NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 35 - LETO 51 - CEUE, 29. 8. 1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Pozicija na soncu
Teniški VIP turnir in rally v Velenju zbrala politično in gospodarsko smetano. Stran 16
Šola prazni žepe
Cene učnih pripomočkov,
možnostih za cenejše nakupe
učbenikov in štipendije.
Tema tedna no strani 19.
Zvezani z
bodečo žico,
ustreljeni
v glavo
Na Golovcu v Celju našli grobišče in odprli nova
vprašanja o množičnih povojnih pobojih. Stran 32.
OBČINSKO
PREMOŽENJE
Novi dogovori v Laškem, Radečah, Velenju. Stran 3,4.
GOSPODARSTVOJ
Prihodnost MGA je zagotovljena. Intervju z Vilijem
Eisenhutom na strani 5.
REPORTAŽA
Hrib je zaživel v soju luči ali kako so na Šentjungerti
dobili elektriko. Stran 8.
GLASBA
S pesmijo pomaga zasvojenim - C. Wright iz Golden
gateguarteta na strani 18.
ROKOMET
Olimpijski zlatniki. Stran 15.
POLETNI KVIZ
Terme Topolšico. Stran 9.
Tuš brez
kopalnice
Kako živijo no Kovinarski ulici v Celju. Stran 10.
2
DOGODKI
Desetletnica
partnerstva
Letos mineva 10 let od pod-
pisa pogodbe o partnerstvu
med mestoma Celje in Gre-
venbroich. Partnersko po-
godbo so s ponovnim podpi-
som potrdili spomladi v Ce-
lju, danes (v četrtek) pa je v
Grevenbroich odpotovala de-
legacija Mestne občine Celje,
saj v nemškem partnerskem
mestu pripravljajo vse do ne-
delje slovesnosti ob jubileju.
V Grevenbroich je ob dele-
gaciji Mestne občine Celje, ki
jo vodi župan Jože Zimšek,
odpotovala še skupina kultur-
nikov. Tako bodo na petkovi
večerni prireditvi, poimenova-
ni Slovenski večer, nastopili
pevci okteta Studenček, har-
monikarski trio Vikija Ašiča in
plesalci Folklorne skupine
France Prešeren iz Celja.
V soboto bodo v Greven-
broichu po mestu ob Savinji
slovesno poimenovali mestni
park, ki so ga urejali lani, v
osrednjem delu pa je postav-
ljena skulptura akademskega
kiparja Vasilija Četkoviča Va-
ška. Slovesnosti ob poimeno-
vanju parka se bo udeležil tu-
di umetnik, njegovo delo sredi
Celjskega parka v Greven-
broichu pa simbolizira duh
evropskega prijateljstva med
narodi.
IS
Generalka za jubilej
Do začetka 29. Mednarodnega obrtnega sejma še 15 dni - Med 1.740 razstavljavci tretjina tujcev   IRH
Na sejmišču Celjskega sej-
ma, kjer se bo v petek, 13.
septembra, začel 29. Medna-
rodni obrtni sejem, se pri-
pravljalna dela za največji
slovensko gospodarsko mani-
festacijo bližajo koncu. V pod-
jetju Celjski sejem in Obrtni
zbornici Slovenije so s pripra-
vami zadovoljni, postavitve
letošnjega sejma pa so se lotili
še posebej skrbno, saj je po
besedah predsednika poslov-
nega odbora 29. MOS Stanisla-
va Krambergerja nekakšna
generalka za prihodnji, jubi-
lejni sejem.
mm
Med organizatorji očitno ni
vraževernih, saj so tudi letos
ostali zvesti tradiciji in sejem
odpirajo drugi petek v septem-
bru, kljub temu, daje to 13. dan
v mesecu. Večjih zapletov v
pripravah na letošnji sejem, ki
nosi slogan »Ogledalo sloven-
ske uspešnosti«, ni bilo. Težave
so le z utesnjenostjo razstaviš-
ča, saj je bilo kljub 55 tisoč
kvadratnim metrom pokritih in
zunanjih prostorov v začetku
tedna na listi čakanja preko 150
razstavljavcev. »Številka na listi
čakanja se dnevno spreminja.
žal pa bo tudi letos ostalo brez
možnosti sodelovanja na MOS
veliko takšnih razstavljavcev, ki
bi si prostor zaslužili,« pravi
direktor Celjskega sejma mag.
Franc Pangerl.
»Zanimanje razstavljavcev
je večje od prostorskih mož-
nosti, zato smo morali skrbno
paziti pri odmeri posameznih
razstavnih prostorov in veliko
sodelujočih ni dobilo želene
kvadrature,« opozarja tudi
predsednik poslovnega odbo-
ra 29. MOS Stanislav Kram-
berger. V okviru obsejemskih
strokovnih prireditev letos slo-
venska obrt in malo gospo-
darstvo posebno pozornost
namenjata delu na črno oziro-
ma sivi ekonomiji, predstavni-
ke Vlade RS pa bodo znova
opozoriU na lanske neizpol-
njene obljube glede zagotavlja-
nja plačilne discipline v državi.
Ob tem pa ne gre prezreti šte-
vilnih srečanj in posvetovanj z
mednarodno udeležbo ter po-
slovnih konferenc in strokov-
nih prezentacij.
I. STAMEJČIČ, Foto: G.K.
Posebne pozornosti bodo v okviru 29. MOS deležni slovenski
sedmo in osmošolci. Kakšnih 2.500 šolarjev iz vse Slovenije si
bo brezplačno ogledalo sejem, zanje pa v drugi galeriji dvorane
A pripravljajo pet sejemskih dni, med ponedeljkom in petkom,
predstavitev posameznih deficitarnih obrtnih poklicev.
Že dva tedna »na črno«
Upravna enota Laško še vedno ni izdala uporabnega
dovoljenja za novo zgradbo zdravstvenega doma v Rade-
čah. Čaka namreč na soglasja vseh inšpektorjev, ki morajo
ugotoviti, ali so v Radečah že odpravili vse, že pred meseci
ugotovljene pomanjkljivosti.
Za včeraj je ogled nove zgradbe zdravstvenega doma napo-
vedal višji svetovalec v Zdravstvenem inšpektoratu RS Leoni-
dis Radik, ki je aprila tudi podpisal odločbo o prepovedi
opravljanja zdravstvene dejavnosti v stari zgradbi. Že pred
časom je pregledal prostore v novem domu in jih ocenil kot
primerne, včeraj pa naj bi si ogledal še opremo. Šele ko bo
tudi to ocenil kot primerno, bo zdravstveni dom dobil soglasje
zdravstvenega inšpektorata za opravljanje dejavnosti.
V Laškem ne vedo, ali so inšpektorski ogledi že bili
opravljeni, upajo pa, da bo postopek čimprej končan. O tem,
da dela zdravstveni dom že štirinajst dni na črno, brez
uporabnega dovoljenja, si ne belijo glave. Kot pravi načelnik
Aleksander Sabolčki, upravna enota ni pristojna za kakršno-
koli ukrepanje. Postopek bi lahko sprožil le kateri od inšpek-
torjev, vendar Sabolčki upa, da se kaj takšnega ne bo zgodilo.
Razmere pa se lahko zelo zapletejo, če kateri od inšpektorjev
ne bo dal soglasja. JI
Elektrike še vedno
ni v izobilju
v torek je Eles preklical
pet dni nazaj uvedeno omeji-
tev porabe električne energi-
je. Preklic je posledica uspe-
šne sinhronizacije 5. bloka v
šoštanjski termoelektrarni.
Blok so pred tednom i2±lopi-
li, ker je razneslo transfor-
mator, ki varuje generator
pred morebitnim zemelj-
skim stikom.
Blok 5 so v ponedeljek zve-
čer ustavili, ga ponovno zag-
nali v torek zjutraj in sedaj
normalno obratuje. V TEŠ so
okvaro odpravili z novim
transformatorjem, ki so ga ku-
pili pri ljubljanski Elektrona-
bavi. Vendar je to začasna re-
šitev, ker je ta naprava manjše
moči in daje manj ustrezno
signalizacijo kot original, ki so
ga Šoštanjčani že naročili pri
Siemensu, dobih pa naj bi ga v
roku enega meseca. Nado-
mestni transformator daje
manj informacij in jih drugače
posreduje, zato so v TEŠ pre-
projektirali zaščito generator-
ja.
Zaradi okvare 5. bloka je
bilo dnevno 4 milijone kilovat-
nih ur manj električne energi-
je, ki jo je bil Eles prisiljen
uvažati. V Šoštanju upajo, da
do 20. septembra, ko bo kon-
čan redni remont bloka 4, v
termoelektrarni ne bo prišlo
do večjih težav. Sicer pa v
Elektru Slovenije pravijo, da je
vodostaj naših rek še vedno
precej nizek, da se proizvod-
nja v hidroelektrarnah še ni
povečala in da zaradi popravi-
la prenosnih poti v sosednjih
državah še naprej veljajo ome-
jitve pri uvozu elektrike. Vse
to pomeni, da bi morah ob
nepredvidenem izpadu kate-
rega večjih proizvajalcev elek-
trične energije porabo spet
omejiti, zato še vedno priporo-
čajo skrajno varčevanje z elek-
triko.
US
Nemška delegacija v Žalcu
že drugo leto poteka intenzivno poslovno sodelovanje na področju izobraževanja odraslih
med ljudsko univerzo iz Žalca in ljudsko univerzo iz Possnecka v Nemčiji.
V torek je nemška delegacija prišla na uradni obisk v Savinjsko dolino, kjer bo ostala do sobote,
31. avgusta. Predstavniki obeh ljudskih univerz se pogovarjajo o izmenjavi na področju jezikovne-
ga izobraževanja in še tesnejšem sodelovanju med občinama. Gostje iz Nemčije so namreč tudi
pobudniki za vzpostavitev partnerstva med Žalcem in Possneckom, kar je njihov parlament že
ratificiral. Ob prihodu v Žalec je nemške goste sprejel tudi žalski župan Milan Dobnik.
IB
Tudi letos brez telovadbe
Občina Laško je pred časom le dobila obljubljenih 17 milijo-
nov tolarjev državnega denarja za novo telovadnico pri podruž-
nični šoli v Sedražu, vendar vse kaže, da šolarji kljub temu
novega objekta še nekaj časa ne bodo mogli uporabljati.
Gradnja telovadnice bo sicer prav kmalu v celoti končana,
zataknilo pa se je pri nakupu opreme. Občina namreč letos le s
težavo pokriva potrebe vseh proračunskih porabnikov in zato
sama ne bo mogla zagotoviti denarja za opremo, za sedaj pa
tudi še ne ve, koga bo prosila za finančno pomoč.
Novo javno zdravstvo
V dvorani Krki na Dunajski 65 v Ljubljani bo v torek, 3.
septembra, strokovni seminar Novo javno zdravstvo in javna
razprava na temo Prenova programa Zdravje za vse.
Seminar in razpravo pripravlja Društvo za promocijo in vzgojo
za zdravje Slovenije, saj želijo kot nevladna organizacija zbrati
predloge, želje in ideje o zdravstvu za prihodnje stoletje. Na
srečanje vabijo člane društva in vse druge, ki jih tematika zanima.
US
PO DRŽA\
Hilton v Ljubili
UUBUANA, 23. avgi,,
(Republika) - Delavci Cj!
benega podjetja Grosuplje'
že skoraj končali s pripr^,
mi na gradnjo luksuzn^
hotela, ki bo stal poleg
tovnega trgovinskega cent
Hotel bo imel predvido,
pet zvezdic, spadal pa bi
verigo hotelov Hilton. Gro.
peljčani bodo zgradili lel^(
strukcijo 9-nadstropnegai
tela, ki bo na treh kleti
nivojih. Vrednost celotnei
ložbe znaša 30 milijonov(
larjev, investitorja za prvii
gradnje pa sta USB ter Sn
Internacional.
Le dva begune«
MARIBOR, 24. avgm
(Večer) - »V Sloveniji im,
status begunca le dva tuji
državljan Hrvaške ter drž
Ijan ZR Jugoslavije,« pr,
Miloš Šuštar, direktor ura
za priseljevanje in begua
Približno 12 tisoč begune
iz BiH ima status začasni
begunca, ki ga veljavna zal
nodaja ne pozna.
Srečanje
predsednikov
UUBUANA, 26. avgu
(Delo) - Predsednika Slove
j e Milan Kučan in Madžari
Arpad Goncz sta svoje čet
srečanje ob meji preživel
obmejnih krajih Prekmi
ter županije Zala. Na slov
ski strani, v Kobilju, sta
srečala s prebivalci nekate!
obmejnih vasi, obiskali
tudi obmejne Prošenj a km
Po dobrodošlici domačine
sta se pogovarjala na štirioi
nato pa sta se srečala s pre
stavniki madžarske manjši
v Sloveniji. V obmejni n
džarski vasici Nemesnep
madžarski predsednik od
3,2 kilometra nove ceste
prihodnjega mejnega prel
da v bližini Kobilja.
Izgube f
eleldrogospodarsli
UUBUANA, 26. avgui
(Delo) - Položaj slovenske
elektrogospodarstva je
dneva v dan slabši. Izgu
naj bi se do konca leta po'
pele na skoraj 24 milijard
larjev, za zagotovitev najn
nejših investicij in drugih'
veznosti pa bi morala podj
j a najeti še dobrih 21 milijo
tolarjev posojila, kar bi b
pri 87 milijardah letnega P
hodka po mnenju poznav
cev pravo samomorilsko de
nje. Po njihovem prepričat
ne bi smeh biti preseneča
nad morebitnim zlomom f
sameznih energetskih po''
tij ali celo občasnim razt
dom sistema.
Turistični telefo*
UUBUANA, 27. avgi^
(Republika) - Od ponedet
zjutraj lahko vsi, ki jih
slovenskem turizmu kari*'
prijetno ali neprijetno pf^"
netilo oziroma imajo
zamisli, zavrtijo telefon^
številko 080-1900. Gre |
sponzorsko pogodbo, ki st^l
podpisala predsednik '
Marjan Rožič in generalni'
rektor Telekcma AdoU ^
pan.
DOGODKI
3
Celjani za zdravo vodo
fodooskrbni objekti ter vodovodno omrežje v veliki meri dotrajani - Doslej siifjenje, zdaj obnova obstoječega sistemo
'^a celotno območje
^gstne občine Celje velja,
je oskrba s pitno vodo
[jKo glede količin kot glede
plcovosti, primerna in za-
dovoljiva. Res pa je, da se je
^dnjih 15 let sorazmerno
^liko vlagalo predvsem v
jjgotavljanje novih vodnih
^jrov in izboljšanje kakovo-
sti pitne vode, ob strani pa
jino pustili obnovo obstoje-
čega vodovodnega omrež-
j3_« pravi vodja Komunalne
direkcije Ivan Pfeifer.
