeni od mestnega hrupa, povrhu vsega pa so tu čudovite stene in številne plezalne smeri. Pika na vse to pa je gostoljubje, ki smo ga deležni na kmetiji. Dva dneva smo tu z mladimi tekmovalci. Najprej smo postavili šotore, sedaj pa se že odpravljamo pod stene na celodnevno plezanje. S sabo imamo hrano in pijačo, da ne bomo lačni in žejni. Po večurnem plezanju pa nas na kmetiji čaka okusna večerja in druženje ob raznih družabnih igrah. Jutri vse še enkrat ponovimo, proti večeru pa se bomo odpravili domov z novimi plezalnimi znanji in izkušnjami.« Z njimi sem se podal na hrib tudi sam in po slabe pol ure hoje smo prišli do cilja. Začeli so plezati in kakšno uro sem spremljal njihovo zagnano in vztrajno premagovanje posameznih smeri. Poleg njihovega plezanja sem si ogledal tudi naveze iz drugih krajev Slovenije, Madžarske in Avstrije, ki so pod Kotečnik in k Tratnikovim prišli takoj, ko so se zrahljali ukrepi v zvezi s koronavirusom in so se odprle meje. Kmetija usmerjena v les in plezalce Miha Kern Povedali so mi, da sem zelo radi prihajajo, saj je Kotečnik zanje najljubše plezališče z veliko možnosti, dobro skalo. Prav tako jim je všeč gostoljubnost, ki so jo deležni na kmetiji Tratnik. Eden od plezalcev Borut Krajnc iz Pesnice pri Mariboru pa je ob tem povedal: »To je naše standardno plezališče, tako da smo skoraj vsak vikend tukaj. Obiskujemo tudi druga plezališča, vendar je to glede na širok nabor plezalnih smeri in projekte, ki jih imamo tukaj, naše najljubše in najboljše plezališče v Sloveniji. Kotečnik je res nekaj posebnega zaradi raznolikosti sektorjev in smeri. Skala je tukaj zelo kvalitetna, zelo pomemben pa je tudi dostop, ki je hiter, enostaven. Hkrati pa imamo na kmetiji Tratnik zelo dober prostor za kampiranje in vse ostalo, od hrane, pijače do vsega, kar potrebujemo.« Odkar je plezalni raj postal Kotečnik, je z njim v Sloveniji in svetu poznana tudi kmetija Tratnik, na kateri že vrsto let gospodarita Rajko in Albina Tratnik s svojo družino. Kmetija se ukvarja zlasti z lesom, že pred nekaj let pa so se odločili za dopolnilno dejavnost in tako postali tudi izletniška kmetija. Poznani so po dobri domači hrani in kruhu iz krušne peči. Tam se marsikdaj pečejo tudi mesne dobrote v izvrstnem okolju za razne zaključene družbe. Kot sta nam povedala lastnika kmetije, pa se bosta sedaj predvsem usmerila v ponudbo za plezalce, saj oboje težko zmoreta. V ta namen bo v prihodnjih dneh dokončano tudi skupno ležišče za kakšnih 60 plezalcev, ki bodo tako imeli možnost spati tudi pod streho, ne le v šotorih. »Vesela sva, da nam je uspelo uresničiti še ta projekt,« sta povedala zakonca Tratnik, ki imata veliko dela tudi s samo kmetijo, saj obdelujejo 21 hektarjev travnikov in pašnikov, imajo pa tudi okrog 50 hektarjev gozda. Gozdarstvo in lesarstvo je tako Borut Krajnc poleg izletniškega oziroma plezalskega turizma glavna gospodarska panoga kmetije. »Imamo tudi 15 glav dojilj in bikov, 5 konjev, nekaj svinj. Dela je več kot dovolj,« je povedal Rajko, žena Albina pa dodala, da je veliko dela tudi v kuhinji, še posebej v času, ko se odvijajo plezalni tabori. »Za te plezalce, ki so sedaj na taboru, sem pripravila malico, zvečer bodo imeli večerjo, Stene in smeri so za začetnike in vrhunske plezalce Rajko in Albina Tratnik Se nadaljuje na strani 27 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 6 I junij 2020 Snežna jama odprta za turistične oglede že 30 let D. Naraglav Snežna jama, ki so jo za turistične oglede uredili preboldski jamarji, je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji in ena izmed najvišjih v Evropi, stara pa je med 10 in 12 milijoni let. Prihodnji mesec bo 30 let, kar je svoje turistično poslanstvo začela opravljati Snežna jama v nedrjih 2.062 metrov visoke Raduhe nad Lučami v Zgornji Savinjski dolini. Zasluga za to gre jamarjem Črnega galeba iz Prebolda, ki so jamo našli, raziskali in uredili za turistične oglede. Pred tem je bilo potrebno opraviti veliko prostovoljnih delovnih ur, od jeseni 1989, preko zime in vse do sobote, 14. julija 1990, ko so jamo tudi slovesno predali v turistične namene. S tem je Snežna jama postala najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji in med najvišjimi v Evropi in svetu. Hkrati pa je tudi jama, ki bi ji težko primerjali s katero koli drugo, saj na takšni nadmorski višini (1.500 metrov) pred njenim odkritjem ni bilo nobene kapniške jame, ampak samo t. i. alpske jame brez sige in kapnikov. Njena posebnost je še večni led v vhodni dvorani in velika količina jamskega mleka – malgonita, ki je odložen po stenah v obliki oblog ali najrazličnejših kapniških tvorb. Tudi ostalo kapniško bogastvo se brez sramu lahko primerja s kapniki v najlepših turističnih jamah pri nas in v tujini. Da je jama kapniška, gre pripisati njeni starosti, ki so jo strokovnjaki ocenili od 10 do 12 milijonov let, in dejstvu, da so kapniki v Snežni jami nastajali najmanj dvakrat, trikrat prej kot v ostalih nižinskih jamah, kar daje tudi odgovor na vprašanje, zakaj je jama kapniška in ne klasično alpska, kot so vse ostale jame na takšni nadmorski višini. Kapniške jame namreč nastajajo le do 1.000 metrov nadmorske višine. Višje je namreč prehladno za kristalizacijo kalcijevega karbonata, tvorbo sige oziroma kapnikov. Upravljanje in zgodovina Snežne jame Snežna jama, ki meri z glavnim in stranskimi rovi že krepko čez dva kilometra, je bila odkrita v času večdnevnega jamarsko-raziskovalnega tabora preboldskega jamarskega kluba 23. avgusta 1981. Že pred tem, leta 1938, je kraško vhodno udornico ali koliševko, v kateri je bilo nekaj metrov debel ledeni sneg, registriral nekdanji jamski biolog Egon Pretner in jo vnesel v slovenski kataster jam, kjer je dobila katastrsko številko 1254 z imenom Snežna jama. Preboldski jamarji so po odkritju notranjih delov jame, opravljenih raziskavah in izdelavi načrta Planinskemu društvu Luče predlagali ureditev jame v turistične namene. Naredili so načrt ureditve jame in imeli izobraževanje na koči na Loki za bodoče vodnike. Planinsko društvo je jamo zavarovalo z železno ograjo in namestilo lesene lestve. S tem je bil mogoč pristop določenemu krogu ljudi. Zaradi nekontroliranega obiskovanja jame se je njeno stanje slabšalo. V turističnem smislu pa jama ni zaživela. Leta 1989 so nekateri zavedni planinci sklenili temu narediti konec in predlagali, da