Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 7. aprila 1937 Štev. 78. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Dln VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din f Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 Beti mm Mtodm Mut Odkrit konflikt med Vati- trtad Beograd, 7. aprila. Obisku prezidenta bratske češkoslovaške republike posvečajo vsi svetovni listi veliko pažnjo. V tukajšnjih krogih sprejemajo te komentarje z veliko pozornostjo. Tako piše »Pctit Parisien«, da se bo med Jugoslavijo in Češkoslovaško nadaljevala politika polnega zaupanja v vseh vprašanjih, od katerih zavisl ohranitev miru in sigurnosti. Bukareški »L’ Indempendence Rou-|naine« povdaria v svojem uvodniku, ki [e posvečen obisku prezidenta dr. Bene-»sa v Beogradu: »Mala antanta je bolj zve-za narodov kakor zveza vlad. Ona predstavlja unijo, ki sta jo stvorili zgodovina 'n zemljepis. To niso slučajni interesi, ki ^ktirajo JuROslovenom, Cehoslovakom ’n Romunom, da vodijo sedanjo politiko, marveč je to tradicija bratstva v trplje-°iu in odporu pred napadalci, radj česar so ti narodi sledili tej evolucijski liniji: demokracij in neporušni zvezi. Ni je vla-df* ki bi mogla katerokoli držav odstrani s te poti, ker edino ta pot omogoča °hranitev narodnostne neodvisnosti. Ako ta ali oni politik skušal doseči kaj teto« nasprotnega, bi trči! na neobvladljive ježave, Sedanja politika je odsev globoka spoštovanja množic in obisk prezi-j*enta dr. Dcneša dobiva značaj, ki pre-baja službeni okvir. Narod Jugoslavije r'i pozdravil v dr. Benešu samo one oseb ”°sti, ki je ustanovila Malo antanto hi ki *i ie posvetila vso svoje delovanje, mar-predvsem predstavnika države, ka-ere usoda je nerazrušno združena z llst>do južnih Siovenov in Romunijo. Ta Stobina narodnega čustvovanja je po-Vs6m zavestna in odločna, prav tako pa ^dsiavlja tudi voljo, da odloča sama o usodi. Ni jc države v Evropi, pri 3*eri bi se opažala činlenlca, da ima zu-?nja politika toliko zaslombo v narod- ih masah. Ni je zveze, ki bi bila čvrste}- v " »urtsai c?.’ kakor je Mala antanta. Evo, to jelek Ja> ki jo je treba povzeti ob dogodkih v ”^Xrat!u. ttniembni so tudi komentarji Blumo-»Populaira«, v katerem opozarja (le.Vl1* rednik Rosenberg, znani ožji so-leoVtic Predsednika friincoske vlade g. na Blunia, da je bil dr. Benešu v jemsradu prirejen izredno prisrčen spre- i, • Jugosloveni «a niso sprejeli samo kot ;°*a prijateljske države, ampak tudi ži| "s*an°vitelja Male antante ,ki jo vlo-%va^Svoie s *e v to’ da 7-druži Ceško-Fran j. ° 1 Jugoslavijo, obe državi pa s Franclja je vedno obžalovala ii, n ?.f’ k* Je obstojala med Jugoslavijo I , ter se 'e vedno bala spora med DOm., ■" Rimom. Radi tega iskreno te,n nastop normalnih ra/tner med ^vita j .ema državama. Jugoslovenska 'C ukazala °b priliki obiska pre-^ Suhi ^r’ neKCŠa svoje pravo mnenje. '"Rosin enni ^r‘ Benega Jc manifestirala ' enska demokracija svoje vezi z 'fevS državl'a»sko svobo,l0 v Ceško--J^kl ter za Češkoslovaško.« povdaria v uvodniku veliko testni6."0 Prehiva!stva jugoslovensko Sosil V,S ka‘er,m *e i’il Pozdravljen k biiri,? 1 wex!llcnt' ‘er naglaša.da vSr ®*jkokedaJ kakšen državni pogla-v tuJi državi s tolikim entu-ž»,„je ni> Italijansko Jugoslovensko /b|i-Sa’ ‘j !’e samo po sebi ifc>bra stvar ta a '»»enlli posledic v tei smeri, da bi Ni, ”na država Male antante šla po ^ moJn ,er' mu 08151,1 dve državi ne ** slediti. Evropski red zahteva, kanom in rajhom RIM, 7. aprila. Havas poroča: »Osservatore Romano« prinaša vest o za-tvoritvi večjega števila katoliških šol v Nemčiji in navaja: »Sedaj se poraja odkrit konflikt med katoliškimi škofi, ki predstavljajo katoliško cerkev, in enotno državno šolo. List se vprašuje, kaj se bo zgodilo, če izgubi mladina vero v Boga. V Nemčiji se bodo verjetno ohranile cerkve kot objekti umetniške vrednosti, ki bodo po odstranitvi krščanskih simbolov služile za razne slavnostne zbore, druge cerkve pa bodo verjetno porušene. To je edino, kar bi moglo slediti. Ta program narodnih socialistov bi bil potemtakem istoveten s programom boljševizma, pred katerim namerava nacionalizem ubraniti Evropo in ves svet. To bi bile iste metode, kakor se izvajajo v sovjetski Rusiji in Španiji. RIM, 7. aprila. Havas poroča: Italijanski katoliški tisk še ne prinaša poročila o agitaciji v Nemčiji za novo nemško vero generala Ludendorifa. Cerkvene oblasti opozarjajo na znani urad, ki ima namen, da proučuje razne manifestacije ateizma v svetu in da z veliko pozornostjo proučuje ta pokret. Cerkveni krogi smatrajo, da je treba Ludendorffov pokret uvrstiti med one tendence, kj jih je papež obsodil v svoji zadnji encikliki. PARIZ, 7. aprila. Havas poroča iz Berlina, da se odločilni činitelji v Nemčiji prjpravliajo na to, da po razpustu številnih tradicionalnih dijaških skupin popolnoma revolucionirajo in prevržejo osnovne pojme, na katerih je doslej slonel dijaški dvoboj. V tej odločitvi se povdarja, da je treba pretvoriti privilegije dvoboja z orožjem v skupno dobro vsega nemškega naroda. »Ni več mogoče razlika med častjo dijaka, oziroma akademično naobraženega človeka in častjo dijaka, oziroma akademično naobraženega človeka in častjo nemškega delavca. Ne more biti razlike med častjo vojaške osebnosti in častjo trgovca brez akademske naobrazbe. Radi tega se bo odstranil z dosedanjega dvoboja niinbus, s katerim je bila obdana izključno akademska kasta. Odslej' se bodo na vseh vseučiliščih in drugih šolah z. vseučitfškhn rangom prirejali v prvih dveh semestrih brezplačni tečaji, da bi se akademska mladina usposobila za dajanje in sprejemanje satisfakcije z orožjem. V tretiem semestru se bo pričela praktična vzgoja dijaštva v dvoboju s sabljo. Razume se, da bodo tu dl zastopniki drugih stanov deležni večje možnosti kakor doslej, da se izve-žbajo v borbi s sabljami. Tudi ta odločitev nemških odločilnih činiteljev je v krogih vodilnih katoliških cerkvenih funkcionarjev zbudila veliko negodovanje ker se v tem vidi poskus odtujitve nemške mladine duhu katoliške cerkve, ki je, kakor znano, od nekdaj obsojala sabljanje. ftaš&je eejtei