...
V prihodnjem obdobju bo-
do morali v Celju več storiti za
zaščito obstoječih vodnih vi-
0, predvsem pa sanirati ob-
stoječe omrežje in odpraviti
izgube na omrežju, ki so raz-
meroma visoke. Prizadevajo si
tudi za dodatni vodni vir iz
Stranic, ki je že raziskan, do
frankolovega pa je tudi zgra-
jen vodovod, ki bi vodo odva-
jal v mestni sistem. V okviru
javnega podjetja Vodovod-ka-
nalizacija oskrbujejo s pitno
vodo blizu 60 tisoč prebival-
cev celjske, vojniške, štorske
in žalske občine, del vode, let-
no okoli 6 milijonov kubičnih
metrov, pa zagotavljajo tudi za
območje šentjurske občine.
Osrednji vodovodni sistem
se napaja z vodo iz podtalnice
v Medlogu, iz več izvirov in
potoka Hudinja v Vitanju, vrti-
ne v Frankolovem ter manjše-
ga vodnega vira Gabrovka, ob
tem pa Vodovod-kanalizacija
d.o.o. upravlja še s štirimi lo-
kalnimi vodovodi. Od kata-
strofalne suše v letih 1992-93
večjih težav v zagotavljanju
zadostnih količin pitne vode
ni, res pa je, da do manjših
motenj v oskrbi prihaja ob
močnejšem dežju, ko se skali
voda v Jelševi loki in potoku
Hudinja.
Kakovost pitne vode v Celju se
je močno izboljšala z izgradnjo
Za kakovostno pitno vodo
bo v prihodnje potrebno po-
skrbeti za prenovo oziroma
izgradnjo novih čistilnih na-
prav na vodnih virih osred-
njega in lokalnih vodovod-
nih sistemov, kot v vseh več-
jih vodovodnih omrežjih pa
se tudi v Celju srečujejo s
pojavom usedlin v omrežju.
Gre za mehanske delce v vo-
di, ki se luščijo iz oblog, na-
stalih na cevovodih. V Celju
jih odstranjujejo z izpira-
njem omrežja. Iz vodovod-
nih pip v različnih mestnih
predelih tako občasno prite-
če rjavkasta voda, kar je po-
sledica izpiranja omrežja.
industrijskega cevovoda, saj je
s tem koncetracija nitratov v
omrežju za oskrbo gospodinj-
stev padla precej pod dopust-
no mejo. Še vedno pa ostaja
nerešeno vprašanje oskrbe in-
dustrijskega mestnega območ-
ja, saj je le-to v celoti oskrbo-
vano z medloško podtalnico,
ki je obremenjena s previsoki-
mi koncentracijami nitratov. V
ministrstvu za zdravstvo po-
daljšujejo dovoljenje za upo-
rabo medloške podtalnice za
industrijsko območje le za ob-
dobje šestih mesecev, če kon-
centracije ne presegajo 15 mg
dušika na liter vode. Za krat-
koročno, a najbolj optimalno
rešitev teh težav, poskušajo v
Celju pridobiti koncesijo za
uporabo 40 do 55 sekundnih
litrov pitne vode iz dveh še
neizkoriščenih vrtin na ob-
močju Bukovlja v občini Zre-
če. Ta rešitev bi bila tudi naj-
cenejše, saj bi bilo treba zgra-
diti le okoli 3 kilometrski ce-
vovod do obstoječega zbiralni-
ka na Frankolovem.
I.STAMEJČIČ
Pohvale za vsebino, ne pa za obliko
" Ko so celjski svetniki na zad-
jem predpočitniškem zaseda-
j ju obravnavali pobudo za us-
, movitev Lokalnega podjetniš-
Kga centra, je bilo slišati več
;(^\vval na račun vsebine cen-
' 4l vendar so zaradi nedoreče-
i pogojev ustanavljanja cen-
ta in imenovanja organov
, IPC, dokončno odločanje o us-
■ anovitvi preložili na eno je-
i senskih zasedanj,
i Vlada RS je leta 1992 začela z
1 oblikovanjem   pospeševalno-
1 svetovalne mreže za hitrejši
i razvoj malega gospodarstva v
iifevi, v Celju pa je to nalogo
spravljal CE-PIC (Celjski pod-
letniško informacijski center).
CE-PlC je bil od ustanovitve
dalje tudi član Pospeševalne
mreže za malo gospodarstvo,
deloval pa je kot koordinator
med lokalnimi svetovalnimi,
pospeševalnimi in ostalimi or-
ganizacijami ter republiškim
Pospeševalnim centrom za ma-
lo gospodarstvo. Z reformo lo-
kalne samouprave je CE-PIC
organizacijsko prešel v okvir
Upravne enote Celje, zaradi
objektivnih organizacijskih in
kadrovskih težav pa je lani de-
loval v zmanjšanem obsegu.
Spomladi so v Celju, med
prvimi v državi, ustanovili pi-
lotski regijski podjetniški cen-
ter (RPC), Mestna občina Ce-
lje pa se je v imenu Celja, Štor
in Vojnika prijavila na razpis
za vzpodbujanje lokalnih ini-
ciativ pospešenega razvoja
malega gospodarstva. Sredi
junija so bili na našem območ-
ju izbrani za nosilce lokalnih
iniciativ Celjani, ob njih pa še
Rogaška Slatina za območje
petih kozjanskih občin, Šent-
jur, Žalec in Slovenske Konjice
za območje treh občin.
V gradivu, ki ga je o usta-
navljanju LPC za občinske
svetnike pripravil celjski po-
džupan Dušan Burnik, je bil
zapisan tudi predlog za obli-
kovanje 7-članskega upravne-
ga odbora in 9-članskega pro-
gramsko-razvojnega sveta.
Celjski svetniki so v razpra-
vi menili, da je glede same
ustanovitve LPC vendarle še
preveč odprtih vprašanj - od-
govore nanje naj bi zagotovili
do septembra - zato so ob
načelni podpori ustanovitvi
LPC sprejeli le sklep, da v
iniciativnem odboru za usta-
novitev centra v občinskem
imenu še naprej deluje Dušan
Burnik. IS
Razdelili velenjsko premoženje
v naslednicah nekdanje
velenjske občine, občinah
Šmartno ob Paki, Šoštanj in
Velenje, so pripravili osnu-
tek sporazuma o določitvi
kriterijev in delitvi premože-
nja, osnova za delitev pa je
premoženjska bilanca po
stanju na dan 31.12. 1994.
Za predlagano delitev pre-
moženja so uporabili delitev
po krajevnem principu oziro-
ma legi, delitev po principu
domicila z lastninskimi deleži
občin in za delitev drugih
sredstev glede na število pre-
bivalcev. Po izračunih je bilo
konec leta 1994 v Mestni obči-
ni Velenje skoraj tri četrtine
prebivalcev, v občini Šoštanj
nekaj več kot 19 odstotkov in v
občini Šmartno ob Paki 6,57
odstotka prebivalcev, seveda
glede na nekdanjo velenjsko
občino. Skladno s tem so dolo-
čeni tudi lastninski deleži ob-
čin. Za delitev premoženja
javnega podjetja Komunala so
občine sklenile poseben spo-
razum, komunalna dejavnost,
ki predstavlja del prometa in-
vesticij v strukturi proračuna,
pa preide v proračun.
Pri delitvi premoženja po
krajevnem principu postane
izključni lastnik vseh nepre-
mičnin, pritiklin, zemljišč ter
vseh drugih osnovnih sredstev
občina, v kateri je določen
pravni subjekt oziroma njegov
premoženje. Tako so po kra-
jevnem principu oziroma legi
razdeljene osnovne šole,
vzgojnovarstveni zavodi z
enotami, lekarne, zdravstveni
in zobozdravstveni zavodi ter
lokalne ceste. Ljudska univer-
za in Center za vzgojo, izobra-
ževanje in usposabljanje pa po
principu domicila pripadata
Mestni občini Velenje.
Osnutek sporazuma morajo
sprejeti svetniki v vseh treh obči-
nah v predlaganem besedilu, kot
prvi pa ga bodo preučili v občini
Šmartno ob Paki, kjer bo danes,
v četrtek, 29. avgusta, seja občin-
skega sveta. US
Število brezposelnih pada
Na uradu Zavoda za delo v Žalcu je prijavljenih 2.173
nezaposlenih občanov, kar je 132 manj nezaposlenih kot lani
decembra. Med iskalci dela je 414 takšnih, ki iščejo prvo
zaposlitev, med vsemi pa je kar 1.050 žensk. Kot kaže, se tudi
v prihodnje število nezaposlenih ne bo povečalo. T.T.
PO SVETU
i^bed preprečil
pokol
Sekretar ruskega sveta za na-
cionalno varnost in Jelcinov
posebni odposlanec za Čečeni-
jo Lebed in vojaški poveljnik
čečenske vojske Mashadov sta
podpisala sporazum o prekini-
tvi ognja. Lebed je dogovor
dosegel v zadnjem času, saj je
poveljnik ruskih enot v Čeče-
niji Pulikovski prebivalcem
Groznega ultimativno grozil
s pokolom, če uporniki ne za-
pustijo mesta. Ko je Lebed iz-
vedel za namero Pulikovskega,
ga je nemudoma prestavil na
drug položaj. Očitno pa je, da
je imel Pulikovski podporo v
Moskvi in pri tem se je še
enkrat izkazalo, da sta v Krem-
1^ dve struji, ki zagovarjata
povsem nasproten odnos do
uporne kavkaške republike.
Na eni strani je osamljen gene-
ral Lebed, ki se v hlepenju po
predsedniškem stolčku zavze-
ma za mirno rešitev čečenske
krize Na drugi strani pa so
privrženci trde roke, jastrebi,
ki so za ceno popolnega uniče-
nja Groznega zahtevali umik
upornikov in ki jih pri tem
podpira tudi Jelcin. Predsed-
nik sicer jasno govori, da si želi
mir v Čečeniji, ne pa tudi njene
neodvisnostni od Rusije. Za
razliko Lebed pravi, da nima
nič proti odcepitvi Čečenije, če
njeno skoraj milijonsko prebi-
valstvo to tudi želi. Vendar pa
bo sodeč po načrtovanem poli-
tičnem sporazumu med Mosk-
vo in Groznim treba počakati
pet let, da se bo položaj v
Čečeniji stabiliziral, potem pa
pride na vrsto odločanje o nje-
nem političnem statusu.
Beograd priznal
Zagreb
v Beogradu sta hrvaški zu-
nanji minister Granič in njegov
jugoslovanski kd^ Miluti-
novic podpLsala sporazum o
popolni normalizaciji odno-
sov med državama. Tako sta si
Hrvaška in ZRJ po petih letih
medsebojno priznali neodvi-
snost, suverenost in ozemelj-
sko celovitost in končali pet let
dolgo sovražnost, ki se je zače-
la s hrvaško odcepitvijo leta
1991. Podrobnosti sporazuma
niso povsem znane, vendar pa
naj bi bil dober temelj za na-
daljnje reševanje odprtih vpra-
šanj med državama - problema
pregnancev, beguncev, izginu-
lih oseb, pa tudi na gospodar-
skem področju, vključno s suk-
cesijo. Kako sta Zagreb in Beo-
grad rešila najbolj sporna vpra-
šanja, status polotoka Prevla-
ke in spor okoli vzhodne Sla-
vonije, ni povsem jasno. Za-
hodni diplomati menijo, da sta
se dogovorila, da Prevlaka ni
več teritorialno, ampak var-
nostno vprašanje. To bi med
drugim najverjetneje pomeni-
lo, da polotok ostaja hrvaški,
vendar demilitariziran. Spor
okoli vzhodne Slavonije pa naj
bi rešili s t.i. erdutskim spora-
zumom, sklenjenim med vla-
do v Zagrebu in krajinskimi
Srbi. Po podpisu sporazuma
zdaj obe državi čakata na med-
narodne reakcije oz. na gospo-
darsko in drugo podporo
evropskih in mednarodnih in-
stitucij. Hrvaška računa pred-
vsem na vključitev v evroat-
lantske zveze, ZRJ pa na po-
moč mednarodnih denarnih
ustanov
Konec operacije
Vulkan
Pripadniki Iforja v BiH so
končali operacijo Vulkan, s
katero so uničili skoraj 400
ton orožja in streliva bosan-
skih Srbov, ki so ga neprijavlje-
nega našli v začetku avgusta v
nekdanji šoli v Margetičih bli-
zu Sokolca. Bosanski Srbi so
operaciji sicer ostro nasproto-
vali, ovirali pa je vendarie niso.
Biljana Plavšič, ki po umiku
Karadžiča opravlja dolžnosti
predsednice Republike srbske
je operacijo Vulkan označila za
nesprejemljivo Po mnenju
Plavšičeve je dejanje Iforja v
času, ko se napoveduje oboro-
ževanje muslimanov s strani
tujine, nedopustno in nena-
vadno. Srbi so Iforju menda
celo predlagali, da bi orožje
prodali ali ga prepeljali dru-
gam, vendar na to Ifor ni pri-
stal. Na Iforju so tudi potrdili
novico, da jim je znano, kje
bosanski Srbi skrivajo še več
tisoč ton neprijavljenega orožja
in streliva. Tako naj bi Ifor pri
Srbih odkril še okoli 3000 ton
neprijavljenega eksploziva, ki
je shranjeno v 12 do 16-tih
skladiščih, podobnim tistemu
v Margetičih. O morebitnem
uničenju tudi tega orožja in
streliva naj bi odločali že v
kratkem.
Oster protitobačni
zaicon
Ameriški predsednik Clin-
ton je razglasil oster protito-
bačni zakon, ki v zadnjih 30-
tih letih najostreje posega na
področje oglaševanja in pro-
daje tobačnih izdelkov. Z no-
vim zakonom naj bi predvsem
mladostnike odvrnili od tega,
da bi začeli kaditi. Zakon tako
prepoveduje nameščanje to-
bačnih reklamnih plakatov v
bližini šol in igrišč. Po novem
trgovci cigaret ne smejo več
prodajati mladoletnim ose-
bam, ravno tako je prepoveda-
na prodaja cigaret po pošti in
avtomati s cigaretami - skratka
načini, da bi lahko mladi prišli
do te nezdrave navade, ne da
bi morali dokazovati svojo sta-
rost. Logotipi tobačnih tvrdk
SD prepovedani na športnih
kapah in torbah, ravno tako
pa se ne smejo na veliko prika-
zovati kot sponzorji na šport-
nih in zabavnih prireditvah.