jamo znova prevzamejo pod svoje okrilje preboldski jamarji. Glede na to, da so že ob odkritju dali v javnost, da bo to druga turistična jama na Štajerskem (za jamo Pekel, ki so jo prav tako raziskovali preboldski jamarji) in zaradi televizijske oddaje Poletna noč, so ta izziv sprejeli. Vso jesen ter zimo, ki je bila tisto leto brez snega, so jamo urejali za obisk. Pri tem so se držali načrta, ki je bil narejen z velikim posluhom za ohranitev naravnega okolja. Jamo so slovesno predali namenu 14. julija 1990. Od takrat dalje vseskozi skrbijo za strokovno in varno vodenje. Pogled v udornico in vhod v jamo ob lanskem praznovanju 50-letnice kluba, ko so nad vhodom odkrili spominsko ploščo Lansko leto, ko je klub praznoval 50-letnico delovanja, so bili ponovno na razpotju, kako z jamo in tovrstnim turizmom v prihodnje. Soočali so s pomanjkanjem vodnikov, organizacijskimi in tehničnimi težavami in še z vrsto problemov. Kljub temu so v okrnjeni obliki sezono izpeljali, hkrati pa se odločili, da se lotijo potrebnih sanacijskih del samega vhoda in dela notranjosti, ki se sedaj že nekaj časa izvajajo, tako da bodo predvidoma s 1. julijem jamo znova odprli za ogled. Urejenost, lepota in zanimivost jame Vhodna udornica je opremljena z lesenimi stopnicami. Sam pristop v jamo pa je narejen iz železnih lestev oziroma stopnic in dvema vmesnima podestoma. Po njih se spustimo 30 metrov nižje v Ledeno dvorano, katere podoba se iz leta v leto spreminja. Vsekakor pa je z njo ustvarjena rajska podoba kraškega podzemlja, ki jo v nadaljevanju dopolnjujejo razpadajoče in aktivne sigaste tvorbe: stalaktiti, stalagmiti, mogočni stebri (tudi drugi najvišji v slovenskih jamah, visok 21 metrov), zavese, baldahini in še posebno kapniki iz jamskega mleka – malgonita, ki jih ni mogoče videti v nižinskih jamah. Poleg tega je jama bogata tudi z jamsko favno. V njej je bilo odkritih kar sedem slepih jamskih hroščev, od tega tudi štirje povsem endemični. Nadvse zanimivo pa je tudi raziskovanje usedlin, saj so strokovnjaki iz Inštituta za raziskovanje jam Postojna v izkopani sondi naleteli na zobe morskega psa in na ostanke malih sesalcev, natančneje izumrlih hrčkov iz rodu Baranomys, ki so stari okrog 5 milijonov let. V jami so še na nekaj mestih narejene vrvne ali železne ograje ter nekaj železnih stopnic, ki omogočajo bolj prijeten in varnejši ogled jame. Sicer pa je celotna pot speljana tako, da je ohranjena skorajda povsem prvotna podoba jame. Lahko bi rekli, da je 95 odstotkov poti povsem naravne in narejene z materialom, ki je že bil na sami poti. Prvi del jame je osvetljen z elektriko, ki jo proizvaja 5,5-kilovatni bencinski agregat, preostali, večinski del poti si obiskovalci ogledujejo s pomočjo karbidnih svetilk. Urnik ogledov in dostop Snežna jama je odprta v glavni turistični sezoni od julija in avgusta. Ogledi so ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 17. ure, za skupine 20 in več oseb pa po dogovoru tudi ostale dni v tednu. Dostop do jame je mogoč peš z več strani, z avtomobilom pa po cesti iz kraja Strmec (Struge), ki je 3 kilometre pred Lučami ob cesti Ljubno – Luče. Cesta, najprej asfaltna nato makadamska, se vije 17 kilometrov proti Planinski koči na Loki in Snežni jami. S parkirišča do vhoda v jamo je še kakšnih 5 do 10 minut peš hoje. Za ogled jamarji priporočajo primerno toplo obleko in obutev (tudi rokavice niso odveč), saj je temperatura od -1 v začetnem do +4 stopinje v končnem delu jame. Odprtje Snežne jame v časopisu izpred 30 let L. K. Posebnost so tako imenovani beli mehki kapniki iz jamskega mleka malgonita, ki jih v nižinskih jamah ni mogoče videti. Jamarji z novim vodstvom Tako kot številni drugi tudi preboldski jamarji zaradi koronavirusa niso mogli izvesti svojega rednega občnega zbora, ki je bil letos tudi volilni. Z zamudo so tako novo vodstvo dobili v petek, 5. Junija. Zaradi še vedno predpisane distance v zaprtih prostorih pa so zbor izpeljali v preboldski dvorani, kjer je bilo prostora več kot dovolj. Dosedanji predsednik Silvo Ramšak je predal vodenje Antonu Podgorskemu, ob njem pa bodo klub vodili nekateri dosedanji in novi člani upravnega odbora in drugih organov. Jamarji so se s posebnimi darilom slikovnim kolažem z motivi njihovega delovanja v klubu zahvalili za dolgoletno delo dosedanjemu predsedniku kluba Silvu Ramšaku in dolgoletnemu blagajniku Edvardu Tominšku, ki je to nalogo opravljal od leta 2008. Tako kot na vsakem zboru pa so podelili tudi klubska priznanja za določeno število opravljenih akcij v minulem letu, in sicer za 300, 400 ali 500 akcij. Hkrati so podelili bronasto, srebrno oziroma zlato plaketo za okroglo dolgoletno delo v klubu. V programu dela si je novo vodstvo zastavilo nalogo, da poživi delo na raziskovalnem področju, da prične s pripravami na 4. odpravo na filipinski otok Bohol in da se nadaljuje z upravljanjem in delom Snežne jame na Raduhi. Tam že od sproščanja prvih ukrepov potekajo sanacijska dela vhoda v jamo in drugo. Jama bo za obiskovalce kmalu odprta. Mogoče si jo bo ogledati že prvi vikend v juliju in vse do konca avgusta, za skupine (20 in več oseb) pa po dogovoru tudi ostale dni v tednu. Prebrskali smo predhodnika našega Utripa Savinjske doline Savinjskega občana, in sicer v času, ko je bila Snežna jama na Raduhi odprta za turistične oglede. Našli smo zapis v julijski in avgustovski številki. V julijski številki Savinjskega občana iz leta 1990 se je med zanimivostmi našla kratka novica o Juretu Vrhovcu iz Prebolda, ki se je na odprtje Snežne jame odpravil kar s kolesom. Pet ur je potreboval iz Prebolda do koče na Loki. Kakšnih večjih težav na poti ni imel, razen če ne štejemo zračnice, ki mu je počila nazaj grede, blizu doma. V avgustovski številki Savinjskega občana so ob odprtju Snežne jame na Raduhi, ki je bila 14. julija 1990, med drugim zapisali: »Sobotna svečanost ob otvoritvi je izzvenela prijetno in domače, k čemur so pripomogli zlasti pevci pevskega zbora Blaža Arniča iz Luč. Za uvod so zapeli pesem Raduha, katere avtor je domačin Tone Mlačnik. Njihovo pet- Fotografija, ki jo je objavil Savinjski občan, je nastala ob odprtju jame za turistične oglede 14. julija 1990. je v jami, ob siju karbidovk in jamski akustiki je bilo čudovito. S karbidovko je prežgal vrvico in s tem uradno odprl jamo za ogled predsednik IS SO Mozirje Alfred Božič. Še pred tem svečanim dejanjem pa je nagovoril navzoče in se zahvalil preboldskim jamarjem za trud, ki so ga od leta 1981, ko je bila jama odkrita, pa do odprtja vla- gali v ta objekt. O jami in motivih, ki so vodili preboldske jamarje k temu delu, je spregovoril Darko Naraglav. Ob tem je povedal, da so v preteklosti nekontrolirani obiski povzročili že precej nepopravljive škode in je bilo treba to preprečiti, hkrati pa jamo vendarle približati širši javnosti kot biser Savinjskih Alp.