Leto UVII
Poštnina plačana V gotovini
V Ljubljani, v sofiolo, 3ne % novemBra 1939
flev. 25J. .	Ceni 2 din
Naročnina me tečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva la n prave i «041, 4041, 404)3, 40-04, «04» — Izhaja vsak dan slntra) razen ponedeljka la dneva po praznika
Celiovnl račaa: Ljubljana številka 10.650 ia 10.349 za inserate.
Uprava! Kopitarjeva ulica številka b.
Caegue suum
Slovenski program je bil od vse^a početka nstvaritve naše države: avtonomija, fo se pravi: o zadevah, ki se tičejo prvenstveno nas, našega narodnega, kulturnega in socialnega življenja, bomo odločali mi sami, o zadevah, ki pa so po svoji naravi take, da se morajo uravnavati skupno z vso državo, naj se odloča iz centrale, pri kateri pa moramo imeti naši moči ustrezajoče zastopstvo, vpliv in soodločanje. Vsaka samouprava predpostavlja, jasno, tudi svoje finance, o čemer je res odveč, izgubljati besede, saj mora imeti tudi vsaka občina za svojo upravo svoje dohodke.
Če bi bil sprejet namesto vidovdanske tistave načrt bivše Slovenske ljudske stranke, bi bilo v naši državi prihranjenih 20 let notranjega trenja in borbe. Jugoslovanski klub je predložil' ne samo zahtevo po avtonomiji, ampak tudi jasno izdelan načrt, o katerem drži še danes sodba, da je bil odličen in da bi se država na njegovi podlagi mogla mnogo bolje razvijati in brez takih trenj kot so nujno sledila vidovdanski ustavi. V politični zgodovini pa_ bo ostal večen dokument slovenskega liero-stratstva, da je bila vidovdanska ustava izgla-
Daljnosežni sklep Amerike
še ta teden naročita Francija in Anglija za 60 milijard vojnega blaga
„Neizčrpljiv arzenal", pravi angleški minister
Washington, 3. nov. A A. Havas. 04 245 poslancev, kolikor jih je v ameriški reprezentančni zbornici glasovalo za ukinitev prepovedi izvoza orožja, je 220 demokratov, 23 republikancev in 2 neodvisna. Proti ukinitvi prepovedi izvoza orožja je pa glasovalo 179 poslancev, to je 34 demokratov,, 143 republikancev in 2 naprednjaka. Iz teh številk se vidi, da je večina demokratov odobrila zakonski predlog, ki ga je predložila vlada.
sovana s pomočjo enajstih slovenskih glasov, DqOfO««£&|t Tfllf Atl HAflniCal ki so pripadali Puclju in Žerjavu.	IM»OWWH ZcIKOIl pOCipiSai
Po 20 letih borbe, v katerih smo doživeli mnogo preganjanja, ko so nas označevali zaradi našega avtonomističnega programa, čeprav ta ni šel nikoli na škodo države, za protidržav-ne elemente, za izdajalce, in vihteli nad nami najhujši bič centralistične korupne uprave, je bil dosežen prvi pomembni korak do samouprave z uredbo, ki določa, da se morejo prenesti kompetence, ki jih je dobila banovina Hrvaška, tudi na druge banovine.
Mi smo pristopili tudi takoj k temu, da se zgradi banovina Slovenija tako, kot bo najbolje ustrezalo našim življenjskim koristim. Zarja slovenske avtonomije pa je spravila naše nasprotnike v obup, vedoč, da jim bo izginila s tem vsaka možnost, da bi mogli še kdaj maloštevilni izkoreninjenci s pomočjo centralističnih zaveznikov odločati o naših zadevah in še kdaj vihteti svoj bič nad nami.
Jn zato je razumljivo, da so takoj pričeli s Svojo dvolično politiko, preračunano na eni strani na Belgrad in tiste, ki radi slišijo na centralistične glasove, na drugi strani in podtalno pa na široke mase, kjer bi hoteli biti radikalnejši in vnetejši zagovorniki avtonomije kakor mi sami. In začeli so s prišepetovanji: češ, treba je previdnosti, ne se prenagliti,, počakati ... ali bomo zmogli finančfia bremena, ali ne bo trpelo naše gospodarstvo, kaj bo s Slovenci, ki so v drugih banovinah. Začeli so si izmišljati »gospodarska svarila«, ki naj bi prihajala od gospodarstvenikov, ki so blizu JRZ ali bivših naših poslancev itd.
Te intrige so rodile na vsak način že nekaj uspeha: v neslovenski javnosti se je pojavilo mnenje, kakor da Slovenci nimamo enotnih pogledov na vprašanja slovenske samostojnosti, da sami dvomimo v njeno gospodarsko in finančno sposobnost. In na ta račun padajo nadalje opazke, ki morajo zaboleti vsakega Slovenca: kdor ne mara finančne samostojnosti, ta dokazuje, da živi na tuj račun in da hoče živeti tudi še naprej na tuj račun.
V toliko pa so opazke teh listov resnične, 'da Slovenci res nimamo, žal, nimamo enotnih pogledov na te probleme. Že 20 let ne. Že od takrat ne, ko je bila s pomočjo 11 slovenskih glasov izglasovana centralistična ustava. Ne, gotovo nimamo enotnih pogledov s tistimi ljudmi, ki so od leta 1931 do 1935 naše pristaše označevali z izdajalci. Res! Tem ljudem mi danes ne moremo verjeti, da so za slovensko avtonomijo, in vemo, da rujejo z vsemi sredstvi proti njej, si izmišljajo gospodarska svarila in jih podtikajo našim ljudem. Mi pa poznamo njihovega gospodarstvenika, kateremu je glavni argument proti avtonomiji, češ »da bi moral potem hoditi še za procesijo«.
Žalostno pa je, da so te intrige rodile toliko uspeha, da pada madež na ves slovenski narod, kakor da bi on ne bil zrel in zaveden in kakor da se ne bi zavedal vseh konsekvenc, zlasti pa, da ni politične samostojnosti brez finančne.
In ker se naši intrigantje in oni, ki jim včasih kar z naslado nasedajo, tako radi skrivajo za gospodarsko plat, naj še enkrat ugotovimo: Nihče od nas se ni nikoli izjavil proti slovenski samostojnosti, ne politični in ne finančni. Nasprotno, ugotovili smo večkrat, kaj in koliko Slovenija prispeva, koliko znašajo stroški, ki bi prešli na breme samouprav. Po kritju vseh izdatkov, ki bi prešli na samouprave in ki bi mogli biti v okviru samouprave mnogo bolje zadovoljeni, v večji meri kot so danes, tako kakor bi našim potrebam ustrezalo, ostane oni prispevek za centralne izdatke, torej za one izdatke, ki morajo ostati centrali, ker tako zahteva ali državna korist ali sama narava izdatkov, še vedno tolik, da nam ne more nihče očitati, da bi bili mi protežiranci v tej državi, ampak smo še vedno oni, ki relativno največ prispeva za skupnost.
Mi se tega našega deleža na skupnih državnih bremenih absolutno zavedamo in zavedamo s tem tudi položaja, ki nam pritiče. Mi nismo prišli ne berači v to državo, ne izkoriščevalci, ampak smo prinesli vanjo prav zelo bogato doto. Pa zato ne znhtevamo prav ničesar več, nego samo to, kar moramo dobiti, da se mora naš narod v vsakem oziru svobodno razvijati, kakor drugi.
Pa pridejo potem najprej intrigantje: sicer res, da plačamo toliko in toliko v državno blagajno, tona mi imamo industrijo in ta izvaža v vse dele države in če pride do samouprav, bo trpela naša industrija.
Tukaj moramo ponovno ugotoviti, da samouprave ne pomenijo razbitja državne celine, ampak njeno ojačanje. Ne ustvarjajo se ločeni gospodarski prostori z medsebojnimi carinami in ne vemo kaj še vsem. Ostane slej ko prej enoten gospodarski prostor, do katerega imamo kot državljani te države enake pravice kot drugi, ker slej ko prej nosimo na svojih ra-
Washington, 3. nov. t. Senator Barkley je časnikarjem prebral službeno poročilo o skupni seji, ki jo je imel skupni odbor senata in poslanske zbornice, ki je v Ameriki zadnja ustanova, ki mora odobriti vsak zakonski predlog, predno gre v podpis predsedniku države. Barkley je dejal, da je skupni odbor sprejel novi nevtralnostni zakon soglasna S tem je postopek končan. Predsednik Roosevelt bc zakon podpisal ie nocoj in bo zakon stopil takoj v veljavo.
Odmev v Italiji
»Samo v prid Anglije in Francije«
Rim, 3. nov. t. Havas poroča: Medtem ko italijanski listi zelo malo pojasnjujejo sklep Amerike, da bo izvažala orožje proti plačilu in takojšnjemu odvozu, ter se omejujejo na obsežno poročanje o zgodovinskem glasovanju v parlamentu v Washingtonu, pa so v političnih krogih mnogo bolj zgovorni. Tamkaj priznavajo,
da pomeni sklep Amerike glede izvažanja orožja nenadno, veliko pomoč zaveznikoma Angliji in Franciji, ki sta stvarno edini v stanju, da izkoristila novi ameriški zakon, ker imata denar, da blago takoj plačata, in ker imata svoje ladje, da ga takoj odpeljeta. Politični krogi podčrtavajo tudi, da je Rooseveltova politika zmagala in da bo ta preobrat v Ameriki imel svoj vpliv na končni izid sedanje vojne.
„Stefani" poroča o ogromnih naročilih letal in motorjev
V tej zvezi poroča italijanska agencija Štefani iz Newyorka prve številke glede dobav ameriškega orožja. Italijanski- listi ta poročila obširno objavljajo, s čemer hočejo brez dvoma poudariti, da Italija v polnem obsegu razume velikanski pomen ameriške odločitve pri merjenju sil v evropski vojni. Tako je agencija Štefani zvedela, da je za prihodnje dni že napovedanih za eno milijardo dolarjev (60 milijard din ali 10 jugoslovanskih proračunov, op. uredn.) naročil orožja, izvirajočih iz raznih evropskih držav. Na čelu teh naročil stojita Anglija in Francija, ki naročata 7.500 letal razne vrste, od bombnikov, do lahkih izvidnikov in lovcev. Švedska je naročila 500 letal, Belgija prav toliko. Anglija in Francija pa bosta v prihodnjih tednih naročili na tisoče motorjev, tovornih avtomobilov, eksplozivnih snovi za bombe, protiplin-skih mask, zdravil in drugega blaga, ki je v vojni potrebno. Iz Amerike se bo začela pretakati reka orožja in municije v Anglijo in Francijo.
Takoj, torej že v nedeljo, lahko Amerika odpošlje 880 letal, ki čakajo na izvoz v Anglijo in Francijo.
Veliki ameriški bombniki že prihajajo v hangarje britanskih letalskih družb. Ameriški bombniki prihajajo iz tovarn ob obalah Tihega oceana in jih polagoma spravljajo v Newyork, odkoder jih bodo poslali v Evropo, kakor hitro bo dokončno izglasovan spremenjeni nevtralnostni zakon. Aparati, ki jih bodo prepeljali v Evropo, se bodo v britanskih eskadriljah udeležili bojev na zahodni fronti. Čeprav letalske tovarne v USA za zdaj ne delajo v vsem obsegu, mislijo strokovnjaki, da bo metoda izdelovanja letal omogočila mesečno produkcijo po več tisoč letal vseh kategorij, če bi razmere to zahtevale.
menih relativno največji odstotek vseh državnih bremen. Ne glede na to, da je silno pretirano misliti, da imamo samo mi industrijo, dru^i pa ne. Pri OUZD v Ljubljani je zavarovanih približno 13% vseh zavarovanih delav-, cev v naši državi. To do neke mere predstavlja tudi kapaciteto naše obrti in industrije. Pa je tudi gotovo, da so pri nas vsi, ki so zavarovanju podvrženi po zakonu, v resnici zavarovani, dočim drugod — no saj vemo, kaka je administracija drugod. In končno izvažamo naše izdelke ne samo v druge pokrajine, ampak tudi v druge države in uvažamo iz ostalih pokrajin in držav gotovo prav toliko. Saj same pšenice in pšenične moke uvozimo letno deset tisoč vagonov. Ustvarjale pa so se tudi do danes slovenski industriji nečuvene težkoče, pod krinko državne brambe, kakor da bi mi, ker smo baje bolj na meji, sploh ne smeli ustvarjati nove industrije. Tudi tu moramo energično povedati, da je industrija naša eksistenca Ako nimamo zemlje, moramo razvijato obrt in industrijo, ker živeti hočemo in imamo do življenja isto pravico kot vsi drugi.
*Pn naše uradništvo in liudie v drugih banovinah«, očitajo naši domači" intrigantje in tudi njihovi simpatizerji drugod. Res je, naši
»Amerika je za nas neizčrpljiv arzenal«
pravi angleški minister
London, 3. nov. t. Minister za preskrbo angleške oborožene sile Leslie B u r g i n je imel danes v spodnji zbornici govor, v katerem je v zvezi z odločitvijo Amerike, da bo izvažala orožje, dejal, da je Anglija v zadnjih dveh mesecih izdala okroglo 110 milijonov funtov (30 milijard din) za nove tovarne, ki jih potrebuje armada. Sedaj, ko bo tudi Amerika odprta, bomo svojo lastno proizvodnjo nekoliko spremenili in bomo od Amerike dobivali materijal in surovine, ki jih najbolj potrebujemo. Potrebovali bomo nekatere strojne izdelke, nekatere važne surovine in pozneje morda tudi nekaj municije.
Sedaj, ko je Amerika odprla vrata, ni treba posebej poudarjati, da sta s tem Anglija in Francija dobili zase in tako-rekoč izključno zase na razpolago ogromen arzenal neomejnih možnosti, ako bosta prišli v položaj, da bosta potrebovali ameriško industrijo in ameriške surovine.
Nemški tisk napada
Berlin, 3. nov. b. Zaradi ukinitve prepovedi izvoja orožja nemški tisk ostro obsoja Zedinjene države vsled neposredne podpore Velike Britanije in Francije. Takoj ko se je izid glasovanja raz-nesel po nemški prestolici, je ministrstvo za propagando izid glasovanja objavilo z ostrimi napadi na Roosevelta.
Sovjeti groze Fincem
Mesto sprave - nove boljševiske zahteve
Helsinki, 3. nov. t. Iz Moskve poročajo, da je imela finrka delegacija nocoj svoj prvi sestanek s Stalinom, Molotovim in Vorošilovim. Sestanku je prisostvoval tudi Ždanov. Razgovori se razvijajo v hudem vzdušju, ki prihaja do izraza v članku, ki ga je finsko-sovjetskemu sporu posvetila službena moskovska »Pravda«, ki pravi med drugim;
»Finska vlada je zaukazala gotove ukrepe, ki so razumljivi samo pri državi, ki se pripravlja na vojna Samo da po Molotovem govoru, kjer je bilo iinsko vprašanje popolnoma jasno razčlenjeno, je finski zun. minister Erkko imel govor, ki ga ne moremo drugače razumeti, kakor da poriva na vojno. Erkko je naravnost grozil Sovjetski Rusiji ter dejal, da on že pozna tiste sile, na katere se Finska sme zanašati v svojih prizadevanjih, da obvaruje svojo nevtralnost in svojo neodvisnost ter v primeru, da bi bila njena varnost ogrožena. Minister Erkko je podoben ministru Bečku, katerega izzivajoči govori so povzročili vojno z Nemčijo. Sovjetska Rusija je prisiljena, da si na morju in na suhem zavaruje vhod do Lje-ningrada, ki ima sam toliko prebivalstva, kolikor ga je na vsem Finskem. Finska ne sme prezreti upravičenosti teh zahtev. Samo pogled na zemljevid zadostuje, pa bo vsakomur jasno, da je vprašanje sovjetske varnosti izredno pereče vprav na meji s Finsko«
Ker pade v oči ,da je bil ta članek napisan na povelje sovjetske vlade, izvajajo iz njega, da je Sovjetska Rusija sedaj pripravljena, da z nasiljem pripravi Fince do tega, da bodo sprejeli njene zahteve.
Nove sovjetske zahteve
Helsinki, 3. nov. t. Iz Moskve poroča Reuterjev urad, da namerava sovjetska vlada sedaj Finski postaviti še nove zahteve, ker »omiljenih predlogov« ni hotela sprejeti. Tako govorijo po Moskvi, da bo nocoj sovjetska vlada zahtevala od Finske odstop ozemlja Petsarno, ki leži na skrajnem severu, tako da bi Norveška in Sovjetska Rusija dobili skupne meje, Finska pa bi izgubila izhod na Belo morje. To ozemlje je zelo bogato na dragocenih rudah. V zameno za to ozemlje pa bi Sovjetska Rusija Finski odstopila 3.000 kvadratnih kilometrov ozemlja severno od Ladoškega jezera.
V Helsinkiju tudi mislijo ,da bo sovjetska vlada zahtevala otok Ute, ki leži jugovzh. od A a land-skih otokov. Končno pravi poročilo, da v finskih političnih krogih smatrajo, da bi Sovjetska Rusija, če bi dobila v roke pomorsko oporišče v H a n g e u, mogla zavladati nad vsem pomoiskim prometom v tem delu Baltiškega morja.
A Finci se bodo branili
Zadnja poročila pravijo, da skoraj ni verjetno, da bi sov/eti zares imeli namen postavljati takšne zahte-
ve, da pa jih bo Finska takoj odklonila, ako bi bile predložene.
_ Do zdaj je vpisanega nad polmilijardefln-skih mark novega posojila za državno obrambo. V finskih političnih krogih izjavljajo, da dosedanji uspeh posojila presega vsa pričakovanja. Posojila ne vpisujejo samo podjetja, razne ustanove, združenja in kor-poracije, pač pa tudi manjši trgovci in zasebniki. Pravijo tudi, da so še številni tujci vpisali gotove vsote.
Včerajšnji posvet
Moskva, 3. nov. b. Finsko-ruska pogajanja so ee pričela danes dopoldne. Snoči bi moralo priti do sestanka med Molotovim in finsko delegacijo, ta sestanek pa je bil nenadoma odgoden v trenutku, ko so se finski delegati že nahajali v Kremlju. Pogajanja so bila odgodena na danes zaradi tega, ker je Molotov hotel, da služijo za temelj pogajanj oni predlogi, ki jih je on obrazložil v svojem znanem govoru. Finski delegati so to odklonili ter so 6e pogajanja šele danes pričela.
Tako je še bolj narasla napetost med obena državama, zlasti ker gre za ugled Sovjetske Rusije. Finska vztraja, da se vodijo pogajanja po načelih, ki jih je ona sprejela, kajti za Finsko sovjetski predlogi pomenijo ogrožanje njene neodvisnosti in skoraj ni pričakovati, da bi na nje pristala.
Davi je moskovska radijska postaja ostro napadla finskega zunanjega ministra Erkka zaradi njegovih izjav, ki jih je podal pred odhodom finske delegacije v Moskvo. Te izjave namreč pomenijo grožnjo na naslov Sovjetske Rusije ter po izjavah sovjetskih predstavnikov Rusija ne more tega poglavja hladno preiti. Značilno je tudi, da je finska delegacija dobila danes povabilo, da prisostvuje proglasitvi aneksije zahodnih beloruskih pokrajin Rusije, to je onih pokrajin, ki so prej pripadale poljski republiki
Maršal Goring v Rim
Rim, 3. novembra, b. »Popolo d'Italia«, ki je glasilo predsednika italijanske vlade, napoveduje danes skorajšnji prihod pruskega ministrskega predsednika in letalskega ministra maršala GOringa v Rim. Maršal Goring bo prispel v Rim bržkone že prihodnji torek.
Nemški: hvala Molotovu
Moskva, 3. nov. AA. DNB. Nemški poslanik v Moskvi grof Schuhlenburg je snoči obiskal Molotova, da mu izrazi zadovoljstvo nemške vlade za njegov govor.
Saradzoglu govori v sredo
Ankara, 3. novembra. A A. Štefani: V sredo bo angleško-turški trgovinski sporazum predložen poslanski zbornici v ratifikacijo. Trdijo, da bo zunanji minister Saradzoglu pri tej priliki imel velik govor.
ljudje so se selili na vse štiri vetrove, ker ie bila domača zemlja pretesna in na njej ni bilo kruha za vse. Šli so po svetu, kakor so šli vsi drugi narodi in nič sramotnega ni na tem, ampak dokaz življenjske sposobnosti našega naroda, ki ni imel v tujih državah politične za-slombe, kakor drugi narodi, ki so ustvarjali kolonijalne imperije, ampak se je moral pre-boriti samo s svojo pridnostjo, poštenostjo in inteligenco. Ali gledajo Srbi in Hrvatje na svoje izseljence v Ameriki in drugod drugače? Nihče v inozemstvu nam naših izseljencev še ni očital.
Ko je nastala Jugoslavija, so šli naši ljudje tudi po državi, kot delavci, kot obrtniki, kot uradniki. Kdor koli jih je zaposlil, nihče jih ni iz ljubezni in usmiljenja, ampak zato, ker jih je potreboval, ker so mu bili koristni. In gotovo je, da imajo na ureditvi naše državne administracije prav slovenski uradniki največje zasluge. Da bi se morali zdaj vsi ti vrniti domov? Samouprave ne značijo razbitja in razdelitve države, ampak njeno krepitev. V njenih rokah ostane še vedno največji del državnih funkcij: vojska, zunanja politika, železnice, vrhovna trgovinska politika, carinska politika Itd. In zato imamo pravico deleža na vseh teh
ustanovah, ustrezajočega našemu številu in našemu prispevku za centralo. V centralnih ministrstvih in zavodih, kakor Poštni hranilnici, Narodni banki, PAB, Hipotekami banki itd., itd., je odstotek Slovencev daleko manjši od onega, ki bi nam po številu prebivalstva pripadal, kamoli od onega, za katerega za centralne izdatke prispevamo. In če bi se iz vseh banovin premestili slovenski uradniki v centralna ministrstva, bi odstotek, ki nam po tem količniku pripada, ne bil prekoračen, da ne razpravljamo o vprašanju, da bi nam pripadalo od odgovornih mest tudi daleč večji odststek kot je danes. In končno se zaradi nekaj sto inteligentov noben narod še ni odrekel svoje samostojnosti.
. Gospodje, mi nismo v fej državi peto kolo, mi smo se zanjo borili prav tako in morda bolj kot drugi smo zanjo 20 let. kljub krivicam, ki so nam jih naši domači nasprotniki prizadejali, zanjo žrtvovali in jo ljubimo. Mi to državo hočemo, in vežemo z njo vso svojo usodo, a smo tudi zanjo važen faktor. Nihče naj ne misli, da nas more poniževati in odrivati in nam zalo, ker za to državo največ prispevamo, očitati še izkoriščanje in materialistično gledanje.
Cuique suum.

Sodna obravnava v Zagreba o ciganih In Gotih
Zagrebške »Novosti« prinašajo tole poročilo izpred sodišča:
Dne 2. novembra je bila pred zagrebškim okrajnim sodiščem kazenska obravnava o tožbi Radičeve vdove ge. Marije Radi« ter njenih otrok. Radičeva družina je namreč vložila tožbo zoper dr. Buča, ki je razžalil rajnega Stjepana Radiča. V časnikarski polemiki med tednikoma »Nezavis-nost< in »Narodni val« je dr. Buč v svojem listu »Nezavisnost« napadel meseca aprila g. Vladimirja Radiča, češ da brani cigane. Pri tem je trdil, da mladi Radič zato brani cigane, ker je tudi njegov oče bil ciganskega rodu. Na obravnavi se je dr. Buč branil s tem, da je podajal rasistične dokaze ter je ponudil celo dokaz resnice. Sodišče je razglasilo obsodbo, s katero je bil dr. Buč obsojen zaradi žalitve na osem dni zapora pogojno na leto dni ter da plača zastopniku tožbe 1600 dinarjev. Zaradi obrekovanja pokojnega Radiča in njegove družine pa je bil dr. Buč oproščen, ker je svoje dejanje obžaloval ter izjavil, da z inkriminira-nimi stavki nikakor ni napadel osebe niti spomina rajnega Stjepana Radiča. — »Jutarnji list* pa ima v poročilu o tej obravnavi med drugim tudi tale stavek: »To obravnavo bi mogli imenovati rasni proces, ker sta zastopnik obtožbe in branilec nad eno uro govorila o rasnih vprašanjih in teorijah. Sam dr. Buč pa je na tej obravnavi dejal: »Jaz bi se tudi imel za razžaljenega, ko bi mi kdo rekel, da sem slovanskega rodu, ker se sam imam za Gota .. .< — Dr. Buč je znan fran-kovski politik na Hrvatskem.
»Moč Srbov ob Kristusovem rojstvu«
Med tem ko hrvatski nacionalist dr. Buč pred sodiščem izjavlja, da bi bil užaljen, ko bi mu "kdo rekel, da je Slovan, ko pa se sam ima za Gota, pa tudi na drugi strani ne manjka nacionalistov, ki zgodovino prikrojajo po svoji bujni fantaziji. List, ki ga mislimo, izhaja v Vinkovcih ter se imenuje Slavonija. Ta list je zadnjič prinesel uvodnik pod naslovom »Moč Srbov ob Kristusovem rojstvu«, članek ima zgodovinsko zunanjščino, napisal pa ga je geoineter Veliša Rajičevič, ki kramlja, da so že od pradavnih časov v Slavoniji Srbi. Ko so Hrvati prišli v te kraje, so tu že dobili Srbe. »To je vse nesporno zgodovinsko dokazano,« kakor tudi to, da so natančno leta 7 po Kristusovem rojstvu »Srbi imeli armado, ki je štela nič manj kot 800.000 pešcev in 200.000 konjenikov«. Pisec mično razlaga, kako so vse te reči zapisane v vatikanskih arhivih ter hvali hrvatske zgodovinarje, ki so kljub temu, da so katoličani, te reči zapisali in spravili v vatikanske arhive. — O letalih, tankih in kanonih tistega časa pa nam prijazni pripovedovalec nič ne pove, kar je velika škoda, ker bi tudi to bilo od sile zanimivo. Vsekakor pa je prav, da je pohvalil tedanje hrvatske zgodovinarje, ki so svoje zapiske brž nesli iz Vinkovcev v Rim ter jih spravili v varne tresorje tedanjega vatikanskega arhiva, ne da bi se bili kot katoličani leta 7 po Kristusu ženirali pohvaliti bojno silo srbske armade. Česa vsega potrpežljivi papir ne prenesel
Belgrajski Merkurjevci za delitev »Merkurja«
Odbor belgrajske podružnice Merkurja je Imel sejo, na kateri je sklenil zahtevati, naj se društvo Merkur, v kolikor deluje zunaj meja banovine Hrvatske in Slovenije, samostojno organizira s sedežem v Belgradu. Člani belgrajske podružnice Merkurja so namreč mnenja, da je Merkur s sedežem v Zagrebu podrejen hrvatskemu banu. Zato žele imeti tako organizacijo, ki bo podrejena domači upravi v Belgradu. — Merkurjevci na Slovenskem pa žele biti podrejeni Zagrebu.
Nov list JNS v Dalmaciji v
Pod uredništvom dr. Grga Andjelinoviča je / Splitu začel izhajati »Narodni list«, ki bo izhajal kot glasilo JNS. Dr. Andjelinovič je za prvo številko napisal zelo dolg članek o nacionalizmu, o sporazumu, o jedinstvu itd. Med drugim pravi: »Ako zastopniki oblasti in veČine v banovini Hrvatski imajo za glavno skrb izgraditev svobodne Hrvatske, naj bo dovoljeno nam in našemu listu, da v teh težkih dneh imamo glavno skrb iz opozicije za zgraditev kraljevine Jugoslavije. To ni v nasprotju... Ako se zbero vsi nacionalisti banovine Hrvatske, Hrvati in Srbi, smo prepričani, da bomo pomenili moč, ki bo brez dvoma v dobrem smislu vplivala na razvoj razmer v njej.«
Kulturne in krvne vezi med Madžari in Srbi
V belgrajskem »Vremenu« piše profesor su-botiške pravne fakultete dr. Aleksa Ivič članek o kulturnih irf krvnih vezeh med Madžari in Srbi. Pravi: »Ni treba vedno naglašati, kaj nas od Madžarov odtujuje, pač pa je treba misliti na to, da je nova srbska kultura zrasla na Madžarskem, da so se prvi srbski pesniki in učenjaki 18. in prve polovice 19. stoletja rodili in izobraževali na madžarski zemlji, da je večina tedanjih srbskih knjig bila tiskana v Budimpešti, da je bila v Budimpešti ustanovljena Matica Srpska, prvo srbsko kulturno društvo. Po miselnosti so Madžari nam bližji kot kateri koli drugi narod. Srbi in Madžari so že od najstarejših časov skupaj preživljali razne faze medsebojnih odnošajev, bili so prijatelji in nasprotniki. Dovolj prilike so imeli se med seboj spoznavati. Po načinu življenja, po navadah in mnogih lastnostih so si drug drugemu podobni. Madžar je odkrit, toda kot nasprotnik je hraber ter vdan in zaupljiv. Srb je manj zaupljiv, se težje razgreje, toda kadar komu di svojo besedo, se nanj lahko zapeseš... V srbskih žilah je mnogo madžarske krvi, med Madžari pa morda ni niti enega, ki ne bi imel vsaj enega Srba za prednika... še .za časa Arpadovičev je velika madžarska voj ska prestopila Donavo in se naselila v Raški. Tam so se Madžari poženili ter se s časom pretopili v Srbe. Mnogo madžarskih vasi v Mačvi in v Brani-čsvu se je pomešalo ter izgubilo med Srbi.«
Zaradi žalitve dr. Mačka
»Jutarnji list« v Zagrebu poroča iz Gline: Upravnik električne centrale Sljepan Šuh je pred nekaj dnevi prišel v spremstvu nameščenca občinske centrale Antona Sešerina in Ivana Fijure v gostilno Mile Butorca v Glini. Suh je bil pijan in se je začel prepirati. V prepiru je Šuh žalil dr. Mačka in bana dr. SubašiČa. Nato je gostilničar trojico vrgel iz gostilne in naznanil. Okrajni načelnik je vse tri obsodil na denarno globo, poleg tega pa je Šuhu bila odpovedana služba. Ta pri-m«f je vzbudi! veliko zanimanie in vse soglašajo s kaznijo.
Sarajevski radikali za
Belgrad, 3. nov. ra. Nocojfcija »Pravda« objavita daljše poročilo o sestanku sarajevskih radikalov, na
katerem so razpravljali o »tališču pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča, ki i«, kakor znano, brez pristanka glavnega odbor vstopil v sedanjo vlado ter je bil zaradi tega la zaradi drugih prestopkov izključen iz radikalne stranke. Sarajevski raditali poudarjajo predvsem:
»Dokler se stranka ne organizira in dokler v radikalni stranki n« bodo prišli do izraza njeni predstavniki, tako dolgo nimamo pravice prevzemati kako suvereno oblast. Vsak sestanek radikalov je sestanek vseh članov te stranke ter po demokratičnih principih, ki so vedno temelj za delovanje radikalov, se mora na sestanku dovoliti beseda tudi tistim, ki kritizirajo, kakor tudi tistim, ki nikdar ne kritizirajo. Ker ee pa to na zborovanju v Novem Sadu ni zgodilo, radikali obsojajo postopanje na tem sestanku. V nadaljnjih izvajanjih se sarajevski radikali pečajo podrobno e sporom pravosodnega ministra z namestnikom voditelja staroradikalov Mišo Trifunovičem in poudarjajo, da je v tradiciji radikalne stranke svetel primer sporazuma, ki sta ga napravila Stjepaa Radič la NikolaPaMe. Ko je danes spet prišlo na vrsto vprašanje sporazuma s Hrvati, nihče od radikalov ne dvomi, da so prav radikali najbolj poklicani, da pri tem sodelujejo, če je bil kdo od radikalov navzoč, so vsi smatrali, da
dr. Lazarja Markoviča ^
od to dela kot radikal, o« ozirajoč ae na malenkosti: če j« ta radikal predstavnik glavnega odbora ali ne. Navcočni radikal nam nudi jamstvo, da a« v sporazum ne bo nič vneelo, kar bi nasprotovalo politiki staroradikalov. Sporazum je nežna rastlina, £• je napravljena zato, da korirti državi. Radikali smo vprav poklicani, da to rastlino varujemo tako pred preveliko toploto zanesenjakov kakor, tudi pred prevelikim mrazom snežnikov. Namesto takih sestankov, kakor je bil v Novem Sadu, zahtevamo, da se prične organizacija stranke In da se tele tedaj izvoli pravo in odgovorno vodstvo. Dotlej pa imajo vsi radikali za nas enake pravice in odgovornost.«
Črnogorski radikali za vlado In sporazum
Cetinje, 3. nov. m. Na Cetinju je bil danes sestanek črnogorskih radikalov pod predsedstvom Ljubomirja Glomasiča. Na sestanku so obravnavali razna politična vprašanja ter so se vsi črnogorski radikali izjavili za vlado in narodni sporazum ter so sklenili da bodo pri bližnjih senatorskih volitvah podpirali vlaane kandidate.
Posvet o občinskih volitvah
Belgrad, 3. nov. m. V predsedništvu vlade je bila danes konferenca zastopnikov posameznih vladnih skupin. Na seji so bili navzoči od JRZ predsednik stranke Cvetkovič, podpredsednik dr. Korošec, .prometni minister inž. Beslič in gradbeni minister dr. Krek. Nadalje sta zastopala svoje politične skupine prosvetni minister Maksimovič in pravosodni minister dr? Markovič. Prav tako se je seje udeležil predsednik zemljeradniške stranke dr. Milan Gavrilovič ter minister brez listnice dr. Kon-stantinoviČ. Na seji so razpravljali o novem občinskem zakonu ter o občinskih volitvah. Seja je trajala do pol 2 in se bo v ponedeljek nadaljevala.
Belgrad, 3. nov. m. V »Službenih novinah« je objavljena uredba o preskrbovanju domačih žag z lesom Iz državnih gozdov brez licitacij.
Huda nervoznost v Švici, Belgiji in na Nizozemskem
Bruselj, 3. nov. t. Danes sta bila zunanjepolitična odbora parlamenta in senata na skupni seji, po kateri je bilo izdano službeno poročilo, da »vlada pazljivo zasleduje razvoj položaja, in da je komisija ohranila upanje, da bo za Belgijo mogoče, da se izogne vojni, kajti njeno nevtralno zadržanje je takšno, da ne dajo nobeni izmed vojskujočih se držav povoda, da bi ga grajala.« Vlada je pripravila vse, da odbije vsak vdor na ozemlje belgijske države.