Sindikati delavcev v tobačni
industriji so že opozorili, da
bo Clintonov zakon zahteval
na tisoče delovnih mest in
mnoge tobačne tvrdke prisilil,
da se bodo umaknile iz ZDA.
Republikanci menijo, da je
Clintonova poteza predvolil-
na, vendar so jih v demokrat-
skem taboru že napadli, češ,
da bolj navijajo za tobačne
lobije kakor zdravje otrok. Ka-
korkoli že, predsednik Clin-
ton, ki je nekoč priznal, da je
celo kadil marihuano, vendar
da ni inhaliral, želi z ostrim
zakonom pozornost javnosti
odvrniti od zadnjih statistič-
nih izsledkov. V času njegove-
ga predsedovanja v letih 92-95
se je namreč poraba mamil
pri mladostnikih več kot
podvojila.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
Zaliti podvozi
Močno deževje, ki je prejšnji četrtek zvečer zajelo širše
celjsko območje, je v občini Laško spet povzročilo precej
nevšečnosti, a k sreči ne veliko škode, ki pa je doslej še
niso natančno ocenili.
Največ težav je bilo na območju Laškega, Marija Gradca in
Strmce. Zaradi obilnih padavin je voda zalila podvoze pri
pivovarni, na lokalni cesti proti Marija Gradcu in v Radob-
Ijah, vendar so bile ceste že v petek spet prevozne. Lokalno
cesto Laško-Rečica sta zasula dva zemeljska plaza, ki pa k
sreči nista bila velika.in je promet ves čas potekal normalno.
Kljub temu so delavci komunalnega podjetja takoj 2:ačeli
odstranjevati zemljo in do ponedeljka so cesto že v celoti
očistili. Dež je razkril tudi nekaj metrov laškega vodovoda, ki
je bil močno poškodovan že v junijskem neurju, precej škode
pa je tudi na večini lokalnih cest, na katerih je voda zlasti na
klancih odnesla peščene nasipe. ji
Projekt za rešitev Fervega
v prihodnjem tednu bo
žalskemu županu Milanu
Dobniku in krajanom Velike
Pirešice predstavljen pro-
jekt, s pomočjo katerega naj
bi razrešili problem Fervega.
Priprava projekta je bila dogo-
vorjena na nedavnem pogovoru
žalskega občinskega vodstva,
Darsa in krajanov, projekt pa
pripravljajo strokovnjaki celjske-
ga Cestnega podjetja. Če krajani
s projektom ne bodo zadovoljni,
bo predvidoma do sredine sep-
tembra sklicana seja občinskega
sveta, na kateri bodo jasno in
glasno napovedali popolno za-
poro magistralne ceste in vseh
tamkajšnjih lokalnih cest.
Sicer pa v okolici Fervega še
vedno zaman čakajo na izpolni-
tev obljub, ki bi morale biti že
zdavnaj uresničene. V začetku
avgusta je postala pravnomoč-
na odločba o postavitvi promet-
nih znakov, ki bi jasno opozar-
jali, da je na tem delu cestišča
dovoljeno voziti 40 kilometrov
na uro in prepovedano ustavlja-
nje. Menda je postavitev zna-
kov ustavil inšpektor v Ljublja-
ni, krajani pa se bojijo, da se bo
kljub obljubam reševanje raz-
mer pri Fervegu vleklo tako dol-
go, da se bodo odgovorni lahko
izgovarjali na zamudo zaradi
zime. Vmes pa se bo agonija
seveda nadaljevala. ib
Nov dogovor med
Laškim in Radečami
občini Laško in Radeče morata kupcem obveznic bivše občine Laško letos izplačati za
1,5 milijona mark kuponov
Občini Laško in Radeče bosta 1. oktobra
spet morali poravnati obveznosti do kupcev
obveznic, ki jih je bivša skupna občina Laško
razpisala leta 199L Ker sta se občini lani le
začasno dogovorili, kolikšen del obveznosti
odpade na vsako od njiju, so v Laškem pri-
pravili dogovor, s katerim bi z Radečani
rešili problem plačevanja zapadlih kuponov
do leta 2001.
Bivša občina Laško je pred petimi leti pro-
dala za 6,7 milijona nemških mark obveznic
in letos bo poleg obresti treba že drugič
izplačati tudi glavnico. Zaradi lanskega prve-
ga izplačila glavnice so imeli v Laškem nema-
lo težav, saj se z Radečami nikakor niso mogli
dogovoriti, v kakšnem razmerju je bil porab-
ljen denar, pridobljen s prodajo obveznic.
Laščani so s knjigovodskim stanjem dokazo-
vali, da so v letih 1992 in 1993 na območju
svoje sedanje občine porabili 82, 69 odstotka
zbranih sredstev, preostanek pa je bil porab-
ljen na območju sedanje občine Radeče, ven-
dar se Radečani s takšnim razmerjem niso
strinjali in so svojih 17,31 odstotka znižali na
nekaj manj kot 12 odstotkov. Da bi se izognih
lanskim nevšečnostim, so v Laškem tudi letos
pristali na približno takšno delitveno razmer-
je, kot ga zahtevajo Radečani, poleg tega pa
tudi predlagajo, da bi občini s posebnim
dogovorom uredili plačevanje zapadlih kupo-
nov vse do leta 2001, ko bo dolg v celoti
poravnan. Letošnja vsota, ki jo morata občini
izplačati 1. oktobra, znaša 1.537.600 mark v
tolarski protivrednosti. Če bodo Radečani
podpisali ponujeni dogovor, bo občina Laško
poravnala 88,3 odstotka vsote, 11,7 odstotka
pa bo plačala občina Radeče. Takšno delitve-
no razmerje bi veljalo tudi vsa prihodnja leta.
V skladu s predlaganim delitvenim razmer-
jem bi ljubljanski Centralni depo vrednostnih
papirjev Aurum, kjer je večina kupcev shranila
obveznice občine Laško, poslal občini Radeče
v izplačilo kupone za 3.184 lotov (obveznice
občine Laško so bile namreč izdane v lotih po
250 mark), vse preostale kupone pa bi prevzela
občina Laško, ki bi poskrbela tudi za izplačilo
kuponov vseh tistih kupcev, ki svojih obveznic
niso shranili v Aurumu. Dogovor tudi predvi-
deva, da bi občini vsako leto najkasneje do 15.
decembra pripravili dokončni obračun unovče-
nih kuponov in opravili morebitni medsebojni
poračun. V Laškem menijo, da bi se s takšnim
dogovorom občini zagotovo izognili marsikate-
re nevšečnosti in pričakujejo, da ga bodo v
Radečah podpisali.
wmmmmmmmmmmmmmmmmKm j. intihar
Slovensko okolje in voda
Zeleni Slovenije so minuli petek na vstopno-izstopnih postajah hitre ceste slovenika v Arji
vasi in Hočah pripravili simbolično akcijo »Slovenija - okolje - voda '96«.
V okviru akcije so voznikom delili vodo Zlata kaplja in razglednice s simbolnim sporočilom
preteče nevarnosti hlapčevskega vključevanja v Evropo, s tem pa so želeli opozoriti, da postaja
Slovenija tranzitna država z vsemi negativnimi posledicami za okolje. »Le-to se zaradi nespamet-
nih odločitev spreminja iz neprecenljive alpsko-mediteranske lepote v asfaltno puščavo, v njej pa
je še najbolj ogrožena voda, vir življenja in izjemno naravno bogastvo naše dežele,« so poudarili
Zeleni Slovenije. IS, Foto: GK
Pet županov v
Švici
Sodelovanje med Slovenci in Švicarji
Pet županov z ozemlja biv-
še šmarske občine, iz Šmarja
pri Jelšah, Rogaške Slatine,
Podčetrtka, Kozjega in Ro-
gatca, se je konec tedna ude-
ležilo praznovanja 750-letni-
ce švicarskega mesta Fra-
uenfeld. Gre za občino, s ka-
tero so navezali stike leta
1992, v času, ko se je mlada
Slovenija mednarodno šele
uveljavljala.
V mestu v bližini Z_fcricha
in Bodenskega jezera (v kan-
tonu Thurgau) je nekaj Slo-
vencev, ki se družijo v Sloven-
skem kegljaškem društvu Li-
pa, ki mu predseduje Ervin
Železnik iz Rogatca. Železnik
je tudi pobudnik stikov med
obema občinama oziroma no-
vimi občinami. Tako so pred-
stavniki iz stare šmarske obči-
ne ter petih novih že večkrat
obiskali Švico, kjer so jih sez-
nanili" s švicarsko lokalno sa-
moupravo, davčnim siste-
mom, policijo, gasilstvom,
šolstvom, varstvom ostarelih
in še marsičem. V času nove
slovenske lokalne samoupra-
ve so se na sestanku med Slo-
venci in Švicarji odločili, da bo
poslej sodelovanje z vsemi pe-
timi novimi občinami, poveza-
nimi v skupno upravno enoto.
Tako so iz Frauenfelda po-
vabili na slovesnosti za 750-
letnico mesta vseh pet župa-
nov: Jožeta Čakša, Branka
Kidriča, Marjana Drofenika,
Boža Soka in Martina Mikoli-
ča. Župani so se udeležili šte-
vilnih uradnih slovesnosti, v
mestnem jedru, ki je bilo v
znamenju ljudske veselice, pa-
šo obiskali frauenfeldski šotor
ter šotor slovenskega društva
Lipa. To je prodajalo vino iz
Kleti Imeno, igral pa je ansam-
bel Kristali iz Rogaške Slatine.
Za obširnejše uradne pogo-
vore med slovensko ter švicar-
sko stranjo tokrat ni bilo veli-
ko časa, zato so naši predstav-
niki povabili predstavnike švi-
carskih lokalnih oblasti, naj
prihodnje leto obiščejo Obso-
telje ter Kozjansko.
! BRANE JERANKO
Praznovanje na Pilštanju ter v Lesicnem
v Sloveniji je malo krajev, ki bi se
lahko ponašali s tako dolgo šolsko zgo-
dovino kot jo imajo na Pilštanju ter v
Lesičnem, Na več kot poltisočletno pou-
čevanje opozarjajo z vrsto prireditev, ki
se vrstijo od 17. avgusta do 7. septembra.
Za nedeljo pripravljajo razstavi o zgo-
dovini tukajšnjega šolstva ter prvih be-
ril, predstavitev monografije o njiho-
vem šolstvu ter koncert New swing
quarteta.
Na Pilštanju, ki je bil nekoč zelo po-
memben kraj, so začeli s šolskim poukom
v župnijskih ter cerkovnikovih prostorih,
1. 1824 pa so tam zgradili šolo, ki se je
ohranila vse do danes. V pilštanjski šoli so
poučevali do 1. 1964, ko so se preselili v
dolino, v novo šolo v Lesičnem. V tej šoli
so pred dvema letoma zgradili prizidek s
štirimi novimi učilnicami, lani pa še drugi
prizidek z različnimi prostori, v podaljš-
ku s težko pričakovano telovadnico. Šolo
je v preteklem šolskem letu obiskovalo
166 otrok (vključno z malo šolo), v njej pa
je 16 zaposlenih, med njimi 11 učiteljev.
S praznovanjem 530-letnice šolstva v
osrčju Kozjanskega so želeli najširšo jav-
nost opozoriti na pomembno kulturnoz-
godovinsko vlogo pokrajine v slovenskem
prostoru, veliko bivših učencev ter učite-
ljev pa si je zaželelo ponovnega srečanja,
pravi Angelca Cepin, ravnateljica šole v
Lesičnem. Na bogato šolsko zgodovino
opozarjajo s številnimi prireditvami, ki se
vrstijo v teh dneh v Lesičnem ter na Pilšta-
nju. V nedeljo so zaključili s tradicionalno
pilštanjsko slikarsko kolonijo likovnih pe-
dagogov, v soboto pa se je več kot dvesto
ljudi udeležilo slovesnega odprtja razstave
akademskega slikarja Staneta Jagodica.
Jagodic, bivši učitelj lesičenske šole, raz-
stavlja svoja dela v tej šoli, ogled pa je
mogoč vsak dan, od 10. do 17. ure.
V nedeljo, 1. septembra, bodo v počasti-
tev častitljive obletnice spet zanimive pri-
reditve. V kulturnem domu v Lesičnem
bo ob 9.30 koncert New svving quarteta
ter predstavitev monografije Stoji učilna
zidana, ki jo je napisal dr. Jože Lipnik iz
Rogaške Slatine, v njej pa je veUko podat-
kov o šolstvu na Pilštanju ter v Lesičnem.
Po zanimivih prireditvah za 530-let-
nico šolstva na Pilštanju ter v Lesičnem
bo osrednje praznovanje 7. avgusta (v
soboto) z množičnim srečanjem nekda-
njih in sedanjih učencev in učiteljev. Na
tem srečanju, ki se bo pričelo ob 14. uri,
pričakujejo celo do tisoč udeležencev.
Iz šole so sicer poslali številna vabila,
ker vseh naslovov nimajo, vabijo tudi
vse ostale, da se znova zberejo.
V srednjeveškem Pilštanju pa bo tega dne
oživela stara šola. Tam bo, ob 11. uri,
slovesno odprtje razstav in sicer o zgodo-
vini krajevnega šolstva v sliki in besedi,
kar je pripravil pilštanjski rojak Milenko
Strašek ter Moje prvo berilo, iz zbirke
rojaka iz Kozjega, Marjana Marinška. Na
razstavi bo predstavljeno tudi staro šol-
sko pohištvo.
■■■■■■■■■■■Mi BRANE JERANKO
PO DRŽA^
Dosežeic kirurgo
UUBUANA, 22. avg
sta (STA) - Na kliniki;
kirurgijo srca in ožilja v K
ničnem centru v Ljublja ,
je skupina kirurgov prvi^
Sloveniji izvedla dve sr^
operaciji, ne da bi bolni
priključila na aparaturo
zunajtelesni krvni obtok, .
med operacijo nadomeš
srce in pljuča. Operac
sledi trendom v naj sodo
nejši kardiologiji ter je pr
korak k operacijam, ki b '
do zahtevale le minimal
poseg v telo, je pojasnil 1 j
rurg dr. Janez Kirbiš.
odiranje šhideni i
MARIBOR, 22. avgus
(Večer) - Študij v Ljublja 1
je posebej draga naložbi
zato se pred začetkom št
dijskega leta veliko lju I
srečuje s težavami. Mese
na stanarina v ljubljansk I
študentskih domovih znac
od 3.960 tolarjev v sobi; i
najnižje kategorije do 8.K i
za najvišjo, ki si jo vedi
delita dva. V posredovalni
sob v okviru ljubljansi
Študentske organizacije i
trenutno cena ležišča n*
manj 150 DEM na oseb
Med ponudbami v časof
snih oglasih so garsonje
ter enosobna stanovanja {
400 do 600 DEM, pa tudi j
800 DEM na mesec.        |
O delu varuha
UUBUANA, 22. avg
sta tnelo) - Varuh čJovpj«
vih pravic Ivo Bizjak je
tiskovni konferenci stl
delo svojega urada v tri b
tvene ugotovitve:  da
ljudje vse pogosteje obraz
jo na urad, da se na mii
strstvih na njegova pripor
čila odzivajo ugodno, pa t
di to, da so zaostanki I
sodiščih in upravnih p
stopkih vse večji. Do prel
klega tedna so prejeli skol
tisoč 500 pobud, od teh
jih več kot polovico že re
li. V uradu trenutno obr^
navajo 713 pobud.       i
Veljavnost j
certifikatov ^
LJUBUANA, 23. avg
sta (Delo)  - Certifikata
po vsej verjetnosti njihp
veljavnost ne bo preneha
konec septembra, amp
šele konec leta. »O tem
želim dajati dokončnih
jav. Vsekakor pa drži,
zaradi iztekanja veljavna
certifikatov ne bo prikr
šan nihče, ki ga ima pravj
vložiti,« pravi državni
kretar za privatizacijo i
Edo Pirkmajer. Pričakii
da bo o morebitnem j
daljšanju več znanega i
dva ali tri tedne.
