284. številka. Ljubljana, vtorek 12. decembra. [X. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, izvzemit ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl d., za pol leta 8 gld. M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša, — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr   po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravmštvo, na katero daj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hišL
Govor slovenskega poslanca g. Viljema Pfeiferja.
(V seji dež. zbora 7. decem., po stenogr. zapisniku.)
Slavna zbornica! Govoriti bom začel kar o stvari samej, brez vpeljavanja. Skupni stroški za državno gospodarstvo leta 1876 so znašali 403,022.570 gl. dohodki pa 372,702.342 gl. torej je zmanjkalo 30,320.228 gl. Za leto 1877 pa nam vlada predlaga proračun, po katerem bi stroški za državo znašali 404,563.147 gl. dohodki pa 377,931.885 gl. zmanjka torej zopet letos 26Va milijona (natanko 26,631.262 gl.)
Akoravno je gospodarstvo zelo v slabem stanu, vendar vlada stroškov nij zmanjšala, ampak jih je za prihodnje leto Se pomnožila. Stroški prihodnjega leta so namreč za l1/« milijona goldinarjev večji, kakor leta 1876. Vlada hoče, da bi se to ne slišalo tako neprijetno, ona hoče pomanjkanje olepšati; zato pričakuje vedno, da „bode boljše," akoravno vsa obrtnija, vse gospodarstvo če dalje bolj pojema. Zračunila je torej, da bode imela leta 1877 za 4,379.543 goldinarjev več dohodkov; pa tega menda še g. finančni minister sam ne verjame. Letos je bila letina zelo slaba, siro-maščina in ubožnost povsod raste tako strahovito; davki se bodo torej še težje plačevali. Zraven tega nas pa še to straši, da bode leta 1878 država imela še več stroškov. Poboljšati se namreč hoče živež prostim vojakom, kar je sicer Čisto prav; pomnožiti se hoče število političnih uradnikov, česar prav nič treba nij; povišati se hoče plača sodnikov in mogoče je poleg tega še, da bo vojska, da se z Ogersko ne bomo mogli zgovoriti itd. Leta 1863 je naša država imela še Beneško in Ogersko; pa stroški za vse dežele skupaj so
Zaljubljeni hudič.
{Ukrajinska povest; poslovenil L. G. P.) VI. (Dalje.)
„Povedi mi Odarka," — povpraša je ded „kako je tvoja mati počarodejila te?w
„Ne spominjam se rada tega," — jame Odarka pripovedati; „a bodi-si, to je bilo tako-le pripetilo se. V osmem letu sem bila, ko je oča šel z doma po sveti. Po dveh letih je Kozak Feodor domov prišel, s žalostno vestjo mojega očeta, da so jih ubili nekdo tam za Dnjeprom. Moja mati je od kraja zelo žalovala po očetu, ali nenadoma se je pomirila. Fcdor je bival pod najino streho in zaljubil se v mater. Po vasi so uže šepetali si na uha, da ga mati vzame, Fedor pa nenadoma, da se nij razprl z materjo, oženi se z našega soseda hčerjo. Težko bi bilo dopovedati, kaj se
znašali komaj 367 milijonov goldinarjev. Zdaj | pa Benedek nemarno več, Ogerska sama za se gospodari; pa vendar imamo mi sami 40472 milijona stroškov. Ogersko čez 230 milijonov, torej vsega skupaj 630 milijonov. Strašni so torej ti stroški; kar imamo ustavo, takih še nij bilo; pa to še nij vse ; dati moremo zraven tega še za železnice okoli 10 milijonov, zraven tega imamo pa Še za dežele, okraje in občine precej stroškov.
Ker se torej toliko denarja potrosi, bilo bi dobro — kar so sicer uže mnogi gospodje predgovorniki omenili, da bi se vprašalo, ali da vlada tistim, ki davke plačujejo, zadosta za to, kar od njih terja? Če vlada hoče svojo moč in silo pomnožiti, dela zmirom tako, da se mora misliti, da res „rajši vzame, kakor da." Kadar pa misli kaj dati, naj bode še tako potrebno, se tisti, ki jih obdaruje, tega darila gotovo ne morejo veseliti. (Pravo! na desnici.) Le poglejmo pravico združevanja in zborovanja, poglejmo tiskovno postavo i njenim objektivnim ravnanjem, poglejmo porotne sodbe, — vse to konfiscira eno svobodo za drugo, in kaže, da liberalizem nij res tako čisto zlato, kakor se lepo sveti.