svoja detepatifo v Ženeva Darila in odlikovanja I Prezident češkoslovaške republike je na svojem včerajšnjem obisku pri Nj. Vel. kraljici Mariji podaril Nj. Vel. kralju krasen potniški pribor v zlatu, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu pa umetniško izdelan servis iz češkega kristala. Knez namestnik pa je podaril predsedniku dr. Benešu kot svoj poklon krasen kipe c iz brona, ki ga je izdelal kipar Toma Ro-sandič in ki predstavlja malega pastirja. Nj. Vis. namestnik je odlikoval spremstvo prezidenta dr. Beneša in sicer: Pfemisla Šamala, kancelarja predsedstva republike in Ludvika Strimpla, §sfa protokola čsl. zunanjega ministrstva, z redom Jugoslovenske krone I. stopnje; divizijskega generala Silvestra Blaho, š^fa vojaškega doma predsednika republike, z redom sv. Save 1. stopnje; dr. Jana Jino, šefa kabineta čsl. zunanjega ministrstva in Jaromira Smutnega, svetnika istega ministrstva, z redom Jugoslovenske krone 2. stopnje; dr. Františka Rem-žo, tajnika v kabinetu predsedstva republike, z redom sv. Save 3. stopnje. bo poslal tjakaj svojega zastopnika. Računa se pa zaneslijvo, da ne bodo topot priznana polnomočja abesinske delegacije, ker ne obstoja sedaj v Goreju nikak-šna samostojna abesinska vlada. LONDON, 7. aprila. DNB poroča: »Daily Telegrapli« prinaša vest, da bo neguš Haile Selasijc zopet odposlal svojo delegacijo v Ženovo ob priliki novega zasedanja Društva narodov. Ne bo se pa neguš osebno podal v Ženevo, ampak Hau eksftOHetd musata Sfatašiiava v mačkovski vladi MOSKVA, 7. aprila. Namesto Jegoro-va, bivšega šefa Čeke in GPU, ki je bil obtožen radi raznih zločinov, ki jili je izvršil v službi, je vrhovni izvršni svet sovjetske Rusijo imenoval Kalebskega za komisarja pošte in brzojava. Kalebski je K*i se dafaia v Španskesu Utotaltu bil doslej šef motoriziranih oddelkov v sovjetski vojski. To imenovanje se smatra kot zmaga maršala Vorošllova, ki se mu je posrečilo, (la je potisnil v sovjetsko vlado svojega zaupnika. SEVILLA, 7. aprila. Havas poroča: V radijskem govoru je dejal med drugim gc neraj Oueipo de Liano: »Krožijo vesti, da se odigravajo v španskem Maroku nenavadni dogodki. Nekateri tuji listi poročajo. da sc v obmejnih predelih francoskega Moroka čuje s teritorija španskega Maroka močno topovsko streljanje UadZa v Bukatešta PRAGA. 7. aprila. Predsednik češko-1 Karolu povabljen v Bukarešto. Datum slovaške vlade dr. Hodža je bil po kralju • njegovega obiska še ni znan. in da ne dajo merodajne osebnosti španskega protektorata v Maroku nikakšnih ojasnil o tem, kaj se tam dogaja. To so zopet nove laži in nove poteze marksistične propagande.« Navzlic temu demantiju se takšne vesti v svetovnem tisku še nadalje vzdržujejo. PARIZ, 7. aprila. DNB poroča: »Figuro« prinaša vest, da so finančni krogi iz-nenadeni radi velikega transporta zlata iz sovjetske Rusije na glavna sovetovna denarna tržišča. Kakor zatrjujejo dobro ^ CZT«SZ£3Siar«aQHB da ne pomeni zbliža nje med Italijo iu Jugoslavijo elementa za ločitev Male antante, marveč da politika Male antanto v svoji celokupnosti služi izključno interesom Konsolidacije gospodarskega in političnega mira v Srednji Evropi. poučni finančni krogi predstavlja izvoženo rusko zlato vrednpst preko štirih milijard frankov. Zatrjuje se, da namerava sovjetska Rusija s tem stvoriti v inozemstvu porabno devizno rezervo. »Neue Ziiricher Zeituug« pa kaže švicarsko sodbo ob povdarku: »Praga Išče zanesljive prijatelje, Beograd pa mirne sosede.« PMetki NARODNI POSLANEC V KONKURZU. Na razglasni deski na sodišču je nabit sklep okrožnega sodišča v Mariboru, z dne 1. aprila 1937 SP 5 37. v smislu katerega je otvorjen konkurz nad im»yino narodnega poslanca Rudolfa Pevca, ki je bil, kakor znano izvoljen pri petomajskih volitvah na Mačkovi listi, pa sc je pozneje priključil poslanskemu klubu JRZ. ČUDEŽNA ROŽA. Neki tukajšnji list piše: »In sedaj se je taka čudežna roža pojavila v Mariboru in se imenuje »Neodvisnost«. Rečeno je bilo, da bo dnevnik, pa je že izšel kot tednik. Ta list je bil velikanski, danes je za polovico manjši, ako gre v tem smislu naprej, bo kmalu žepni format dobil, dokler ne bo tako majhen postal, da ?a ne bo več mogoče videti.« DELITEV DELA. Po nekem beograjskem listu povzemamo: V koaliciji SD je bila izvršena' sledeča delitev dela: v časopisje bo pisal Vilder, na zborovanjih bosta govorila Šutej in Scholl, komentiral bo Košutič, vse .štiri pa bo dr. Maček demantiral. PATENT. »Del. politika« poroča: »Pred kaznilnico bi morali iti!« je govoril znani gospod obrtnikom, ki so zanjič na shodu protestirali proti konkurenci moške kaznilnice, Gospod, ki je to rekel, dobro ve, da bi taka demonstracija lahko rodila žrtve, pomagala pa ne bi, ker se take stvari ure jajo v Beogradu z amandniani, ne pa v Mariboru. Čudno se nam zdi, da je »Slovenec«, ki je tako tenkovesten, kar se tiče zborovanj, to izjavo preslišal. Gorje, ako bi se kakšen »delavski voditelj« spozabil in na tak način nastopil. Si lahko mislimo, kaj bi se mu pripetilo. Patent na tako govorjenje imajo samo gospodje, ki v Beogradu pritrjujejo, obenem pa zganjajo opozicijo.« O ORGANIZACIJI BOSOPETN1KOV poroča tuk. tedensko glasilo Jugoslovenske radikalne zajednice, češ da je sedaj »velik naval v organizacijo bosopeimi-kov, odkar imamo banovinsko trošaTino na čevlje.« Pozabil je pristaviti, da je to hud udarec za nižje ljudske plasti in kdo je temu kriv. To cinično norčevanje pn si bo ljudstvo dobro zapomnilo. Mariborski »Ve Ser n lk« Jutr* tmmmmmmmmmmmmmmmmmmn». /.