Poštni urad 9021 Ceiovec — Veriagspostamt 9021 Kiagenturt
iihaja v Ceiovcu — Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod $ ši!., mesečna naročnina 12 šiiingov
P. b. b.
Letnik XXX)
Uresničitev manjšinskih pravic
ne more biti odvisna od števiične moči manjšine
Nedavni razgovori zveznega kanclerja dr. Kreiskega z jugoslovanskim predsednikom Titom in članom predsedstva SFRJ Kardeijem na Brdu pri Kranju so imeii veiik odmev tako v obeh neposredno prizadetih državah, kakor tudi v široki mednarodni javnosti. Povsod so biii ocenjeni kot prispevek k zopetnemu izboijšanju odnosov med Avstrijo 'n Jugosiavijo, seveda pod pogojem, da bo uspeio najti rešitev raznih odprtih vprašanj, ki deioma že doiga ieta a!i ceio desetietja, deioma pa posebno v zadnjem času bremenijo te odnose, ker je ostaia Avstrija v zaostanku pri izpoinjevanju svojih obveznosti, izvirajočih tako iz biiaterainih kot tudi iz mednarodnih pogodb.
(/mr? je ob/iArova/ec
zunan/e
Rre/š^j: teder; je v ReE:'wgM Mwr/ 77 /er star; predsedr:;E E/tajsEe f/ade ČK Ew Eaj. Včeraj je M pogreb z r:ajvečj;'w;' časfw/, vendar Erez predsfavn/Eov taj;E držav, Eot je to s/cer navada pr; pogreb;/? vod;7n;E državn/Eov.
C;; En Eaj je zavzema/ v državnem in parf/jsEem vodstvn ER RdajsEe najv/šja mesta. V sporoči o njegov; smrt; je rečeno, da je to ne/zmerna /zgaEa za E/tajsEo part/jo, armado, /jadstvo /n državo, za E;'tajsEo soc;'a/;'st;čno revo/Mc;jo ;'n grad/tev. Po^ojrzfga Ča En Eaja so označ;/; Eot „čadov;'tega č/ana Eoman;'st;čne part/je, ve/;Eega pro/etarsEega revo/ac;onarja E;tajsEega /jadstva, zvestega revo/Mc;o7!ar;?ega Eorca od začela vstaje ;n ze/o pre/zEašenega vod/fe/ja part/je ;n države".
Prat' taEo so smrt Ča Er: Eaja tad; števdn; državntE; po sveta oz^a<r:7: Eot ve/;Eo /zgaEo. Njegova predanost Eo/jšema razumevanja med narod; ;'n mednarodnema m;'ra je de/ežna š/roEega priznanja. Mnog: so poaJar:'/:', da se ga Eo svet spominja/ Eot izrecnega državn;'Ea, E; je vtisni/ svoj pečat ne samo v zgodovino R/tajsEe, temveč vsega sveta.
V resnici je Zn/ Ča En Eaj oE/;Eova/ec E;'tajsEe zananje po/i-t;'Ee, in sicer ne samo v časa, Eo je zavzema/ po/ožaj zananjega ministra, ampaE tad; po /eta 193^, Eo je posta/ predsedn;E v/ade. Že /eta /934 je sEapaj z :n^ijsE:m predsedn;Eom NeErajem zasnova/ nače/a mirnega sožitja, E; so potem posta/a sestavni de/ po/;t;'Ee neavrščenost;. Ča En Eaj pa je Zn/ tad; „avtor" taEo imenovane ping-pong d;p/omac;je, E; je /eta /97/ atr/a prvi EoraE za postopno rašenje dot/ej nepreEodne Ear/ere med ER R;tajsEo in ZDzl.
Ča En Eaj je ve/ja/ v sveta za izrecno prožnega d:p/omata, E; je vedno sEaša/ zg/ad;t; pojav/;ajoče se spore. Zato se mednarodna javnost apravičeno sprasaje, a/i Eo ta asmeritev oEve/ja/a tad; po njegovi smrti.
Potitika Amerike
spet na zatožni k!opi
Posebno mesto zavzema v tej zvezi vprašanje slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. V tem vprašanju so jugoslovanski predstavniki znova zelo jasno in odločno povedali svoje stališče, kar je v raznih izjavah po svojem obisku v Jugoslaviji potrdil tudi kancler Kreisky. V eni takih izjav, ki jo je dal zahodnonemškemu listu .Augsburger Allgemeine", je kanc-!er Kreisky na vprašanje, ali je slovensko vprašanje na Južnem Koroškem igralo važno vlogo pri njego-
Predsedstvo Slovenije o odnosih z Avstrijo
Predsedstvo SR Slovenije je prejšnji teden na osnovi informacije predsednika Serge-ga Kraigherja o razgovorih avstrijskega zveznega kanclerja dr. Bruna Kreiskega s predsednikom Titom in članom predsedstva SFRJ Edvardom Kardeljem razpravljalo o razvoju odnosov z republiko Avstrijo.
Seje so se udeležili tudi predsednik skupščine SRS Marijan Brecelj In predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS Andrej Marinc ter vodja delegacije skupščine SRS v zboru republik in pokrajin skupščine SFR Jugoslavije.
vem srečanju z maršalom Titom, odgovoril, da je o tem vprašanju govoril predvsem s Kardeljem, -enim najvažnejših mož za Titom v jugoslovanskem političnem sistemu". Pri tem je — kakor je izjavil Kreisky — ugotovil, da na jugoslovanski strani stvari zasledujejo z veliko pozornostjo, so pa daleč od tega, da bi izvajali pritiske, kar tudi ne bi imelo dosti pomena. -Toda Jugoslovani so mi na zelo učinkovit način sporočili, da. se intenzivno zavzemajo za izpolnitev državne pogodbe, vendar pri tem nočejo igrati priganjačev."
Širok odmev je imelo srečanje
Tito-Kreisky zlasti tudi v jugoslovanskem tisku in preko njega v jugoslovanski javnosti. Poseben komentar je temu srečanju posvetilo tuai glasilo jugoslovanske vojske „Narodna armija", kjer je rečeno, da je ta obik ustvaril možnosti za reševanje odprtih vprašanj med obema državama. Da sta Tito in Kreisky govorila predvsem o priznanju jezikovnih, kulturnih in drugih pravic slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji, za kor je avstrijska vlada striktno zadolžena z določili člena 7 državne pogodbe, je povsem razumljivo, saj so to — kakor je rečeno v omenjenem listu — tista vprašanja, ki vse od voljne do današnjega dne bremenijo jugoslovansko-avstrijske odnose in onemogočajo, da bi se le-ti normalno razvijali.
Vztrajanje Jugoslavije na tem,
da se njenim v Avstriji živečim narodnim skupinam priznajo zagotovljene jiim pravice ter se prepreči njihovo asimiliranje in raznarodovanje, je po mnenju „Narodne ar-mije" prav tako razumljivo, ker je prav Jugoslavija ena tistih držav, ki isto stališče dosledno zastopa tudi glede narodnih manjšin na svojem ozemlju. Vztrajanje Jugoslavije na tem torej ne pomeni (vendar je bilo, kakor piše list, ravno o tem največ špekulacij), da predstavlja jugoslovansko odklanjanje štetja v sosedni Avstriji vmešavanje v notranje zadeve druge države, temveč načelno stališče jugoslovanske politike glede meddržavnega vidika narodnega vprašanja na splošno.
„Bistvo zanimanja Jugoslavije za problem jugoslovanskih manjšin v Avstriji je v tem, da pravice teh manjšin, ki so poleg tega zagotovljene še v mednarodni pogodbi, ne morejo biti odvisne od številčne moči teh manjšim odnosno od njihovega odstotka z ozirom na avtohtono prebivalstvo," poudarja Narodna armija in dodaja, da morajo biti te pravice splošne in popolne. Ob koncu pa list ugotavlja, da bi rešitev tako imenovanega manjšinskega vprašanja med Avstrijo im Jugoslavijo omogočila, da bi se na boljše obrnilo tudi marsikatero drugo vprašanje iz jugoslo-vamsko-avstrijskih odnosov.
Jutri se bo v Rimu predvidoma zaključilo tretje in menda zadnje zasedanje Russellovega razsodišča II, ki se bavi s problemi Latinske Amerike. V razsodišču so Italijan Lelio Basso (predsednik), jugoslovanski zgodovinar in biograf predsednika Tita Vladimir Dedijer, bivši predsednik Dominikanske republike Juan Bosch, sestra pokojnega čilskega predsednika in bivša senatorka v santiaškem parlamentu Lau-
ra Allende, ameriški pravnik Richard Falk in venezuelski profesor Hector Malave Mata.
Predmet tokratnega zasedanja so bili: kršenje osnovnih človeških pravic, politična represija, rušenje narodne enotnosti in podobni protidemokratični pojavi. Posebno pozornost so člani razsodišča posvetili dogodkom v Čilu, Braziliji, Kolumbiji in drugih državah „zelene-ga kontinenta". Na zatožni klopi so bile vlade, ki izvajajo protidemokratično in protiljudsko politiko; na zatožni klopi pa so se predvsem znašle ameriške multinacionalne družbe, ameriška obveščevalna služba CIA 'in tudi sama ameriška vlada. Le-ta je bila obtožena, da je odgovorno za delovanje multi-nacionalnih družb, ki podpircjo protirevolucionarne vlade, kakršna je na primer brazilska, ali pa so bile vmešane v rušitev naprednih vlad, kot je bila Allendejeva v Čilu.
Na zasedanju razsodišča so se zvrstile tudi številne priče, ki so na podlagi lastnih izkušenj in doživetij opisovale metode in sredstva, ki se jih poslužujejo protiljudski režimi v posameznih latinskoameriških državah. Med najbolj pretresljiva pričevanja sodi izpoved bivšega predsednika Dominikanske republike Juana Boscha, ki je lani decembra obiskal Kolumbijo, kjer so v zadnjih desetih letih po uradnih podatkih ubili 300.000 ljudi. Najtežje obtožbe na račun politike ZDA pa so prišle prav iz ust Američanov samih, ki so opisali, ka<ko se ZDA preko svoje CIA in multina-cionalnih družb poslužujejo podobnih metod kot v Čilu tudi v drugih latinskoameriških državah.
Od Russellovega razsodišča, ki ga imenujejo tudi „OZN zatiranih", pričakujejo, da bo prebudilo vest človeštva.
Raba materinega jezika
je prvenstvena pravica človeka in vsake narodnostne skupnosti
Kratko pred svojim odstopom, ki je Italijo ponovno spravil v vladno krizo, je vlada v Rimu tudi v vprašanju slovenske narodne skupnosti seznam svojih proti-manjšinskih ukrepov obogatila za nov primer. Preko svojega generalnega komisarja v Trstu je namreč zavrnila zahtevo Slovencev in vseh demokratičnih strank po priznanju pravice, da smejo slovenski mandatarji na sejah tržaškega občinskega sveta (in v drugih javnih ustanovah) uporabljati svoj materin jezik, kakor jim to zagotavljajo republiška ustava in mednarodni dokumenti.
Tako je vprašanje uporabe slovenskega jezika v javnosti ponovno v ospredju zanimanja slovenske narodne skupnosti v Italiji in demokratične javnosti na področju dežele Furlanijc-Julijske krajine. Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu je v tej zadevi objavila posebno izjavo, v kateri ponovno naglaša, „da je raba materinega jezika v javnosti primarna pravica človeka in vsake narodnostne skupnosti". Zato je bilo vprašanje rabe slovenščine v izvoljenih organih v vsem stoletnem razdobju v ospredju zahtev slovenskih izvoljenih predstavnikov in je v ospredju tudi sedaj.
Odgovor vlade ocenjuje SKGZ negativno, ker vidi v njem poskus zanikanja osnovne pravice slovenske skupnosti, istočasno pa tudi poskus omejevanja in rušenja načel, ki izhajajo iz jugoslovansko-italijanskega sporazuma. V svoji izjavi SKGZ opozarja, da vsebuje ta sporazum tudi obvezo o maksimalno možni zaščiti manjšin, ter poudarja, da ni mogoče reševati samo ne-
katerih vprašanj, „istočasno pa ne izpoinjevati načela o manjšinski zaščiti narodnostnih skupnosti".
Dalje SKGZ ugotavija, da v italijanski zakonodaji in pravnem ustroju ni predpisa, ki bi prepovedoval rabo slovenskega jezika v izvoljenih organih; je pa obratno že utrjena praksa in poseben deželni zakon iz ieta 1973 ceio določa prispevke iz deželnih skladov za dvojezično poslovanje krajevnih ustanov. Zato SKGZ naglaša: „Raba slovenščine v izvoljenih svetih — občinskih, pokrajinskih in deželnem — torej ni ne stvar pristojnosti, niti zakonske ureditve, temveč vprašanje dobre politične volje, ki so jo načelno s številnimi in z veliko večino sprejetimi resolucijami že potrdili vsi obravnavani izvoljeni organi. Stvar teh svetov in njihovega poslovnika je torej, da takoj rešijo to vprašanje na osnovi splošnega demokratičnega napredka in večje občutljivosti za pravice narodnostnih skupnosti."
Spričo tega Slovenska kulturno-gospodarska zveza upravičeno pričakuje, da bodo napredne politične sile vključile to vprašanje med prvenstvena pri nadaljnji politiki krajevnih uprav in dežele. Istočasno SKGZ izraža pripravljenost za čtm širše in čim enotnejše napore naprednih in slovenskih sil v tej smeri. Končno pa poziva vse včlanjene organizacije, da pokrenejo ustrezne akcije na raznih ravneh in na razne načine, „da pride čim odločneje in čim jasneje do izraza enotna volja Slovencev v Italiji, ki zahtevajo da se končno reši vprašanje rabe slovenščine v izvoljenih svetih".
Vrsta sejemskih prireditev
na Gospodarsken razstavišču v Ljubijani
21,463.000 prebivatcev
je šteta Jugoslavija !ani
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko SFRJ se je tani v Jugosiaviji rodito 384.773 živih otrok (za $96$ otrok ati za 1,6% več kot v tetu 1964), umrto pa je 184.448 oseb; s tem se je števito prebivatcev Jugostavije povečato za 200.32$ tjudi ati za 0,9% ter je šteta Jugosiavija ob koncu teta 197$ okrogto 21,463.000 prebivatcev.
V posameznih repubiikah so ob koncu minuiega teta zabetežiti nastednje števito prebivatcev: v ožji Srbiji $,414.000, na Hrvaškem 4,$22.000, v Bosni in Hercegovini 4,004.000, v Vojvodini 1,981.000, v Stoveniji 1,786.000, v Makedoniji 1,770.000, na Kosovem 1,424.000 in v Črni gori $62.000.
Kakor že v prejšnjih ietih, tako je bit naravni prirastek tudi tani največji na Kosovem, kjer se je števito prebivatstva povečato za 2,76 %, v Makedoniji je znašat porast 1,$1 % v Bosni in Hercegovini 1,31 %, v Črni gori 1,27 % v Stoveniji 0,74 %, v ožji Srbiji 0,68 %, na Hrvaškem 0,44 % in v Vojvodini 0,33 %.
Do sredine teta 1976 se bo po statističnih ocenah prebivatstvo povečato v Jugostaviji na 21 ,$20.000 tjudi; od tega jih bo živeto v ožji Srbiji S,42$.000, no Hrvaškem 4,$14.000, v Bosni in Hercegovini 4,021.000, v Vojvodini 1,989.000, v Makedoniji (ki bo prehiteia Siovenijo) 1,797.000, v Stoveniji 1,782.000, na Kosovem 1,429.000 in v Črni gori $63.000 tjudi.
W!ESENTHAL RES!GN!RAL:
V Avstriji nima smisia
iskati nacistične ziočince
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, ki je naslednik leta 1921 ustanovljenega Ljubljanskega velesetjma, tudi letos pripravlja celo vrsto sejemskih prireditev, na katerih bodo prikazani dosežki domačega in tujega gospodarstva na vseh najvažnejših področjih. Skupno bo prirejenih enajst specializiranih sejmov, od teh deset na samem Gospodarskem razstavišču, eden pa v Gornji Radgoni, namreč Pomurski kmetijsko-živilski sejem v času od 21. do 29. avgusta.
Letošnje sejemsko dogajanje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se začenja že jutri, ko bo odprt 21. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in modnih dodatkov. Sejem z imenom „Moda 76" bo trajal do 23. januarja. Meseca (ebruarja bo sledila druga prireditev, in sicer ..Tehnika za okolje 76", ki bo trajala od 4. do 10. februarja. To bo mednarodna razstava sredstev za zaščito okolja ter strojev in opreme za zbiranje, sortiranje in vračanje odpadnih snovi v proizvodnjo. Na tem sejmu, ki bo prva tovrstna prireditev v Jugoslaviji, bodo sodelovali strokovnjaki iz vsega sveta. V marcu — od 2. do 5. marca — pa bo v Ljubljani mednarodni sejem proizvodnih sredstev za trikotažno industrijo, tekstilno in usnjarsko konfekcijo.
Med glavne prireditve ljubljanskega Gospodarskega razstavišča brez dvoma sodi tradicionalni sejem „Alpe-Adria", ki bo letos v znamenju 15-letnice obstoja. Na tem mednarodnem sejmu blaga široke potrošnje so zastopane predvsem Slovenija in njene sosede, saj se Ije prireditev razvita iz sejma treh sosednih dežel Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Danes je število sodelujočih dežel že precej širše, vendar je poudarek ostal na sodelovanju dežel med Alpami in Jadranom, kakor pove že ime prireditve.
V mesecu maju bo pod naslovom „Setex 76" prirejen 9. mednarodni poslovni sejem vzorcev tkanin in dodatkov za oblačilno industrijo. Sledil bo 12. mednarodni Lesni sejem, na katerem bodo v času od 7. do 12. junija razstavljali stroje in opremo za obdelavo in predelavo lesa. Že omenjenemu Pomurskemu kmetijsko-živilskemu sejmu v Gornji Radgoni bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču sledil že splošno znani mednarodni vinogradniško-vinarski sejem nVino 76". To bo že 22 tovrstna prireditev ter bo v dneh od 30. avgusta do 5. septembra demonstrirala domače in tuje dosežke na tem področju gospodarstva. V istem mesecu — od 18. do 21. septembra — bo pri-
rejena 7. mednarodna Vrtnarska razstava 76, potem pa bo na vrsti sejem ,Sodobna elektronika 76", ki ima prav tako že staro tradicijo, saj bo že 23. po vrsti. Ta mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, elektronskih naprav za obdelavo podatkov in nuklearne tehnike bo trajala od 5. do 9. oktobra. Svoj letošnji spored bo Gospodarsko razstavišče zaklju-< čilo s 7. mednarodnim sejmom zimskega športa in turizma, ki bo prirejen od 17. do 21. novembra pod naslovom „SKI EXPO 76".