Če se le kdo nekoliko bolj svobodno gane, če le kak časnik svojo misel nekoliko bolj odkritosrčno pove — precej se potlači, pa še pred porotno sodbo ga ne postavijo! Ali bi morebiti ne bilo dobro, ko bi vlada za nekatere čudne pravde kjer se dobički, kj er se ,,trinkgeldi" (Pravo ! na desnici) kažejo s postavnim obličjem, ali bi ne bilo dobro, ko bi se za to postavile tudi porotne sodbe ? Morda bi se tukaj ravno tako dobro obnesle, kakor so se pri enakih pravdah v sosedni Nemčiji in Rusiji.  (Pravo! na desnici.)   Kaj nam poma-
je potle godilo z mojo materjo; begala je po vasi tako, kakor da je oblaznela, naposled pa je izginila nekam. Vse je verovalo, da se je usmrtila;, po dveh nedeljah po noči pa hlo-mast začujem v zraku, v dimniku hrmenje, po hiši pa začutim — da je hladna sapa jela dihati. Vstanein in izbežina v dimnik pogledat, menila sem da god; gledam, gledam: nekdo razdimljo ogenj, ometalo se vname in jaz zagledam svojo mater! Lase je imela razmršene razpletene, iz očij pak je ogenj švigal jej, da je bilo groza pogledati me njo. Toda ojačim se in stečem k njej; a vskriknila je v me s čudovitim glasom: „Ne približaj se mi!■ Kakor bi bila strela' švignila v me, tako sem okam-nela. „Nuj", rekla je, „zanesi sv. obraze v čumnato, — tudi križec ki ga imaš na prsih tamkaj pusti." Poberem sv. podobe in odnesem jih v čumnato, — menila sem, mati da ne mara bi hišo rada pobelila; ko se vrnem iz čumnate, objame mati me in bridko jame jokati, tako, da je glavo oprala mi s svojimi
gajo tiste liberalne postave, če jih nihče ne rabi, ali pa če se jih zvijačno zasukava!
Jaz pravim: zvijačno! Ali nij to zvijačno ako se pravi, da so časopisi svobodni, pa se meni nič, tebi nič kak neljub časnik pobija, in se pri tem še najmanj ne obzira na kazensko pravico, ki veleva, da se sme kaznovati le zločinec, ne pa ona stvar, s katero se je zločin doprinesel ?
Zvijača je, ako imajo v časniških zadevah soditi porotne sodnije, pa se porotniki zbirajo v svetišči pravice, da sodi strast v njih reči. (Pravo! na desnici.)
Zvijača je, ako se na vsa usta oznanuje, da so sodišča neodvisna, da se sodniki ne dajo odstav-ljati, pa sodnika ne povzdiguje na višjo stopinjo zbor sodišča, ampak predsednik, in se pri tem ne gleda, če je kdo zmožen in če povzdignenje zasluži, ampak le na to, kako kdo misli.
Zvijača je in čudno razlaganje postave, ako pri slovenskih porotnih sodbah od vlade naprošeni zagovornik govori nemški, porotniki in zatoženec pa so samo slovenskega jezika zmožni. Tako ostanejo besede zagovornikove za porotnike nerazumne, in ti vidijo le črno zatožbo.
Kaj pomagajo gospodarstvene, svobodomiselne postave, ako nijso za našo rabo? Ali ne podkopava svobodno odoruhovstvo in to, da vsakdo lehko menjice daje, ljudskega blagostanja, posebno na deželi, ko je še narod tako rekoč v zibeli ?
Oderuhi tudi na Štajerskem to delo kar po rokodelsko opravljajo, posebno tam, kjer se vino prideluje ; pa tudi v moji domovini na Kranjskem začenjajo svoje pogubno delo; in jaz prosim vlado zdaj, ko je še čas, naj ne pusti delati takim ljudem na deželi menjic,
bridkimi Bolzami. Nekoliko mesecev kasneje pa je Feodorova soproga zbolela, sušila se in sušila, da je naposled vgasnila, Fedor pa je od same žalosti lazil po lesovih, pa so naposled mrtvega našli pod nekim hrastom. Po vasi so ljudje začeli pripovedati si, da je ča-rodejka moja mati in da je Fedorja in njegovo soprogo preselila s tega sveta; otroci so se me torej ogibali. Nijsem pa verovala ljudem, da-si sem Časi sama videla, da se nekaj nenavadnega godi doma. Teden za tednom je mati bila zmirom poštena, le vsako soboto nij žive duše pustila k sebi, po noči pa me je vselej zaklenila v čumnato. Poželela sem izvedeti, zakaj to počenja mati in kaj tako lomasti in besi po hiši. Neko soboto, v sedemnajstem letu sem bila, me zopet mati zaklene; a jaz dvignem vrata in izpodlezom. Pogledam okrog sebe in v hiši je gorel ogenj; ozrem se v okno: mati je stala pri njeni v košulji, lase je imela razmršene in nekova zelišča je skladala v veliko skledo. Potlej je skledo posta-
Vse politične in policijske postave se dajo le tako, da so na dobiček tistej stranki, ki vlada; celo javne zadeve se določujejo tako, kakor je kateri stranki bolj všeč in prav. (Pravo! na desnici.)
Tu se pravi, da so društva svobodna, tam pa vsak policijski urad lehko razpusti društvo, češ, da je javni mir in red v nevarnosti, da se žuga varnosti, in kakor so uže tisti izgovori naštevajo, s katerimi absolutizem zavira vsako svobodno delovanje.
Kontrola nad postavami, upravno sodišče, ki se je s takim hrumom uvedlo in pa državno Bodišče, ki ne sme nobene obsodbe izvršiti — kako male pomembe, kako slabotno je vse to! Da, vse to je le senca pravne kontrole, a kontrola sama ne. Gnjilo je gnjilo v drŽavi; tako ne sme iti naprej. Predno državni zbor misli na nove dohodke, treba je, da zmanjša poprej državne stroške; saj mora tudi gospodar o slabi letini in stiski stroške tako omejiti, da je za dohodke prav, mora stradati, nema večkrat še tistega ne, kar mu je za življenje najbolj treba, samo da v dolgove ne zabrede.