-as»w«iras SokMtevsste Krst Reboljeve drame „Ko umira sreča4* Sobotna prireditev sokolskega odra na Teznem pomeni nedvomno izreden dogodek na polju sokolskega prosvetnega udejstvovanja. Marljivi tajnik in režiser sokolskega dramatskega odseka br. R e -bolj Hinko je zrežiral topot svojega prvenca »Ko umira sreča«. Obisk tega prvega predvajanja resnega dramatskega dela na tezenskem sokolskem odru je izpričal, da ima tezenska sokolska odrska družina stalen kader svojih obiskovalcev gledaliških iger, ki je tudi topot napolnil prireditveni prostor in se s teni oddolžil marljivim in neumornim kulturnim delavcem ter počastil obenem avtorja nove drame br. R e b o I j a in dolgoletno sokolsko režiserko, soprogo šol. upravitelja s. T u š a k o v o. Društveni prosvetar br. L u k n a r se je pred pričetkom predstave spomnil v toplih besedah našega prvega Sokola kralja Petra II. in visokega Kraljevskega doma, nakar je pozdravil navzoče odlične goste, g. Mozetiča iz Ljubljane, br. P o-ž a r j a, starosto pobreškega Sokola, predsednika pevskega društva »Radost« g. S 1 a n o, pevovodjo g. K r i s t a n a, pevce, br. S e r a j n i k a, vse Sokole in številne prisotne, ki stalno radi posečajo sokolske gledališke predstave. Po izročitvi iične diplome častnega članstva s. T u š a-k o v i je br. prosvetar v markantnih obrisih orisa! njeno, neumorno in požrtvovalno delovanje v prid in procvit tezenskega dramatskega odseka. Okrog sestre Tuša-kove so se vedno radi zbirali Sokoli in Sokolice in sledili njenim nasvetom ter njenemu zgledu, saj jih je na odru s pravo sokolsko ljubeznijo vodila že nad 10 let. Njeno delo je tiho. Vse ovire in zapreke premaga z odločnim in ljubeznivim nastopom. Dramatski odsek ji je tako tesno pri srcu, da žrtvuje zanj ves prosti čas in je baš njeno delo in njen zgled pripomogel v znatni meri, da se je tezenska sokolska igralska družina dvignila do sedanje višine. Častna diploma je samo skrom na oddolžitev za njeno delo. Nato je br. Luknar predstavil avtorja drame br. R e-b o 1 j a zbranemu občinstvu in razložil vsebino iste. Drama »Ko umira sreča« nam prikazuje usodo mladih ljudi, kakršno srečujemo v realnem življenju vsepovsod: usoda če- fvorice mladih, ki so se po naključju znašli v neki idilični gorski vasici. Avtor je nanizal v petih slikah tok četverih življenj v izklesani obliki in nam prikazuje trenje in boj v nazorih o življenju med staro in mlajšo generacijo. Neutešeno čustvo ljubezni mlade učiteljice Marije je povod težkih duševnih bojev, ki se končajo s resignacijo do sreče. Vzor učiteljice, ki jo je kot siroto brez staršev izšolala njena teta. Helena, nadučiteljeva hčerka, se po volji svojega očeta poroči, čeravno je njeno srce oddano drugemu, ki ga poročiti ne more. Vidi, da da ni storila prav, toda očetova volja je bila močnejša od njene. Kaplan, mlad in še življenja poln, bije sam s seboj trd boj, videč da ni za ta poklic, ki si ga je izbral po materini želji in volji. Prešibak je, da bi pretrgal obljubo in obvezo, ki jo je dal materi in svojemu stanu. Helena-kaplan, dvo- ca lep lovorjev venec, ovit v državno trobojnico. Imel je pri izbiri oseb za posamezne vloge svoje prve drame posrečeno roko. Prodoren uspeh, ki ga je dosegel s tem svojim delom, ki ga bo pa še potrebno izpiliti in krajšati, nam jamči, da bo dramatski odsek pod njegovim spretnim vodstvom nudil publiki vedno več in več. Njegovega prvenca »Ko umira sreča« je sprejelo Tezno s toplo simpatijo in Živah je sorodnih src, čistih in neoskrunjenih, nim priznanjem. Avtor in igralci so to tud! dva sporedna lika, katerih življenjska pot • zaslužili, saj so vložili v delo veliko lju- teče sporedno po tiru usode, ne da bi se kedaj križala. Umetnik slikar Viktor, povezan z vezmi ljubezni do mlade, bolne učiteljice Marije, gre v tujino, da dovrši tam svoje študije in se vrne. Tujina ga ni odtujila Mariji, ni pozabil svoje mladostne ljubezni. Zvest svoji obljubi se vrne v rodni kraj, toda njegova izvoljenka 1 počiva medtem že na vaškem pokopališču. Dobričina župnik je vzor duhovnega go-1 spoda, preizkušenega v vseh življenskih j neprilikah. Tolažba in vedna pripravlje-j nost za posredovanje sta njegovi odliki.; Po dolgih notranjih bojih spravi na pravo i pot tudi svojega mladega kaplana, ki najde v Bogu in molitvi končno uteho. Glavno vlogo kaplana je igral avtor br. ■ Rebolj sam. Prikazal je lik kaplana prepričevalno in se vživel v svojo vlogo, tako da se je njegovo izoblikovanje stopnjevalo od scene do scene in doseglo svoj višek v zaključni sceni, v končnem očiščenju. župnik, vtelešena dobričina duševnega pastirja (br. Drago C o t i č), je bil v drugem in tretjem dejanju boljši nego v prvem. Priznati moramo, da se je potrudil in da je bil zlasti ob zaključku 5. slike prav posrečen. Nadučitelj (br. š e i b- 1 e r) si je v svoji vlogi prizadeval, podati čim verjetnejši lik starega nadučitelja, vaje nega discipline in pokorščine, kar se mu je v gotovih scenah tudi posrečilo. Tu pa tam je vendarle zašel iz svojega okvira preveč v karikaturo. Enotnost podajanja bi mu bila omogočila znatno prepričeval-nejšo ustvaritev. Nadučiteljevo hčerko Heleno je podala s. R e b o 1 j e v a, ki se je v svojem vlogo docela uživela in jo odigra la s sigurnostjo, tako da je tvorila ob strani svoje prijateljice Marije (s. F r i d a) harmonično žensko dvojico doraščajoče mlade generacije. S. F r i d a je dala v izoblikovanju in podajanju jetične učiteljice Marije iz sebe vse, kar je le mogla. Od prve slike vse do konca 4. slike je bila na lepi višini. Nad povprečno podajanje pa se je dvignila ob smrti v 4. sliki. Pokazala je izreden igralski talent in sicer tudi v vlogah, v katerih je dosedaj nismo bili vajeni gledati. Na deskah je kakor doma in obeta mnogo. Mladi slikar Viktor (br. Cotič Vojko) se je tudi topot Izkazal v vseh prizorih in je istotako pripomogel do končnega uspeha s prikazovanjem umetnika. Br. Hodi Emil je odigral vlogo ing. Samoa premišljeno in v okviru svoje igralske izvežbanosti. S. š e i b 1 e r-j e v a je našla v župnikovi kuharici izredno hvaležno vlogo in jo moramo za njeno neprisiljeno Igro res pohvaliti. Avtor in režiser br. Rebolj je prejel za res požrtvovalno delo na tezenskem sokolskem odru ob priliki odrskega prven- bezni in mnogo truda. Potrudili so sc prav vsi, da bi vsak v svoji vlogi kar čimveč $km At svet pripomogel do celotnega uspeha. Agilnemu sokolskemu dramatskemu odseku gre pohvala in to tembolj, ker se igralci rekrutirajo večinoma iz delavskih vrst in žrtvujejo svoj prosti čas vzvišenemu kulturnemu poslanstvu našega obmejnega So kolstva. Avtorju in sokolskim diletantom krstnim slavjem nove drame domačega gre pohvala za njihov trud, saj co s tem avtorja pristavili nov dragocen kamenček k zgradbi nove telovadnice tezenskega Sokola, ki je cilj tega društva v okviru Petrove petletke Zdravo! Imama v svitu. 