« križanka / PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2020 27 Zajadrajmo v poletje - kopalni izleti Osnovnošolske otroke plavalce vabimo na počitniško kopanje v slovenska kopališča, in sicer: 1. termin: od 6. 7. do 10. 7. 2020 2. termin: od 24. 8. do 28. 8. 2020 Kmetija Tratnik bo imela sedaj tudi 60 skupnih ležišč Nadaljevanje s strani 25 nato pa jutri še zajtrk in malico. Tu pa je tudi skupina Madžarov in še drugi plezalci, ki bodo prav tako z veseljem kaj pojedli in popili,« je z nasmehom poudarila Albina in še povedala, da so lani avgusta imeli preko 700 nočitev, tako da so morali res trdo delati. Poudarila pa je tudi, da uporabljajo predvsem doma pridelano hrano, česar Slovenija v vrhu Evrope po številu plezališč Na prvem mestu je z 225 plezališči Italija, na drugem je Slovenija s 119, na tretjem mestu pa Francija s 105 plezališči, njim sledi naša soseda Hrvaška s 96 plezališči in Španija s 60 plezališči. Severna soseda Avstrija jih ima 38. Vse ostale države na seznamu imajo le kakšno naravno plezališče. Recimo, največ od teh jih ima Grčija, kjer je 14 plezališč, njej sledi Tajska z 12 ter Združene države Amerike s 5 plezališči. nimajo ali jim zmanjka, pa kupijo od drugih kmetov, saj prisegajo na lokalno pridelano hrano. »Si pa imajo plezalci možnost tudi sami kaj skuhati in speči v urejenih prostorih ob kampu, kjer so tudi urejene sanitarije in tuši,« je še dodala Albina in se nato hitro odpravila mesit testo za peko v krušni peči, v kateri se je nato speklo 12 hlebcev opojno dišečega kruha. Kmetijo Tratnik in plezališče Kotečnik sem zapustil z dobrim občutkom, saj sem od blizu spoznal plezanje v naravnih stenah, plezalsko strast in vztrajnost ter adrenalinsko lepoto tega športa, ki se mu predaja vedno več mladih. Hkrati pa je to odlična turistična destinacija, ki daje okolju veliko potenciala za razvoj. K temu pa velja dodati, da so za tako prepoznavnost Kotečnika v prvi vrsti zaslužni naši priznani nekdanji plezalci, ki so preplezali in registrirali večino postavljenih smeri. Na prvem mestu je to Franček Knez, ki je žal že preminul, sledijo pa Vili Guček, Albin Simončič in ostali slovenski plezalci. V nadaljevanju pa bi lahko naštel še številne tuje plezalce, ki so glas o teh plezalnih stenah ponesli po vsem svetu. Odhodi avtobusa izpred I. OŠ Žalec, vsak dan predvidoma ob 8.30, povratek ob 15.30. Izleti bodo potekali v vsakem vremenu. Prijave in plačila uredite v TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Žalec. Dodatne informacije na 03 710 04 34 ali www.zkst-zalec.si. Pohitite s prijavo, ker je število mest omejeno. Cena aktivnosti je 60 eur/teden, za 2 otroka iz iste družine 100 eur/teden. Počitniško varstvo za otroke Varstvo je namenjeno otrokom od 6. do 12. let iz Občine Žalec, in sicer: 1. termin: od 27. 7. do 31. 7. 2020 2. termin: od 3. 8. do 7. 8. 2020 Varstvo bo potekalo v Športnem centru Žalec in okolici, otroci bodo imeli različne športne aktivnosti in ustvarjalne delavnice. Prijave in plačila uredite v TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Žalec. Dodatne informacije na 03 710 04 34 ali www.zkst-zalec.si Pohitite s prijavo, ker je število mest omejeno. V primeru zaostrenih varnostnih ukrepov NIJZ si pridružujemo pravico do odpovedi, o kateri bodo udeleženci pravočasno obveščeni. Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj križanke v juniju je podjetje BRGLEZ, d. o. o. , Vransko 17, Vransko. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 13. 8. 2020. Rešitev križanke iz majske številke: ČAS-JE-ZA-SLADOLED Nagrajenci: 1. Henrik K. Zlobec, Dolenja vas 130, Prebold; 2. Vlasta Pšaker, Parižlje 51 c, Braslovče; 3. Vika Koch, Gotovlje 36 a, Žalec. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. živimo z naravo 28 ŠT. 6 I junij 2020 Ocenili lansko letino vin T. T. Na društvenem ocenjevanju je 19 vin prejelo zlato diplomo. Gorsko kolesarjenje v gozdu je lahko nevarno L. Kolar Področje vožnje v naravnem okolju je neurejeno in premalo nadzorovano. Med predavanjem Iris Škerbot Na izletniški kmetiji v Gotovljah je Društvo savinjskih vinogradnikov pripravilo ocenjevanje vin letnik 2019 in starejših. Člani so na ocenitev prinesli 33 vzorcev, kar je nekaj manj kot v pretekli rekordni letini. Večina vin je bila normalne trgatve. Ocenjena je bila tudi penina, ki je bila vrhunske kakovosti. Petčlanska komisija pod vodstvom Tadeje Vodovnik Plevnik je bila kar zadovoljna s kakovostjo vin lanskega letnika, saj jih je kar 19 prejelo zlato, 11 pa srebrno diplomo. Usmeritev komisije je, da dobra vina nagradijo, slaba pa izločijo. Tokrat so bili izločeni le 3 vzorci. Povprečna ocena vin brez posebnih kakovosti je 18,05 (18,10 in več je ocena za zlato diplomo). Največ je bilo belih zvrsti in modrih frankinj. Najboljšo belo zvrst je pridelal Aleš Božjak (18,10) in sivi pinot (18,20), rdeče vino zweigelt Silvo Marič (17,67), Rudi Divjak in Vili Vengust sta pridelala najboljšo modro frankinjo (18,23), Slavko Pižorn ker- Komisija pri ocenjevanju vin ner (18,17) in sovinjon (18,27), Jože Drame zeleni silvanec (18,13) in beli pinot (17,97), najboljši šardone družina Krašovec (18,40). Krašovčevi so skupaj z Adolfom Sevčnikarjem pridelali tudi najboljši renski rizling (18,30), Adolf Sevčnikar in Emil Medvešek najboljši laški rizling (18,07), Emil Medvešek rumeni muškat (18,23), Silvo Marič pa penino letnik 2018 (18,33). Priznanja bodo podelili konec junija. V času ocenjevanja vin so člani Društva savinjskih vinogradnikov poslušali predavateljico Iris Škerbot iz Kmetijske svetovalne službe Celje o novostih pri zaščiti vinske trte. O pridelovanju stročnic T. Tavčar Gojenje fižola in drugih stročnic pozitivno vpliva na izboljševanje oziroma ohranjanje rodovitnosti tal. Na kmetiji Leskošek v Migojnicah je potekala delavnica projekta pospeševanja pridelave stročnic v Sloveniji. Naša dežela