Koroški tisk so predstavniki Gospodarskega razstavišča seznanili z letošnjimi sejemskimi prireditvami v Ljubljani na posebni tiskovni konferenci v Celovcu, ki so se je udeležili tudi predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej in konzul Peter Zupančič ter ravnatelj celovškega sejma dr. Josef Kleindienst. Bil je to prvi tak razgovor s koroškimi novinarji in je bilo ob tej priložnosti govora tudi o širših vidikih gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo oz. Avstrijo in Jugoslavijo. Opozorilo predstavnikov iz Ljubljane na nezdravo razmerje v blagovni izmenjavi (kjer kaže bilanca razmerje 1:4,5 v škodo Jugoslavije) !je spet enkrat potrdilo dejstvo, da v avstrijskih in posebej koroških krogih sodelovanje s sosedo na jugu vse preveč razumejo in tudi prakticirajo v duhu „ceste enosmernice". Po taki poti in ob taki miselnosti pa se sodelovanje seveda ne more razvijati v zadovoljivi meri in v obojestransko korist. Torej bi bile — kakor smo v našem listu že večkrat zapisali — tudi v tem oziru potrebne določene spremembe v mišljenju.
S tem, da je nekoliko posvetil za zaveso nacistične in SS-ovske preteklosti predsednika FPU Friedricha Petra, se vodja židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju inž. Simon Wiesenthal ni le osebno zameril kanclerju Kretskemu, marveč si je „izpodkopal tla" v Avstriji sploh. Tisti Wiesenthal, ki je izsledil že celo vrsto nacističnih vojnih zločincev, je namreč resigniral: v Avstriji nima smisla iskati nacistične zločince, saj jih potem nihče ne obsodi. Tako se glasi njegova ugotovitev, s kate-
ro je skušal utemeljevati, zakaj bo svojo tozadevno dejavnost v Avstriji opustil in v bodoče zasledoval obremenjene naciste le še v drugih državah.
Kot vzroke navaja Wiesenthal poleg tega tudi svojo starost (67 let), zdravstvene razloge, pomanjkanje finančnih sredstev in podobno. Vendar pa so ob teh ..izgovorih" gotovo dosti bolj prepričljivi argumenti: da mu je bilo odpovedano stanovanje, kjer je imel svoj dokumentacijski center; da je bil izpostavljen množečim se grožnjam s strani tistih, ki se še danes radi ponašajo s vojim arijskim poreklom; predvsem pa dejstvo, da je pred leti izročil oblastem seznam 800 nacističnih zločincev, od katerih pa so bili kaznovani le trije, medtem ko v vseh drugih primerih za sodišče menda ni bilo dovolj dokazanega gradiva — ki ga ob takšni miselnosti, kot je vladala na nedavnem procesu proti mauthausen-skemu stražarju Goglu, za avstrijska sodišča sploh biti ne more.
Znani „lovec na naciste" je torej obupal, kar ob tozadevnih razmerah in izkušnjah v Avstriji niti ni čudno. Pa tudi kancler Krei-sky je pod zadevo potegnil ..poslednjo črto", ko je zavrnil Wiesenthalovo ugotovitev, da avstrijsko sodstvo z bivšimi nacističnimi zločinci zelo blago ravna. Trdim, je dejal Krei-sky, da avstrijsko sodstvo z bivšimi nacističnimi zločinci ne ravna bistveno milejše kot pa sodstvo v drugih državah. Tukaj pa se je kancler brez dvoma pošteno zmotil, kajti celo Zahodna Nemčija, ki jo je navajal kot primer, je dosti bolj odločna in dosledna v zasledovanju nacističnih zločincev, da niti ne govorimo o vseh drugih državah tako na vzhodu kot tudi na zahodu, ki so nacistično preteklost ..premagale" predvsem tudi s tem, da so proti osebam, katere so zagrešile v dobi nacizma krvave zločine, izrekle jasne, odločne in pravične sodbe.
Kakršnokoli zamegljevanje dejstev ugledu Avstrije prav nič ne koristi; zlasti pa temnega madeža s tega ugleda ne more odstraniti zvračanje krivde na generacijo, ki dobe nacizma ni doživela. Vse povojne avstrijske vlade — od prve pa do sedanje — namreč skupno nosijo odgovornost za nezaslišano dejstvo, da danes v Avstriji takorekoč ni mogoče obsoditi bivših nacističnih zločincev, ker tisti, ki nacizma niso doživeli, nič ne vedo o nacizmu in njegovih zločinih in zato — kakor je skušal dokazovati kancler Kreisky — kot porotniki tudi ne morejo teh stvari videti tako, „kot jih vidimo mi, ki smo jih doživeli".
5 Ali ni v luči teh dejstev bolj prepričljiv ! tisti dunajski novinar, ki je naštel, da je v - nacističnih koncentracijskih taboriščih urrtr-
*	lo 16.493 avstrijskih državljanov, da je bilo g 2.700 Avstrijcev obsojenih in usmrčenih po 5 nacističnih sodiščih, da jih je 9.687 umrlo ! v mučilnicah gestapa in da jih je 6.420
*	umrlo v ječah in taboriščih ter da je av-{ strijsko odporniško gibanje štelo najmanj g sto tisoč članov, ob tej bilanci pa avstrijski ' javnosti in odgovornim dejavnikom očital, { da v 30 letih po vojni ničesar niso storili, { ali pa zelo malo in sramežljivo, da bi mla-g dini prikazali po eni strani strahote tiste 5 dobe, po drugi strani pa jo poučili tudi o j naporih naprednih in avstrijstvu zvestih sil g proti zločinskemu nacizmu. Kajti če bi da-g našnja generacija poznala vso to resnico, S potem v Avstriji danes gotovo ne bi bilo 5 več prostora za razne tihe in glasne prista-! še nacistične miselnosti.
GOSPODARSKO RAZSTAVUČE V UUBLJAN)
ima !5.Q00 m' ratstavnega proštom, od tega H.000 m' pokrite površine
Po tem, kar izkaja iz opozorila švetovne zdravstvene organizacije, doživlja človeštvo neverjetno Mm. V pravkar minalem /etn 7973 so „živčno depresijo" proglasili za „ko!ezen sto/etja". Ta kolezen je po podatkik svetovne zdravstvene organizacije prizadela najmanj sto mi/ijonov Ijadi; predvsem ve/ja to za razvite, bogate dežele. č/gotovifev je omenjena organizacija osnova/a na neposredni/? podatki/?, Zn so ji/? z/?ra/e specializirane klinike v Montreala v Kanadi, v Nagasakija in Tokia na /aponskem, v Tekerana v /rana, v Pasla v /Ivici in dragod, kjer ima svetovna zdravstvena organizacija svoje klinike.
Baselska klinika je kila ok konca minalega leta prizorišče svetovnega posvetovalnega zasedanja strokovnjakov, ki so razpravljali o tem vprašanja. Zasedanja se je adeležilo kakik sto psikiatrov s skoraj vsek celin, največ pa iz Evrope in Amerike, torej iz razvitega sveta. Živčno depresijo so proglasili za „ko!ezen stoletja" zato, ker samo v ZDA, v Kanadi ter v zakodnoevropskik deželak, torej v tako imenovanem kogate?n sveta, požene v smrt kar 30 % vsek tistik, ki si nasilno vzamejo življenje. Podatki govore, da vsak dan napravi samomor okoli tisoč osek, med njuni celo 73-letni mladoletniki.
Živčna depresija v kogatem in-dastrijsko razvitem sveta ogroža
zdravje moškik in žensk vsek dok, vsek starosti in tadi vsek draž-kenik slojev. Najkolj resen pro-klem nastaja zato, ker živčna depresija zajema milijone in milijone delavcev in nameščencev.
Kazlogi kolezni so različni. Na eni strani gre za depresijo, ki je posledica razčlovečenja pri tekočem traka v tovarni. Na švedskem npr. so že pred letom ago-tovili, da človek v tovarni ne ko mogel več dolgo vztrajati pri tekočem traka, kajti nagel tempo,
gospodarski krizi. Tjadje na delovnik mestik, ki so se kili navadili na zaktevnejse življenje in opažajo sedaj, da se jim tovrstna tla izmikajo, zapadejo zaradi zavzetosti v depresijo, ki prizadeva vedno več Ijadi — tako mladino, ki se komaj privaja na delovno razmerje, kot stare delavce, ki menijo, da so v podjetja odveč, in celo starce, ki s strakom gledajo na kodočnost, ker mislijo, da so dražki v kreme. Ta depresija vpliva tadi na tiste mlade
Živčna depresija
bo/ezen našegra sfo/e(/a
ki ga zakteva sodokna indastrija, presega človekove moči in so zato na Švedskem v nekaterik velikik podjetjik vsaj poskasno že prešli na tako imenovano zakljačeno ekipno delo.
Toda ne /e delo v podjetja, tovarni ali pisarni, marveč tadi preveč zaktevno življenje vodi v depresijo, v živčno razkrojenost, ki jo nekateri tolmačijo kot krizo novejše doke, kot krizo ekonom-skik razmer v kogatem sveta. Do pred nedavnim so ekonomisti in politiki na veliko trokili o go-spodarskik čadežik in podokno, nato pa so čez noč svojo „gonjo" prearmerili in danes se po vsem sveta ne govori o dragem kot o
Ijadi, ki komaj iščejo delo, prvo zaposlitev; komaj se jim posreči dokiti delo, ga že sprejemajo v straka, da ki ga ne izgakili.
Kako se pravzaprav kaže ta „ko!ezen stoletja"? Nepoačen človek ki menil, da gre za kolezen, ko začne prizadeti človek kazati kade znake živčnosti. Ta ni tako. fizični znaki depresije so povsem dragačni, npr. trajna atra-jenosf, pogost glavokol, astma, srčne težave, alkas na želodca, pa tadi ekcemi, ravmatizetn in še vrsta dragik tegok, ki jik povpre-če?t kolnik ok povprečnem zdravnika zdravi, kot ki šlo za speci-jično kolezen, ne pa za znak povsem dragačne kolezni. Te kolez-
ni so le jizični znak prikritik, glokljik psikičnik motenj. Tako sta čir na želodca ali trajni glavokol, ki ma pravimo migrena, le a!ar?nni znak določenega pst-kojizičnega stanja organizma, ki. se čati ogroženega zaradi načina življenja, v katerem je prisiljen živeti.
Na avodoma omenjenem zko-rovanja so strokovnjaki o živčni depresiji med dragim dejali, da se tovrstna razktojenost živcev more popolnoma ozdraviti samo, če se lotimo primernik sredstev in astrezne metode. Kavno v tem pa zdravstvena slažka v sveta še najkolj greši. Danes ga skoraj ni človeka, ki ne ki aporakljal „ča-dotvornik" preparatov za pomir-jenje živcev, za poživitev, pila! za dviganje tnorale itd. Gre za tako imenovane psikotropc. Vse človeštvo tako imenovanega razvitega sveta je pod vplivom reklame jarmacevtske indastrije, ki se ko-gati na pomanjkanja znanja preprostega potrošnika in na „dokro-kotnosti" zdravstvene slažke. Človek ok ..sodelovanja" zdravnikov si pač pomaga kot ve in zna. Dejansko pa se ta njegov način zdravljenja spreminja v svojevrstno narkomanijo, ker zdravstvena slažka ni sposokna pokazati prave, resnične zdravilne poti; saj ma je tadi ne more, ker je dražkeno pogojena, predvsem pa zakteva resnično zdravljenje živčne razkrojenosti povsem spremenjene dražkene razmere.
Tradicionalna »Ruska zima«
revija vrhunske ruske kulture in folklore
Ptehod iz starega v novo !eto praznujejo v posameznih delih sveta in pri raznih narodih na najrazličnejše načine. V ta okvir spada tudi tradieionaina „Ruska zima", ki jo smatrajo za največjo in najbolj atraktivno turistično-kuiturno prireditev ne !e Moskve, ampak tudi Sovjetske zveze spioh. Je to — iahko bi rekii — pravi testivai največjih znamenitosti ruske kuiture in foiktore, namenjen v prvi vrsti tujim turistom, ki za konec ieta obiščejo Moskvo a!i kakšno mesto Sovjetske zveze. Traja pa ta prireditev od 2$. decembra do S. januarja in je biia ietos prirejena že trinajstič.
Letošnjo „ Rusko zimo" je obiskalo kar 26.000 tujih turistov iz 34 držav; pokupili so 45.000 vstopnic za najrazličnejše kulturno-umetniške, folklorne in druge prireditve. Tuji gesti so si lahko ogledali najboljše baletne in operne predstave v Bolšoj teatru in kremeljski kongresni palači, obiskali so koncertne prireditve, moskovski lutkovni teater 'in sloviti moskovski cirkus.
n Ruska zima" se po tradiciji začne z baletom .Labodje jezero", v katerem je belega in črnega laboda odplesala slovita balerina Maja Plisecka, o kateri pravijo, da so bo s 50 leti starosti še letos poslovila od odra. Tako v Labodjem jezeru kot v Ani Korenini Ije nastopila ob nadarjenem mladem Aleksandru Godunovu. Medtem ko ena zvezda že počasi ugaša, pa se je na moskovskem baletnem nebu že prižgala nova — komaj devetnajstletna Nadežda Pavlova. V Bolšoj teater je prišla šele zadnjo jesen, vendar je že zaslovela v sovjetsko-ameriškem filmu .Sinja ptica"; pa tudi ob prvem nastopu v .Ruski zimi" je osvojila gledalce s svojo iskrivostjo.
Med opernimi predstavami pomeni največje doživetje še vedno Boris Godunov, poleg tega pa še Knez Igor, Voljna in mir. Pikova dama in druga klasična;dela ruske operne umetnosti. Tujce vedno znova očara že sama scenska postavitev prizorov, še posebej množični prizori, ki so tako podrobno izdelani, da se človeku zazdi, kot da se dejanje prav zaires dogaja pred nijimi. Da je verodostojnost čim večja, pridejo na primer v Don Kihotu alt v Boris Godunovem kar s pravim konjem na oder; v Voljni in miru zares ustrelijo iz topa; v Godunovu priredijo na odru pravi vodomet; v Bahčisarajski fontani zares zažgejo hišo itd. Kakor pri baletnih predstavah, tako so tudi pri opernih uprizoritvah .Ruske zime" spet sodelovali najbolj znani ruski umetniki svetovnega slovesa. Največje
doživetje koncertnih večerov je bil nastop prve violine Sovjetske zveze Leonida Kogana, med interpreii narodnih pesmi in plesov pa se je poleg drugih predstavit tudi znameniti ansambel .Berjozka".
Za obiskovalce .Ruske zime" so pripravili še druga presenečenja. Tako se je v parku Ismailovo odvi-
Maturanti Zvezne gimnazije za Siovence vabijo na
G!MNAZ)JSK) PLES
ki bo v četrtek $. februarja 1976 s pričetkom ob 20. uri v Deiavski zbornici v Ceiovcu. tgraia bosta ansambia „Sin-kopi" iz tzoie in ..Fantje iz Podjune".
Prisrčno vabijeni!
ja! novo'cir.1 spored z dedkom Mrazom, Sneguljčico, komedijanti in snežinkami. Posebno doživetje pa je bil obisk starega mesta Suzdalj, kakšnih 200 km vzhodno od Moskve, ki je pravo pravljično mesto starih, živo poslikanih cerkva, polnih ikon in fresk. Tu so na prostem 'izvajali razne ruske običaje, medtem ko so se gostje lahko popeljali s trojkami po čudovitih brezovih in smrekovih gozdovih. Razne novoletne sporede pa so za tuje obiskovalce pripravile tudi številna druga mesta, kot na primer veliko sibirsko mesto Irkutsk, kjer so poleg izletov s trojkami prirediti še piknik ob ognju v tajgi ter izlet k Bajkalskemu jezeru.
Po desetih dneh živahnega vrvenja so se prireditve .Ruske zime" končale in v Moskvi ter drugih mestih je ponovno steklo normalno življenje. Zdaj je spet mogoče dobiti tudi vstopnice za Bolšoj teater, slavno hišo sovjetske kulture, ki letos praznuje svojo 200-letnico. Proslavljanje tega pomembnega jubileja se bo začelo prihodnji teden z baletom Romeo in Julija, ki ga bo barvna televizija prenašala v več kot sto držav sveta.
3Yo7efn;ca ro/sfva
s/o venskega pesru/ra /feffeja
V dne/i ^o?7?o	sto/etmco rojstva s/oveTM^egg	Dra-
gotina /Ketteja, ^7 je erjen /zwed predstavnikov s/ovenske moderne oziroma sp/ok njena najko/j dozore/a, tamomk/a tn možata pesniška oseknost.
Dragotin .Kette, rojen 79. januarja /#76 na Prema na Notranjskem, je v dokrik petik /etik svojega /iterarnega de/ovanja Msftigri/ kogat za-k/ad /jakezenskik pesmi, otroškik pesnitev, kasni, romane in dragik pesnitev; po/eg tega je prevaja/ raške pesnike in je več njegovik prevodov izš/o v Paski anto/ogiji, ki jo je /eta 7907 pripravi/ rlnton Aškerc.
Že kot gimnazijec se je Kette draži/ z /vanom Cankarjem in /osipom Marnom. Kot pesnik je ki/ proti izametničenosti, ceni/ je predvsem preprosto /jadsko pesem, najko/jša šo/a ma je ki/o živ/jenje; med vrstniki pa je Kette ve/ja/ za nako/j izokraženega in zgodaj dozore/ega samostojnega mis/eca. .S/ovenski pesniški izraz je Kette pomemkno okogati/. V s/oven-sko poezijo je avede/ prost ritem in /akkoten izraz ter astvari/ nove ok/ike soneta; Kette sodi med najko/jše s/ovenske /irike. Po svojem miš/jenja in častvovanja se Kette v pesmik, ki so po/ne zdravega kamorja in okjestne šegavosti, /akkotnosti in domače karvitosti, prik/ižaje miš/jenja in častvovanja /jadstva; iz večine njegovik pesmi je čatiti pesnikovo vedrost — tako v /irskik pesmik in romancak, kakor v gaze/ak a/i sonetik, v katerik je Kette dosege/ vrkanec svojega astvarjanja.
Kette je amr/ 26. apri/a 7599, star komaj triindvajset /et. Njegova zgodnja smrt pravzaprav oktožaje razmere, v katerik so mora/i v prejšnjem sto/etja astvarjati ametniki s/ovenske kesede. K/jak takim razmeram pa so njikove stvaritve ve/ičastne, kar v po/ni meri ve/ja tadi za Dragotina Ketteja.