60 Svinčeno vzdušje objema vse celine. Ves svet je podoben eni sami veliki vojašnici. Posamezne države se oboro-žujejo z največjo naglico, tako da izgle-da vse, kakor je bilo v letu 1914, ko je tik pred svetovno vojno. Razlika je samo v tem, da je sodobno orožje tehnično mnogo bolj izpopolnjeno, nego je bilo takrat. Učinek modernega orožja je uničujoč, tako da se zamoremo le z grozo zamisliti v bodočo vojno, ki ne bo zajela samo vojskujočih se front, temveč tudi vse ozadje napadalca ali pa napadenega. Sodobna tehnika je izpopolnila posamezne vrste orožja v taki meri, da ne najdemo več prostora, kjer bi vojskovanje ne bilo več mogoče. Povsod,, na kopnem, v zraku, na morju in pod morjem, ima dostop moderno orožje. Tanki dominirajo na kopnem. Gredo po vsakem terenu in ne poznajo ovir. Zrakoplovi od navadnih lovskih izvidnikov pa do najtežjih bombnikov režejo zračne višine, medtem ko se pomikajo pod mor. sko gladino z bliskovito naglico najnevarnejše morske pošasti — podmornice. Vsaka država ima danes izdatno povečano število vojaštva od tnale Albanije pa do Sovjetske Rusije, ki lahko postavi na noge naj večjo armado sveta. Vse te armade ne pomenijo za posamezne države samo velike postavke v letnih državnih proračunih, temveč nam jasno dokazujejo, da živimo v nemirni dobi, v kateri mora biti vsaka izmed današnjih držav pripravljena, da bo sposobna braniti se za slučaj, ako bi bila napadena. Vsi stroški gredo torej za samoobrambo. Neki francoski list je objavil zanimivo statistiko, iz katere je razvidno, da imamo na svetu samo dve državi, ki dosedaj še nista uvedli obvezne vojaške službe. So to Velika Britanija in Združene države ameriške. Z najkrajšo vojaško službo se ponaša Norveška (64—H4 dni), z najdaljšo (5 let) pa Sovjetska Rusija. Najmanj vojaštva ima Albanija in to samo 13.000 mož. Za slučaj vojne bi lahko dvignila to število na 200.000. Največjo armado ima Rusija, ki šteje v mirni dobi 1,415.000 vojakov. Sovjeti so imeli še leta 1933 samo 562 tisoč vojakov redne vojske in so v preteklem letu potrojili številčno moč svoje armade. Za slučaj vojne postavi Rusija lahko 30 milijonov vojakov na noge. Fašistična Italija ima istotako veliko vojsko, ki šteje danes 636.000 brez mili" ce (400.000). V vojnem stanju pa dvigne lahko armado na 8 milijonov mož. Anglija šteje samo 113.000 mož vojske, kateremu številu pa moramo prišteti še kolonialno vojsko, ki pa ni stalna. Nemčija je štela v preteklem letu S60.000 oboroženih mož, medtem ko postavi lahko za slučaj vojne nič manj kakor 13 milijonov mož. Francija šteje danes 505.000 vojakov, za slučaj vojne se dvigne lahko to število na 8 milijonov. Ce seštejemo samo armade večjih ev-* ropskih držav: Rusije, Italije, Nemčije iti Francije, dobimo ogromno armado 60 milijonov oboroženih mož. Iz tega vidimo, da je v evropskem kotlu nevarno trenje. Če vključimo k tem armadam šc vrenje, če vključimo k tem armadam še cskadril in plinskih zalog, tedaj nam vstane pred očmi jasna slika, da leži nad nami res svinčeno vzdušje. Vam prinaša Preskrbite sj nemudoma zaželjeim srečko v kovačnici sreče in glavfl' kolekturi državne razredne loterija bančni poslovalnici Bezjak v M®* riboni, Gosposka ulica 25, kjer Jc bila nedavno kupljena srečka, ki ie zadela dva milijona! Ilovo kolo se mične 14. BSKRBM* »Lk.-*** Ikšisld km mšmdmi Umek m sveiu indijsko pokrajino Maiderabad štejemo danes med najbolj urejene države v Indiji, ki slovi daleč naokrog. Njen poglavar Eksalted Nizam je praznoval pred nedavnim 25-letnico svojega vladanja največje kneževine pod protektoratom Anglije, ki šteje 18 milijonov prebivalcev. Odkar je knez Nizam prevzel vrhovno vodstvo svoje države, pa vse do današnjih dni, ga odlikujejo posebne vrline: pobožnost, skromnost in trdna volja dvigniti državo na vseh poljih v duhu sodobnih preosnov. Največjo pozornost posveča ta indijski knez-maha-radža vzgoji naroda in je celo sam v vseh vprašanjih slovstva, umetnosti itd. prav dobro podkovan. 200 let že vlada njegov rod v tej deželi in si je znal napolniti svoje knežje zakladnice z zakladi. o katerih si navadni zemljani ne moremo niti v sanjali ustvariti prave slike. Ugotovljeno je, da je knez Nizam najbogatejši človek na svetu. Čuvarji bajne zakladnice — redovniki. Zakladi haiderabadskih knezov so se tekom 200 let nagromaditi v toliki množini da ie prišel sedanji knez v veliko zadrego, kje naj bi le zaklade varno shranili. Ze ustanovitelji dinastije Asaf Džak, ki je svoje pokrajine ločil od Velikega Moghula, je določil za čuvarje tega zaklada duševne vodje takozvanega »siromašnega redovništva«. Ti redovniki so se zaobljubili svojemu bogu, da bodo živeli do svoje smrti v skromnosti in uboštvu. Knez Nizam je bil mnenja, da so ti redovniki kakor nalašč poklicani za čuvarje teh bajnih zakladnic in jih je kot take tudi zaposlil. Edino te redovnike pusti knez lahko mirne vesti pri teh kupih zlata in dragocenega kamenja, zakaj za nje ne predstavlja to »kamenje« in ta »kovina« prav nobene vrednosti. Oni dobro vedo, da vse to ljudi od njihovega boga samo odtujuje, ne pa približuje. Bajna obokana zakladnica zlata in dc-mantov. V obokanih skladiščih je nakopičenega toliko zlata in demantov, da ne najde do njih prave poti nikdo, izvzemši redovnike čuvarje. Tudi sam knez Nizam mora slediti stopinjam svojih čuvarjev, ki nadzirajo te shrambe. Osem milijard šilingov. Sedanji knez se je toliko izneveril tradiciji svojih prednikov, da je najel nekega angleškega strokovnjaka, ki naj bi mu ves zaklad popisal iu ga po današnji valuti ocenil. Na ta način je bil torej dovoljen prvemu Evropejcu vstop v te bajne zakladnice. Že 3 mesece dela ta angleški strokovnjak na tej bajni »inventuri« kneževih zakladnic. Uspeh te tromesečne inventarizacije je pokazal samo približno sliko vrednosti knezove zakladnice, ki sc ceni v angleški valuti na približno 1400 milijonov šilingov. Vrednost nakopičenega zaklada dragocenih kamnov su ceni na 8 milijard šilingov. To ogromno, bajno premoženje se pomnožuje vsako leto za nadaljnih 18 milijonov šilingov. 