Uradniške plače so se povišale ob času, ko so milijoni še tako rekoč na cesti ležali; dajale so se posebno najvišjim uradnikom potratne plače; dobro, zdaj je ta pijanost mi-nola, zdaj smo trezni, naj se te plače slabim časom primerno znižajo. Kakor znano, so se leta 1874 uradnikom plače povišale v primeri k poprejšnjim za okolo dvanajst milijonov in so zdaj gotovo uže na 20 milijonov narasle.
Ali bi ne bilo domoljubno, ko bi se plače prvih štirih dijetnih redov ponižale na pohlevno stopinjo in bi se s tem prihranilo nekoliko milijonov? (Pravo 1)
Ali bi ne bilo dobro, da bi se napravila komisija, katere dolžnost bi bila, da izdela in predloži postavo, vsled katere bi se znižale visoke plače, kakor to zahtevajo slabi časi, ki ljudstvo tlačijo? Naj se nikomur ta moj nasvet čuden ne zdi. Znano je, da se pri vseh večjih družbah njih zastopniki snidejo in narede načrt za znižanje, ako so stroški večji ko dohodki. To, kar se v vsakdanjem go-spodarstvenem življenji zgodi vsak dan, na to naj bi se tudi v državnem življenji obziralo. Ali pa morebiti vlada res misli, da bo shajala brez velikega, temeljitega znižanja plač? Naj vlada nekoliko pogleda okolo sebe; naj posluša kako davkarijo na deželi ali pa na l)u-
naji, ki ima sitno nalogo pobirati davke; naj jo vpraša, pa bode videla, s kako silo in kako težko se izterjavajo davki!
Kako pa je to žalostno, to nam kaže najbolje odsekovo poročilo pa vladni predlog, ki zračunata za leto 1877 stroške davkarskih rubežnij na 195.000 gold., zamudne obresti zaostalih davkov pa na 376.000 gold. Za leto 1876 pa so prve znašale 185.000 gld., drug« pa 300.000 gold.
Prav posebno zadevajo ti stroški mojo domovino Kranjsko. Cesarski reskripti so uže večkrat priznavali, kako je ta dežela preobložena. Vkljub temu, da trpi vsako leto po toči in mrazu slabe letine, vkljub temu se davki brezobzirno terjajo; vse se jim daruje. Ubogemu kmetu ne ostaja drugega, kakor pod jarmom skrbij vpognena žena, izstradani otroci — pa beraška palica.
Posestva se prodajajo za take cene, da je človeka sram, kupujejo se, pa še enkrat licitirajo.
Ali država pametno ravna, da se posestvo, ki je vredno 5000 gold. na obubožanem Dolenjskem proda za 200 gld., zato, ker se davki nijso plačali? (Klici na desnej: čujte!) To sem posnel iz obravnav kranjske kmetijske družbe.
Gospođa moja! Vsaka struna poči, če se jo preveč napenja. Tudi struna davkarske zmožnosti in dohodkov pri davkih bo počila! Pa bo še en „krachu več pridružil se onim, ki uže tri leta more trgovino in obrtni j o, in ta ,,krach", gospoda moja, ta „krachu je oni dar, ki nam ga vlada daje za onih 404Va milijonov, ki nam jih jemlje — boh; čudne razmere mej tem, kar se da, pa onim, kar se jemlje, mej davkom in pridelkom, ne more biti. Ne same besede, dela vas sodijo.
Gospoda moja! Pokazal sem vam podobo naše siromaščine, podobo, ki ne more nikogar razveseliti, a ki je resnična; da bi jo še bolj natanko slikal, bi imel preveč opraviti; zadostuje, da sem vam pokazal strašno brezdno, v katero nas pehajo velikanski davki.
Ko je pred petimi leti sedanje minister-stvo prišlo do gospodarstva, bo bile državne kase polne; bilo je v njih 70 milijonov odveč; zunanji položaj je bil na vse kraje svoboden, v notranjem pa bi se bili narodi lehko mej soboj spravili; stopilo bi se bilo lehko na steze, ki jih je kazal narodni napredek. Zdaj pa so kase prazne, znotraj vre, kakor še nikoli, kar se pa zunanjega tiče, visi nam nai
Iti trgovci nijso, in naj izda postave, ki bodo oderuhe silile, naj ne prestopajo mej, kjer se začenja gospodarstvena poguba.
Žalibog pa vladi za prave potrebe nij mari; ona vse le enostransko dela. Akoravno stroški za justico znašajo za prihodnje leto 21 milijonov, ko so pred osmimi leti znašali samo devet, se vendar na polajšanje prisilnega legaliziranja dczdaj še nij prav nič obziralo, akoravno je to nasvetovala celo ona (leva) stran te zbornice, in je bil ta nasvet sprejet. In kamor pogledamo, kamor stopimo, povsod vi-diino, kako se strahom, kako enostransko, kako zvijačno naša vlada ravna. Mi imamo ministerstvo za nauk, ki je očitno ponemče-valno, in zato pritiska k tlam Slovane, da se ne morejo olikati, ministerstvo, ki najboljše šole obeta, pa še dobre ljudske šole ne more napraviti; ministerstvo, ki iz strastnega stran-karstva na račun znanosti peha iz srednjih šol izvrstne učitelje, ki svojega prepričanja nečejo podvreči iz dobičkarstva samovoljnemu gospodovanju vladinomu; te učitelje sili od tam, kjer bi imeli prav za prav učiti, in jih za kazen prestavlja (klici na desnej: čujte!); mi nisterstvo, ki visoke šole se svojim ravnanjem le tlači, ne pa povzdiguje in izboljšuje.