ZASEDANJE
ZGODOViNARJEV
v okviru prostav ob tisočletnici Koroške
Zveza avstrijskih zgodovinskih društev prireja med 18. }n 21. majem v Celovcu 13. zasedanje avstrijskih zgodovinarjev. Dan poprej pa bodo zasedali prav tako v Celovcu avstrijski arhivarj!!. Obe prireditvi stojita v znamenju tisočletnice Koroške. Zveza zgodovinarjev je pred kratkim izdala program zasedanja, ki je zelo obširen. Zasedanje, ki ga bo otvoril zvezni minister za znanost in raziskave, bo obsegalo le tri plenarna predavanja, tako da bo težišče na posameznih sekcijah, ki jih bo kar enajst. Na programu (ki pa še ni dokončen) so važna predavanja o vseh raznovrstnih problemih koroške zgodovine ter splošne zgodovine in zgodovinopisja.
V	okviru sekcij bo obširno govora o zgodovini koroških Slovencev, kar ije povsem razumljivo, saj živita na Koroškem dva naroda, ki sta vsak po svojih močeh sooblikovala zgodovino dežele.
Dunajski univerzitetni profesor Appeit bo govoril o kneževini Koroški ter o razvoju teritorialnih državnih tvorb na jugovzhodu. Drugi referat za plenum bo pripravil univ. asistent Dopsch iz Salzburga o plemstvu in cerkvi kot oblikovalnih močeh v zgodnji zgodovini jugovzhodnega alpskega prostora. Ravnatelj koroškega deželnega arhiva Neumann pa bo spregovorit pod naslovom Pogled na tisoč let deželne zgodovine. Tem glavnim referatom bodo sledile razprave v posameznih sekcijah. V vseh sekcijah bodo v tej ali oni obliki razpravljali tudi o zgodovini koroških Slovencev.
V	okviru druge sekcije bodo pod generalno temo Spremembe nacionalne problematike razpravljali predvsem o koroškem nacionalnem vprašanju. Dunajski univ. asistent Csaky bo pod naslovom Patria, populus, natio (Domovina, ljudstvo, narod) skušal obrazložiti nastanek narodne zavesti v novejši dobi. Univ. prof. Geraid Stourzh (ki je avtor številnih knjig, med njimi tudi razprave Mala zgodovina avstrijske državne pogodbe) bo govoril o nacionalnih primerih s Koroške pred c. k. vrhovnim sodiščem. O
avstrijskem delavskem gibanju in nacionalnem problemu na začetku 20. stoletja bo predaval univ. asistent Helmut Conrad iz Linza, njegov celovški kolega Holzer pa o problemu internacionalnosti v partizanskih bojih druge svetovne vojne. Claudia Ehrfeld-Kromer bo razpravljala o koroškem vprašanju po drugi svetovni vojni iz mednarodne perspektive. Zgodovina naselitve in onomastike na primeru koroškega Roža je tema, s katero se bo bavil Alfred Ogris, arhivar koroškega deželnega arhiva. O protireformaciji v koroških mestih bo predavala Irmgard Neumann.
V okviru sekcije za gospodarsko in socialno zgodovino bo spregovoril univ. docent Karl Dinklage o socialnem razvoju Koroške v zadnjih sto letih. Šesta sekcija si je izbrala za glavno temo Slovenstvo in vzhodna Evropa. Sekciji bo predsedoval dunajski univ. prot. Leitsch, kot referenti pa so imenovani ljubljanski univ. prof. Fran Zwitter, graški univ. asistent Rudiger Malli ter asistent na dunajski univerzi Andrej Moritsch. Fran Zwitter se bo v svojem predavanju bavil z vprašanjem slovenskih nacionalnih problemov v 19. stoletju, Malli bo razpravljal o socialni strukturi in nacionalnem j3rebujenju pri Slovencih, Moritsch pa o nacionalnih prizadevanjih slovenskih kmetov na Koroškem v dvajsetih letih 20. stoletja. Dvorni svetnik Koschier bo pripravil referat o razvoju narodopisja koroških Slovencev v znanosti.
Zelo zanimivo in potrebno predavanje bo v okviru desete sekcije imel celovški univ. prof. Rumpler: govoril bo o premostitvi evropsko-centrističnega zgodovinskega gledanja kot zahtevi znanosti in pouka. Ta sekcija je istočasno združenje oz. delovna skupnost zgodovinarjev na splošnoizobraževalnih in poklicnoizobraževalnih višjih šolah Avstrije.
Tako nudi 1000-letnica' Koroške lepo priložnost, da znanstveni delavci podajo nek obračun o svoji dejavnosti, obenem pa uporabijo priložnost za prikaz tega, kar so zgodovinarji doprinesli k boljšemu spoznavanju preteklosti Koroške.
ANTON SVETINA :
9
!z zgodovine PHberka in okoiice
Pliberški vikar Janez Wolf je postal leta 1618 kanonik ljubljanske škofije. Na to mesto ga je prezentiral deželni knez nadvojvoda Ferdinand II. s pismom od 30. junija 1618. Ljubljanski stolni kapitelj je obstajal iz prošta, dekana in deset kanonikov. Razen enenga kanonika, ki ga je imel pravico prezentirati Ukof, je ygg ostale prezentiral deželni knez. Vikar Wolf pa kljub imenovanju za kanonika ni zapustil pliberške župnije do svoje upokojitve.
Konec leta 1618 je prišlo med vikarjem Wotfom in med grofom Ivanom Ambrožem Thurnom ponovno do spora v zadevi plačevanja odvetščine od strani cerkvenih podložnikov župne nadarbine in podložnikov beneficija sv. Janeza Krstnika v Pliberku. Vsaka od teh cerkvenih ustanov je imela po vpisih v urbarju po štiri podložnike, ki so bili dolžni dajati tole odvetščino: podložniki beneficija vsak po štiri beliče, dve kokoši in 20 jajc, Podložniki župne nadarbine pa eden mernik ovsa in 20 jajc, eden enega kozliča in eno gosko, dva pa po eno kuro. V pismu z dne 19- oktobra 1618 zahteva grof Thurn od vi-k^rja Wo)fa, da pozove gornje podložnike na Plačilo odvetščine, ki so z njo v zaostanku let. V pismu sc sklicuje na dejstvo, da je ta P.dvetščina vpisana v starih in novih pliber-jkih urbarjih. Če ne bodo plačali, bo dal podanike po svojem grajskem upravitelji rubiti.
I odobno pismo je grof naslovil na cerkvene
ključarje cerkve sv. Petra in Pavla v Pliberku, ki je imela tri podložnike, ki so bili obvezani dajati vsak po pol mernika in šest meric ovsa ter 20 jajc. Ohranjeno je tudi istočasno pismo grofa Thurna špitalskemu mojstru mesita Pliberk, naj izterja odvetščino od štirih podložnikov tega spitala, ki so bili obvezani dajati eden enega kozliča, eno gos in dva kapuna, tri pa po eno kuro. Vikar Wolf odgovarja grofu še isti dan in izpodbija vse zahteve. Glede beneficija sv. Janeza omenja, da sta to kapelo ustanovila leta 1363 Friderik in Konrad Auf-fensteinska. Kar se tiče deželnoknežje resolucije, se je ta izvršila per mala narata (po zlobnem pripovedovanju). Baroni Ungnadi so bili namreč prvi, ki so prinesli luteranstvo na grad 2onek in na gospoščino Pliberk in je to storil Andrej Ungnad, ki je tudi v grajski kapeli pokopan in so v njej postavili protestantske nagrobne spomenike. Sveto pismo je bilo na mnogih krajih preganjano. Če bi bili Ungnadi mogli vse cerkve in vse kapele inficirati z luteransko krivo vero in če bi bili mogli pridobiti za sebe vse cerkvene ustanove, bi to bili storili. Ko vikar Wo!f odklanja pravico gospoščine Pliberk do pobiranja odvetščine od cerkvenih zemljišč, omenja med drugim, da je imela katoliška cerkev vedno defensores et fun-datores (branitelje in ustanovitelje), pa tudi spoliatores et pertubatores (plenitelje in preku-cuhe). Grof Ivan Ambrož Thurn je na to vikarjevo pismo takoj odgovoril in na dolgo in
široko obrazložil svojo prav*co do odvetništva. Najbolj je šla grofu na živce opazka vikarja o pleniteljih cerkve; grof očita vikarju, da njega smatra za spoliatorja.
Vikar Wolf je poslal prepise vseh teh pisem dne 24. oktobra 1618 škofu Hrenu v Gornji grad, kjer je škof takrat bival. Vikar omenja v svojem pismu posebej pliberški špital, pri katerem je bila svojčas ustanovljena služba jutranjega mašnika. Grof pa hoče spraviti špital pod svojo jurisdikcijo in ga obremeniti z dajatvami odvetščine, kar je v nasprotju s svoboščinami ljubljanske škofije Vikar prosi škofa, naj ali piše grofu ali pa vloži pritožbo na kralja, da ne bo prišlo do rubeži ali pa sile nad cerkvenimi podložniki. Škof Hren je odgovoril vikarju Wolfu z obratno pošto in poslal pismo v Pliberk po istem kurirju, ki je prinesel vikarjevo pismo v Gornji grad. V tem pismu škof najprej graja mahinacije starega grofa. Nato navaja, kako je bila brez vednosti in dovoljenja pristojnega škofa podrta stara kapela v pliberškem gradu in zopet postavljena nova kapela tudi brez vednosti in dovoljenja škofa, v kateri so pokopani protestantje, sedaj pa grof zahteva z nekako slabo ohranjeno vzvišenostjo, naj bi jo on škof posvetil. Škof pohvali vikarja, da je nasprotoval grofu in njegovemu nekatoliškemu oskrbniku, ki je davno obljubil, da bo prestopil v katoliško vero, pa tega do danes ni storil. Škof naroča vikarju, naj privatno ali iz prižnice opozori cerkvene podložnike, da ne smejo pod kaznijo interdikta ali ekskomunikacije plačati gospoščini Pliberk odvetščine. Ob koncu naroča škof vikarju, naj zanaprej opusti dopisovanje z grofom in naj poprej vpraša škofa za nasvet in potem izvrši tisto, kar mu bo naročeno, v
navzočnosti častitih oseb kot prič.
Spor med gospoščino Pliberk in med pliber-ško župnijo oziroma ljubljanskim škofom v zadevi posvetitve grajske kapele in plačevanja odvetščine se je vlekel še nekaj let. Dne 25. marca 1624 piše Jožef Egg, vladni kancelar v Gradcu, škofu Tomažu Hrenu in med drugim predlaga, naj škof proti grofom Thurnom vloži pismeno zahtevo na tajni svet cesarja in bo cesar kot supremus advocatus odločil, da bodo morali grofje Thurni po komornoprokurator-ski sodbi izvršiti, kar so dolžni. Na to pismo je škof pooblastil ljubljanskega odvetnika dr. Jurija Planino, da je sestavil dve pritožbi na cesarski dvor. Odvetnik Planina je poslal osnutke obeh pritožb škofu v pregled in popravilo. Iz njih vsebine izvemo, da je bival leta 1620 v Pliberku papeški vizitator ljubljanske škofije frater Sixtus Carcanus, epi-soopus germanicensis, ki je posvetil novo sezidano kapelo sv. Petra in Pavla v pliberškem gradu. Ob navzočnosti vizitatorja je podpisal Ivan Ambrož grof Thurn pogodbo, po kateri se je obvezal, da bo vrnil kapeli vsa od ustanoviteljev grofov Auffensteinov leta 1362 do-tirana zemljišča in posestva ter da bo nastavil pri kapeli stalnega duhovnika z letno dotacijo 30 goldinarjev. Iz vsebine tožb tudi izvemo, da je stari grof Ivan Ambrož Thurn medtem umrl. V oporoki je kreiral ustanovo 500 goldinarjev za vzdrževanje duhovnika pri grajski kapeli. Umrl je brez moških potomcev in je svoje premoženje zapustil svojima dvema nečakoma Ivanu Ludviku in Joštu Jožefu grofoma Thurn tako, da je prejel prvi grad in gospoščino Pliberk, drugi pa grad in gospoščino Radovljica.
(NuJit/jevcnje f pnAodtiji šffti//^//
Jubiiejni 25. Stovenski ptes odtično uspe!
Preteklo soboto je v prostorih Detavske zbornice vreio, kajti v veiiki dvorani in stranskih prostorih se je odvija) vsakotetni Stovenski pies, katerega prireja Siovenska prosvetna zveza. Toda ietos je to bi) jubiiejni petindvajseti Siovenski pies, kar je za prireditetja bita še dodatna skrb, zakaj vse je moraio biti botj pripravijeno kot po navadi, ie smo zapisati, da je bito živahno, to pa je tudi potrdiio, da je jubitejni Siovenski ptes odtično uspet. Udetežba je bita izredno veiika in to je za prirediteija najbotjše priznanje, da je največja družabna prireditev koroških Stovencev povsem dosegta svoj namen in da je njen 25. jubitej bit dostojno počaščen. Da, Stovenski ptes je med rojaki ob Zitji in Dravi postat simbot stovenske družabnosti, saj za to prireditev ve domata vsak Stovenec, ki je že totiko odraset, da tahko hodi na ptes. Tudi med rojaki v matični domovini je Stovenski ptes znana prireditev, seveda tudi med pripadniki večinskega naroda. Zato tahko trdimo, da je Siovenski ptes družabna prireditev, ki združuje vse Stovence.
Protestna resotucija
SPD „Vrtača" v Stovenjem P!ajberku
Stovensko prosvetno društvo ..Vrtača " v Stovenjem Ptajberku je na svojem ustanovnem občnem zboru, dne 3. 1. 1976 sktenito, da na-stovi na avstrijsko zvezno in na koroško dežetno viado stedečo re-sotucijo:
Pred kratkim so vse v avstrijskem pariamentu zastopane stranke predtožite javnosti osnutek zakona, ki med drugim predvideva tudi izvedbo ugotavtjanja manjšine. Zavedamo se, da žeiijo preštevanje ravno tisti krogi, ki niso biti vedno samo naši nasprotniki, ampak tudi nasprotniki demokracije, zbiiževanja in prijatetjstva med narodi. Mi-smo še pozabiti nekdanjih nacističnih moritcev. Tudi naša vas je utr-peta števitne žrtve. To so bite žrtve za svobodo in narodno enakopravnost, žrtve za naše v čtenu 7 avstrijske državne pogodbe zajamčene pravice.
Ker predvidevano preštevanje koroških Stovencev po duhu in črki nasprotuje dotočiiom čtena 7 avstrijske državne pogodbe, udeieženci ustanovnega občnega zbora Stovenskega prosvetnega društva „Vrta-ča" zahtevamo od avstrijske zvezne vtade, da se zavzame za tako rešitev našega narodnostnega vprašanja, ki bo odgovarjata v namenu in zasnovi čtenu 7 avstrijske državne pogodbe.
č/delcžcMci Kstanofnegg oFcttcga zFora
Iz pliberške okolice
Tako je bilo tudi v soboto. Prvi obiskovalci so prišli že poldrugo uro pred uradnim pričetkom, da si zagotovijo primeren prostor. Tako je dvorana kmalu bila zasedena do zadnjega kotička in prireditelji so imeli težave, da ugodijo vsem tistim, ki niso prišli pravočasno in so seveda tudi želeti dobiti prostor. Vendar se je ta nervoza hitro umirila, čim so po dvorani zadoneli prvi zvoki plesne glasbe. Letošnji jubiiejni Slovenski ples je obiskalo izredno veliko število ljudi, ki je zdaleka presegalo število tisoč. Prišlo pa je tudi mnogo častnih gostov, med njimi jugoslovanski generalni konzul SFRJ Bojan Lubej s soprogo ter člani generalnega konzulata, predstavnika Republiške konference SZDL Slovenije Majda Poljanšek in Jože Hartman, predstavnika Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Ivo Tavčar in Martin Zakonjšek, prijatelji koroških Slovencev, republiški podsekretar Izvršnega sveta SRS inž. Rado Lipičar, zastopnik gospodarske zbornice Aleksander Čerče in direktor Transturista Veno Doljak ter številni zastopniki občinskih in kulturnih organizacij obmejnih občin. Med častnimi gosti pa so bili tudi predstavniki slovenskih narodnih organizacij.
Podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris, je v svojem otvoritvenem pozdravu, ki je veljal številnim gostom in občinstvu, zlasti pa sodelujočima godbama — Velikemu plesnemu orkestru RTV Ljubljana in inštrumentalnemu ansamblu ..Gorenjci", posebno še pozdravil prva organizatorja Slovenskega plesa dr. Mirta Zwittra in Milana Breznika. Dr. Mirta Zwittra je zaprosil, da spregovori nekaj besed, kako je prišlo do ideje in organizacije prvega Slovenskega plesa v Celovcu. Dr. Mirt Ztvitter je v kratkih besedah orisal težave pri organiziranju prvega Slovenskega plesa, pa tudi o pogumu sodelavcev, ki so pod težkimi pogoji organizirali to prvo slovensko družabno prireditev. Dober obisk prvega Slovenskega plesa, ki je bil v dvorani celovškega radia, je bilo zgovorno potrdilo, da so imeli organizatorji prav, zakaj že drugi Slovenski ples so morali organizirati v Delavski zbornici, kjer je več prostora in kjer se Slovenski ples vseh petindvajset let uspešno od-
vija in to kljub težavam in nasprotovanjem nekaterih krogov, ki so o zamisli in izvedbi te družabne prireditve govorili in pisali zelo odklonilne članke. Vendar je ideja o veliki družabni prireditvi koroških Slovencev bila pravilna in še danes po petindvajsetih letih vedno znova potrjena, z veliko priljubljenostjo Slovenskega plesa med koroškimi Slovenci. Tomaž Ogris je imel prav, ko je povedal, da se Slovenci znamo tudi poveseliti in pozabiti na vsakdanje skrbi. V znak skromne zahvale je podpredsednik SPZ Herman Velik dr. Mirtu Ztvittru in Milanu Brezniku izročil primerno darilo, ki je veljalo tudi v imenu vseh, ki so prišli na jubilejni Slovenski ples, da se spet poveselijo in naplešejo. Te priložnosti pa ni bilo malo. Veliki plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška in s pevcema Marjano Deržaj in Otom Pestnerjem, je skrbel za odlično plesno glasbo, ki je obsegala številne priljubljene melodije. Zato je v dvorani od prvih zvokov plesišče bilo zasedeno in tudi razpoloženje je postajalo iz ure v uro
Zveza koroških partizanov vabi na
SPOMINSKO
SVEČANOST
v nedetjo 1. februarja 1976 ob 11. uri na grobu narodnega heroja Tomaža Verdnika na sveškem pokopatišču.