5 milijonov znašajo dohodki kneževih posestev, 13 milijonov pa dobi knez za opravljanje vladarskih poslov. V blesku orientalskih manifestacij. Pravijo, da so bogataši običajno velikih slovesnosti, pa naj sl bodo tudi pri-mu ogromnemu bogastvu radodaren in p.odpira svoje podanike. Kulturne, social- ne, humane in gospodarske ustauo imajo v njem največjega podpornik ‘ Knez Nizam ne ljubi svečanosti in v . likih slovesnosti, pa naj bi bodo tudi P rejene v dokaz udanosti njegovi vlada ^ ski rodbini. Kljub temu mu je ljudstvo ^ priliki proslave 25-lctnicc njegovega v-danjh priredilo manifestacijo v naiv v jem orientalskem blesku. Vse je bi pisanih indijskih nošnjah in uniforllV ^ edino knez je korakal v vsem tem mdarlc prc žlicam1- tiso- sku v sicer elegantni, a ver prosti obleki. Pojedina z zlatimi vilicami »n Medtem ko je zažarelo mesto v cerih lučih, sc jo vsedla knežja rod v krogu svojih gostov k slavnostni n jedini, kjer so gostje jedli z zlatimj* ' nim priborom, zlatimi žlicami m . t mi. Ta pribor je bil topot šele dri k v rabi: prvokrat ob priliki oblS rj„ šega kralja Edvarda, drugokrat cm liki 25-letnice vladanja kneza .n Jedilni pribor je zlit iz eistcsa - 'oSla, je tako težak, da so imeli precej predno so ga z vprežemrm jemjio prepeljali iz zakladnice^ prirejena dvorano, kjer je bila edinstvena pojedina. topot Spomnite se CMD! '■^TrramsBa fftmiimke'm jkotiske Matke Iz učiteljske službe. V 5. položajno sku Pino so napredovali: Marija Poplatnik Pri Sv. Tomažu (Ptuj), Marija Humelj v Mariboru ter Leopoldina Bavdek v Vinici. __ Učiteljsko zborovanje sreskega Učiteljskega društva Maribor levi breg je preloženo od 10. t. iti. na soboto 17. t. m. ob Pol 10. v krčevinski šoli. Na dnevnem redu je med drugim predavanje g. M. Vau-de o poskusu opazovanja vaškega otroka. v slikah, volitev skupščinskih delegatov ter izpreminjevalni predlogi k zakonom o narodnih šolali. Iz. sodr.opisarniške službe. V 9. položajno skupino so napredovali naslednji sodni kandisti: Ferdinand Ježek pri sre-*kem sodišču v 'Dolnji Lendavi, Anton Sore c pri sreskem sodišču v Ljutome.ru m Fran Šifrar pri sreskem sodišču na Vranskem. Preloženo. Razprava proti 25 letnemu delavcu Ivanu Ivanušu, ki se je, kakor smo včeraj poročali, moral včeraj dopoldne zagovarjati pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča £adi ropa, se’ je preložila na nedoločen cas. ker je državni tožilec stavil predlog, da se obtožba razširi na neko drugo dejanje, ki jc prišlo tekom razprave na dan. Ali veste?, gospod urednik, da je bilo velikonočne praznike v Mariboru in okolici mnogo jodlanja, nemškutarjema ter drugih nepotrebnih vzklikov? In kako je z našimi drugod? — Opazovalec. »Staribor« ima v četrtek dne 8. aprila '937 ob 20. uri svoj mesečni sestanek v restavraciji Narodnega doma. Člane prosimo za zanesljivo udeležbo. Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela ud g. Dr. Hrovata Antona, zdravnika v Ormožu, mesto venca na grob njegovega dobrega in vzornega profesorja dr. Ljudevita Pivka 200 Din. Toplo zalivalo mu izreka odbor. V petek Gregorčičev večer. Hotel »Orel«. Dnevno variete z izrednimi artističnimi in čarovniškimi uastopi. ^udjevačko pivo in izborna ljutomerska ^ipljiea. Restavracija Velika kavarna in tamkajšnji varietejski spored so znamenitost; Maribora. Trojčke, zdrave in krepke, je porodila mala posestnica v Halozah. Vremenske zadeve. V smislu dunajske vrenienske napovedi za danes bo vreme ll|irno in milo ter ni pričakovati nobenih bistvenih izprememb. Nočno lekarniško službo imata ta te-dcn Albaueževa in Konigova lekarna. Bela kuga. V zadnjih letih se je bela kuga tudi na našem podeželju silno razila. Seveda se posledice le »bolezni« 'j6 čutijo samo v bolnišnicah, ampak tudi pri sodišču. Tako so se morale danes d°Poldne zagovarjati kar 4 mlajše žen-ske iz Lomanošev, ki so si dale odpra- vi telesni plod in so bile vse obsojene 1)0 2 meseca strogega zapora. Zenska, ki le ta posel opravljala, neka 45-letna ')0sestnica Julijana K. jc bila obsojena ‘Ul f) mesecev strogega zapora, pogojno ^il dobo 5 let. dve ženski pa, ki sta do-a?ali Julijani »stranke«, pa sta bili ob-_°Jeni na 2 meseca strogega zapora, po-jj110 za dobo 2 let. rs;0tlepoIna prometna nesreča na Ko-^ki cesti. Včeraj popoldne jc pred hišo K*no Union. Danes svetovna senzacija »Divje dekle«. Veliki ljubavni in piksto-k>v,ni film, prvič v naravnih barvah. na Koroški cesti št. 52 podrl neki tovorni avto 5-letnega delavčevega sina Ivana Toplaka, stanujočega v Koroški cesti št. 51. Fantek, ki je nameraval prekoračiti cesto, je pri padcu zadobil težke notranje poškodbe, tako, da so ga morali poklicani mariborski reševalci od-premiti v tukajšnjo splošno bolnišnico. Ljubitelj svinjskega mesa je 29-letni mizarski pomočnik Martin Pukšič iz Središča ob Dravi. Meseca januarja t. 1. je namreč vlomil pri štirih posestnikih ter jim odnesel vselej samo prekajeno svinjsko meso, dokler ga niso končno pri nekem vlomu zasačili in zaprli. Danes dopoldne pa se je Pukšič moral radi teh vlomov zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga jc obsodil na 2 leti robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Delo dobijo 2 sezonski kuharici, 2 sobarici ter kamnosek. Interesenti dobijo informacije pri tukajšnji Borzi dela. Svojevrstna življenjska naključja. Pred približno 40 leti se je podal iz Maribora oz. mariborske okolice v Salvador dr. Gustave. S pridnim delom si je uredil tamkaj krasno gospodarstvo in išče sedaj sorodnike, da bi mu pomagali pri gospodarstvu. Ljudje skušajo sedaj na vse načine dognati, če so v sorodstvu z dobrohotnim Salvadorcem. IV. peš. podoficirska šola v Zagrebu razpisuje natečaj za sprejem večjega šte--vila gojencev. Prošnje je vlagati do 1. maja tl. na poveljstvo vojnega okrožja. Natančnejši pogoji so razvidni na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. soba št. 4. Zanimiv dogodek se je pripetil v neki tuk. mesariji. iKo sta se pojavila eksekucijska organa občine in davkarije v