Elektrika,
bencin, kruh..«
MARIBOR, 23. avgU!
(VeČCT) - Slovenska vla
bo imela jeseni veliko d
z zahtevki za podražit
Elektrogospodarstvo si i
9,7 odstotka višje ce
elektrike, naftarji in Ti
kom uradnih zahtevi
vladi Še niso poslali, od
vor pa zahtevajo mhnarj|
peki. ;
INTERVJU
5
Profesionalni nogometaši med
kuhinjskimi aparati
Z direktorjem Molih gospodinjskih aparatov Vilijem Eisenhutom o slovenskem podjetju v nemški lasti - Prihodnost podjetja je zagotovljena
podjetju Mali gospodinjski aparati
.^jjelujemo kavne mline, ročne in palične
ipgšalnike, rezalne stroje ter kuhinjske
jparate, v katerih se vse dogaja v eni
posodi, in tako imenovane kuhinjske ro-
Ijote, ki imajo za vsako funkcijo svoj pri-
Idjuček,« je proizvodnjo v nazarskem
podjetju predstavil direktor podjetja Vili
jisenhut.
Podjetje obstaja že več kot 20 let, od leta
1993 je v popolni lasti koncema Bosch
jjemens Hausgerate. V sezonsko usmerjeni
proizvodnji je zaposlenih več kot 500 delav-
cev, sicer pa se proizvodnja v grobem deli
(la izdelavo elektromotorjev, brizganje pla-
stike in montažo. Več kot 90 odstotkov
izvozijo na tuja tržišča. V podjetju priprav-
ljajo nov sistem nagrajevanja, v katerem bo,
ob zagotavljanju kakovosti, največji pouda-
rek na rezultatih dela. Poleg tega si prizade-
vajo za pridobitev certifikata ISO 9001, s
lem se intenzivno ukvarjajo že drugo leto in
jeseni naj bi certifikat tudi pridobili. V Na-
zarjah je, kot je bilo obljubljeno, že drugo
leto center za razvoj malih gospodinjskih
jparatov na elektro pogon.
V podjetju MGA v objekte in proizvodnjo investira-
jo 4-5 milijonov mark letno, vendar z vsemi
investicijami, piedvsem kar se tiče objektov, še niso
zaključni »Bivši vzhod je problem zaradi prenizke
ravni, ki so jo ljudje sposobni doseči v proizvodnji
Ni vse v nizki ceni - Slovenci smo znani kot dobri in
sposobni ddavd. zato MGA pred leti ni bil kupljen
na blef,« pravi direktor Vili Eisenhut.
Normalno
sodelovanje
Glede na to, da ste hčerin-
^ podjetje BSHG, se vedno
t jmaja vprašanja, kakšen je
medsebojni odnos in,
kakšna je v tem vloga direk-
lorja?
Rečeno v prispodobi: smo
kot profesionalni nogometaši,
ki so sklenili pogodbo, sedaj
pa poskušamo kar najbolje
igrati za svoj klub. Sicer ima-
mo plan dela do leta 2000, v
katerem je vključeno sodelo-
vanje na dveh Domotechnicah
vKblnu, saj se je vsaki dve leti
potrebno predstaviti na trgu.
Z realiziranimi cilji obstoj
podjetja kot je MGA ni ogro-
žen. Sicer je normalno, da želi
'sak lastnik poslovati z dobič-
liom, tudi nagrajevanje izhaja
izprofita. Normalno je tudi,
veliko delamo preko matič-
ne hiše, vendar smo slovensko
podjetje v tuji lasti, saj se rav-
i3nio po slovenski zakonoda-
i'Jaz imam sklenjeno osebno
pogodbo, v kateri so določene
Pristojnosti. Predvsem odgo-
'^rjam za poslovanje MGA in
liegov rezultat, planiranje ak-
Nosti in investicij...
Omenjali ste že, da ne upo-
f^bljate lastne blagovne znam-
Kako to vpliva na prodajo?
dremalo smo močni, da bi
^^^0 sami prodajali. Gorenje
'^^ nekdanji Jugoslaviji imelo
''f^cejšnji tržni delež. Seveda
'^l^ončna odločitev prepušče-
ljudem in Slovenci karne-
raje posegajo po tujih
'^fleikih. Mi smo se odločili za
^i^enje, žal pa je prišlo do te
nesmiselne vojne. Po moje bo
bivši Jugoslaviji težko delati,
Jokler kriza ne bo politično
^^^na. Sicer pa moraš danes
paziti, da te kdo ne »nasa-
^■■j« in mi smo, kot sem že
i^^nil, premalo močni. Po-
I ^ ^ega moramo vse, kar de-
1^0. Drei kuniti.
Na trgu malih gospodinj-
skih aparatov je kar precejš-
nja konkurenca. Iščete no-
va tržišča?
Prej smo bili usmerjeni v
Evropo, kjer vlada kriza, kon-
cem pa se sedaj ukvarja s sve-
tovnim trgom in sicer čezmor-
skimi deželami ter Kitajsko.
BSHG je trenutno prisoten v
treh projektih. Normalno je,
da svetovni trg prinese posa-
mezne značilnosti. S tem mi-
slim, da je na Kitajskem bolj
zanimiv aparat za kuhanje ri-
ža, medtem ko v Zgornji Sa-
vinjski dolini lažje prodamo
rezalni stoj za želodec. Letos
dejansko veliko delamo na
prehodu na svetovni trg.
Nerešljive uganke
o podjetju krožijo v doma-
čem okolju različne govorice:
nekateri pravijo, da boste do-
datno zaposlovali, še večkrat
pa je slišati, da bo v Nazarjah
ostalo le skladišče, proizvod-
njo pa boste prenesli drugam...
Človeška domišljija res nima
meja. Sicer so v zvezi s tem že
povpraševali tudi s slovenske
Gospodarske zbornice, ki so ve-
deli, da naj bi bila proizvodnja v
Romuniji. Pri naših sestankih na
delavskem svetu vedno povem,
da je prava informacija tista, ki
jo mi povemo. Malce smešno bi
bilo, da bi nenehno investirali v
proizvodnjo, potem pa bi to pre-
nesli drugam. Zaenkrat je pri-
hodnost MGA stabilna in se je ne
bojimo. Značilnost Zgornje Sa-
vinjske doline je, in na to so me
opozorili že predhodniki, da se
nenehno širijo govorice. Mogo-
če prihaja do njih zaradi strahu
med ljudmi, ki potrebujejo ne-
nehno dopovedovanje, da ni po-
treben.
Glede na to, da je v Nazar-
jah center za razvoj, je go-
tovo pomembno tudi, da za-
poslujete novega vodjo raz-
voja...
Doslej je bil vodja razvoja
Nemec, ki sedaj odhaja v po-
koj, še prej pa bo uvedel nove-
ga človeka. Sicer je delovno
mesto razpisala centrala v
Miinchnu, saj je delovno me-
sto precej povezano s centralo
in dizajnerji. Kandidat je Slo-
venec, je pa normalno, da ima
tudi matični koncern tu svoje
ljudi. V Sloveniji prej ni bilo
kadra za področje malih gos-
podinjskih aparatov, lani pa
smo zaposlili 12 inženirjev.
Zdi se mi, da smo izbrali prave,
saj so nekateri v kratkem času
prevzeli določene samostojne
naloge. Naša vrata so vedno
odprta, normalno pa je, da se
med dobrimi najde tudi kak-
šen slab. Sicer se je pri nas
miselnost že precej spremeni-
la, ob večjih naročilih so naši
ljudje pripravljeni »potegniti«
in delati tudi ob praznikih. Za-
radi sezonskega dela smo
uvedli fleksibilen delovni čas
in vse bolj se mi zdi, da so
ljudje za delovno mesto pri-
pravljeni tudi marsikaj storiti.
Ne glede na lastništvo dela-
te v slovenskem okolju, in so
torej težave, s katerimi se sre-
čujejo slovenska podjetja, tu-
di vaše težave...
Hud problem je neplačeva-
nje slovenskih kupcev. Za naš
še vedno ostaja nerešljiva
uganka, kako dobiti denar. Na
žalost je za to kriva tudi ne-
srečna zakonodaja, ker nobe-
nemu ne moreš nič. Ta sistem
neplačevanja lahko Sloveniji
prinese velike probleme. Tudi
akcije SDK so bile bolj maza-
nje oči, ker nekateri pač ne
morejo zapreti terjatev. Druga
stvar je carina, saj moramo
skoraj vse uvažati. Pozitivno
je, ker soglasje ni več potreb-
no. Sicer pa je po svoje še
vedno kruto, da moraš plače-
vati carino za opremo, ki je v
Sloveniji ni. Če bo nova vlada
uspela, da bodo investicije iz
dobička proste davščin, bo to
velikanska pozitivna spre-
memba za gospodarstvo.
Vendar se bojim, da bo zaradi
tega v proračunu minus, ve
pa se, kdo ga bo pokril.
Utišane govorice
Pri prodaji MGA nemške-
mu lastniku vas ni bilo v
podjetju. Ker je bil to eden
prvih tovrstnih primerov, je
bilo kar precej razburjenja
in kritik. Se je sedaj položaj
umiril in kaj bi bilo, če pro-
daje ne bi bilo?
Na žalost je bilo na račun
MGA izrečeno veliko slabe-
ga. Dobro je, da so se uresni-
čile vse obljube, ki so jih
takrat dali bodoči lastniki, s
tem pa so utihnile nekatere
govorice. Sicer se je isto po-
novilo ob delnem lastninje-
nju Glina. Če bi v Sloveniji
uspeli olastniniti in sprivati-
zirati gospodarstvo, bi bilo
marsikaj bolje. Kar se tiče
prihodnosti brez prodaje
MGA, je težko reči, kaj bi se
dogajalo v koncernu Gore-
nje, čigar del je bilo nazarsko
podjetje. Verjetno pa ni da-
leč od resnice trditev, da
podjetja ne bi bilo več.
V Nazarje vsak dan priha-
jate iz Maribora. Ste se že
navadili na tukajšnje razme-
re in se vživeli v okolje?
V začetku avgusta sta mi-
nili dve leti, kar sem tukaj.
Sem človek, ki se okolju pri-
lagaja, tako da s tem nimam
problemov. Moj moto je, da
rad delam z vsakim, ki želi
delati z mano. Za delo ne
vidim ovir, seveda ^a obsta-
jajo krajevne značilnosti.
Lahko rečem, da se v tem
okolju dobro počutim.
URŠKA SELIŠNIK
Plinovod se kljub manjšim zapletom bliža Lašicemu
Po lani sklenjeni pogodbi
med Občino Laško, Pivovar-
no Laško in Tim Laško ter
investitorjem Geoplin d.o.o.
iz Ljubljane se je slednji za-
vezal, da bo najkasneje do
pričetka letošnje kurilne se-
zone zgradil regionalni pli-
novod Store-Laško.
Dela potekajo po načrtu,
zataknilo pa se je pri dveh
kmetih, lastnikih zemljišč na
območju Zagrada v Celju, ki
se ne strinjata s ponujeno
odškodnino Geoplina in ne
dovolita zemeljskih posegov
dokler ne bo končana oziro-
ma pravnomočna sodna
pravda na to temo.
V torek, 27. avgusta, pa je
Geoplin kljub nasprotovanju
lastnikov zemljišč pričel z
gradbenimi deli, sklicujoč se
na odločbo Vlade Republike
Slovenije z dne 20. avgusta
1996, ki ta gradbeni poseg
preko spornih zemljišč dovo-
ljuje, skhcujoč se (med dru-
gim) na splošni interes za
zgraditev plinovoda. Odsto-
panje od terminskega plana
bi za odjemalce plina pome-
nilo ogromne stroške - za
Pivovarno Laško na primer
poltretji milijon škode me-
sečno.
Da bi se dela pričela neovi-
rano, pa je Upravna enota Ce-
lje (oddelek za okolje in pro-
stor) UNZ Celje zaprosila za
asistenco. Tako se je v torek v
Zagradu pojavilo blizu dvaj-
set uniformiranih policistov,
pa je zaradi tega vsa zadeva
naletela na večji odmev v jav-
nosti, kot bi si ga nemara
zaslužila.
M.A., Foto: G.K.
PO DRŽAVI
Alorm prve
stopnje
UUBUANA, 23. avgu-
sta (Republika) - Elektroe-
nergetske razmere so se v
preteklem tednu močno
zaostrile, zato je Elektro
Slovenije (Eles) opozoril
vse porabnike, naj zmanj-
šajo porabo elektrike.
Hkrati je napovedal ukre-
pe, s katerimi bi premostili
težave s pomanjkanjem
električne energije.
Pred vis|e sodisce
MARIBOR, 27. avgusta
(Večer) - Okrožno držav-
no tožilstvo se je pritožilo
zaradi sklepa zunaj raz-
pravnega senata Okrožne-
ga sodišča v Ljubljani, s
katerim je to zavrnilo zah-
tevek za preiskavo zoper
upokojenega generala JLA
in bivšega poslanca slo-
venskega parlamenta Mi-
lana Aksentijevica. Ak-
sentijeviča so osumili, da je
kot državljan Slovenije
med oboroženim spopa-
dom leta 1991 služil v so-
vražnikovi vojski. Tožils-
tvo ga je bremenilo, da je
po agresiji JLA na Sloveni-
jo, kljub znanemu pozivu
predsedstva Slovenije, os-
tal v poveljstvu JLA. O pri-
tožbi bo odločalo ljubljan-
sko Višje sodišče.