Ma sporedu je potaganje vencev, govori in zborno petje. Prosimo, da se spominske svečanosti v čim večjem števitu udetežite.
GAtuni odFor
bolj živahno. Tu je SPZ treba izreči zahvalo, da je za srebrni jubilej Slovenskega plesa organizirala tako odličen ansambel. Prav tako zadovoljni pa so bili tudi vsi tisti obiskovalci Slovenskega plesa, ki so prišli, da se zavrtijo v ritmu narodno zabavnih melodij, kajti ansambel „Gorenjci" s pevko Martino Bevc in pevcem Francem Korenom, je zadovoljil sle-
herno željo. Kdor je prišel iz ene v drugo dvorano, je videl, kako veselo rajajo in pojejo. Tako kot vsako leto pa je prišlo tudi mnogo takšnih, ki so se želeli srečati in pogovoriti s svojimi prijatelji in znanci. Ob mizah je tekla lepa slovenska beseda in seveda tudi dobra kapljica. Tako smo lahko videli vesele rojake od Brda do Zvabeka, ki si niso pustili vzeti priložnosti, da se poveselijo na jubilejnem slovenskem plesu. Veliko ljudi je bilo, ki so na Slovenski ples pripeljali svoje hčere in sinove. Sploh je bilo zelo veliko mladine. Pri tem se najbolj potrjuje tradicija Slovenskega plesa, ki iz starejše prehaja na mlajšo generacijo. Pojavilo se je tudi vprašanje koliko ljudi je v teh letih obiskalo Slovenski ples, ali je med njimi kdo, ki je obiskal vse Slovenske plese? In izkazalo se je, da je bil to naš priljubljeni rojak Janez Weiss iz Št. Janža v Rožu. Kot je povedal dr. Mirt Zwitter, je tudi prvi obiskovalec prvega Slovenskega plesa prišel
Stovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrti vasi vabi na
Motierovo vesetoigro
GEORGE DANDIN
v nedetjo 18. januarja 1976 ob 14.30 uri v Marodnem domu v Dobrti vasi.
Vsi prisrčno v^Aijeni/
iz Št. Janža v Rožu. Bil je to Tratnikov Pepej. Ja pa še za nekoga smo zvedeli, da je bil na vseh Slovenskih plesih, to je bil policaj Schonlieb, ki je prišel zaradi svoje službene dolžnosti, da poskrbi za red, če bi to bilo potrebno. Seveda pa smo ga videli tudi plesati. Tako bi lahko naštevali še in še, kaj vse se ob takih priložnostih zve, tako na primer, da so se nekateri pari zaljubili prav na Slovenskem plesu in da so na jubilejnem letos, pridno plesali že njihovi otroci.
Bilo je res prijetno. Marsikomu je bilo žal, da ni mogel priti. Tudi veleposlanik SFRJ na Dunaju dipl. inž. Gustav Vlahov je SPZ poslal telegram, v katerem obžaluje, da se jubilejnega plesa zaradi službene zadržanosti ne more udeležiti.
Vendar čas hitro mine, posebno hitro je minula noč od 10. na 11. januar 1976. Godbe in pevci so dali vse od sebe, plesalci pa bi najraje plesali še naprej. Toda vsakega veselja je enkrat konec. Ansambel „Go-renjci", ki je svoj nastop zaključil v veliki dvorani, je zaigral poslednjo melodijo in tudi najvztrajnejši plesalci so morali vzeti pot pod noge. Da, čas hitro mine. Slovenska prosvetna zveza pa mora misliti že na prihodnji Slovenski ples in je že rezervirala prostore v Delavski zbornici kjer bo 26. tradicionalni Slovenski ples v soboto 8. januarja 1977 ob 20. uri.
V začetku decembra minulega meseca smo se na pokopališču v Šmihelu za vedno poslovili od daleč naokoli znane Črčejeve matere na Blatu. Kljub težkemu delu, ki ga je opravljala vse svoje življenje, je dosegla visoko starost 92 let.
Pokojna izhaja iz narodno zavedne Vavtijeve družine na Rutah. V mladih letih se je primožila k Čr-čeju na Blato. Komaj sta si z možem ustvarila družino, že je izbruhnila prva svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami. Tudi njen mož Andrej je moral v vojsko in se ni več vrnil. Ostal je za vedno na bojnih poljanah. To je bil za Črčejevo mater velik udarec, zlasti še zato, ker je imela štiri nepreskrbljene otroke. Kaj je pomenilo biti takrat brez moža, ko je morala prevzeti vso težo bremena na svoja pleča, ve samo tista mati, katera je to sama okusila. Vendar pa Črčejeva mati ni klonila. Kot prava slovenska mati je kljubovala vsem zaprekam in težavam in vzorno vodila posestvo. Svojo materinsko ljubezen pa je izžarevala tudi na svoje otroke in jih vzgojila v poštene in zavedne člane naše narodne skupnosti. Hitro so minevala leta
25 let
Mladega roda
/zš!% je 3-6 štcvllA^ šo/sAegg listu Mludi rod zTMesccu juttuur in Je-Fruur. Ker Mludi rod /etos oFAuju 23-letnico svojega oAstoja, so wtt ra-ZMfM/jivo posvetili več pozornosti. TaAo je pesniA in pisate/j Va/cntin Po/anšeA za jaMej spesni/ poscAno pestnico in oFjuvil č/aneA z naslovom „M/adema roda oA petindvajsetletnici", v Aaterem se spominja prvega aredniAa, zdaj apoAojenega sol-sAega ravnatelja Franca ziicAAolzer-ja iz Loč in pa tadi nekdanjega ared-nika mladinskega mesečnika „A/lad; Korotan" (izAujul od /9J# do /94/J proj. v pokoja Joška Hatterja iz Glokasnice. Oka nekdanja arednika sta kljak letom čila in zdrava. Fo neizčrpljivo mladost, jima pripisa-jejo zaradi tega, ker sta nesekicno vse svoje sile vlagala v procvit mladinski/? listov. Velik poadarek so v tej številki tadi dali okletnici smrti največjega slovenskega pesnika in misleca Franceta FreŠerna (#. JckraarjaJ. V rakriki ..Stvaritve našik pesnikov in pisateljev" je omenjen pesnik /tn-drej Kokot, /z njegove pesniške zkir-ke „Zem!ja molči", sta priokceni dve pesmi — „Pred izložko" in ,,iVekda-
njema kmeta". Kot nadaljnji kesedni
astvarjalec v rakriki ..Spoznavajmo soseda v njegovi iiteratari", je opisan Helmat SckarJ, k? ga poznamo kot velikega prijatelja koroškik Slovencev. On je napisal tadi znano pesem „KurntMfr Slorvene", ki je v Akiadem roda okjavljena.
Kazamljivo jc, da je tokrat pretežen del vsekine Mladega roda posvečen najlepšema letnema časa šolske mladine — zimi. Fla za/ost pa naša mladina še ni prišla na svoj ra-čan, ker ni snega.
Kot vse ostale številke, je tadt ta pestra po vsekini in lepo ilastrirana s slikami. /Vaslovno stran ovoja tokrat spet krasi karvna slika Jotoama-terja Mirka Kančiča.
in Črčejeva. mati je predala posestvo sinu Mirkotu. Pa prišla je druga svetovna vojna. Sinovi so morali v nemško vojsko in tako je bila Črčejeva mati spet glavna opora, tako snahi Rozi in njenim vnukom. Delala je kar naprej, tako, da ji dela ni zmanjkalo prav do njene smrti. Dobri in blagi Črčejevi materi naj bo domača zemlja lahka. V miru naj se spočije po truda polnem življenju.
Decembra minulega leta smo spremili k zadnjemu počitku na libuško pokopališče daleč naokoli znanega in priljubljenega Mokeja-Anzana Štefana. Pokojni se je rodil pred 73. leti in je po poklicu bil železničar. Svojo službo je izvrševal vestno in skrbno do upokojitve. Bil je poštenega in pogumnega značaja. Rad je pomagal drugim ljudem, saj je znal narediti skoro vse, tako tudi pri strojih in traktorjih. Vedno se je znašel in pomagal, kjerkoli je mogel. Težko se je sprijazniti z mislijo, da tega dobrega in ustrežljivega človeka ni več med nami. Da je bil pokojni res pogumen, je dokazal tudi tedaj, ko je kot železničar pomagal ..ukrasti" s pliberške železniške postaje tri zvonove, ki so bili zaplenjeni in pripravljeni, da jih vlijejo v topove. Da je pri tej akciji šlo za glavo, ni treba posebej poudarjati. To svojo skrivnost je izpovedal šele po vojni, ko so izkopali zvonove.
Leta v pokoju, ki jih je preživel pri Dumpelniku na Grabljah, so bila zanj polna dela in razvedrila. Bil je strasten lovec in če je le mogel, se je zatekel k svojim živalim v gozd in užival ob njihovem pogledu. Bil pa je tudi vnet in izkušen čebelar, ki je slovel, da je imel zgodaj spomladi prve roje. Kljub razočaranjem, saj njegova življenjska pot ni bila vedno z rožicami postlana, ni nikdar klonil, ostal je zvest svojemu ljudstvu do groba. Domača zemlja naj ti bo lahka.
Pred nedavnim smo se za vedno poslovili na nončavaškem pokopališču od Janeza Piko. Rajni se je rodil pred71. leti v Štanjelu nad Prevaljami, kjer je preživljal svoja mlada leta. Med zadnjo vojno pa se je preselil na Štibarjevo kmetijo vrh Kom-lja, ki je last libuške živinorejske zadruge. Tam je v zadovoljstvo vseh upravljal posest in imel dolžnosti pastirja. Skrbel je za zadružno živino, kot bi bila njegova last. Užival je planinski svet in občudoval lepote, ki so se nudile z vrha Komlja. Pokojnega imajo v častnem spominu vsi tisti, ki so se z orožjem v roki uprli Hitlerjevi tiraniji in se borili za svobodo nas vseh. Partizanom je nudi! vso pomoč, tako da smo bili pri njemu vedno dobrodošli. Veselil se je zmag zatiranih in globoko žaloval ob tragediji pri Apovniku, ko so bili partizani na tako zverinski način pobiti.
Janez Piko nikdar ni zgubil volje in poguma, vedno je stal na braniku zatiranih in zaničevanih. Pred leti je stopil v zasluženi pokoj in tako užival lepote Komlja do svoje smrti. Dobremu, iskrenemu in predvsem poštenemu tovarišu naj bo domača zemlja lahka.
Vse tri pokojnike bomo ohranili v častnem spominu. Svojcem in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje.
K. F.
SPD „Zarja" v Železni Kapli vedno dejavne
V našem prosvetnem društvu ..Zarja" je že dolgolet-a navada, da ob koncu leta člani in prijatelji društva bhajamo silvestrovanje. Takšen prehod iz starega v ovo leto smo tudi letos obhajali v dvorani gostilne Bošti" v Železni Kapli.
Naši neumorni prireditelji so poleg pestre dekora-ije priskrbeli tudi mlad ansambel „The Spider s", ki a sestavljajo aktivni člani SPD „Zarja". Ti mladi udje so nam vztrajno igrali domače in moderne vize o zgodnjih jutranjih ur. Poleg tega nam je uspelo rganizirati srečolov. Največ zaslug pri zbiranju daril a srečolov so imele naše žene, kt so zbrale kar 60 do-itkov, katere je žreb razdelil med obiskovalce.
Ob prehodu iz starega v novo leto, smo si seveda eleli srečo, zdravje in uspehov polno novo leto 1976. f okviru domačih zabavnih iger smo med drugim iz-edli posrečeno cenitev teže dvonadstropne torte. Tek-aovalci so morali potežkati torto (z rokami) in nato gctoviti njeno težo. Najboljši ..cenilec" in hkrati prc pmnik torte je bil Hribar Joži s Kort. On je zgrešil
težo torte samo za dva dekagrama. Omeniti pa moramo tudi, da sta se pri tem ocenjevanju imenitno ..izkazala" Štern Franci, ki je težo torte ..ocenil" za 114 dkg prenizko in Ošina Tini, ki ji je prisodil kar za 321 dkg več teže, kot jo je le-ta imela v resnici.
Prepričani smo, da se oba, kot tudi drugi, ki so se udeležili ..ocenjevanja" še nikoli niso tako zmotili kot letošnjega novega leta dan. Tako je v prijetni družbi in ob skupnem praznovanju mimogrede ušlo staro leto in prav v takšni družbi smo kot velika družina začeli novo UM.
In ker smo že pri novem letu, naj vas tudi seznanimo z našimi načrti. Tako imamo med večjimi prireditvami letos v načrtu srečanje pevskih zborov, med katerimi bodo zastopani pevski zbori iz Stražišča pri Kranju, zbor ..Bratov Milavcev" iz Brežic, zbor iz Proscka-Kontovela in zbor SPD ..Zarja". Srečanje bo v Železni Kapli. Prav tako bomo drugo leto obhajali 70-letnico obstoja našega društva. Za ta jubilej bo treba že letos napeti vse sile, da bo ta praznik kar najlepše uspel.

vagabund" na Radišah Nagrade našim ugankarjem
„Lumpacij
Skrajšana in za slovenske odre prirejena burka avstrijskega pisca satiričnih iger Johann-a Nestroya, .Lumpacij vagabund", je bila že pogostokrat igrana na naših podeželskih odrih. Ob koncu minulega leta jo je postavita na deske domačega odra dramska :kupina Slovenskega prosvetnega društva .Radiše". Samo po sebi umevno, da dramsko delo še ni zaključeno, čim pride izpod pisateljevega peresa, kajti režiser in igralci jo še naprej ustvarjajo in dodajajo svoje. Tako je „Lumpaciij vagabund" tudi na Radišah pod režijo neumornega kulturnega delavca Šimana V/rulicha dobil nekaj novih posebnosti. Prav zaradi tega velja Radi-šanom vse priznanje, kajti vnovič so pokazali, da so tudi preprosti podeželski prosvetaši dobri ustvarjalci.
Slovensko prosvetno društvo ..Košuta" v Setah-Kotu vabi na spevoigro
VASOVALC!
ki bo v nedetjo 25. januarja 1976 ob 14. uri v šoii v Kotu. Gostuje: Trio ..Korotan" s pevci SPD ..Danica" iz Št. Vida v Podjuni.
Vsi prisrčno vabijeni!
OJfror
Vsebina slovenske priredbe te burke je skrajšana in brez mističnega okvira. — V nekem kraju se srečajo lahkoživi tovariši, mizarski pomočnik Limež, krojaški pomočnik Šivanka in vedno pijani čevljarski pomočnik Kveder. Po srečnem nakluaju zadenejo v loteriji glavni dobitek. Denar sii razdelijo in se zmenijo, da se bodo po enem letu spet našli pri mizarskem mojstru Svedru. Limež se vrne k svojemu mojstru, poroči njegovo hčerko Pepco in se poboljša v pridnega in poštenega mizarja. Šivanka zapravi svoj denar v prijetni družbi, Kveder pa popiva v prepričanju, do bo kmalu zadel komet ob zemljo in da bo potem itaik vsega konec. Po enem letu se tovariši zopet srečajo, kot je bilo dogovorjeno. Limež, ki se je edini od treh poboljšal, skuša spraviti tudi druga dva zopet na pravo pot, a pri Kvedru je ves njegov trud zaman.
Glavne vloge so tudi tokrat igrali igralci, katerih imena z ozirom na radiško prosvetno delo nekaj povedo: to so bili Nužej Pisjak kot mizarski majster Sveder, Nužej Wieser kot mizarski pomočnik Limež, Andrej Lampichler kot krojaški pomočnik Šivanka in Hanzej Wieser, čigar igralski talent je presenetil tudi najbolj kritične gledalce, kot čevljarski pomočnik Kveder, kakor tudi Svedrova hčerka Pepca, ki jo je igrala Zali Lampichler. V
ostalih vlogah pa so se pojavili predvsem mladinci, ki se utegnejo prav kmalu razviti v dobre igralce in ki bodo za radiško društvo brez dvoma lepa obogatitev, tako predvsem Greti Woschitz, Tomi in Lam-bert Rogaunig, Marica Hribernik, Walter Ruttnig, Veronika Lampichler, Leni Lampichler, Mici Thaler in drugi.
Ves veliki trud s pripravljanjem te igre pa bo slabo izkoriščen, če bi veljal samo za eno uprizoritev. Zato bi bilo prav, da bi Radišane sprejela v goste še druga prosvetna društva, zlasti tista, ki v svojem kraju v zadnjem času niso imela oderskih nastopov.
Slovensko prosvetno društvo ..Rcdiše" vabi na veseio lutkovno igro
MEH ZA SMEH
v nedeijo 18. januarja 1976 ob 11.00 uri v dvorani pri cerkvi.
Nastopa:	Dramska skupina
Koroške dijaške zveze iz Ce-iovca.
Prisrčno vabijeni!
OJ^or
Spet je tako daleč, da lahko povemo, kako so se odrezali naši ugankarji pri reševanju obeh križank, objavljenih v božično-novo-letni številki našega lista.
Moramo najprej ugotoviti, da je bit odziv tudi tokrat zelo razveseljiv, saj smo prejel! rešitve iz številnih domačih krajev, pa tudi iz drugih predelov Avstrije ter iz Slovenije — dokaz, da ima Slovenski vestnik zveste prijatelje širom naokoli. Drugo, kar je treba poudariti, pa je to, da je bilo tokrat izredno veliko pravilnih rešitev, tako da je bilo res majhno število takih reševalcev, ki smo jih zaradi ene ali druge pogreške morali izločiti, preden smo prepustili žrebu, da povsem nepristransko odloči, kdo bo za poslano pravilno rešitev prejel obljubljeno nagrado.
Zdaj pa tudi nič več ne bomo skrivali za bregom — kar na kratko in hitro bomo povedali, kdo je bil izžreban.
Za pravilno rešitev nagradne križanke prejmejo nagrade — po eno lepo slovensko knjigo:
Travnik Marija, Remšenik pri
Žeiezni Kcpii;
Krat Fredo, Ceiovec;
Robiek Ana, Seie pri Borovijah.
Za pravilno rešitev otroške križanke pa prejmejo kot nagrade prav tako zanimive slovenske knjige:
Part! Mateja, Bistrica pri Šmiheiu;
Mtečnik Hanzej, Seie pri Borovljah;
Gotavčnik Mitiča, Brigita, Anica
in Luka, Zagorje pri Dobr!i vasi.