Haag, 3. nov. t. Nizozemska vlada je izjavila, da bo obsedno stanje, ki je bilo proglašeno po nekaterih obmejnih pokrajinah države, ostalo nespremenjeno dalje, dokler bo vlada smatrala, tla je potrebno. Vlada je podvzela tudi vse potrebne korake, da zavaruje nevtralnost ozemlja in bodo zaradi tega ostali pod orožjem vsi rezervisti, ki so bili nedavno poklicani pod orožje.
Haag, 3. nov. b. Nizozemske oblasti so prepovedale dostop vsem tujcem v ozemlje, kjer je proglašeno obsedno stanje. Slične ukrepe je izvršila tudi belgijska vlada v obmejnih področjih.
Ukrepi, ki jih je izvršila nizozemska vlada, so zelo vplivali na ljudstvo ter je povsod zavladalo vojno razpoloženje, čeprav uradni krogi poudarjajo, da gre le za varnostne ukrepe, ne more prepričati množic. K temu prihajajo še poročila, da bo Nizozemska še te dni pozvala nekaj novih letnikov v starosti od 34 let dalje, vsi ostali so že pod orožjem.
V Švici mobiliziranih pol milijona
Bern, 3. nov. t. Švicarska vlada je odredila nove vpoklice rezervistov na orožne vaje. Švica bo z novo vpoklicanci imela pod orožjem vsega pol milijona vojakov, kar je izredno velik napor za tako majhno državo. Stvarno je skoraj polovica vseb moških pod orožjem. ,
Tri tule armade v Franci ii
Poljska, češka in avstrijska
Ziirich, 3. nov. b. »Neue Ziiricher Zeitung« oroča, da so svečanosti na Vse svete, ki so ile na grobovih padlih vojakov raznih narodnosti, napravile globok vtis na v Franciji se nahajajoče čete tujih narodnosti, število teh čet je v Franciji desetkrat večje kakor je bilo za časa svetovne vojne. Poljaki organizirajo v Franciji pravo armado, v katero {nora vstopiti vsak svoboden poljski državljan, ki živi v Franciji. Poljska vojska postaja iz dneva v dan močnejša. V njej služi tudi nekaj zelo uglednih Poljakov. Med njimi je tudi zadnji poljski poslanik v Berlinu Josip Lipski kot^ navaden vojak. Preden je stopil v vojaško službo, je izjavil zastopnikom tiska, da hoče brezpogojno izpolniti svojo besedo, ki jo ie dal nemškemu letalskemu ministru maršalu Gčiringu. V nekem razgovoru z njim mu ie namreč dejal: »Gospod maršal, če pride do vojne, se bomo našli na bojnem poljn.« Lipski, ki je svojčas sklenil npnapadalni pakt z Nemčijo, je priznal, daje verjel besedam nemških državnikov vse dotlej, dokler pri zadnjih razgovorih z von Ribbentropom ni opazil, da Nemci njegovo dobro voljo zlorabljajo.
Bivši predsednik češkoslovaške republik« dr. Benes je organiziral tudi češko legijo, v kateri aktivno sodelujejo bivši šefi francoske vojne misije v Pragi general Faucher. Na čelu te legije je več čeških generalov, med njimi tudi general Prhala.
V Franciji je ustanovljena tudi avstrij« ska legija pod vodstvom bivšega avstrijskega podkanclerja kneza Starhemberga.
„Nova Evropa" po načrtih „Timesa"
London, 3. nov. b. Posebni dopisnik »Timesa«, katerega ime se ne navaja, se peča z vprašanjem, kako bi morala izgledati povojna Evropa, da se ustvarijo boljši in bolj zdravi Rogoji za življenje narodov. Pisec Članka predlaga sledeče:
1.	Ustanovitev evropskega Sveta s skupnim skladom, v katerega bi vplačevale vse države-čla-mce gotove vsote.
2.	Omejitev oboroževanja, ki naj se livede pod mednarodno kontrolo.
3.	Zbiranje sredstev, s katerimi bo mednarodna zajednica ščitila posamezne države-članice pred slabo gospodarsko politiko.
4.	Obvezni sodni postopek neinteresiranfh držav,
B. Možnost za politične spremembe mirnim potom.
6.	Razvoj mednarodnih odnosov v Industriji, gospodarstvu, linancah in prometu.
7.	Propaganda sa mednarodne svrhe. posebno za svrhe pobijanja pretiranega nacionalizma in za skupne interese.
Pisec pravi, da bodo težave za izvedbo takšnega načrta ogromne, toda treba je Izbrati alternativo, ker obstoja sicer nevarnost, da se bo v Evropi zopet vsakih 25 let ponovila nova vojna. Ime predlagatelja »Times« ne navaja, toda diplomatski krogi Londona in Pariza pripisujejo članku Izreden pomen.
Zemun. 3. novembra. A A. Vremenska napoved za 4. november: Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme. Ponekod dež, toplina se ne b« dosti spremenila.
Uredba o prenosu kreditov iz državnega preračuna
na banovino Hrvatsko
Belgrad, * novembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ul.a» m kr. namestnikov ter na predlog ministrskega sveta in na podlagi točk 4, 5 in 6 čl. 3 in točke 2 čl. 15 uredbe, o banovini Hrvatski je predpisana sledeča uredba o prenosu kreditov iz državnega preračuna za leto 1939—40 za banovino Hrvatsko.
Cl. 1. S prenosom poslov se prenašajo iz državne v banovinsko pristojnost banovine Hrvatske iz državnega preračuna odgovarjajoči krediti za drugo polletje preračunskega leta 1939—40 v skupnem znesku 251 milijonov 406.818 din. Razen tega se odobre banovini Hrvatski za isto polletje iz obratnega kapitala glavne državne blagajne za dopolnitev nezadostnih kreditov naknadni krediti v skupni vsoti 12 milijonov 672.618 din. Posebni pregled prenešenih kreditov, odobrenih od ministrskega sveta, je sestavni del le uredbe. V Službenih novinah bo objavljena samo ta uredba z rekapitu-lacijo prenešenih kreditov.
Cl. 2. Za izdatke, predvidene v partiji 61 (dvomesečni prejemki za pomoč družinam umrlih državnih uslužbencev in upokojencev) se odobri banovini Hrvatski naknadni kredit 870.000 din iz obratnega kapitala glavne državne blagajne. Za zaupne potrebe se odobri banu banovine Hrvatske znesek 2 milijona din na breme obratnega kapitala glavne državne blagajne. Od kredita po točki 18 § 14 finančnega zakona za 1939—40 se prenese na banovino Hrvatsko 145.000 din, kredit po točki 27 istega paragrafa pa se prenese v celoti. Na ime preračunskih rezervnih kreditov se odobrava banovini Hrvatski na breme obratnega kapitala glavne državne blagajne vsota 5,800.000 din. Za organizacijske stroške banske oblasti v Zagrebu se bo odprl v banovini Hrvatski izredni kredit na breme obratnega kapitala glavne državne blagajne v znesku 25 milijonov din. Ta kredit se sme porabiti za osebne in materielne potrebe. Poraba tega zadnjega kredita mora biti razvidna tudi v državnem končnem računu.
čl. 3. V kolikor eo banovini Hrvatski za drugo polletje odprti krediti na račun kreditov, ki so pregledu prenešeni na banovino Hrvatsko, se bo zmanjšal znesek prenešenega kredita na odgovarjajočo vsoto.
Cl. 4. Bolniške stroške od bolnikov s področja banovine Hrvatske, ki jih je po zakonu o bolnišnicah nosila država, in ki bodo nastali do 31. marca 1940, bo plačala država iz svojih Sredstev.
Cl. 5. Vsa pooblastila finančne narave, dana ministrom po določbah finančnih in drugih zakonov, ki se nanašajo na posle iz pristojnosti banovine Hrvatske, prehajajo na bana banovine Hrvatske.
čl. 6. Banu pripada popolna pravica odločanja o neporabljenih kreditih, ki so bili odprti, pred-no je ta uredba stopila v veljavo, za bivšo savsko in primorsko banovino za posle, prenešene v pristojnost banovine Hrvatske. Preneseni krediti iz državnega proračuna, ki so določeni osebno za bane bivše savske in primorske banovine, pripadajo v celoti banu banovine Hrvatske.
Čl. 7. V globalnih vsotah prenesene kredite za osebne izdatke v banovini Hrvatski bo razdelil ban banovine Hrvatske v lastni pristojnosti.
Čl. 8. V kolikor se bodo v teku proračunskega leta 1939-40 v pristojnosti banovine Hrvatske naknadno prenesli posli z državnih oblasti v smislu čl. 5 točke 2 uredbe o banovini Hrvatski, se bodo prenesli naknadno tudi odgovarjajoči krediti proračuna za 1939-40 leto. Prav tako se bodo naknadno prenesli krediti, ki po pomoti sploh niso bili, ali pa ki so bili v manjšem znesku prenesenih Če so krediti, prenesehi po pomoti na banovino Hrvatsko, v večjem znesku, se bodo stavili na razpolago pristojnemu ministrstvu.
Čl. 9. V skladu s prenesenimi krediti na banovino Hrvatsko se bodo zmanjšali krediti drž. proračuna za 1939-40. To se bo pokazalo v zaključnem računu.
Čl. 10. Tako preneseni krediti na banovino Hrvatsko predstavljajo proračun izdatkov banovine Hrvatske za prenešene posle po uredbi o banovini Hrvatski, proračun, ki velja do konca leta 1940. Glede tega proračuna izdatkov, kakor tudi glede proračunov bivše savske in primorske banovine in banovinskih proračunov za priključene
okraje ima ban banovine Hrvatske popolno pravico odločevati, pravico, ki jo izvaja po predpisih, veljavnih za banovino Hrvatsko. Končni račun glede teh proračunov se bo sestavil za banovino Hrvatsko po veljavnih predpisih. V zaključnem računu se bodo pokazali tudi izvenproračunski krediti.
Čl. 11. Ban banovine Hrvatske sme odobravati virmani ranje med posameznimi postavkami in osebnimi izdatki kakor tudi med posameznimi postavkami materialnih izdatkov.
Čl. 20. Kjer Je v pregledu prenesenih kreditov uporabljeno skrajšano besedilo, velja besedilo oziroma partije in postavke državnega proračuna.
Čl. 13. Potrebna sredstva za pokritje stroškov s prenesenimi krediti bo slavil banovini Hrvatski na razpolago finančni minister.
Čl. 14. Uredba stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v Službenih novinah.
Uredbo vojaškega značaja
Belgrad, 3. nov. m. Na predlog vojnega ministra je ministrski svet izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah v zakonu o nastanjeva-nju vojske in mornarice. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah«.
V istih »Službenih novinah« so razglašena navodila o odkupn iivine, voz, jezdnega, vprež-nega in tovornega orodja za potrebe aktivnih edinie vojske in mornarice. Odkup bodo izvajale komisije, ki jih bo odredil poveljnik pristojne divizijske oblasti na področju, kjer se nahaja aktivirana edinica vojske in mornarice. Oodkupiti se more 6amo popolnoma zdrava živina, ki bo ustrezala vsem pogojem, ki jih določa odredba § 4 pravilnika o spopolnjevanju vojne sile. Vsak prodajalec popisane živine mora imeti pravilen potni list s svojim imenom za živino, ki jo prodaja. Prav tako se lahko odkupijo samo dobra vozila, ki bodo sposobna za službo v enoti, za katero se odkupijo.
Za domače pogonsko gorivo
Belgrad, 3. nov. AA. V ministrstvu za gozdove in rudnike je imel danes dopoldne državni odbor za propagando domačega pogonskega goriva svojo sejo z zelo važnim dnevnim redom. Glavna točka, o kateri je odbor na današnji seji razpravljal, je bodoča propaganda za domače pogonsko gorivo. Ker je na dnevnem redu mnogo važnih vprašanj, bo odbor imel sejo tudi jutri dopoldne. Po seji bodo člani odbora ob navzočnoeti časnikarjev izvedli poekuee z domačim pogonskih gorivom.
Nova rudarska delniška družba
Belgrad, 3. nov. AA. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bil stavljen predlog za ustanovitev delniške družbe »Jugoslovanski rudniki mangana Cer-Nebojša« s sedežem v Belgradu. Akcijski kapital te družbe je milijon dinarjev. Družba ee bo bavila « trgovino rudarskih proizvodov, v prvi vrsti pa z eksploatacijo in prodajo manganove rude v Jugoslaviji, predvsem iz rudnika pri vaei Cer v bližini Kičeva Prošnji so priložena tudi društvena pravila s podpisi ustanoviteljev,
Osebne novice
Belgrad, 3. nov. AA. Upokojeni ao: Momčilo Bojič, načelnik splošnega oddelka v trgovinskem mjj'nretvU V 2"2; dr' Milan Lazarevič, načelnik oddelka za obrt in industrijo v trgovinskem ministrstvu v 3-1; Jakov Grgaševifi, upravnik oddelka za tujski promet v trgovinskem ministrstvu v 3-2, in Velimir Bujič, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi v Novem Sadu v 3-2.
Belgrajske novice
Belgrad, 3. novembra. AA. Razrešen je dolžnosti prvega podpredsednika Društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije državni svetnik v pokoju in bivši senator Svetozar Tomič. Na njegovo mesto je imenovan univ, prof. iz Belgrada dr. Ivan D j a j a.
Uradna nemška izjava
o vprašanju izselitve Nemcev iz Jugoslavije
Glasilo Nemcev v Jugoslaviji »Deutsches Volks blatt<, ki izhaja v Novem Sadu, prinaša 2. t. m. pod naslovom: »Sklepna beseda o vprašanju preselitve. — Informacije od marodajne in pristojne nemške strani«:
»Po znanem govora vodje in državnega kanclerja z dne 6. oktobra so bile na podlagi v govoru navedenih splošnih misli o ustreznosti preselitve nemških narodnih skupin, oziroma tistih nemških narodnih drobcev, ki se ne morejo obdržati, izrečene v tem vprašanju deloma od nepoklicane strani najrazličnejše razlage ln domneve. Te govorice so povzročile nepotrebno razburjenje v naši narodni skupini, kar so neodgovorni elementi izrabili tudi za špekulativne in druge nečedne namene. Zato smo na merodajnem in pristojnem nemškem mestu poizvedel!, kako stoji stvar ter moremo na podlagi tega o tem tole sporočiti:
»Vprašanje preaelitv« Nemcev v Jugoslaviji nikakor ni pereče. Po tem takem so tudi vse jav-
T ne obravnave o lej preselitvi brez pomena. Zlasti pa moremo tudi ugotoviti, da so docela lz trte izvite vse novice, češ da so se med nemško in jugoslovansko vlado že začeli kaki dogovori aH celo kar konkretna pogajanja. Naglašafo, da temeljna misel, ki na njej slone načrti za preseljevanje, pomeni nov in posebno važen pripomoček za pomirjenje Evrope s tem, da se tako odstranijo možna meddržavna trenja ter da se narodnostna vprašanja omilijo. Kakor pa smo že zgoraj omenili, izvajanje preselitve, v kolikor prihaja v po-štev Jugoslavija, za zdaj nikakor ni pereče. Ce bi se kdaj pokazalo, da so taki ukrepi tudi tukaj potrebni, bi se seveda taka akcija započela le v soglasju z Jugoslovansko vlado in na podlagi popolnoma prostovoljne vrnitve.«
S tem avtentičnim sporočilom Je to vpraSanJe docela pojasnjeno, zaradi česar ze z njim ne bomo več ukvarjali,«
Oči so uprte na Balkan
Zanimiva poročila o raznih križajočih se političnih vplivih - Prizadevanja Italije Balkanskega bloka ne bo - Bolgarija se približuje Sovjetiji
Budimpešta, 3. nov. t. »Pester Lloyd« objavlja na prvi strani dopis svojega dopisnika v Rimu, ki je svoje novice črpal brez dvoma na merodaj-nih italijanskih mestih. Dopis se peča z italijanskimi interesi na Balkanu.
Italija ne bo dala nobene pobude za ustvaritev Balkanskega bloka nevtralcev
»Pester L1 o y d« poudarja uvodno, da^ se Zadržanje Italije v sedanjem političnem položaju v Evropi ni v ničemer spremenilo. To je treba poudariti, tako pravi rimski dopisnik tega lista, da ne bi kdo krivo tolmačil prijaznih Člankov, ki jih zadnje čase objavlja angleški tisk na naslov Italije. V angleškem tisku prihaja do izraza neka želja po političnem zbližanju. Ta. želja je združena s pričakovanjem, da- se bo -Italija za to prizadevala, da čim prej organizira balkanske države v nevtralnostni blok pod svojim vodstvom. Tako bi Balkan ostal izven nevarnosti, da bi na njega izvajala kakšen pritisk Nemčija.
Madžarski časnikar pristavlja, da Ima Informacije, ki nikakor ne upravičujejo angleških nad, da bo Italija ustvarila balkanski nevtralnostni blok. ampak da obstojajo dobri razlogi uprav za nasprotno politiko. Odkar se je Turčija ki je z raznimi pogodbami »vezana i balkanskimi državami, z ankarskim paktom odkrito odločila za angleško - francoski tabor, Italija nima uprav nobenega razloga ca to, piše madžarski lista, da bi »z vihrajočimi zastavami« pobudno sodelovala pri ustvarjanju balkanskega bloka, ker bi s tem prišla v nevarnost, da sama opusti svoje dosedanje nevtralno stališče.
Najnovejša obvestila z merodajnib italijanskih mest pravijo, da je italijanska vlada zaprosila za potrebne pojasnitve in da ne bo dovolila, da bi kdo pristavil svoj piskrček na ozemlju, ki spada pod njeno interesno področje. Italijanska vlada tudi dobro razume, nadaljuje madžarski list, da balkanske države danes drže z Italijo, toda samo i Italijo in da nočejo, da bi se katera druga velesila vtikala v balkanske zadeve. Od nemške strani da ne grozi nikakšna nevarnost v tem smislu.
Nadalje je gotovo, da medsebojni odnošaji med balkan. državami še niso povsem i z g 1 a j e n i in Italija nikakor nima ne volje ne želje, da bi pomagala ustvarjati balkanski blok med seboj skreganih držav, ker bi takšna tvorba nosila sama v sebi že seme bodočih Bporov in razkrajanj. Italija kvečjemu lahko pomaga, da se južnovzhodne države med seboj popolnoma spoprijateljijo in da vsaka vztraja pri svoji dosedanji načrtni politiki najstrožje nevtralnosti.
Toda Italija da lahko ta cilj doseže, ne da bi ji bilo treba priporočati balkanski blok, v katerega bi verjetno itak nobena država ne marala vstopiti, ker bi imel takšen blok mnogo manj jamstev za uspešno obrambo nevtralnosti in nedotakljivosti zavezniških ozemelj, kakor pa jih imajo posamezne države dokler vztrajajo pri politiki stroge nevtralnosti.
Angleška sodba o politiki Italije na Balkanu
O italijanski politiki na Balkanu pa poroča »Neue ZUrcher Zeitung« posebno zanimiva poročila od svojega dopisnika v Londonu. Švicarski list pravi med drugim, da vlada v Angliji čim večje razumevanje za pomirjevalno politiko Italije na Balkanu.
Anglija, ki si ne želi, kakor si ne želi nobena država, ki je v vojni, da bi si nakopala nove sovražnike na glavo, je Italiji za njeno nevtralno zadržanje in za njeno mirovno politiko hvaležna. Prizadevanje Italije za sklenitev ne-napadalnega pakta z Grčijo pozdravljajo v Londonu z vsem srcem.
V	Londonu seveda tudi razumejo, da Italija v tej vojni ne mara imeti politiko majhne, nebogljene nevtralne državice, ki se vojne ne upa udeležiti, ampak da odgovarja italijanska nevtralna politika osnovnim smernicam »stvarne državne poli t i ker, ki jo je Mussolinijeva Italija vedno vodila, da pa pri tem italijanska oborožena sila na kopnem, na morju in v zraku čaka v polni pripravljenosti, da bo sodelovala, kadar bi italijanske koristi zahtevalo njen nastop. Angleži to priznajo in slišijo se celo glasovi, ki priznavajo Italiji upravičenost »stvarnih z a h t e v«, ki jih bo Italija stavila v bodočnosti. 0 obsegu teh zahtev v Londonu javno seveda še ne govorijo. Ozračje za poskuse boljšega medsebojnega sporazumevanja med Italijo na eni, Anglijo in Francijo na drugi strani, je seveda še zelo rahlo.
V	Londonu upajo, da bo Italija že zaradi Sovjetov svojo politiko na
Balkanu okrepila
»Toda v Londonu nikdo ne verjame,« nadaljuje švicarski časnikar, »da bi bilo mogoče na Balkanu ustvariti kakšen blok vseh južnovzhodnih držav s pomočjo Italije. Težave za takšen blok so prevelike že na Balkanu samem, poleg tega
pa tudi Italija nima neposrednega interesa, da bi po nečem stremela, kar za njene koristi trenutno ni potrebno. Največje težave za uresničenje takšne zamisli so v odnošajih med Italijo in Turčijo, glede katerih pa v Londonu ne obupa-vajo, v dobri veri, da obstojajo možnosti, da se izboljšajo. Toda Angleži ne bodo segali po nobenih pobudah in bodo italijanski politiki prepustili, da sama poišče primerni čas in primerna sredstva, da se to uresniči.
V Londonu upajo, da bo nemško-sovjesko sodelovanje, ki je sovjetsko moč potisnilo na Balkan mnogo pripomoglo, da bo Italija iskala neposrednih prijateljskih stikov z vsemi balkanskimi državami, da tako zaustavi gospodarski in politični vpliv Sovjetske Rusije, ki se je nenadoma pojavil v tisti južnovzhodni Evropi, kjer pred nekaj meseci Italija še ni imela sovjetskega tekmeca; tekmeca, ki sili še dalje, namreč v Sredozemsko morje samo. Veliko vlogo bodo imeli tudi svetovnonazorni razlogi, ki Italiji branijo sodelovati pri čemerkoli, kar je v zvezi z okrepitvijo sovjet. skega boljševizma v Evropi. Seveda se bo Italija varovala, da nq bi njena balkanska politika v sedanjem trenutku pokaznla kakšne bodoče osi, naperjene ne- proti Nemčiji in tudi ne proti Sovjetski Rusiji. Vendar pa je v razvoju italijanske politike na Balkanu mogoče opaziti gotove postavke, ki jih Anglija že piše v svoje dobro.«
»Belgrad — središče velike diplomatske delavnosti«
Ziirich, 3. nov. t. »Neue ZUrcher Zeitung« objavlja dopis svojega dopisnika v Belgradu, ki trdi, da je Jugoslavija sploh središče južnovzhodnih nevtralnih držav in da obstoji njena politika v tem, da je treba načelo nevtralnosti napram vsakomur z enako močjo poudarjati. Glede bodočega razvoja na Balkanu da pričakujejo v Belgradu pobudo od dveh strani. Ena bo prišla iz Romunije, kjer so bila sedaj obsežna posvetovanja med poslaniki pod vodstvom kralja samega. Jugoslavija da z velikim zaupanjem zre v Italijo in odstranjuje tudi najmanjše sence kakšnih morebitnih nesoglasij. V Belgradu so opazili, da se tudi Madžarska sedaj bolj živahno zanima za Balkan in da se pri tem ravna točno po italijanski taktiki.
Sovjetski lov na Bolgarijo Sovjetsko poslaništvo propagandno središče za ves Balkan
Budimpešta, 3. novembra, t. »Pester Lloyd« objavlja dopis svojega dopisnika v Sofiji o sov-jetsko-bolgarskih pogajanjih, ki da so pred
durmi. Novi sovjetski poslanik Lavrencijev je pripeljal s seboj celo vrsto novih tajnikov, tako, da bo sovjetsko poslaništvo odslej izredno mnogoštevilno. Druga diplomatska zastopstva se sprašujejo, čemu kar naenkrat toliko uradnikov na sovjetskem poslaništvu. Med njimi prevladuje mnenje, da namerava Sovjetska Rusija v Bolgariji ustanoviti neke vrste osrednjo centralo za svoje delovanje na področju vsega Balkana. Tudi bolgarski poslanik v Moskvi Antonov je sedaj prišel v Sofijo, da poroča svoji vladi. Slednje dejstvo govori za to, da se bodo v kratkem začela obsežna pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo, kakor hitro bo Sovjetska Rusija končala svoje zadeve na Baltiku. Sovjetsko-bolgarski odnošaji se bodo poglobili. Bolgarija očividno računa, da bo s pomočjo Sovjetske Rusije prej dosegla nekatere svoje težnje, ki jih ima v Dobrudži. Obe državi bosta najprej, tako govorijo tukaj, sklenili novo trgovinsko, zračno prometno in pomorsko prometno pogodbo. Politična pogodba bi sledila pozneje, ako bi mednarodni položaj nasvetoval njeno sklenitev.
Preselitev Nemcev iz Turčije
London, 3. novembra, b. »New Chronicle« poroča iz Carigrada, da so predstavniki Nemčije v Turčiji opozorili tamkajšnje Nemce, naj bodo pri-
pravljeni, da se čimpreje vrnejo v domovino. Mnogi so že odpotovali iz Turčije, nekateri pa so svojo prtljago že poslali domov. Prihod von Papena v Ankaro se neprestano zavlačuje.
Madžarska noče pakta z Romunijo
London, 3. novembra b. Madžarska je končno zavrnila romunski predlog za sklenitev nenapadal-nega pakla. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da je Madžarska zavzela to stališče zaradi tega, ker je vpliv Berlina na Budimpešto še vedno zelo močan.
Turško-sovjetka pogajanja takoj za Finci
Ankara, 3. novembra, b. Turško-sovjetska pogajanja se bodo nadaljevala, kakor hitro bodo končana linsko-ruska pogajanja in kakor hitro se bo vrnil iz Bukarešte v Ankaro romunski poslanik, ki je bil sprejet pri romunskemu kralju.
Vojna z bacili na Kitajskem?
Tokio, 3, nov. t. Japonska vladna agencija Domei poroča, da so kitajski letalci začeli z vojno s smrtonosnimi bolezenskimi bacili. Tako so po teh poročilih kitajski letalci, ki so dne 31. oktobra leteli nad K a j -f e n g o m na lunghajski železnici, metali na tla bele kroglice, ki so bile podobne kroglicam iz bombaže-vine. Japonski strokovnjaki eo jih kemično preiskali
Skof o papežu
švicarski škof msgr. Besson se Je pretekli mesec vrnil it Rima, kjer se je dal) časa mudili nakar je t friburškem listu »Semalne Catholique« objavil nekaj spominov o svojem obisku pri svetem očetu.
Obisk pri Piju XII., tako piie švicarski škof, me je znova potrdil o tem, kako se sedanji papež čuti naslednika dela svojega prednika. Pi| XII. je poln živih spominov na Pija XI. Vedno znova opozarja na njegovo zadržanje in na njegove nauke o težkih časovnih vprašanjih. Novi papež misli, da ni potreba, da bi jih ponavljal, ker si jih je temveč popolnoma osvojil in jih sprejel za sVoje vodilo. Spremenili so se le značaji — nihče ne more prezreti, kako je temperament Pija XII. različen od onega njegovega predhodnika — toda zadržanje je ostalo isto. Kljub žalosti, negotovosti in stiskam naše dobe, je nai veliki papež poln občudovanja vrednega miru in zbranosti. Nad tem bi se morali čuditi, ko ne bi vedeli, kako zelo je ves predan zaupanju v božjo previdnost. Pij XII. ve, kako more Bog nasprotujoče volje voditi in da more t pravem trenutku tudi slabo v dobro obrniti. Najbolj občudujejo na Piju XII. njegovo notranjo in nadnaravno življenje, njegovo navezanost srca in misli na Boga, kar vedno znova odseva iz njegovih besed, njegovega dobrega smehljaja, da, celo iz njegovih globokih oči. Papež poziva katoliške narode neprestano, da naj veliko molijo, kajti rešenje more v teh tragičnih časih, ki jih preživljamo, priti edino od Boga. Mi smo, tako je rekel, vse storili, da preprečimo vojno in mi storimo vse, da pospešimo sklep miru in pripravimo pot pravemu miru, ki bo zgrajen na pravičnosti brez
smrtne	d« bi ~ * bližnji bodočnosti zopet
60 v teh krajih tudi že izbruhnile,
Nova italijanska bojna ladja
Rim, 3. nov. b. Novi italijanski drednot »Vittorio Veneto« je bil v Trstu spuščen v morje. Ladja ima 35.000 ton, dolga je 230 metrov, široka 31 metrov. Oborožena je z devetimi topovi premera 381 mm, 12 topovi premera 152 mm in 12 topovi premera 90 mm. Italija gradi še tri podobne ladje, in sicer »Littorio«, »Roma« in »Impero«,
prišla vojna vihra nad svet. Ker papež ni mogel preprečiti vojno, se sedaj z vso močjo trudi, da po možnosti omili posledice vojne. Tako je naročil, da državno tajništvo osnuje pomožno pisarno za Poljake, ki so se zatekli v Romunijo in je v znanem nagovoru nesrečnemu poljskemu narodu izrazil svoje globoke simpatije.
Poročila s front
Razen v zraku je bilo na vseh bojiščih mirno Boji na suhem
Pariz, 3. novembra. AA. Havas: Vojno poro-,čilo od 3. novembra zjutraj pravi: Noč mirna, nekaj topniškega streljanja je bilo na raznih točkah in prav tako tudi nekaj streljanja iz pušk. Dne 2. novembra je bilo na našem ozemlju sestreljeno nemško ogledniško letalo. Sestrelilo ga je angleško lovsko letalo.
Berlin, 3. novembra. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodnem bojišču le manjša delavnost artiljerije in oglednih oddelkov.
Boji v zraku
4 nemška letala sestreljena
London, 3. novembra. AA. Reuter: Poročila iz Pariza pravijo, da so včeraj tri ne mile a letala letela nad sovražnimi postojankami na zahodnem bojišču. Angleška lovska letala so se dvignila, da bi zadržala nemške letalce. Dve nemški letali sta bili sestreljeni, in sicer je eno sestrelilo lovsko letalo, drugo pa protiletalski topovi. Tretje nemško letalo je pobegnilo, videti je bilo, da se je užgalo. Nobeno britansko letalo ni bilo poško-
Novo čezmorsko letalo
Washington. 3. novembra. A A. Havas: Znani konstrukter letal Igor Sikorski je izjavil pred odborom za civilno letalstvo, da je izdelal načrte za
Prijateljstvo med Grčijo in Italijo spet utrjeno
Obe vladi sta izmenjali prisrčni pismi
Rim, 3. novembra. AA. Štefani: Listi prinašajo na prvih straneh besedilo not, izmenjanih med Italijo in Grčijo in poudarjajo v naslovnih člankih prijateljstvo med obema državama in namero, da bo6ta nadaljevali politiko miru in sodelovanja.
Nota, ki jo je predsednik grške vlade Metaksas poslal italijanskemu poslaniku v Atenah, se glasi:
»V čast si štejem, da Vas morem obvestiti, da je grška vlada sprejela na znanje pismo, ki ste mi ga 12. t. m. po Mussolinijevem nalogu poslali. To sporočilo grška vlada nenavadno visoko ceni. To sporočilo, ki potrjuje prijateljske namere Ita-
največjo zadovolj-v celoti ustrezajo so zato ustvarile
Zaleski odkriva ...
V oktobru 1938 |o Nemčija Poljski predlagala skupni napsd na Sovletljo
Pariz, 3. nov. t. Zunanji minister poljske vlade, ki ima svoj sedež v Franciji, je dovolil dopisniku pariškega »Pet it Pariuien« razgovor, v katerem je razodel diplomatično skrivnost, ki do sedaj še ni bila znana javnosti Minister Zaleuki je namreč dejal časnikarju,
»da je nemški sananfi minister Ribbentrop mislil razodeti nekatere diplomatične tajnosti v razvoju odnoiajev med Nemčijo in Poljsko, lahko tudi on prispeva z nekaterimi zanimivimi podrobnostmi. Tako la
nemški zunanji minister Ribbentrop v oktobru 1938 takratnemu poljskemu zunanjemu ministru Becku razodel načrt, da bi Nemčija in Poljska skupno napadli Sovjetsko Rusijo. O tem načrtu so se razgovarjali še pozneje v Berlinu v zvezi s pogajanji za sporazum o Gdansku. Minister Beck je takrat z ogorčenjem zavrnil nemški predlog. In danes?«
lije do Grčije, smo sprejeli z nostjo. Te prijateljske namere čustvom Grčije do Italije in ozračje prisrčnosti med obema narodoma in obema državama. Grška vlada jih še posebej ceni. Prostovoljni ukrep predsednika italijanske vlade, da je oddaljil italijanske čete z albansko-grške meje, je nenavadno ganil grški narod, ki s kar najbolj živimi simpatijami spremlja Mussolinijevo prizadevanje za ohranitev miru. Globoko ganjena tega dejanja, je grška vlada takoj izdala slične vojaške ukrepe. Vlada kraljevine Grčije je srečna, da lahko tudi pri tej priložnosti potrdi svoj cilj, da tudi v bodoče nadaljuje politiko miru, ki ji je globoko privržena, a prav tako srečna, ko vidi, da se njena iskrena želja o prijateljskem razmerju med Grčijo in Italijo ponovno potrjuje z novim razdobjem prijateljstva in sporazuma, ki se kaže v največjem medsebojnem zaupanju Prežeta s to politiko, je grška vlada prepričana, da ie tudi prijateljska italijanska vlada v celoti istih misli kakor grška vlada, da bo razvoj mednarodnega položaja obema vladama dal v bližnji bodočnosti priložnost, da dasta svojemu razmerju stvarno obliko za rodovitno in medsebojno zaupanja polno sodelovanje na vseh področjih. Dotlej je pa grška vlada sklenila uveljavljati načela prijateljstva in sodelovanja, navedena v pogodbi o prijateljstvu, pomiritvi in arbitraži, podpisani v Rimu dne 23. septembra t. 1. med Italijo in Grčijo.
Nota, ki jo je italijansko poslaništvo v Atenah poslalo predsedniku grške vlade, vsebuje potrdilo sprejema note grške vlade in stavke, ki potrjujejo ista čustva prijateljstva in prav tako izražajo željo, da bi razvoi siCunai odnega pol o-žaja v bližnji bodočnosti omogočil, da dobi razmerje med Italijo in Grčijo še bolj otipljivo obliko.
letalo, ki lahko brez pristanka leti iz Newyorka v Francijo. Letalo bi letelo čez Atlantik s povprečno hitrostjo 150 milj na uro, bencinske rezerve bi pa imelo 1500 litrov. Letalo bi bila am-fibia, to se pravi, pristalo bi lahko na morju prav tako kakor na suhem.
Vojna na morju
London, 3. novembra. A A. Reuter: Današnji »News Chronicle« spet piše o koncu nemške ladje »Emi Friedrich«, o čemer je bilo že toliko govora. List domneva, da je ladja »Emi Friedrich« oskrbovala z gorivom nemško vojno križarko »Deutscb-land«, ki križari v ameriških vodah.