Slovenija v Nato
UUBUANA, 27. avgusta
(Delo) - V Slovenijo je pri-
šel na obisk stalni pred-
stavnik ZDA pri Natu v
Bruslju Robert E. Hunter.
Najprej se je srečal z zuna-
njim ministrom dr. Davori-
nom Kračunom, obram-
bnim ministrom Jelkom
Kacinom in ljubljanskim
županom dr. Dimitrijem
Ruplom, nato pa so napo-
vedali še srečanje s pre-
mieran dr. Janezom Dr-
novškom. Sogovorniki so
se pogovarjah predvsem o
vlogi Slovenije v Partners-
tvu za mir ter o napoveda-
ni širitvi Nata. Hunter je
povedal, da bo verjetno še-
le prihodnje leto odločeno,
katere države se bodo lah-
ko najprej pridružile. Po-
govori bodo z vsako drža-
vo posebej, lahko pa se
zgodi, da se jih bo nekaj
vključilo hkrati, vendar ne
kot skupina.
O direktorju RTV
UUBUANA, 27. avgusta
(Večer) - Razpisna komisi-
ja sveta RTV Slovenija je
ugotovila, da vsi kandidati,
ki so se prijavili na razpis
za generalnega direktorja
RTV Slovenija ter za razpi-
sano mesto odgovornega
urednika regionalnega te-
levizijskega programa TV
Koper- Capodistria, izpol-
njujejo razpisne pogoje. Za
generalnega direktorja
RTV se je prijavilo pet kan-
didatov in sicer Igor Ka-
dunc, Uroš Lipušček,
Boštjan Pire, Franček Ru-
dolf in Jože Volfand. Za
odgovornega urednika v
Kopru pa so se prijavili Vi-
da Gorjup-Posinkovič,
Miloš Ivančič, Franjo Ma-
vric in Branko Vrabec.
6
GOSPODARSTVO
Golding obran, na vrsti |e
aurora
Obiranje hmelja je v Sa-
vinjski dolini v polnem raz-
mahu. Savinjski golding je
že obran in sedaj se že lahko
potrdijo tudi napovedi, da
ga bo več kot 30 odstotkov
manj kot ob ugodnih leti-
nah. Sicer je letošnji pride-
lek boljše kakovosti, saj vse-
buje več alfa smol.
Zdaj nadaljujejo z obira-
njem srednje poznih sort,
največ je aurore, ki bo po
napovedih dala povprečni
pridelek. Največji sistem za
obiranje in sušenje hmelja v
Sloveniji in Evropi je v Arji
vasi, last Kmetijstva Žalec, ki
ima tisoč 100 ha hmeljskih
površin. V tem sistemu so
štirje obiralni stroji in štiri
sušilnice. Na dan oberejo šest
ha hmelja, dela pa osemdeset
ljudi v dveh izmenah, ki traja-
jo po dvanajst ur.
Obiranje hmelja je dokaj
naporno, delovne pogoje pa,
predvsem za tiste, ki delajo
zunaj, zelo poslabša še vre-
me. Na sliki: delo pri obira-
nju hmelja v Arji vasi.
T. TAVČAR
Pitanci brez dobicica
v Zgornji Savinjski dolini so kmetje usmerjeni pretežno
v živinorejo, še vedno pa prevladuje panoga pridelave
mleka. Le redki se namreč odločajo za vzrejo živali za
zakol, saj zaradi nizkih odkupnih cen ta panoga za kmeta
ni rentabilna.
Tako ta dejavnost v dolini počasi zamira. Kljub vsemu pa
kmetje Še vedno odkupujejo od Mercator-Zgornjesavinjske
kmetijske zadruge Mozirje pitance za nadaljnjo rejo, čeprav
se zavedajo, da pri tem ni pretiranega zaslužka. To ilustrira
dejstvo, da kinet pri vzreji bika v poldrugem letu zasluži le
100-200 tolarjev na dan, v znesek pa ni vključena krma.
Ta položaj so v Zgornji Savinjski dolini poskužali urediti s
stimulacijami s strani občin. Tako sedaj klnetje v občinah
Ljubno in Mozirje prejmejo 12 tisoč tolarjev stimulacije, v
občinah Gornji Grad, Luče in Nazarje pa le 5 tisoč tolarjev
stimulacije na pitanca.
V M-ZKZ Mozirje pričakujejo, da se bo zaradi vse
manjšega priveza cena mesa zvišala, država pa bi lahko ta
proces še pospešila. Zaradi tega položaja se cene mesa v
trgovinah bistveno ne bodo spremenile, saj na ta račun sedaj
dobro služijo le mesarji.
POLONA RIFEU
Pivovarni se ne mudi
čeprav se z delnicami Pi-
vovarne Laško kar precej tr-
guje na sivem trgu, kjer do-
segajo ceno od 1400 do 1500
tolarjev, pa teh delnic še ne-
kaj časa ne bo na Ljubljanski
borzi vrednostnih papirjev.
Predsednik nadzornega sve-
ta družbe Marjan Zor pravi,
da se pivovarni z vpisom del-
nic v Klirinško-depotno druž-
bo in s kotacijo na borzi ne
mudi, saj sami dosledno vodi-
jo delniško knjigo in nadzirajo
spremembe lastništva delnic.
Delnice Pivovarne Laško bodo
zato, če ne bo prišlo do kak-
šnih sprememb zakonodaje,
vpisane v Klirinško - depotno
družbo šele prihodnjo jesen.
Takrat bosta namreč od javne
prodaje podjetja potekli na-
tanko dve leti, to pa je tudi
obdobje, ki ga zakonodaja do-
pušča družbam za ureditev
vsega potrebnega pred kotiza-
cijo delnic na borzi.
Pivovarna Laško je doslej
že dvakrat razdelila dividen-
de. Lani so za dividende na-
menili 60 odstotkov predlan-
skega dobička in so dividen-
de za vsako delnico znašale
100 tolarjev, letos pa so divi-
dendam namenili 40 odstot-
kov lanskega rekordnega do-
bička (1.252 milijarde tolar-
jev) in so znašale 110 tolarjev
na delnico.
JI
Mačehovsko do
pridelovalcev mleka
DrŽava s sprejemanjem novili kmefijsidh zakonov ne upošteva interesov kmeta
Med osnovnimi dohodki
zgornjesavinjskega kmeta
je pridelava in prodaja mle-
ka, saj so po količini odkup-
ljenega mleka prvi v Slove-
niji. Letos so ljubljanskim
mlekarnam prodali skoraj
12 milijonov litrov mleka,
kar predstavlja 4 odstotke
slovenske mlečne proizvod-
nje, odkup pa vodi Merca-
tor-Zgornjesavinjska kme-
tijska zadruga Mozirje.
Po dveh sušnih letih v zad-
njem času zopet zaznavajo
trend upadajoče rasti odkupa
mleka. To je posledica držav-
ne politike, saj so z novim
zakonom prepolovili premije
za odkup mleka za tržno in-
tenzivno usmerjene višinske
kmetije. Z novim zakonom so
tudi mlekarnam zmanjšali
stimulacije za izvoz. To vodi
k poslabšanju položaja v tej
kmetijski panogi. Po starem
zakonu so namreč kmetje
prejemali stimulacije po litru
mleka, sedaj dobijo le-to po
glavi živine. To pomeni, da
višina stimulacije ni odvisna
od kakovosti molznice, in za-
to so s tem zakonom na slab-
šem tisti, ki imajo boljše
molznice.
Položaj kmeta se je še po-
slabšal, ko so zaostrili pogoje
odkupa mleka. Poostrili so
tudi pravilnik o kakovosti
mleka za odkup. Poleg vsega
morajo kmetje z vsakim pro-
danim litrom mleka prispeva-
ti še dodaten tolar za stroške
prevoza.
»Takšen trend poostritve
pogojev za odkup mleka je
prehiter, ker v Sloveniji že
zadovoljujemo pogojem
Evropske skupnosti za pride-
lavo mleka. Na nekaterih po-
dročjih pa so ti še strožji.
Kljub vsem težavam kmetje iz
Zgornje Savinjski doline še
vedno spadajo med boljše
pridelovalce mleka v Sloveni-
ji,« je povedal direktor druž-
be M-ZKZ Mozirje Anton Vr-
hovnik.
Sprejetje novih zakonov
zmanjšuje že tako slab stan-
dard kmetov, ki pa kmetijsko
proizvodnjo še vedno intenzi-
virajo. Velik problem pred-
stavljajo tudi majhne in raz-
drobljene kmečke posesti, ki
pa jih v kratkem času ni mo-
goče bistveno povečati.
V prihodnosti v M-ZKZ Mo-
zirje skupaj z Ljubljanskimi
mlekarnami načrtujejo iz-
gradnjo manjšega ol3rata za
izdelavo visoko kakovostnih
mlečnih izdelkov.
POLONA RIFELJ
Emo Elerna po novem Emo ETT
v prvih dneh septembra bo po besedah lastnika podjetja
Elektro Turnšek iz Celja Janka Turnška ponovno stekla
proizvodnja emajlirane posode.
Janko Turnšek je Emo Eterno odkupil od Sklada za razvoj
za 12,9 milijona mark, na čelo ekipe, ki naj bi ponovno
oživila proizvodnjo posode, pa postavil nekdanjega direktor-
ja Uniorja Marjana Osoleta ter direktorja celjskega Marineta
dr. Boruta Jereba. Novi lastnik se ne namerava odpovedati
uveljavljeni blagovni znamki, novo podjetje pa naj bi se
imenovalo Emo ETT.
V Emo ETT bo delo dobilo dobrih 200 delavcev, na
celjskem zavodu za zaposlovanje se je po stečaju Ema Eterne
znašlo 240 delavcev. Proizvodnja posode bo zaenkrat ostala
v mestu. Proizvodnjo bodo začeli z obstoječimi stroji, kasne-
je pa načrtujejo posodobitev dotrajane opreme. Pri prodaji
nova ekipa računa predvsem na domače tržišče in že pridob-
ljena zahodnoevropska tržišča. IB
NOVO NA BORZI
Bojan Gradišnik
Izdaja obveznic
Trenutno poteka primarna
prodaja obveznic v treh ban-
kah in sicer v LB Banki Zasav-
je, Banki Vipa in Krekovi ban-
ki. Če bodo prodaje uspele,
bodo banke pridobile za 24
milijonov nemških mark dol-
goročnih sredstev. Obrestna
mera je 7,5%.
Krekova banka je izdala za
10 mio DEM obveznic, LB
Banka Zasavje 9 mio DEM,
Banka Vipa pa za 5 mio DEM.
Kljub temu, da je obrestna
mera relativno nizka, pa je
primaren nakup za tiste, ki
želijo imeti varno naložbo,
primeren. Še posebej, ker iz-
dajatelji obljubljajo kotacijo
obveznic na Borzi.
Dadas nakazal
obresti
Okrog štirih vzajemnih skla-
dov, ki jih je upravljala družba
za upravljanje Proficija Dadas,
je bilo že veUko napisanega.
Najnovejša novica s tega po-
dročja je, da je Dadas vsem
tistim, ki so imeli točke ome-
njenih skladov in so jih »spre-
menili« v štiriletno posojilo,
prvič in ob roku nakazal obre-
sti. Tako je dobilo 120 milijo-
nov tolarjev 2304 posojiloda-
jalcev. Obresti naj bi poslej
poravnavali vsake tri mesece.
Zelo pomemben datum za up-
nike in poslovni sistem Dadas
pa bo gotovo 20. avgust 1997,
ko prvič zapade v izplačilo
velik del glavnice s pripadajo-
čimi obrestmi. Terjatve do po-
slovnega sistema Dadas je se-
veda tudi možno prodati pre-
ko Avkcijske hiše d.d., Ljublja-
na. Vsem tistim, ki so imeli
enote skladov, ki jih je uprav-
ljala Proficija Dadas in se niso
odločili za posojilo do Dadasa
(okoli 13%), pa novi upravlja-
vec Kmečka družba d.d.,
Ljubljana sporoča, da so iz
dosedanjih štirih vzajemnih
skladov napravili dva nova in
sicer KD Bond in Rastko. Zato
so se odločili, ker sta bila dva
sklada, glede obsega sredstev
že pod zakonskim minimu-
mom in bi jih bilo potrebno
likvidirati.
Trgovanje na borzi
v torek, 27. avgusta, je bilo
trgovanje na borzi zanimivo.
SBI je že prebil mejo 1000 točk,
na koncu dneva pa je pristal pri
994 točkah. Najbolj je porasel
tečaj delnice Salusa in sicer za
9,6% ob prometu 18 milijonov
SIT. Upam, da je današnji po-
rast SBI uvod v vročo jesen, ko
pridejo na Borzo še nove priva-
tizacijske delnice Leka, Marine
Portorož in druge. Točnih da-
tumov kotacij še ne vemo, kajti
borza obvesti vse borzne hiše
približno teden dni pred urad-
no kotacijo.
Imetnike delnic Pivovarne
Laško serije G ponovno ob-
veščamo, da lahko te delnice
prodajo preko CBH. Prav ta-
ko še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih
je izdala Pošta Celje, sedaj
Telecom Slovenije. Začeli
smo odkupovati delnice Ceti-
sa serije G, delnice Leka seri-
je A, Droge Portorož serije G,
Marine Portorož serije C in
G, Etola serije G in Radenske
Radenci serije G.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje, se
zglasite v CBH, d.o.o., Celje ali
pa na okencih Banke Celje,
BAROMEI^
Sip v Gornji
Radgoni!
Na letošnjem med^
rodnem kmetijsko - živji
skem sejmu v Gornji ji
goni se je šempetrsl^B
predstavil s štirimi n&M
izdelki in zanje dobil^
priznanja. Zlato medali
so tokrat v Sipu prej^B
nakladalno prikolico«
delek iz družine trofl
kov je dobil srebrno 1^
daljo, prav tako so srebi
no medaljo dobih za mŠ
lator za vrtavkaste šM
čalnike. Bronasto medalj(
so ocenjevalci prisodiiii
povemu gnetilniku
skasti rotacijski kosil^B
Velenjčani m
inlerneli|g|
Vrsta slovenskih bank ji
svojo ponudbo že vključi
la v omrežno ponudbo In
ternet. Ponudba LB Splo
šne banke Velenje pa s'
od drugih razlikuje pi
tem, da so predstavitv
banke v omrežju dodal
tudi vpogled v dnevni
ažurirano stanje na teko
čih in žiro računih, Pr
tem uporabljajo najuovej
ša dognanja na tem po
dročju, predvsem tista,
katerimi je zagotovljen,
največja varnost pri pre
nosu podatkov. V prijiod-
nje pripravljajo še dop/
nitev ponudbe elektra-
skega bančništva na Intei-
netu z novimi storitvami,
Aurea spel
dela
Celjsko podjetje Aurt
je 26. junija šlo v steča
konec avgusta pa je v te
podjetju znova stek
proizvodnja. Novi najeii
nik proizvodno poslovni
prostorov v Celju in Gori
pri Slivnici je Edvard Fli
ki je za začetek zaposlil i
od skupno 117 delavce
Zaenkrat so dobili zapi
shtev za pol leta. septei
bra naj bi delo dobilo i
12 ljudi. Proizvodni pr
gram v Aurei bo v gla
nem enak kot pred stefi
jem.