Nagrajence, ki jim čestitamo k uspehu, prosimo, da nagrade dvignejo v uredništvu; njim in tudi vsem ostalim ugankarjem pa velja naša zahvala za sodelovanje.
Zdaj pa le še pravilni rešitvi obeh križank.
Nagradna križanka
Vodoravno: 1. past; 4. osmero-krak; 12. Bask; 15. Kopt; 16. roto; 17. slon; 18. in 38. Srečno novo leto vsem zvestim prijateljem; 19. Tea; 20. tla; 22. NN; 24. za; 25. in; 26. sat; 27. prt; 28. rt; 29. JJ (Josip Jurčič); 30. to; 32. ar; 34. vas; 36. Bra; 45. snov; 46. rida; 47. obod; 49. Meta; 49. Panamerika; 50. NASA.
Navpično: 1. pesem; 2. Šket; 3. točen; 4. opna; 5. sto; 6. Ero; 7. rov; 8. Oto; 9. kol; 10. Ast; 11. klet; 12. bovla; 13. ANSA; 14. kamin; 21. lat; 23. noj; 24. zet; 25. IRA; 28. razum; 29. Jasna; 31. orlon; 33. rampa; 34. vest; 35. stop; 36. Beba; 37. ajda; 39. iva; 40. pra; 41. Rim; 42. Ide; 43. jar; 44. tok.
Križanka za otroke Vodoravno: 1. Opel; 2. boks; 7. tenis;9. eh;ll. sok;12. ab;13. lok; 15. eta; 16. tek; 17. vol; 18. kes; 20. las; 22. rl; 23. ton; 25. si; 26. božič; 28. snop; 29. leto.
Navpično: 1. osel; 2. et; 3. les; 4. bik; 5. os; 6. soba; 8. nos; 10. hotel; 12. atlas; 14. kes; 15. Eol; 18. Kras; 19. nož; 21. sito; 23. top; 24. Nil; 26. bo; 27. če.
Stovensko pro:vetno društvo ..Edinost" v Piiberku vabi na
skioptično predavanje
KA!RO — EG!PT
v sredo 21. januarja 1976 ob 19.30 uri pri Brezniku v Piiberku.
Predavate!j: Mirko Kunčič Ljubiteiji !epih barvnih stik
prisrčno
Zgornje Borovtje - v prometnih nesrečah so zgubiii živtjenje
V zadnjih mesecih minulega leta so štiri tragične prometne nezgode s smrtnim izidom pretresle našo majhno vasico — kjer drugače življenje mirno in tiho poteka in le zaživi v poletnih mesecih, ko številni tujci zaradi bližnjega Dobniškega in Baškega jezera obiskujejo naš lepi kraj.
Ko sta 79-letna Ema Šupik in 69-letna Marija Noč v mraku prečkali rožansko cesto, ju je pred durmi lastnega doma zbil neki domačin s svojim avtomobilom. Ema Šupik je podlegla ranam že v rešilnem avtomobilu, Marija Noč pa v beljaški bolnišnici. Obe sta bili skromni in delavni ženi. Medtem ko je Šupikova mati pomagala kot dninarica sosedom, je bila Marija Noč zaposlena na svojem lastnem skromnem zemljišču. Obe sta našli svoje poslednje počivališče na našem farnem pokopališču na Pečnici. Od njiju smo se poslovili ob domačem ljudskem petju, pogrebne obrede pa je lepo opravil naš domači župnik prof. Peter Sticker.
Kmalu nato smo pokopali na našem pokopališču domačina iz naše vasi, 53-letnega župnika Jožefa Gabru-ča, ki je služboval v Oberdrauburgu. Iz nepoznanih vzrokov je s svojim avtomobilom zavozil na levo stran 'Ceste (verjetno ga je med vožnjo zadela srčna kap) in pri tem treščil v iz nasprotne strani vozeči tovornjak. Nesrečnik je bil na mestu mrtev. Kraj tragične nezgode
je bil Št. Andraž v Labotski dolini, kjer je bil na bolniškem dopustu. Župnik Gabruč je bil daleč po Koroški znan zaradi duhovitosti in preprostega značaja. Kot kaplan je služboval v Celovcu, v Dobrli vasi, v Tinjah. Župnik pa je bil v Pokrčah in zadnjih pet let v Oberdrauburgu (Zgornjem Dravogradu). Kako je bil priljubljen, je pokazal pogreb. Zbralo se je okrog 1000 ljudi, med njimi nad sto duhovnikov. Od priljubljenega duhovnika in domačina so se poslovili številni govorniki in dva pevska zbora — moški zbor SKD Baško jezero-Jepa in moški zbor Mannerchor Oberdrauburg. Takšnega pogreba ne pomnimo že 30 let. Takrat smo pokopali našega sovaščana nepozabnega kaplana Rudija Zeichna, ki je po srečno prestanih grozotah taborišča Dachau, bil v Vrbi od Angležev do smrti povožen. Tudi Gabruč se je na čudežen način rešil grozot zadnje vojne. V obeh primerih vidimo nenavadno sličnost usode obeh naših sovaščanov-duhovnikov.
Prebivalce naše vas: pa je pretresla še nadaljnja tragična nesreča, v kateri je 29-letni oče dveh otrok J. Waselmaier v železniški prometni nesreči (trčila sta dva vlaka) na Zgornjenm Avstrijskem zgubil svoje življenje. Pokojni Wase!maier, rojen na Zgornjem Avstrijskem, je bil poročen z Jurjevčevo Roziko. Waselmaier-ja so pokopali na Zgornjem Avstrijskem.
Stovensko prosvetno društvo v Žetezni Kopti vabi na dramo		Stovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na dramo
JEZUSOV! APOSTOL)		JEZUSOV! APOSTOL!
v nedetjo 25. 1. 1976 ob 11.30 uri v farni dvorani v Žeiezni Kapti.		v nedetjo 25. januarja 1976 ob15. uri pri Vogtu v Št. Primožu.
Gostujejo: !gra!ci SPD ..Bitka" iz Biičovsa.		Gostujejo: tgratci SPD ..Bitka" iz Biičovsa.
Vsi prisrčno vabtjeni! Ot%or		Vsi prisrčno vabtjeni! Otfl?or
JOŽE KROFLIČ	9
Skozi smrt v življenje
„Poln sile je (ant. Treba ga bo kam usmeriti! Eh, še se bova videla!"
Ko ije prišel za to čas, je pregovoril Mirkovo mater, naj ga pošlje v gimnazijo. Tudi sam mu je pomaga! in Mirko je v nekaj letih postal uradnik.
Zaslužil sicer ni mnogo. Ker pa je bi! navaljen skromnosti, je svoji družini pomagal, kolikor je mogel. Stradati jim ni bilo treba, gruntek pa se jim seveda tudi ni povečal. Komaj so vplačali vknjiženi dolg za očetov pogreb. No, tudi tega uspeha so se veselili.
Ob nedeljah je Mirko iz bližnjega mesta rad prihajal domov.
Nekako dve uri hoda po cesti iz Celja proti Konjicam ^e približaš vznožju Konjiške gore, ki ti z dolgim hrbtom zastre pogled. V bližini, a na strmem griču vidiš grad Lindek, ki je bit nekdaj v posesti celjskih grotov. Zdaj je razvalina. Levo od Lindeka je podružnična cerkev na Gojki.
Ob vznožju tega hriba ob glavni cesti je gospodaril la vzornem posestvu kmet Grčar, ki je imel tudi trgovino 'n gostilno in vse, kar pač mora imeti trgovec za prodajo r*a deželi. Grčar je imel štiri otroke.
Vaščani so kmalu začeli šušljati, in ne v prazno, da Mirko vzel Grčarjevo Marijo, najstarejšo njegovo hčer. Qčetu Grčarju ni bilo prav, saj je bil Mirko bajtarjev sin, Marija pa bi lahko dobila bogatega ženina. Začel se je *T*ed njima boj. Tedaj pa se je zgodilo nekaj drugega.
3
Izbruhnila je druga svetovna vojna.
Mlajši rod te besede ni pravilno razumet. Vedel je, da je v bivši vojni sosedovemu Tonu krogla prebila nogo, da še danes šepa, da je Koželjev Peter oslepel na eno oko, ker mu je na Doberdobu priletel drobec granate v glavo, da nima Podbregarjeva Anica očeta pokopanega na domačem pokopališču, ker je padel kot vojak sedeminosemdesetega regimenta pri Pijavi.
Od vseh strani so se valile po naši zemlji reke nemških zločincev in poplavile domovino.
Domači izdajalci in nemški krvniki so začeli preganjati slovenski rod. Zapiranje, ubijanje, streljanje, izseljevanje, preganjanje . .. Nasitstva, kakršnih svet še ni videl. Zločini, kakršnih ne pomni zgodovino...
Grčarjeva domačija je bila opustošena. Prišli so nemški policaji in nemčurji z avtomobili, naložili očeta, mater in otroke, le Marije ni bilo doma !n je niso mogli vzeti s seboj. Družino so odpeljali brez Marije. Oče Grčar je bil potrt, ko so ga sunili na avtomobil. Grčarjeva mati si je brisala solze, otroci pa so klicali Marijo, naj jim pomaga.
Sosedje niso bili slabi, vendar so nekateri na tihem privoščili Grčarjevi družini nesrečo, drugi pa celo planili na premičnine in jih pokradli.
Grčarjeve so odpeljali proti Mariboru. Nesreča pa ni mirovala in zahtevata je še več žrtev. V slovenjebistriških klancih se je avtomobil zaril v globok obcestni jarek in pokopal pod seboj očeta in mater. Tudi oboroženi spremljevalci so odšli na oni svet.
Ljudmila, Erna in Jože so dobili manjše praske. Preživeli so strašne trenutke. Dobri ljudje so jim takoj prisko-
čili na pomoč !n pokopali na vaškem pokopališču njihovega očeta in mater.
Mrak je legal na zemljo.
Z jesenskim cvetjem so okrasili borni grob, v katerem sta skupaj počivala oče in mati. Pokrivala ju je slovenska zemlja.
Grčarjevi otroci so ostali sredi pašnikov in njiv sami. Brez premisleka, brez dovoljenja so usmerili svoje korake v svobodne gozdove. Klatili so se po hostah, pri dobrih ljudeh so dobivali hrano, v skednjih prenočevali. Ljudmili je bilo devetnajst, Erni sedemnajst, Jožetu pa šestnajst tet.
Po nekaj tednih so sosedje začeli šepetati, da so Grčarjevi otroci našli svojo sestro Marijo in da kujejo maščevanje zaradi smrti in nesreče svojih staršev, svoje družine in domovine.
4
Kukovičev Mirko je bil čez nekaj mesecev odpuščen iz službe. Vedel je, da zato, ker je Slovenec.
Odšel je domov in se klatil po gozdovih. Pred teti, ko je pasel še koze, je vedno sameval. Ne, saj ni sameval, gledal je naravo, vede! je za vsako gnezdo, vedel za dan, ko se bodo srake izvalile, in za dan, ko se bodo razpelja-vale. Vzljubil je naravo, a tudi živali in ptice so ga imele rade.
Bil je kralj gozda.
Tudi sedaj, ko je hodil po gozdovih in je hodila za nji m hrabra četa slovenskih upornikov, mu je narava ostala zvesta.
5
.Tovariši! Očistite cevi strojnih pušk in brzostrelk!
' Gremo v napad. Posvetili bomo tistim, ki sramotijo našo
Kako ukrepati kadar so otroci zaprti
Otroku moramo odgovarjati
^4/Z je otrokovo nenehno spr??feiz?:z?je rzor-waifM /zoj??iz/ /l/z /zoče otro^ z izpMŠztzzjZ zz??/o-yt:U svoj/ ize</ože/jz?ostZ/ /)/; /zoče otro^ z iz/zrgMz?;/ /zr/regz??7Z pozorz?osr s^ršeiz/
Ro r/oseže prez/šo/s^Z otro^ r/o/očez?o sro/zz?jo v sizojezz? t/zzieizzezz-z r?zzizo;z?, to je o^o/Z r/r??-gcgz? /er??, nato o^o/Z četrtega /ez^ Zz? o^o/z' še-tteg^t /etg, zn ^z osizoj/ Mstrezez? /zesez/z?Z zn-^/zztf, pr/čz?e /j??z/ezz? iz sizojezz? o^o/jz? Zz?stz?iz/jz?t/ MMtetzz vprzzMnjzz. Vprz:Mzz;zz te z?z?z?aHjo z?z? izzroczze zizeze iz njegove??? z?eposz*ez/z?ezz? o^o-/jzz ^of n. /z?*..' „Zzz^zzj znorz???Z(z zzzpretz izratzzf"', z?/z /zz? z?z? toezzz/ne ojnote zz?ez/ /jz??/zz?Z. „Zz?^z?j /z<?/z?ez? ne /?o prz z?z?sZ", Zz? /zo</o/zz?o. Otro^ cetto iz/zrz?M tzzzjz tztto, zz? A'.zr že ize or/goizor. To?/z? izs/ otrocz ne i'/zrzzšz<jejo ezzzz^o. Enz vprzz-tzzjejo ?nn/o, 7rz<gz več. /z teg% /zn ne szz?ezz?o t^ie/zntz, zčn to prvz' zz?z?z?j nnJnrjenz, ?/r?zg/ /zn j?oJ/. $n; če otro^z? z/o/z z-o o/znzz?/e?no zn zz?z? /zr/s/??/zz?ezz?o, o/znzz?no, zčn ne v/vntzz;e vezčno /e zz?rz??/Z znnnjn. Pogotfo t/zrntzzje te /zz-eJen /e t/zio/? ?/o/z?7 ozčgovor nn /z?*vo v/z?-ntnn/e. Otro^ t/zrntz?/e znovn zn znovn te /zote^no, če gn ttnz-tz' t sizoj/zz? o7govo?-orn nzto Zz?r/oizo/j?7/, z?/Z /zn izprz?f??je /zo/zo/non?n Zz pz-n^Zzčnziz /zoZre/z,-„Zn^n/ ne t?ne?n jettz' t/nzčo/ezčnč"
Otro^ Zre/z tZzrzTz /et /zn ne že/z s/zozz?z?t/ tn-?no /zre?/zz?etoiz o^o/Z te^e, že/z' tzzz/z vez/efz /?n-^o to nnttn/z. Znto te o/zrnčn ^ tZnz-tezn zn z/rzz-g/zzz /j??</ezz? z neneZznzznz i/zrzzUzzjz.' zn/zn j /e to, oz/ četn je to, zz četn je to, čzgnvo je to. Otro^ je v te?n o/zz/o/zjz? ze/o vez/ože/jen /n /zr/ s/zrz?šeizz?z?jz? z?e??rrz?z//jZiz. /Ve/znterz' to o/?z/o/?je prz otro^z? zznenzzjejo o/zz/o/zje zn/znjč^n. Znnnn /zsZ/zo/og/z?jz? je ??gotoizZ/z?, z/n /zottnvz' oZz*o/? v te?n o/zz/o/zjzz z/nevno o^o/z 330 iz/zrz?šz???j.
Pogotto oz/rnt/z' t???ntrnjo tn^o otrokovo ve-z/ože/jnott ^ot „s?7z?o/zo" zn oiro^zz ne oz/go-vn?*jnjo, gn Zgz?orZrz?jo n/z' gn gro/zo znvrnejo.' ,,/Ve/znj že en^rnt t tvojzzn zn/?nj/ /g?*nj te zn z/nj ?nz zn/?-/"
O/zz/o/zje „zn^njč^n" je /zr/ rzorznn/nezn te-/etnezn zn z/zztevnezn otrokovem rnzvojzz nor-?nn/en /zojnv, je njegovn nzzjnn /zotre/zn. Znto jo rnornzno tzzz/z zzttrezno znz/ovo/jztz. /(o otro-^zz oz/govnrjnzno nn njegovn v/zrntnnjn, znzz o/z-jntnzzno znnoge njeznzz nejntne zn neznnne ttvnrz, vzroke zn zveze zn znzz nn tn nnčzn /zo-gzztzzrzo zzzzzt^o o/zzorje zn /zetez/nz zn/z/nz/.
Ret pn je, z/n je otro^zz tež^o oz/govorztz. ^/zoznznjnzn te, Zzo zne je trz zn /zo/ /etnn /zčer-^n nn t/zre/zoz/zz v/zrntn/nz
„ A/nznzen, ^nj je to/", zn /zo^nzn/n nn /zrezo.
^Drevo," tezn jz oz/govorz/n zn jo /zo/ze/jn/n z/zt/je.
„RnMno z/revo je to/" zne je /zov/e/7n nnznj.
„Rrezn".
„Znto, /zcr zznn znnj/zne /ztt^e zn /ze/o skorjo nn z/e/z/zz.
„Zn^nj zznn /ze/o t^orjo/" je nezztrzzz//jzvo nn-t/n/jevn/n /zčer^n.
/n zzznzt/ztz' tezn tt z??orn/n njen/ rnzvojnz tto/znjz /zr/zneren oz/govor. 7*oz/n n/tezn je zn-z/ovo/jz/n zn t tvoj/zn „zn^nj" je nnz/n/jevn/n te ce/o zzro.
Včntz/z nnzn ttnrtezn zn vzgoj/te/jezn retn/č-no n/ /n/z^o oz/govnrjnt/ nn tn t^r/vnotten otrobov zn^nj. Roz/n vte/ej je /zotre/zno oz/govorztz n// /zn o/zrnz/ož/t/ to, /?nr gn znnz-znn. /z/zzztnje rnznz/z ttro^ovnjn^ov zn tzzz/z
Hitra, rast in razvoj otrok zahtevata ustrezno prehrano. Ustrezna prehrana pa ni odvisna te od zaužite hrane, ampak tudi od prebave, to je od zmožnosti organizma, da to hrano sprejme, jo primemo predeta in uporabi iz nje vse potrebne snovi.
Motnje v prehrani vptivajo na ves otrokov razvoj, pa tudi na njegovo ponašanje. Prizadenejo njegovo dobro počutje, spanje, rast, razvoj in obrambo pred okužbami. Prav tako pa se opaža, zlasti v dobi dojenčka, da se pogosto najrazličnejša bolezenska stanja, ki sicer nimajo nič skupnega s prebavili, odražajo s prebavnimi motnjami.
Ne smemo pa misliti, da spada med prebavne motnje le driska. Prav tako sodi sem zaprtje, ki lahko otroka prav tako prizadene.