Kaj pa še bogočastni oddelek tega mini-sterstva! Kako se vse ziblje, kako je vse po-' lovično, kako se zapeljuje k odpadništvu na korist ustavovernosti, s tem, da se duhovščini dajo denarne podpore.
Vse se obeta, ne izpolni se pa nič ne!
Ravno tako je v trgovinskem minister-stvu. Garantirajo se obresti za železnice, ki vsako leto požirajo milijone in milijone. Pri železnicah nij nobene politike; železnice letajo tukaj navskriž, tam navskriž, povsod brez pravega namena in cilja, tu kot družinske, tam kot strankarske železnice, drugje pa zopet kot Železnice za dobiček onih, ki so jih delali. (Pravo! na desnici.)
Zraven tega pa še tiste šepaste trgovinske postave, ki ne poznajo ni fabriške postave, ni obrtnijske, ni delniške postave. Tako je trgovina in gospodarstvo izročeno sebičnosti brezvestnih špekulantov, da si kar pomagati ne more.
Kako je ministerstvo notranjih zadev, to je dobro pokazalo obravnavanje o poboljšanji politične uprave.
Samogospodarstvo pa birokratično jerob-stvo se kar vse vprek križata.
vila na tla, sela na metlo in samo nagnila se je bila k skledi, pa je plamen švignil iz nje in skozi dimnik odnesel jo v zrak. Jaz sem vskriknila: „Mati, kaj počenjaš?" — a mati je tako, kakor ptič ostrljenih porotnic pocenila na tla in zgrabila me za lase. „Nesrečna hči!" — vskriknila je s čudnim glasom, „aj ti me zalezuješ, čaki malopridnica ti, čarodejka še bodeš, kakoršna sem sama Iu — pripognila me je črez metlo in zopet je vsplavala. Nij sem spomnila se popreje, na goro Liso pri Kijevu. Morda pa tudi nij treba, da bi vam povedala, kaj se je tam zgodilo, morebiti ste uže Bami tam bili kedaj, torej lehko znate . . ."
„ Zakaj ne bi znal ..." pove ded, „uže nekolikrat sem bil tam!"
Deda je bilo sram reči, da ne zna, tudi če prav nij znal tega ali tega, saj je pa legal, a legati celo čarodej ki, do tega mu je bilo toliko, kolikor enkrat pljuniti.
„Kaj se je z menoj godilo," — dejala je caralnica, „tega ti nij treba pripovedati; le-
žala sem, mižala in nekove besede izgovarjala, kakor sem mater slišala, nekoga sem gonila od sebe, nazaj sem letela uže na svojej metli. Sam ta Trutik mi je bil naredil metlo. Pri-šedši domu — hotela sem moliti, ali ko hitro sem se bila pokrižala, vrglo me je nekaj ob tla. Od tiste bridke ure, kakor vidite, jočem in plačem — a ne preneham plakati; zmirom le premišljam, a ničesar ne izumim......"
„Kde pa je tvoja mati?" povpraša ded.
„Hudiči so jo umorili.....Ko hitro je
bila mati potešila si srce, ker je bila Fedorja in njegovo soprogo umorila, takoj je izpoznala, da je pogubila svojo in mojo dušo; jela je premišljati, kako bi se otela — ali hudiči s čarodejkami vred so zapazili to. O nekovej priliki je odletela na goro Liso, pa nij več vrnila Be. Kaj se je zgodilo dalje .... moje srce je tako trpko, tako se mi svet mrzi!.. Čarodejka je začela jokati.
„Nikar ne jokaj, golobičica," — teši jo ded, Bne jokaj, saj ti otmem dušo .... Za-
porožec, a še v zvezi s hudičem, česa ne bi učinil?"
„Kako, ker me Trutik ne pusti k puščav-niku!" — omeni caralnica.
„Jaz sam pojdem z vama," — obljubi ded; „tam ne bode ničesar do njegove volje, temuč — kakor pusčavnik sam ukaže, tako bode to. Trutik mi je obhubil, da bode pet let moj konj, potlej mu ne bode mogoče drugače, nego ... A potlej, golobica moja!. .."
Ded nij odgovoril, le brke je zavihal in Odarko pogledal tako, da je oči pobesila in zarudela kakor vrtnica.
Caralnica je deda dobro pogostila, postregla mu z medom in v čuranati postlala posteljo. Ker ded poprejšno noč kar nič skoro nij bil spal, zaspal je tako, kakor bi ga bil kdo ubil.
VII.
Ded je spal do večera, a ko pride v hišo je uže našel Trutika v njej. Ta vražja pošast se je muzala okrog  Odarke, objemal jo je in
glavo meč, ki nas vsak trenotek žuga pogubiti.
Gospoda moja! Gospod minister Unger je rekel v seji 1. mareija t. 1., da je poleg Kapitola tarpejska skala. Kapitol je ministerstvo imelo pet let v rokah, pet let, ki so bila žalibog zadosta, da so pripeljala Avstrijo na rob tarpejskega propada.
Jaz se od ministrov ne nadejam, da bodo posnemali izgled srčnega Rimljana; pa vendar oi jim bilo morda všeč, ko bi jih povabil, naj zapuste Kapitol, ki jim uže preseda, pa naj stopijo na priležno stezo, ki jih popelje v zagotovljeno, brezskrbno privatno življenje. (Veselost. — Pravo! na desnici,)
Politični razgled.