Roubais, 3. novembra. AA. Reuter. Včeraj sta blizu Roubaixa dve britanski letali zbili neko nemško bombno letalo. Štirje možje posadke so se ubili, drugi so pa ujeti.
London, 3. novembra. AA. Reuter: V sredo so se trije nemški mornarji, ki so prebili šest in pol dneva na morju v odprtem čolnu, izkrcali v luki Firth of Forth. Preiskava je ugotovila, da gre za moštvo neke ladje, potopljene zaradi tihotapljenja.
London, 8. nov. t. Ameriška ladja »City of Flint«, ki so jo Sovjeti izpustili iz svoie luke Murmansk, se nahaja sedaj v južnih norveških vodah. Plula bo verjetno še v neko švedsko luko.
Gospodarska vofna
Pol milijona ton nemškega blaga zaplenjenega
London, 3. novembra. A A. Reuter: V osmih tednih vojne je Velika Britanija zaplenila nad 400.000 ton tihotapskega blaga. Od začetka vojne je zaplenila vsega skupaj 87.540 ton petrolejskih proizvodov in 12 milijonov sodov petroleja. Mnogo večji odstotek predstavlja ono zaplenjeno blago, ki ga je možno uporabiti neposredno v vojaške namene. Tako je bilo zaplenjeno 38.500 ton manganove rude, 21.300 ton aluminija in boksita.
V	zadnjih 14 dneh so Angleži zaplenili 7300 ton bakra in bakrene rude, 11.000 ton olja, ki se uporablja kot gorivo, 10.600 ton olja za mažo itd. Francosko nadzorstvene oblasti so zaplenile do 12. oktobra t. L 150.000 ton tihotapskega blaga.
V	Angliji so preselili iz mest okrog poldrugi milijon otrok in žena
London, 3. novembra. AA. Reuter: Včeraj je v parlamentu govoril minister za narodno zdravje Elliot o izselitvi prebivalstva in poudaril ves njen pomen. Načrt za izselitev prebivalstva odreja, da je treba preskrbeti 750.000 majhnih otrok, 542.000 mater in večjih otrok, 12.000 žen. bodočih mater in 77.000 ostalih, ki jih je treba še izseliti. Minister Elliot je porabil to priložnost, da se je zahvalil vsem tistim materam iz notranjščine države, ki so izseljencem izkazale vso potrebno nego. Novi načrt odreja nastanitev prebivalstva po zasebnih in praznih hišah, ki so v takšnem stanj«, da lahko človek v njih stanuje. Na koncu svojega govora je Elliot poudaril, da je dosedanje izseljevanje poteklo zelo uspešno.
Zastopniki delnvske stranke so Izrekli priznanje Elliotu in izjavili, da bodo podprli to stvar tako v moralnem kakor tudi v materialnem po gledu.
Milan, 3. nov AA. Štefani. »Corriere della Sera« se še vedno bavi s spremembami v italijanski vladi t«^ poudarja, da ie spremembe kažejo trdno Mussolinijevo voljo, da v sedanjem resnem mednarodnem času Italija nadaljuje svojo pot dela in časti,
Danes premiera ▼
KINO MATICI
Telefon 21-24 Predstave ob 16, 19, 2!
DEMONSKA SIMFONIJA
Muzikalna drama najlepših kompozicij	B
in Jazz melodije slavnega komponista llVmfl BGfllllfl
ALEXANDERS RAGTIME BAND
Tyrone Power Alice Faye Don Amecbe
(jjOJpodaKStvo
Prenos poslov socialne politike in ljudskega zdravja
na banovino Hrvatsko
Izvoz v poštnih paketih
Devizno ravnateljstvo Narodne banke je obvestilo carinski oddelek finančnega .ninistr-stva, da je tudi za izvoz v noštnih paketih kave, čaja, kakaoa, popra in drugih začimb, riža, čokolade ter sličnega blaga delno ali popolnoma inozemskega izvora brez ozira na količino in vrednost tega blaga, potrebna predhodna odobritev komiteja za izvoz pri Narodni banki. Z ozirom na ta odlok, bodo carinarnice dovoljevale izvoz teh predmetov v poštnih paketih samo v primeru, če se predloži predhodna odobritev komiteja za izvoz pri Narodni banki tudi če je vrednost tega blaga izpod 1000 din. Kar tiče blago popolnoma domačega izvora, bodo carinarnice dovoljevale izvoz v poštnih paketih brez predhodnega odobrenja komiteja za izvoz, pa tudi če je vsebovano to blago v naredbi ministra financ št. 52.976/VII1 iz 1939, če njena vrednost ni večja kot 1000 din.
Podružnica Kreditnega zavoda v Belgradu
Do leto« slovenske banke, čeprav so imele mnogo podružnic, niso imele svoje podružnice v Belgradu. Leto« pa je prva stopila na belgrajski teren Ljubljanska kreditna banka. Ljubljanska kreditna banka je premestila svojo podružnico iz Novega Sada v Belgrad, kjer je začela ta podružnica poslovati dne 1. februarja.
Za Ljubljansko kreditno banko je prišel sedaj v Belgrad Kreditni zavod za trgovino in industrijo, ki ni doslej imel nobene podružnice Dne 23. oktobra je bila protokolirana podružnica Kreditnega zavoda v Belgradu. S tem je odprl Kreditni zavod svojo prvo podružnico. Razloge za otvoritev te podružnice je iskati v številnih bančnih po«lih, ki jih bo opravlial zavod za svoje industrije in komitente v Belgradu.
Za ravnatelja podružnice je imenovan g. Avgust Plevan. bivši bančni ravnatelj v Belgradu (s pravico prokure).	^
Stanje Narodne banke
Tzkaz Narodne banke za 31. oktober kaže
naslednje glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. oktober):
Aktiva: Zlato v blagajnah 1.976.24 (plus 0.09), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.987.03 (+ 0.09), devize izven podlage 616.0 (—14.R5), kovani denar 361.25 ( + 17.0), opsojila: menična 2391.6 (+16.0), lombardna 180 6, skupno posojila 2.572.2 (+67.1), vrednostni papirji 404.0 (—1.2), posebni predujmi finančnemu ministru 605.5 (+45.0), razna aktiva 2.692.8 ( + 58.0).
Pasiva: Bankovci v obtoku 9.244.34 (pTus 234.35), drž. terjatve 29.17 (—9.0), žirovni računi 9S4.7 (—16.5). razni računi 551.2 (—7.5), ..skupno 1.545.1 (—33.25, razna pasiva 434.4 (—31.1).
Skupno obtok bankovcev in obveznosti z rokom 10.S39.4 (+251.3), skupna podlaga po pravem tečaju 3.179.1, zlato v blagajnah po dejanski vrednosti 3.161.84 milij. din.
Skupno kritje 29.46 (v prejšnjem izkazu za 22. oktober 30.02). — Izkaz kaže znatno povečanje obtoka bankovcev, kar je v zvezi s povečanjem posojil zasebnemu gospodarstvu za 67 in državi za 45 milij. din, torej za 112 milij. din. Na strani pasiv so padle naložbe zasebnega in državnega gospodarstva, kar je tudi vplivalo na povečanje obtoka bankovcev.
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 31. oktobra naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. oktobra 1939):
Aktivni kliringi: Nemčija 6,572.000 (—3 milij. 504.000) mark, češkomoravski protektorat 46,358.000 (+ 1,261.000) kron, Madžarska 21 milijonov 761.000 (—3,903.000) din, Slovaška 3 milijone 774.000 (—647.000) kron, Bolgarija 1 mli-jon 162.000 (+ 178.000) din.
Pasivni kliringi: Italija 118,519.000 (—17 milijonov 615.000) dinarjev, Romunija 33,748.000 (+ 1,780.000) din. Poljska 26,896.000 din, Švica 593.000 (—107.000) frankov, Belgija 1,425.000 belg, Bolgarija 1,806.000 (—6000) din. Na novo smo postali pasivni v prometu s Turčijo, kjer znaša naš pasivni saldo 937.000 din, dočim je še dne 22. oktobra znašal naš aktivni saldo 2 milijona 272.000 din.
Izkaz kaže znatne izpremembe. Predvsem se je zmanjšala naša klirinška aktivnost v prometu z Nemčijo, nadalje tudi z Madžarsko. Narasle so naše terjatve v češkomoravskem pro-tektoratu.
Med pasivnimi kliringi se je izredno zmanjšala naša pasivnost v prometu z Italijo, povečala pa se je naša pasivnost zaradi znatnih nabav bencina v Romuniji.
*
Naša proizvodnja sladkorja. Iz strokovnih krogov cenijo, da bo tekoča sladkorna kampanja, ki še ni zaključena, dala v naši državi 10.500 do 11.000 vagonov sladkorja, medtem ko je bila prvotna cenitev proizvodnje še višja. Ker znaša naša letna potreba le okoli 9.000 vagonov, se računa na to, da bo za rezervo ostalo okoli 1500 do 2000 vagonov. Da bi se v prihodnji kampanji produkcija še povečala, je bila zvišana cena sladkorne pese od 20 na 22 din. Na ta način računamo, da si bomo ustvarili rezerve okoli 3000 vagonov, kar krije tretjino letne porabe in zadostuje za prenose v prihodnja leta.
Trikratno zvišanje cen cinkove pločevine. Cinkarna v Celju je od 1. 9. že trikrat zvišala cene cinkovi pločevini. Prvikrat za 1 din, drugič za 1 dinar in tretjič za 4 din, tako je danes cinkova pločevina za 6 din dražja kot je bila v začetku evropske vojne. Prodaja pa cinkovo pločevino Cinkarna Metalno a. d., ki je letos pohitelo e prenosom sedeža v Belgrad. Strokovni listi pišejo, da je to povišanje čudno, ker se cena cinku kot surovini na londonskih borzi ni toliko dvignila, da bi opravičevala tako velik skok. Zato je potrebno, da se cene revidirajo. Tudi je prodajna družba izpremenila plačilne pogoje ter zahteva sedaj denar vnaprej. Tudi vprašanju izpremembe kondicij naj posvetijo oblasti vso pozornost.
Belgrafska tekstiina industrija. Za prokurista j« imenovan g. Alfonz Bulta«.
Končnoveljavno je že redigirana uredba o prenosu poslov ministrstva soc. politike in ljudskega zdravja na banovino Hrvatsko.
Uredba določa točno, kateri posli ostanejo skupni, katere pa prevzame banovine Hrvatska. V delokrog ministrstva spada: izdelava in izvedba mednarodnih koncesij, zbiranje podatkov o nalezljivih boleznih, priprava načrtov drž. zakonov, ki bodo vsebovali splošna načela delavske in sploh socialne zakonodaje, izvestilna služba o položaju delavstva, vsa invalidska vprašanja. Za proučevanje problemov socialne politike se osnuje pri ministrstvu svet za socialno politiko, nadalje se osnuje tudi svet za ljudsko zdravje.
Nova uredba je izvršila razmejitev Delavskih zbornic, katerih nadzorstvo pripada banu, Vsi posli samouprave, finančnega in upravnega značaja v pristojnosti osrednje uprave dela, ni niso skupni, preidejo na glavne uprave posredovanja dela: za Hrvatsko v Zagrebu, za Slovenijo v Ljubljani in za ostale banovine v Belgradu.
Sposobne ljudi na prava mesta
V »Slovencu« z dne 14. oktobra t. 1. je bil pod gornjim naslovom objavljen debelo tiskan članek o ustanovitvi ravnateljstva za proučevanje in organizacijo kmetijstva v svrho prehrane. V tem članku čitamo med drugim:
»Zaradi tega je bilo po pameti pričakovati, da bodo v to novo ustanovo poklicani tudi gospodarski strokovnjaki, ki imajo izkušnje in ki bi lahko na polju, zlasti organizacijskega dela dosegli največ, kar se more storiti. Toda nedavno smo čitali v listih, da so za Načelnike petih oddelkov postavljeni sami inženirji agronomije, sam ravnatelj ustanove pa je tudi inženir agronomije. Sicer spoštujemo inženirje agronomije, vendar mislimo, da spadajo v tako ustanovo tudi ljudje z narodno gospodarskim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi«...
Vsakdo, ki to bere, dobi vtis. da pisec odreka inženirjem agronomije znanje narodnega gospodarstva in organizacijske sposobnosti. Tudi iz sa-. mega naslova je povzeti, da ljudje, ki so bili že pri ravnateljstvu postavljeni, niso vredni poverjenih jim mest in da zanje-niso sposobni edino iz razloga, ker so inženirji agronomije.
Ne razumemo, zakaj je bil potreben napad na agronomski stan, ki je sicer še mlad, a o katerem vsakdo ve, ki je dobre volje in stan pozna, lahko ve, da mu njegova izobrazba na visoki šoli daje vso pravico tudi do mest ki zahtevajo v članku odrekane nam lastnosti, namreč: organizacijske sposobnosti in znanje narodnega gospodarstva. Mislimo tudi, da so inženirji agronomije z dosedanjim delom v gospodarskem življenju že dokazali, da jim prav teh lastnosti ne primanjkuje v taki meri, da bi se še nadalje na svojih mestih morali umikati drugim »sposobnejšim ljudem.«
Sicer pa sama uredba kategorično ne predvideva, da vsa v članku omenjena mesta zasedejo baš inž. agronomije. Zakaj pa med imeni oseb, objavljenimi v časopisih, ni Citati tudi imen ljudi z izključnim narodno-gospodarskim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi, podpisani sekciji ni znano.
Za Združenje jugoslov. agronomov, seke. Ljubljana: Ing. J. Erpič, tajnik. — Ing. Pr. Simonič, preds.
Zatiranje San Josč-kaparja v Sloveniji
Že pred leti se je ta najhujši škodljivec sadnega drevja pojavil tudi pri nas v naših najboljših sadnih okoliših. V zadnjem času so oblasti dale ponovno pregledati sistematično razne sadne okoliše, zlasti v obmejnih krajih, ki mejijo na Nemčijo, Madžarsko in sosedno banovino Hrvatsko po posebnih komisijah pod vodstvom fitopatologov. Podvzeli so se učinkoviti ukrepi, da se ta nevaren kapar zatre, kjerkoli se pojavi. Tako se je v občini Križevci (okr. Murska Sobota) dalo uničiti (posekati in sežgati) okuženo sadno drevje po ugotovitvi okužbe. Prizadetim sadjarjem je kraljevska banska uprava nadoknadila škodo, in jim dala za nadomestilo brezplačno sadna drevesca iz banov, drevesnice. S prispevkom 100.000 din od Privileg. izvoz, družbe (»Prizad«) je kraljevska banska uprava izvedla sistematično škropljenje sadonosnikov v srezih Lendava in Brežice že tekom spomladi, v kolikor so dopuščale vegitacijske razmere. S tem zatiralnim delom se bo letos in prihodnjo spomlad nadaljevalo v večjem in organiziranem obsegu.
železniška marka
V berlinskih »Deutsche Verkehrs-Nachrichten« je izšla te dni serija zanimivih člankov izpod peresa g. dr. inž. Grampovčan Janka iz prometnega ministrstva v Belgradu, v katerih razvija svojo teorijo o upeljavi železnega (železniškega Eisen-bahnvvahrung) novca na železnicah evropsko-azij-ske unije. Svojo teorijo o železnem franku, katero je svoječasno razvil v zagrebški znanstveno-gospo-darski reviji »Ekonomist«, je spopolnil v toliko, da je napravil korak od tarifne in obračunske valute k skupni plačilni (efektivni) valuti vseh evropskih železnic. 2 ozirom na sedanje evropske politične razmere, v katerih se tudi mnoge doktrine, ki so bile še včeraj problematične, čez noč uresničujejo, mislimo, da bo zanimal našo javnost predlog, ki ga postavlja g. avtor v tem uglednem nemškem časopisu za promet, finance in gospodarstvo evropski javnosti.
Teorija skupne železniške valute, katero bi morale sprejeti, če že ne vse evropske države, pa vsaj večina njih, ni prav za prav nikaka teorija, marveč nujna potreba gospodarskega in socialnega življenja evropskih narodov. Kajti današnji železniški denarni sistem je postavil na glavo celokupno kalkulacijo cen in odprl vrata špekulaciji
Nadalje so razmejene tudi Javne borze dela. Doklade pobira še naprej Osrednji urad in jih daje osrednji upravi. Splošni rezervni sklad osr. uprave za posredovanje delavstva in čisti dohodek od objav za vožnjo nezaposlenih, obrazcev za tuje delavstvo ter poslovne knjižice se dele na posamezna področja Javnih borz dela po področju, s katerega so pobrani.
Ministrstvo prevzame s 1. Jan. 1940 posle izseljenskega komisariata v Zagrebu za področja izven banovine Hrvatske. Vsi posli glede zaposlitve tujih državljanov se prenesejo na bansko oblast banovine Hrvatske. Nadzorstvo nad Okrožnimi uradi na Hrvatskem ter Merkurjem vrši ban, vprašanje Osrednjega urada bo urejeno s posebno uredba
Vse drž. zdravstvene, higienske In socialne ustanove ter objekti na Hrvatskem preidejo na banovino. Razdeljena so tudi področja Higienskih zavodov.
na stežaj. Blago se prevaža nekoliko stotin kilometrov daleč in že moramo računati z novo valuto. Komu naj koristi ta sistem? To je pač vprašanje, na katero ni mogoče nič pametnejšega odgovoriti kakor to, da ta sistem koristi samo špekulaciji in da morejo biti le spekulantje na tem zainteresirani, da se ta sistem zadrzi. Da-li je valuta res tudi zunanji znak neke narodne ali državne suverenosti, tako, da moramo trdovratno vstrajati pri sedanjem sistemu? O. avtor odgovarja na to odločno: »ne in zopet ne« I Kajti če natančnejše preiskujemo zgodovinski razvoj suverenosti, potem vidimo takoj, da so imele države v starem in srednjem veku še mnoge druge zunanje znake državne suverenosti, naroda ali kneževine (votle mere, težina itd. itd., ki pa so polagoma izginili). Ce bi tedaj morali še danes preračunati težine pošiljatev, ob prehodih državnih meja v razne mere na isti način kakor to delamo z valutami, ne bi bil to pravi nesmisel? Mi imamo pravico zahtevati, sicer ne po načelih kapitalističnega reda, vendar je v skladu z načeli socialne ekonomije, da tudi valuta, ako preide iz ene države v drugo, ohrani svojo vrednost. Kajti, dovolj je, da raste vrednost blaga s prevoznimi stroški, medtem ko se mora napraviti brezpogojno konec povečavanju prevoznih stroškov po valutnih špekulacijah. Ako so se evropske države zedinile v enotnem sistemu mer, zakaj bi se ne mogla doseči edinost tudi pri novcu? Da li bi samostojne države res ne mogle živeti brez teh valutnih razlik? Ali je samostojnost posameznih severoameriških držav, zaradi valutne edinosti ogrožena? In, ali se ne dela v Evropi že leta in leta na tem, da se doseže gospodarska in duhovna edinost? Ali je panevropsko gibanje, v katero so vložili najboljši duhovi Evrope vse svoje najboljše moči, res neko famozno in brezglavo gibanje, katero more doprinesti največjo škodo nekim evropskim narodom? Nič nimamo proti temu, ako posamezne države obdrže tudi svoje nacionalne valute. Mi moramo s tem celo brezpogojno računati. Ali, Evropa je premajhna, da bi mogli še dalje trpeti stanje, v katerem se v mednarodnih prometih že po par sto kilometrih preračunavajo valute v drug denar, ki se po vrednosti bistveno razlikuje od prve in, ki ima v raznih državah različne tečaje. V mednarodnih železniških prometih se mora brezpogojno vpeljati skupni železniški, tarifni, obračunski in realni denar za izravnanje. Vse eno je, kako naj se ta denar imenuje: železna marka, železni rubelj, železni frank ali železni funt. Ta denar naj bi izdajala mednarodna železniška prometna banka, za katerega kritje bi služil, v evropske in azijske železnice vloženi kapital. Ker znaša vrednost železnic okoli 40 milijard zlatih frankov (okoli 600 milijard dinarjev) in katerih potrebe za vzdrževanje prog (okoli 350.000 km) znašajo letno okoli pet milijard zlatih frankov (85 milijard dinarjev), potem je povsem jasno, da bi pomenila vpeljava skupnega železniškega denarja, ki bi se moral sprejemati v vseh evropskih državah kot plačilno sredstvo, ogromen korak k socialni, gospodarski in valutni edinosti evropskih držav in narodov. O. avtor se ne spušča v organizacijo same banke in tudi ne v tehnične poedinosii načrta, ker bo podrobnosti na drugem mestu objavil. Pač pa smatra, da je prišel ugoden trenutek za realizacijo te ideje baš na področju mednarodnega železniškega prometa in to iz razlogov, ker so železnice pripraven instrument in najboljši nosilec mednarodne skupnosti, kar se je že neštetokrat pokazalo v najzrazličnejših mednarodnih sodelovanjih pri raznih prometno-tehnič-nih problemih. Nova ureditev Evrope mora brezpogojno presekati gordijski vozel valutnega kaosa, na podlagi sedanjih izkušenj in mora prinesti v navedenem smislu ugodno rešitev.
•
Mednarodna trgovina ▼ septembru. Meseca septembra 1939 je znašal uvoz severnoameriških Zedinjenih držav 181.5 (avgusta 1939 175.8), septembra 1938 pa 172.9 milij. dolarjev Izvoz je narastel od avgusta na september od 250.8 na 288.6 (lani septembra je znašal 216.3) milij. dolarjev. S tem se je aktivnost ameriške zunanje trgovine zelo povečala — Kanadski izvoz je narastel od lanskega do letošnjega septembra od 72.2 na 81.5 milij. kan dolarjev. — Norveška izkazuje povečanje uvoza od avgusta na september 1939 od 97.3 na 100.9 (la.il septembra je znašal uvoz 1041 milij. kron, medtem ko je izvoz narastel od 64.1 na 67.8 (lani septembra je znašal 74.9) milij kron.
Insolvence v oktobru. Po podatkih Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je v vsej državi število konkurzov od septembra na oktober naraslo od 4 na 12 (lani oktobra iih je bilo razglašenih 8), od tega v Sloveniji nobeden (septembra v Sloveniji 1). Nadalje je naraslo število prisilnih poravnav od septembra na oktober v vsej državi od 15 na 40 (lani oktobra jih je bilo samo 22). V Sloveniji je število poravnav naraslo od septembra na oktober od 1 na 5 (lani oktobra sta bili razglašeni 2),
Borze
Dne 3. novembra 1939.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3.269.060 din, na belgrajski pa 5.256.000 diu.
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt	176.75— 179.95
Pariz 100 frankov............99.95— 102.25
Newyork 100 dolarjev ....	4408.00—4468.00
Ženeva 100 frankov..........995.00—1005.—
Amsterdam 100 goldinarjev , .	2348.50—2386.50
Bruselj 100 belg............737.50- 749.50
Ljubljana — Svobodno	tržišča,
London 1 funt .......	218.33— 221.53
Pariz 100 frankov ......	123.52— 125.82
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..........1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev , ,	2900.55—2938.55
Bruselj 100 belg.......910.86— 922.86
Ljubljana ~ Zasebni kliring;. Berlin 1 marka ..',.... 14.20— 14.40
Zagreb »- Zasebni kliring.
Solun 100 drahem ...... 32.775— 33.475
Belgrad — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem...... 32.70— 33.60
Curih. Pariz 10.11, London 17.835, Newyork 446, Bruselj 74,25, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178 50. Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.10. Atene 3.40 blago, Helsingsfors 8.875, Buenos-Aires 105.25.
Vrednostni papirji Vojna Skodai
v Ljubljani 437—439 v Zagrebu 438.50 blago v Belgradu 438—439
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—99. agrarji 53 —55, vojna škoda promptna 437—439, begluške obveznice 82 —84, dalmatinski agrarji 74—76, 8% Blerovo posojilo 91—93, 7% Blerovo posojilo 87 —89, 7% posojilo Drž. hip. banke 98-100, 7% stab posojilo 92-94. — Delnice: Narodna banka 6.900—7.000, Trboveljska 190-210.
Zagreb. Državni papirji: 7% lnvest. posojilo
98	blago, agrarji 54 blago, vojna škoda promptna 488.50 blago, begluške obveznice 82 blago, dalm. agrarji 74 blago. 4% severni agrarji 54 blago, 6% šuniske obveznice 74 blago, 8% Blerovo posojilo 92.50—94.50, 7% Blerovo posojilo 87 denar, 7% stab. posojilo 90 denar. — Delnice: Priviligir. agrarna banka 200 denar, Trboveljska 200—210 (200), Gutmann 41—50, Sladk. tov. Osijek 90 denar, Osj. livarna 151 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 438—439. begluške obveznice 81—81.50, dalm. agrarji 75.50— 76 (75.50), 4% severni agrarji 51 denar, 6% šumske obveznice 73—74.50, 8% Blerovo posojilo 93.75 denar, 7% Blerovo posojilo 89.50—90.50 (89.75), 7% posojilo Drž. hip. banke
99	denar (99.50). — Delnice: Narodna banka 6.950 denar, Priv. agrarna banka 204.50 denar.
2itnl trg
Novi Sad. Pšenica: bač. okolica N. Sad 162—163, srem 160—161, slav. in baranjska 161— 162, gamja bač. 163—164, bač. ladja Tisa 165— 166. Ostalo Prizadove cene. — Oves: bač. srem slav. 144-146. — Rž: Kč. 128-130. — Fižol: bač. srem beli brez vreče 330—335. Tend. čvrsta. Promet srednji.
Sombor. Pšenica : baS., srednja bač., baranjska 158—160, bač. okolica Sombor 158—160, gornja bač. 160—162, srem 156—158, slav. 158— 159, južna ban. 158—160. gornja ban. 160—162. —• Oves: bač. srem slav. 142—144. — Rž: bač. 127.50-130. — Ječmen: bač. okolica Sombor in sremski 63—64 kg, 145—150. bač. spomlad 185— 190, baranjski 195 —200. — Koruza: bač. prempt 125—127. — Tend. čvrsta. Promet srednji.
Živinski sejmi
V kamniikem okraju, dne 31. oktobra t. 1. Voli I. vrste 5.50 din, voli II. vrste 4 do 5 din, voli III. vrste 3.75 do 4 din, telice I. vrste 5 din, telice II. vrste 4.50 din, telice III. vrste 3.50 do 4 din, krave I. vrste 4.75 din, krave II. vrste 4 din, krave III. vrste 3.25 din, teleta I. vrste
6	din, teleta II. vrste 5 din, prašiči špeharji 9 do 10 din, prašiči pršutarji 8 do 9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10 do 12 din, goveje meso II. vrste 10 do 11 din, goveje meso 111. vrste 10 din, svinjina 15 din, slanina 16 do 17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 18—20 din, neoprana volna 26 din, oprana volna 34 din, goveje surove kože 9 din, telečje surove kože 13 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 180 din, rž 175 din, oves 200 din, koruza 130 din, fižol 300 do 400 din, krompir 110 din, seno 80 din, slama 40 din, jabolka I. vrste 500 din, II. vrste 400 din, III. vrste 300 din, hruške I. vrste 550 din, II. vrste 400 din, pšenična moka 280 din, koruzna moka 200 din, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Drva 75 din za kub. meter, jajca 1.50 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 32 din za 1 kg.
Na sejmu o Kranju, dne 30. oktobra t. 1. — Dogon: 38 volov, 10 krav, 4 teleta, 3 junice, 116 svinj in 75 prašičev. Prodanih: 20 volov, 5 krav,
4	teleta. 1 junica, 49 svinj in 38 prašičev. Cene naslednje: Voli I. vrste 5.50 do 5.75 din, voli
II.	vrste 5 din, voli III. vrste 4.50 din, telice L vrste 5.50 din, telice II. vrste 4 din, telice III. vrste 3.50 din, kravo I. vrste 4 din, krave II. vrste 3.50 din. krave III. vrste 3 din, teleta I. vrste
7	din, teleta II. vrste 6 din, prašiči špeharji 8 do 9 din, prašiči pršutarji 9 do 10 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 120 din za glavo. — Goveje meso I. vrste 10 do 14 din, goveje meso II. vrste 9 do 12 din, goveje meso
III.	vrste 8 do 10 din, svinjina 16 din, slanina suha 23 din, svinjska mast 19 do 20 din, čisti med 24 din, neoprana volna 26 din, oprana volna 36 dinarjev, goveje surove kože 11 din, telečje surove kože 13 din. svinjske surove kože 7 din za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 195 din, rž 190 din, oves 170 din, koruza 160 din, fižol 350 do 450 din, krompir 110 din. seno 75 din, slama 50 din, pšenična moka 225 do 350 din, koruzna moka 225 din, ajdova moka 400 din, ržena moka 300 din m koruzni zdrob 250-350 din za 100 kg. — Drva 95—100 din za kub. meter, jajca 1 do 1.25 din za komad, mleko 2 do 2.25 din za liter, surovo maslo 28 din, jabolka 2.50 do 4.50 din in hruške 3 do
5	din za kg.
Modernizacija gorenjske ceste lepo napreduje
Državno cesto na Gorenjsko modernizirajo v štirih odsekih - Prihodnje leto bo cesta že urejena do Podvina - Zanimiva in natančna graditev
Ko smo predlanskim dobili prvi del modernizirane državne ceste na Gorenjsko, so jo vsi pozdravili z velikim navdušenjem. Ni manjkalo sicer kritik, da je preozka, vendar smo polagoma spoznali, da je tudi betonirana ozka cesta neprimerno prijetnejša, kakor pa razdrapana stara cesta, ki jo ni nikdar mogoče dovolj nasuti. Oglašali eo se tudi dvomljivci, ki so črnogledo prikimavali, češ, vse lepo in prav, toda kdaj pride drugi in glavni del na vrsto, saj smo obstali skoraj v predmestju Ljubljane. Res, do Št. Vida tlakovana cesta in od tod naprej v glavnem betonirana cesta -do
Vibromaks, 1600 kg teiki stroj sa tlačenje nasipov. Na posnetku je stroj odkrit, tako da je videti težki Dieles-motor.
Jeperce bi bila le nekakšen vzorec, kakšne naj bodo ceste pri nas. Poleg tega pa je še postala hvaležno dirkališče za brezglave lastnike avtomobilov in motociklistov, ki so mislili, da je bila •cesta zgrajena samo zanje. S časom je ta njihova razvada popustila in smo zato vsi željno pričakovali, ali bodo sledile nadaljnje modernizacije. Kmalu po začetku prvih modernizacijskih del se je začela preložitev Gaštejskega klanca pred Kranjem, ki je prav tako spadala v gradbeno obdobje prvih modernizacij.
Lansko leto pa so bila oddana nadaljnja gradbena dela za modernizacijo ceste na Gorenjskem in je stavbno podjetje inž. Josip Dedek za okrog 12,600.000 din prevzelo modernizacijo in betoni-ranje ceste od Jeperce do Gaštejskega klanca. Podjetje inž. Pretner iz Ljubljane je prevzelo razširitev velikega savskega mostu v Kranju, na katerem so bili odstranjeni stari hodniki in zgrajeni na zunanji strani mostu na konzolah novi hodniki, vso notranjo širino mostu pa tlakujejo z kockami. Od mosta naprej je 1280 m dolg kos ceste prevzelo v modernizacijo podjetje Slograd iz Ljubljane. Glavna modernizacija tega odseka obsega prosluli Jelenov klanec, ki je s svojim dvojnim strmim in nepreglednim ovinkom sredi mesta gotovo najbolj kočljiva točka na vsej gorenjski cesti. Ta odsek bo skozi mesto tlakovan z granitnimi kockami in bo zahteval velike podporne zidove ob deloma preloženem klancu, zaradi česar bo ta kratka modernizacija veljala okrog 8,560.000 din. Nadalnji okrog 5650 m dolgi odsek ceste od Kranja do Naklega pa je prevzelo gradbeno podjetje Ivan Bricelj iz Ljubljane. Zgraditev tega odseka bo z nadvozi vred veljala okrog 9 milij. 300.000 din. Odtod naprej bo ostala v prometu začasno modernizirana in sprameksirana cesta do Podvina, kjer je za sedaj konec modernizacije na državni cesti. Banovina pa iz svojih sredstev gradi sodobno moderno cesto od Podvina in mimo Radovljice do Lesc, kjer se priključi nova modernizirana banovinska cesta na že pred leti asfaltirano cesto, ki vodi proti Bledu. Tudi ta modernizacija, ki jo je prevzelo podjetje Slavec iz Kranja, bo prihodnje leto končana in bo možna prihodnje leto res udobna vožnja od Ljubljane do Bleda.
Polno dela še čaka
Tehnični oddelek banske uprave, ki je za vse te modernizacije pripravljal načrte in preračune, pripravlja sedaj načrte za nadaljnje modernizacije, zlasti za modernizacijo ceste, ki vodi naprej do Jesenic. Zato lahko upravičeno upamo, da modernizacij cest pri nas še ni konec. To velja tem bolj, ker bodo v kratkem začeli modernizirati tudi državno cesto iz Maribora proti Framu in ker so tudi že pripravljeni načrti za modernizacijo državne ceste od Ljubljane proti Domžalam in za modernizacijo državne ceste v obeli smereh iz Celja. Prav tako ni pozabljena Jadranska cesta; tudi za modernizacijo državne ceste na Dolenjsko in Notranjsko so načrti v glavnem že pripravljeni.
Graditev cest je prava industrija
Graditev sodobne betonske ceste je prav za prav velika umetnost in nekaj čisto drugega, ka-
kor običajno graditeljstvo. Graditev cest je tako rekoč industrija, ki se seli s svojimi stroji od enega konca ceste do drugega, pri čemer je treba upoštevati toliko potankosti, da opazovalec, ki ni v delu doma, težko obdrži pregled. Gradbeno podjetje Ivan Bricelj iz Ljubljane, ki gradi odsek ceste nad Kranjem, je bilo tako ljubeznivo, da nam je omogočilo podroben pregled in ogled graditve ceste, ki jo bomo skušali obrazložiti našim či-tateljem.
4 km v novi smeri
Nad pet in pol kilometrov dolgi cestni odsek od Kranja do Naklega gre sicer v glavnem nekako v isti smeri, kakor je vodila stara cesta. Vendar je zanimivo, da bo šla modernizirana cesta samo v dolžino poldrugega kilometra po stari cesti. Okrog 4 km ceste pa je bilo treba zgraditi popolnoma na novo. Tako gre modernizirana cesta od Kranja do gostilne »Krone« v novi smeri, od tod pa do prvega ovinka po stari cesti, kjer zopet krene v novo smer do vasi Police. Od vasi Police ostane do mostička na stari trasi, nato pa zavije zopet v novo smer in gre ob železnici in nato nad vasjo Naklo. Nova modernizirana smer se na ta način popolnoma umakne vasi Naklo, skozi katero vodi stara državna cesta v hudo nepreglednih in ostrih ovinkih. Nova smer gre še okrog 800 m naprej mimo Naklega ter se v bližini odcepa ceste v Tržič priključi na sprameksi-rano državno cesto. V tem delu gre cesta v visokem nasipu, ki je potreben zaradi tega, da gresta pod cesto lahko tržiška železnica in občinska cesta v Naklem. Oba nadvoza ceste bosta veljala okrog pol milijona dinarjev.