Zavedati se moramo, da nastajajo v črevesju, zaradi zastoja blata, različne škodljive snovi, ki zastrupljajo ves organizem. Zato ni čudno, če kronično zaprtje spremljajo običajno še splošno slabo počutje, nerazpoloženost, pomanjkanje apetita in česro celo bruhanje.
Drobni nasveti
H Če so madeži na tapeciranem pohištvu še sveži, jih lahko očistite s penasto gobo, ki ste jo namočili v vodi z dodatkom kisa.
H Rastline ne potrebujejo le vodo, pač pa jim od časa do časa privoščite tudi nekaj hranilnih snovi. Če ni pri roki kemičnih, so dobra tudi domača. Vodo, v kateri ste splaknili meso, ne zavrzite, pač pa odlijte cveticam.
^ Če vam je dimnikar pustil na preprogi črne sledove, posujte ta mesta s soljo. Čez nekaj minut sol s sajami vred pometite proč.
staršev so /zo^aza/e, t/a zzzorazzzo itttetZ z otro-^ozr? v tezz? oMo/zja ve/Z^o potrp/jez?ja. Otrokovo zrtZs/jertje /z? s tezz? v zvez/ ta jz ztjegov govor dosežeta v tezz? razvojzzezz? o/zjo/zja Zz-redez? vz/zorz. Zato /zotre/zajezzzo sta/z?o ztekoga, k/ zadovo/jaje ztjegove /zotreke /zo zz?a??/a /z? o/zraz/ož/tva/z. Rredvsezz? se dokro /zočat/ v tezz? okdo/zja v vzgojzzo varstvez?/ astazzov/, k/ /rz?a za to z?a raz/zo/ago stevz/zze Zz? /žogate zzzožzzost/.
Otrok torej zze s/zrašaje odras/ega sazzzo zato, da /z/ kaj zzovega spozzza/, tezzzveč tad/, da zza ta zzač/z? vz/zostav/ja svoj st/k z /jadzr?/ a/Z pa vžkaja /zozorzzost. TVa drag/ straž?/ pa vprašaje tad/ zato, </a se z vprašazzj/ tad/ govorzzo Zzpopo/zzjaje.
Da otroka te potreke zadovo/j/zzzo, je tre-ka Zzkor/stZtZ s/e/zerrzo prZ/ožzzost, tako zza spre-/zoda, zza Zz/et/Zz, po čZta/z?ZcaZz, okZskZZz, zzaka-povazzjZ/z Zz? podokzzo. S tako govorzzo vzgojo dajo starš/ otroka kogato ZzročZ/o za de/o v šo/Z Zz? kaszzeje za ž/v/jezzje.
Mati
DOJENJE MOČNEJŠE
Ponavadi le redko srečamo zaprtje pri dojenih otrocih, kaj često pa pri zalivančkih. Kadar govorimo o zaprtju, nas ne zanima v tolikšni meri, kako pogosto otrok odvaja, ampak v prvi vrsti konzistenca, to je trdnost blata. Blato je pri zaprtju trdo, zapečeno. Pri prsih hranjen dojenček lahko odvaja tudi vsak drugi ali celo vsak tretji dan, pa je pri tem blato mehko. V tem primeru sploh ne moremo govoriti o zaprtju.
Pač pa je otrok lahko zelo zaprt, pa čeprav odvaja celo večkrat dnevno, vendar pri tem le s težavo iztisne nekaj trdega in zapečenega blata, često v grudicah ali bobkih. Če je blato zelo trdo, povzroča otroku vsako odvajanje bolečine, zato blato podzavestno zadržuje, kar še poslabša zaprtje.
Pri vseh težjih oblikah zaprtja se moramo posvetovati z zdravnikom. Res, da je v večini primerov vzrok v nepravilni prehrani, vendar se moramo vedno prepričati, če se ne skriva za tem kako resnejše obolenje. Zaprtje spremlja vsa akutna vročinska obolenja, nadalje je lahko vzrok v nekaterih hormonskih motnjah, zlasti zaradi motenj v delovanju ščitnice, dalje v različnih anomalijah in zaporah v prebavnem traktu, prav tako pa lahko spremlja nekatera nevrološka obolenja. Zaprtje je lahko tudi posledica uživanja nekaterih zdravil, na primer kalcijevih soli, lahko pa ima svoj vzrok tudi v zlati žili (hemoroidih) in v raznih razjedah in fisurah na končnem delu debelega črevesa.
Včasih je vzrok povsem psihične narave, često združen s preveč energičnim privajanjem na nočno posodo. Zelo živahni otroci često ne najdejo časa za opravljanje velike potrebe, ker so preveč zaposleni z igro. Predvsem opazujemo tovrstne motnje pri nekoliko večjih otrocih po tretjem letu starosti. Pri majhnem dojenčku pa je najčešče premalo ogljikovih hidratov in maščob in pa v pomanjkanju tekočine. Predvsem otroci, ki so hranjeni le z mlekom, nagibajo k zaprtju.
Kar zadeva zdravljenje, zadošča pri dojenčku običajno že, da se poveča zauživanje tekočine in sladkorja s hrano oziroma, da se namesto navadnega sladkorja uporablja sladkor, ki zmehča blato, kot na primer laktoza ali mlečni sladkor. Prav tako se obnesejo razni sadni in zelenjavni sokovi, zlasti slivov, pomarančni in paradižnikov sok, pri večjih otrocih pa tudi sadne kaše (vendar ne banane, ker zapirajo), zelenjava in sploh hrana, ki ima veliko celuloznega ostanka. Takim otrokom priporočamo tudi čim več gibanja.
ŽtVČN) KRČ!
Posebna oblika zaprtja je spastično zaprtje. Otrok izloča trde bobke. Do tega pride zato, ker se črevo na nekaterih mestih krči, blato zastaja in se strdi v bobke. Nekateri otroci zelo nagibajo k tej obliki zaprtja, ne vemo pa pravzaprav pravega vzroka. Češče opažamo to obliko pri nervoznih otrocih. Pogosto nam dela veliko težav pri zdravljenju, v večini primerov pa postopoma mine sama od sebe.
Kaj naj stori mati, ki ne smuča? Predvsem natj se ne jezi! To namreč ne pomaga, pa še polti škoduje. Težave so v družinah, kjer smučajo vsi razen nje.
Kaj torej? Možnosti sta pravzaprav samo dve: sodelovati ali pa ne!
Sin, ki vam jo popiha na smučišču in mu je povrhu vsega še nerodno med drugimi, ker ne znate smučati, naj vas ne spravi v
Mati na smučeh
jok. Taka je pač usoda nas mater — ko negcdetom zrastejo krila, polete in zapu-ste rodno gnezdo.
Zatorej si zaradi sina ali hčere ne belite glave. Saj ostane še „poglavar družine". Dedci, zoprni kot znajo biti, tudi na smučišču ne bodo kaj prida drugačni. Prav nasprotno, tu se šele lizkažetjo! Edini pameten nasvet, ki vam ga lahko dam, je: Lepo se dogovorite, kje in kdalj se dobite za kosilo in jo mahnite po svoje! Pojdite na teren, ki ste mu s svojim znanjem ali neznanjem kos. Vaši smučarski geniji pa naj se ta čas preganjajo kjer jim prija.
Dosti vas je, ki ne smučate. Kaj ve? Vam utegne biti pravzaprav še najbolj prijetno. Kaj lepšega; kot znebiti se moža in otrok v soboto ali nedeljo. Lepo v miru postoriti, kar ste se namenile skratka — spokojno nedeljsko popoldne. Sem in tja pa izlet tudi vam ne bo škodoval. Predstavljajte si samo: Lep sončen dan, nekje na višini 1 500 m. Zleknjeni v ležalniku ali na klopi pred kočo, s steklenico piva ali sadnega soka v snegu ob nogah. S pogledom na s soncem obsijane hribe in stotine norcev ki stojijo po tri-četrt ure v vrsti, da bi si potem lahko lomiti noge! Z družbo sebi enakih, s katerimi lahko malo pomodrujete.
Če imate povrhu tega moža, ki vam ne zaupa avtomobila, potem ste pa sploh zadela terno! Še voziti vam ne bo treba.
Če še enkrat ponovimo glavne smernice v zdravljenju:
S zadostna preskrba s tekočino,
HF povečati količino sladkorja in sploh ogljikovih hidratov v hrani,
K redno uživanje sadnih in zelenjavnih sokov,
E hrana naj ima zadosti celuloznega ostanka,
SF otrok naj se čim več giblje,
^ zdraviti moramo vsa lokalna obolenja na črevesu,
H odvajal se poslužujemo le v najbolj trdovratnih primerih, ker pretirana uporaba odvajal, zlasti drastičnih sredstev, lahko zaprtje še poslabša; najčešče uporabljamo parafinsko olje ali pa glicerinske svečke;
E pri vseh težjih primerih se posvetujmo z zdravnikom.
slovensko besedo! Oprtajte se z zadostno hrano in s pogumom!"
V četi je završalo. Čas za pripravo je bil kratek. Mirko se je pripravil že nekaj ur prej — zadnje minute je nadziral tovariše in dajal še podrobna navodila.
,Prva četa odrine preko Malih do), po vodi pod mostom preko glavne ceste, zavije takoj v ostrem kotu mimo Grčarjeve domačije na desno in zasede hrib tik pred ovinkom Straže! Četi poveljuje Marija!"
Premikanje čete se je razvilo v najlepšem redu.
..Tovariši! Gremo!" je zapovedal Mirko drugi četi.
Vsepovsod so ostale Mirkove straže in gledale za svojimi tovariši, ki so jo mahali čez češnjiške hribe. Ob določeni uri so zasedli postojanke.
Cevi so bile usmerjene na cesto, ki je za ostrim ovinkom močno visela. Tiho, brez povelj, brez besed, je čepelo ob cesti na desetine goščarjev, pripravljenih za napad.
Vsepovsod je ležal sneg, da si se lahko dobro zakopal vanj. Sonce kair ni moglo predreti oblakov, le tam in tam je kak pramen ožaril obcestne smreke, obložene s tanko plastjo snega, a bežeče megle so spet zakrile svetle žarke. Čez cesto je skočil dolgouhi zajec, postavil možička in pogledal na vse strani.
.Škoda," si je mislil Frecetov Francuh, .da nima moja puška neslišnega strela! Bila bi dobra pečenka!"
Z vrha smreke se je usul sneg, oplozil tudi druga drevesa in splašil žival, da je zbežalo po cesti navkreber. Čez ! nekaj sekund pa spet nazaj mimo straž v temen gozd.
Od daleč so se slišali pretiki avtomobila, ki j,e sopihal navkreber. Dobro seje razločilo po motorju, kdaj je vo- j žilo doseglo vrh.
Bila je izvidnica, na kateri se je vozilo nekaj policistov. Mirno in brezskrbno je avtomobil švignil mimo zesede.
.Pozor! Napnite petetine, pripravite brzostrelke in strojnice!" je zašušljalo od ust do ust in takoj je spet zavladala tišina.
Od daleč se je zaslišalo krokanje stare vrane, katero je menda s ceste pregnala izvidnica. Vsa jezna je zakra-kala drugemu vozu smrtno pesem.
„Brrr. .. drdrdr . . . bum bum . . .!" je završalo od vseh strani. Šipe so zažvenketale, karoserija je zaškripala in motor je zapel žalostno pesem uničenja.
Trinog celjskega okrožja krajstirer Dorf-meister je dne 11. februarja 1945 padel smrtno zadet.
6 ^
Zima se je poslavljala, a sonce še ni imelo prave moči. Dobel sneg je še pokrival zemljo, po prisojnih rebreh pa je ležal že precej umazan.
Nebo je bilo jasno. Svetlomodra barva se je dotikala našega Pohorja na severu, na južni strani pa Tovsta, Celjske koče in Gozdnika.
Na celjskem Starem gradu je plapolala črna zastava.
Vse ulice, ki držijo do Starega piskra, so zastražile močne policijske patrulje.
Bilo je okrog devetih dopoldne.
Stanovalci Starega piskra so preživljali strašne ure.
Policijski oddelki so bili oboroženi kakor za največjo bitko. Za pasove so si natrpali ročne granate, na prsih so nosili brzostrelke, na posebnih vrvicah so imeli privezane policijske pse, ki so se trgali od gonilcev in iskati in sledili po stopinjah, kakor bi bilo vse mesto okuženo z .banditskimi" bacili. Niso sumili zaman. Policijski pes je sledil korake nekega stražnika in planil nanj, a gospodar ga je
surovo udaril in zagodel: .Mogoče je ta policaj večji zločinec kot tisti, po katere smo prišli."
Komandant je zbral na dvorišču policijsko moštvo v polkrogu in jih nagovoril:
.Napolnite cevi s svinčenkami. Čaka nas lahka in lepe naloga; uničili bomo sto banditov. Sodelovali so zeper tretj rajh, zoper firerja. Bodite brez usmiljenja! Ti so tisti, ki so hoteli uničiti nas, naše otroke, našo domovino. Pokažite, da ste junaki nacionalsocialistične armade, ki mora podjarmiti svet. Koliko mož je žrtvoval že naš firer za boljšo bodočnost nas vseh! Zapovedujem brezsrčno ravnanje z banditi! Kdor se ne bo pokoril, bo ustreljen!"
Iz celic so klicali imena. Težko in hladno so odmevati glasovi po hodnikih in rožljanje verig je napolnjevalo celico za celico, hodnike, poslopje, dvorišče . . .
Nemo so stopali junak za junakom iz celice in prekrižali roke za vklenitev. Policaji so privijali verige in kar tekmovati, kateremu trpinu bo prej pricurljala kri izza nohtov.
.Stoj, pes slovenski, če ne, ti razčesnem glavo!" je rohnel mlad policaj nad starim očakom Btažonom, ki je bil nekje iz Savinjske doline doma, ker mu ni takoj pomolil in prekrižal rok. Ta policaj je posebno zvesto izpolnjeval povelja svojega komandanta. Saj jih j,e tudi lahko! V svoji preveliki ljubezni do življenja se je izogibal fronte in .branil svojo domovino" v zaledju. Komandant ga je ščitil in zagovarjal, češ krvoločne ljudi potrebujem v svoji službi, v svoji četi. In tako mi šel na fronto. Toda oče Blažon tega fantalina ni razumel: .Zakaj naj bi me vklenil, saj sem vendar nedolžen in če sem Slovenec, zato vendar še nisem zločinec. Če ljubim slovensko domovino, domačo grudo, zato nisem bandit!"
(Nat/d/jfiMzz/e v /zz-Z/zor/z?;/ sZeizZ/^ZJ

To ni izvajanje čiena 7
marveč smešenje siovenskega knjižnega jezika
Nekaj mis!i ob uradnem „prevodu" iz nemščine v siovenščino
V celoti objavljamo dokument, ki smo ga pred kratkim dobiti v roke. $ tem pa se nočemo vmešavati v postopek, ki še teče.
Dogodek, ki je v ozadju tega dokumenta, je naslednji: Koroški Slovenec se je na meijnem prehodu Ljubelj hote! posluiiti v stiiku s cariniki siovenskega jezika. O težavah, ki so v zvezi s to zahtevo nastale, je deloma govora tudi v dokumentu samem.
Stavtja se vprašanije, kako je sploh moglo priti do de)jan(ja' oziroma nesporazuma, ki ga ima carinarnica Celovec za kaznivega. Pripomniti vetja, da bi ne moglo priti do postopka proti avstrijskemu dr-iav!janu slovenske narodnosti, če bi država izpo!ni!a svoje obveznosti. V tretjem odstavku sedmega člena avstrijske državne pogodbe namreč nedvoumno piše: „V upravnih in sodnih okrajih Koroške s s!o-venskim a!i mešanim prebivalstvom je siovenski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu." Vendar, kot je že na Koroškem, se ze!o močno razhajata teorija (v tem primeru zakon na papirju) in praksa v upoštevanju s!ovenščine kot uradnega ijezika. V ostalem je tudi popolnoma nerazumljivo, da na me);ii s Slovenijo nimajo zmeraj uradnikov, ki govorijo in razumejo slovensko. Ali mogoče tudi na metjnih prehodih v Italijo nimajo na razpolago ljudi, ki so vešči italijanskega jezika?
Objavljeno besedilo uradne listine pa moremo imeti za primer, kako se država s pomočjo prevajalca norčuje ne samo iz slovenskega 'jezika, temveč tudi iz tistih, ki se osebno poslužujejo slovenščine v stikih z oblastmi.
Da moremo prevod upravičeno 'meti za norčevanje iz slovenskega jezika zadostuje pogled, da opazimo v besedilu vrsto napak, ki se vseskozi ponavljajo. Zasledimo kup pravopisnih napak, napačno rabo besed, nepravilno sklanjanje in spreganije, napake v besednem redu <itd. itd. Slovensko besedilo, ki ga imamo pred seboj, je zaradi tolikih napak postalo mestoma sp!oh nerazumljivo. Vrhu lega tje opazno še nekaj:	slo-
venska krajevna imena (ne glede "a to, da so pisana deloma tudi nepravilno) so se morala umakniti v oklepaj. Ob vsem tem naj zado-Ha pripomba, da slovenščina ni jezik, ki bi mu mora! de!ati avstrijski uradnik a!i zapriseženi prevajale še!e s!ovnična pravita. Vsak bravec pa naj si ustvari sliko sam. Prav zaradi tega objavljamo besedilo v celoti. Vredno je omeniti te* da je dodatni uradni jezik na južnem Koroškem s!ovenščina in ne spakedranščina, ki si jo priredijo uradniki oziroma prevajaki sami. ^9olj hipotetično sprašujemo, kaj bi napravi! koroški Nemec, če bi dobi! iz urada dopis, ki bi v njem nemščina tako zmaličena kct tukajj slovenščina? Tudi on bi bi! opravičeno ogorčen.
Drugo je, zakaj se Slovenci razmeroma malo poslužujemo svojih Jezikovnih pravic. Odgovor najde-
mo v razmerah, ki vladajo na Koroškem. Moralo bi biti nekaj povsem naravnega, da se poslužuje pripadnik slovenske narodnostne skupnosti na južnem Koroškem svojega materinega jezika v vseh življenjskih pogojtih, tako v zasebnem življenju kot tudi v javnem življenju, prav tako se na primer poslužuje koroški Nemec svoje materinščine. Ne bi smelo na primer vzbuditi nobene pozornosti, če bi se kdo v pisani ali ustni obliki na uradih posluži! slovenščine, če bi mandatarji na občinskih, zborničnih sejah itd. spregovorili v slovenščini, če bi kdo v slovenskem jeziku zahteva! vozovnice za vlak ali avtobus. Vrsto bi mogli poljubno nadaljevati. Vsak jo lahko prikroji svojemu življenjskemu krogu.