Notranje d.«£«le«
T Ljubljani 11. decembra.
V riršnvmcm. &hortt je generalna debata o budgetu končana, iti začela se je specijalna debata. Te dni jo govoril dvakrat tudi slovenski poslanec dr. Vodnjak, in grajal, kako vlada postopa pri volitvah na Kranjskem, posebno pa okrajni glavar litijski, znani „vitez" Vestenek. Ker v denašnjem listu prinašamo ves govor slovenskega poslanca Pfeiferja na prvem mestu, zmanjkalo nam je prostora, torej jutri dopolnimo poročilo o državnem zboru.
Znani izvrstni svobodnjak in federalist dr. Vischhof, praznoval je te dni blizo Celovca svoj 60. god. Ob tej priliki so mu te-legrafirali nekateri državni poslanci raznih barv, na čelu predsednik Rechbauer (z veseljem smo zapazili, da sta bila i naša dva poslanca dr. Vošnjak in Nabergoj sopodpisana), čestitanje kot domoljubu. Dr. Fischhof je odgovoril tem poslancem s pismom, v katerem se zahvaljuje in pravi mej družim: Globoko politično prepričanje me je napeljalo na pot, ki je ob strani od onega, ki ga (ustavo-verna) večina onih mož hodi, ki so se podpisali, ali to me tolaži, da možje razne politične misli in raznih narodnosti izpoznajo poštenost mojih namenov." H koncu on misli, da bode naša velika domovina vrhu vsega v uri nevarnosti našla vse narodnosti in vse sinove jedine. Bog daj, ali mi Slovani želimo in hočemo pravico in pravdo.
Vnanje clržtave.
V «Y*»e/ gori je demarkacijska črta po dotičnej komisiji narejena in so vlade ukazale Muktar-paši ostro držati se meje.
Iz C«w«7f«r/« se poroča o novih zarotah. Prvič se piše od turške strani, da sta bila dva Črnogorca prijeta, ki sta hotela Mid-had-pašo umoriti. V tore k pak so našli ofici jalni
na srce pritiskal tako, da je dedu bilo uže temno.
Ded pozdravi hudiča, sede na klop in ga povpraša:
„Ali je daleč k puščavniku?"
„A ne!" — odgovori hudič, „ kmalu za Izjumom, v svetih gorah je."
„Tako blizu!" — vsklikne ded; „takoj se nujmo napotiti tja."
„Oj, ne tako brzo ne!" — odvrne hudič; „po vašej navadi, pač po vašej zaporoškej, ali po našem običaji pa to nij tako. — Če se dvignemo precej o prvem svitu, na večer bo-demo tam."
„Čuj, hudič," — razhujen odvrne ded; n nikar ne zametu j Zaporožcev! Čuj me: da je moj konj še živ, kakor gotovo sem Ciril, v pičlem dnevi bi bil v svetih gorah!"
„Ne lehko," — oponese hudič, „tudi v dveh dneh bi ne prijezdil tja; ali če te jaz odnesem, pred obedom bodem tam."
„Kaj pa Odarka?" povpraša ded.
„ Premeni naj se v krtico (vvindspielin),"
Turki neko zaroto, ki je ketela zaprtega sultana Murada v Odeso prepeljati.
Velevlasti se pogajajo (in baje imajo celo upanje do česa priti), da bi se glede organizacije Bulgarije in Bosne zjedinile. To pa je turški vir, torej neverjeten.
fmf.it'** zbornica je zopet nekaj — v teh tolikanj važnih časih — čudnega in nerazumljivega naredila. Vrgla je prej s svojim glasovanjem odločno ministerstvo Komunduro-sovo. A zdaj je tudi vrgla novo, komaj ene dni staro ministerstvo Deligiorgisovo, ki ga je bil kralj poklical, češ, da ne zadostuje za te resne čase. Kaj hote Grki, to Bog ve.
jinfftvštei parlament je sklican na 8. februarja. — 9. decembra se je bil v Londonu sešel protituršk kongres, katerega se je več kot 1000 odposlancev mest udeležilo. Predsednik Shafterburv je rekel, da mora biti konec turškega gospodarstva nad kristijani. Gladstone je dejal, da angleška zemlja ne potrjuje Disraelijeve Turkom prijazne politike.
Dopisi.
Iz Ptuj t* 9. decembra [Izv. d op.] Pretečeni teden so tukaj novo mestno zastopništvo izvolili; v njem se nahajajo večidel prejšnji odborniki, na novo so izvoljeni neki učitelji, uradniki in drugi.
Kako je stari odbor gospodaril, tega nikdo ne ve, ker občinskega računa nij smo uže več let videli. Znano nam je le, da so se dolgi na dolge kopičili, da Ptujčani 107 % dokladov plačujejo in da je vse premalo.
Radovedni smo, ali bode novi odbor želji Ptujčanov ustregel in z občinskim računom pred svet stopil. Potrebno bi bilo. Mesto g. dr. Strafela je po srečkanji dr. Breznig za župana izvoljen. Kaka bode to za Ptujčane sreča, Še ne vemo. Dr. Breznig do sedaj nij bil v odboru, soditi ga moremo tedaj le po njegovem značaju.