Kako gradijo cesto
Graditev sodobne ceste zahteva previden postopek že takoj v začetku del. Ko v smeri, v kateri naj gre nova cesta, odstranijo zemljo, nasu-jejo z gramozom najprej tako zvano posteljico, ki jo zvaljajo z valjarji. Na to posteljico nasujejo poseben sloj, ki igra vlogo sita, ki torej omogoča kar najbolj lahek odtok vode, ki lahko cesti zlasti pozimi, ko zmrzuje, hudo škoduje. Ta sloj, ki ga imenujejo tudi tampon, zgostijo in utrdijo z lah-
Na drobno podlogo mivke polagajo na 3 m širokem pasu asfaltiran papir, ki je navit na valjih. Na desno deska, s katero se loči posamezne plošče drugo od druge in z njo napravi rega. Poprečne kratke palice so železne vezi, ki elastično vežejo betonske ploščo med seboj.
kim valjarjem, nakar se začne šele graditev prave ceste. Najprej nasujejo na tampon 3 cm visoko finega peska ali mivke, ki ga lepo zglajenega pokrijejo z asfaltnim papirjem, ki ne propušča vode. Na ta papir nasipajo betonsko mešanico, ki jo sproti pripravljajo in sproti tlačijo. Prvi sloj betona je debel 14 cm, drugi sloj, ki je debel Ie 6 cm, pa je obrambni sloj in je zanj uporabljeno le najbolj žilavo in trdno erumptivno kamenje.
Skoraj lekarniško dela
Betoniranje ceste same zahteva seveda velike stroje in izredno natančno delo. Tako je na primer točno predpisano, koliko mora priti cementa na kubičen meter betonske mešanice za spodnji sloj, namreč 300 kg, dočim je treba za zgornji sloj 320 kg cementa na kubični meter. Betonska mešanica pa je tudi natančno določena glede na dodatek vode, ki se sproti določa glede na vreme. Povprečno se suče dodatek vode na kubičen meter betona okrog 50 litrov. Ker je cement lahko različen po svoje kakovosti, ga že tovarna sama preizkusi, preden ga dobavi. Vendar ga podjetje tudi samo preizkuša v posebnem laboratoriju glede na njegovo kakovost. Nadzorna oblast pa kontrolira kakovost betona tako, da da na dolžino 2 km iz-
vrtati lz betonskih plošč ceste po 6 valjev, ki
imajo premer 15 cm. Te valje potem preizkuša Zavod za preiskavo materiala na tehnični fakulteti v Ljubljani, ki ugotavlja, če ima beton zadostno trdnost. Preizkusi teh valjev so pokazali, da ima beton na tej cesti trdnost okrog 400 kg pritiska na kvadratni meter.
Betoniranje ceste
Graditev in betoniranje ceste zahteva seveda lepo število strojev, saj se cesta betonira v 8 m širokih ploščah, ki so dolge po 6 m. Betoniranje samo opravlja poseben stroj »vibrator« ali »fini-scher«, ki teče po za to posebej položenih tračnicah. Ta stroj betonira lahko na dan 500 m', pri čemer izdela spodnji in zgornji betonski sloj. S posebnimi vozički-prekucnjaki dovažajo po industrijskem tiru, položenem na obeh straneh pasu, ki ga betonirajo, dovažajo delavci od betonskih mešalnikov betonsko mešanico, ki jo drugi lepo razmečejo, nakar jo stroj, ki se izredno hitro in malenkostno stresa, s svojo težo močno stlači, tako da skoraj suha betonska mešanica postane mokra. Tako betonirajo po dva betonska pasova, široka 3 m, nakar dodajo še na vsaki strani po 75 cm širok betonski pas, ki je skoraj prav tako trden, kakor samo betonsko cestišče. Ti betonski pasovi so pobarvani s posebno baryo, primešano betonu, in so zato črni. Vsa cesta je zaradi tega betonirana v širino 7 in pol metra, kar je torej toliko, kot je večina kritikov želela tudi za že zgrajeno cesto do Jeperce. Pripominjamo, da se vsa cesta od Jeperce naprej gradi sedaj v širini 7 in pol metra. Podjetje je do konca oktobra betoniralo 3200 metrov ceste, ki bo še v novembru izročena prometu.
Velikanski nasip
Ob Naklem gre nova cesta v velikanskem nasipu, dolgem okrog 800 m. Ta del ceste letos ni bil dograjen zato, ker je bilo treba najprej zgraditi velikanski nasip in ga utrditi. Da to ni bilo majhno delo, bomo razumeli, če upoštevamo, da je nasip ob nadvozih ob vznožju širok 33 m in na vrhu, kjer doseže višino skoraj 7 m, še vedno širok 9 m. Ta del bo tudi v dolžino 640 m tlakovan z granitnimi kockami, ki bodo položene na betonsko podlago. Ker cesta nik jer ni šla v kakem večjem odseku, kjer bi mogli dobiti potrebno gradivo za nasutje nasipa, je bilo razlaščenega v bližini tega nasipa 26.000 m' polja in travnikov, na katerih je podjetje napravilo velikanske gramoznice, iz katerih je dovažalo gramoz na nasip, ki bo vseboval okrog 60.000 m'. Doslej so nasuli že 40.000 m". Nasip so utrjevali s posebnim strojem »vibromaksom«, težkim 1600 kg. Najlažje bi ga primerjali ogromnemu likalniku, ki ima dolg volan ali krmilo, tako da ga opravlja lahko en 6am
Karel Bervar, 75 letnik
V krogu 6Voje družine obhaja danes v Celju 75 letnico svojega rojstva starosta lavantinskih organistov, upokojeni ravnatelj orglareke šole v Celju in znani slovenski skladatelj g. Karel Bervar.
Kdo bi verjel, da ima ta zaslužni mož že 75 let, saj je še vedno tako krepak, tako mladosten. Vedno je vesel in dobre volje, še vedno rad zapoje in še na 6voja stara leta pohiti vsak dan k orglam in klavirju.	.
Naš jubilant se je rodil 4. novembra 1864 v Motniku. Po končani ljudski šoli se je vpisal v orglareko šolo v Ljubljani in jo v dveh letih dovršil z odliko. Prvo službeno mesto ie bilo v Bla-govci. Od tod je moral k vojakom, kjer je prebil tri leta kot topničar v Radgoni in Ljubljani. Kot organist v Gornjem gradu, kjer je bilo njegovo drugo službeno mesto, 6e je poročil s sestro rajnega mariborskega prošta Jožefo Matek. V srečnem zakonu je imel 6 otrok. Leta 1895. je dovršil z odličnim uspehom cerkveno glasbeno iolo v Regensburgu. Tu se je izpopolnil v glasbeni umetnosti in načrpal temeljev za nadaljno glasbeno delo. Vrnil se je v Gornji grad, čez leto dnf pa je dobil službo organista v opatijski cerkvi v Celju. Lahko rečemo, da se je z njegovim požrtvovalnim delom v Celju, kjer je služboval 43 let in vzgojil nad 400 organistov, izmed katerih so danes mnogi na odličnih in odgovornih mestih, začelo pravo glasbeno -cerkveno življenje med narodom v lavantinski škofiji. Na njegovo pobudo se je a pomočjo opata Ogradija in drugih duhovnikov, takratnega celjskega okrajnega glavarja grofa Attemsa in dr. VI. Pegana ustanovila v Celju orglarska šola, ki jo je deželni šolski svet v Gradcu 1. 1899 potrdil. V tej šoli je naš jubilant s posebno ljubeznijo vzgajal mladino 38 let. V želji, da bi svojo starost preživel v miru, je zaprosil kn. škofijski urad v Mariboru, da sprejme na znanje niegov odstop od vodstva šole. Težko se je ločil od mladine. Pri zadnjih izpitih orglarske šole v Celju so mu gojenci pripravili prisrčno slovo. Staremu vodji »o se zasolzile oči in ni mogel spregovoriti, le »i»-krena hvala« sta bili besedi mladini v slovo.
Betoniranje obrobnega, 75 cm širokega betonskega pasu iz črno pobarvane betonske mešanice.
delavec. V stroj Je vgrajen Diesel-motor, ki povzroča, da se vsa težka gmota stroja 25 krat na sekundo močnd' 'Strese. Prav s temi tresljali pa stroj tlači nasip. Navadno nasujejo par po pol metra debelo plast, ki jo z »vibromaksom« utrdijo in stlačijo. Ta stroj je seveda primeren le za pe-skovito gradivo, ki nima ilovice, kar velja prav za ta gramoz. NBSip bo dokončan in popolnoma urejen do prihodnje letoviščarske sezone, tako da bo vsa ta cesta lahko dotlej že izročena prometu.
Velike številke
Kako veliko delo Je betoniranje ceste, kako razsežno in natančno organizacijo zahteva, dokazuje najlepše nekaj številk. Gramoz nakladajo v gramoznicah s tako zvanim transportnim trakom, ki lahko naloži na dan 500 prekucnjakov, ki drže po tri četrt metra. To je tudi potrebno, saj bo treba za ta del ceste vsega skupaj nakopati 100 tisoč kubičnih metrov gramoza. Za razmeroma tenko betonsko površino bo šlo 300 vagonov cementa, ki ga meša 5 betonskih mešalnikov. V prometu je na dolgih industrijskih tirih 40 prekucnjakov in 2 Diesel-lokomotivi, poleg tega pa še 3 tovorni avtomobili. Poleg »finiseherja« za izdelavo betonskega cestišča in drugega »vibratorja« za utrjevanje obrobnih betonskih trakov, je v obratu »vibromaks« za tlačenje nasipov, »kompresor« za stisnjeni zrak in prevozna električna centrala, ki daje električni tok za razsvetljavo ob času nočnega dela. Nič ni čudnega seveda, če je pri takem delu zaposlenih povprečno nad 200 delavcev.
Vra graditev najlepše dokazuje, da Imamo Slovenci sedaj že dovolj sposobnih gradbenih podjetij, tako da za naše razmere nikdar ne pride več v poštev načrt, po katerem naj bi gradile pri nas tuje tvrdke.
Naš jubilant je mnogo storil tudi za svoje stanovske tovariše. Na prizadevanje g. Karla Bervarja in nekaterih gospodov se je posrečilo, da so or-gani6ti zavarovani pri Pokojninskem zavodu in tako preskrbljeni za svojo starost. Kot predsednik organizacije organistov lavantinske škofije je dajal mladim organistom navodila za delo. Prirejal je tečaje za organiste, mnogo je pisal v Cerkvenem glasbeniku in v »Musico Sacro« v Regensburgu. Društvo organistov in Glasbeni kor za Slovenijo v Prekmurju je na svojem rednem zboru 23. marca 1936 izvolilo g. Bervarja za njegovo požrtvovalno delovanje in v priznanje zaslug, ki si jih je jubilant pridobil kot dolgoletni predsednik društva za častnega člana. G. Karel Bervar je tudi odličen slovenski komponist. Vseh njegovih v javnosti znanih del je okrog 20. Poleg treh znanih njegovih nagrobnic bo jubilant izdal v kratkem 5 novih nagrobnic v rokopisu, ki so že potrjene od knez.-škof. urada. Pred kratkim sta bili priobčeni v »Slovencu« njegovi pesmici »Samo-drč in šofer« in »V goricah«. Seveda to sta le dve, koliko jih čuva naš jubilan t -poet, doma, ve le on.
G. jubilantu, dolgoletnemu naročniku našega li6ta, želimo, da bi še mnogo let zdrav užival svoj zasluženi pokoj I
Memške visoke šole
V tekočem trimestru nadaljujejo s poukom in predavanju naslednje visoke šole v Nemčiji:
Vsetttlligfa: Berlin, Mtinchen. Leipzig, Jena, KSnigsbeffc (razen medicinske fakultete), Breslau, Gdttingen, Erlangen, Marburg (samo medicinska in prirodoslovna fakulteta).
Tehniške visoke šole: Berlin, Mtinchen, Dan-zlg, Breslau, Braunschweig, Dresden.
Druge visoke šole: Zivinozdravniška visoka šola Hannover, gozdarska visoka šola Eberwalde, gospodarska visoka šola Berlin, kmetijska visoka Šola Tefschen-Liebwerd.
Dalje nadaljujejo svoj učni obrat: Trgovska visoka šola Kdnigsberg v okviru univerze KSnigs-berg, trgovska visoka šola Leipzig v okviru univerze Leipzig, visoka šola za poljedelstvo in visoka šola za svetovno trgovino v okviru univerze Wien.
Kakor je sporočil nemški državni minister za znanost, vzgojo in ljudsko prosveto, se sme računati s tem, da bodo še tudi druge visoke šole otvorile svoj učni obrat.
Nemška akademija v Mflnchenu sporoča, da nadaljuje GSthejev zavod akademije svoje nemške tečaje za inozemce v Milnchenu.
Londonski zaklad radija pod zemlio
Petnajst metrov globoko pod temeljnimi zidovi petih različnih londonskih bolnišnic je radijski zaklad angleške prestolnice. Zaklad je vreden "560.000 funtov šterlingov (krog 80 milijonov dinarjev) in bi zadoščal za usmrtitev pol milijona ljudi. Ker je ta najdragocenejša snov na svetu tako nevarna, je posebna radijska komisija potrebovala več mesecev, da je našla pravo skrivališče, ki bi bilo zadosti varno spričo letalskih napadov.
Španski obrežni parnik se ie potopil
Iz Milana poročajo: Iz San Juana de Porfo-rico je prišla vest, da je španska čuvajniška ladia »rranehes Viejo« trčila v francosko krj-žarko in se je pogreznila. Vsa posadka s kapitanom vred (6 oseb) je utonil*.
Pogled na eelotnl postopek betoniranja betonske ceste. Spredaj ie s papirjem pokrito cestišče. V sredi leii ie nasuta betonska mešanica, katero r ozadju tlači vibrator. Prav ▼ levem gornjem kotu ie dokončano betonsko cestišče, pokrito s streho, zato da se na vročih sončnih žarkih beton
preveč hitro na posuši.
te tuMflfce
Koledar
Sobot«, novembra: Karel Bor., škof; Vital; Modesta. Zadnji krajec ob 14.12. Herschel napoveduje lepo, mrzlo v?;eme.
Nedelja, 5. novembra: 23. pob. zahvalna nedelja. Zaharija in Elizabeta; Emerik, b poznavalec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gospa Uršula Kalin
roj. Luteršek. Pogreb bo v nedeljo, 5. novembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti Veliki Štradon 6 na pokopališče k Sv. Križu.
T V Kamniku je za vedno zatisnlla svoje oči gospa Ivana Vrhovnik, roj. Rotar, gostilničarka. Pogreb bo v nedeljo, 5. novembra, ob pol 4 popoldne na pokopališče na Žalah.
+ V Sv. Križu ob Krki je mirno v Gospodu zaspala gospodična Marija Kerinova, učiteljica v Trebnjem. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 8 popoldne pri Sv. Križu ob Krki.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše Iskreno sožalje!
V Radovljici bodo danes popoldne ob 3 pokopali moža, ki je bil v prošlih petdesetih letih najožje povezan z vsem javnim življenjem tega mesta gospoda Vinka Hudovernika. Ob ustanovitvi Mestne hranilnice v Radovljici je bil njen prvi upravnik, kasneje pa, ko ee je zavod razvil v krepko gospodarsko organizacijo, je postal njen prvi ravnatelj. Na tem mestu je bil ne samo skrben in uvideven gospodar, ki je mnogo pripomogel do procvita tega zavoda, marveč tudi dober in sočuten človek, ki je neštetim ljudem radovljiškega okraja gospodarsko pomagal in jim lajšal vsakovrstne življenjske skrbi. On je vedno našel razumevanje za težave malega človeka in je prvenstveno skušal njemu pomagati, zato ga bodo vsi, ki 6o imeli kedaj z njim posla, ohranili vedno v najboljem spominu. A ne le kot upravnik in ravnatelj Mestne hranilnice — tudi kot privatnik si je pridobil pokojnik mnogo zaslug za Radovljico in za naše kulturno življenje. Mnoga leta je bil delaven član občinskega sveta. Kot osebni prijatelj in družabnik pokoj, župana Vinka Res-mana, s katerim sta dolga leta skupaj vodila daleč znano gorenjsko lesno trgovino, je prispeval velike zneske za potrebe radovljiških kulturnih društev, za radovljiško župno cerkev, za slovensko univerzo v Ljubljani in je pomagal še neštetim posameznikom, ne da bi bila javnost kdaj za to zvedela. Zadnja leta ga je vedno bolj mučila bolezen, zato se je moral umakniti iz javnega življenja. — Bog mu bodi obilen plačnik za vse, kar je bližnjemu dobrega 6toril, vsem njegovim sorodnikom pa bodi izraženo naše najiskrenejše sožalje.
I. V.
Radovljica, 3. novembra.
Izgubili smo iz svoje srede markantno osebnost našega mesta g. Vinka Hudovernika, bivšega dolgoletnega ravnatelja Mestne hranilnice, kateri je bil tudi ustanovitelj. Omenjeni zavod je pokojni vodil od skromnega začetka 1. 1896 do njegovega razmaha v 1. 1921, ko je stopil v pokoj; predsedstvo nadzorstvenega sveta pa je obdržal do zadnjega. Privatno se je rajni pečal tudi z lesno trgovino in industrijo v družbi s prerano umrlim radovljiškim županom Vinkom Resmanom. Vso svojo delovno dobo je fungiral v občinski upravi in številnih gospodarskih ustanovah. Zaradi svojega značaja je bil priljubljen pri vseh slojih v mestu in okolici. V javnosti je pripadal v veselih in žalostnih časih stranki katoliških Slovencev. Z razumom in prispevki je spremljal delo prosvetnega društva in gradbo ljudskega doma podprl s svojim deležem. Tudi za veličastni 2700 kg težki bronasti zvon domače cerkve je pokojnik prevzel četrtino stroškov. Rajni g. Hudovernik izhaja iz stare radovljiške Primoževe družine. Oče Jernej in mati Lucija sta vzgojila 14 otrok; predzadnji je bil g. Vinko. Štiri sestre so si izbrale redovniški poklic, tako šolska sestra Cecilija in 3 uršulinke: mati Roza, Marija in Eleonora. Zadnja še živi in deluje kot profesorica glasbe in voditeljica cerkvenega petja v nunskem samostanu. Dolgotrajna sladkorna bolezen je pokopala g. Hudovernika. Kljub vsej pažnji in negi hčerke gdč. Berte je izčrpalo vse njegovo energijo in fizične moči. Sicer uspela operacija noge v Leonišču ni prinesla zaželjenega zdravja. Na Vernih duš dan je sam kot verna duša, lepo previden in v starosti 73 let odšel v boljše življenje. Bog mu bodi plačnik za vse dobro, kar storil v tem življenju. Pogreb bo danes v soboto ob 3 popoldne v Radovljici.	,.
Na razpravi so bili navzočni tudi zastopniki socialistične zveze lesnih delavcev. Zanimivo je, da so bili njihovi predlogi tako površno sestavljeni, da so bile od njih predlagane mezde mestoma celo nižje, kot pa so dejanske plače v podjetju, tako da so predlagali znižanje, ne pa zvišanje plač. Na pogajanjih je skozi vodila ZZD in je njena zasluga, da je prišlo do sporazuma. Ponovno se je izkazalo, da sama demagogija iz marksistični vrst ne bo rešila delavstva, ampak ga bo rešilo le stvarno delo. Razpravo je vodil g. podnačelnik Preskar, ZZD pa je zastopal strokovni tajnik Drago Višnar.
—	Za mladinski planinski dom SPD so doslej darovali: po 100 din: dr. Pretnar Josip, Ljubljana, Jenko Avgust, Ljubljana; po 50 din: dr. Hrašoveč Milko, Celje, prof. Janko Mlakar, Ljubljana, M. Rauch, Kranj, dr. Zužk Bogdan, Ljubljana, Mast-nak Martin. Maribor, Janežič Peter, Ljubljana, Hutter in drug, Maribor, Lajovic Ana, Zagreb; po 20 din: Mtillert Hinko, Ljubljana, Dettela Oton, Predvor, Anderlič Pavle, Ljubljana, Stergar Anton, Kamnik. — Vabimo vse prijatelje naše planinske mladine da prispevajo k stroškom, ki so potrebni, da bodo imeli dijaki-planinci v počitnicah svoj krov v najlepšem delu Slovenije — ob Bohinjskem jezeru. Darila sprejema pisarna SPD, ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
—	Pri aaprtjn, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen Želodec en kozarec naravne »Frans-JoeeU g^enčice.
—	Nepreviden voznik obsojen. Hlapec Jakob Koritnik iz Briš pri Polhovem gradcu je 7. avgusta t. I. naglo in neprevidno vozil po banovinski cesti proti Dobravi iz Ljubljane. Hudo je podil. V tako imenovanem »Čepelj-skem grabnu« je na cesti zadel v otroški voziček, v katerem se je nahajala 1 leto stara Ivanka Marinkova. Voziček je prevrnil in otroka povozil do smrti na kraju nesreče. Pred kazenskim sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču je bil Jakob Koritnik obsojen zaradi prestopka neprevidne vožnje na 3 mesece zapora.
—	Prijetna družba čei vsel Neprijeten duh po potu jo kvari. Odpravi ga 8AN0PED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Neznanega ntopljenca so naSli. V Krškem so na desnem bregu pod Štajnerjevo hišo našli za zaščitno škarpo moško truplo. Orožniki
pO dh£cwi
*	Šest delavcev se je zastrupilo s premogovnim plinom. Na neki novi stavbi v Skoplju se je v eni preteklih noči dogodila nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, štiri _ osebe pa vise med življenjem in smrtjo, štirje delavci, ki so bili zaposleni na stavbi, in dva brezposelna, so se spravili čez noč v neki prostor na stavbi, zaprli okna in vrata, ker jih je zeblo, ter si na sredo sobe postavili pečico, ki so jo zakurili s premogom. Ko so zjutraj njihovi tovariši odprli sobo, so našli dva mrtva in štiri onesveščene ljudi. Onesveščene so prepeljali v bolnišnico, kjer pa dvomijo, da bi jim mogli rešiti življenje. Nesrečneži so se zastrupili s plinom, ki ga je razvijal premog pri gorenju m ki ni mogel iz sobe.
*	Še ta mesec se bo preselilo železniško ravnateljstvo za donavsko banovino iz Belgrada v Novi Sad.
*	Kap ^a je zadela, ko je zvedel, koliko a plačati davkov. V Glini se je te dni pri-
mora
petil nenavaden dogodek. Ugledni glinski trgovec Jakov Langraf je bil poklican na davčno upravo v Glini, kjer so mu sporočili, koliko mora plačati davka. Langraf se je nad veliko vsoto, ki bi io moral plačati, zelo razburil. Ko ie šel iz poslopja, mu je postalo slabo. Prepeljali so ga v neki hotel, poklicali zdravnika, ki pa trgovcu ni mogel več pomagati. Zdravnik je ugotovil srčno kap, ki je nastopila zaradi prevelikega razburjenja.
* Grenadir v Bosanski DnblcL Če bi pruski kralj Friderik Viljem I. še živel, bi gotovo našel dopadajenje nad občinskim policajem Sto-janom Djurinom v Bosanski Dubici, ki meri v višino nič manj kakor dva metra in 4 centimetre. Diurin se je pred vojno izselil v Ameriko, med vojno pa se je priglasil kot prostovoljec in se je boril na solunski fronti. Pred nekaj leti je nastopil službo občinskega stražnika v Bosanski DubicL Zaradi svoje telesne
ROGAŠKA SLATINA
zdravi tudi v zimskem času razne bolezni želodca, čreves, obisti, žolča, jeter, sladkorne bolezni itd.
Vsa sredstva zdravljenja se nahajajo v hotelu JUGOSLOVANSKI KRALJ. 86 najmoderneje opremljenih sob. Centralna kurjava. Strogo dijetična kuhinja. Družabni prostori, radio.
Vse informacije daje brezplačno
Zdravilišče RogaSka Slatina.
—	Konkurzni razpis župnije Hotedršica Je bil podaljšan do 19. novembra t. 1.
—	Sporočilo gg. duhovnikom. Izšli sta dve
aktualni uri češčenja: Za mir med narodi in Za blagoslov narodu in domovini. Sestavil ju je dr. Fr. Jaklič, večinoma iz svetopisemskega in liturgičnega besedila; ozira se pa tudi na sodobne javne zadeve. Odstavki si živahno sledijo, vmes so pesmi za ljudsko petje. Med besedilom so tudi znaki za oddih. Uri sta izšli v lični knjižici, ki stane le 2.50 din; ako bo kaj prebitka, bo ves šel za dobrodelni namen. Uver-jeni smo, da bo ljudstvo ti dve uri molitve rado molilo. Gg. duhovniki in drugi, ki skrbijo za skupno molitev, naj ju priporočijo in knjižico skupno naročijo pri Tiskovnem društvu v Kranju.
—	Spominsko ploščo t pesniku In pisatelju Radivoju Peterllnu-Petruškl bodo odkrili v nedeljo 5. novembra ob 11 dojx>ldne na njegovi rojstni hiši v Kamniku na Šutni štev. 42. Vsi številni prijatelji in spoštovalci pokojnega Petruške so k tej slovesnosti lepo povabljeni.
—	ZZD za dolenjsko delavstvo. V torek dne 31. oktobra t. i. je bila na okrajnem načelstvu v Novem mestu po daljši razpravi podpisana kolektivna pogodba za parno žago kneza K. Auersperga v Soteski,ZZD je na tej razpravi uspešno zastonala koristi delavstva in je bila dosežena kolektivna pogodba in povišanje plač.
dolžine uživa pri vseh prebivalcih tega bosanskega mesteca velik ugled in gotovo imajo nekoliko prav tisti, ki trdijo, da ima Djurin ne-male zasluge na tem, da vlada v mestecu res vzoren red.
*	Granata mn je raztrgala roke. V splitsko bolnišnico so pripeljali kmeta Galešiča, ki je imel obe roki razmesarjeni in tudi po glavi hude poškodbe. Galešič je na travniku našel staro granato, ki mu je v roki eksplodirala.
•	Izmišljena dolarska dediščina. Pred meseci se je v Sarajevu pojavil bivši borzni sen-zal, 65-letni Aleksander Stein iz Zemtina, ki je s svojim finim nastopom kmalu našel vstop v sarajevsko družbo. Bil je zelo soliden in nihče ne bi v njem mogel slutiti nevarnega goljufa. Svojim znancem ie večkrat omenil, da mu je pred kratkim v Cikagu umrli brat zapustil 14 milijonov dolarjev in da bo denar kmalu prejel. Umljivo je, da so imeli ljudje veliko spoštovanje do moža, ki bo v kratkem razpolagal z miliioni. In če je bodoči milijonar prosil za malenkost nekaj tisoč dinarjev, da bo mogel telefonično govoriti s svojim pravnim zastopnikom v Parizu, so njegovi znanci na široko odprli svoje denarnice in mu našteli tisočake. Celo vrsto Sarajevčanov je Stein na ta način ftlajšal za tisočake. Ko so mu postala tla v Sarajevu^ vroča, je kar čez noč izginil. Policija, ki ga je že prej ostro opazovala, je kmalu na-
šo potegnili truplo iz vode. Kdo je utopljenec, še ni znano, ker ni imel nobenih dokumentov pri sebi. Na glavi je imel štiri rane, kar je dalo povod, da so ljudje začeli govoriti, da gre za umor. Obdukcija trupla pa je dognala, da so te govorice brez vsake podlage. Truplo je ležalo v vodi dva do tri tedne. Neznanec je srednje velike čokate postave, okrog 30 let star, po vrhu glave plešast, lasje so kostanjevi. Oblečen je Bil v precej ponošeno cajgasto obleko. Obut je bil v močne čevlje iz rjavega krom usnja. Truplo so pokopali v petek popoldne.
—	Z vozom in konji v prepad. Ko je šel te dni pošjar g. Prinčič iz Koprivnika proti Nemški Loki na Kočevskem, se mu je ob cesti nudil strašen prizor. V prepadu ob cesti, ki ni nič zavarovana, sta ležala dva konja, že močno zasnežena, in vprežena v voz, pod vozom pa ie ležal negibno voznik. Prinčič je sklical ljudi, ki so takoj začeli reševati. Z velikim trudom so sprostili oba konja, ki sta bila že vsa prezebla. Vozniku pa niso mogli več pomagati, ker je bil že mrtev. Imel je zlomljeno hrbtenico, poleg tega pa je imel po životu več hudih ran. V vozniku so spoznali mladega kmeta Franca Hutterja s Hriba pri Koprivniku. Hutter se je zvečer peljal iz Nemške Loke proti domu. Med potjo pa sta konja najbrž zavila s ceste in strmoglavila z vo?om in voznikom vred v obcestni prepad. Pokojni Hutter je bil oženjen in oče dveh otrok, tretjega otroka pa je pričakoval.
—	Ponesrečenci z dežele. V Ljubnem na Gorenjskem je doma v kuhinji padla preužit-karica Marija Langus in se hudo potolkla po glavi. — Andrej Potočnik, delavec pri Heinri-charju v Škofji Loki je razkladal tramove. Med delom pa se mu je zmuznil težak tram iz rok, mu padel na nogo in mu jo zlomil. — Na Jesenicah na Gorenjskem je Franc Ferk, delavec pri Kranjski industrijski družbi, na dvorišču tovarne padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. — Desno nogo si je zlomila pletilja Franja Stigaršek iz Št. Jurja pod Kumom, ko je padla na cesti. Vse navedene ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Pobegli kaznjenec. Iz kaznilnice v Lepo-glavi je te dni pobegnil 34 letni Slokan Alojzij, doma iz Zerovincev v okolici Ljutomera. Bil je obsojen na 8 leta robije, pa je pri delu na polju pobegnil. Sedaj ga iščejo orožniki.
—	13 leten pobič jo je mahnil po svetn. Mihec Plevnik, doma iz Buče v občini Polje ob Sotli, jo je brez vsakih dokumentov in v sivi obleki mahnil po svetu z nekim 16 letnim Škrbcem Francem iz Peceljna v občini Podčetrtek. Ker Je izginil že 15. oktobra, je prav verjetno, da sta jo mahnila kam proti jugu. — Isto je napravil 10 letni Ivan Peklaj, ki je kar razoglav odšel od doma 26. oktobra iz Poljan v občini Št. Vid nad Ljubljano.
šla sled za njim, In Stein je bil v Zenici aretiran. Privedli so ga nazaj v Sarajevo in preiskava je dognala, da je zagrešil že v različnih jugoslovanskih in inozemskih mestih velike goljufije. Deset let svojega življenja je že presedel za mrežami. Bil je na Dunaju, v Budimpešti in tudi v Ljubljani obsojen. V Zagrebu so ga večkrat prijeli zaradi trgovine z mamili in tudi zaradi drugih grehov. Ko so ga v Zenici aretirali, je velikodušno izjavil, da bo mestu Sarajevu ponudil 40 milijonov dinarjev posojila, kakor hitro bo dobil podedovani denar iz Amerike.
*	Taščo je zadavila v spanju. Mala gorska vasica Gornji Slakovac pri Gnjilanah je bila te dni prizorišče hudega zločina, ki se je dogodil v hiši kmeta Redžepoviča, ki je bil nedavno poklican na orožne vaje. Redžepovičeva 24-letria žena Djamila je ponoči napadla spečo taščo, 40-letno Redžepovičevo mater, ji pritisnila na vrat močan železen drog in tiščala tako dolgo, da je žrtev prenehala dihati. Zjutraj je morilka pripovedovala sosedom, da je našla taščo mrtvo na pragu hiše. Kljub njenemu hinavskemu objokovanju taščine smrti so jo prav kmalu razkrinkali kot morilko. Ko so vaščani to zvedeli, je malo manjkalo, da je niso linčali.
*	Delavec ustrelil poslovodjo, ker ga je ta opomnil, naj ne prihaja pijan na delo. V fcola-sevcu pri Karlovcu je bil zaposlen v tamkajšnjem kamnolomu 33-letni delavec Marko Runješa, oženjen in oče dveh nepreskrbljenih otrok. Runješa je v zadnjem času pričel močno popivati in je pijan prihajal na delo, kjer je povzročal neprijetne izgrede. 45-letni poslovodja kamnoloma Josip Nezič ga je večkrat opominjal, naj nikar ne pije in naj redno prihaja na delo. Runješa je namreč prihajal na delo z večurno zamudo. Pred nekaj tedni je prišel spet pijan na delo, in to ob 12, namesto ob 7 zjutraj. Nezič mu je dejal, naj gre domov, kjer se naj prespi, nato pa se bosta pogovorila. Runješa je mislil, da je s tem odpuščen iz službe. Potegnil je samokres in se ustrelil v prsa. Toda hitra zdravniška pomoč mu je rešila življenje, in po enem tednu je že spet lahko delal v kamnolomu. Vendar je z njim ostalo še vse pri starem, še zmerom je popival in zamujal delo. Te dni je potegnil plačo za mesec oktober in je s svojimi prijatelji vse za-pil. Ko je prišel zjutraj ob 6 domov, mu je zena očitala pijanost. Runješa pa je ženo udaril s pestjo po obrazu, da se je onesvestila. Runješa je sel nato pit še naprej, okrog 10 pa je prišel v kamnolom, kjer se je zglasil pri nadzorniku delavcev. Ta ga je poslal v pisarno k poslovodji Neziču. Nezič je pijanega Runješo opomnil, naj vendar že preneha s pijačo, ker sicer bo lepega dne odpuščen. Na te besede je Runješa potegnil samokres in oddal na Neziča šest strelov. Nezič se je zgrudil mrtev na tla.
■ v 8,e Je, Runješa v zaporih iztreznil, je bridko obžaloval svoje dejanje.
*	Poneverbe v železniški kurilnici v Sara-jevu. Ze nekaj dni teče v sarajevski železniški kurilnici preiskava zaradi velike poneverbe raznega materiala. Dosedanji ekonom kurilnice Slavko Dugonjič je odpuščen iz službe in je njegove posle prevzel nov uradnik. Dugonjič je prišel na svoje mesto šele pred nekaj tedni in je zato malo verjetno, da ni on izvršil poneverbe v tako velikem obsegu. Pred njim je bil ekonom kurilnice Šalih Amautalič, ki je bil prav tako zaslišan. Arnautalič trdi, da je v redu izročil skladišče novemu ekonomu, kar je razvidno tudi iz izročilnega zapisnika, ki ga je Dugonjič podpisal. Sarajevska javnost z zanimanjem pričakuje, kako se bo ta afera končala.