ire-sariji, je mesar, h kateremu sta bila name njena takoj izginil pri zadnjih vratih in ju .zaklenil. Par trenutkov za tem sc je pojavil tudi pri sprednjih vratih ter jih takisto s ključi zaklenil. Zaprta ekskucijska organa sta priklicala pasante, ki so v tem obvestili policijo, nakar je ključavničar odprl vrata. Mesar se bo radi tega moral zagovarjati pred sodiščem. NARl ' GLEDALIŠČE. Sreda, 7. aprila: Zaprto. Četrtek, 8. aprila ob 20. uri: Rdeči na- geljni«., Red B. Petek, 9. marca: Zaprto. Sobota, 10. marca ob 20. uri: »'Na ledeni plošči«. Premiera. V soboto premiera VVernerjeve komedije v treh dejanjih »Na ledeni plošči«. Na učinkovit način, z duhovitimi senten-cami, ter v vsebini, ki je zajeta prav iz naših dni obdeluje v tem delu NVcrner nasprotje med staro, okostenelo generacijo ter med mladino, ki jc povsem svobodnih misli. Delo uprizarjajo nenehoma z največjim uspehom v Pragi, je pa tudi v Jugoslaviji zlasti v Ljubljani največ Nesrečni „aufbiks“ terja vedno nove žrtve n v ^ Topolšici se je skupina fantov proti in sta obe skupini šli po tudi1' P0U' Mod l>rere,kaniem Pa so padle kruf ere ostrc bese^e na naslov re- •užil?V’ ki uis0 nckatcrin’ dale miru. Od-ki I So svt)'e kovčege ter šli za fanti, mrm° iih ba>L> žalili. V žagi Metlcškega i8i ^la s» se fantje oborožili s planka--letni Jožef Strigi pa z motiko. Ta- ko oboroženi so vinjeni fantje hoditeli sku pino fantov, ki .se je vračala domov, ter navalili nanjo. Razvila se je pravcata bitka, v teku katere jc Jožef Strigi udaril z ostrino motike 21 letnega Ivana Laha i/, Lomna s tako silo po glavi, da se jc Lah zgrudil na tla . in obležal nezavesten v mlaki krvi. Fantje so po spopadu zbežali na vse strani, težko ranjenega Laha pa so naložili na voz ter ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so sicer s takojšnjo operacijo skušali Lahu rešiti življenje, toda vsa prizadevanja so bila zaman in je Lah nekaj ur zatem na posledicah smrtno nosnih poškodb izdihnil. Storilca Jožefa Strigla so orožniki aretirali ter ga po zaslišanju oddali v zapore šoštanjskega sodišča. Strigi je svoje dejanje skesano pri znal, toda izgovarjal se je s silobranom in z vinjenostjo. i t lili 'to8w,ie zadete so do sectej D E ¥ K T MAT prt nas kupljene srečke. A. RUM I EMHIM lik« 15 Mn <3MM> 8 Znana, vzorna in s o I|i d^n^a postrežb aj! B&dtejs VBsti Prezident dir. Beneš pa-sira jutri Maribor BEOGRAD, 7. aprila. Prezideiit dr.iie-neš in njegova soproga sta izkoristila današnji predpoidan, da sta si ogledala znamenitosti jugoslovenske prestolnice. V njunem spremstvu je bil tud* beograjski župan Vlada Ilič z drugimi odličnimi osebnostmi. Spričo krasnega, solnčnega jutra se je nudil prezidentu ter njegovemu spremstvu krasen razgled preko Save in Donave in na mesto, ki je blestelo v solnčnem svitu. Prezident dr. Beneš je posetil iudi muzej kneza namestnika Pavla in druge mestne znamenitosti. — Opoldne je bil v starem dvoru slavnostni banket na čast visokih gostov. Danes ob 16. nrj zapusti prezident dr. Beneš ob ude ležbi najširših narodnih slojev in ob slovesnem ceremonialu jugoslovensko prestolnico ter se vrne v Češkoslovaško s posebnim vlakom preko Zagreba, Maribora, Gradca in Linza. Posebni vlak bo pasiral Maribor med 6. in 7. uro zjutraj. Berlinsko priznanje: „Balkanski Prusi“ BERLIN, 7. aprila. Nemški listi se pečajo zelo izčrpno s posetoin prezidenta dr. Beneša v Beogradu. »Deutsche Allge-me 90 km. Nad vlak se je spustilo tik nad strehe posameznih vagonov neko letalo, ki je oplazilo pri lem streho ne- kega spalnega voza in jo s propelerjem in kolesi raztrgalo. Dasiravno sta letalo in vlak treščila na prav nenavaden način skupaj in ne beleži dosedaj kronika nesreč sličnega dogodka, sta vlak in letalo nadaljevala svojo vožnjo. Brzovlak je z nezmanjšano brzino nadaljeval svojo vožnjo, medtem ko se je letalo po trčenju dvignilo in se lažje poškodovano spustilo na bližnjem polju na tla. BORBA Z ŽIDI — NEVARNA REČ. Glasilo protisemitske borbe v Nemčiji »Stiirmer« prinaša v eni izmed zadnjih svojih izdaj poseben članek, v katerem opozarja vse nemške državljane na zdravstveno nevarnost, ki je zvezana z borbo Nemcev proti židovskemu elementu. To sporočilo se glasi nekako takole: »Doznali smo, da se je v zadnjem času posrečilo nekemu slovitemu učenjaku odkriti nov bacil, ki sc skriva samo v židovski krvi. S tem epohalnim odkritjem sc tačas žal ne moremo pozabavali v vseh detajlih. Opozorili bi pa radi vse naše sonarodnjake in jih prosili, da ne jemljejo v svoje nemške roke prav ničesar, kar je bilo medtem že dotaknjeno po židovskih rokah. Vsakdo, ki našega navodila ne bi vpošteval, se izpostavlja nevarnosti, da se na ta način okuži z neozdravljivo boleznijo.« Zajeti kolovodje 100 članske ciganske rokovnjaške tolpe Sedaj so aretirali dobro organizirano tolpo ciganskih razbojnikov, ki je štela okoli 10(1 članov in ki je v savski in drav sk| banovini vršila najrazličnejša razboj-ništva in vlome. Včeraj so namreč opazili kmetje na cesti Veržej - Slatina Radenci tri sumljive cigane, med katerimi so prepoznali zloglasnega kolovodjo ciganske razbojniško tolpe 19 letnega Josipa Baranjo iz Vanče vasi v Prekmurju. Orožniki in oboroženi kmetje so jih dohiteli pri Vučji vasi ter jih obkolili. Nastala je prava bitka in so se razen Baranje predala tudi zloglasni Mihajlo Čerkezi in neki Horvat, ki stalno menja svoje hne. Pri zasliševanju so priznali, da so imeli povsod svoje zaupnike, potom katerih so prodajali ukradene predmete. V njihovem skladišču so našli karabinko. 7 samokresov in več sto nabojev. Stran 4. Mariborski »VečerniKc Jutra V Mariboru, dne 7. IV. 1937. Sovjetski tanki aafueajo pot MADRID, 7. aprila. Havas^poroča: »Na sektorju ceste La Coruna so se francovci morali umakniti in so republikanske čete napredovale za 2 km. Na sektorju Cara-banehela so zavzele republikanske čete več naselbin s skupno 200 hišami. Na fronti Guadalajare in na fronti Jarame ni bilo posebnih dogodkov.