Kar bode njemu častilakomnost za mest-jane dobrega storiti velevala,, to bode zopet — neka druga lastnost razrušila. Najpred bode gotovo za mesto velike nemške zastave kupil, ker ta nekdanji predsednik čitalnice v Črnomlji ima rad nemško zastavo na svojih oknah vihrati v Ptuji. Pričakujemo vse dobro.
I k (»orle«' 8. dec. [Izv. dop.] De-našnji uradni list „L* Osservatore Triestino" priobčuje pismo, katero je pisal Goriškega deželnega glavarja namestnik dr. Pajer Nj. £. ces. namestniku Baronu Pino-u, naznanivši mu v njem svojo odpoved kot glavarjev na-
odgovori hudič, »potlej pa se bodemo kosali s zajci."
Do polunoči so bo pričkali, po polunoči pa so legli spat in pred dnem so se napotili. Ko je BOlnce prvikrat bilo pogledalo izza gor, uže daleč so naši popotniki bili za vasjo. Ded je kar povprek dirjal s svojim vrancem, — arabskim žrebcem, okrog stremenov pa je begala bela hrtica — krasna tako, kakor je Odarka bila nežna. Žene se dalje, a ne dotiče se z nogami zemlje; leti dalje tako, kakor urnokrila lastavica. Zdaj pa zdaj vzbudi zajca, šine za njim in precej je njen, — toda ne zasaja se vanj, samo za uho prime slehrnega in izpusti. A konj, — hej, konj — naobražen tak je! dlaka se mu blišči, da oči jemlje, vrat ima labudji, iz očij mu iskre srše, iz nozder pa plam en šviga. Ded si kmalu pa kmalu na-tlači lulo, a ognja si ne kreše, temuč vselej konju pred gobec lulo potakne, pa ima tobak zapaljen. Jermenje ima tako, da še krimski kan nema takega, — vse pozlačeno in z dragim kamenjem posuto. Ded se ni načuditi ne more
mestnik iz ozirov znamenito deželnega interesa (considerazioni di interesse altamente provinciale) z dostavkom, da bi tudi zanaprej ne sprejel te častne službe, ako  bi bil za njo odbran. — „Osservatore" pa sklepa z izrazom svojega obžalovanja, da se onej   službi odteguje izvrsten mož, koji bi se bil gotovo za glav. namestnika  predlagal. — Dr. Pajer je v Gorici jako  zanimiva  osoba,  znan kot odličen odvetnik, kojemu pero in jezik enako gladko tečeta, znan tudi kot duševni vodja nekdanje skrajne liberalne ital. stranke in pozneje razupit kot pribežnik v vladni tabor, v katerem si je prislužil železno krono in vitežki naslov de Monriva.   Zato je bila pri letošnjih deželnih volitvah vsa agitacija Isončeve ital. stranke napeta zoper njega in sicer samo zoper njega; izmej drugih kandidatov naj bi bil zmagal kdorkoli, le Pajer ne. A mož nema samo vlade na svojej strani, ampak tudi naj-veljavnejše ital. veleposestnike, katere si je po svojej zmožnosti in delavnosti trdno priklenil; naj navedam tu poslance: Candussi, Del Torre,  grof Strassoldo,  Bernardelli, potem druge veljake, kakor dr. Levi, baron Loea-telli in več takih.   Ti se nijso dali nikakor zoper njega pregovoriti, ampak so se svojimi privrženci zavarovali mu poslanski sedež in ako bi bil hotel tudi mesto glavarjevega namestnika za nadaljnih šest let. — Ni čuda tedaj, da denes vse glave stika, da si privrženci in nasprotniki lase belijo ugibajo, kaj vraga vtegne pomenjati Pajerjeva nenadoma objavljena odpoved.   Slišali  smo o tem uže mnogo govoric in mnenja nič positivnega in skoro da tudi nič pametnega; pisatelj teh vrst si stvar po svoje tolmači, a za denes pošepeta svoje mnenje le g. uredniku na uho, vsaj bo v kratkem jasno, ali je pravo zadel.
V zadnjem dopisu sem poročal o sklepu goriških posestnikov, da bi se naprosila vlada, naj da skoro izvršiti nekatera javna, uže nacrtana dela. Žalosten dogodek mi daj a povod, da zopet o tem govorim. Pod vodjo Plav« je Koroška državna cesta tako nizko pri Soči izpeljana, da je o vsaki večji po vod nji voda na cesti; vsled tega je občevanje cele dni pretrgano, a še več, zgodila se je na dotičnem mestu uže marsikatera nesreča. Te dni je zopet odnesel deroč element dva z raznim blagom obložena vozova, katera je p o vodenj hipoma na cesti zajela, vozniki so komaj še
konju, gladi ga, poljublja, za Odarko pa se še ne zmeni ne. Zaporožec ima tako navado, njemu je dekle orožje, konj pa ljubezen; ne prepevajo torej na vrat na nos po Zaporožji: „Zamenil je ženo za tobak in lulo", in kako je ne bi o tej priliki bil mogel zameniti tudi za dobrega konja.
Uže visoko je stalo solnce, ko so priplavali k svetim goram. Ded je napojil konja in tudi sam napil se, hudiča za uzdo privezal k drevesu in rekel mu: „Čakimalo, jaz na malo časa pohitim k puščavniku."
„Idi, a ne zamudi se" reče hndič „kajti kmalu se moram vrniti domov, končati veselico potle pa v Sič . . ."
„Kako veselje!" povpraša ded.
„Nu z Odarko!" pove hudič.