ima namreč primerne klimatske in talne pogoje za rast fižola, graha, soje, leče in podobnih rastlin. Kot je povedal Bojan Leskošek, se na njihovi kmetiji v večji meri ukvarjajo s hmeljarstvom. Kot vemo, je hmelj trajnica, ki raste nekje do 14 let. Po izoravanju starega nasada pa že več let sadijo fižol, in sicer savinjski sivček, ki zelo lepo uspeva. Zanj je primerno tudi hmeljišče z obstoječimi žičnicami. Po besedah vodje projekta mag. Manfreda Jakopa iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora je cilj projekta izboljšanje tehnologije pridelave zrnatih stročnic in s tem ustvarjanje pogojev za tržno uspešno proizvodnjo. Na hmeljiščih kmetije Leskošek Žalski inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije izvaja poskusni nasad visokega fižola z vpeljavo različnih pristopov. Kot je povedala dr. Barbara Čeh iz inštituta, so v projekt EIP stročnice vključili tudi uporabo bio- Žalski občinski svetnik in predsednik Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek je konec aprila podal na OS Žalec pobudo, da se označijo poti za gorsko kolesarjenje. Med delom v gozdu, denimo, pri spravilu lesa je lahko morebitno nenadno soočenje s kolesarjem zelo nevarno. Ogroža namreč življenje tistih, ki se vozijo po gozdovih s kolesi in motorji. Prav tako je predlagal, da se na to opozori pristojne inštitucije in inšpekcijske službe, da ukrepajo zoper kršitelje. Občina Žalec se zaveda, da je področje vožnje v naravnem okolju neurejeno in premalo nadzorovano. Zato bo na območno enoto inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo posredovala dopis za reševanje omenjene problematike in pogostejšega nadzora glede vožnje s kolesi izven območja označenih poti. Tako so svetniku odgovorili na pobudo na seji OS Žalec konec maja. Župan Janko Kos in direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar sta na majski seji OS Roku Sedmineku tudi pojasnila, da občina že nekaj let načrtno označuje kolesarske poti za gorsko kolesarjenje. Vsebinsko in finančno pa sodeluje v projektni skupini za razvoj kolesarjenja kot turističnega produkta, ki jo vodi in usmerja ZKŠT Žalec. Tako so od leta 2016 v proračunu zagotovili finančna sredstva in z njimi financirali kar nekaj aktivnosti, izdelali elaborat oz. projekt za označevanje kolesarskih poti v naravi, oblikova- li, izdelali in postavili označevalno -usmerjevalni sistem in znake na terenu, postavili informativne table na pomembnih mestih ob hmeljski kolesarski poti (perišče Petrovče, ekomuzej, Ribnik Vrbje, parkirišče pri fontani, uvoz med hmeljišči). Z usmerjevalnimi tablami in markacijami pa so označili tudi dve glavni gorski kolesarski osi, in sicer Žalec– Mrzlica, ki vodi od žalske tržnice pri fontani piv proti Grižam do Zabukovice, mimo nekdanjega smučišča Gozdnik do kmetije Špajzer, ter os Petrovče–Šmohor, ki vodi od Petrovč preko Savinje skozi Kasaze in Liboje, pod plezališčem Kotečnik, mimo kmetije Dikc do kapele na sedlu pod Šmohorjem. Označili so tudi dve krožni kolesarski poti med hmeljišči (mali in veliki krog Hmeljko hops). Tudi letos v Občini Žalec načrtujejo postavitev petih novih informacijskih tabel na velikem hmeljskem krogu in dopolnitev obstoječih hmeljskih poti s postavitvijo dodatnih usmerjevalnih tablic ter povezav v skupni dolžini 45 kilometrov. Označili bodo novo, osemnajstkilometrsko povezavo Žalec–Mrzlica in postavili table in markacije na relaciji Žalec–Ribnik, Vrbje–Matke–Podgolava vikendi pod Mrzlico – Mrzlica, smeri priključitve k Slovenski turnokolesarski poti (STKP). Letos načrtujejo tudi ureditev kolesarske poti za spust Šmohor–Liboje v dolžini tri kilometre in dopolnitev obstoječih poti in pomembnejših povezav z markacijami in tablami ter popravilo tabel zaradi vandalizma. Pet zlatih vin v Mariboru T. Tavčar Člani društva savinjskih vinogradnikov so tudi letos poslali svoja najboljša vina na ocenitev vin letnika 2019, ki je bila 18. junija na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Mariboru. Vseslovenska, 21-članska strokovna komisija je ocenila 145 vzorcev vin, med njimi tudi 5 vin savinjskih vinogradnikov, tudi prvo bio penino Silva Mariča. Najvišje je bilo ocenjeno vino rumeni muškat Emila Medveška z oceno 18,26, bio penina Romana Silva Mariča je bila ocenjena z 18,18 in je tudi prva bio penina. Z oceno za zlato diplomo so bila ocenjena še vina sauvignon Slavka Pižorna (ocena 18,16), renski rizling Jožeta Sopotnika (ocena 18,12) in sivi pinot vinogradnika Aleša Božijaka (ocena 18,10). S tem se nadaljuje tradicija odličnih ocen vin članov Društva savinjskih vinogradnikov na najvišjem strokovnem ocenjevanju vin v vinorodni deželi Podravje. Diplome bodo podelili tokrat malo drugače, in sicer na prazniku vina v dvorani KUD Svoboda Griže v četrtek, 2. julija, s pričetkom ob 18. uri. Žalski policisti rešili lisičko L. K. Na Leskoškovi kmetiji so govorili o stročnicah. razgradljivih vrvic, kakršne v sklopu projekta BioTHOP uporabljajo izbrani hmeljarji v Spodnji Savinjski dolini. Pri tem je treba poudariti, da gojenje fižola in drugih stročnic pozitivno vpliva na izboljševanje oziroma ohranjanje rodovitnosti tal. Iz kuhanega fižola in soje so na Biotehnični fakulteti v Ljubljani z različnimi dodatki, kot so pekoča paprika, paradižnikov kon- centrat, čebula v prahu, kurkuma in še mnogo drugih sestavin, izdelali namaze, ki so jih udeleženci delavnice tudi degustirali. Dr. Blaž Ciglič je povedal, da je najvišjo senzorično oceno po oceni strokovnjakov dobil namaz z dodatkom gorčice. S preprostimi gospodinjskimi aparati ga lahko pripravimo tudi sami. Je polnega okusa in dobrodošla dopolnitev v vsakodnevni prehrani. Žalski policisti so 1. junija na območju Občine Tabor rešili lisičko, ki sta jo ujela dva moška. Policisti so ju opazili na obhodu. Eden od njiju je bil oborožen z dolgocevnim orožjem. Ker ni kazalo, da bi šlo za lovca, so z moškima opravili postopek. V postopku so ugotovili, da sta moška na travniku ob gozdu nastavila past in v večjo kovinsko kletko ujela okoli dva meseca staro lisico ter jo nameravala ustreliti z močnejšo zračno puško. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, so policisti moškima orožje, naboje in kovinsko kletko zasegli, lisičko pa spustili nazaj na prostost. Oba bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega lova po 342. členu Kazenskega zakonika. MLADI / informacije ŠT. 6 I junij 2020 29 Z donacijami pomagajo slepim in slabovidnim D. Naraglav Žalski Lions klub deluje že 20 let. To so obeležili na redni letni skupščini, za novega predsednika so imenovali Dušana Gostinčarja. Lions klub Žalec letos obeležuje 20-letnico svojega delovanja. Pri svojem uresničevanju osnovnega poslanstva lionizma – pomoč slepim in slabovidnim – je v teh letih izvedel mnogo dobrodelnih akcij, s katerimi so pomagali invalidom. Med njimi je mnogo primerov pomoči predvsem mlajšim slepim in slabovidnim v Savinjski dolini, katerim želijo z donacijami pomagati pri preseganju ovir za čim bolj samostojno in neodvisno življenje. V ponedeljek, 8. junija, so se v hotelu Prebold zbrali na svoji letni skupščini. Udeležili sta se je tudi guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije Distrikt 129 Nadja Pahor Bizjak in predsednica celjske cone Petra Zlatoper. Pred uradnim delom se je udeležencem predstavila slepa Saša Ajnik, ki so ji lionsi pomagali v zadnjem letu. Prišla je s psom vodnikom za slepe. Saša živi v Žalcu z možem in hčerko. Večino vida je izgubila zaradi tumorja že pred šestimi leti. Lani januarja pa je popolnoma oslepela. Svojo slepoto je sprejela. K bolj samostojnemu življenju ji je pomagal tudi Lions klub Žalec. V lanskem letu so ji pomagali pri nakupu več nujnih prilagojenih tehničnih pripomočkov: govorni vmesnik za uporabo osebnega računalnika za slepe osebe, več govorečih aparatov za vsakdanjo uporabo ter za slepe prirejen specialni predvajalnik zvočnih knjig in zvočnih zapisov. Zelo uporaben je tudi posebni elektronski označevalec z govorom za najrazličnejše predmete. Letos je Saša dobila psa vodiča za slepe osebe, žalski lionsi pa so ji pomagali pri kritju začetnih in nadaljnjih stroškov za vzdrževanje psa, ki je postal njen nenadomestljivi prijatelj. Večja samostojnost s psom vodnikom »Moje življenje se je s popolno izgubo vida postavilo na glavo. Prej sem hčerko lahko še vsak dan vodila v vrtec, potem pa naenkrat to ni bilo več mogoče. Bilo je hudo, nikamor več nisem Guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije med podelitvijo plakete za 20-letno delovanje obema predsednikoma, dosedanjemu Ivu Bračunu (v sredini) in novemu Dušanu Gostinčarju. mogla sama, po dobrem letu sem sklenila spremeniti svoje življenje. Rešitev sem videla v psu, vodniku za slepe. Bila sem uslišana in sedaj ga imam že dober mesec. Ime mu je Beat in je res izjemen vodnik,« pove Saša. Na vprašanje, kako zaupa svojemu novemu prijatelju, ki ji bo v marsičem olajšal njeno slepoto, pa pove: »Pes vodnik se šola eno leto s trenerjem, potem imaš 75 ur uvajanja ali, kot se strokovno reče, prenosa. Tudi midva sva dva meseca vsak dan trenirala, potem sva imela predizpit in končni izpit in nato je Beat postal moj. Čez tri mesece bo prišla komisija še pregledat, ali je vse v redu. Potem je še enkrat na leto kontrola, sicer pa sva samostojna. Zelo sva se navezala drug na drugega, malo se še kdaj loviva, a na tistih poteh, na katerih sva trenirala, gre brez problema. Če gre za nove poti, pa je dobro, da je zraven oseba, ki vidi. Vendar že po eni, dveh ponovitvah si pes zapomni, kje morava hoditi. Je pa res, da ga na poti lahko kaj zmoti. Problem so lahko psi, ki jih ljudje nimajo na povodcih, pa božanje psa med samim vodenjem, ponujanje hrane in tudi ogovarjanje mimoidočih, kar zmoti psa. Sicer pa mu povsem zaupam. Veliko mi pomaga pri moji samostojnosti in tako lahko sedaj grem sama naokrog s hčerko, recimo, na igrišče, v vrtec, v trgovino, na pošto … Vse lahko zmorem in sem nadvse vesela, da imam takšnega psa vodnika,« poudari Saša in ob tem še izreče veliko zahvalo Lions klubu Žalec za vso pomoč in podporo, a tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki je financiral nakup psa, kar je sicer pravica iz osebnega zdravstvenega zavarovanja. Novi predsednik Dušan Gostinčar Jubilejno skupščino žalskih lionistov je vodil Brane But. Poročilo Saša Ajnik s svojim psom Beatom, ki ji sedaj omogoča večjo samostojnost in bolj varne sprehode. o minulem delu je podal predsednik Ivo Bračun, ki je predsedovanje predal Dušanu Gostinčarju. Ta bo klub vodil do naslednje skupščine. Sicer pa je bila tokratna skupščina v znamenju njihovega jubileja, ki sta ga s svojimi nagovori podkrepili conska predsednica Petra Zalokar in guvernerka Nadja Pahor Bizjak. Slednja je Lions klubu Žalec podelila plaketo za njihovo 20-letno delovanje v lokalnem okolju. Vsi tisti, ki so že 20 let v klubu, pa so dobili priznanja s spominsko značko. Glede na razpravo je guvernerka dala pobudo, da bi se formirala strokovna komisija, ki bi se ukvarjala z zgodnjim odkrivanjem diabetesa pri okulističnih pregledih. Na pobudo Saše Ajnik pa so se strinjali, da bi se lahko naredilo več glede zvočnih semaforjev in splošne varnosti slepih in slabovidnih. Lionsi bodo predlog posredovali na UE Žalec. Sprejeli pa so tudi predlog, da svojo 20-letnico bolj slovesno obeležijo v mesecu septembru, za lokacijo pa je bil predlagan grad Žovnek. Maltezer ob desetletnici Vse življenje skupaj na kmetiji T. T. B. P. Člani Jadralnega društva Maltezer so se ob 10-letnici društva zbrali na rednem občnem zboru, ki je bil načrtovan že v marcu, vendar so ga morali zaradi epidemije prestaviti na poznejši termin. Kot je povedal njen predsednik Ljubo Žnidar, je za njimi uspešno leto, saj so bili člani v tem obdobju in tudi sicer dobrodelni, strokovni in zdravo tekmovalni. Na šestem dobrodelnem plesu so zbrali 1.253 evrov in ponovno omogočili otrokom iz socialno šibkih družin letovanje na morju. T. Tavčar Strokovno so se izpopolnjevali na tekmovalnih regatah, ki so se jih udeleževali skozi vse leto. Z ženskimi in moškimi posadkami so sodelovali na kar sedmih. Najbolj številčno so se udeležili 5. Savinjske regate 2019, v sklopu katere so izpeljali klubsko tekmo. Slavila je ženska ekipa Iskrice s skiperjem Boštjanom Podlesnikom, druga je bila ekipa Maltezer s skiperjem Ljubom Žnidarjem, tretja pa Prebrisani s skiperjem Damjanom Miklavcem. Drugo junijsko sobota sta zakonca, 76-letni Ferdinand Kasesnik in 78-letna Pavlina, doma iz Dobriča, praznovala 50 let skupnega življenja, zlato poroko. Cerkveni obred je bil v župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo. Opravil ga je župnik iz Prebolda Damjan Ratajc. Civilni obred pa se je odvijal v dvorani kulturnega doma, ki ga je vodil župan Občine Polzela Jože Kužnik. Zakonca Kasesnik izhajata iz kmečkih družin iz Dobriča v Andražu nad Polzelo. Ferdinand je spoznal svojo bodočo žena kar na sosednji kmetiji. Kmalu sta se poročila in delo nadaljevala na srednje veliki kmetiji. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke, sedaj pa imajo že kar 13 vnukov. Na kme- tiji, kjer se ukvarjajo z živinorejo, je ostala hčerka z družino, ki nadaljuje delo svojih staršev. Na jesen življenja Pavlina še rada pomaga »tamladim« v hlevu in v kuhinji, Ferdinad pa ima rad obiske, gleda televizijo in posluša radio. Zlatoporočno slavje je bilo v dvorani Kulturnega doma v Andražu nad Polzelo. Udeležilo pa se ga je več kot petdeset svatov. 3. Zoranov pohod T. Tavčer Za jubilej tudi torta Cerkveni obred je opravil župnik iz Prebolda, Damjan Ratajc. V spomin na pokojnega predsednika Planinskega društva Polzela Zorana Štoka je prvo junijsko soboto potekal že tretji tradicionalni pohod na Goro Oljko. Kakih petdeset pohodnikov se je zbralo pred Občino Polzela, nato pa jih je pot vodila proti Gori Oljki. Med potjo so obujali spomine na planinske pohode, ki jih je organiziral, na delo društva … Na cilju, v Planinskem domu na Gori Oljki, pa so se nato pohodniki okrepčali s slastnim golažem. 30 KRONIKA / PO DOLINI ŠT. 6 I junij 2020 Pri rušenju mostu tragično umrl delavec L. K. Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcu še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. T. T. V Šempetru v Savinjski dolini, kjer so sredi minulega meseca pričeli z obsežno rekonstrukcijo državne ceste, se je prejšnjo sredo smrtno ponesrečil 34-letni delavec VOC Celje. Po poročilu celjske policijske uprave je do nesreče prišlo pri demontaži varovalne ograje mostu, kjer se je 34-letniku pod nogami odlomil star beton. Delavec je pri tem padel v potok, betonski kos mostu pa nanj. Štiriintridesetletnik je poškodbam na kraju podlegel. GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 Žalostno, pusto je vse, žalostno je tudi srce. Ob slovesu naj rečemo le še mama, hvala za vse. ZAHVALA V 86. letu starosti je tiho odšla naša draga mama, oma in prababica FRANČIŠKA KUGLER iz Šempetra Ko so zgradili vzporedno cesto, ki bo služila za nemoten potek prometa v času prenove, si niso mislili, da bo težko pričakovani most prinesel tako žrtev. V SPOMIN Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, DU Šempeter in KO ZB Šempeter za izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno hvala pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, župniku g. Škofleku, ge. Veri Šolinc za lepe besede ter pevcem skupine EROS za odpete pesmi. Vedno bo z nami in v naših srcih. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 82. letu je tiho odšel dragi mož, oči in ata JOŽE ŽNIDAR iz Šempetra (9. 3. 1939 –8. 4. 2020) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v mislih z nami. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena Malči, Darja in Mateja z družinama Tiho si odšla, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. V SPOMIN 10. junija je minilo eno leto, od kar si nas zapustila MIRA ŠARLAH iz Vrbja (2. 6. 1933–10. 6. 2019) Barbari Kainz Ramšak Vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke v spomin, iskrena hvala. (1950–2020) Mož Ernest, hči Božena in vnukinja Špela z družino Kot se je nekoč vsako leto junija poslavljala od učencev, se je letos prav v tem času za vedno poslovila od nas predana učiteljica Barbara Kainz Ramšak, ljubeča mama, tama (babica), žena, tašča, svakinja in teta, bivša sodelavka na Osnovni šoli Vransko, dolgoletna članica Turističnega društva Petrovče, prijateljica za vedno. Kljub težki bolezni, ki jo je kot prava borka premagovala vrsto let, je tudi tokrat upala na zmago. Žal se ni vse tako izteklo, kot je upala. Barbi, kot smo ji ljubeče rekli, je odsevala skromnost, dobroto, ljubeznivost, pravičnost, delavnost in poštenost. Rada je bila med ljudmi, ljubila je potovanja in izlet. Toda pravo pristanišče in vir vseh vrednot ji je bila in ostala družina. Družinske vrednote in navade je skupaj z bratom Petrom srkala v družini Kainz v Petrovčah. Vse to je prenašala v svojo družino, ki je bila njeno sonce, v katerega je vedno ponosno zrla. Z ljubeznijo je govorila o svojih dveh sinovih Matjažu in Juretu, o njihovih srečanjih ob različnih praznikih, ko se je zbrala vsa družina, tudi bratovi potomci, kar ji je bilo še posebej pomembno po Petrovi prezgodnji smrti. Najbolj srečna pa je bila, ko je postala babica. Zara in Tisa sta bili njena dva sončka, ki sta jo grela in ji dajala moč. Imela je izrazit čut za vse lepo. Tako kot je bila sama vedno urejena, prava dama s svojim stilom, je želela, da je urejen tudi njen dom. V njeni bližini je vedno sijalo sonce. Kljub bolezni je bila polna humorja, vedrine, prijaznih in pomirjujočih besed. Zato je spletla mnoge prijateljske vezi. Krog prijateljstva se je ob njej širil kot valovi v morju, ko vanj vržeš kamenček. Bila je organizatorka in načrtovalka izletov in praznovanj rojstnih dni. Vedno je bila polna energije in neumorna pripovedovalka zgodbic in anekdot. Me, ki smo jo dobro poznale, jo bomo močno pogrešale ter ostale »prijateljice za vedno«, kot je sama poudarila še v zadnjem pogovoru, Bila je srčen in plemenit človek, odlična mentorica mnogim učencem in mlajšim kolegicam, polna idej in strokovnega znanja iz zgodovine in umetnosti, ki jih je razdajala celih 40 let na Osnovni šoli Vransko. Mnogi učenci se Barbare spominjajo kot dobre, pravične, humane in predane učiteljice in razredničarke. Zaradi svojega predanega mentorstva učencem in mnogih sledi svojega znanja, ki jih je zapustila tudi v mnogih publikacijah o Vranskem, je prejela najvišje priznanje Grb Občine Vransko. Bila je ustanovna članica Turističnega društva Petrovče, kjer je aktivno delovala vse do svojega slovesa. S svojim znanjem in poznavanjem kraja je bila aktivna na področju kulturne dediščine. Aktivno je sodelovala pri izdelavi prve brošure »Po poteh krajevne skupnosti Petrovče«. Na njeno pobudo in z njenim sodelovanjem je v prostorih Krajevne skupnosti nastala stalna razstava fotografij prof. Tanje Predan Knez in pred kratkim zgibanka Baročne zgodbe Petrovč in Novega Celja, za kar je prejela priznanje Turističnega društva Petrovče. Barbara je imela neizmerno rada rodne Petrovče. Z velikim spoštovanjem je odkrivala zapuščino znanih Petrovčanov in nas osveščala. Pri vsej širini znanja in poznavanja pomembnosti stvarnosti in preteklosti nas je morala večkrat iztrgati iz naših spon birokracije in ekonomske realnosti, da je uspela s svojimi zamislimi. Draga Barbara, bila si iskren, dober, razmišljajoč človek in velika borka. Kljub dolgotrajnim in pogosto hudim zdravstvenim težavam si se znala iskreno razveseliti in bila vesela tudi najmanjše pozornosti. Znala si ceniti življenje. V tem si bila naša učiteljica. Hvaležni smo, da smo bili prav posebni sopotniki na tvoji življenjski poti. Močno te bomo pogrešali. Mirno spavaj svoj večni sen! »Prijateljice za vedno« in Turistično društvo Petrovče ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica BRANKA FRANCA GOVEJŠKA iz Pongraca (3. 