Visa Icarlica
še v dveli
banicali
Kartico Visa bosta
novem poleg Abanke i^'
dajali tudi Nova Ijubljafl'
ska banka in SKB bank^
Banki sta se za to kartic"
odločili, ker je v nekateril"
delih sveta, predvsei''
ZDA in Aziji, to najbo'1'
razširjena mednarodni
plačilna kartica. No^
Ljubljanska banka in SK'
bosta kartico Visa ponud']
li svojim strankam sef
tembra.
GOSPODARSTVO
7i
Podjetniška šola za izbrance
Jeseni bo v Sloveniji prvič odprla vrata Visoka strokovna šola za podjetništvo - Razen v Portorožu in Ljubljani še v Slovenskih Konjicah
^ez približno štiri leta bomo dobili prve
jpiomirane inženirje podjetništva, slaba
l3t tega sicer kvalitetnega študija je le iz-
^ipjio visoka cena. V Slovenske Konjice je
jjlp »pripeljal« tamkajšnji direktor Svetoval-
^ izobraževalnega centra Franc Šelih.
2akaj se v Sloveniji poleg obstoječih fakul-
ustanavlja še Visoka strokovna šola za
^djetništvo?
yisoka strokovna šola za podjetništvo ima
^0 v Portorožu, v.d. dekan šole je Jordan
jjfginc, dislocirana oddelka bosta v Ljubljani
Slovenskih Konjicah, predviden je bil še v
^(jvein Mestu. Šola ni družbena v klasičnem
loinenu, temveč je delniška družba, solastniki
.minimalnim deležem so nekateri profesorji,
jospodarska in Obrtna zbornica Slovenije ter
ainistrstvo za gospodarstvo. Pri študiju sode-
jjemo z Gea Collegom. Čas za ta program je
irimeren, za šolo v Slovenskih Konjicah pa
jio si prizadevah zato, ker je odliv znanja v
lečje centre precej velik. Pričakujem, da se
lodo podjetniki, ki bodo končali šolanje, vklju-
ili v razvoj štajerskega gospodarstva.
Kje v Slovenskih Konjicah bo šola imela
roje prostore?
V Konusovi stavbi, ki ima idealne pogoje z
vorano za simultano prevajanje, klimatske
aprave in tudi prostora je dovolj.
Kdaj konkretno se bo začel študij in kako
»igo bo trajal?
Vpis je bil 27. avgusta, za študij se zanima
ibližno 70 interesentov, resnih kandidatov je
^;oli 40. Na informativnem razgovoru pred
^)brim tednom dni so sodelovali predvsem
iiiovi in hčere uspešnih podjetnikov in obrtni-
b^ki čutijo potrebo po novih znanjih. Študij
sfio začel 14. oktobra in traja štiri leta.
r^edavanja trajajo tri leta oziroma 6 semestrov,
inje leto je namenjeno diplomi.
Bodo predavanja vsak dan, podobno kot na
iultetah?
Predavanja bodo ob koncu tedna. Ob petkih
sbo pouk pričel ob 16. uri in bo trajal približ-
Direktor Svetovalno izobraževalnega centra
Slovenske Konjice Franc Šelih: »Šola je draga,
priznam, po drugi strani pa bo dala študen-
tom znanja, ki jih v sedanjih šolah ne morejo
dobiti.«
no do 20.30 ure. V soboto se bo pričenjal ob 9.
uri, prvi del traja 4 ure, pouk se nadaljuje
potem popoldne do 16. ali 17. ure.
Ali to pomeni, da bodo študentje med
tednom zaposleni?
Vpisujejo se lahko redno ah izredno. Oboji
bodo imeli predavanje ob koncu tedna. Za tiste,
ki bodo redno študirali, je čas od ponedeljka do
petka namenjen seminarskim nalogam, skrat-
ka večji lastni angažiranosti pri študiju. Precej
bo sodobnih metod poučevanja, diskusij, sku-
pinskega dela, študentje bodo imeU dostop do
Interneta, brskaU bodo lahko po bazah poslov-
nih informacij, na voljo jim bo literatura, za kar
bomo pripravili tudi ustrezne prostore, raču-
nalniško učilnico in knjižnico. Bistvena razlika
med enim in drugim načinom študija je pred-
vsem pri udeležbi na predavanjih. Redni štu-
dent mora obvezno sodelovati na predavanjih,
študent ob delu pa lahko v primeru, ko ima
druge obveznosti, pripravi dopolnilno semi-
narsko nalogo.
Kakšna znanja naj bi pridobili študentje te
šole in kakšen naslov bodo dobili po konča-
nem študiju?
Študijski program obsega tri sklope. Prvi je
prepoznavanje tržnih priložnosti, marketing in
tržna analiza. Drugi sklop bo namenjen prido-
bivanju virov sredstev in pridobivanju informa-
cij ter usmerjanje sredstev tako, da je tržno
tveganje čim manjše. Tretji sklop bo obravna-
val ustvarjanje pogojev za poslovanje v mirnih
vodah. Študij pa v nobenem primeru ne bo
minil brez matematike in brez dveh tujih jezi-
kov, konkretno na našem območju poslovne
angleščine in poslovne nemščine. Po konča-
nem šolanju in diplomi bodo študentje dobiU
naziv diplomirani inženirji podjetništva, priz-
nana jim bo 7. stopnja izobrazbe. Naziv morda
ni najbolj posrečen, ampak zaenkrat je sprejeta
takšna odločitev, bo pa najbrž prišlo do spre-
membe imena.
Predavatelje Visoke strokovne šole za pod-
jetništvo je potrdil univerzitetni svet, vsi
imajo ustrezno licenco, šola je del slovenske
univerze. Predavatelji bodo iz Ljubljane in
deloma iz Maribora, med njimi tudi dr. Lidija
Polutnik, izredna profesorica na univerzi v
Bostonu in strokovnjakinja s področja mi-
kroekonomije.
Kdo vse se lahko vpiše na Visoko strokovno
šolo za podjetništvo?
Vpišejo se lahko vsi, ki so končah popolno
srednjo šolo. O tem, ali se bodo lahko vpisovah
kandidati z nedokončano višjo šolo in kateri
izpiti bodo priznani, bo odločal šolski strokov-
ni svet.
Slaba plat te nove šole je izjemno visoka
cena. Koliko bodo plačali študentje in zakaj
so postavljene približno osemkrat višje cene
v primerjavi z ostalimi fakultetami?
V Sloveniji že deluje nekaj šol, ki so drugač-
ne od obstoječih državnih, na primer gostinsko
turistična šola v Portorožu, potem cerkvene
šoie. Podobno je v tem primeru. Šola je dobila
koncesijo, ministrstvo jo priznava, prav tako
priznava materialni strošek na udeleženca, ne
priznava pa stroškov za nastanek šole, prostore
in podobno. Zaradi tega je cena šolanja visoka.
Semester rednega šolanja stane 389 tisoč tolar-
jev, za izrednega 490 tisoč tolarjev. Šest seme-
strov plus diplomsko leto torej stane za redni
študij 2 milijona 400 tisoč tolarjev, za izredni 3
milijone tolarjev.
Za študij podjetništva v Visoki strokovni
šoli za podjetništvo v Slovenskih Konjicah se
zanimajo Celjani, Frankolovčani, interesenti
so nadalje iz Rogaške Slatine, Ptuja, Kidriče-
vega, Maribora; iz Slovenskih Konjic in Zreč
je zaenkrat 6 kandidatov.
Kdo bo sploh zmogel plačevati tolikšne
zneske?
Na informativni pogovor v Slovenskih Konji-
cah je prišlo 20 odstotkov ljudi, ki so na
čakanju, želijo ustanoviti svoje podjetje in čuti-
jo potrebo po tem znanju. Ti ljudje lahko del
sredstev pridobijo tudi iz zavoda za zaposlova-
nje. Druga skupina ljudi, teh je večina, so
otroci uspešnih podjetnikov in obrtnikov ali pa
že imajo svoje firme, tem najbrž ne bo tako
težko zbrati denarja. Preostalih 20 odstotkov so
menedžerji v podjetjih, ki jim bodo morda
pomagala. Tudi z banko je dogovorjeno krediti-
ranje po 6- odstotni obrestni meri.
Kdo je določil tako visoke cene?
Strokovni svet šole na osnovi programa. Če
posameznik plača šolnino ob vpisu v celoti,
ima 20-odstoten popust. Če plača za tri leta,
ima 15 odstotkov popusta, lahko pa tudi vsa
štiri leta obročno odplačuje študij.
IRENA BAŠA
Mož, ki si s icruhom služi iiruii
Kruh in druge dobrote iz Brglezovih pekarn poznajo ne le na Celjskem, temveč tudi v Zasavju in vse do Kamnika
v dobrih desetih letih je zasebnik Roman
''glez postal eden največjih, če ne že kar
^jvečji pek na Žalskem. Brglezovima pekar-
^ma na Vranskem in Velenju ter keksarni v
*lcu se je pred dnevi pridružila še večja
fodajalna v Grižah.
Lastna prodajna mreža je
najbolj zanesljiva
*V Griže smo prišli po naključju, prostore
'"o vzeli v najem od podjetja Mita trade. Sprva
"'i nisem bil posebej zainteresiran, ko pa sem
^'^^l kako lep objekt je nastal iz stare sušilnice
["^^Ija, se mi je zdelo, da bo to prava točka in
^ se bo dalo dobro poslovati. Odprli smo
'Sovino z mešanim blagom, kupcem pa bomo
*^^da ponujali predvsem lastne izdelke. Fi-
l^'^(5na nediscipUna, neplačniki, vse to nas sih,
^ odpiramo lastne trgovine in pletemo lastno
^Jdajno mrežo. Preveč je tistih, ki menijo, da
^'^i lahko vsakogar kreditiramo. Par milijonov
pfjev kroži naokoli, stalno moraš terjati svoj
i^^3r in kar vsi peki se danes srečujemo s tem
°plemom. Vsak mesec pa je treba izplačati
poravnati dajatve in zato vsak poskuša
.Preti kakšno svojo trgovino, da se denar
'^^je obrača,« pravi Roman Brglez.
^ ^ekdanji hmeljski sušilnici
Ij^rižah tako nastaja manjši
ski center, saj bo v tej stav-
Poleg Brglezove trgovine še
' ^^jdlna s tekstilom, ki jo na-
merava odpreti lastnik podjetja
Mita trade Milan Zupane.
Roman Brglez, Žalčan po ro-
du, se je pekarskih znanj naučil
v nekdanjem Merxu, preden se
je podal na pot zasebništva, je
bil zaposlen v industrijski pe-
karni v Velenju. Leta 1983 je
začel na svoje, za začetek se je
Roman peke kruha lotil v skup-
ni obratovalnici Fijavž - Brglez
na Vranskem. »Že na začetku
sva se s Štefanom Fijavžem
dogovorila, da bova šla vsak
svojo pot, ko se bova postavila
V podjetju Brglez z Vran-
skega je danes zaposlenih 36
delavcev, otvoritev trgovine v
Grižah pomeni še dve dodat-
ni delovni mesti. Če se bodo
stvari odvijale tako, kot kaže
v tem trenutku, bodo po be-
sedah Romana Brgleza zapo-
slili še kakšnega delavca in
se tako približali številki 40
zaposlenih. V dobrih desetih
letih brez dvoma lep uspeh.
na noge. Tega dogovora sva se
držala in mislim, da danes oba
kar uspešno delava,« je pripove-
doval sogovornik.
Brglezovi pekarni na Vran-
skem, kjer je vsa leta tudi sedež
podjetja, je potem sledila slaš-
čičarna oziroma bolje rečeno
keksarna in prodajalna v Žal-
cu, pa pekarna v velenjski Na-
mi. »V tej pekarni pečemo kruh
v glavnem samo za velenjsko
Namo in trgovini Košarica v
Pernovem ter En krajcar z
Ljubnega. Iz pekarne na Vran-
skem pa vozimo kruh do Kam-
nika, v Zasavje in vse do Celja,«
je razlagal Roman Brglez.
Brglezovi so tipično družin-
sko podjetje. »Žena Anica skrbi
za vodenje finančne plati poslo-
vanja, knjigovodstvo, skratka ti-
sto, čemur pravimo režijsko de-
lo. In svoj posel res obvlada,« ni
skrival pohvale. Prav tako je
pohvalil celoten kolektiv, brez
katerega ne bi mogel uspešno
poslovati. Po očetovih in materi-
nah stopinjah že stopata otroka.
Hči Dragica ima čez, kot se
temu pravi, keksarno in proda-
jalno v Žalcu, sin Tomaž si v
Mariboru nabira pekovskih
znanj in obenem pomaga v pe-
karni v Velenju.
Kdaj Slovenci
kupujejo kruh
čeprav se Slovenci radi hvali-
mo s prekrasno deželo na sonč-
ni strani Alp, je v tej deželi
očitno še veliko senc. So ljudje,
družine, ki si debelejši kos kru-
ha privoščijo le ob plačilnih
dnevih ali prvega v mesecu, ko
se izplačujejo pokojnine. Brgle-
zovi to vedo po prodanih kilo-
gramih kruha. »Včasih še sam
komaj verjamem, kako datumi
vplivajo na kupovanje kruha in
keksov. Ob plačilnih dnevih na-
raste prodaja kruha za 20 do 30
odstotkov. Običajno pa na Vran-
skem delamo 1800 do 2 tisoč
komadov kruha na dan, Velenje
800 komadov, keksov naredimo
približno 6 do 7 tisoč kilogra-
mov na mesec«
Na vprašanje, koliko vrst kru-
ha pečejo, se samo nasmehne
in zamahne z roko: »Ah, danes
hoče že vsak svojo vrsto. Kak-
šnih 15 vrst najmanj, vsaka tr-
govina ima svoje želje in pač
ustrežemo kupcem.« V zad-
njem času Slovenci radi posega-
mo po tako imenovanih polno-
zrnatih kruhih. Je to zgolj moda
ali so te vrste kruhov res bolj
zdrave? »Zdravi so ti kruhi za-
gotovo, ker imajo več balastnih
snovi. Res pa je, da so ti kruhi
zdaj postali moderni, podobno
kot so v Evropi že nekaj časa.«
Zaradi prostorske stiske bo-
do v podjetju Brglez v prihod-
nje proizvodnjo keksov iz
Žalcu preselili na Vransko.