„Da bi ga le ne dočakal!" ded omeni sam sebi zopet in povpraša: „Kodi drži pot k pušča vniku?"
„Idi po stezi," odgovori hudič, „ki si na njej uže, po njej hode po vodo."
(Dalje prih.)
konje razpregli ter svoje in njih živali življenje rešili. Tretji, veliko težji voz se je za-suknil in se ve, da voda blaga nij po-škodila. — Mnogo let uže teko razprave zarad predelanja dotiinega kosa ceste, komisjo-niralo in načrtovalo se je tudi uže več kakor zadosta in ker leži nacrt uže popolnoma končan pri stavbenem oddelku tržaškega namest-ništva, bil bi pač skrajni čas, da bi se dela lotili. Mar hoče vis. vlada čakati, da se napolni poprej žalostna kronika nesreč, ali da zajme povodenj tudi še kako tehnično komisijo, načrtavajočo na licu kraja?
Domare stvari.
— (Iz Trsta) se nam piše, da so pri volitvah v tržaškej okolici v nedeljo 10. t. m. narodni Slovenci zmagali v petih volilnih okrajih. V jednem puk je z malo večino zmagal od mestnih Italijanov podpirani protivni kandidat. Agitacija od strani Italijanov je bila neizmerno silna. Obširnejši dopis priobčimo jutri.
— (Beseda v ljubljanskoj čitalnici) zadnjo nedeljo na čast Preširnu je bila dobro obiskana in občinstvo zadovoljno. Govor gospodične Line Kogel na slavo Preširna kot pesnika je izvršil se povsem gladko in za njen prvi nastop nenavadno precizno. Umetniki godbe so tudi hvalili izborno produkcijo na gosli g. Mayer-Hagna.
T«JCL
10. decembra:
Pri Slona: Proti iz Trsta. — Kocuvan iz Loke. — Wolf iz Gorenjskega. —■ Godin iz Dunaja.
Pri natlel: Vesel iz Dunaja. — Laubuer iz Gradca. — Kaiser iz Dunaja. — Stroit iz Brna. — Vidic it Dunaja. — Gabritscb iz Samobora. — Gril, Sturzeis iz Dunaja.
LmnajBKa oorsa 11. decembra.
(Izvirno telegrafi čno poročilo.)
Enotni drž. dolg ▼ bankovcih 60 gld. 80
Enotni drž. doJg v srebru 67   , 05
1860 drž. posojilo   ... 109   . 25
Akcije narodne banke 825   . —
Kreditne akcijo 137   , 20
London 125   . 60
Napol, 10    , 04
C. k. cekini      , 5    , 95
Srebro 114 —
Vsakovrstne
bolečine v zobeh,
ki so tekar zadeli gnjiti ali so uže votli, odpravi takoj in stalno slavni i ml i. i.t k i ekstrakt. Brez njega ne bi smela biti nijedna družina zaradi izvrstnega njega vspeha. Jedino pravi se dobiva v steklenicah po 86 kr. in 70 kr. v Ljubljani sauio pri Edvard Mahru. (277 — 8)
Izurjen, v slovenski in nemški pisavi vajen
koncipijent
so sprejme v odvetniški pisarni
Dr. Alojza Gregorič-a,
(380—3) v Ptuji
Dorško olje
Iz sale kitovili Jeter,
iz Bargena na Norvegskem;
rumeno 1 steklenica nO kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 stekle* niča 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponareje vanju  izogne vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici.
(?3-3i)    Gabriel Piccoli,
lekar, na dunajske] cesti v Ljubljani.
Nova slika.
Izšla je v Beču velika in umetniški izvedena slika
Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrović Njeguš.
Generali: 91. G. Černjajcv, Hanko *liiii|iic-. Vranjo Cali in Košta S. Protlć. — Vojvode: Petar Vultotlć, Božo Petrovič, Ilija Plamenac in Iflaso Vrbica. — Polkovnici: Horvatov le, Orcskovlc, Ilija C olalt - Antic. Teža Nlkollc, Valdomar Hcker, JI i loj k o Lom Janin. — Pod polkovnici : lava Cm ruj i ć, VlaJ-kovlć. Košta llučevlć, O ruj a Miškovlć. — Major Paja Putnik in arhimandrit Al. Dučlć.
Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Črne gore. Sliko je lito grafi ral A. Hubert.
Slika je 53 centimetrov visoka a 90 centimetrov široka.
Cena je ©Iliri ± g-1. 20 3sx. ""H^C
Naročnine se pošiljajo na ovo adreBO i
T*. Jaiikovie, Wlen, Vili., Piaristengasse Nr. 49.
Novci se pošiljajo v plačanem piBmu, ali po poštnej napotnici; komur je lažje, naj na correBpondenc-karti javi, pa se mu bo a povzetjem poslalo.
Prepodavci, kej i za gotov novec naroču najmanje 10 komadov, dobivajo komad po 1 gld. in franco pošiljanje.
Cena ove velike in umetniško izvedene slike je tako majhena, da jo vaak kupiti more.
Brez ove slike naj ne bo nijedna obitelj, koja ae interesuje za rat Srbije in Črno gore a turško carevino. (319—13)
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse,
priporoča p. n. občinstvu celo rrito pravih ««lr»vlliilli in toaletnih sjred*tev, ki 10 so VNeleJ kot izvritne izkazala in gotovo ozdravila.