12. 1954 –10. 6. 2020) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebej družini Repas, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Hvala vsem in vsakomur, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sestra Martina z družino in vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. ZAHVALA Težko je dojeti, da nas je v 62. letu nenadoma zapustil dragi partner, oče, sin in brat ANDREJ BOBEK s Polzele (13. 10. 1958–1. 5. 2020) ZAHVALA Ob grenki izgubi drage žene, mame, tašče in babice BARBARE KAINZ RAMŠAK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste ga poznali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ga boste ohranili v svojem srcu in v lepem spominu. Žalujoči: partnerka Anica, hči Doroteja z Gregom, hči Mojca z Nenadom, mama Kristina in brat Zlatko. iz Petrovč (25. 9. 1950–9. 6. 2020) Po dolgoletnem boju z neizprosno boleznijo, ki jo je prestajala nadvse pogumno, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji stali ob strani na tej težki poti. Izrekamo spoštljive izraze hvaležnosti dr. Šerugi, dr. Malinarju in dr. Centrih Četina ter medicinskima sestrama Cvetki in Idi. Ganjeni smo sprejeli ustna in pisna sožalja, sveče, cvetje in darovane maše sorodnikov, prijateljev, nekdanjih sodelavcev in učencev z Osnovne šole Vransko-Tabor. V čast nam je bilo prisostvovati pogrebnemu obredu, ki so mu dali pečat duhovnika Matic Lesjak in Ivan Arzenšek ter govornica Marika Strah. Žalujoči: mož Marjan, sinova Matjaž in Jure ter ostalo sorodstvo. NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Polja in travniki ostajajo sami, a v naših srcih ostajaš ti z nami. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded ALOJZ ZMRZLAK (7. 5. 1936 3. 6. 2020) iz Latkove vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili ob njegovem slovesu, izrekli besede sočutja in ob tem dogodku darovali po svojem namenu. Hvala g. dekanu Damjanu Ratajcu za vse opravljene obrede, cerkvenemu pevskem zboru, Moškemu pevskem zboru Prebold, PGD Latkova vas, govorniku Dušanu Pungartniku, Pogrebni službi Ropotar, društvu Hospic Celje in medicinskemu osebju Bolnišnice Topolšica z dr. Majdo Kočar za pomoč in podporo v zadnjih tednih njegovega življenja. Žena Marija, hčeri Slavica in Manja z družinama ter brata Drago in Franci kronika ŠT. 6 I junij 2020 Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 92. letu se je za vedno poslovila draga teti POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan FRIDA MIRTL iz Griž Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem tistim, ki ste bili in ste v mislih z njo. Žalujoči vsi njeni Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Bolečine težke si prestal, a v naših srcih vedno boš ostal. 31 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 57. letu zapustil JURIJ BOGATAJ z Gomilskega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za oporo, tolažbo, nesebično pomoč in ostale pozornosti v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju, Robiju in Sonji za odpeto zadnjo melodijo, PGD Gomilsko, ŠD Gomilsko, pogrebni službi Morana ter vsem ostalim, ki ste ga v mislih skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Ujet s spomini ostajaš v naših srcih Jure za vedno. ZAHVALA S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. Ob izgubi moža, očeta in tasta RAJMUNDA-RAJKOTA EMANA iz Griž (9. 2. 1937–16. 5. 2020) ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta in dedija BOGOMIRJA ORTERJA iz Matk (9. 7. 1943–10. 5. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter vsem, ki ste ga poznali in pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovane sveče in cvetje. Prav lepa hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica. Hvala pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, gospodu Dragu Kolarju za sočutne besede ob slovesu in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje ob slovesu. Vsi njegovi najdražji Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina, v srcu dragega nam spomina. V SPOMIN Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. 23. junija je minilo 7 let, odkar je zame mnogo prezgodaj odšla v svoj tihi dom draga mama DOROTEJA BLATNIK iz Poljč Če bi vse naše solze lahko zgradile stopnišče in spomine na stezi, bi prišli naravnost v nebesa in te pripeljali domov. Toplina tvojega srca, dobrota, spoštovanje in neizmerna ljubezen pa ostajajo vedno z menoj in v uteho kot tihi spremljevalci mojih žalostnih dni. Vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. Matjaž Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini ... V SPOMIN RAJMUNDU-RAJKOTU EMANU iz Griž ZAHVALA Dedi, zakaj si odšel tako kmalu od nas? Ne bomo te pozabili. Tako dobrega dedija Rajkota v srcu bomo nosili. V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi Vnuki in pravnuki ZAHVALA JOŽEF PIRŠ iz Podloga 7a pri Šempetru V najtežjih trenutkih nismo bili sami. Zato iskrena hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, ga imeli radi, mu podarjali dragoceni čas, prijazno besedo, še posebej osebju Doma upokojencev Prebold in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči vsi njegovi Dolgo, že dolgo te med nami več ni, a spomin svetlo v naših srcih gori in še vedno močno te pogrešamo vsi. JANEZ KORBAR iz Prebolda (7. 5. 1945–14. 5. 2020) Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še ti vedno živiš. Ob nenadomestljivi izgubi dragega brata in strica iz Kaplje vasi 30 (31. 3. 1945–20. 4. 