•Policist pomagat morilca. Okrožno sodišče v Peči je te dni obsodilo delavca Djazima Dje-maila zaradi dvakratnega roparskega umora na smrt. Njegovi pomagači, med njimi tudi policist Gligorije Gjorgjevič, pa so bili obsojeni na ječo od dveh do dvajset let. Djemail ie pred nekaj meseci izvabil v svojo hišo trgovko Hu-rišo Rabič in jo ubil s sekiro. Nato ji je vzel nad tisoč dinarjev in zlat prstan. Policist Gjorgjevič. ki ie vedel za ta umor, je svetova! Dje-
Ljubljana, 4. novembra
Gledališče
Drama: Sobota, 4. nov.: Striček Vanja. Red B. — Nedelja, 5. novembra: ob 15 Snegulčica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20: Številka 72. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 6. novembra: ob 15 Antigona. Predstava za klasično gimnazijo.
Opera: Sobota, 4. novembra: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 5. novembra: ob 15: Pri konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 6. novembra: zaprto. — Torek, 7. novembra: Glumač Matere božje. Red B. — Sreda, 8. novembra: zaprto. — Četrtek, 9. novembra: Fi-garova svatba. Premiera. Premierski abonma.
Radio Ljubljana
Sob ta, 4. nov.: 7 Jutranji pozdrav (plošče)'
7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisan šopek zdaj dobite, kaj v njem je - uganitel (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Pisan šopek zdaj dobite, kaj v njem je - uganite! (plošče) — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) B. Magajna: Račko in Lija, 5. branje. Bere avtor sam; b) Pavliha in njegova družina, lutkovna igrica — 17.50 Pegled sporeda — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30 Nekaj starih, nekaj novih o prividih in strahovih. Pisan večer. Prizore izvajajo člani rad. igr. družine. Vodi I. P. I. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za konec tedna igra Radijski orkester.
Nedelja, 5. novembra; 8 Na dveh harmonikah igrata Jože Jurman in Ivan Podobnikar _ 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve: Beran: Slovenska maša za mešani zbor — 9.45 Verski govor (dr. C. Potočnik) — 10 Obisk pri J. S. Bachu (plošče) — 10.30 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 12 Za oddih in kratek ča« (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.20 Veseli godci (plošče) — 17 Kmetijska i : Gospodarska navodila in tržna poročila (L. Pui) — 17.30 Kmečki trio, vmes poje Rotnan Petrovčič ob spremljevanju harmonike (A. Stanko) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nacionalna ura: Vekladiščevanje in pomen družbe »Silo«« za naše gospodarstvo (dr. Časlav Nikitovič) — 19.40 Obiave — 20 Inž. Oto Muck: »Stric Andrej«, veseloigra (člani radijske igralske družine) — 20.30 Operetni večer. Sodelujejo: gospa Dragica Sok, Ado Darian in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za zabavo in za ples (plošče).
Dragi programi
Sobota, 4. nov. Belgrad: 20.10 Pisan večer, 22.10 Prenos koncerta, 22.50 Plesna glasba — Zagreb: 20 Prenos opere iz Narod, gledališča v Zagrebu — Ankara: 20.45 Jazz — Sofija:
20	Ork. koncert (RO), 21 Koncert valčkov, 21.20 Lahka glasba, 21.30 Plesna glasba, 22.30 Koncert narodne glasbe — Bratislava: 20.20 Pisan sobotni večer — Beromunster: 20.20 Opereta — Budimpešta: 19.25 Napevi, 20.25 Ork. in solistični koncert, 21.05 Plesna glasba, 23.25 Cigan, orkester — Bukarešta: 20.15 Ples. glasba, 22.10 £ab, glasba — Horby: 20.30 Kabaret, 21.15 Nar. koncert— Oslo: 18.25 Karmonika, 19.35 Zabav, koncert — Sottens: 20 Pisan drobiž, 22 Plesna glasba — Rim-Bari: 20.10 Pisana glasba, 20.30 Pisan koncert, 21 Simf. koncert, 23.15 Plesna
flasba — Trst-Mlian: 21 Simf. koncert, 22.10 oncert pihal — Florenca: 20.30 Pisana glasba,
21	»Ples v maskah« - Verdijeva opera.
Prireditve in zabave
Ignacij Friedman, eden največjih poljskih in svetovnih pianistov sploh, ki bo koncertiral v ljubljanski veliki filharmonični dvorani v ponedeljek 6. t. m., je bil rojen 14. februarja 1882 v mali vasici pri Krakovu. Prve klavirske nauke je dobil pri svojem očetu, pozneje je obiskoval klavirski pouk v Lipskem in na Dunaju ter ga končal 1904 pri znamenitem klavirskem, pedagogu Lešičkemu. Nato je nastopil svojo koncertno pot, ki ga je vodila z največjimi uspehi po vsej Evropi, po Severni in Južni Ameriki, jx> Avstraliji in drugod. — Umetnik si je določil za svoj nastop na klavirskem koncertu v Ljubljani naslednji spored: Bach-Busoni: Chaconne, Chopin: Nokturno op. 55, Polo-neza, Fantazija, 2 mazurki, 3 etude, dalje bo igral SchumanoVo Fantazijo v c-duru ter Lisztovo skladbo Venetla e Napoli. Na nastop sijajnega umetnika opozarjamo. Sedeži so v predprodaji v trgovini Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Prav tam 6e dobi tudi podrobni spored.
Predavanja
Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo drevi ob 6 v predavalnici mineraloška instituta na univerzi svoje prvo predavanje. Predavala bo docentka ga. dr. Alma Sodnikova o temi: Filozof F. S. Karp6 in »Academia operosorum«. Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih. K predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost«
Kino
Kino Vič predvaja danes ob pol devetih zvečer pomorski pustolovski film »Gusarji«. Dodatki običajni.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. IJeustek, Resi jeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova 18, telefon 36-34.
mailu in njegovi ženi, naj pokopljeta truplo na dvorišču. Med preiskavo so ugotovili, da je Djemail zagrešil še drugi roparski umor. Konec novembra 1937 je z nekim svojim pomaga-čem napadel nekega tihotapca s tobakom in ga umoril. Morilcu je takrat padlo v roke 3700 dinarjev. Tudi takrat je Gjorgjevič pomagal morilcema zabrisati sledove zločina.
Anekdota
Gledališki Igralec Jannings se je pogovarjal z znanim zdravnikom o svoji novi vlogi Roberta Kocha.
»Samo veliki zdravniki so zmagovalci nad smrtjo,« je dejal Jannings resno, »ker preprečijo, da živeči ne umrjejo predčasno.«
Čez nekaj časa je zdravnik, smehljajoč se, odvrnil: »ln veliki igralci, zakaj ti vzbujajo mrtve k novemu življenju!«
H LJUBLJANA
Vseučiliški profesor iz Bema o Ljubljani
Kakšne vtise bi sodbo eo odnesli letošnji inozemski izletniki iz našega meeta, priča zgovorno sestavek, ki ga posnemamo iz ene zadnjih itevilk »Schvveizerische-Touring-Zeitung«. Univ. profesor H. Blticher iz Berna piše:
»Po dvajsetih letih sem imel letos spet priliko na izletu po Jugoslaviji obiskati Ljubljano — prestolico Slovencev na severnem delu države. Mesto, ki «e je v zadnjih 20 letih neverjetno razširilo in napredovalo, ima več lepih cerkva in poslopij in šteje danes nekaj nad 80.000 prebivalcev. Je kulturno središče Slovencev — malega, a visoko naobraženega, podjetnega in marljivega naroda. V gradbenem oziru zlasti v zadnjih letih močno napreduje; hoteli in razne druge zgradbe izpričujejo to. -Na uvaževanja vredno stopnjo je bilo povzdignjeno hotelUtvo. Takoj vis-a-vis kolodvoru s preurejenim vestibulom je največji, moderno grajen hotel »Metropol«, ki je shajališče inozemskih gostov, postajališče raznih izletniških in potovalnih podjetij ter trgovskih krogov. Poleg velikega števila z vsem komfortom urejenih tujskih sob, razpolaga v pritličju z elegantno restavracijo in kavarno. Na Miklošičevi cesti poleg frančiškanske cerkve je Se izpred svetovne vojne znani grand hotel »Union«, last istoimenske družbe. Velja še danes za elitni hotel. V zadnjih dveh letih so bili kavarniški prostori popolnoma preurejeni in so na moč elegantni. V hotelu je poleg kavarne restavracija, ki slovi kot najodličnej-ša velemestna. Prejšnja koncertna dvorana je bila spremenjena v kino-dvorano in dnevno predvaja-jajo tam najlepše filme. V »Unionu« ložirajo visoki inozemski gostje in člani kr. vlade, kadar se mudijo v Ljubljani po opravkih. Starega hotela »Slon« ni več. Na njegovih temeljih je zgrajena
I Pogreb pokojne ge. Minke dr. Sorlijeve roj. Gasperin bo danes, v soboto, iz kapele pri Svetem Križu ob 15 popoldne k zadnjemu počivališču.
1 Ob 150 letnici Linhartovega odrskega dela »Veseli dan ali Matiček se ženi bo drugi teden v operi premiera Mozartove »F i g a r o v e svatbe«, v kateri bodo nastopili: Vidalijeva, Kogejeva, Heybalova, Polajnarjeva, Janko, Be-tetto, Marčec, Zupan, Orel in Rus oz. Sladoljev. Ta izvrstna Mozartova opera še danes velja za eno najboljših komičnih oper vse svetovne literature. Libreto je prirejen po znani Beaumarehaisovi komediji, ki je služila za podlago tudi prvemu našemu odrskemu delu, Linhartovemu »Matičku«.
1 Slomškova družba vabi k sv. maši zadušnici, ki jo bo daroval g. svštnik A. Cadež v ponedeljek 6. t. m. ob pol 7 v stolnici za t vzor-člana in urednika »Slovenskega učitelja« g. Fortunata Lužarja.
_ 1 V spomin blagopokojnega g. Fortunata Lužarja, banskega šolskega nadzornika, daruje za slepe v Ljubljani 50 din rodbina «Dovgan, Postojnska 14.
1 V Stritarjevi nlici štev. 6 v Ljubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Sta-r e m trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Namesto cvetja na grob g. Fortunata Lužarja je daroval neimenovani Vincencijevi konferenci M. 0. za reveže 1000 din. Bog plačaj 1
1 Mladinska JRZ v Zg. Šiški ima svoj redni sestanek drevi ob 8 pri g. Zajcu (v gostilni). Na dnevnem redu je predavanje bivšega poslanca g. Smersuja Rudolfa. Za člane MJRZ je udeležba strogo obvezna. Iskreno vabimo člane seniorske organizacije.
1 Kegljanje za dobitke. Zasavsko okrožje ZFO vabi na kegljanje za dobitke, ki bo v nedeljo 5. novembra od 9 zjutraj do 11 zvečer neprenehoma na kegljišču Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Krasni dobitki!
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborao urejuje funkcije črev.
Reg. po min. soe. pol. in n. cdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
I Ukradena kolesa. Spet je policija prejela tri prijave o ukradenih kolesih. Vsa kolesa 60 bila ukradena zadnjega oktobra, in sicer moško kolo znamke »Triebrad«, vredno 700 din, Alojziju Severju izpred vinotoča na Poljanski cesti. Marjanu Babniku je nekdo odpeljal z dvorišča šole na Prulah 400 din vredno kolo znamke »Anker«, Edvardu Mežetu pa 400 din vredno kolo znamke »Styria« izpred gostilne Pengov na Karlovski cesti.
1 Številne tatvine v Ljubljani. Iz stanovanja Pavle Potočnikove v Groharjevi ulici je neznan tat odnesel tri zlate zapestnice in par zlatih uhanov v skupni vrednosti 900 din, poleg tega pa še 367.50 din gotovine in nekaj starega srebrnega denarja. — Iz jedilne shrambe Pavla Štruklja na Knezovem stradonu pa je lačen tat odnesel precej moke, 6 kg masti, nekaj olja, 8 steklenice paradižnikov in nekaj drugih malenkosti v vrednosti 436 din. — Žrtev žeparja pa je bila na praznik Vseh svetnikov Justina Silič, kateri je žepar odnesel rjavo usnjato denarnico s 310 din in drugimi malenkostmi.
1 Suknje in površniki — celo iskani. Mraz je pritisnil, pa si marsikaki uzmovič skuša za vedno izposoditi tujo suknjo. Najbolj predrzen je bil pač tisti, ki je na Sv. Petra cesti na praznik Vseh svetih razbil izložbeno okno v trgovini Presker in odnesel novo zimsko suknjo lz izložbe, vredno 450 din. Videti je bilo, da ga je zeblo, ker se je zadovoljil z eno samo suknjo. Hudo pa je to, da je škoda na razbitem steklu večja, namreč 600 dinarjev, kakor pa je bila vredna ukradena suknja. — Iz obednice Ljudske kuhinje je nekdo odnesel zimsko suknjo, vredno 350 din, Tonču Ton-čevu. — Kratek zimski površnik vreden nekaj nad 200 din, je nekdo odnesel Antonu Armiču iz skednja na Viču.
1 Od doma je pobegnil 15 letni di jak A rta Cuček, doma iz Ljubljane. Mahnil jo je od doma 28. oktobra kar z aktovko in šolskimi knjigami. Najbrž je bil vzrok temu slab uspeh v prvem četrtletju.	...	,
1 Velike tatvine starega železja. Mostovna delavnica državnih železnic v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru odlaga staro, nerabljeno žeiezie poleg poslopja na prostem. Zadnji čas je bilo opažati, da izginjajo veliki kosi starega železja. Varnostnim organom železniške uprave v Ljubljani se je naposled posrečilo prijeti tri brezposelne, ki so odnašali staro železje in ga prodajali trgovcem s staro železnino po splošni ceni 1 din za kg. Dosedanje poizvedue so do-
lepa, visoka stavba novega hotela pod starim imenom. Posebnost zase je steklena kavama vrh »nebotičnika«, od koder je čudovit razgled na mesto, bližnjo in daljnjo okolico za tiste, ki se ne morejo ali nimajo časa povzpeti na grajski hrib. Je pa v mestu vse polno drugih manjših hotelov, restavracij in gostiln, saj je Ljubljana tujsko-prometno središče in križišče mednarodnega prometa. Vsa ta gostinska podjetja kažejo, da 6e lastniki na moč prizadevajo čimbolj zadovoljiti goste in ustreči zahtevam tujskega prometa. Postrežbo najdeš vsepovsod solidno in veselilo me je, da sem se povsod v lokalih s prijaznim in uslužnim osebjem gladko sporazumel. Večina cest, ki ob mojem zadnjem bivanju še niso bile urejene, 60 lepo tlakovane ali pa asfaltirane. Med novograjentmi poslopji prednjačijo: palača banke »Slavija«, »Vzajemne zavarovalnice« in po arh prof. Plečniku zamišljena in grajena Impozantna palača univerzitetne knjižnice. Tudi trgovina je pokazala velik napredek, kar izpričajo lepo urejeni trgovski por-tali, svetlobni napisi firm in tako okusno in lepo aranžirane izložbe, da prav nič ne zaostajajo za onimi velemest inozemstva. V njih 6e lepo zrcalita profinjeni okus in spretna roka domačih izložbenih aranžerjev. Priznati moram veliko spremembo lica mesta v teh dvajsetih letih po prevratu in je zdaj imenovana »Velika Ljubljana« napravila name vtis moderno urejenega in izredno anažnega mesta «
To laskavo oceno o našem mestu je priobčil ugledni profesor in hvaležni mu moramo biti, da nas je tako prikazal v zunanjem svetu. Našim hotelirjem, lastnikom gostinskih obratov, trgovcem in aranžerjem pa naj bodo te pohvalne besede v spodbudo. To je najlepša in najboljša propaganda za nas.
BREZDOMCI
Tako so pisali kritiki vseh ljubljanskih listov, kin '
„Ta film bi moral vldoti vaak ilovakl"
in enako govore tudi vsi navdušeni obiskovalci našega kina, ki so si že film ogledali
SPENCER TRKY In NICKET R00NEY — Prekrasna filmska umetnina, najlepše filmsko delo zadnjih desetih let
Predstave ob 16., 19. in 21. url — Kino Union, tal. 28-81
Zločin na Fali pred sodniki
Maribor, 3. novembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes dopoldne razprava proti 23-letnemu delavcu Francu Zajcu iz Ogulina zaradi uboja in dvakratne poškodbe. Ozadje te razprave je tvorila razburljiva in krvava noč na Fali, kjer je bil v gostilni ubit po nedolžnem Jernej Lam-preht vpričo svoje žene in otrok, dva gosta pa sta bila ranjena. Ta žalostni dogodek se je sledeče odigral:
Letos so gradili iz Ruš proti Fali banovinsko cesto, ki bo vezala Rušo s Sv. Lovrencom na Pohorju. Pri tej gradnji je bilo zaposlenih tudi več delavcev iz Hrvaškega, večinoma iz Like. Bili so pridni delavci, toda nekaj med njimi je bilo zelo prepirljivih ter so postali pravi strahovalci vse okolice. Posebno se je odlikoval današnji obtoženec Zaje ter brata Prpič. Vsako nedeljo so se na-pili ter 60 potem pretepali domače fante. To je slednjič domačinom presedlo, po so se pripravili ter vse tri ob priliki neke veselice pošteno pretepli. Posebno jih je skupil Zaje, ki je postal zaradi tega ves besen ter je napovedal domačim fantom k.vrvavo maščevanje. Prihodnjo nedeljo, dne 6. julija, st, je Zaje nahajal v gostiini na Fali skupaj s svojimi tovariši ter je čakal na priliko, da se maščuje. Res so prišli v gostilno tudi nekateri domači fantje, ki so bili prejšnjo nedeljo navzoči pri pretepu. Za njimi so prišli tudi drugi
ljudje, med njimi Jernej Lampreht s svojo ženo in otrokom. Vsi trije so bili v Mariboru na Mariborskem tednu, pa so se na povratku domov zgla-siil malo v gostilni. Ljudje so se mirno obnašali, vendar pa je v gostilni vladalo napeto ozračje, ker so se vsi ozirali v kot, v katerem so pili hrvaški delavci; videlo se je namreč, da se nekaj pripravlja. Fantje, na katere so Hrvati imeli piko, so se dvignili, da bi odšli. Tedaj pa se je Fr. Zaje naglo dvignil, potegnil nož ter z njim planil proti vratom. Tam se je takrat nahajala gruča ljudi, v katero je začel slepo mahati. Pri tem je zabodel Franca Burjo v ramo, Ivana Petkoviča pa je ranil na desnem komolcu. Zatem pa je kot pobesnel planil nad Lamprehta, katerega ni niti poznal in ki je mimo sedel poleg svoje žene in otroka, ter ga začel divje suvati z nožem Zadel ga je trikrat, tretjič naravnost v srce, da se je Lampreht zgrudil ter čez nekaj minut vpričo žene in otroka umrl. Morilec je potem planil v noč ter so ga naslednjega dne aretirali.
Pri današnji razpravi se je Zaje zagovarjal, da ni nameraval nikogar usmrtiti, pač pa da se je z nožem branil, ko eo ga fantje napadli. Suval je kar na slepo okrog sebe ter ni niti vedel, da je Lamprehta zadel.
Zaje je bil obsojen na 4 leta in 2 meseca strogega zapora, 3 leta izgube častnih pravic ter na plačilo mesečno ICO din za nedoraslega pokojnikovega otroka. Zaje je kazen sprejel. V senatu so bili: dr. C»mer kot predsednik ter Lečnik in dr. Juhart kot prisednika. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Košenina.
gnale, da so tatovi odnesli nad 3000 kg starega železja, katerega vrednost dosega najmanj pet tisoč dinarjev. Dva trgovca, ki sta kupovala to žeiezie, bosta imela tudi sitnosti s sodiščem zaradi nakupa sumljivega, ukradenega blaga.
V četrtek je priredil Centralni šahovski klub svoj redni mesečni brzoturnir za prvenstvo novembra. Obenem ee na tem brzotumirju kvalificira prvih šest igralcev za brzoturnir, ki se tudi odigrava vsaki mesec za prvenstvo Ljubljane. Udeležilo se ga je 15 klubovih članov, ki so se sledeče plasirali; 1 in 2. mesto 6ta osvojila Šorli in Ku-melj, vsak po 12 točk; 3. do 5. mesto so zasedli Furlani, Puc in Požar z 10 in pol točkami, 6. mesto Hren z 9 točkami. Slede še Šiška in Jakulin 8 točk, Germek 6 in pol, Samobor 4 in pol, Arigler 4, Uršič 3 in pol itd. Presenetil je predvsem Šiška, ki je znan dober igralec, toda preveč remijev ga je potisnilo nazaj, pač pa je v pozitivnem smislu presenetil Kumelj, ki se je visoko povzpel. Inte-reeantna pa bo borba prihodnji teden, ko bo brzoturnir. za prvenstvo Ljubljane, kjer bo sodelovalo po 6 igralcev Lj. šah. kluba in Centralnega ter 2 igralca šah. kluba »Triglav«.
Dr. RUDOLF LOVREC, zdravnik ■•pet redno ordinira, Maribor, Strosmajerjeva 8
Najnovejša poročita
Vojna poročila
Kran|
Na Ljudski univerzi predava drevi ob pol 9 ga. Vera Adlešičeva, soproga ljubljanskega župana o vtisih iz Amerike. Upamo, da bo predavanje, ki je že bilo v Ljubljani, tudi v Kranju želo zasluženi uspeh.
Rogatec
V nedeljo 5. novembra ob 3 popoldne in ob 8 zvečer uprizori FO igro »Dva para se ženita«. Sodeluje godba na pihala iz Rogatca. Vsi vljudno vabljenil
Trbovlje
Žalno svečanost v spomin svojim j>adlim tovarišem priredi tuk. bojevniki v nedeljo. Ob pol enajstih bo sv. maša, nato cerkveni obredi in petje žalostink pri spomeniku.
Roditeljski sestanki. Pod okriljem društva »Šola in dom« na tukajšnji meščanski šoli se zopet pričnejo predavanja. Koristno in potrebno je, da bi bili ti roditeljski sestanki, ki bodo združeni s predavanji, čim številnejše obiskani. Zato pozivamo vse starše otrok, ki obiskujejo mešč. šolo, da se sestankov udeležujejo Na sestankih in predavanjih se bodo obravnavale vse važne Zadeve vzgoje. Vabimo tudi druge starše. Prvi sestanek bo v nedeljo 5. novembra 1939 ob 15.30 v meščanski šoli. Predaval bo g. ravnatelj mešč. šole o »Mladini in kinu«.
Češki film »Pastorka« se bo predvajal od sobote do ponedeljka v kinu Društveni dom.
Bern, 3. nov. AA. Havas: Danes nekaj pred 13. uro so prebivalci mesta Basla imeli priliko gledati s streh boj med velikim nemškim bombnikom »JU h2« in šestimi francoskimi lovskimi letali. Francoska letala so zapodila nemški bombnik, ki je priletel od vzhoda, v beg. Boj, ki je trajal okoii 20 minut, je bil nad alzaško ravnino.
Vojna na morju
London, 3. nov. t. Službeno poročilo mornariškega ministrstva javlia, da je angleško brodovje očistilo morja od nemških trgovskih ladij. Do sedaj so zavezniške sile zaplenile 13 velikih trgovskih ladij, dve veliki ladji sta bili zaplenjeni od Francozov, 8 pa so jih potopili nemški mornarji sami, da ne bi prišle v roke nasprotnikom. Mali brodi niso všteti. Preostale ladje so zbežale v nevtralna pristanišča, kjer pa bodo prišle v težave, ko jim bo zmanjkalo denarja, da bi plačale stroške. Nevtralne države jih bodo morale verjetno zapleniti. Še druge ladje sedijo na slepem v nemških pristaniščih, kjer jih je treba vzdrževati.
Berlin, 3. nov. A A. DNB: Glede vesti, objavljenih v tujem časopisju o napadu neko nemške podmornice na angleško ladjo »Cal-morc, je uradno ugotovljeno, da v bližini označenega mesta ni bilo niti ene nemške podmornice. Jasno je, da angleško ministrstvo za informacijo poskuša z izmišljenimi vestmi vplivati na ameriško javnost.
Vsa ameriška obala zastražena
Washington, 3. nov. t. Prendsednik Roosevelt je danes pri sprejemu časnikarjev izjavil, da se sklepi panamske konference že izvajajo in da je vsa obala Severne, Srednje in Južne Arnerike zastražena. Ameriške vojne ladje so prevzele nadzorstvo nad obalami Severne Amerike, Srednje Amerike, Brazilije, Urugvaja, Argentine, medtem ko vojne ladje Čile in Ekvatorja nadzorujejo zahodno obalo^ Južne Amerike. Ameriški narodi bodo zdaj točno poučeni o vsem, kaj se dogaja na teh obalah ter bodo strogo pazili, da se spoštujejo zakoni nevtralnosti.
Spet streljanje na mandžursko-sovjetski meji
Tokio, 3. nov. A A. Havas: Sovjetski vojaški oddelki so streljali na vrsto japonskih in mandžurskih avtomobilov. Brzojavka, ki ie prispela iz Harbina o tem incidentu, pravi, da se. je to zgodilo 31. oktobra. Dalje pripominja brzojavka, da je poročilo o tem incidentu izzvalo veliko razburjenje. Sovjetske čete so bile na postojankah na levem bregu Arguna, ki tčče ob vzhodni Sibiriji in severnozabodno od
Nova Amerika: Luksuzni parnik z imenom »Amerika« so spustili v morje. Ladja stane 1? milijonov dolarjev
Manžukua, avtomobilska kolona pa se Je premikala ob nasprotni obali. Čeprav še niso znane podrobnosti o tem dogodku, vendar brzojavka pravi, da so japonsko-mandžurski avtomobili pretrpeli občutno škodo.
„Osservatore Romano" odgovarja Molotovu
Pariz, 3. nov. AA. Ilavas poroča iz Vatikana: »Osservatore Romano« piše o nedavnem govoru Molotova in ostro odgovarja na trditve ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova, češ da so predrzne in neresnične. Govor Molotova je ena sama dolga vrsta neresnic. Napad Sovjetske Rusije na Poljsko je bil udarec v hrbet junaškemu odporu. Vatikanski list prav tako napada tudi tisti del govora Molotova, ki oimcja »dozdevni prijateljski duh«, s katerim se je Sovjetska Rusija pogniala z baltiškimi državami za sklenitev pogodb o vzajemni pomoči, pomoči, ki pomeni vtikanje Sovjetske Rusije v neodvisnost teh držav. Če hočemo spoznati iskrenost »spreobrnitve« Sovjetvske Rusije v korist mirovne ideje, in gnus Sovjetske Rusije do uporabe sile, zadostuje, dn si ogledamo samo način _ izsiljevan ja sovjetske politike, ki zasuž-njuje ljudstva v notranjosti in zatira narode na zunaj. List pravi, da je prav tako zelo značilno. da je Molotov začutil potrebo, da opozori .javnost nn usodo komunistov na Francoskem in Angleškem. Kremclj in kominterna delata torej še zmerom z roko v reki. Sovjetska diplomacija in boljševiška propaganda — nravi »Osservntore Romano« — imat-i na vodstvu iste ljudi in sta navdahnjeni z istimi idejami. Naposled list ostro obsoja zahteve Sovjetske Rusije do Finske, češ da so smešne in nevarne za Finsko.
Finci pri Molotovu
Moskva, 3. nov. t. Finska delegacija je bil n nocoj od 18—20 v Kremlju, kjer je nadaljevala razgovore s Sovjeti. Sovjetsko vlado sta zastopala Molotov in Potjomkin.
Halifax bo govoril po radiu prihodnji torek
London, 3. nov. t. I,ord Halifax bo imi*l prihodnji torek 7. novembra govor po radiu o vprašanju »Naš položaj zdaj in potem«.
Sprejem novoporočencev pri papežu
Vatikan, 3. nov. AA. Havas: Sveti oče Pij XII. je sklenil, da bo začenši od srede dalje spet sprejemal v skupno avdienco določeno število ljudi, med njimi tudi novoporočence.
Preselitveni sporazum med Nemčijo in Sovjeti
Berlin, 3. nov. A A. DNB: Med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je bil danes sklenjen sporazum, da dobijo vsi Nemci, ki živijo v za-padnih delih Ukrajine in Bele Rusije, ter vsi Ukrajinci, Belorusi, Rusi in Rusini, ki prebivajo na današnjem poljskem ozemlju, ki je pod Nemčijo, pravico preseliti se na ozemlje druge države. Merodajno je pri tem osebna volja prizadetih oseb. Vse osebe, ki se želijo izseliti, imajo pravico odnesti s seboj toliko imovine, kolikor jim je potrebno za nadaljevanje gospodarske delavnosti in obrtnega poklica. Sporazum predvideva, da bodo interesi izseljencev glede imovine, ki jo bodo pustili na svojem prejšnjem bivališču, zavarovani. Na osnovi sporazuma se bo takoj izvedla organizacija registracije onih. ki se želijo izseliti. Ta organizacija bo tudi skrbela za izvršitev selitve. Obe pogodbeni stranki sta zagoiovili materialno in zdravstveno podporo izseljencem, kakor tudi zaščito njihovih pravic. Vsa konkretna vprašanja izselitve bodo rešena v prijateljskem dtihu, kakor to odgovarja obstoječim prijateljskim odnošajem med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Drobne novice
Berlin, 3. nov. A A. DNB poroča iz Stock-holma: Začela so se pogajanja o gospodarskih vprašanjih med Švedsko in Nemčijo
Tokio, 3. nov. AA. Štefani. »Kokumin« piie o zboljšanju sovjetsko-japonskih odnošajev ter izraža željo, da bi bilo povabilo Molotova, poslano v Tokio zaradi ootfaiani, soreieto.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska drama:
Anton Čehov: »Striček Vanja«
Premiera 2. novembra 1939
Ime Antona Čehova se po navadi imenuje v zvezi z imenom Slanislavskega, ustanovitelja moskovskega Umetniškega gledališča, čigar člani so dali literarnim stvaritvam tega odličnega predstavnika ruske književnosti v polpretekli dobi svojstveno gledališko podobo ter jim tako pridobili svetoven sloves. To so bili znameniti Hudožestve-niki, ki so v prvih povojnih letih nekajkrat zaporedoma gostovali tudi pri nas, ■ tako da se jih zlasti starejši obiskovalci gledališča utegnejo še dobro spominjali. V vrsti del, ki smo jih imeli tedaj priliko videti, so bile tudi nekatere Čehovlje drame, med njimi nepozabni »Striček Vanja«.
Kajpada ni mogoče istovetiti Čehovljega literarnega 6veta s podobo omenjenega gledališča. Igranje Hudožestvenikov, ki je 6tremilo za tako imenovanim odrskim realizmom, je resda poudarilo tesno zvezo med dramatsko književnostjo in gledališko umetnostjo; vendarle pa ta edinstveni pojav v zgodovini gledališča prav tako dokazuje nasprotno, da sta namreč obe področji različni in avtonomni. Le tako se moremo izogniti enostranskemu pojmovanju in priznati umetniško svobodo v interpretaciji tega ali onega dela, pisatelja ali sloga.
Pomen in vrednost Čehovljih dramskih stvaritev ni toliko v gradnji in dramatski izoblikovanosti, kolikor v njihovi človeški pretresljivosti in pesniški lepoti. V njih nam je pokazal pisatelj predvsem človeka svoje dobe, ki ga je znal zajeti ne le v osebnem psihološkem smislu, ampak tudi v razmerju do tako imenovanega duha ča6a Namenoma sem opozoril na celotnost pisateljevega dela, kajti človek ee ne more ubraniti vtisa, da Čehov v vseh 6Vojih spisih variira prav za prav en sam motiv. Tisto, kar ga predvsem zanima in privlači, je podoba ruskega življenja in človeka v zadnjih desetletjih pred revolucijo. Vendarle pa se mu je ravno v »Stričku Vanju« posrečilo združiti to svojsko rusko okolje s podobo splošnega duhovnega položaja evropskega človeka ob zatonu minulega stoletja. To je tudi vzrok, da je ravno to njegovo delo najpogosteje na sporedu zapadnih gledališč.
Kakor veči/ia Čehovljih del, tako tudi »Striček Vanja« ni drama v običajnem pomenu besede, 6aj ne moremo govoriti niti o pravem dejanju, niti o 6poru nasprotujočih si moči, ki 6e v drami bore za zmago ali poraz. Tega se je najbrže zavedal avtor sam, ki je zato imenoval svoje delo »prizori rz vaškega življenja«. Prav dobro čutimo, da celo razočaranje strička Vanje nad egoističnim profesorjem Serebrjakovim, ki sproži največjo dramatsko napetost v tretjem dejanju, ni poglavitni poudarek v tej igri, ki nam vzporedno z usodo 6trič-čka Vanja prikazuje še celo vrelo v bistvu nič manj razočaranih življenj, tako Serebrjakova, njegove mLade žene Jelene, Sonje, zdravnika Astrova in drugih. Kljub poudarjenemu naslovu nam je docela jasno, da tukaj ne gre za individualno dramo enega 6amega človeka. In vendarle bi bila zmotna tudi nasprotna misel, češ ali ni »Striček Vanja« morebiti primer tega, kar bi lahko imenovali kolektivno dramo. Pri tem delu smo v zadregi, če bi ga hoteli imenovati z določenim nazivom. Vsa zasnova je v bistvu epska, a to je le okvir, v katerem prihaja do izraza notranja podoba teh ljudi, katerih dialogi in monologi prehajajo v pesem, v lirično nastrojenje. To pa je bilo za pisatelja le sredstvo, da nam je tako laže odkril dramo slehernega poedinca, a to na tak način, da za kriki in tožbami teh posameznikov začutimo ranjeno in bolno dušo V6ega pokolenja. To je drama rodu, ki omahuje med voljo in močjo ter umira med težo vsakdanjosti in sanjami o lepšem življenju. Pozitivizem in idealizem, realizem in romantika 6e prepletata v tej drami nemoči, razočaranja in
melanholčnih sanj o lepoti in dobroti, Toda značilno za Čehova je, da 6e v nasprotju s starimi romantiki, ki so proti mračnim podobam težke vsakdanjosti čarali privide »zlatih« dob v smislu I pravljičnega historizma, vdaja utopičnim vizijam prihodnosti, ki bo napočila čez »sto, dve sto let«. Toda čeprav je ta, skoraj sentimentalna vera za sodobnika kaj malo prepričljiva, je vendarle pretresljiva in očarljiva kot izpoved rodu, ki je hrepenel v višave, dasi ni poznal poti do njih. To je občečloveška vrednost tega dela, ki je sicer po okolju in občutju popolnoma rusko.