Titoc sprical je o tem.
F. n. občinstvo se primi, tU nmo ouo Mpecljnllteto  za prave sprojmo, ki naito firmo nosijo.
Posladkorjene pile sv. Elizabete za čistenje krvi
škodljive; dobro posubnn pri bolesnih spodnjih organih, sirnici, boloziiih prsnih urbanov , kožu in iii-i.l , otrok in sensk , odpravijo aapretjo, pravi vir največ boloznij. Ta pila je najboljši in najcenejši isdelek te biro. 1 valar, H Akutniju-, s 120 pilami, stane 1 gl. , posamezne »kutiji.-,- 15 kr.
Odlikovane mo s Jako <i»si<< lin s|>rit nloni dvornega svetovalen prof. 1*1«ha.
i/vrstno zdravilo za ozeblino. UO kr.
Beaume Girome," Dr. Callmanna lasno barvilo,1
t i' 11' 11111 lasu vsuko burvo (crno, mjavo, rumeni
Orijentalni prah za dame, JLJJ0
no-
ikodno, du osi-volvmu lasu vsuko barvo (orno, rnjavo, rumeno) U gld.
koli gladkost, in  in.ih kost,
iliclo uli rosa,) ■ gld. iu a r>o kr.
Elektro-motorični vratni trak, b:,!;:,;,,,:k;
1 gld. BO kr._
i-din o dobro sredstvo proti izpadanju las in wil|,r.ivlj.'iiju luskin 1 gld, HO kr.
Dr. Fremonta prerodilni liker, ggfilft	Odontinzobna pasta, iHt^S* tohAhDl°
sveiilo 31 gld.	Dn l. iz Kinu iirm.-A.-ii, olajša takoj najhujšo migrono in r O-IIU glavobol. 1 gld.
Prsne cigarete iz smrekovih igel, ■a naduho. 'iB kosov 1 gld. Protinski duh, aromatičen7¥^n pS ali revmatizem, TO kr. Inion+inn   Porinila   "»dravi jako naglo vsuk nii-htirni lllJCbllUlI   UallOIIU, km«,, (triper ali buli tok) brus slabih nasludkov I gld. tiO kr.	
	Dr. Bayerja pravi pulherin, ^^"S gum, daju kuži barvo rt, j. In limbarjev. a I gld. Ji O kr. iu u MO kr.
	Royerjeva hemerojidalna maža, S,™«^; kl hemerojido trpu. I gld. 6>0 kr. Salicil-antisuitin,          i*"™ ri>k SaliCiinO lllilU,  najboljšo In najcenejšo milo. kr.
GtlŠni dllh, najbolju sredstvo proU gusi (krofu, 70 kr. Ilmntnlinielri cnl/  "■ najboljših švicarskih planinskih UlllClCIJIllalvI aUI\, j,,.iiic ; olajša takoj vsak kašelj iu prsno boluzen, 70 kr. Mpnttlin   najboljšo zdravilo za želodcu, potolaži krč, h« rabi luullUllllj tudi kot zolmu tinktura in ustna voda, ftO kr.	
	Schrierove zobne pile t^ti.^^*^
	Storax~Cr6iTi6 iiu,u*"° p°mB8" i,n v-eh kužnih i><>-
Margerite-boubons za kašelj, 30 kr.	VAihnci ninir proti uuliu.lti, |.r»iuiiiii kataru, vratoliolu VVIIflSI UdUlI , j,,              ■ B|,i. kr.
O ►.<-» i 11 n n    za vso ušesuu bolezni, ]iroti gluhoti, šumenju UrcIllUll, dobro. '(Ur.	Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
najboljši uspel
El Benito,
Kondensirimo Nvlciirsko mleko i'i nr, kr. Ke».l lelei n otroeja moka a tO kr. lir. Ciolljev voda i\ 1 gld. 40 kr. I.leblicov mesni ekNtrakt l/h funta M kr. I»r. Pleflerinaimova sobna pasla i. 1 gld. ItroMiiovn pomndu en obran |en j«- In s a 2 gld., eo vedno friini v zalogi. Veliko skladišč« pa rfi meri | . mil. ilruitvu od lil) kr. do | gld. funt. I'ravl ruski «*aj a 1 gld. 1 4 funta. Nklatllšee vsukojakih iiiNfrninentov »a zd jako ceno.    Velika zaloga zobuili krlaeie. šmink, in drugih toaletltlll reeij.
U-diIni prall .1 BI kr. IVipovn iiiiiilii-iii.itii ustna 27! kr. Poltova rcNesian pomnilo a 1 gld. BO kr. I»i-
pouilttl itd. prvih puriikih Um, t'okolitsle francoskuga ravljinijc, kakor sit mok lisi Iri. brlatga luU-e, l>ail«laž«',
Priporočamo p. n. občinstvu zdravila v poslatlkoiji-ni oblici, kakor: kinin, kopaiva, dovorski praški, železo, jetrno olje, broinkali, jodkali, rabarber, dvojno ogljenokisla soda, magneziju itd. po najnižji ceni.
Nnjznancjšc specijalitete farmacije in parflmerije Francoske, Angleške, Ameriške, Nemčije, Švice in Avstrije so pri nas vedno M dobiti. ' (3(i8—3)
■MB Ml ruzi»OHiljuiut» ull proti KOtoviul uli posliieinu povzclju In pri en«ga*OM nakupu tlujeiuu velike rubute. K9
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".