Zemljepisje v ljndski soli. (Dalje.) §•7. Zrak po gorah. 0. Gora v nepretergani versti ali posamesnih, ali v panogah imamo na Kranjski zeralji veliko. Gore zemljo lepšajo in ljudem koristijo. Pustina je dolgočasna, prijetniša pa in človeka bolj razveseljuje dežela, kjer niso le polja, gojzdi in travniki, ampak se tudi verste male ravnine, griči, nižave in gore, iz kterih izvirajo šnmeči potoki in dereče reke. Tudi zemlja tam marsikaj rodi; v goratih deželah so gojzdi in kamenje; nahaja se tam ruda in oglje, s kterim se topi. Prebivalci po gurah vživajo tudi čistejši zrak, in so tudi terdneji in močneji. J. Po gorah tedaj bolj veter vleče, kakor po dolinah, tedaj je čistejši zrak. 0. Veter tudi vleče po ravninah, dostikrat po raahu in pustinah, kakor po gorah. Marveč tukaj mislimo lastnosti gorskega zraka, tudi kedar ni vetra. Zraka ne vidimo, čutiino ga pa, kedar se zatnaje. Zrak se razprostira po vsi zemlji; tišči v vse špranje in luknjice, tudi, če jih ne vidimo. Zrak je tedaj tekoč in raztegljiv. Če se kupica v vodo povezne, voda inehurčke poganja. Iz tega se spozna, da je zrak ložeji od vode. Zgornji zrak tišči na spodnji, tedaj je ta gostejši kakor uni; od tega pa pride, da se ložeje diha, če so hribi srednje visokosti. Po visokih gorah je pa zrak pretanek in človeka sili, da prehitro in prenaglo sope. Tanek zrak tudi manj nosi, kakor gost; tedaj se tudi tiči vzdigujejo le do neke daljave. Ravno tako je tudi z dimom; kedar visoko pride, se pa razide. Iz vode in vlažne zemlje se vzdigujejo soparji v kviško; spreminjajo se v megle, ktere se sprehajajo po gorah. Vzdigujejo se, in se v višjetn zraku razdele, da jih kar ni viditi, ali pa se v oblakih nad nami vidijo; to je pa gotovo znamenje, da so ložeji, kakor zrak, ki je pod njimi. Kedar se pa zgoste, pa pridejo zopet na zemljo v deževnih kapljicah. J. Kako je pa to, da je po gorah merzleje, in da tam sneg dalje leži, kakor po dolinah in na ravnem? 0. Solnce gorenji zrak po gorah manj more razgreti, kakor doljeni in spodnje okoje pri gorah. Zato se pa sneg tam kasneje raztaja, kakor v ravnini, in po naj višjih gorah je večen sneg in led. V naših gorah imajo verhi, herbti in nižave med njiuii, če so višeji nad 8000 čevljev, večen Ied. Ta visočina se imenuje snežna mera. Da tam štirinožne živali živeti ne morejo, se lahko razume, k večemu le divja koza, kozorog in merniljača; tudi rastline tam ne rastejo. §. 8. Podnebje in rastlinstvo po gorah. J. Ali so po gorah zmirom merzli dnevi, ali je tam gori kedaj gorko? 0. Tudi po gorah so gorki dnevi, kakor pri nas v dolini; vendar, če soštejemo merzle in gorke dneve pri nas in na gorah, najdemo, da je pri nas več gorkih dni, kakor tam; to se reče: obnebje ali zračje je tam merzleje. Ta beseda tedaj pove navadno vreme v kakem kraji. Po toplih in ruerzlih krajih imajo gorke in nierzle dneve, pa tam je več toplih dni, kakor tukaj, in vrenie je rastlinani vgodnejše. J. Pa vendar tudi po gorah žito raste, kakor pri nas. 0. Tukaj pa je treba razločiti. Po goratili deželah je obnebje v globinali drugače, kakor po senčnatih okrajih. V Čemšeniku, postaviin, je veliko višeje, kakor na Sniarni gori, pa vendar tain gori še marelice rastejo, ker imajo tamkej celi dan solnce. Na Vranskem je vse drugačno, kakor v gornji savinski dolini, ker uni kraj je bolj proti solncu, ta pa je bolj v senci. Spod visokih planin, ktere pokriva večni led, rastejo naj lepši kostanji in orehi; še celo terta rodi. Višeje so hrastovi in bukovi gojzdi in Iepi pašniki. Višeje raste smreka in jelka. Tudi to počasi jenja, in drevje, kolikor ga je še, vse je pritlikasto. Nekoliko višeje drevje vec ne raste, vendar se nahajajo razni mahovi, in planinske cvelice rastejo tik večnega snega. c«ij« ?>•><>•)