Državna politika. V A'AŠI DR2AVI. Vlada dela. Kakor smo lahko pričakovali, tako se tudi re_ nismo varali, da bo vlada zdaj v rosnici delala. Vsi so mislili, da bo v hrupnih besedah povdarjala Bog ve kake programe. Toda vlada je brez vsakih izjav šla — na delo. V nekaj dnevih je določila glavne smeri, v katerih bo svoje delovanje izvrševala: 1. poštenost, 2. delavnost, 3. olajianje davčnih bremen, 4. zenačenje davčnih bremen na vse sorazmerno in pravieno, 5. varčevanje. To, kar je naša »tranka vedno povdarjala, da je vladi manjkalo, to ji je sedaj prij_»,la. In Srbi sami so veseli, da delujejo skupaj s SLS, ki je stranka dela in da bo zdaj skupna vlada radikalov in SLS tudi vlada dela. Radič je še vedno — na prodaj! Kadar gre kak trgotec v propast, tedaj še dela veliko reklamo in napravi — s-Ausverkauf«, potem pa je vsega konec. Tako bo tudi z radieevci. Reklamo dela Radič, istooasno pa se ponuja vladi, da je že res sumljivo. Zanimivo bo njegovo postopanje pri proračunski razpravi, če bodo radičevci glaspvali za proračun, ki so ga sestavili, ali ne. Vlada jih bo tu poizku•ila, da se pokažejo, ali iskreno žele v vlado, ali samo zato, da bi bili »na varnem«. Pribičevičevi demokrati so popolnoma osamljeni. Vse v celi državi je veselo, da ti ljudje nimajo več besede v vladi. Ker so mislili, da SLS ne bo nikoli vec v vladi, sp bili popolnoma prepričani, da pridejo le oni v poštev. Zato •daj toliko jeze in tako vpitje. Ravno s tem so se pa pred vso javnostjo razgalili, da so neresna stranka, s katero se ne bo več računalo. Tudi obisk dr. Žerjava pri kralju jim ni koristil, preje še škodoval. Upamo, da bo mogoče kmalu *poročiti javnosti še kaj bolj veselega o tej stranki. Državni proračun. Za gospodarstvo v državi tvori pod !ago državni proračun. Sedanja vlada je morala prevzeti dosedanji proračun kot ga je pripravila vlada radikalov in radičevcev, ker v zadnjem hipu ni bilo mogoče ga čisto izpremeniti, ker da to veliko dela. Toda kljub temu se bode sgodilo že zdaj precej tega, kar naš narod zahteva. FinanČni minister je podal poroči!o o proračunu in povdarjal :sle deče točke: 1. Prvo je varčevanje, kolikor le mogoče. Proračun, ki je znašal prvotno 15 milijard 990 milijonov Din, »e je znižal za 4 milijarde in 300 milijonov Din. 2. Pravično je treba razdeliti davčna bremena in to na ta način, da se davki izenačijo, da se davki zmanjšajo in omili dosedanje kruto izterjevanje. 3. Pred vsem pa je treba podpreti kmett, da more vzdržati na kmetiji, ker on je tisti, ki reže kruh «ebi in ga oskrbuje drugim. Zato se bo vlada lotila takoj dela, da dvigne kmetijsko gospodarstvo na tisto višino, ki jo potrebuje. Zato bo vlada skrbela, da bo kmet svoje pridelke lahko v tujino prodal, da bo poceni uvažal svoje potrebšcine, da bo z denarjem, ki se mu ~9 mora za nizke •bresti oskrbeti, zboljsal svoje gosnodarstvo. Da bo vlada aiogla vse to izvesti, bo k proračunu pristavila posebne dodatke, v katerih bodo določene svote v ta namen. Ze malo kmetijo kjer je zavoženo gospodarstvo. v nekaj mesecib ne urediš, a v par letih pa čisto, tako vemo, da vlada ne bo irogla vsega izvršiti jutri. a izvršila bo, ker je v vladi SLS, ki ji ves naš narod, posebno še naš kmet, zauia. V DRUGIH DRŽAVAH. Italija proti nam. Vedno bolj se to kaže, celo izzivajoče očitno. Zdaj so odposlanci Mussolinija začeli že javno govoriti, da ne bo Italija odnehala, dokler ne dobi Dalmacije. Ona hoče imeti morje. Dandanes pa je morje še najboljša prometna pot, ker je najcenejša, zato je v zadregi vsaka država, ki nima morja. Toda Italijan se moti, če misli, da bomo Jugoslovani osamljeni in da nas bo lahko presenetil. Mussolini lahko obrača, a Bog bo pa obrnil. In tedaj ne bo dobro Italiji. Ne mislimo na krvavo vojsko, pač pa na izpr&membe v zunanji politiki, ki se bližajo, v katerih bo glavno vlogo v Evropi igrala Rusija, za njo pa Nemcija. Italijan s svojo Anglijo bo pa kljub vročini trepetal. Na Rumunskem traja dalje skrivnosten boj za prestolonasledstvo. Rumunski kralj Ferdinand leži smrtno bolan t Bukarešti. A tudi v boiezni mu ne dajo miru, pač pa ga gilijo, da bi podpisal odlok proti bivšemu prestoionasledniku Karlu. Kralj oče tega ne mara in jih je že jezno zavrnil: »Pusiite me vsaj, da v miru umrjem!« Boj se bo nada- ljeval nekaj časa na skrivnem, nevarnost pa je, če se zadeva ne uredi, da se bo končal krvavo. Ceškoslovaška za Jugoslavijo. Češka ve, da ji je ena najbolj zvestih zaveznic Jugoslavija, zato je češka skupščina to zvezo znova povdarjala, kar bo storila še posebno te dni, ko pridejo jugoslovanski poslanci v Prago. V Prago je odšel izmed naših poslancev med drugimi tudi g. Franjo Žebot. Nemčija ima vlado z večino treh glasov, a ta vlada ima doma in v tujini velikanski ugled in pričakujejo od nje, da bo veliko pripomog'a k miru in redu v Evropi. Na Portugalskera je bila revolucija. Nekaj generalov si jo je omislilo, boj je trajal nekaj tednov. Glavni vodja je v boju padel, ostale so polovili, tako da je zdaj že precej mirno v deželi. Kar je bilo vojakov, so se podali vladinim četam kar trumoma. Revolucija je zahtevala več tisoč človeških žrtev, uspela pa ni.