Anica in Roman Brglez sta
med kupci znana tudi po šte-
vilnih nagradnih akcijah.
»Kupca moraš pridobiti in ga
obdržati, kupca mora privabiti
kvaliteta in zvestoba podjetju,
to zvestobo pa je treba nagra-
diti. Zato vsako leto vsaj en-
krat pripravimo večjo priredi-
tev za stranke. Letos smo imeli
veselico na Vranskem, priča-
kovali smo 500 do 600 ljudi,
prišlo jih je preko 800,« je bil
zadovoljen Roman Brglez.
IRENA BAŠA
Roman Brglez: »Naš cilj v prihodnje je lastna
prodajalna tudi v Celju. Vse bo odvisno od
tega, ali bomo uspeli najti primemo lokacijo,
saj je ponudba kruha in peciva v mestu
precejšnja.«
8
NASI KRAJI IN UUDJE
Hrib |e zažarel v soju
električnih luči
Dobrih deset let so si ljudje na Šentjungerti prizadevali za izboljšanje električne napetosti - Naložba, vredna preko
16 milijonov tolarjev
Ozka cesta se iz Šmartne-
ga proti Šentjungerti kar po-
šteno vije v breg. Da bi ma-
kadam nekoč zamenjala as-
faltna prevleka, je že lep čas
sen ljudi. »Pa bo že,« pravijo,
»glavno je, da nam je konč-
no posvetila luč. Taka, kot se
spodobi. In da bodo gospodi-
nje brez strahu vklopile
pralni stroj ali napolnile
hladilno skrinjo.« Konec mi-
nulega tedna so namreč de-
lavci celjskega Elektra na
Šentjungerti priklopih novo
transformatorsko postajo.
Mnogi pravijo Šentjungerti
tudi Kunigunda ali Gora. A
domačini natančno razlikuje-
jo stvari. Šentjungert je kraj,
naselje, kjer se življenje do-
mačega življa tesno prepleta z
življenjem tistih, ki v ta od-
maknjeni, a čudoviti svet be-
žijo pred vsakdanjim mest-
nim vrvežem. Kunigunda pa
pravijo več stoletij stari cerkvi
na vrhu Šentjungerti, ki že
dober mesec sije v sveži
preobleki in je s svojo belino
vidna daleč v dolino. Sveta
Kunigunda in sveti Henrik sta
zaščitnika cerkve, od tod tudi
njeno ime.
Končno normalna
napetost
Dobro desetletje je trajalo,
da so na Šentjungerti priklo-
pih novo transformatorsko
postajo. Električno napeljavo
so ljudje seveda imeh. Že od
leta 1956, a napetost je bila
tako slaba, da jim ni kaj prida
služila. Kako so se lotih dela
in kako reših problem, je pri-
povedoval vodja izgradenj in
storitev na območju Celje me-
sto in Celje okolica, elektroin-
ženir Ivan Gregorc. »Leta
1988 smo začeh v Elektru Ce-
lje pripravljati projekt za iz-
boljšavo slabih napetostnih
razmer na območju Šentjun-
gerti. Napetost naj bi za nor-
malno obratovanje gospodinj-
skih porabnikov znašala vsaj
200 V, na tem območju je zara-
di velike razdalje od obstoječe
transformatorske postaje na-
petost na koncu voda padla
včasih tudi na 160 V.
Pri izdelavi projekta je priš-
lo do težav z lastnico zemljiš-
ča, s problemom so se začeli
ukvarjati ljudje na občini,
prišlo je do razlastitve oziro-
ma služnostne uporabe. Lani
je bil problem razrešen in le-
tos dokončno izdelan projekt,
zato je naša služba izgradenj,
storitev in servisov pri Elektru
lahko začela z gradnjo. Aprila
smo začeli z deli, daljnovod je
dolg 1600 metrov. Teren, po
katerem je zgrajen, je zelo
težak, drogove ni bilo mogoče
postavljati z mehanizacijo, ta-
ko da so se naši monterji res
trudili. Na delu trase je bilo
treba posekati gozd, to so na-
redili krajani sami. Konec mi-
nulega tedna smo daljnovod
priklopih, napetostne razme-
re so zdaj normalne. Daljno-
vod gravitira na občino Celje,
za vzdrževanje na tem daljno-
vodu in nizkonapetostnem
omrežju pa bodo skrbeh v
nadzorništvu Žalec.
Celotna naložba je vredna
približno 16 milijonov tolar-
jev, denar je prispevalo pod-
jetje Elektro iz sredstev za no-
ve investicije. Na prvi postaji
Šentjungert - zidanice je prib-
ližno 30 do 40 porabnikov, na
drugi postaji Šentjungert - Re-
ber pa še 25 porabnikov. Na-
petost na tem območju je zdaj
220 V in tudi z vključitvijo
novih porabnikov bo napetost
zadostovala normativom.
Predvidena je tudi dopolnitev
izgradnje nizkonapetostnega
omrežja v samem naselju pod
cerkvijo, kjer so bile napetost-
ne razmere najslabše. S po-
močjo krajanov naj bi zagoto-
vili še napetost 380 V, kar je
potrebno predvsem za večje
porabnike.«
Žalski Celjan Jože
In kaj pravijo domačini?
Najbolj zgovoren je bil Jože
Žužek: »Uradno sem Zavr-
šan, ker stanujem v Zavrhu 23
v žalski občini, ampak pri po-
šti in elektriki pa spadam pod
Šentjungert, to je pa že v celj-
ski občini in krajevni skupno-
sti Šmartno. Elektrika je pri
nas bila, ampak strašno slaba.
Radio je velikokrat utihnil, o
pralnem stroju ni, da bi človek
govoril, ko sem pa hotel žito
za prašiče zmleti, se je mlin
velikokrat kar ustavil. Zamr-
zovalna skrinja je bila stara
samo tri leta, pa je odpovedal
kompresor. Je pa zanimivo,
da je bila ponoči še slabša luč
kot v jutranjih urah. Tako je
bilo od 88. leta naprej. Počasi
je prišlo do nove napeljave.
zdaj pa sem prav hvaležen lju-
dem na Elektru. Najbolj sre-
čen v življenju pa bom, če
bodo napeljali še trifazni tok.
Tudi krajevna skupnost Gali-
cija nam je pri tem obljubila
pomoč.
Vsa leta živim na kmetiji,
približno 13 hektarov meri,
veliko je gozda, delovne sile
pa ni, saj sva z bratom sama.
Brat je po stroki strojni klju-
čavničar in če bi imela trifaz-
ni tok, bi kupila varilni apa-
rat. Pa kakšen trofazni elek-
tromotor, da bi človek drva
žagal. Zdaj je vse treba opra-
viti z motorno žago. Prav ve-
sel sem, da nam bodo zdaj
zvonili tudi novi zvonovi v
naši cerkvi svete Kunigunde.
21. julija letos je bilo slavje,
takrat smo v zvonik potegnili
dva nova zvonova. Pa ju še
nisem slišal pošteno zvoniti,
ker pač ni bilo elektrike. Sa-
mo malo so zvonih tisto nede-
ljo, ko so jih potegnili v zvo-
nik, takrat so imeli poseben
agregat. Tudi tri reflektorje so
uredili ob cerkvi, ki spad
gališki fari, pa so cerkev 1,
ko osvetljevali samo tisti i
čer, preden so obesili zvoi
va. Res je lepo, da imo
zdaj končno pošteno eM
ko v teh naših hribih .«
IRENA Bi
Foto: GREGOR K^i
Ivan Gregorc: »Teren je bil resnično zahteven,
fantje pa so veliko dela opravili z rokami.«
Jože Žužek: »Najbolj srečen bom takrat, ko
bo na domačiji trifazni tok.«
Monterja Elektra Celje Ivan Šuster in Zdenko Ramšak
pripravi transformatorske postaje za priklop.
Na »poletnem travniku«
cel jsice bolnišnice
Slovenski duhovnik iz Argentine maševal za bolnike
Vodstvo celjske bolnišnice
je leta 1995 zadolžilo vzgoji-
teljice pod vodstvom Majde
Guzej, zaposlene na oddelku
za otroško kirurgijo, da skr-
bijo za urejenost velike avle
do dokončanja izgradnje no-
ve celjske bolnišnice. Ta pro-
stor služi ob nedeljah in
praznikih tudi za bogoslužje,
dokler bolnišnična kapela ne
bo dograjena.
Mali bolniki - ustvarjalci po-
gosto razstavljajo na stenah
velike avle svoje risbe, ki so
nastale med boleznijo. Njiho-
vo sporočilo v različni tehniki
ni le pozdrav mimoidočim,
ampak tudi dokaz, da zanje
čas, ki so ga preživeli v bolni-
šnici, ni izgubljen.
V začetku junija letos so
pripravili razstavo, ki so jo
poimenovali Poletni travnik.
Dvanajst otroških risb v raz-
ličnih tehnikah predstavlja
trave, cvetje in živali s travni-
kov. Za vsako risbo so porabili
tri dni, sodelovalo pa je več
bolnih otrok v starosti od pet
do šestnajst let. Med šestintri-
desetimi podpisniki na risbah
je označeno tudi ime z roko v
mavcu v oklepaju. Na veliko
so zapisali:
»Bolnišnični vrtec - OE Zar-
ja. Otroci z otroškega oddelka
kirurških strok, ORL oddelka
in otroškega oddelka vas sku-
paj z vzgojiteljicami Ireno,
Majdo in Heleno vabijo na
poletni travnik!«
Na dan sv. Lovrenca, 10.
avgusta letos je maševal za
bolnike celjske bolnišnice
med otroškimi risbami »polet-
nega travnika« slovenski mi
jonar, lazarist Tomaž Mavi
iz Buenos Airesa v Argenti
ki od leta 1994 ponovno živ
Sloveniji. Nadomeščal je b
niškega kurata, ki je na dof
stu v Nemčiji. Z njim je son
seval duhovnik Milan Korb
iz Poljčan, ki se trenutno ti
zdravi v celjski bolnišnici. I
goslužje je spremljala pesf
bolnikov in se izgubljala vi
lini zidov, obkroženih z otn
kimi risbami. Tako je slove
ski rojak iz Argentine z bei
do tolažbe in upanja zgra^
med nami nov most in pole'
travnik celjske bolnišničen
vabi, da stopimo nanj.
Mi Mag. KAROLINA GOD»
Slovenski misijonar iz Argentine, lazarist Tomaž Mavric in Marijina sestra Roberta Leto^
med mašo za bolnike v celjski bolnišnici.
DOMA JE NAJLEPŠE
9
Terme Topolšico
[L-tošnje sprehode po slo-
fiiskih naravnih zdraviliš-
kih bomo zaključili s spreho-
dom po Termah Topolšica in
i^^ieljnim spoznanjem o so-
jjjjiiii filozofiji pojmovanja
zdravja.
5e pred kratkim bi večina
Ij^idi, ki bi jim predlagali počit-
ijjce v zdravilišču, zamahnila z
foko in ob tem najprej pomisli-
la^ da so toplice primerne le za
zdravljenje bolezni in poš-
Icodb. Še posebej poleti smo se
[gto za letom zapodili na morje
ju le redki »posebneži« so se
odločili za drugačen način pre-
življanja dopusta, na primer na
jdiietiji, v zdravilišču, v hribih
jli še kako drugače. Za vse to
imamo v Sloveniji idealne na-
ravne danosti, ki pa včasih sa-
me po sebi še ne zadostujejo.
Slovenska zdravilišča so ob
souporabi naravnih zdravilnih
sredstev razvila številne nove
metode zdravljenja in nove
programe za preprečevanje bo-
lezni ter izboljševanje počutja.
Prav zaradi tega lahko dvakrat
premislite, če ne bi kazalo po-
fitnic preživeti v zdravilišču,
od koder boste prišli bolj zdra-
vi, boljše volje, spočiti in zado-
voljni.
Lega zdravilišča
Razloženo zdraviliško nase-
' je Topolšica z zgostitvijo hiš
ob cesti pred zdraviliškimi po-
" toji ob potoku Toplici, prvič
fflenjenem leta 1440, leži v
zahodnem delu Velenjske kot-
ine, pod apniškim Lomom
i756 metrov), ob termalni pre-
iomnici Topolšica-Dobrna-Ro-
; gaška Slatina. Poleg samotnih
tmetij naselje sestavljajo zasel-
ki Metleče, predmestje Šošta-
nja, Lajše ob velenjskem šport-
^ lem letališču in Lom, visoko
1M pobočju pod istoimensko
■ vzpetino. Topolšica si je našla
• oiesto med vršaci Karavank in
■ Savinjskih Alp, med gozdovi in
zelenimi travniki, med pobočji
z mnogo sonca in toplote, kjer
■zvira čista zdravilna voda in je
"a pretek svežega gorskega
zraka brez megle, zato je po-
stala zelo obiskano zdravilišče
za obolele s tuberkulozo. Hri-
^i. ki jo obdajajo, so pokriti s
l^rasnimi iglastimi gozdovi. Ob
^'seh teh naravnih danostih za
■ zdravje in dobro počutje upo-
dabljajo vse vrste terapij in teh-
■ ^ik, masaž, kopeli... V bližnji
"l^olici ni industrijskih naselij,
''3nzitnih cest in ne železnice.
Zato je zrak čist in neonesna-
^^n. Področje, v katerem pre-
vladuje srednjegorska klima, je
'^t^azito mirno, kot nalašč za
l^^s. ki bi se radi spočiU. Terme
"^opolšica z zdravilnim vrel-
katerega učinke so poz-
"^^li že na začetku 17. stoletja,
^0 danes pomembno rekreacij-,
^•^0. zdraviliško in gostinsko
^fedišče. Prebivalci so zaposle-
v bližnjem Šoštanju in Vele-
Na pomolu nad potokom
oplico stoji poznogotska cer-
sv.Jakoba, ki se prvič ome-
Jaleta 1545. Sedanja stavba je
J'^ zidana okoli leta 1730. V
>olšicije9.majal945nemš-
^ generalfeldmaršal Alexan-
Jr von Lohr podpisal doku-
^^nt o vdaji nemških oborože-
y^sil v jugovzhodni Evropi.
POLETNI
KVIZ
Toplice, vrelec,
presenečenja...
Kot velik del slovenskih na-
ravnih zdravilišč so tudi Terme
Topolšica bile znane že v davni
preteklosti, že v 16. stoletju.