« ST. JBAN DE LUZ, 7. aprila. Na bis- kajski fronti so stopili sedaj v akcijo tanki republikanskih čet, o katerih zatrjujejo, da so sovjetskega izvora. Pojav teh tankov je deloval na frankovce zelo porazno, ker niso upali, da jim bodo ruski tanki tudi tukaj zaprli pot. Dejstvo je, da so doslej mogli te tanke uporabiti le bolj težko, ker je bil teren težko obvladljiv. h iivtjenja in sveta LINDBERG ODFRČAL IZ ZAGREBA. Včeraj okoli pol 12. ure je zapustil Zagreb slavni letalec Lindbergh, ki je bil dva dni predmet intenzivne pozornosti Zagrebčanov. Vrača se v Ameriko preko Londona, kjer se nahaja drugo Lindber-govo dete. Domnevajo, da se bo ustavil tudi na Dunaju in Berlinu. $osftcdatske (Mike Pomirjenje na beograjski borzi. Na beograjski borzi je vladala pretekli teden mirna tendenca. Vojna škoda se je gibala okoli tečaja 410 ter je s tem tečajem tudi teden zaključlia. Podobno so se gibali tudi tečaji drugih papirjev. 7% Seligman je padel na 98.50 ter se je s tem njegov tečaj približal 8% Blairu, ki je zaključil s 96.50 Din. Promet na borzi je bil znatno manjši ter je znašal le 5.6, proti 11.3 milijona Din v prejšnjem tednu. Tudi na deviznem trgu ni bilo izprememb Le Berlin se je zaradi novega plačilnega dogovora utrdil od 1201.03 na 1217.30.— Promet je znašal 28 milijonov Din in je bil za 1 milijon večji ko prejšnji teden. Na svobodnem trgu se je plačeval napo-leondor po 312 Din. Temu tečaju so bili prilagodeni tudi vsi drugi tečaji. fkaeenletske navite Jtošceake tifrite Umrl je na posledicah zastrupljenja z zarjavelim čeveljskim žrebljem 9 letni učenec Viljem Toplak iz Brezja. Pogreba se je udeležila celokupna deca brezjanske šole z učitelji. Užaloščenim staršem, ki so na tako tragičen način izgubili svojega ljubega sinčka, naše iskreno sočutje! Karabinko s 3« ostrimi naboji so našli pri Mariji Seli. ob Dravi št. 2. Kokošjj tat, ki je že delj časa nadlegoval naše posestnike, je bil pred dnevi izsleden, ravno ko je’ bil zopet pri nekem posestniku na delu. Ko je zapazil, da mu sledi orožniška patrula, je kolo vrgel stran, prav tako plašč, in več zadavljenih kokoši ter zbežal, pa so ga ulovili. Iz občinske pisarne. Ker ni višja oblast dovolila izdajanja živinskih potnih listov ,g. M. L. iz Aleksandrovo ceste, bo vršil izdajanje občinski urad na Pobrežju v Nasipni ulici, kamor se naj tudi interesenti z oglednim listom obračajo. tiovieeinijuUuueeske okolice Občni zbor JNS v Križevcih pri Ljutomeru bo M. 4. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Kosi. Člani vabljeni! V Gresovčaku pri Ljutomeru so našli' v vtničarijj g. Šumaka iz Ljutomera obešenega viničarja Halca Ivana. Obesil se je po obedu v shrambi. Bil je drugič poročen. Kai ga je gnalo v smrt, ni znano. Zajce kradejo. Te dni so neznani uz-moviči pokradli gostilničarju g. Cizeju, znanemu rejcu tnalih živali 5 zajk in sicer tri angorske ter 2 plavi reksi, ki so bile breje. Gospod Cizej ima okrog 1000 Din škode. Velikodušen dar. Podružnici CMD pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom je te dni prejela od g. Milice Rojko iz Maribora zavitek revij za obmejno knjižnico. G. Rojko piše, da je bila opozorjena po članku v »Večerniku« in poslala za obmejno knjižnico dragocene revije. Podružnica se ji toplo zahvaljuje za dar ter prosi, da bi jo drugi posnemali. Ustanovitev društva »Rejcev malih živali«. Gospod Cizej Janko jo pokrenil akcijo, da se ustanovi društvo »Rejec malih živali«. Nabral je lepo število članov, ki se zanimajo za to panogo živinoreje. Pravila je te dni potrdila kr. banska uprava in bo v kratkem ustanovni občni zbor. I LUTKA POSREDUJE MED ZDRAVNIKOM IN BOLNIKOM. 1 Na Kitajskem imajo evropski zdrav-! niki veliki težkoče pri izvrševanju svojega zdravniškega poklica, zlasti če so poklicani k ženskim bolnikom. Če pokliče na primer zdravnika družina, ki drži strogo na patrijarhalne običaje in navade, tedaj se ne sme poklicani zdravnik bolne žene niti dotakniti. V takih primerih prinese navadno zdravnik že kar s seboj lutko, na kateri mu bolnica pokaže mesto, kjer čuti bolečine. Kako naj potemtakem ugotovi zdravnik bolezen, je res vprašanje za sebe. Nekatere kitajske družine so se sicer v zadnjem času modernizirale in je zdravniku v takih družinah delo znatno olajšano. Imamo pa poleg patrijarhalmih in moderniziranih kitajskih družin tudi take, kjer nima zdravnik niti vstopa v bolniško sobo obolele Kitajke. Šele njen mož, brat ali kdo izmed sorodnikov, pokaže zdravniku mesto na lutki, kjer čuti bolna ženska bolečine. Uavenje^aeiske navite Pri sv. Barbari v Slov. gor. so v nočnih urah nasilno vlomili v stanovanje šol. upravitelja g. Voliščeka Janeza ter odnesli raznega blaga, najVeč obleke in perila, v vrednosti od 3000 Din. Naslednjo noč pa so vlomili v hišo posestnika Pečovnika Konrada v Vel. Zimici ter ukradli raznega blaga v vrednosti 3900 Din. Način izvršitve obeh vlomov je popolnoma enak, iz česar je sklepati, da gre za eno in isto vlomilsko bando. — Orožništvo je pridno na delu. vendar se za vlomilci še ni našla nobena sled. Bajka. Ko je še hddil sveti Peter po zemlji, je srečal nekoč moža, ki je bridko jokal. Sveti Peter je stopil_ k njemu ter ga vprašal sočutno: »Čemu jočeš, ljubi mož?« »Slovenski slikar sem«, je odgovoril mož ihte. Tedaj se je sveti Peter obrnil od njega, vzel robec iz žepa ter začel tudi sani bridko jokati. Prijetna reč. »Povej no, kako pa kaj gre doktor Mo-žiču?« »■To ti rečem: mož je zadolžen čez ušes# — svojeta tasta!« AMERIŠKI »BOGATI STRICI« KOPNIJO. Statistika ameriških milijonarjev nam pove nekaj zanimivih številk, o katerih vedo ljudje običajno le malo. Leto 1929. je bilo rekordno leto ameriške prospe-ritete. V tem letu so štele Združene države ameriške 43.000 bogatašev, od ka* terih je imel vsakdo še preko 1 milijon dolarjev premoženja. Tri leta kasneje je padlo število bogatašev od 43 na 19 tisoč. Število ameriških multimilijonarjev. ki imajo naimanj 1 milijon letnih dohodkov. je padlo od 513 na 149. Tako je imel New York leta 1933. še samo enega bogataša z letno rento 1.100.000 dolarjev in sicer v osebi Johna D. Rockefellerja. Nove davščine so prizadele ameriške bogataše v toliki meri, da je niihovo število padlo od 500 kar na 33. Če pojde to padanje tako naprej, tedaj bo v Ameriki kaj kmalu konec ameriških »bogatih stricev«. Zanimiva je ugotovitev, da ni v Kaliforniji, kjer je filmski raj Hollywood, niti enega milijonarja. Iz tega lahko skle parno, da so bajne plače filmskih igralcev samo prazne bajke, ker bi sicer nedvomno štel že sam Hollywood vsaj par milijonarjev. Profesor (dijaku): Kaj pa imaš tam pod klopjo? Dijak: Nič. Profesor: Tedaj spravi to stran in ne nadleguj s tem svojih součencev. Razno KONCERT vsako soboto zvečer v »Švi-cariji«, Slavec. 