Uprizoritev takega dela zahteva od režiserja ne le znanja, ampak tudi rahločutnosti. Odkar sta zapustila — upajmo, da ne za vedno — našo dramo dva tako odlična režiserja, kakršna smo imeli v C. Debevcu in B. Stupici, je nastala menda majhna zadrega. Tako si predvsem razlagamo tudi dejstvo, da je režiral pričujoče delo dramaturg Josip Vidmar. Ne moremo mu šteti v zlo, ako 6e je tu in tam, zlasti v pojmovanju kompozicije nastopajočih oseb, skušal okoristiti z zgledom Umetniškega gledališča. Prav tako je bilo uprizoritvi v prid, da se je režiser močno naslonil na režijsko izročilo Cirila Debevca, ki je v zadnjih desetih letih, lahko rečemo, ustvaril svojski slog prav za igre bolj intimnega značaja. Prvo dejanje je bilo sicer precej medlo in neizdelano, vendar je predstava rasla od dejanja do dejanja ter pokazala zlasti proti koncu nekaj močnih prizorov. Dobro je bilo zadeto okolje, medtem ko je bilo premalo poudarjeno svojsko nastrojenje tega dela, prav tako kakor ni prišla do polnega izraza tudi poezija besede, ki je tako bistvena za te vrste igre. Kar zadeva zunanjo podobo, se je režiser z malimi izjemami držal točno avtorjevih navodil. Premalo je poudaril le scenično razliko med drugim in tretjim dejanjem.
Čeprav je bila igra na splošno zasedena z izbranimi močmi, bi si vendarle želeli morebiti še kako spremembo. Strička Vanjo je igral g. Levar zadovoljivo kljub temu, da je bilo njegovo pojmovanje bliže junakom kakega Andrejeva kakor pa Čehova. Zaradi premočno poudarjene analize je njegov lik ponekod pogrešal prisrčnosti in toplote. Povedati pa moramo tudi, da tega igralca letos že nekam preveč vpregajo v delo, tako da mu očividno primanjkuje časa za študij. Profesorja Serebrjakova, tipičnega ruskega inteligenta, ki živi na račun drugih, je v markantni zunanji podobi prikazal g. Skrbinšek, vendarle je bil njegov nastop v celoti preveč naturalistično poudarjen. Pasivno naravo njegove mlade žene Jelene je s stopnjevano močjo podala ga. M. Danilova. Njena igra, ki 6prva ni preveč privlačevala, je bila tako od dejanja do dejanja prepričljivejša. Igralsko nedvomno najmočnejši podobi pa 6ta ustvarila ga. Vida Juvanova, ki je umirjeno, a 6 tem večjim notranjim zanosom ustvarila podobo trpeče in vdane Sonje ter g. Daneš s 6vojo skoraj nemo igro v vlogi obubožanega posestnika Teljegina. Prav tako je bil v nekaterih prizorih odličen g. Kralj kot resignirani in pijači vdani podeželski zdravnik Astrov, čigar burkasta originalnost je le krinka, za katero se skriva ta skoraj sentimentalni idealist. Prav dobra v maski in kretnji, a manj prepričljiva v glasu je bila podoba stare Marje Va6iljevne, matere strička Vanje, ki jo je igrala ga. Gabrijelčičeva. V igri nastopata še pestunja (ga. Rakarjeva) in delavec (g. Brezigar), ki sta se oba lepo uveljavila v okviru celotne igre.
Uprizoritev »Strička Vanje« je tedaj kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki pa se bodo dale od predstave do predstave še kolikor toliko odpraviti, lep in pozornosti vreden dogodek v naši drami. Upamo, da bodo ponovitve bolje obiskane kakor premiera.	France Vodnik.
Miško Kranjc v srbščini
Te dni 60 izšle v zbirki Srbske književne zadruge noveleMiška Kranjca pod naslovom »Pri-povetke«. Prevedel jih je v srbščino najmarljivejši naš posrednik med slovensko in srbsko književnostjo Tone Potokar, ki je 6vojim prevodom Cankarja dodal 6edaj še njegovega antipoda v današnji slovenski književnosti Miška Kranjca. Prav tako pa seznanja tudi slovensko občinstvo 6 srbskimi pisatelji ter za Cošičevim »Pokošenim poljem« prav zdaj najavlja svoj prevod Jakovljevi-čeve »Srbske vojne trilogije«. Za to posredovanje med dvema kulturama moramo biti g. Potokarju hvaležni in veseli njegovega uspeha v srbski književnosti. Kot 287 zvezek SKZ je izšel izbor iz Miška Kranjca, ki 6e mora imenovati posrečen ter je dobro in pravilno predstavlja tega mladega slovenskega pisatelja, naturali6ta in socialnega pisatelja, ki pa se sedaj že bolj nagiba k realizmu zemlje, kakor kaže njegov zadnji roman »Kapita-novi«. Potrebno je bilo zbirki napisati predgovor, kjer Tone Potokar da na 7 straneh v kratkem portret Miška Kranjca kot pisatelja iz Slovenske Krajine, ki je bila vse do njega v književnosti neplodna, pa je 6 Kranjcem dosegla takoj svoj vrh v književni tvornosti. Potokar označi Slovensko Krajino kot tisti slovenski del naše zemlje, ki je najdlje ostal pod tujcem in so se po prevratu ljudje šele morali učiti knjižnega jezika, ki ga tudi Kranjc ni obvladal, kar mu je stilistično zelo hodilo v škodo. Potem označi vseh deset Kranjčevih knjig posebej ter jih v kratkih potezah oceni, zlasti zadnjo »Kapitanovi«, v kateri se vidi nov način Kranjčevega ustvarjanja. Trditev pa, da pri Kranjcu ni občutiti vpliv Cankarja, ne bo držala, kajti v prvih delih je naravnost rasel iz njega ter je tudi v Ljudeh ob cesti še ve6 v čaru Cankarjevih brezdomcev, Toda prvi ga je premagal in s čisto epiko zašel v nasprotni pravec zemskega materializma, iz katerega se zdaj raste v novo luč. Uvod pa je dober in dobro informira Srb e o enem izmed predstavnikov najmlajšega slovenskega pisateljskeega rodu. Izbor sam pa vsebuje novele: Režonja na svojem (Režonja na svome ognjištu), Na valovih Mure (Na talasima Mure), Grlice ter Kati K u s t e c o -v a. Kakor vemo, je hotel prevajalec dodati še Martin Zalig na kmetih, črtico, ki jo je že prevedel, pa je gotovo zaradi obsega morala odpasti, dasi spada med najboljše Kranjčeve novele. Veseli smo, da je zopet nov slovenski pisatelj našel pot v svet, g. Potokarju pa želimo, da bi še in še skušal 6rbsko občinstvo seznanjati z našimi klasičnimi deli iz starejšega pa tudi iz novejšega
slovstva.	td.
*
Zgodovina slovaške književnosti. Lektor slovaške univerze v Bratislavi dr. B i i e k je objavil
novo delo o slovaški književnosti od prvega početka do današnjih dni. Knjiga dobro poudarja povezanost slovaške književnosti z raznimi evropskimi 6trujami, na drugi strani pa primerja razvoj slovaške književnosti z raznimi drugimi slovanskimi književnostmi. Vsekakor je knjiga lepo delo mlade slovaške slavistike.
Knjiga o rimskem brevirju. Bedfich Malina: Dčjiny finKskčho breviafe (Zgodovina rimskega brevirja, I, in II. del., str. 416, broš, 65 K, vez. 85 K. Izdala založba »Vyšehrad« v Pragi. — V Pragi je izdala katoliška založba zgodovino rimskega brevirja, katero imenujejo češke kritike naravnost dogodek, ki bi — če bi izšla v svetovnem jeziku — gotovo zbudila svetovno pozornost, — Prof. Bedfich Malina spremlja razvoj rimskega brevirja od začetka do sedaj, tako da s 6preminjevanjem liturgičnih tekstov spremljamo zgodovino katoliške Cerkve skozi vsa stoletja in vse duhovne tokove. Od starokrščanske dobe pa prav do reforme Pija X. spremljamo življenje brevirja, življenje liturgičnih tekstov. Ne samo litur-gik, tudi literarni zgodovinar bi imel korist, če bi pogledal v to knjigo, kajti srednjeveška himnika je za literarno zgodovino še slabo raziskana panoga estetskega pesniškega ustvarjanja. Kdor se je lotil pisati zgodovino brevirja, je moral poznati tudi psihološko ozadje zgodovinskih dob, kajti vsako veliko gibanje je pustilo sled tudi v cerkveni molitvi. Tako beremo tu definicije posameznih dob, ki so ustvarjale nove molitve ter vstajajo pred nami postave papežev in svetnikov, ki so soustvarjali cerkveno molitev. Zgodovina brevirja nam tako nudi resnično duhovno čtivo, ki nam pomaga živeti s Cerkvijo in jo razumevati v boju s časom in duhovnimi tokovi. V njem preživljamo tudi cerkveno leto kot nikjer drugje. Knjigi je napisal uvod kraljedvorski škof dr. Pich ter ji dal na pot svoj blagoslov. Prof. Malina je po mnenju češke kritike dal češkim katoličanom najlepšo duhovno knjigo, katero je tudi znanstveno opremil, ne da bi pri tem trpela njena lahkota in lepota. Knjigo priporočamo tudi našim liturgičnim delavcem, pa tudi vernikom, ki znajo češki in si žele poglobiti zvezo z življenjem Cerkve.
Aleksander Maklecov; Zadaci 1 metode izuča-vanja kriminaliteta u Jugoslaviji, je naslov razprave, ki ije izšla najprej v reviji »Arhiv za pravne i društvene nauke« v Belgradu, pa tudi v posebnem odtisu (6tr. 16). V nji je profesor naše univerze podal razmerje med sociologijo in kriminalografijo, nakar je naznačil vprašanje vaške in meščanske kriminalitete v Jugoslaviji kot teorije. Razmerje med vaško in meščansko kriminaliteto je pokazal tudi v statističnih številkah ter jih tudi označil po vrstah in oblikah kriminalističnih dejanj. V teh kratkih poglavjih ije orisal naloge in metode raziskavama kriminaliteta v Jugoslaviji • posebnim
HH
r^vji i**'

' * ..« • E.**,- -T J. 1 f '.v	,:,. .


mm* i ' . . ™ »
St •

V ■' / ■■■ »:"':'


^^^^ 'I
Novo italijansko mesto Pomezia, ki je nastalo na nekdanjem Pontinskem barju, so slovesno
otvorili v prisotnosti Musolinija
ŠPORT
Jutri »Gradjanški«!
Naposled bomo imeli dosti zanimivega nogometa na sporedu. Dve izbrani četi nogometne garde »purgerjev« se bosta pomerili- z našimi dečki.
V predtekmi ob 13.30 nam bodo dali repertoar svojega nogometnega znanja juniorji obeh klubov. V tej tekmi bo šlo enim kot drugim bolj za prestiž. Bomo videli! Prav pa je, da enkrat vidimo naše mlade v borbi z močnejšim nasprotnikom.
Ob 14.45 nastopita ligini enajstorici v borbi za točke. Da li bo Ljubljani uspel veliki podvig v zadnji tekmi te sezone na svojem igrišču, se sprašuje naše športno občinstvo.
Tradicionalno je že postalo, da nudijo naši prav Gradjanskemu najtrši odpor v Ljubljani. Priznati pa je treba, da je hrvatski zastopnik trenutno v izredni formi. Z veliko požrtoval-nostjo in zagrizenostjo se je treba vreči našim v 90 minutno borbo. Želimo, da bi se našim posrečil velik podvig, in da bi Gradjanški pustil v nedeljo obe piki v Ljubljani.
Italijani namesto Fincev
Ker so Finci odpovedali svoje sodelovanje na telovadnem dvoboju z Nemčijo, ki bi se moral vršiti dne 5. novembra v Draždanih, so bili povabljeni italijanski telovadci, ki pridejo v Nemčijo, kjer nastopijo proti nemški telovadni reprezentanci. Italijani so se začeli takoj pripravljati za dvoboj z Nemci, s katerimi bodo imeli še več opravka kakor s Finci, s katerimi je bilo predvideno srečanje v Neaplju, ki pa je iz istega vzroka odpadlo kakor ono z Nemčijo. Najboljši italijanski orodni telovadci kakor Gugliemetti (Milan), Neri (Rimini), Amedeo (Savona), Capuzzo (Genua), Pe-rego (Milan), Fioravanti (Milan), Baldi (Turin), Ternelli (Modena), Bonoli (Ravena) in Monetti (Bologna) se bodo udeležili skupnega treninga, ki bo v nekem mestu severne Italije samo zaradi priprav za srečanje z Nemčijo. Omenjeni italijanski telovadci so pravkar pred osmimi dnevi tekmovali za italijansko prvenstvo in so zasedli mesta v istem vrstnem redu, kakor smo ga navedli zgoraj. Z Nemčijo se bodo italijanski telovadci pomerili v Draždanih letos že drugič. Prvo tako srečanje je bilo 5. maja 1936 v Milanu in so tedaj zmagali Nemci s 340.5 točke nasproti Italijanom, ki so jih dosegli 336, 325. Vmes so pa večkrat nastopili italijanski telovadci v Nemčiji in nemški v Italiji pri raznih javnih nastopih, ki se niso ocenjevali kot tekmovanje.
Novi odbor ASK-a
Na 5. rednem občnem zboru Akademskega športnega kluba (ASK) 25. oktobra je bil ob obilni udeležbi članstva soglasno izvoljen naslednji odbor:
predsednik: Janež Stane, cand. iur.; podpredsednik: Traun Ančka, stud. phil.; tajnik: Planinšič Joško, cand. iur.; blagajnik: Duh Maks, stud. tehn.; gospodar: Osterc Ludvik, stud. iur.; tehnični referent: Čop Tone, stud. iur. — Načelniki sekcij: smučarska: Ahačič Metod, stud. techn.; Iahkoatletska: Drenik Franc, stud. iur.; plavalna: Novak Franci, stud. techn.; telovadna: Suhadolnik Stanko, stud. phil.; teniška: Krejčič, stud. iur.; plesna: Rozman Tone, stud. iur.; damska: Bregant Grozdana, stud. med. — Nadzorni odbor: Pavlin Franjo, cand. iur.; Dobovšek Jože, dr. iur.; Slivnik Heribert, stud. techn.
Akademski športni klub ima sejo danes 4. novembra ob 13 v Akademskem domu. Za upravni odbor in načelnike sekcij udeležba strogo obvezna.
Helsinki se pripravljajo dalje
Prireditveni odbor za XII. olimpijske igre dela naprej ne glede na svetovni politični položaj. To se vidi iz poročil njihove poročevalske službe, kjer beremo med drugim poročila o ogledu olimpijskega stadiona, katerega je izvršil predsednik Mednarodne atletske zveze, dalje o načrtih, kako bodo filmati prihodnje olimpijske igre, o obisku inozemskih športnikov v Helsinkih, o imenovanju novega tajnika, o olimpijski vasi, o maratonski progi, o progi za kolesarske dirke itd. Končno je še enkrat naveden celotni program iger ter so navedeni kraji, kjer se prodajajo vstopnice.
Državno prvenstvo v table-tenisu za leto 1940
Upravni odbor jugoslovanskega namiznega tenisa je na svoji zadnji seji sklenil, kako se ob vršilo državno tekmovanje za prvenstvo moštev v 1. 1940. Vsi klubi, ki so včlanjeni v zvezi, bodo razdeljeni na šest skupin. _ Slovenski klubi so v drugi skupini Sem spadajo: iz Ljubljane: Mladika, Hermes, Ko-rotan, Planina: iz Celja: Jugoslavija in SK Celje.
ozirom na vas in mesto. Predvsem pa je treba podrobnih statističnih del o kriminaliteti v posameznih krajih, na podlagi kateri bodo šele mogoča sintetična dela.
— Vsi klubi posameznih skupin morajo med seboj odigrati tekme po Swaything cup sistemu. Iz vsake skupine prideta v ožje tekmovanje po dva kluba, ako ni v skupini več kot sedem klubov (ako jih je več tedaj pridejo trije v ožje tekmovanje).. Vsa tekmovanja se bodo vršila po gori omenjenem sistemu. Klubi ene skupine ne morejo zamenjati svoje skupine. — Zmagovalec v ožjem tekmovanju, ki se bo vršilo v Zagrebu, dobi naslov državnega namiznega prvaka kraljevine Jugoslavije za leto 1940. _
Taka bo torej organizacija letošnjega tekmovanja za namiznega državnega prvaka.
Hrvatski nogometni sodniki se pridno gibljejo
Ob priliki nedavnega bivanija nogometnih sodnikov iz Belgrada v Zagrebu, so se vodila razmo-trivanja med hrvatskimi in belgrajskimi sodniki. Slo je za vprašanje osamosvojitve in rešitve vseh 6pornih vprašanj med sekcijama. Razgovori 60 potekali v največji prisrčnosti. Nameravajo osnovati Vrhovni zbor sodnikov, ki naij bi določeval sodnike za mednarodne in ligaške tekme v zaključnih kolih, ko je delegiranje sodnika včasih velike važnosti. Sicer pa naj bi bili sodniki na Hrvatskem popolnoma samostojna sekcija, za kar se vneto bore tudi slovenski sodniki in katera ideja tudi med srbskimi 6odniki dobiva že trdno oporo. Kakor rečeno, eo se pogajali zelo prisrčno in je upati, da 6e bodo sodniki popolnoma solidalizirali, in da si ne bodo nasprotovali, kakor se je to do-6edaij čestokrat dogajalo.
III. pokalni brzoturnir moštev SŠI
IIL pokalni brzoturnir moštev SŠZ. Na željo nekaterih klubov je odbor Slovenske šahovske zveze sklenil, da se III. pokalni brzoturnir moštev SŠZ, ki je bil prvotno določen za 5. novembra, preloži na nedeljo 12. novembra t. 1. Podrobnosti bodo objavljene kasneje. Odbor Slovenske šahovske zveze.
FIS-ino prvenstvo sveta ali nordijske igre
Pretekli teden je imelo predsedstvo norveške smučarske zveze sejo, pri kateri so se razgovarjali tudi o prireditvah prihodnje zime. Sklenili so med drugim, da bodo norveška smučarska prvenstva v Raufossu v času od 6. do 11. februarja. Svetovne smučarske tekme FISe pa bodo v času od 25. februarja do 3. marca v Holmenkolnu in Rjukanu, kjer se bodo izvedle alpske discipline. Na Norveškem so še vedno pripravljeni, da izvedejo svetovne smučarske tekme; če bi bilo to z ozirom na svetovni politični položaj nemogoče, potem bi prekrstili svetovne tekme severnjakov, na katere bodo pa vabili tudi druge narode ne samo severnih.
Spored
zimsko-športnih prireditev Mariborske zimsko-sportne podzveze v Mariboru v sezoni 1939-40
17.	12. 1339: Propagandni tek za mladino (3 km), juni-
orje iu seniorje na 10 km na Pohorju, a ISSK Maribor. 6. 1. 1940: Klubski dan (obvezen za vse člane). 14. 1. 1840: Podzvezno prvenstvo v klasični kombinaciji. Izvedba ISSK Maribor. Mladinski dan pri Celjski koči. Izvedba SPD Celje.
21. 1. 1940: Slalom in smuk. Glažuta, Sv. Bolfonk. Izvedba SK Železničar, Maribor. 20. lin 21. l.s Drž. prvenstvo v klasični kombinaciji. 27. in 28. 1.: Drž. prvenstvo v alpski kombinaciji. 2. 2. 1940: Lenarfeičev smuk na Senjorjevem domu. a SPD Maribor.
4. 2. 1940: Zvezno prvenstvo v štafeti 4 * 10 km. ISSK Maribor.
11. 2. 1940: Juniorska medklubska tekma v teku na daljavo na Pesku, Pohorje. - Izvedba SK Železničar, Maribor.
Stanglov smuk iz Ruške koče. Izvedba SK Maraton, Maribor.
Orožnov smuk. Izvedba SPD Maribor. Medktubski slalom pri Celjski koči. Izvedba SPD Celje. 25. 2. 1940: Podzvezno prvenstvo v alpski kombinaciji. Izvedba SPD Celje.
Patruini tek za juniorje ln seniorje za pokal SK Železničar, Maribor. Izvedba SK SK Železničar, Maribor. 4. 3. 1940: Medklubski smuk v okolici Ribnice na Po-- .„. iorj,u- Izvedba ISSK Maribor.
18.	8. 1940: Smuk ir slalom na Peci. . Izvedba SPD
Mežica . Črna.
13. 5. 1940: Volesialom na Okrešlju. - Izvedba SPD V
Celju.
Velik, praz.: Veleslalom na Peci. Izvedba ISSK marib.
Z F 0
Telovadni tečaj za okrožne načelnike
Okrožja naprošamo, da takoj pošljejo prijave svojih načelnikov, oziroma namestnikov za telovadni tečaj, ki bo v času od 6.—11. novembra t. 1. Navodila so v okrožnici, ki so jo prejela okrožja.
Obenem obveščamo vsa okrožja, ki so bila vabljena na tečaj v času od 13.—18. novembra, da se naj udeležijo prvega tečaja, to je v času od 6.—11. novembra, ker bo drugi tečaj zaradi tehničnih zaprek odpadel. Torej: telovadni tečaj za vse okrožne načelnike bo v Ljubljani v času od 6.—11. novembra. Okrožja naj takoj pošljejo prijave Zvezi fantovskih odsekov. Tečaj je velike važnosti, ker se bodo predelavale nove proste vaje za člane, mladce iu »"u-uščaj ter nove orodne tekmovalne vaje.
Gandi jeva prizadevanja:
Svobodna Indija ob strani Anglije
Spet se zanima javnost za Indijo. Rusija poudarja azijska vprašanja, nemška diplomacija deluje v Afganistanu. Igru za Britsko Indijo.
y Zavit
Modrijan iz Delhija
gorjačo, se je podeželsko b
v svoj beli plašč, oprt na navadno
Mmlo, ki lalaji.
oj . . ...... ______
e Mahatma Gandi odpravil peš na bivališče angleškega podkralja, v leži več ko 2000 metrov visoko na Himalaji. Prašna, strma cesta vodi tjakaj, in »modri z Delhija« je tjagredč šepetal svoje molitve.
Lord Linlithgon, podkralj Indije, ga je sprejel na svoji verandi, sedeč na pletenem stolu, m Gandi je, kot navadno, čepel na tleh. Kitajski sluga je prinesel čaja; nato se je začel razgovor. Usoda Indije je pereča zadeva; oba ta dva se tega jasno zavedata.
Angležu je znano, da Gandi ne mara narodnega socializma. Šele pred letom dni, ko so začeli izganjati Jude, je Gandi javno izrazil svojo nejevoljo in je ogorčeno ugovarjal. Indijski narodni kongres ima socialistično večino, in Pandit Neru, predsednik kongresa, ki ie mimo Gandija najmogočnejša oseba med Hindi, je prijatelj vseh revolucionarjev Evrope in Azije, jako bojevit protifašist, človel »levičarjev« na debelo. Anglež se tudi zaveda, da Gandija vznemirja nemška propaganda med muslimani v Afganistanu, in da ga je jako pomirilo, ko je slišal, da so ob začetku te vojne prijeli v Britski Indiji 830 tozadevnih agentov.
»Lo svobodna Indija bo pomagala«
To so aduti, ki jih lord Linlithgon drži v roki; zaveda se, da bodo učinkovali. Toda...
Tedajci se odzove milini glas Gandijev: »Kongres želi natančno vedeti, kateri so vojni cilji Anglije, zlasti glede na njena ozemlja izven Evrope in glede na njeno politiko med indijskim narodom.« — »Seveda bomo Angliji na vso moč pomagali, saj bi svoboda Indije trpela, če bi bili Anglija in Francija poraženi. Ali je pa britska vlada za to, da nam obljubi ustavo dominijonov, če bomo zdaj Angliji pomagali?«
Beseda je padla. Linlithgon ni niti trenil. Vstal je, odšel v svojo pisarno in brzojavil v London. Gandi je vzel svojo palico in je odšel, mrmrajoč molitve, spet v svojo vas, k svojim statvam, in je spet začel tkati, ko da bi se ne bilo nič zgodilo.
Drugi dan je bilo v Indiji vse v napetem pričakovanju. Podkralj se je vrnil v svojo prestolnico, v Delhi. Muslimanski časopisi v Bom-bayu in Haiderabadu so poročali o tem sestanku, in lord Zetland, minister za indijske zadeve, je v londonski visoki zbornici poročal: »Vlada Njegovega Veličanstva ne želi ovirati ustavnega napredka indijskemu ljudstvu. Toda, dokler bodo trajala nasprotja med Ilindi in muslimani, in dokler bodo domači knezi povzročali težkoče, ne moremo, posebno pa ne
zdaj v času vojne, odobriti federativne ustave Indije.«
Gordijski vozel v Lahoreju
Istega dne se je sestal v Lahoreju, globoko v notranjosti dežele, ob vznožju Pamir-ske planote ali »Strehe sveta«, izvršilni odbor narodnega kongrssa. Njegov predsednik Pandit Neru, ki je na londonski trgovski akademiji študiral jezike in narodno gospodarstvo, je prebral Gandijevo sporočilo, ki mu ga je ta poslal ponoči in ki ga je odbor zdaj zvedel.
Člani odbora — revni nabiralci čaja, pre-dilci bombažastih blagov, mestni rokodelci, in med njimi nekaj po evropsko oblečenih izobražencev, so s pobožno zbranostjo poslušali Gandijeve besede. Konec stavka »Le svobodna Indija bo pomagala«, so zaploskali. Nato je sledilo šest ur trajajoče posvetovanje, ki ga je Pandit modro in odločno vodil.
Konec posvetovanja je sluga prinesel brzojavko: besedilo iz govora lorda Zetlanda v visoki zbornici. Po branju je bilo vse osuplo, nihče se ni oglasil. Slednjič je spregovoril Pandit Neru. Spravljive, preudarne besede so prihajale iz ust gorečega revolucionarja in borbenega nacionalista. »Anglije ne morermo pu-
stiti vnemar, ko ima v Evropi vojno,« je zado-
nel njegov raskavi, krepki glas. »Pomagali bomo, pomagali, če nam Anglija zagotovi svobodno ustavo. Anglija tega ne more, dokler smo mi sprti z muslimani. Iz tegu sporu je le en izhod. — Zatorej se skušajmo, kar pravi tudi Mahatma, čim prej sporazumeti z muslimani.«
To je bilo prvikrat, da je Neru govoril tuke besede. Zadele so kakor bomba. Časnikarji so planili k telefonu, in lord Linlithgon, ki je sicer tako brezbrižno hladnokrven, ie dejal, da je ta dan najlepši v njegovem življenju. Lord Zetland, tam daleč v Londonu, pu se je oddahnil, ko se je rešil te more. Princ Aga Kan, načelnik muslimanske stranke v Indiji, je brzojavil iz Francije spravljiv in pritrjevalen odgovor.
Pred Gandijevo kočo, v vasi Segaon, pa se je zbralo na tisoče llindov, moških in žensk, ki so vzklikali svojemu velikemu, modremu vodji, mrmrali so molitve in ponavljali drug drugemu Gandijeve opomine za mir, za dobrot-ljivost in za spravo.
Vso noč je Pandit J^eru sedel za pisalno mizo in je delal. Narekoval je svoj razglas narodu, spomenico za podkralja, »verski statut vseh indijskih narodov«, uvodnik za svoj list v Kalkuti, poročilo članom kongresa... Delaj je nenfehoma dalje, njegovi tajniki so se vrstili drug za drugim vso noč.
Zaveda se, da bodo mogoče še spori, neso-
glasja in da še niso premagane vse ovire in da bodo še krize in da mora biti pripravljen na vse, kar se utegne še pripetiti. Ima pa besedo
Anglije, ki vanjo
ti pr
i. Im
trdno zaupa.
Odmev ljuhavne drame pred sodnihi
Ljubljana, 3. nov.
Žalostna je včasih povest krepkega kmečkega fanta, ko mora zapustiti domačo grudo in si iskati kruha v mestu. Anton Mehlin, 27 letni sin malega posetnika v Dreniku, občina Sv. Jurij pri Grosup-1 ju, je prišel v Ljubljano. Kot pošten, zdrav in krepak mladenič s 6vojo naravno nadarjenostjo je dobil državno službo kot varnostni organ. Sprva mu je mirno teklo življenje. Opravljal je svojo službo vestno in trezno. Lani 18. junija ee je v Šiški spoznal z mladim, 19 letnim dekletom Anico Reboljevo, ki je prišla s kmetov v Ljubljano in se izučila za frizerko, Navezal je ž njo prijateljstvo, ki se je pozneje razvilo v ljubavno razmerje. Mlad človek, poln načrtov, ji je razodel, •'da jo resno namerava poročiti. Skrbel je za njo. Delala sta ei načrte za družinsko življenje. Ona sama je bila sprva pripravljena ga poročiti. Letos 31. maja je morala Anica v Dolenjske Toplice, da si ozdravi prve kali revmatizma. Tone Mehlin jo je spremljal v Toplice. Kmalu nato je opazil, da je dekle postalo napram njemu zelo hladno, celo odurno in kratkobesedno Dekle se je v Toplicah seznanilo z nekim' starim gospodom, ki ji je obljubljal gradove in še lepše življenje.
Dekle je bilo tam dobrih 20 dni. Junija, dan poprej pred tragedijo, jo je Mehlin še spremljal iz Toplic v Ljubljano. Med vožnjo je prišlo do hudih nasprotij. Dekle je skočilo v kupeju po konci in odšlo v drugi kupe. Tudi v Ljubljani je bila nepo-mirljiva. Tone Mehlin je imel kot civilni varnostni organ v Mostah službo. Po končani službi je Sel
Izseljenci za v Libijo, doma iz Benečije, Srednje Italije in Sicilije, na poti iz domovine v
Afriko
spat. Tovarišu je kratko potožil 6voje srčne bolečine, češ: »Njo, ali pa nobeno!« Ko je 21. junija zjutraj opravil službo, je šel na stanovanje Ani-čine 6cstre na Starem trgu št. 14a. Hotel je pozvoniti v II. nadstropju. Ko je stal pred vratmi, je prišla po 6topnjicah njegova izvoljenka. Vprašal jo je kratko: »Ali me imaš rada?« Ona je odvrnila: »Izginite! Pustite me na miru!« Odigrala se je nato tragedija. Fant je ustrelil dekle v trebuh, da je kmalu nato podlegla poškodbam Sam pa 6i je pognal kroglo v desno sence tako, da je močno poškodoval očesni živec. Njega so ohranili pri življenji, toda ostal bo celo življenje slep.
Danes ob 8.30 se je sestal veliki kazenski senat pod predsedstvom s. o. 6. g. Ivana Kralja, da sodi njegov zločin Državni tožilec dr. Hinko Lu-čovnik ga je obtožil zaradi zločina umora po zrelem preudarku. Na razpravi je obtoženec odkrito očrtal svoje življenje in svoje razmerje do dekleta, ki ga je iz srca ljubil in je bil pripravljen za njo vse žrtvovati. Ko ga je dekle osorno zavrnilo, je postal popolnoma zmeden. Sam se dobro ne spominja trenutka, kako je na njo streljal. V razburjenosti in zmedenosti je 6toril kaznjivo dejanje, katerega se je šele pozneje dobro zavedel.
Po daljšem zasliševanju obtoženca, ki je mirno pripovedoval svoj življenjski roman, je bilo zaslišanih 6 prič o raznih okolnostih, o značaju pokojne Anice Reboljeve in drugih dejstvih. Državni tožilec je predlagal sodbo v smislu obtožnice po §-u 167-1. k. z., ki določa za tako dejanje najnižjo kazen 10 let robije. Zastopnik sorodnikov dr. 2i-rovnik je predložil razne odškodninske zahtevke. Branilec, odvetnik g. Miloš Starč, je v klenih besedah očrtal tragedijo kmečkega fanta, ki se čuti varan v svoji prvi in čisti ljubezni.
Veliki kazenski senat je po polurnem posvetovanju izrekel 6odbo, e katero je bil obtoženi Anton Mehlin spoznan za krivega zločina umora po §-u 167, točka IV. kaz. zak., da je Anico Reboljevo umoril na mah v hipni razburjenosti ter je bil obsojen na tri leta zatočenja. Plačati ima tudi nekatere odškodninske zahtevke OUZD in sorodnikom. Razprava je trajala od 8.30 do 11,15.
Prvi letalski napad z bombami v zgodovini
V balkanski vojni leta 1912, ko so se borile Anglija, Srbija, Grčija in Črna gora proti Turkom, je startalo prvo letalo z bombami. Neki bolgarski letalski častnik se ie bil tedaj najprej dvignil na izvidniški polet nad Odrinom. Opazoval je, kako je prebivalstvo, čeprav ni. vrgel nobene bombe, v strašni grozi spričo tujega orjaškega ptiča zbežalo z vseh ulic. Čez dva dni nato je bilo izvidniško letalo uporabljeno kot prvi bombnik, ki je prvikrat v zgodovini vrgel bombe. V letalu je bil majhen zaboj, v katerem sta bili dve ročni granati, ki ju je bilo treba vreči z roko na tla. Bolgarski pilot je vrgel obe prvi bombi na odrinski kolodvor. Prva se ni razpočila, druga je sicer eksplodirala, a ni povzročila dosti škode. Navzlic temu je moralni učinek neznanski. Odrinsko prebivalstvo je smatralo obe bombi kot »Alahovi pšici«, ki sta napovedali neizbežen poraz. In zares so bili kasneje Turki premagani.
Aniold Fredericka:	23
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Pr. Koleno.
Na vratih se je slišalo trkanje. Policijski šef je vstal in je oprezno pogledal ven, potem pa se je s hudomušnim smehom obrnil h Gra-ciji in šepetal:
»Vaš mož je zunaj ▼ predsobi.«
»In zdaj ... kam naj gremo?«
»Čakajte tukaj I« Lefevre je odprl vrata, ki so vodila v njegovo privatno pisarno. »Tu boste lahko vse slišali. Po vsem tem, kar ste mi povedali, bi se ne čudil, ako bi Duvall zahteval, da vas takoj aretiram.«
»Nisem nasproti njemu odkritosrčna! Ubogi Richard, bojim se, da mi tega nikdar ne odpusti!«
»Neumno govoričenje! Vi ste najeti za hvalevredno nalogo, da najdete Stapletonovega otroka. Prav tako on. Vajin cilj je isti. Samo.« s pomenljivim smehom je za neka j časa umolknil, »da bi od svoje strani bolj želel, da bi ga našla pariška policija, torej vi, ki tačas pripadate k nam.«
Richard Duvall je nekoliko zmedeno vstopil v uradno sobo policijskega šefa. Prostor je poznal že od prej in naravno je, da se je spomnil na Gracijo, katero je zadnje dni imel venomer v mislih. Tu, v tej sobi ji ie prvič razkril srce — kot Vitkor Girard, sredi razburljivega iskanja milijon frankov, Ozrl se je po sobi in vzdihnil.