2020) Letos mineva 20 let, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož in ati DRAGO CILENŠEK (1948 –2000) iz Šempetra V trenutkih, ko te najbolj pogrešamo, te najdemo v sončnih žarkih, v petju ptic, v rahlem vetru, v dehtečem cvetju ... Povsod si na nek način z nami in boš tudi ostal. Hvaležni smo vsem, ki ste prav tako ohranili tople in lepe spomine na skupne dni, ki so bili in jih več ni. Še naprej mirno počivaj. Tvoji najdražji Vsi njegovi ZAHVALA IVIJA ŠTORMANA V SPOMIN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Prav tako hvala gospodu župniku za opravljeni obred in pogrebni službi Ropotar. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih v mislih z nami. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za nove orgle. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Celje in UKC Maribor za trud ob njegovi bolezni. Hvala vsem njegovim prijateljem iz PGD Kaplja vas. Iskrena hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo od ponedeljka, 3. avgusta, do petka, 14. avgusta 2020, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje mag. Anita Govc; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 32 ŠT. 6 I junij 2020 Na sprehod v udobnih vozičkih Deželak junak tudi pri fontani D. N. L. K. K. G. Radijec Miha Deželak, ki se ga je zaradi humanitarnosti njegove akcije prijel tudi naziv »junak«, se je sredi junija na svoji 700-kilometrski poti s kolesom po Sloveniji mudil tudi pri Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu. Posebno doživetje in mokro dobrodošlico so v Žalcu pripravili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Žalec, Zavod za kulturo, šport in turi- zem Žalec pa je poskrbel, da iz doline gostje niso odšli žejni. Miha Deželak je z ekipo Radia 1 minuli konec tedna svojo dobrodelno pot po Sloveniji, na kateri je zbiral denar za počitnice (okrog 350 tisoč evrov) že sklenil. S tem denarjem bodo lahko na morje peljali kar tisoč otrok. Tudi v Žalcu so se našli donatorji, bon v vrednosti 500 evrov je v imenu enega predal najbolj znani slovenski navijač Aleksander Javornik Žavski. Med sprehodom v udobnih vozičkih, ki sta kot odprta angleška avtobusa Čas epidemije je prekinil tudi vsakodnevno življenje in vrvež v vrtcih in šolah. Sedaj se vse bolj ali manj vrača na stare tirnice. Če je lepo vreme, ga v šolah in vrtcih izkoristijo za aktivnosti na igriščih, v naravi in tudi za sprehode. Pravi živžav lahko sedaj vidimo tudi na igriščih OŠ Prebold in vrtca. Tamkajšnje vzgojiteljice otroke rade popeljejo tudi na sprehod v okolico vrtca, v preboldski gaj ... Posebnih sprehodov pa so deležni najmlajši otroci. Vzgojiteljice jih naložijo na posebne vozičke, ki so kot avtobusi z odprto streho, in jih popeljejo naokrog. Pred dnevi smo jih srečali v centru Prebolda, in sicer pri šoli ter hotelu. Nekaj besed smo spregovorili z njihovima vzgojiteljicama Natašo Zalokar in Nušo Lilija. Povedali sta, da so v vozičkih otroci stari od enega do dveh let. V oddelku jih je štirinajst, treh pa tokrat ni zraven. Dodali sta še, da gredo na sprehod vsak dan, razen če dežuje. Ponovno kolesarili po dolini B. P. V nedeljo, 21. junija je potekala tradicionalna kolesarska prireditev Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini po priljubljeni kolesarski poti št. 1, z dodanim obiskom Vranskega. Kolesarji so se zjutraj, kljub oblačnemu vremenu, v lepem številu zbrali pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, se zagnano odpravili na pot ter nasmejani zaključili na tržnici pri Fontani piv Zeleno zlato. Gre za približno 50 km dolgo pot, ki vodi od Žalca preko Vrbja, Prebolda, Kaplje vasi, Grajske vasi, Tabora, Vranskega in Podvrha mimo Žovneškega jezera, Braslovč, Polzele, Zgornjih Grušovelj in Gotovelj nazaj v Žalec. Čas vožnje je bil približno dve uri in pol. Matej Sitar Deželak se je med svojim dobrodelnim poslanstvom ustavil tudi v Žalcu. Invazija rdečih polžev T. T. Udeležence je na cilju čakal topel obrok in nagradno žrebanje za 10 vrčkov za fontano piv. Organizator poti Matej Sitar, ki je vodja programa šport ZKŠT Žalec, je komentiral vtise po prevoženi trasi: »Bilo je super! Udeležba je bila malce manjša kot v preteklih letih tudi zaradi vremena in podobnih kolesarskih prireditev na isti dan. Na trasi smo našteli 65 kolesark in kolesarjev, skupaj s petnajstimi spremljevalnimi kolesarji jih je bilo 80 vsega skupaj. Veseli smo bili novih obrazov. Letos ni bilo na poti nobenih zapletov, skupina je bila zelo homogena, progo smo zvozili brez poškodb in »gumidefektov«. Udeleženci Kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini so prejeli tudi spominske štartne številke. Zbrali smo tudi nekaj vtisov udeležencev, ki so opisali svoje občutke. Zlatko M. Tyson iz Žalca je povedal: »Tega kolesarjenja sem se udeležil že najmanj sedemkrat. Vsako leto je organizacija vrhunska, vreme nam letos ni bilo naklonjeno, ampak saj za kolesarje slabo vreme ne obstaja. Dogodek je poseben zato, ker se vozimo po naši Savinjski dolini.« Metod Tajnšek iz Polzele je z nasmehom komentiral: »Prvič sem se udeležil tega dogodka. Rad se udeležujem tovrstnih dogodkov kjer je 'fajn družba'.« Srečko Černe, Brode: »Že sedmič kolesarim na tem dogodku. Danes je bilo super! Zjutraj je bilo malce deževno, ampak zaključek je pa super. Gre sicer za rekreacijsko kolesarjenje, ampak zadnja dva kilometra pa je malo adrenalina.« Na cilju je kolesarje pričakala malica ter nagradno žrebanje za praktične nagrade. Tam je bilo vzdušje zares vedro, najverjetneje zaradi hormonov sreče, ki se sproščajo ob fizični aktivnosti. Se vidimo prihodnje leto. Tudi po šest in več polžev se »spravi« na eno glavo solate. V mokrih obdobjih teh dni, se je pokazalo, da so rdeči polži na vrtovih spet velika nadloga. Lansko mokro poletje in mila zima sta bila namreč naklonjena njihovemu zarodu. Ker invazivnost golih vrtnih polžev povečuje vlaga, lahko le upamo na bolj suho poletje. Na vrtovih in poljih naredijo največ škode polži brez hišic, v naših krajih veliki rdeči lazar. Za boj proti požrešnim lazarjem, ki naredijo največ škode na solatnicah, korenju, kapusnicah, špinači, fižolu, grahu, celo plodovkah, krompirjevih gomoljih in pesi, je zelo pomembno poznavanje njihovega življenjskega cikla. Njihova skrivališča so vlažna, neobdelana, zapleveljena zemljišča, žive meje, kompostni in travni kupi. Na vrtu imajo posebno radi rastline, ki so pretirano pognojene z dušikom, saj so sočnejše.