1722 Dobri in boljši družini dam v oskrbo 2 leti starega FANTKA. Pogoj je dobra vzgojiteljica in ljubiteljica otrok. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Spomlad«. 1770 Če hočete DOBRO VINO piti, morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejemam tudi abonente. 1477 Prodam Prodam SOBNO KREDENCO, psiho (ogledalo), omaro in naslonjač (fotelj). Tapetnih' Arzenšek, grad Grajska ulica 2 1767 Službo dobi MLINARJA samostojnega, pridnega, sprej mem takoj. Ponudbe poslati na upravo tega lista pod »Valjčni mlin«- 1528 Iščem prvorazredno FRIZERKO za Maribor. Naslov v upravi »Večernika«. 1768 Samo perfektno PLAČILNO NATAKARICO energično, lepe postave, sprej inem- Ponudbe pod »Resna« na upravo »Večernika«. 1766 Zelo pošteno, marljivo PRODAJALKO sprejmem takoj na stalno mesto. Bonboniera Orient, Dvorakova 10. 1763 Za Maribor in ostalo Štajersko sprejmemo ZASTOPNIKE za prodajo koles, motornih koles in Šivalnih strojev. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Tovarna«. 1762 i mili fV v najmodernejši izdelavi Wanderer“ pokromana kolesa motorna kolesa Šivalni stroji po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. FrancLepoša d. z o. z. Nar. bor Aleksandrova cesla 39. 1321 Službo išče GOSPODIČNA trgovsko izobražena, z večletno prakso, išče nameščenja v trgovini, delikatesi, kavarni ali kjerkoli. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo. 17®7 12t olepšajo vaš dom Bogato izbiro prinaša Gosposka ulica 14 Oglejte sl izložbe v Tkalski uh"®* ■■■■■■■■■■■nisi Širite „Večernik“ • • E |LI |#E in drugi mrčes, ki vas" nadleguje v vaših Jr I E I* I E stanovanjih uničuje Ooslnsekcijskl odd. MP Orožnova ul. 2/1» Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1281 FOTO AMATERJU Leicisti - Kinoamaterji i. t. d. pri nas strokovna J, izdelava!! Uporabljajte vedno samo Sigurni uspeh - lepe slike! Drogerija IVAN PEČAR, Gosposka ulica tl-!! ♦♦»♦♦♦♦•♦♦e..............o............. »OJV Vse bolj jc razmišljala Katinka o skriv-lostnih vezcli preteklosti, ki so njeno usodo na tako usodepolen način zapletle z usodo prijateljice iz mladih let. Sedaj pa so dogodki sedanjosti, pri katerih je bil soudeležen ta brezvestni knez, vpo-stavili nenadoma gotove odnošajc do njenega življenja: ona lepa, frivolna žena, proti kateri je Katinka od nekdaj čutila instinktiven odpor, ji je sedaj tako preteče stopila blizu. Ko je na intervencijo gospe Olinarjeve glede sodelovanja in posredovanja pomoči ruskim ujetnikom odvrnila, češ, naj knez osebno pride k njej intervenirat, ni pač niti slutila, da je med številnimi Rusi, ki so živeli sedaj v Carigradu, bil tudi — Vo-roncov! Sedaj pa se je vsa tresla ob misli, da bi jo, brez vsake najmanjše slutnje, utegnil obiskati. D očim jc Vero Rancovo kar naenkrat pritegovala bližina vile Glinarjevih, ki jo jc za zastrti- ■——— 71 mi okni ves dan opazovala, pa jc Katinka čutila iz dneva v dan večji odpor in negodovanje radi bližine Glinarjevih. Kamorkoli je Katinka stopila, povsod jo jc zalezoval nemir. Nikjer ni mogla več obstati. Katinka se je, kolikor jc pač bilo mogoče, izogibala pogleda v tista okna, kjer je v ozadju nemalokrat videla ali zaslutila visoko moško postavo, ki sc je z neverjetno gibkostjo in prožnostjo kre-tala tani okoli. Nič ni Katinka pristopila h klavirju, da ne bi v svetem ogorčenju zaigrala onih veličastno divjih rapsodij, ki so bile nekoč dražile uho kneza Vo-roncovu. Katinka je blodila iz prostora v prostor in ni vedela, kam bi se dala. Mesto željenega miru je doživela sedaj največje razburjenje, ki si ga je mogla misliti. Ce bi ne bila gospa Vera Rancova v svoji pozornosti tako izključno koncen- trirana nase, potem bi nemara opazila, da sc v Katinki dogajajo Čudne reči. Toda Vera jc postala slepa in gluha za vse, kar sc jc dogajalo pri Andrikosovih. Vsi njeni čuti so bili osredotočeni izključno okoli sosednje hiše. Iz svoje spalnice je lahko gospa Vera s posebnimi pripravami zasledovala prav vse, kar se je dogajalo pri Glinarjevih, komaj par korakov stran. Bolestno, strastno je postalo njeno življenje. Ta strastnost jo je pahnila v vlogo špionke, v kateri se je sedaj popolnoma povživala. Skozi leta je živela sama zase in ni niti vedela, kje se njen mož nahaja. Sedaj pa je uživala v položaju, da je lahko iz svoje skrivalnice v vili Andrikosovih nemoteno opazovala vse, kar se tam onstran v njeni bližini dogaja... Kaj je doživljala gospa Vera pri teh opazovanjih? Škodoželjnost, bolestno zadoščenje je začutila v sebi, ko jc iz dneva v dan opazovala, s kolikim prezirom in surovostjo jc knez Voroncov postopal s to lepo gospo Glinarjevo. Ka ko jo jc poniževal, zasmehoval, zasramoval! Njegovo srce ni niti najmam čutilo čarobne sile osebnosti dražestne gospe Glinarjeve. Kmalu je pričela Ran' cova slutiti, da je za vsem tem raznie ' jem med Glinarjevo in knezom covom še nekaj povsem drugega, kakn pa ona galantnost, s katero jc napr*11 Glinarjevi nastopal v javnosti. Vera je ob svojih opazovanjih ia' brala, kako si prizadeva knez Voro cov izvedeti od Glinarjeve neke vaZ‘d vesti, ki jih je skušala Glinarjeva Pr njim očividno skrbno očuvati in ki J je bil knez Voroncov vendarle na sledu- Slišala jc nekajkrat, kako se je v nih razgovorih znašlo ime bančnika narja, s katerim je Voroncov niuul _ ^ narjevo. In vse te številne scene so se v w. lil VNU aiuvimv'----- . jjj končale z izbruhom jeze na njego solzami v očeh na njeni strani. Vprašanje, s katerim je knez .j cov neprekinjeno nadlegoval m , Glinarjevo, je bilo: Kam je o P’ ^ Glinar in v kakšne svrhe ,ie odp (Se nadabujeJ. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.