Tudi država mora de!ati na tem, da se ustvarijo na Koroškem pogoji, v katerih bi se S!ovenci mog!i brez vseh težav pos!uževati svojih jezikovnih pravic, če noče, da bi se ji očita!a dvo!ičnost v manjšinski po!itiki. V preteklosti je bilo tako, da je država to področje vse preveč prepuščala nemškonacionali-stičnim krogom. Le-ti se že desetletja trudijo, da bi izrinili slovenščino, posebno kntližno zvrst jezika, na Koroškem iz javne rabe. Ni slučaj, da ima ideolog vindiša-rstva, dr. Valentin Einspieler, v nekem svojem članku v reviji Eurcpa eth-nika iz leta 1962 že rabo slovenskega knjižnega jezika za znak slovenskega nacionalizma.
!z teh miselnih korenin raste nasilnost v borbi proti slovenščini povsod tam, kjer se pojavlja v javnosti. Boj je napenjen proti slovenščini v šoli, proti slovenščini v cerkvi, proti dvojezičnim napisom itd. Na eni strani torej nemškonaciona-listični krogi ustvarjajo vzdušje, v katerem se mnogim Slovencem zdi tvegano, da se poslužitjo svojih jezikovnih pravic; na drugi strani pa oblasti te neugodne pogoje dopolnjujejo še s tem, da še tiste borne ostanke uradne dvojezičnosti zlorabljajo za to, da pokažejo, kako malo jim je do izvajanja predpisov.
Kot izgleda, država nima namena, da bi spremenila svojo manjšinsko politiko. Da ji manjka volje, je Avstrija ponovno dokazala na primeru načrtovanja ugotavljanja manjšine. Namesto, da bi se vztrajno trudila za izpolnitev svojih mednarodnih obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine, in tudi našla ugodno rešitev za manjšine, ki v državni pogodbi iz leta 1955 niso posebej naštete (n. pr. madžarsko narodno skupnost na Gradiščanskem), še naprej nadaljuje svojo nevarno dvojno igro. Mogoče se premalo zaveda, da s tem svojim početjem tvega nove mednarodne zapletljaje in napetosti, nove nemire ter permanentno nezadovoljstvo na Koroškem.
V objavljenem dokumentu se naravnost smešijo iz predpisov samih, iz slovenskega knjižnega jezika ter iz vseh, ki vztrajajo na izpolnitvi pravic slovenske narodnostne skupnosti.
'3 ^rixAsysis s. KI aggRforš (ovac)
flusaoaa	obijat l.inatanea
33711
-Dr ,.B%Rr:BaHa-*S-a na e 3, tal? 3311	(2a33>vecJ
3 p o a a A a j 5
Kla^nfurt ( Celovec)' ja la finaacKa kaaaRjak-a aHlast 1*	v pastepn proti
r>:> j .	Y
-	:('Ploven),	državice-,
neRaeeaRoe, ataRR^oČ v
!7U.-$:a aaagRjlaae. fiRaagaa 'psRrŽK* 33 § 43 (!) lit.3 flaaačReaa	xa&ona (FK.3) pa 32-kvu saaaaala:
1^) OMclaaeo ec je skoz ta, da jo la	,brula .3
ispalail Cejaa&ka stanja a&ugsga fiaeRSaogk	,
nasproti 3<31-3$bi § 172 (l)	saloKr 1973	prt
vstopa v ivatrijb	r<ri asrinaraioi
.. Laimpaaa	svojo	prijaviti blago kelarc
' ashaj vozil, Ri	iR sicar slez ta ds ri* podala!.
: j , - ao.ri.R.š.lo kantrolc in da je tess cdprsve skos oarb tarniao (Ijrkalj) ovčjo" potev^nja nedrljov.nl. Slot to dajanje""as j 3 saiollil	pr drrlke
pa § 41 (1) lit,s
21) Sa podlagi § 43 (2)	05 ca cist3i na iooarna
ad avstr, oil* '	^ -§ 23, a3d. 1 FIZ ca ugotovi da v
alnoajn ac^c^aosti pla-baaja	lasni, at epi as ajaRa
Ralte Reatepna ale!adRC k^CR od .	!	-ti er pero.
3.) la padla^i § 133 so atroSki	lega pcatepka v.
Vidina od avatn. dil, 23,-i&agsčni atr-rdli ketanela iovnlitva zn nadomestiti. ^
U t a a i j i t o v.
ta ja obteeaasc, kateri je+z zvarim eaabe. 1 avtom iiJkgaslavije pripotoval, pri corinnraioi leiolpar:
(ljokalj^ javil aa votetao odpravo, Inn g?, je.ta v -..:enu postni rr kc prilo E^siidr-.R carinik	kakor aladl vrr- .-el:
S p o z n
Carinarnica Ktagenfurt (Cetovec) je ko finančna kazenjska obtast 1. instance v postopku proti
zaradi suma namenjene finančne prekrške po § 48 (1) !it. e finančnega kazenjskega zakona (FKZ) po pravu spoznata:
1.) Obtoženec se je skoz to, da je ko oddajoobvezen, brez da bi izpotni! dejansko stanje drugega finančnega pre-stopeka, nasproti dotočbi § 172 (1) carinskega zakona 19SS (CZ) pri svojem vstopu v Avstrijo dne .... pri carinarnici Loibtpass (Ljubetj) svojo obveznost, prijaviti btago katero je seboj vozit, ni iz-
U t e m e
Dne .... se je obtoženec, kater: je s svojim osebnim avtom iz 3ugos!avijc popotovat, pri carinarnici Loibtpass (Ljubetj) javi! za vstopno odpravo. Tam ga je ta v temu postopku ko priča zastišan carinik .... kakor stedi vpraša!: ..Dober dan! Xontro!a potnih tistov in carinska koniro-ta." Uradnik je vprašat obtoženca katero btago on iz tujine pripetje. Obtoženec je uradnika v vprašanju prekini! in je zahteva! da se odpravi v stovenskemu jeziku. Kakor priča .... izpovedo, je šete sedaj spoznat obtoženca kot tega v . . . . stanujočega ..... katerega on ko pripadnika stovenske manjšine pozna. Priča je v na-datjnemu zahtevata da obtoženec pokaže svoj potni tist. Na to je obtoženec v nemškem jeziku odgovorit da bo pokazat svoj potni tist in tudi vprašanje katero btago z sabo vozi, če bo on v stovenskemu jeziku nagovorjen. Obtoženec je tudi izjavit da nime vetiko časa in da bo samo 10 minut čakat. Če v tem času ne bo slovensko odpravtjen, bo svoje potovanje nadaljevat. Priča .... izpovedo naprej, da je, ker pri carinarnici ni bit prisoten uradnik kateri govori stovensko, žetjo ob toženca svojemu takratnemu predstojniku ZwOK.......javit. V stedečemu se je sa-
mo .... z obtožencem ukvarjat.
Carinik ..... kateri je bit v postopku isto ko priča zastišan, je izjavit, da jo bit od .... od dogodka obveščen in da se je na to podat k vozitu obtoženca in ga je pozivat da postavi svoje vozito na odstavno mesto za vozita in da naj čaka do prihoda enega stovensko govorečega uradnika. V času tega stužbenega postopka je obtoženec baje opomnit da točno ve da priča .... stovensko govori in da je šikana kar so v dvojezičnemu pod ročju godi. Priča .... izreče v postopku izprašan, da on sptoh ne zna stovensko. Obtoženec je bit od priče pozivan, da dohoda enega uradnika kateri stovensko govori, čaka. Po izpovedi prič se je bb-toženec prej da se je dobita tetefonska zveza z carinskim oddetkom Untertoib! (Podtjubetj) kjer je bit eden uradnik ka-tori stovensko govori, z svojim vozitom brez kontrote potnega tista in carinsko kontrote v smeri Ktagenfurt (Cotovec) od-petjat.
Obtoženec jo v postopku izpovedat, da je pri svojemu vhodu v Avstrijo dne .... cariniku pri carinarnici Loibttunet! (tju-botj) istočasno ko jo javit da hoče uporabiti svojo pravico odprave v stoven skemu jeziku, tudi javi!, da nima btaga za javiti, tsto jo mnenje nepravo, da se jo obtoženec pred koncem carinske kontro-to samovoijno odstrani). Carinik je namreč zahtevat da naj vozi na prostor za parkiranje in da naj čaka, kar je obto-
a n j e
potni!, in sicer skoz to da ni počakat carinske kontrote in da je brez odprave skoz carinarnico Loibtpass (Ljubetj) svoje potovanje nadatjevat. Skoz to dejanje se je zadotžit suma namenjene finančne prekrške po § 41 (1) tit. e FKZ.
2.) Na podtagi § 48 (2) FKZ se on obsodi
na denarno kazen od avstr, šit...........
Po § 20, odd. 1 FKZ se ugotovi da v stu-čaju nemožnosti ptačanja denarne kazni, stopi na njeno mesto zastopna stobodna kazen od .... dni zapora.
5.) Na podtagi § 185 FKZ so stroški kazenskega postopka v višino od avstr. šit. 28.— in mogočni stroški kazenske izvršitve za nadomestiti.
! j i t e v
razume! da se tahko naprej petje. Ta ob-tika odpravtjanja se večkrat uporabtja če obtoženec iz lugostavije pripotuje.
Brez dvoma ima ta četa zadeva za vzrok, da je znak katerega je carinik z roko dat, napačno razumet.
Po primernemu prisodu izpovedov obto ženca in zastišanih prič je carinski urad ko stedi preudarit:
Po § 172 CZ morajo potniki btago katero seboj prinesejo carinarnici javiti, zraven tega pa nekatero btago katero je od carine oproščeno, ne podtaga obveznosti da se prijavi. Potniki so pa obvezani tudi btago katero je od prijave oproščeno, na zahtevo carinarnice predtožiti. Ker carinarnica Loibtpass (Ljubetj) in finančna kazenska obtast 1. instance niste mogto ugotoviti katero carinoobvezno btago je obtoženec seboj imet, se tahko z zanestjivosti domneva da je obtoženec potno prttjago in svoj osebni avto brez so-detovanja carinarnice v carinsko področje pripeijai. Skoz to da je .... uradni prostor brez dozvote carinarnice in preden da je bita izvršena carinska kontrota, za-
jo pravico uporabiti, tudi za od carine oproščeno btago predtago zahtevati. Skoz to predtaga po mnenju carinske kazenske obtasti 1. instance ne samo abstraktni pogrešek proti smistu cetega carinskega zakona ampak tudi konkretno proti dotočbi § 172 (1) CZ.
Pravni pouk in
Proti temu spoznanju je možen ugovor na finančno direkcijo za Koroško v Kta-genfurtu (Cetovcu). Rok ugovora je 1 mesec. Rok počinja z dostavo izpodbitega spoznanja in končuje z koncem tega dneva stedečega meseca, kateri skoz svojo čtevitko odgovarja dnevu dostave, Manjka ta dan v dotičnemu mesecu, se končuje rok z koncem zadnjega dneva tega meseca.
Ugovor se pismeno naravna na urad kateri je izda! izpodbito spoznanje. V ugovoru mora biti navedeno spoznanje proti kateremu se ugovarja in utemeijen predtog čez predtagane spremembe. Če se za opravičiio ugovora nova dejstva ati novi dokazi predtagajo, se morajo ta dejstva in dokazi točno navesti.
Če se po § 159 (1) iit. b FKZ predtaga za izpetjavo ustmene razprave, se mora ta predtaga v ugovoru navesti.
Ugovor pretoži po § 151 (5) FKZ učinko-
Na podtagi § 48 FKZ se okriviči enega finančnega prekrška gdo se, brez da izpotni dejansko stanje enega drugega finančnega prestopeka, kot oddajoobvezen . . . . zadržuje nasproti predpisim zakonov čez oddajo in monopote, k temi odrejene odtoke ati na podtagi takšnih predpisov odrejene ukrepe, kateri zadržujejo opozorita na kaznjivost. Od carinarnice Kia-genurt (Cetovec) izpetjan dokazni postopek je z skoro na popotno varnost meječo verjetnost izdat, da je obtoženec odpravnemu uradniku na vprašanje, katero btago seboj vozi, v nemškem jeziku odgovori! in odpravo v stovenskemu jeziku zahtevat.
izpovedi obtoženca manjka togičnosti, če on trdi da se je pri svojemu vstopu v Avstrijo svoje pravice, uporabe stoven-skega jezika, postuži! in da je takoj v stovenskemu jeziku izjavit da nima nič za
venske manjšine na Koroškem na nobeden način skrajšati, je samorazumtjivo da se mora eden pripadnik manjšine kakor tak dati za spoznati ker drugače od-pravni uradnik, če sam nežna stovensko, potniku ne more odobravati njegove obstoječe pravice. Te od ko priče zastišanih uradnikov napravtjene izjave odgovarjajo v skupni predstavi popotnoma togične-mu mištenju in sicer na ta način, da se je odprava samo na ta od uradnikov opisan način izvršita, ker drugače kasnejše zadržanje obtoženca nebi bito razumtjivo. Če bi obtoženec dejansko carinsko prijavo v slovenskem jeziku naredi! in ga bi uradnik zastopit, bi bito popotnoma brez-misetno da se je mora! obtoženec na odstavno mesto odpetjati in tam čakati, če bi uradnik obtoženca pusti) na odstavno mesto petjati da bi tam, v siučaju da bi stovensko tzgovorjeno prt)avo zastoptt, eno točno revizijo vozita izvršit, bi bito možno izjavo obtoženca ko verjetno za računati. Skoz okotiščino da so obtoženca samo za čakanje upotiti na odstavno mesto in se pregted vozita ni izvedet, se smatra kot dokazano, da je obtoženec dejansko samo v nemškemu jeziku zahteva! odpravo v stovenskemu jeziku in da je carinarnica v stedečemu po-iskusita dobiti enega stovensko govorečega uradnika za zahtevano odpravo.
izhajajoče od domneve da je obtoženec zahteva! odpravo v stovenskemu jeziku in da se ta ni mogta takoj izvršiti, je tudi izjava obtoženca mato verjetna da je ročni znak uradnika kot poziv razumet, da naj naprej petje, ker je obtoženec že od začetka izjavi! da bo samo 10 minut čakat. tz zadržanja obtoženca, namreč da hoče uporabiti svojo v čt. 7 državne po godbe utemetjeno pravico odprave v stovenskemu jeziku, se mora sktepati, da se bi obtoženec, po tem ko je besedno zahteva! odpravo v stovenskemu jeziku, ne bi zadavoiji) z navadnim ročnim znakom za nadatjevanjc potovanja.
Po mnenju finančne kazenske obtasti 1. instance je obtoženec iz kakorkotičnih raztogov namenoma zapustit uradni prostor carinarnice Loibtpass (Ljubetj), brez da je carinarnica imeta možnost izvršiti redno carinsko odpravo.
Neodvisno od tega, če pripada potnik stovenski manjšini na Koroškem ati pa nemškogovoreči tjudski skupini, je obvezan čakati na redno carinsko odpravo. Če se tej odtegne mora z vsemi v zakonu zato predvidenih postedicah računati.
Naktepno zadržanje obtoženca se vidi v okotiičini da je namenoma in vedočo zapustit uradni prostor carinarnice brez da bi počaka! carinsko odpravo, katero je besedno skoz enega stovensko govorečega uradnika zahtevat.
V tem zadržanju obtoženca pride po mnenju finančne kazenske obtasti 1. instance brezdvomno k izrazu, da se je on, čeravno je izjavi! da vsak teden iz Jugo stavije preko meje pride, v vzročnemu siučaju hote! izogniti odpravi. Po § 48 (2) FKZ se kaznuje finančni prekršek po § 48 (1) tit. e z denarno kaznijo do avstr. ši). 20.000.—. Pri tej od carinarnice Ktagenfurt (Cetovec) ugotovtjeni denarni kazni se je kot otajševaijno smatraio da obtoženec do sedaj še ni kaznovan po finančnih predpisih, isto se je upošteva! njegov osebni in gospodarski potožaj.
Odtok gtede stroškov in zastopne sto-bodne kazni je v navedenih zakonih ute-metjen.
Z. t. p.:
Kr. Bz. tnsp.
ptačatni poziv
Te v kazenjski spoznavi predpisane vsote od avstr, ši!....zapadejo po § 171
(1) tit. a FKZ na dan vstopa potnomoč-nosti kazenjskega spoznanja in so istočasno izvrštjive.
Vsote so zavoij izogibanja prisiine izvršitve z pritoženo potožnico v teku enega meseca od dana dostave tega spoznanja na PS-konto 592 carinarnice Ktagenfurt (Cetovec) za vptačati.
Pečat:
Repubtika Avstrija št. 9
Carinarnica Ktagenfurt
(Cetovec)	Vodja razprave:
Z. t. p.:
Kr. Bz. tnsp.
ŠPORTNI VESTNIK
^ Schnabt zmaga) na turneji treh deže)
Avstrijski skakatci so staviti na skakaini turneji „treh dežet" popotno zmagostavje. Poteg vseh zmag na konkurencah so dosegti še zmago v ekipnem tekmovanju, staviti pa so tudi skupnega zmagovatca. V izvrstnem razpotoženju je bit tokrat Kart Schnabt iz Zahomca, ki je z zmagama na Ptanici in v Betjaku naznanit, da se približa izredni formi tanskega teta. Z dvema zmagama in drugim mestom v Trbižu na ska-katnici Nogara si je Schnabt zasigurat skupno zmago po treh konkurencah. Zmagovalec trbiškega tekmovanja je bit tansko-tetni zmagovatec avstrijsko-nemške skakat-ne turneje Witti Purstt, ki si je zasigurat na ta način mesto v avstrijskem otimpijskem teamu. Izmed zahomških skakatcev, ki so nastopati na turneji, si je mesto v otimpijski reprezentanci z dobrimi dosežki zasigurat Hanzi Wattner, ki je zasedet v Ptanici in
Trbižu6. mesto, v Betjaku pa je bit dober
tretji. Seppi Gratzer pa je naznanit, da je prebotet poškodbo in da bo v bodoče treba z njim računati.
Rezultati:
Pianica — I. Kart Schnabt (ŠD Zahomc)
248.9	(90-96 m, rekord skakatnice); 2. Rudi Wanner (Avstrija) 245,3 (92-94,5 m); 3. Watter Schwabt (Avstrija) 235,1 (90-91 m); 5. Seppi Gratzer (ŠD Zahomc) 233,7 (91-89 m); 6. Hanzi Mittonig (ŠD Zahomc) 231,0 (90,5-90 m); 7. Hanzi Wattner (ŠD Zahomc) 224,5 (87-90 m).