»Izvolite sesti, ljubi Duvall,« je dejal šef. »Ako tmem vprašati, kaj vas je privedlo sem v Pariz na rovaš medenih tednov? Misliti bi moral, da ni nič tako važnega, kar bi vas pripravilo do tega! Ako bi vedel, da vas lahko do-
bim, potem bi vam bil poslal kabelski brzojav, da bi vas prosil pomoči v zelo važni zadevi.«
»V kaki zadevi, gospod šef?«
»V zadevi Stapletonovega otroka, ki je na skrivnosten način izginil.«
»Saj sem prav zaradi tega tukaj. G. Stapleton me je pooblastil.«
Lefevre je kazal veliko začudenje.
»Ali je to mogoče, prijatelj? To je res slaba novica. Ta Stapleton že nima zaupanja v policijo. Vas se poslužuje, da bi prišel na to, o čemer misli, da mi ne moremo rešiti. Razža-lostilo me je, g. Duvall, da sva v dveh različnih taborih.«
»Toda saj jaz niti vedel nisem, da bi me vi potrebovali. Stapleton je star prijatelj. Nisem mu mo^el odreči pomoči.«
Lefevre je mežikal z očmi.
»Po tem takem... ste izsledili kako stvar, prijatelj?«
»Da. Danes zvečer sem uresničil neki načrt, s pomočjo katerega sem lahko spoznal avtomobil zločincev, v katerega je moral g. Stapleton po naročilu vreči majhen zavoj s sto-tisoč dolarji.«
»Res? Radoveden postajam? In se vam je posrečilo, spoznati ga?«
»Da. Na versaillski cesti sem ustavil oni avto. Vedel sem, da je tisti, v katerega je bil vržen denar. Voz je vodil neki Alfonz Valentin in podani so vsi vzroki, da ga imam za zločinca. Edini potnik je bila žena, ki sem jo včeraj zvečer videl v Valentinovi sobi in ki je Stapletonu prinesla naročilo zločincev. Mislim, da je ta ženska glavna oseba vsega dogodka.«
»Res? Ste jo aretirali?«
»Ne. Trdila je, da je vaša pooblaščenka. Vernet, ki mi je tam pomagal, se je obotavljal, da bi njo_ in njenega spremljevalca aretiral. Oddrvela je s Stapletonovim denarjem. Bojim se, g. Lefevre, da vas ima ta vaša pooblaščenka za norca «
Policijski šef se je nagnil naprej in je vzel z mize majhen zavoj z denarjem.
»Izjaviti moram, da nimate prav, ljubi prijatelj. Tu je Stapletonov denar!«
Duvall je ves zmeden omahnil na stolu nazaj.
»Ljubi gospod in mojster, ali se mi pamet meša? Kaj je to? Morda šala?«
»Kaj še, Duvall. Zločinci so še na prostem in fant je pri njih. Poiskati jih moramo.«
»Toda... ta denar...«
»Trudil sem se, da ga dobim, ker sem hotel preprečiti, da bi Stapleton nasedel. In te ljudi hočem ujeti... in ne pustim, da bi s pol milijona franki zbežali.«
»G. Lefevre, ako bi vi ne posegli vmes, bi jih jaz sedaj že ujel: Popolnoma gotovo je, da bi jih bil aretiral v trenutku, ko bi hoteli priti v Pariz. Poznal sem njihov voz.«
Policijski šef je bil zelo radoveden.
»In sicer kako?« je vprašal.
»S pomočjo neke naprave, s katero sem opremil Stapletonov avtomobil. Ona stran avtomobila, ki je bila obrnjena proti bankirju, ko je ta vrgel denar, je bila poškropljena z rdečo barvo.«
»Ljubi prijatelj Duvall! Odpuščanja vas moram prositi. Vaš načrt je bil zelo spreten in priznam, da bi bili ujeli te ljudi, ako bi se jaz ne vmešal. Jaz naravno o vscin tem nisem vedel ničesar. Njihov beg pa za mene le pomeni nekoliko tolažbe. Zelo neprijetno bi bilo za mene, ako bi se Stapleton hvalil, da je n jegov zasebni detektiv dosegel uspeli tam, k jer je bilo vse prizadevanje pariške policije brezuspešno.«
»Po tem takem zavzemava torej, kakor se zdi,« je dejal Duvall nekoliko osuplo, »vsaj v tej zadevi sovražno stališče drug nasproti drugemu.«
»Bolj pravilno bi se dalo reči, ljubi prijatelj, da tekmu jeva drug z drugim.« Roko je položil nn Ouvallovo ramo. »Ne smete mi šteti v
Kopljejo se pred Siegfriedovo črto, namreč Angleži, ki pravijo, da nimajo drugega dela ondi
Iz Julijske Krajine
Goriška Mohorjeva družba. Kakor smo zvedeli, so knjige goriške Mohorjeve družbe do-tiskune in upamo, da jih bodo v kratkem začeli razpošiljati. Mohorjani nestrpno pričakujejo vsakoletni dar svoje družbe. Hrepenijo po novem čtivu, pa se vedno bojijo, da bi bila usoda njihovim knjigam nemila. Zato pri vsaki priliki poizvedujejo: »Kako bo letos Mohorjevimi knjigami? Ali jih bomo dobili? Kdaj? Ali se že tiskajo?« Zato javljamo v tolažbo in bodrilo vsem: so že dotiskane.
»Svetogorska kraljica«. Ugleden naš človek nam piše: Te dni bo izšla zadn ja številka tega edinega slovenskega lista v Italiji. Ko so lani oblastva dovolila list, in se je ta novica raz-vedela, je zavladalo med ljudstvom veliko veselje, saj je bil slovenski list kot golobček, ki naznanja milejša vremena. Slovenski mesečnik, ki ga je duhovščina podprla in ga je ljudstvo zaradi mikavne vsebine brž vzljubilo, se je naglo razširil po goriški, tržaški, reški in deloma poljski pokrajini in je že dosegel naklado 9800 izvodov, izhajati je pričel aprila 1938 in je prenehal z novembrom 1939. Ministrstvo za tisk je ta slovenski mesečnik dovolilo za dobo jubilejnih proslav na Sv. Gori. Ker se je v oktobru jubilejno leto zaključilo, je moral list prenehati, nadaljnega izhajanja pa žal ni bilo mogoče doseči. — Ko pregledu jemo 20 številk »Svetogorske kraljice«, se prepričamo, kuko bogata in klena je bila vsebina lista. Uvodniki so prinašali globoke pobude za duhovno življenje. Tehtno zgodovino svetogorske božje poti, ki jc tesno povezana s cerkveno zgodovino Coriškc, je priobčeval pokojni Venceslav Bele. Verske članke so prispevali domači pisatelji Ivan Rejec, Srečko Gregorcc, dr. M. Brumat, Stanko Stanič, dr. Tul in drugi. Zanimive domače novice in pesmi so list poživljale. Obširen pregled po katoliškem svetu je ljudstvu odpiral pogled v živl jenjsko delo Cerkve po vsem svetu. Ko se zaradi blodnih predstav o boljševi-škem raju, kjer Stalin komaj čaka, da osvobodi slovanske narode, — kot je osvobodil katoliško Poljsko vsake prostosti, — širijo ponekod simpatije za komunizem, je list stvarno in uspešno pobijal komunizem. Iz njega je dihala goreča volja, da bi vsi verniki naše dežele v jubilejnem letu poživili svojo ljubezen do Matere božje in se duhovno zbrali okoli katoliške Cerkve. Velik del zasluge za dejstvo, da je v dobi jubilejnih slavnosti poromalo na Sv. Goro nad 160.000 ljudi, ki so večinoma tam prejeli tudi zakramente, ima ta skromni list. Zaslužen je bil za Cerkev, za slovensko ljudstvo in za socialni red. Svetogorska kral jica, ki je že štiri stoletja središče verskega življenja za naše ljudstvo, naj poplača vsem, ki so za list delali, ga zagovarjali in po njem širili v slovenski besedi božjo čast!
Jezica
Jutri, 5. novembra ob 3 popoldne priredi dramski odsek KPD v Cerkvenem demu znano igro Mlinar in njegova hči, ki je redno v tem času na sporedu naših odrov ki ki jo naše ljudstvo vselej tako rado hodi gledat. Tokrat nam jo bodo zaigrali po veliki večini naši igralci-veterani, ki so v njej nastopali prva leta po svetovni vojni. Čisti dobiček igre je lelos namenjen za povečavo naše farne cerkve. K predstavi vabimo vse domače prijatelje kakor tudi vse sosede.
zlo, da sem ponosen na svoj poklic. Ko ste še tudi vi delovali v interesu Pariza, je bil tudi v vas ponos. V resnici me žalosti, da se sedaj ne morem poslužiti vaše izvrstne pomoči. Na vsak način predpostavim, da priznate, ljubi prijatelj, da ona ženska, ki deluje v tej zadevi: ni proti nam.«
Policijski šef je z ironičnim smehom zrl detektiva in je veselo mežikal z očmi.
»Kdo je ta ženska?« je živo vprašal Duvall.
»Imenuje se Goncourt... Ettelle Goncourt.«
»Francozinja?«
»Deloma. Mislim, da je bila mati Angležinja.« Vedno bolj živo je mežikal in se je z nebrzdanim veseljem smejal detektivu. »Zakaj vprašate?«
»Morda se vam bo zdelo čudno, g. Lefevre, toda ko sem prvič zagledal gospodično Goncourt, me je močno spominjala na mojo ženo.«
»Na Gracijo?«
»Da. Ali niste opazili sličnosti?«
»Sedaj, ko ste me spomnili na to; morda je kaka podobnost z ozirom na postavo. Samo da je vaša_ žena blondinka, medtem ko je gdč. Goncourt izrazito rujava.«
»Res, seveda, toda sličnost fe vendar zelo velika.« Vstal je, da bi odšel. »Upam, g. šef, da ugrabljenega otroka kmalu lahko vrnemo očetu. Želim se vrniti v Ameriko.«
»Kako? Tako naglo nameravate zapustiti Pariz? Ljubi prijatelj Duvall, mislil sem, da vi Amerikanci tako ljubite naše mesto, da nikdar ne zaželite, da bi odšli,«
»Pariz je zelo lep, toda,« žalostno se je smejal, »vrniti se moram na posestvo k ženi. Sredi spomladi sem ga moral zapustiti, prav v dobi setve.«
Policijski šef se je zvonko smejal.
»Vi... gospodar! Moj Bog, kako je to res smešno! Upam, da sadite krompir in gojite perutnino. psn in gnlobs.«
v najbolj razširjenem dnevniku imajo
največji uspeli I
Zato oglašujte v »SLOVENCU"!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa onokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
—a——ifr^rmn—M———H——— ii - . ■	n-	_r
HESIi
Tudi izven Ljubljane
bivajoče poučujem angleščino po uspešni dopisni metodi. Cena zmerna. — T. R., Ljubljana, Levstikova 16.
1	Kasač	33	'■va m	1
Šivilja-začetnica
Jšče primerno zaposlitev, najraje v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17300.
Gospodična
Inteligentna, strogo kršS. vzgojena, z malo maturo ln enoletnim trgovskim tečajem, zmožna strojepisja in pisarniških del. Išče primerno službo. — Gre tudi en mesec brezplačno. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Marljiva« 16.994.	(a
Trgovski pomočnik
specerljske stroke, 23 let, prost vojaščine, želi na-meščenje za takoj. Ran-gus Mirko, Kranj.
Službo v župnisču
išče bivša župnijska gospodinja, kmetsko dekle, srednjih let, z lepim spričevalom. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17299.
Gospodična
inteligentna, ugledne krščanske družine, zmožna blagajniških poslov, želi kakršno koli njej primerno mesto. Ponudbe na Vida Krušec, St. Vid 15 nad Ljubljano.
Postelfno perfe
po Din 8-—, kemično očiščeno . , , . Din 10'— čehano in kemično očiščeno . . . , , Din 30*— na roko čehano in kem. očiščeno , . Din 45'— mešano gosje čehano . , , , , . , , Din 55'— pol puh beli ,t.,ttrr.»»r Din 95'—
sivi gosji puh . , ..........Din 120-—
beli gosji puh . . Din 175 —, 200-—, 220. 240 — Vzorce brezplačno dobite pri
Mtuna" s amo Glavni trg 24, Maribor
ZAHVALA. Za številne izraze in dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega soproga, gospoda
Ivana Ogoreuca
nadsprevodnika drž. žel. v p.
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala preč. g. p. Valerijanu za blagoslovitev, g. dr. Pauliču za skrbno zdravniško nego. Zahvaljujemo se železničarski godbi in pevskemu zboru za žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem mnogoštevilnim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Maribor, 3. novembra 1939.
Roza Ogorenc in vsi ostali žalujoči.
ilužbodobe
Dekle
marljivo in pošteno, ki ljubi vrt, sprejmem od 15. novembra. Lullč, Zagreb, Jurjevska 30.
Kuharica
samostojna, poštena, starejša — se sprejme za večjo gostilno. Ponudbe na podružn. »Slovenca« na Jesenicah pod »Samostojna kuharica« 17.230.
mm
Gumbnite. gumbe, plise,
monograme, entel, ažur 'ino in hitro izvrši
Matek & tiikeš
Ljubljana. Frantilkanska uHca
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
peresa
popravlja specialna mehanična delavnica
»Radioval«
Ljubljana Dalmatinova ulica št. Telefon 33-63.
13.
Blago ca
zimske suknje
kamgarni, športni ševioti za fine obleke
l
»PRI ŠKOFU«
MDIUim
Lingarjeva ulica Pred škofijo 3
Solidna
postrežba I
f^SIBE^I
Najugodnejši nakup
m o 8 k I b oblek nudi Presker, Sv. Petra o. 14, Ljubljana.
Letošnje nove lige
za žganjekuho, prvovrstne, po najnižji ceni na razpolago pri Oražmu v Mostah.
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno ln gori ves dan, je v zalogi v vseh velikostih pri A. Semenič ln drug. železnina, LJubljana. Miklošičeva cesta 15, telefon 22-21.	(1
Pozor! Pozor!
Telefon 27-0« Žagana lepa bukova drva
1 ms Din 100"-. dostavljena na dom. la trb. premog po
najnižji dnevni ceni. Točna in solidna postrežba
VELEPIC Ljubljana VII, Jernejeva 26
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30
Tri stavbne parcele
naprodaj. — Poizve se: Ljubljana, Jenkova ul. 7, pri stranki na dvorišču.
Majhno posestvo
veliko 5 oralov, v P6d-vlnclh, tričetrt ure od Ptuja, ugodno naprodaj. Vprašati v podruž, »Slovenca« v Ptuju.
'vi
Vnajen
ODDAJO:
Gostilno in mesarijo
z vsem inventarjem ter 9 oralov zemlje (njiv) oddam v najem v večjem kraju v Dravski dolini. Naslov v upravi »Slov.« pod »1. januarja 1940« št. 17.244.	(n
<)tro4k
/ kotiček
SLON SAMBO
(123) Zunaj je imel gorski duh zborovanje z živalmi tistih hribov. »Nobene čepice nima,« je rekel, >vi pa vsi veste, da ne morem trpeti ljudi brez čepice.« Opica ga je sicer zasmehovala zaradi take neumne muhe, a drugti so prikimavali. »Kaj pa stika tod?« je siknila kača. »Le naj bo zaprt.« A zadaj za duhom je nekdo čepel, ki je vse to slišal.
(124) Po končanem zborovanju je stopila opica k Filipu. »Joj,< je zastokal Filip in padel na kolena prednjo, »pomagaj mi vendar!« — »Ti pa govoriš naš jezik,« se je opica začudila. »Kdo te ga je pa naučil?« — »Sambo, slon, ki naju je pustiti na cedilu,« je rekel Filip in dostavili: »Prosim te, pomagaj mi, da pridem ven!« — »Tega pa ne morem, sicer bi bilo moje življenje v nevarnosti; gorski duh je jako strog,« je rekla opica ia se popraskala po glavi.
II
Pohištvo
i
Ako pohištvo zdaj kupite
si denar prihranite. — Kljub podraženju materiala nudim na staro ceno 6—10Vt popusta. - V zalogi: spalnice. Jedilnice, kuhinje in gosposke sobe. Malenšek, Celovška cesta 258.	(š
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica st 6 (pri Gradišču).
Vsakovrstno Zlato
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Bukova drva
suha, kupujem takoj. -Za januar ln fabruar kupujem sveža drva. — Export I. Meštrovič, Zagreb, Jelačlčev trg 16. -Telefon 23-612.	(k
Cunje
krojaške odrezke, Btar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska IS.
ZDRUZENJE PEKOVSKIH MOJSTROV V MARIBORU
naznanja svojim članom, da je umrl gospod
IVAN GLAS
pekovski mojster na Pobrežju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 4. novembra, ob pol 17 na pobreškem pokopališču.
Zvestemu članu ohranimo časten spomini V Mariboru, dne 3. novembra 1939.
UPRAVA.
Umrla nam je naša dobra mama, stara mama, tašča in teta, gospa
Ivana Vrhovnik roj. Rofar
gostilničarka v Kamniku
Pogreb bo v nedeljo, 5. novembra, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Šutna št. 29.
Kamnik, dne 3. novembra 1939.
Žalujoči: Pavla, Minka por. Rakovec, hčerke; Zorica, vnukinja; Ciril Rakovec, zet — in ostalo sorodstvo.
ODDAJO:
Prazno sobo
oddam na Mirju. Naslov v upravi »Slovenca« pod
št. 3000.
Čitajte in širite »Slovenca«!
+
Mestna hranilnica v Radovljici
naznanja turobno vest, da je umrl gospod
Vinko Hudovernik
njen soustanovitelj, dolgoletni ravnatelj ter član upravnega odbora
Velezaslužnega pokojnika bomo spremili k njegovemu zadnjemu počitku na pokopališče v Radovljici v soboto, dne 4. novembra ob treh popoldne.
Časten mu spomin! Radovljica, dne 2. novembra 1939.
Uprava
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Senči!



I LJUBLJANA


t,Ta film bi moral vldatl vsak Clovakk" Tako so pisali kritiki vseh ljubljanskih listov in enako govore tudi vsi navdušeni obiskovalci našega kina, ki so si ie film ogledali.....
SPENCER TMCV la MK1EV ROONEV — Prekrasna iilmska umetnina, najlepše filmsko delo zadnjih desetih let
Predstave ob 16.. 19. in 21. uri — Kino Union, tol. 22-21
BREZDOMCI
Vseučiliški profesor iz Bema o Ljubljani
Kakšne vtke in sodbo eo odnesli letošnji inozemski izletniki iz našega mesta, priča zgovorno sestavek, ki ga posnemamo iz ene zadnjih številk »Schweizerische-Touring-Zeitung«. Univ. profesor H. Blficher iz Berna piše:
»Po dvajsetih letih sem imel letos spet priliko na izletu po Jugoslaviji obiskati Ljubljano — prestolico Slovencev na severnem delu države. Mesto, ki se je v zadnjih 20 letih neverjetno razširilo in napredovalo, ima več lepih cerkva in poslopij in Šteje danes nekaj nad 80.000 prebivalcev. Je kulturno središče Slovencev — malega, a visoko naobraženega, podjetnega in marljivega naroda. V gradbenem oziru zlasti v zadnjih letih močno napreduje; hoteli in razne druge zgradbe izpričujejo to. Na uvaževanja vredno stopnjo je bilo povzdignjeno hotelistvo. Takoj vis-a-vis kolodvoru s preurejenim vestibulom je največji, moderno grajen hotel »Metropol«, ki je shajališče inozemskih gostov, postajališče raznih izletniških in potovalnih podjetij ter trgovskih krogov. Poleg velikega števila z vsem komfortom urejenih tujskih sob, razpolaga v pritličju z elegantno restavracijo in kavarno. Na Miklošičevi cesti poleg frančiškanske cerkve je še izpred svetovne vojne znani grand hotel »Union«, last istoimenske družbe. Velja še danes za elitni hotel. V zadnjih dveh letih so bili kavarniški prostori popolnoma preurejeni in so na moč elegantni. V hotelu je po-eg kavarne restavracija, ki slovi kot najodličnej-ša velemestna. Prejšnja koncertna dvorana je bila spremenjena v kino-dvorano in dnevno predvaja-jajo tam najlepše filme. V »Unionu« ložirajo visoki inozemski gostje in člani kr. vlade, kadar se mudijo v Ljubljani po opravkih. Starega hotela »Slon« ni več. Na njegovih temeljih je zgrajena
f:
lepa, visoka stavba novega hotela pod starim imenom. Posebnost zase je steklena kavama vrh »nebotičnika«, od koder je čudovit razgled na mesto, bližnjo in daljnjo okolico za tiste, ki se ne morejo ali nimajo časa povzpeti na grajski hrib. Je pa v mestu V6e polno drugih manjših hotelov, restavracij in gostiln, saj je Ljubljana tujsko-prometno središče in križišče mednarodnega prometa. Vsa la gostinska podjetja kažejo, da se lastniki na moč prizadevajo čimbolj zadovoljiti goste in ustreči zahtevam tujskega prometa. Postrežbo najdeš vsepovsod solidno in veselilo me je, da sem se povsod v lokalih e prijaznim in uslužnim osebjem gladko sporazumel. Večina cest, ki ob mojem zadnjem bivanju še niso bile urejene, eo lepo tlakovane ali pa asfaltirane. Med novograjenimi poslopji prednjačijo: palača banke »Slavija«, »Vzajemne zavarovalnice« in po arh. prof. Plečniku zamišljena in grajena impozantna palača univerzitetne knjižnice. Tudi trgovina je pokazala velik napredek, kar izpričajo lepo urejeni trgovski por-tali, svetlobni napisi firm in tako okusno in lepo aranžirane izložbe, da prav nič ne zaostajajo za onimi velemest inozemstva. V njih 6e lepo zrcalita profinjeni okus in spretna roka domačih izložbenih aranžerjev. Priznati moram veliko spremembo lica mesta v teh dvajsetih letih po prevratu in je zdaj imenovana »Velika Ljubljana« napravila name vtis moderno urejenega in izredno snažnega mesta.«
To laskavo oceno o našem mestu je priobčil ugledni profesor in hvaležni mu moramo biti, da nas je tako prikazal v zunanjem svetu. Našim hotelirjem, lastnikom gostinskih obratov, trgovcem in aranžerjem pa naj bodo te pohvalne besede v spodbudo. To je najlepša in najboljša propaganda
za nas.

-T Pogreb pokojne ge. Minke dr. Sorlijeve roj. Gasperin bo danes, v soboto, iz kapele pri Svetem Križu ob 15 popoldne k zadnjemu počivališču.
1 Ob 150 letnici Linhartovega odrskega dela »Veseli dan ali Matiček se ženi bo drugi teden v operi premiera Mozartove »F i ga rove svatbe«, v kateri bodo nastopili: Vidalijeva, Kogejeva, Heybalova, Polajnarjeva, Janko, Be-tetto, Marčec, Zupan, Orel in Rus oz. Sladoljev. Ta izvrstna Mozartova opera še danes velja za eno najboljših komičnih oper vse svetovne literature. Libreto je prirejen po znani Beaumarchaisovi komediji, ki je služila za podlago tudi prvemu našemu odrskemu delu, Liahartovemu »Matičku«.
1 Slomškova družba vabi k 6v. maši zadušnicf, ki jo bo daroval g. svštnik A. Cadež v ponedeljek 6. t. m. ob pol 7 v stolnici za t vzor-člana in urednika »Slovenskega učitelja« g. Fortunata Lužarja.
1 V spomin blagopokojnega g. Fortunata Lužarja, banskega šolskega nadzornika, daruje za slepe v Ljubljani 50 din rodbina Dovgan, Postojnska 14.
I V Stritarjevi ulic! štev. 6 v Ljnbljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Namesto cvetja na grob g. Fortunata Ln-
žarja je daroval neimenovani Vincencijevi konferenci M. O. za reveže 1000 din. Bog plačaj I
1 Mladinska JRZ v Zg. šiški ima svoj redni sestanek drevi ob 8 pri g. Zajcu (v gostilni). Na dnevnem redu je predavanje bivšega poslanca g. Smersuja Rudolfa. Za člane MJRZ je udeležba strogo obvezna. Iskreno vabimo člane seniorske organizacije.
1 Kegljanje za dobitke. Zasavsko okrožje ZFO vabi na kegljanje za dobitke, ki bo v nedeljo 5. novetnbra od 9 zjutraj do 11 zvečer neprenehoma na kegljišču Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Krasni dobitki!
•—Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-viK, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkuSnje u£e, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev,
Reg po min. too. po!, tn n. zdr. S-br. 15.485. 25- V. 35.
1 Ukradena kolesa. Spet je policija prejela tri prijave o ukradenih kolesih. Vsa kolesa 60 bila ukradena zadnjega oktobra, in sicer moško kolo znamke »Triebrad«, vredno 700 din, Alojziju Severju izpred vinotoča na Poljanski cesti. Marjanu Babniku je nekdo odpeljal z dvorišča šole na Prulah 400 din vredno kolo znamke »Anker«, Edvardu Mežetu pa 400 din vredno kolo znamke »Styria« izpred gostilne Pengov na Karlovski cesti.
1 Številne tatvine v Ljubljani. Iz stanovanja Pavle Potočnikove v Groharjevi ulici je neznan tat odnesel tri zlate zapestnice in par zlatih uhanov v skupni vrednosti 900 din, poleg tega pa še 367.50 din gotovine in nekaj starega srebrnega denarja. — Iz jedilne shrambe Pavla Štruklja na Knezovem stradonu pa je lačen tat odnesel precej
moke, 6 kg masti, nekaj olja, S steklenice paradižnikov in nekaj drugih malenkosti v vrednosti 436 din. — Žrtev žeparja pa je bila na praznik Vseh svetnikov Justina Silič, kateri je žepar odnesel rjavo usnjato denarnico s 310 din in drugimi malenkostmi.
1 Suknje in površniki — zelo iskani. Mraz je pritisnil, pa si marsikaki uzmovič skuša za vedno izposoditi tujo suknjo. Najbolj predrzen je bil pač tisti, ki je na Sv. Petra cesti na praznik Vseh svetih razbil izložbeno okno v trgovini Presker in odnesel novo zimsko suknjo iz izložbe, vredno 450 din. Videti je bilo, da ga je zeblo, ker se je
Zločin na Fali pred sodniki
Maribor, 3. novembra.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes dopoldne razprava proti 23-letnemu delavcu Francu Zajcu iz Ogulina zaradi uboja in dvakratne poškodbe. Ozadje te razprave je tvorila razburljiva in krvava noč na Fali, kjer je bil v gostilni ubit po nedolžnem Jernej Lam-preht vpričo svoje žene in otrok, dva gosta pa sta bila ranjena. Ta žalostni dogodek se je sledeče odigral:
Letos so gradili iz Ruš proti Fali banovinsko cesto, ki bo vezala Ruše s Sv. Lovrencom na Pohorju. Pri tej gradnji je bilo zaposlenih tudi več delavcev iz Hrvaškega, večinoma iz Like. Bili so pridni delavci, toda nekaj med njimi je bilo zelo prepirljivih ter 60 postali pravi strahovalci vse okolice. Posebno se je odlikoval današnji obtoženec Zaje ter brata Prpič. Vsako nedeljo so se na-pili ter so potem pretepali domače fante. To je slednjič domačinom presedlo, po so se pripravili ter vse tri ob priliki neke veselice pošteno pretepli. Posebno jih je skupil Zaje, ki je postal zaradi tega ves besen ter je napovedal domačim fantom k.i.rvavo maščevanje. Prihodnjo nedeljo, dne 6. julrja, st je Zaje nahajal v gostilni na Fali skupaj s svojimi tovariši ter je čakal na priliko, da se maščuje. Res so prišli v gostilno tudi nekateri domači fantje, ki so bili prejšnjo nedeljo navzoči pri pretepu. Za njimi so prišli tudi drugi ljudje, med njimi Jernej Lanipreht s svojo ženo in otrokom. Vsi trije so bili v Mariboru na Mariborskem tednu, pa eo se na povratku domov zgla-siil malo v gostilni. Ljudje so se mirno obnašali, vendar pa je v gostilni vladalo napeto ozračje, ker so se vsi ozirali v kot, v katerem so pili hrvaški delavci; videlo se je namreč, da se nekaj pripravlja. Fantje, na katere so Hrvati imeli piko, so se dvignili, da bi odšli. Tedaj pa se je Fr. Zaje naglo dvignil, potegnil nož ter z njim planil proti vratom. Tam se je takrat nahajala gruča ljudi, v katero je začel slepo mahati. Pri tem je zabodel Franca Burjo v ramo, Ivana Petkoviča pa je ranil na desnem komolcu. Zatem pa je kot pobesnel planil nad Lamprehta, katerega ni niti poznal in ki je mirno sedel poleg svoje žene in otroka, ter
zadovoljil z eno samo suknjo. Hudo pa je to, da je škoda na razbitem steklu večja, namreč 600 dinarjev, kakor pa je bila vredna ukradena suknja. — Iz obednice Ljudske kuhinje je nekdo odnesel zimsko suknjo, vredno 350 din, Tonču Ton-čevu. — Kratek zimski površnik vreden nekaj nad 200 din, je nekdo odnosel Antonu Armiču iz skednja na Viču.
1 Od doma je pobegnil 15 letni dijak Arta Cuček, doma iz Ljubljane. Mahnil jo je od doma 28. oktobra kar z aktovko in šolskimi knjigami. Najbrž je bil vzrok temu slab uspeh v prvem četrtletju.
1 Velike tatvine starega železja. Mostovna delavnica državnih železnic v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru odlaga staro, nerabljeno železie poleg poslopja na prostem. Zadnji čas je bilo opažati, da izginjajo veliki kosi starega železja. Varnostnim organom železniške uprave v Ljubljani se je naposled posrečilo prijeti tri brezposelne, ki so odnašali staro železje in ga prodajali trgovcem s staro železnino po splošni ceni i din za kg Dosedanje poizvedbe so dognale, dn so tatovi odnesli nad 3000 kg starega železja, katerega vrednost dosega najmanj pet tisoč dinarjev. Dva trgovca, ki sta kupovala to železje, bosta imela tudi sitnosti s sodiščem zaradi nakupa sumljivega, ukradenega blaga.
V četrtek je priredil Centralni šahovski klub svoj redni mesečni brzoturnir za prvenstvo novembra. Obenem se na tem brzoturnirju kvalificira prvih šest igralcev za brzoturnir, ki se tudi odigrava vsaki mesec za prvenstvo Ljubljane. Udeležilo se ga je 15 klubovih članov, ki so se sledeče plasirali: 1 in 2. mesto 6ta osvojila Šorli in Ku-melj, veak po 12 točk; 3. do 5. mesto so zasedli Furiani, Puc in Požar z 10 in pol točkami, 6. mesto Hren z 9 točkami. Slede še Šiška in Jakulin 8 točk, Germek 6 in pol, Samobor 4 in pol, Arigler 4, Uršič 3 in pol itd. Presenetil je predvsem Šiška, ki je znan dober igralec, toda preveč remijev ga ja (potisnilo nazaj, pač pa je v pozitivnem smislu presenetil Kumelj, ki sc je visoko povzpel. Inte-re6antna pa bo borba prihodnji teden, ko bo brzoturnir za prvenstvo Ljubljane, kjer bo sodelovalo po 6 igralcev Lj. šah. kluba in Centralnega ter 2 igralca šah. kluba »Triglav«.
ga začel divje suvat! z nožem. Zadel ga je trikrat, tretjič naravnost v srce, da se je Lampreht zgrudil ter čez nekaj minut vpričo žene in otroka umrl. Morilec je potem planil v noč ter so ga naslednjega dne aretirali.
Pri današnji razpravi se je Zaje zagovarjal, da ni nameraval nikogar usmrtiti, pač pa da se je z nožem branil, ko so ga fantje napadli. Suval je kar na slepo okrog sebe ter ni niti vedel, da je Lamprehta zadel.
Zaje je bil obsojen na 4 leta in 2 meseca sfrogega zapora, 3 leta izgube častnih pravic ter na plačilo mesečno ltO din za nedoraslega pokojnikovega otroka. Zaje je kazen sprejel. V senatu so bili: dr. Čemer kot predsednik ter Lečnik in dr. Juhart kot prisednika. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Košenina.
Dr. RUDOLF LOVREC, zdravnik
zopet redno ordinira, Maribor, Strosmajer.eva 8
m Pogreb pokojne gospe Minke Sorlijeve, soproge slovenskega književnika, mariborskega notarja g. dr. Šorlija bo danes popoldne ob 3 na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani.
m Sodni izpit je naredil pri apelacijskem sodišču v Ljubljani g. Pavlin Vladko, sodni pripravnik v Mariboru.	/ m Prosvetno društvo v Studencih ima dr^vi ob 7 v novopreurejenih gostilniških prostorih Ju-lijane Kristolič Martinov večer. Vstopnina 2 din. Prijatelji društva in poštene zabave vabljeni.
m Smrt kosi. Na Pobrežju, Oosposvetska cesta 18. je umrl pekovski mojster Ivan Blas, star 54 let. — V Kolodvorski ulici 3. je umrl uradnik nemških železnic Ivan Šapec v 48 letu starosti. V bolnišnici je ugrabila smrt 45 letno zasebnico Jo-žefo Kmetič. Naj počivajo v miru.
m Pobrežje. Prosvetno društvo priredi drevi ob pol 8 v Slomškovem domu prosvetni večer. Predava znani prijatelj delavstva g. prof. Klasinc Tone o temi: Državljanstvo in narodne vzgoje. Vstopnina prosta. Vljudno vabljeni.
m Otrok pil strup. V Zgor. Radvanju se je pripetila usodna nesreča. Posestnica Romana Grei-foner je pustila svoje tri otroke, stare od 3 do 11 let, za nekaj časa same doma. Otroci so se igrali v kuhinji, pa je 3 letni Dušan poslal žejen. Opazil je steklenico z neko tekočino, jo vzel ter začel piti. Komaj pa je napravil požirek, že je strašno zakričal na pomoč ter se onesvestil. Najstarejši
11 letni brat je potem naglo skočil k sosedom ter klical na pomoč. Ti so prihiteli ter videli, da je mali Dušan pil oetovo kislino. Poklicani so bili mariborski reševalci, ki so malčka zapeljali v bolnišnico.
m Še se dobijo kalini. Četudi se vrača iz Nemčije čimdalje več naših delavcev, ki so šli tja v nadi, da si bodo ustvarili lepo bodočnost, se še vedno najdejo kalini, ki silijo skrivaj čez mejo. Tako so prijeli te dni naši obmejni organi sedem oseb, ki so nameravali čez mejo. Dva sta bila Slovenca, pet pa Hrvatov in sicer eden iz Gračaca, trije iz Imotskega ter eden iz Banaškega Karlovca.
m Čigav je plašč. V neko gostilno na Teznem je prišel vojak v uniformi, ki je imel v rokah moški civilni plašč ter ga je ponujal gostom na prodaj. Plašč je bil sive barve, zelo dobro ohranjen ter je imel na notranji strani monogram F. B. Neki gost je bil pripravljen plašč kupiti, pa le pod pogojem, če gre vojak z njim na orožniško postajo, kjer se bo ugotovilo, aa je plašč res njegova last. Vojak je bil pripravljen ter je odšel z gostom iz gostilne, komaj pa sta prišla na cesto, se je obrnil ter naglo pobegnil, plašč pa je pustil. Plašč ie sedaj na orožniški postaji na Teznem, kjer ga lastnik dobi nazaj.
m Poselska zveza priredi v nedeljo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. ob pol 5. popoldne igro »Izgubljeni raj«,
m Nesreča v železniških delavnicah. V strugami železniških delavnic v Mariboru se je ponesrečil 27 letni Pavle Semenč. S stružnice je od-ietel iežek kos kovine ter ga z veliko silo udaril v prsi. Semenča so reševalci zapeljali v bolnišnico.
m Dijaške kongregacije imajo cerkveni sestanek drevi ob 18. uri v cerkvi sv. Alojzija. Pridiga, večernice, priložnost za sv. spoved. Jutri v ne-
Ideljo ob pol 7. zjutraj istotam sv. maša in skupno sv. obhajilo. Udeležba za članstvo obvezna, vabljeni tudi drugi.
m Obrtno gibanje. V oktobru je mestno poglavarstvo izdalo 15 novih obrtnih pravic. V istem mesecu je bilo izbrisanih iz obrnega registra 7 starih obrti.
m Tujski promet v oktobru. Meseca oktobra se mudilo v Mariboru 1206 tujcev, ki so imeli skupno 3862 prenočnin. To je v primeri s prejšnjimi meseci precej pičlo število. Največ je bilo Jugoslovanov — 880 s 3052 prenočninami, zelo je padlo število Nemcev (256 z 645 prenočninami), Cehov je bilo samo 27 s 63 prenočninami, Italijanov pa 18 s 40 prenočninami.
m Tatvina kompletne konjske opreme. Posestniku Juriju Pijavcu pri Sv. Jurju v SI. gor. je ukradel neznani nepridiprav ponoči dva kompletna komata, ki sta visela pred hlevom ter ga je oškodoval za 3000 dinarjev.
m Okradena kočevska tesarja. Maks Orgorič in Ernest Schmemitsch, oba tesarja iz Mozlja na Kočevskem, sta bila v Mariboru zaposlena v letošnji stavbni sezoni ter sta se sedaj napotila domov. Pred odhodom pa jima je neznan tat odnesel nahrbtnika z novo obleko in novim perilom, ki sta si ga nabavila z zaslužkom ter ju je hudo oško doval.
Gledališče
m Sobofa, 4. novembra, ob 20: »Navihanka Red B. — Nedelja, 5. novembra ob 15: »Veriga Znižane cene. Ob 20: »Navihanka«.
Celje
c Vincencijeva konferenca ima drevi ob 8 redno
sejo.
c Sanitetni tečaji Rdečega križa se prično v ponedeljek, 6. novembra ob 7 zvečer v prostorih Zdravstvenega doma v Celju. Predavanja bodo trikrat na teden in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7 do pol 9 zvečer.
c Nedeljsko dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri, v nedeljo zdravnik g. dr. Premšak v Cankarjevi ulici.
c Opereta »Navihanka« na celjskem odru. Narodno gledališče v Mariboru uprizori v petek 10. novembra v mestnem gledališču v Celju ob 8. zvečer opereto v treh dejanjih »Navihanka«. Predstava je za abonma, neabonenti si naj preskrbe vstopnice v pred-prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi v Celju, Prešernova ulica.
c Požar pri dr. Ogrizkov! tovarni v Rečici. V
četrtek zjutraj se je razširil ogenj v skladišču tovarne »Zavora« v Rečici blizu Laškega in ga popolnoma uničil. Škoda znaša približno 15.000 din. V baraki je bilo shranjeno železo, premog in oglje za tovarno. Ogenj se je najbrž vnel od cigaretnih ogorkov, ki jih je nekdo vrgel med žaganje. Dim iz barake so opazili že na praznik, ker je tlelo žaganje. Škoda bo le delno krita z zavarovalnino.
c Gasilska četa v Gaberjn bo priredila izlet z avtobusom v Kranj na veliko tombolo v nedeljo. 12. novembra Interesenti naj se javijo pri tajniku g. Gajšku v Gaberju.
c f Neža Roje. Na Hribu sv. Jožefa v Celju je umrla včeraj 65 letna Neža Roje roj. Florič, doma od Sv. Krištofa nad Laškim. Pokojna je bila dobra mati, ki je vzgojila vse svoje otroke v najstrožjem krščanskem duhu. Na zadnji poti jo bomo spremili jutri, v nedeljo ob 3. popoldne od doma na okoliško pokopališče. Naj počiva v miru! Svojcem naše iskreno so-žaljel
c V celjski bolnišnici je umrla 47 letna mati delavca Antonija Godec iz Tmovelj pri Celju.
c Kanalizacija Vodnikove ulice. Vodnikova ulica bo zaradi kanalizacijskih del v odseku med Štros-majerjevo ulico in Kralja Petra c. do nadaljnjega za vsak vozni promet zaprta.
c Celjska mestna občina razpisuje za napravo nove kanalizacije ob meji Emeršiča in Skiteka na Sp. Lanovžu nabavo betonskih cevi. Ponudbe je vložiti do vključno 10. novembra.
c Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja bodo v sredo, 22. novembra ob 8 zjutraj pri okrajnem načelstvu v Celju.
c Po evidenci javne borze dela v Celju je na njenem področju število brezposelnih 267, med temi 186 moških in 99 žensk. 20. oktobra je bilo 260 brezposelnih. delo dobe: 5 čevljarjev, 3 hlapci, krojač, mizar, 6 privatnih kuharic, 6 kmečkih dekel, 1 natakarica, gospodinja, orožniska kuharica in gostilniška kuharica,
c Na svojem stanovanju na Cesta na grad v Celju je padla in si zlomila desno nogo 53 letna žena uradnika pri OUZD v pokoju Čepin Rozalija. Zdravi se v celjski bolnišnici.
c Z vrelo vodo se je polil in dobil nevarne opekline v Zgornji Hudinji 6 letni posestniški sin Turnšek Daniel.
c Z lestve je padel iz kašče v Podgori pri Šmart-nem ob Paki 13 letni posestniški sin Koprivnikar Ivan in dobil hujše poškodbe po glavi.
c Vse prste na desni roki je odtrgal stroj 18-letnemu Čvanu Ernestu pri mletju jabolk v Rečici ob Savinji.
Kranj
Na Ljudski univerzi predava drevi ob pol 9 ga. Vera Adlešičeva, soproga ljubljanskega župana o vtisih iz Amerike. Upamo, da bo predavanje, ki je že bilo v Ljubljani, tudi v Kranju želo zasluženi uspeh.
Rogatec
V nedeljo 5. novembra ob 3 popoldne in ob t zvečer uprizori FO igro »Dva para se ženita«. Sodeluje godba na pihala iz Rogatca. Vsi vljudno vabljeni!
Trbovlje
Žalno svečanost v spomin svojim padlim tovarišem priredi tuk. bojevniki v nedeljo. Ob pol enajstih bo sv. maša, nato cerkveni obredi in petje žalostink pri spomeniku.
Roditeljski sestanki. Pod okriljem društva »Šola in dom« na tukajšnji meščanski šoli se zopet pričnejo predavanja. Koristno in potrebno je, da bi bih ti roditeljski sestanki, ki bodo združeni s predavanji, čim številnejše obiskani. Zato pozivamo vse starše otrok, ki obiskujejo mežč. šolo, da se sestankov udeležujejo Na sestankih in predavanjih se bodo obravnavale vse važne zadeve vzgoje. Vabimo tudi druge starše. Prvi sestanek bo v nedeljo 5. novembra 1939 ob 15.30 v meščanski šoli. Predaval bo g. ravnatelj mešč. iole o »Mladini in kinu«.
Čeiki iiim »Pastorka« se bo predvajaj od sobote do ponedeljka v kinu Društveni dom.
Nova Amerika; Luksuzni parnik s imenom »A merika« so spustili v morje. Ladja stane 17 milijonov dolarjev.
Novo italijansko mesto Pomezia, ki je nastalo na nekdanjem Pontinskem barja, so slovesna
otvorili t prisotnosti Musolinija
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska drama:
Anton Čehov: »Striček Vanja«
Premiera 2. novembra 1939
Ime Antona Čehova se po navadi imenuje v zvezi z imenom Stanislavskega, ustanovitelja moskovskega Umetniškega gledališča, čigar člani so dali literarnim stvaritvam tega odličnega predstavnika ruske književnosti v polpretekli dobi svojstveno gledališko podobo ter jim tako pridobili svetoven sloves. To so bili znameniti Hudožestve-niki, ki so v prvih povojnih letih nekajkrat zaporedoma gostovali tudi pri nas, tako da se jih zlasti starejši obiskovalci gledališča utegnejo še dobro spominjati. V vr6ti del, ki smo jih imeli tedaj priliko videti, so bile tudi nekatere Čehovlje drame, med njimi nepozabni »Striček Vanja«.
Kajpada ni mogoče istovetiti Čehovljega literarnega sveta s podobo omenjenega gledališča. Igranje Hudožestvenikov, ki je stremilo za tako imenovanim odrskim realizmom, je resda poudarilo tesno zvezo med dralnatsko književnostjo in gledališko umetnostjo; vendarle pa ta edinstveni pojav v zgodovini gledališča prav tako dokazuje nasprotno, da sta namreč obe področji različni in avtonomni. Le tako se moremo izogniti enostranskemu pojmovanju in priznati umetniško svobodo v interpretaciji tega ali onega dela, pisatelja ali sloga.
Pomen in vrednost Čchovljih dramskih stvaritev ni toliko v gradnji in dramatski izoblikovanosti, kolikor v njihovi človeški pretresljivosti in pesniški lepoti. V njih nam je pokazal pisatelj predvsem človeka svoje dobe, ki ga je znal zajeti ne le v osebnem psihološkem 6mislu, ampak tudi v razmerju do tako imenovanega duha ča6a Namenoma sem opozoril na celotnost pisateljevega dela, kajti človek se ne more ubraniti vtisa, da Čehov v vseh svojih spisih variira prav za prav en sam motiv. Tisto, kar ga predvsem zanima in privlači, je podoba ruskega življenja in človeka v zadnjih desetletjih pred revolucijo. Vendarle pa ee mu je ravno v »Stričku Vanju« posrečilo združiti to svojsko rusko okolje s podobo splošnega duhovnega položaja evropskega človeka ob zatonu minulega stoletja. To je tudi vzrok, da je ravno to njegovo delo najpogosteje na sporedu zapadnih gledališč.
Kakor večina Čehovljih del, tako tudi »Striček Vanja« ni drama v običajnem pomenu besede, 6aj ne moremo govoriti niti o pravem dejanju, niti o 6poru nasprotujočih si moči, ki 6e v drami bore za zmago ali poraz. Tega se je najbrže zavedal avtor 6am, ki je zato imenoval 6voje delo »prizori rz vaškega življenja«. Prav dobro čutimo, da celo razočaranje strička Vanje nad egoističnim profesorjem Serebrjakovim, ki sproži največjo dramat-sko napetost v tretjem dejanju, ni poglavitni poudarek v tej igri, ki nam vzporedno z usodo 6trič-čka Vanja prikazuje še celo vrsto v bistvu nič manj razočaranih življenj, tako Serebrjakova, njegove mlade žene Jelene, Sonje, zdravnika Astrova in drugih. Kljub poudarjenemu naslovu nam je docela jasno, da tukaj ne gre za individualno dramo enega samega človeka. In vendarle bi bila zmotna tudi nasprotna misel, češ ali ni »Striček Vanja« morebiti primer tega,' kar bi lahko imenovali kolektivno dramo. Pri tem delu smo v zadregi, če bi ga hoteli imenovati z določenim nazivom. V6a zasnova je v bistvu epska, a to je le okvir, v katerem prihaja do izraza notranja podoba teh ljudi, katerih dialogi in monologi prehajajo v pesem, v lirično nastrojenje. To pa je bilo za pisatelja le sredstvo, da nam je tako laže odkril dramo slehernega poedinca, a to na tak način, da za kriki in tožbami teh posameznikov začutimo ranjeno in bolno dušo vsega pokolenja. To je drama rodu, ki omahuje med voljo in močjo ter umira med težo vsakdanjosti in sanjami o lepšem življenju. Pozitivizem in idealizem, realizem in romantika ee prepletata v tej drami nemoči, razočaranja in
melanholčnih sanj o lepoti in dobroti. Toda značilno za Čehova je, da se v nasprotju s starimi romantiki, ki so proti mračnim podobam težke vsakdanjosti čarali privide »zlatih« dob v smislu pravljičnega historizma, vdaja utopičnim vizijam prihodnosti, ki bo napočila čez »sto, dve sto let«. Toda čeprav je ta, skoraj sentimentalna vera za sodobnika kaj malo prepričljiva, je vendarle pretresljiva in očarljiva kot izpoved rodu, ki je hrepenel v višave, dasi ni poznal poti do njih. To je občečloveška vrednost tega dela, ki je sicer po okolju in občutju popolnoma rusko.
Uprizoritev takega dela zahteva od režiserja ne le znanja, ampak tudi rahločutnosti. Odkar sta zapustila — upajmo, da ne za vedno — našo dramo dva tako odlična režiserja, kakršna smo imeli v C. Debevcu in B, Stupici, je nastala menda majhna zadrega. Tako si predvsem razlagamo tudi dejstvo, da je režiral pričujoče delo dramaturg Josip Vidmar. Ne moremo mu šteti v zlo, ako 6e je tu in tam, zlasti v pojmovanju kompozicije nastopajočih oseb, skušal okoristiti z zgledom Umetniškega gledališča. Prav tako je bilo uprizoritvi v prid, da se je režiser močno naslonil na režijsko izročilo Cirila Debevca, ki je v zadnjih desetih letih, lahko rečemo, ustvaril svojski 6log prav za igre bolj intimnega značaja. Prvo dejanje je bilo sicer precej medlo in neizdelano, vendar je predstava rasla od dejanja do dejanja ter pokazala zlasti proti koncu nekaj močnih prizorov. Dobro je bilo zadeto okolje, medtem ko je bilo premalo poudarjeno svojsko nastrojenje tega dela, prav tako kakor ni prišla do polnega izraza tudi poezija besede, ki je tako bistvena za te vrete igre. Kar zadeva zunanjo podobo, 6e je režiser z malimi izjemami držal točno avtorjevih navodil. Premalo jc poudaril le scenično razliko med drugim in tretjim dejanjem.
Čeprav je bila igra na splošno zasedena z izbranimi močmi, bi si vendarle želeli morebiti še kako spremembo. Strička Vanjo je igral g. Levar zadovoljivo kljub temu, da je bilo njegovo pojmovanje bliže junakom kakega Andrejeva kakor pa Čehova. Zaradi premočno poudarjene analize je njegov lik ponekod pogrešal prisrčnosti in toplote. Povedati pa moramo tudi, da tega igralca letos že nekam preveč vpregajo v delo, tako da mu očividno primanjkuje časa za študij. Profesorja Serebrjakova, tipičnega ruskega inteligenta, ki živi na račun drugih, je v markantni zunanji podobi prikazal g. Skrbinšek, vendarle je bil njegov nastop v celoti preveč naturalistično poudarjen. Pasivno naravo njegove mlade žene Jelene je 6 stopnjevano močjo podala ga. M. Danilova. Njena igra, ki sprva ni preveč privlačevala, je bila tako od dejanja do dejanja prepričljivejša. Igralsko nedvomno najmočnejši podobi pa 6ta ustvarila ga. Vida Juvanova, ki je umirjeno, a s tem večjim notranjim zanosom ustvarila podobo trpeče in vdane Sonje ter g. Daneš s svojo skoraj nemo igro v vlogi obubožanega posestnika Teljegina. Prav tako je bil v nekaterih prizorih odličen g. Kralj kot resignirani in pijači vdani podeželski zdravnik Astrov, čigar burkasta originalnost je le krinka, za katero se skriva ta skoraj sentimentalni idealist. Prav dobra v maski in kretnji, a manj prepričljiva v glasu je bila podoba stare Marje Vasiljevne, matere strička Vanje, ki jo je igrala ga. Gabrijelčičeva. V igri nastopata še pestunja (ga. Rakarjeva) in delavec (g. Brezigar), ki sta se oba lepo uveljavila v okviru celotne igre.
Uprizoritev »Strička Vanje« je tedaj kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki pa se bodo dale od predstave do predstave še kolikor toliko odpraviti, lep in pozornosti vreden dogodek v naši drami. Upamo, da bodo ponovitve bolje obiskane kakor premiera.	France Vodnik.
R
Miško Kranjc v srbščini
Te dni so izšle v zbirki Srbske književne zadruge noveleMiška Kranjca pod naslovom »Pri-povetke«. Prevedel jih je v srbščino najmarljivejši naš posrednik med slovensko in srbsko književnostjo Tone Potokar, ki je svojim prevodom Cankarja dodal 6edaj še njegovega antipoda v današnji slovenski književnosti Miška Kranjca. Prav tako pa seznanja tudi slovensko občinstvo s srbskimi pisatelji ter za Čošičevim »Pokošenim poljem« prav zdaj najavlja svoj prevod Jakovljevi-čeve »Srbske vojne trilogije«. Za to posredovanje med dvema kulturama moramo biti g. Potokarju hvaležni in veseli njegovega uspeha v srbski književnosti, Kot 287 zvezek SKŽ je izšel izbor iz. Miška Kranjca, ki 6e mora imenovati posrečen ter je dobro in pravilno predstavlja tega mladega slovenskega pisatelja, naturali6ta in socialnega pisatelja, ki pa se sedaj že bolj nagiba k realizmu zemlje, kakor kaže njegov zadnji roman »Kapita-novi«. Potrebno je bilo zbirki napisati predgovor, kjer Tone Potokar da na 7 straneh v kratkem portret Miška Kranjca kot pisatelja iz Slovenske Krajine, ki je bila vse do njega v književnosti neplodna, pa je s Kranjcem dosegla takoj svoj vrh v književni tvornosti. Potokar označi Slovensko Krajino kot tisti slovenski del naše zemlje, ki je najdlje ostal pod tujcem in so se po prevratu ljudje šele morali učiti knjižnega jezika, ki ga tudi Kranjc ni obvladal, kar mu je stilistično zelo hodilo v škodo. Potem označi V6ch deset Kranjčevih knjig posebej ter jih v kratkih potezah oceni, zlasti zadnjo »Kapitanovi«, v kateri se vidi nov način Kranjčevega ustvarjanja. Trditev pa, da pri Kranjcu ni občutiti vpliv Cankarja, ne bo držala, kajti v prvih delih je naravnost rasel iz njega ter je tudi v Ljudeh ob cesti še ves v čaru Cankarjevih brezdomcev. Toda prvi ga je premagal in s čisto epiko zašel v nasprotni pravec zemskega materializma, iz katerega se zdaj raste v novo luč. Uvod pa je dober in dobro informira Srbe o enem izmed predstavnikov najmlajšega slovenskega pisateljskeega rodu. Izbor sam pa vsebuje novele: Režonja na svojem (Režonja na svome ognjištu), Na valovih Mure (Na talasima Mure), Grlice ter Kati K u s t e c o -v a. Kakor vemo, je hotel prevajalec dodati še Martin Zalig na kmetih, črtico, ki jo je že prevedel, pa je gotovo zaradi obsega morala odpasti, dasi spada med najboljše Kranjčeve novele. Veseli smo, da je zopet nov slovenski pisatelj našel pot v svet, g. Potokarju pa želimo, da bi še in še skušal srbsko občinstvo seznanjati z našimi klasičnimi deli iz starejšega pa tudi iz novejšega
slovstva.	td.
*
Zgodovina slovaSke književnosti. Lektor slovaške univerze v Bratislavi dr. B i i e k je objavil
novo delo o slovaški književnosti od prvega početka do današnjih dni. Knjiga dobro poudarja povezanost slovaške književnosti z raznimi evropskimi 6trujami, na drugi strani pa primerja razvoj slovaške književnosti z raznimi drugimi slovanskimi književnostmi. Vsekakor je knjiga lepo delo mlade slovaške 6lavi6tike.
Knjiga o rimskem brevirju. Bedfich Malina: Dčjiny fimskeho breviafe (Zgodovina rimskega brevirja, I. in II. del., 6tr. 416, broš. 65 K, vez. 85 K. Izdala založba »Vyšehrad« v Pragi. — V Pragi je izdala katoliška založba zgodovino rimskega brevirja, katero imenujejo češke kritike naravnost dogodek, ki bi — če bi izšla v svetovnem jeziku — gotovo zbudila svetovno pozornost. — Prof. Bedfich Malina spreislja razvoj rimskega brevirja od začetka do sedaj, tako da s spreminjevanjem liturgičnih tekstov spremljamo zgodovino katoliške Cerkve skozi V6a stoletja in vse duhovne tokove, Od starokrščanske dobe pa prav do reforme Pija X. spremljamo življenje brevirja, življenje liturgičnih tekstov. Ne samo litur-gik, tudi literarni zgodovinar bi imel korist, če bi pogledal v to knjigo, kajti srednjeveška himnika je za literarno zgodovino še slabo raziskana panoga estetskega pesniškega ustvarjanja. Kdor se je lotil pisati zgodovino brevirja, je moral poznati tudi psihološko ozadje zgodovinskih dob, kajti vsako veliko gibanje je pustilo sled tudi v cerkveni molitvi. Tako beremo tu definicije posameznih dob, ki so ustvarjale nove molitve ter vstajajo pred nami postave papežev in svetnikov, ki 60 soustvarjali cerkveno molitev, Zgodovina brevirja nam tako nudi resnično duhovno čtivo, ki nam pomaga živeti 6 Cerkvijo in jo razumevati v boju 6 časom in duhovnimi tokovi, V njem preživljamo tudi cerkveno leto kot nikjer drugje. Knjigi je napisal uvod kraljedvorski škof dr. Pich ter ji dal na pot svoj blagoslov. Prof. Malina je po mnenju češke kritike dal češkim katoličanom najlepšo duhovno knjigo, katero je tudi znanstveno opremil, ne da bi pri tem trpela njena lahkota in lepota. Knjigo priporočamo tudi našim liturgičnim delavcem, pa tudi vernikom, ki znajo češki in si žele poglobiti zvezo z življenjem Cerkve.
Aleksander Maklecov: Zadaci i metode izuča-vanja kriminaliteta u Jugoslaviji, je naslov razprave, ki |e izšla najprej v reviji »Arhiv za pravne i društvene nauke« v Belgradu, pa tudi v posebnem odtisu (6tr. 16). V nji je profesor naše univerze podal razmerje med sociologijo in kriminalografijo, nakar je naznačil vprašanje vaške in meščanske kriminalitete v Jugoslaviji kot teorije. Razmerje med vaško in meščansko kriminaliteto je pokazal tudi v statističnih številkah ter jih tudi označil po vrstah in oblikah kriminalističnih dejanj. V teh kratkih poglavjih ie orisal naloge in metode raziskavama kriminaliteta v Jugoslaviji • posebnim
Jutri »Gradjanski«!
Naposled bomo imeli dosti zanimivega nogometa na sporedu. Dve izbrani četi nogometne garde »purgerjev« se bosta pomerili z našimi dečki.
V predtekmi ob 13.30 nam bodo dali repertoar svojega nogometnega znanja juniorji obeh klubov. V tej tekmi bo šlo enim kot drugim bolj za prestiž. Bomo videli! Prav pa je, da enkrat vidimo naše mlade v borbi z močnejšim nasprotnikom.
Ob 14.45 nastopita ligini enajstorici v borbi za točke. Da li bo Ljubljani uspel veliki podvig v zadnji tekmi te sezone na svojem igrišču, se sprašuje naše športno občinstvo.
Tradicionalno je že postalo, da nudijo naši
Prav Gradjanskemu najtrši odpor v Ljubljani, riznati pa je treba, da je hrvatski zastopnik trenutno v izredni formi. Z veliko požrtoval-nostjo in zagrizenostjo se je treba vreči našim v 90 minutno borbo. Želimo, da bi se našim posrečil velik podvig, in da bi Gradjanski pustil v nedeljo obe piki v Ljubljani.
Italijani namesto Fincev
Ker so Finci odpovedali svoje sodelovanje na telovadnem dvoboju z Nemčijo, ki bi se moral vršiti dne 5. novembra v Draždanih, so bili povabljeni italijanski telovadci, ki pridejo v Nemčijo, kjer nastopijo proti nemški telovadni reprezentanci. Italijani so se začeli takoj pripravljati za dvoboj z Nemci, s katerimi bodo imeli še več opravka kakor s Finci, s katerimi je bilo predvideno srečanje v Neaplju, ki pa je iz istega vzroka odpadlo kakor ono z Nemčijo. Najboljši italijanski orodni telovadci kakor Gugliemetti (Milan), Neri (Rimini), Amedeo (Savona), Capuzzo (Genua), Pe-rego (Milan), Fioravanti (Milan), Baldi (Turin), Ternelli (Modena), Bonoli (Ravena) in Monetti (Bologna) se bodo udeležili skupnega treninga, ki bo v nekem mestu severne Italije samo zaradi priprav za srečanje z Nemčijo. Omenjeni italijanski telovadci so pravkar pred osmimi dnevi tekmovali za italijansko prvenstvo in so zasedli mesta v istem vrstnem redu, kakor smo ga navedli zgoraj. Z Nemčijo se bodo italijanski telovadci pomerili v Draždanih letos že drugič. Prvo tako srečanje je bilo 5. maja 1936 v Milanu in so tedaj zmagali Nemci s 340.5 točke nasproti Italijanom, ki so jih dosegli 336, 325. Vmes so pa večkrat nastopili italijanski telovadci v Nemčiji in nemški v Italiji pri raznih javnih nastopih, ki se niso •ocenjevali kot tekmovanje.
Novi odbor ASK-a
Na 5. rednem občnem zboru Akademskega športnega kluba (ASK) 25. oktobra je bil ob obilni udeležbi članstva soglasno izvoljen naslednji odbor:
P predsednik: Janež Stane, cand. iur.; pod-redsednik: Traun Ančka, stud. phil.; tajnik: laninšič Joško, cand. iur.; blagajnik: Duh Maks, stud. telin.; gospodar: Osterc Ludvik, stud. iur.; tehnični referent: Čop Tone, stud. iur. — Načelniki sekcij: smučarska: Ahačič Metod, stud. techn.; lahkoatletska: Drenik Franc, stud. iur.; plavalna: Novak Franci, stud. techn.; telovadna: Suhadolnik Stanko, stud. phil.: teniška: Krejčič, stud. iur.; plesna: Rozman Tone, stud. iur.; damska: Bregant Grozdana, stud. med. — Nadzorni odbor: Pavlin Franjo, cand. iur.; Dobovšek Jože, dr. iur.; Slivnik Heribert, stud. techn.
Akademski športni klub ima sejo danes 4. novembra ob 13 v Akademskem domu. Za upravni odbor in načelnike sekcij udeležba strogo obvezna.
Helsinki se pripravljajo dalje
Prireditveni odbor za XII. olimpijske igre dela naprej ne glede na svetovni politični položaj. To se vidi iz poročil njihove poročevalske službe, kjer beremo med drugim poročila o ogledu olimpijskega stadiona, katerega je izvršil predsednik Mednarodne atletske zveze, dalje o načrtih, kako bodo filmali prihodnje olimpijske igre, o obisku inozemskih športnikov v Helsinkih, o imenovanju .novega tajnika, o olimpijski vasi, o maratonski progi, o progi za kolesarske dirke itd. Končno je še enkrat naveden celotni program iger ter so navedeni kraji, kjer se prodajajo vstopnice.
Državno prvenstvo v table-tenisu za leto 1940
Upravni odbor jugoslovanskega namiznega tenisa je na svoji zadnji seji sklenil, kako se ob vršilo državno tekmovanje za prvenstvo moštev v 1. 1940. Vsi klubi, ki so včlanjeni v zvezi, bodo razdeljeni na šest skupin. Slovenski klubi so v drugi skupini. Sem spadajo: iz Ljubljane: Mladika, Hermes, Ko-rotan, Planina; iz Celja: Jugoslavija in SK Celje.
ozirom na vas in mesto. Predvsem pa je treba
podrobnih statističnih del o kriminaliteti v posameznih kraiih, na podlagi kateri bodo šele mogoča sintetična dela.
— Vsi klubi posameznih skupin morajo med seboj odigrati tekme po Swaything cup sistemu, Iz vsake skupine prideta v ožje tekmovanje po dva kluba, ako ni v skupini več kot sedem klubov (ako jih je več tedaj pridejo trije v ožje tekmovanje). Vsa tekmovanja se bodo vršila po gori omenjenem sistemu. Klubi ene skupine ne morejo zamenjati svoje skupine. — Zmagovalec v ožjem tekmovanju, ki se bo vršilo v Zagrebu, dobi naslov državnega namiznega prvaka kraljevine Jugoslavije za leto 1940. — Taka bo torej organizacija letošnjega tekmovanja za namiznega državnega prvaka.
Hrvatski nogometni sodniki se pridno gibljejo
Ob priliki nedavnega bivanja nogometnih sodnikov iz Belgrada v Zagrebu, so se vodila rastno-trivanja med hrvatskimi in belgrajskimi sodniki. Šlo je za vprašanje osamosvojitve in rešitve vseh spornih vprašanj med sekcijama. Razgovori so potekali v največji prisrčnosti. Nameravajo osnovati Vrhovni zbor sodnikov, ki naij bi določeval sodnike za mednarodne in ligaške tekme v zaključnih kolih, ko je delegiranje 6odnika včasih velike važnosti. Sicer pa naj bi bili sodniki na Hrvatskem popolnoma samostojna sekcija, za kar se vneto bore tudi slovenski sodniki in katera ideja tudi med srbskimi sodniki dobiva že trdno oporo. Kakor rečeno, so se pogajali zelo prisrčno in je upati, da 6e bodo sodniki popolnoma solidalizirali, in da 6i ne bod-o nasprotovali, kakor se je to do-eedajj čestokrat dogajalo.
III« pokalni brzofurnir moštev Sli
IIL pokalni brzotumir moštev SŠZ. Na željo nekaterih klubov je odbor Slovenske šahovske zveze sklenil, da se III. pokalni brzoturnir moštev SŠZ, ki je bil prvotno določen za 5. novembra, preloži na nedeljo 12. novembra t. 1. Podrobnosti bodo objavljene kasneje. Odbor Slovenske šahovske zveze.
FIS-ino prvenstvo sveta ali nordijske Igre
Pretekli teden je imelo predsedstvo norveške smučarske zveze sejo, pri kateri so se razgovarjali tudi o prireditvah prihodnje zime. Sklenili so med drugim, da bodo norveška smučarska prvenstva v Raufossu v času od 6. do 11. februarja. Svetovne smučarske tekme FISe pa bodo v času od 25. februarja do 3. marca v Holmenkolnu in Rjukanu, kjer 6e bodo izvedle alpske discipline. Na Norveškem so še vedno pripravljeni, da izvedejo svetovne smučarske tekme; če bi bilo to z ozirom na svetovni politični položaj nemogoče, potem bi prekrstili svetovne tekme severnjakov, na katere bodo pa vabili tudi druge narode ne samo severnih.
Spored
zimsko-športnih prireditev Mariborske zimsko-športne podzveze v Mariboru v sezoni 1939-40
17. 12. 1939: Propagandni tek za mladino (3 km), juni-orje in seniorje na 10 km na Pohorju, a ISSK Maribor. 6. 1. 1940: Klubski dan (obvezen za vso člane).
14.	1. 1840: Podzvezno prvenstvo v klasični kombina-
ciji. Izvedba ISSK Maribor.
Mladinski dan pri Celjski koči. Izvedba
SPD Celje.
21. 1. KH0: Slalom in smnk. Glažuta, Sv. Bolfenk. Izvedba SK Železničar, Maribor. 20. ta 21. 1.: Drž. prvenstvo v klasični kombinaciji. 27. in 28. 1.: Drž. prvenstvo v alpski kombinaciji. 2. 2. 1940: Lnnar&ičev smuk na Senjorjevem domu. b SPD Maribor.
4. 2. 1940: Zvezno prvenstvo v štafeti 4 x 10 km. ISSK
Maribor.
11. 2. 19.40: Juniorska medklubska tekma v teku na daljavo na Pesku, Pohorje. . Izvedba SK Železničar, Maribor.
Štanglov smuk iz Ruške koče. Izvedba SK Maraton, Maribor.
Orožnov smuk. Izvedba SPD Maribor. Modklnbski slalom pri Celjski koči. Izvedba SPD Celje. 25. 2. 1940: Podzvezno prvenstvo v alpski kombinaciji. Izvedba SPD Celje.
Patrulnl tek za juniorje ta seniorje za pokal SK Železničar, Maribor. Izvedba SK SK Železničar, Maribor. 4. 8. 1940: Medklubski smuk v okolici Ribnice na Po-.„ - . horju. Izvedba ISSK Maribor.
15.	8. 1940: Smuk ir slalom na Peci. „ Izvedba SPD
Mežica . Črna.
13. 5. 1940: Veleslalom na OkreSlju. - Izvedba SPD V
Celju.
Velik, praz.: Veleslalom na Peel. Izvedba ISSK marib.
ZFO
Telovadni tečaj za okrožne načelnike
Okrožja naprošamo, da takoj pošljejo prijave svojih načelnikov, oziroma namestnikov za telovadni tečaj, ki bo v času od 6.—11. novembra t. 1. Navodila so v okrožnici, ki so jo prejela okrožja.
Obenem obveščamo vsa okrožja, ki so bila vabljena na tečaj v času od 13.—18. novembra, da se naj udeležijo prvega tečaja, to je v časn od 6.—11. novembra, ker bo drugi tečaj zaradi tehničnih zaprek odpadel. Torej: telovadni tečaj za vse okrožne načelnike bo v Ljubljani v času od 6.—li. novembra. Okrožja naj takoj pošljejo prijave Zvezi fantovskih odsekov. Tečaj je velike važnosti, ker se bodo predelovale nove proste vaje /.a člane, mladce in tuuaščaj ter nove orodne tekmovalne vaje.