Beijak — 1. Kart Schnabt (ŠD Zahomc)
238.9	(80,5-79,5 m); 2. Reinhotd Bachter (Avstrija) 231,0 (79,5-77,5 m); 3. Hanzi Wattner (ŠD Zahomc) 224,0 (77-76,5 m); 4. WiHi Purstt (Avstrija) 223,3 (77-74 m); 7. Hanzi Mittonig (SD Zahomc) 209,2 (74-73 m).
Trbiž — 1. Witti Purstt (Avstrija) 234,1 (83-80,5 m); 2. Kart Schnabt (ŠD Zahomc)
^ Še možne prijave za smučarski tečaj
Za smučarski tečaj Stovenske fizkutturne zveze na Vogtu (od 7. 2. do 14. 2. 1976) je prostih še nekaj mest. Cena za potni penzion v Mtadinskem domu v Bohinju znaša 85 ND na dan, tedenska vozovnica pa bo stata okoti 350 ND.
Interesenti naj se javijo do 28. januarja tako, da prenakažejo na številko tekočega računa Stovenske fizkutturne zveze 2911 pri Posojilnici Cetovec (4478.030) prijavnino v znesku 300 ši).
226,3 (76,5-84); 3. Reinhotd Bachter (Avstrija) 222,6 (85,5 - rekord skakatnice 75,5); 4. Rudi Wanner (Avstrija) 221,0 (79,5-78 m); 5. Branko Dothar (Jugoslavija) 209,3 (76-78,5 m); 6. Hanzi Wattner (ŠD Zahomc) 205,3 (78,5-74,5 m); 8. Hanzi Mittonig (ŠD Zahomc) 204,2 (78-74 m); 10. Seppi Gratzer (ŠD Zahomc) 200,8 (74,5-76 m).
^ V Trstu se je sestata komisija za zamejski šport
Nedavno se je sestata v Trstu na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji komisija za zamejski šport, da ove-ruje program sodetovanja med tremi športnimi zvezami v preteklem tetu in sktene program za teto 1976. Komisijo sestavljajo zastopniki Zveze tetesnokutturnih organizacij Stovenije, Združenja slovenskih športnih društev v Itatiji in Stovenske fizkutturne zveze na Koroškem. Zasedanja sta se iz Stovenije udetežita generalni sekretar ZTKOS Zoran Naprudnik in svetovalec sekretarja pri TKS SRS nekdanji čtan jugoslovanske skakatne reprezentance, Oto Giacometti, Zvezo slovenskih športnih društev v Itatiji so zastopati predsednik Vojko Kocman, podpredsednik Emit Gombač, blagajnik Vladimir Withetm, odbornik At-do Rupe! in referent Ivan Furtanič, za Slovensko fizkulturno zvezo pa je bit predsednik Danito Prušnik.
Na zasedanju je bito v pretežni meri govora o možni podpori ZTKOS zamejskim športnim zvezam in o tesnejšem sodelovanju med Združenjem stovenskih športnih društev v Itatiji in Stovensko fizkutturno zvezo na Koroškem, katerih stiki so se pričeti tansko teto, ko so gostovati koroški športniki v Itatiji, športniki ZSŠDI pa na Koroškem. Na sestanku v Trstu je gtede tesnejšega sodetovanja bito skienjeno, da bo prvi večji sestanek zamejskih športnih društev v velikonočnih počitnicah v Sloveniji na tečaju oziroma seminarju za športne funkcionarje in detavce. Na seminarju naj bi se skupni sptošni probtemi obravnavati skupno, posamezni gtobji probtemi zamejskih športnikov pa posebej. Namen seminarja pa naj bi bit tudi ta, da bi doseget poglobitev prijatetjskih stikov med funkcionarji, ki naj bi voditi do srečanj športnikov stovenskih športnih društev v Itatiji in na Koroškem.
Med novimi knjigami
H Jože Vidic: PO SLEDOVIH ČRHE ROKE, kronika najbolj okrutnih zločinov med Slovenci v minuli vojni. V letu 1975 je bita to najbolj iskana knjiga ter je bila prva naklada razprodana v nekaj dneh. Zdaj je izšla druga, dopolnjena izdaja, obsega 687 strani, kntjtiga je ilustrirana in vezana v platno, s*' ^ NARAVA — neznana znanka; tako popolne knjige o naravi doslej še nismo imeli. 480 str. velikega formata, ilustr. p).	40C
K ENCiKLOPEDiJA OKRASNIH RASTLIN, 2048 barvnih slik rastlin za vrt in dom, nekaj osnovnih pojmov iz življenja rastlin, v besedi in sliki razloženi strokovni izrazi,	46(1
K Dr. Gerhart Venzmer: DOMAČI ZDRAVNIK, v knjigi je zajeto vse, kar je treba vedeti o sodobnem, zdravem načinu življenja, zgradba in delovanje človekovega telesa in njegovih organov, opis bolezni in nijihovih znamenj,
685 str. ilustr. pl.	245
K MOJ OTROK — moja vsakdanja skrb; pomoč materi pred rojstvom otroka, nega otroka, kako vzgojimo srečnega in zdravega otroka, 207 str. ilustr. pl. 200 Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti.
V novih, moderno urejenih prostorih še bogatejša izbira slovenskih ieposiovnih, mladinskih in strokovnih knjig, časopisov in gramofonskih piošč.
KNJiGARNA ..NASA KNJ!GA"
CELOVEC PAVUČEVA 5—7
RADtO CELOVEC
SOBOTA, 17. 1.: 4.00 Jutranja telovadba — 8.10 Dru-
žinski obzornik — 9.00 V žarišču — 1O.S0 Lepa domovina — 11.05 Zeleni magazin — 15.50 Lepi glasovi, priijubijene meiodije — 14.00 Voščita — 15.50 Ljudska glasba s Koroške — 14.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popoldne — 18.50 Kulturni obzornik — 20.05 Vašo številko, prosim — 22.10 šport — 22.20 Piesna giasba po naročilu.
NEDELJA, 18. 1.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Brezskrbno nedeljsko jutro — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 15.15 iz mestnega giedaiišča — 15.45 iz domovine —
14.50	Voščila — 17.05 Veselite se življenja — 18.00 Deželni razgledi — 18.15 Ljudske viže s Koroške — 19.00 Nedeljski šport — 20.05 Avstrijska rallye — 22.10 Šport.
PONEDELJEK, 19. 1.: 4.00 Jutranja telovadba — 8.05 Oddoja za starejše ljudi — 9 05 šolska oddaja —
9.50	..Zaljubljen sem v Dunajčctnko" — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.40 Iz dežele, za deželo — 15.00 Deželni razgledi — 14.50 Z zvenečo glasbo — 15.00 še vedno priijubijeno — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.52 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Dežeini razgledi — 20.05 ..Banana " — 21.05 Evergreeni humorja —
21.50	Udarec za udarcem — 22.10 šport.
SREDA. 21. 1.: 4.00 Jutranja telovadba — 4.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Šolska oddaja — 9.50 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo
—	11.05 Iz dežele, za deželo — 15.00 Deželni razgledi
—	14.50 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še vedno priljubljeno — 14.00 Za potrošnike — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja delavske zbornice
—	18.00 Deželni razgledi — 19.07 „Kjer se poje, tam ostanemo" — 19.50 Za prijatelja planin — 20.05 Srečanja — 21.15 Oto in Rudi — 21.50 ..Dovolite, moje ime je Cox" — 22.10 šport.
ČETRTEK, 22. 1.: 4 00 Jutranja telovadba — 4.55 Do-
bro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 15 00 Deželni razgledi — 15.00 še vedno priljubljeno — 17.10 Zveneči operetni vodič — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Avstrijske pihalne godbe — 20.05 Lovska oddaja —
21.00	En dan z deželnim glavarjem Leopoldom Wag-nerjem — 22.10 šport.
PETEK, 23. 1.: 4.00 Jutranja telovadba — 4.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.50 Pesmi in plesi iz Bohmer-vvalda in Muhlviertla — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 15.00 Deželni razgledi —
14.50	Pridite in pojte — 15.00 še vedno priljubljeno — 14.15 Mladinska oddaja — 17.10 Za konec tedna — 17.52 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Dunaj, melodija mesta — 20.05 Orkestrski koncert — 21.50 Ali še veš? melodije preteklih dni — 22.10 Šport.
SLOVENSKE ODDAJE
NEDEUA, 18. 1.: 7.05 Duhovni nogovor — Po vaši žeiji.
PONEDEUEK, 19. 1.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — O ženskem vprašanju doma m po svetu.
TOREK, 20. 1.: 9.30 Zborovska gtasba — 13.45 Ce-iovški rodijski dnevnik — Šport — Rdeče, rumeno, zeteno.
SREDA, 21. 1.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — „Mise! moja, pusti me, jaz ti dam stovo" (Ob 100-ietnici rojstva D. Ketteja) — iz koroške titerarne de-iavnice: Mirko izop.
ČETRTEK, 22. 1.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi in viže — Aktualna znanost (O poste-dicah prenaseijenosti) — Kar po domače.
PETEK, 23. 1.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Tam, kjer teče bistra Ziia (Kramijonje s Prongarjem).
Slovemko prosvetno družtvo v Gio-basnici vabi na
3. PODJUNSKtPLES
ki bo v soboto 17. januarja ob 19.30 uri pri Šoitarju v Giobasnici.
Nakopajo: Ansambei ..Veseli Rožani" in „Koro!ki vokalni kvintet" iz Prevalj.
Prisrčno
Sioven3ko prosvetno družtvo „Rož" v St. Jakobu v Rožu vabi na spevoigro
VASOVALO
k! bo v nedeljo 2$. januarja 1976 ob 19.30 uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Gostuje: Trio „Korotan" s pevci SPD ..Danica" iz Št. Vida v Podjuni.
Vs: prisrčno vgMjcn:/
KotoiHko prosvetno druMvo v šmiheiu vabi na Moiierovo veseioigro
GEORGE DANDtN
v nedeijo 18. 1. 1976 ob 19.30 uri v farni dvorani v šmiheiu.
Prisrčno vgMjem'/
KatotiJka miadina v Piiberku vabi na igro v petih dejanjih
Z LASTOVKAM!
v nedeijo 18. 1. 1976 ob 11. uri v tarni dvorani v Zeiezni Kapii in ob 19. uri v farni dvorani v Kotmari vasi.
A V S T R ! J A 1
SOBOTA, 17. 1.: 11.t5 Smuk za moške — 15.50 Koncertna ura — 14.50 Rdeči avtobus — 17 00 Risati, siikati, obiiko-vati — 17.50 Tom in Temza — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads
—	18.25 Prizma — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in kultura— 19.55 šport— 20.15 Dva moža in nobeden mož
—	21.50 Panoptikum — 22,15 Panho Villa jezdi — 0.15 Poročila.
NEDELJA, 18. 1.: 9.50 Veleslalom za moške — 14.50 igra treh dežei — 17.50 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Kiub seniorjev — 18 50 šola za igre ..Backgammon" — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.50 čas v sli,ki in kultura — 19.50 šport — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Dida. Poročilo prič gibanja
22.50	Poročila.
PONEDELJEK. 19.	1.:	9.00 Za predšolske otroke —
9.50	šotska oddaja — 10.50 Prokietstvo mumije — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Ponedeljski šport — 21.05 Ceste San Frančiška
—	22.05 Slavnostni koncert iz Amsterdama — 25.05 Poročila.
TOREK, 28. 1.: 9 00 Za predšolske otroke — 9 50 Kaj je pogum? — 10.00 šolska oddaja — 10.50 Ponho Villa jezdi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kara Ben Nemsi Effendi — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ljudje brez živcev — 20.15 Kaj sem jaz?
—	21.05 ..Cinema ob devetih" — 22.50 Poročild.
SREDA, 21. 1.: 9 00 Za predšolske otroke — 9.50
Kmetijstvo danes — 10 00 šoiska oddaja — 10.50 Potovanje z Jakobom — 17.00 igra mask — 17.50 Biack Beauty — 17.55 Otrokom za iohko noč — 18.00 Vsi moji dragi — 18.25 Mi — 18 50 Pregled sporeda —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Smuka za ženske — 20.50 Teleobjektiv
—	21.50 Svet knjige — 22.15 Pustolovščine dobrega vojaka švejka — 25.15 Poročila.
ČETRTEK, !!. 1.: 17.55 Otrokom zo Iohko noč — 18.00 Foi!ytootova farma — 18.25 Mi — 18 50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Slalom za ženske — 20 50 Giuseppe Verdi. Za 75-tetnico smrti — 21.50 Dave Aiien at iarge — 22.10 Poročila.
PETEK. 25. 1.: 17.55 Otrokom za lahko noč — 18 00 V 80 dneh okrog sveta — 18.25 Ml — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20 00 Politična dokumentacija — 20.55 Topkapi. Komedija — 22.50 Poročila.
\/
V A B i L O na veseio iutkovno igro
MEH ZA SMEH
v sredo 21. januarja 1976 ob 14. uri v farni dvorani v Škocijanu.
Prirediteij; SPD ..Vinko Potjanec" v sredo 21. januarja 1976 ob 15.30 uri v župnišču v Kazazah.
Prirediteij: Otroška miadina v Kazazah
Nastopa: Dramska skupina Koroške dijaške zveze iz Ceiovca.
Siovensko prosvetno društvo „Edinosf' Šteben pri Piiberku vabi na
KONCERT NOVOUSTANOVLJENiH MOŠKiH ZBOROV
# „F. L. Lesičjak" SPD ..Edinost" Šteben
$ SPD „Tria" Žiiara vas $ SPD ..Vinko Potjanec" Škocijan
ki bo v soboto 24. januarja 1976 ob 19.30 uri pri Šošfarju v Giobasnici.
Po koncertu piesna zabava.
Prisrčno
LJUBLJANA
SOBOTA, 17. 1.: 6.50 Besedo na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Giasbena pravijica — 11.03 Sedem dni na radiu —
12.40	Ob bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 15.45 „Vrti)jak" — 17.20 Gremo v kino
—	18.15 Čustveni svet računatnika Ruperta— 19.40 Z ansombiom Francija Puharja — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijetno razvedrilo —
21.30	Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in ptesom v novi teden.
NEDEUA, 18. 1.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijsko igra za otroke — 8.52 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 11.10 Nedetjska reportaža —
11.30	Voščila — 14.05 Nedeijsko popoidne — 17.50 Radijska igra — 19.40 Giasbene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Skupni program 3RT — 23.15 V iučeh semaforjev.
PONEDEUEK, 19. 1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravtjic in zgodb —
9.20	izberite pesmico — 11.03 Za vsakogar nekaj —
12.40	Pihaine godbe na koncertnem odru — 14.10 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščita — 15.45 „Vrtiijak'*
—	17.20 Koncert po žeijah posiušaicev — 18.20 Zvočni signaii — 19.40 Z Zadovoijnimi Kranjci — 20.00 če bi giobus zaigra! — 20.30 Operni koncert — 22.20 Popevke iz jugosiovanskih studiev — 23.15 Za ijubiteije jazza.
TOREK, 20. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Za šoiarje — 9.30 iz gias-benih šoi — 10.15 Kdaj, kam, koko in po čem? — 11.05 Promenadni koncert — 12.40 Po domače — 14.10 iz deia giasbene miadine Siovenije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.45 „Vrti!jak" — 17.20 Obisk naših sofistov
—	18.05 V torek nasvidenje! — 18.35 Lahke note —
19.40	Z ijubijanskim jaz onsombiom — 20.00 Sioven-ska zemija v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra
—	21.20 Zvočne koskade — 22.20 invencije za godaia
—	23.15 Popevke se vrstijo.
ČETRTEK, 22. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena meiodija — 9.05 Za šoiarje — 9.35 Sioven-ska zborovska giasba pretekie in poipretekte dobe S pihalnimi godbami — 14.10 iz giasbenih šoi — 15.45 „V'tiijak" — 17.20 iz domačega opernega arhiva —
18.20	iz kasetne produkcije RTV Ljubijana — 18.35 Vedre meiodije — 19.40 Z ansambiom Mojmira Sepeta
—	20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov
—	11.00 Literarni večer — 21.40 Lepe meiodije — 22.20 Siovenska poezija v pesmih za gtas in spremijavo — 23.15 Paieta popevk in ptesnih ritmov
A V S T R ! J A 2
SOBOTA, 17. t.: 15 45 Anuška — 17 50 Veiesiaiom za ženske — 18.00 Zvezdne ure — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Ski Panomericana — 19.30 Otroci šimpanzov — 20.00 Gaterija — 20.15 Večer ob ognju — 21.50 čas v stiki in šport — Evropsko drsalno prvenstvo.
NEDEUA. 18. 1.: 14.55 Evrovizijo iz Ženeve — 17.45 Sioiom za ženske — 18.30 Pozdravijen zmagosiavni junak — 20 10 Encikiapedija — 20.15 Ati spoznate me-iodijo? — 21.00 čiovek — 21.30 Spotiight dacapo — 21.45 Čas v stiki in šport.
PONEDEUEK, 19. 1.: 17.55 Kaj je pogum? — 18.25 An-gieščina za začetnike — 18 50 Pregied sporeda —
19.00	Koncert — 20.00 Pustoiovščine dobrega vojaka Švejka — 21.05 Zeiena internacionoia
TOREK, 20. 1.: 17.55 Kmetijstvo danes — 18.25 Angie-ščina — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Afriška umetnost — 19.40 Gotika — 20.00 Pismo iz Thimphuja — 21.05 čas v stiki, šport in kuitura.
SREDA, 21. 1.: 17.55 Organizacija pisarne — 18.25 Francoščina — 18 50 Pregied sporeda — 19.00 Avstrijsko stoietje— 20 00 Giasba v stiki— 20.30 Festi-vai režiserjev: Sončnice — 22.15 Čas v stiki, kuitura in šport.
ČETRTEK, 22. 1.: 17.55 Gost pri Josefu Miktu — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Smrt na Matoduju — 19.45 Ljudje brez žtvcev — 20.00 Novo v znonosti — 20.30 Arsene Lupin — 21.30 čas v siikf, kuitura in šport.
PETEK, 2!. 1.: 17.55 19. stoietje — 18.25 Nemščina — 18 50 Pregied sporeda — „A ia carte" — 19.45 ikebana — 20.00 Vodič skozi avstrijsko ijudsko giasbo — 20 55 Čas v siiki, kuitura in šport.
izdajateij, zatožnik in iastnik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt — Cetovec, Gasometergasse 10. te). 32-5-50 — Tiska: Zaiožniška in tiskarska družbo z o. j. Drava, Cetovec — Borovtje