Leta 1617 jih je obiskal ljub-
ljanski škof Tomaž Hren. Leta
1838 so bile že odprte za javno
uporabo. Leta 1898 so jih preu-
redili in modernizirali. Terme
Topolšica ležijo 10 kilometrov
od Velenja na nadmorski višini
395 metrov. V majhni dolini jo
s treh strani obdajajo s smreko-
vim gozdom porasli griči in
hribi. Lega in klima, ki prevla-
duje tu, jo delajo privlačno za
najširšo množico ljudi, potreb-
nih zdravja, mira in sprostitve.
Same terme ponujajo možnost
kopanja v dveh termalnih ba-
zenih, možnost kopanja v indi-
vidualnih kabinah, ročno in
podvodno masažo. V njih lah-
ko preizkusite učinke aku-
punkture po starem kitajskem
načinu in skoraj neverjetne
efekte zdravljenja z laserjem.
Vsi prostori so opremljeni s
sodobnimi pripomočki, zah-
tevnejše preiskave pa opravlja-
jo na internem oddelku bolni-
šnice Topolšica. Rehabilitacij-
ski program sestavi zdravnik
specialist, odvisen pa je od bol-
nikovega bolezenskega stanja,
starosti, počutja in vedenja. Za-
jema individualne in skupin-
ske vaje v bazenu, termoterapi-
je, parafinske obloge, masaže
in elektroterapije.
Zdravstvena
dejavnost
Zdravilišče Terme Topolšica
ima organizirano lastno
zdravstveno službo. Medicin-
sko osebje zdravilišča izvaja
terapije v zdravstvenem delu
hotelskega objekta in pri tem
poleg naravnih metod uporab-
lja za zdravljenje tudi mehano,
kinezo, termo, hidro in elek-
troterapije. Naravno zdravilno
sredstvo je termalna voda s
temperaturo 32 st.C. V eni se-
kundi se nabere kar 50 litrov
vode. Številne raziskave so po-
kazale, da ima termalna voda v
Topolšici izredno močan vpliv
na vse žive organizme. Zelo je
primerna za preventivne kure
in rekreacijo, v medicinske na-
mene jo uporabljajo v obliki
kopeli oziroma kopalnih kur.
Obolenja, pri katerih se bo uči-
nek zdravljenja pokazal v naj-
večji meri, so stanja po poškod-
bah in operativnih posegih lo-
komotornega sistema ter huj-
ših opeklinah, obolenja skle-
pov in hrbtenice (degenerativ-
no obolenje hrbtenice in spon-
di logeni sindrom), izvensklep-
ni revmatizem, kronična obo-
lenja srca in dihalnih organov,
motnje v prekrvavljenosti udov
ter nevrotska stanja. Iz tega
lahko sklepamo, da se v Topol-
šici zdravijo prav tiste bolezni
in posledice poškodb, ki so
med našim prebivalstvom naj-
bolj pogoste in so na žalost v
stalnem porastu.
Za lažjo odločitev, v kateri
program zdravljenja se boste
odločili, vam povemo, da ima-
te v Termah Topolšica hkrati s
povečevanjem zanimanja do-
mačih gostov več programov,
ki bodo zadovoljili različne
okuse. Tako se boste lahko od-
ločili za preventivni zdravs-
tveni program, aktivni oddih,
klimatski program, počitniš-
ki in vikend program, spe-
cialni kurativni program (po-
nuja sistematični zdravniški
pregled, kurativni program za
operirance, bolnike z bolezni-
mi ožilja ter bolnike z okvara-
mi na lokomotornem aparatu,
program za bolnike z obolenji
nevromuskulatornega apara-
ta) in za konec lepotilni pro-
gram. Program edukacije pa
vključuje še eno posebnost, in
sicer dve šoli: za diabetike in
hrbteničarje.
Hotel, izleti
Gostje se lahko v Topolšici
odločijo za nastanitev v hotelu
Vesna, ki ponuja vse udobje
današnjega časa. V sklopu ho-
tela Vesna so poleg dveh baze-
nov s termalno vodo (večji me-
ri 25x12,5 metra) še savna,
trim kabinet in telovadnica, in-
dividualne kabine za kopanje,
kadi za podvodno masažo, ka-
di in kabineti za ročno masažo,
v neposredni bližini pa so te-
niška igrišča, trim steza in as-
faltno igrišče. V okviru hotela
Vesna pa deluje tudi salon este-
tika za lepši videz nežnejšega
spola. Gostje se lahko odločijo
tudi za jahanje, kopanje in sur-
fanje na bližnjem Plevelovem
jezeru, vožnjo s kajakom po
reki Savinji, lov in ribolov...
Privoščite si lahko tudi različne
izlete v okoUco. V bližini je
Šoštanj, mesto v zahodnem de-
lu Šaleške doline pod ruševina-
mi gradu, ki je nekdaj varoval
prehod reke v gorsko sotesko,
znano po usnjarstvu in termoe-
lektrarni. Šoštanj ima izredno
zanimivo in dolgo zgodovino.
V mestu od treh graščin stoji le
še ena. Najstarejša je bila Pusti
grad, ki se omenja že leta 1318
in je bila v lasti Vovberžanov.
Stala je na pomolu sredi strme-
ga pobočja nad Šoštanjem. Že
od 16. stoletja je razvalina.
Druga je trška graščina Amts-
haus, ki je leta 1734 pogorela,
stala pa je tam, kjer je danes
staro mestno jedro. Takrat je
glavno vlogo prevzel dvorec na
pobočju severno od središča
Šoštanja, danes imenovan Voš-
njakova graščina, nekdaj pa
Thurn. Šoštanj se kot trg prvič
omenja leta 1355, mesto pa je
od leta 1911. Tam je galerija
kiparja Ivana Napotnika (1888-
1960). V Šoštanju se je rodil
pesnik Karel Destovnik-Kajuh
(1922-1944).
Pot nas lahko pelje tudi v
drugo smer, nasproti Topolši-
ce, v vas Skorno pri Šoštanju.
Kraj se prvič omenja leta 1243
in se ponaša s podružnično
cerkvijo sv. Antona. Prvotna
cerkev je bila morda najstarej-
ša v šmihelski župniji, vendar
se prvič omenja šele leta 1545.
Sedanja stavba je bila zidana v
17. stoletju in leta 1901 prenov-
ljena. Prezbiterij je še gotski;
ima ozka šilasta okna ter re-
brast obok. Ohranjeni so os-
tanki velike freske iz leta 1526.
Streljaj daleč od Šoštanja pri-
demo v majhen kraj, ki pa ima
zavidanja vredno zgodovino,
Sv.Florjan. Podružnična cerkev
sv.Florjana se prvič omenja leta
1545. Leta 1669 so zgradili se-
danjo stavbo, ki ima znamenit
raven strop s staro slikarijo. V
cerkvi je vzidana spominska
plošča z opisom Katzenstein-
skega gradu, ki je nekdaj stal
blizu cerkve. Prvi znani grajski
lastniki so bili Ptujski gospodje;
ti so tu postavljali svoje ministe-
riale Katzensteine, ki se ome-
njajo leta 1173 in nato pogosto v
13. stoletju. Leta 1327 so bih
grajski lastniki že Celjski grofje.
V bojih med Habsburžani in
Celjani je bil grad razrušen ter
ni bil več nikoli obnovljen.
Ohranjeni so le mali ostanki
razvalin. Kapelica ob cerkvi
sv.Florjana je bila zgrajena leta
1818. V njej hranijo krogle, baje
iz dobe turških napadov. Iz
Sv.Florjana prihaja, mimogrede
rečeno, tudi znana slovenska
pevka mlajše generacije Irena
Vrčkovnik.
Če gremo po cesti naprej iz
Sv.Florjana pridemo v Bele Vo-
de, kjer je na severni strani, v
pečinah ob Hudem potoku,
Mornova zijalka, v kateri je pro-
fesor Srečko Brodar leta 1936
odkril koščeno in kameno orod-
je iz stare kamene dobe ter
bronaste predmete. Župnijska
cerkev sv. Andrej a se prvič ome-
nja leta 1482. Sedanja stavba je
bila zidana leta 1775. Bila je
podružnica mozirske župnije.
Leta 1786 je postala kuracija in
pozneje župnija. Podružnična
cerkev sv.Križa je sloveča božja
pot. Na prostoru prejšnje lesene
kapele so tu zgradili leta 1840
romarsko cerkev, do katere vo-
dijo svete stopnice, postavljene
leta 1873, ki jih je s slikami
okrasil Tomaž Fantoni; istoča-
sno je poslikal tudi oratorij. Iz te
dobe so tudi freske v prezbiteri-
ju. Za sv.Križem je v rimski dobi
vodila cesta, ki jo še danes ime-
nujejo »rimsko cesto«. Dobro
obiskana izletniška točka, do
katere potrebujete slabe tri ure
hoje, se imenuje Smrekovec
(1569 metrov).
Za konec kratkega potovanja
po bližnji okolici Topolšice sko-
čimo še v 3 kilometre oddaljen
kraj z imenom Zavodnje. Na
vrhu Šambergu je nekdaj stal
utrjen gradič, last grofov
Schaumburgov. Sedaj je vidno
samo še temeljno zidovje in
trije obrambni jarki. Gradič so
najverjetneje razdejali Turki.
Župnijska cerkev sv.Petra se pr-
vič omenja leta 1545. Sedanja
romanska stavba je iz leta 1813.
Cerkev je bila prvotno podruž-
nica škalske in pozneje šmihel-
ske župnije. Iz slednje se je
izločila leta 1783 kot kuracija. Z
materjo župnijo je bila 1461
podrejena ljubljanski škofiji, od
leta 1787 pripada lavantinski
škofiji. Iz Zavodenj prihaja slo-
venski kipar Ivan Napotnik
(1888-1960), mojster plastike v
lesu.
MARJAN GRABNER
Kviz - Terme Topolšica
1. Lani so Topolčani praznovali zelo zanimivo letnico
omembe kraja. Katero?
M=250-letnico, H=555-letnico, K=1000-letnico;
2. Naravno zdravilno sredstvo v Termah Topolšica je
termalna voda. Kakšno temperaturo ima na izviru?
0=32 st.C, A=38 st.C, 1=25 st.C;
3. Za prijetno počutje gostov je na voljo kopanje v termal-
nih bazenih in individualnih kabinah. Koliko je bazenov v
Termah Topolšica?
D=1,t=2,K=4;
4. Tik preden zavijemo v Topolšico se ustavimo v Šoštanju.
Koliko graščin je v zgodovini krasilo mestno podobo?
U=5, A=1,E=3;
5. V Šoštanju je galerija, ki se imenuje po nekem sloven-
skem kiparju. Katerem?
L=Ivan Napotnik. N=Lojze Dolinar, J=Zdenko Kalin;
6. V Termah Topolšica imajo na voljo veliko število progra-
mov zdravljenja. Koliko?
Z=2,y=6, B=4;
7. V Šoštanju se je rodil nek slovenski pesnik. Kateri?
Ž=Ervin Fritz, Š=Jože Šmit, S=Karel Destovnik-Kajuh,
8. Sv.Florjan velja na Slovenskem za zaščitnika gasilcev. V
istoimenskem kraju se je rodila popularna slovenska pevka.
Katera?
N=Irena Vrčkovnik, t=Ditka Haberl, P=Mia Žnidarič;
9. Na severni strani Belih vod, v pečinah Hudega potoka, je
leta 1936 naš znani paleontolog Srečko Brodar odkril zanimi-
vost iz stare kamene dobe. Katero?
0=Potočka zijalka, A=Mornova zijalka.
Pravilno rešitev vpišite v priložen kupon in ga do 6. septembra
pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za
»poletni kviz - Terme Topolšica«. Med reševalce s pravilnimi
rešitvami bomo razdelili 5 praktičnih nagrad.
Izid žrebanja
Poletni kviz, objavljen v NT št. 33, ki je izšel 15. avgusta, je
rešilo 945 bralcev. Pravijen odgovor je bil AJDA IN TERMAL.
Izmed prispelih kuponov smo izžrebali pet reševalcev, ki so
kviz pravilno rešili in bodo prejeli naslednje nagrade: vikend
paket za 2 osebi prejme Metka Košak, Grobelce 27b, 3264 Sveti
Štefan, praktične nagrade - majico NT&RC, pa prejmejo nasled-
nji reševalci: Jerneja Boslič, Olimje 60, 3254 Podčetrtek, Boris
Gajšek, Leveč 44, 3301 Petrovče, Nika Jančič, Mestinje 49,
3241 Podplat in Doroteja Pilih, Mariborska 141, 3000 Celje.
Vsem izžrebanim čestitamo in sporočamo, da boste nagrade
prejeU po pošti!
la
NASI KRAJI iN UUDJE
Tuš brez kopalnice
V Kovinarski ulici 6 ob deževju teče v stanovanja, prave kopalnice pa ni
Pred leti smo pisali o eni
izmed hiš v Kovinarski ulici
v Celju, ki je do danes še
vedno zanemarjena in nevz-
drževana, življenje v njej pa
vse prej kot prijazno. Podob-
nih primerov je še veliko,
samo v omenjeni ulici jih je
cela vrsta. Tokrat je očitno
prekipelo stanovalcem Kovi-
narske 6.
Hiša ima sedem stanovanj,
nekateri so v njej že dve deset-
letji in več. Nekdanji Emo jim
je dodelil stanovanja, ki so ta-
krat morda še bila sprejemljiva,
danes pa so daleč od sodobnih
standardov bivanja. V celi hiši
sta namreč samo dve stranišči,
kopalnice nobene. Družine se
stiskajo v dveh prostorih. Pa bi
še nekako šlo, pravijo tisti
skromnejši, če bi na hiši opra-
vili vsaj najnujnejša popravila.
Tako pa streha zamaka in voda
ob deževjih teče v stanovanja.
Ponekod so zaradi vlage od-
padli ceh kosi ometa, v skup-
nem stranišču pa je nevarno,
saj lahko s stropa pade še kaj
drugega kot le omet, ki ga že
nekaj časa ni več.
Kje je kazen za
lastnika?
Pred leti so sicer zamenjali
okna in prenovih fasado, tako
da hiša na prvi pogled ni videti
v tako slabem stanju. Znotraj
je slika drugačna. Erna Sel-
čan živi z Ivanom Tomšičem
in sinom v dveh prostorih v
pritličju in pravi, da bi si mar-
sikaj sami uredili, če ne bi bilo
toliko vlage. »Streha že nekaj
časa pušča in kadar dežuje,
moram pri oknu postaviti
kad!« Zraven pokaže okolico
okna, kjer je od vlage stena že
vsa črna, ometa nad oknom pa
ni več, ker je sredi noči zgrmel
na tla. Še sreča, da je postelja
odmaknjena od okna! Sin si je
iz nekdanje kuhinjske niše
uredil svojo sobo, vanjo vložil
kar nekaj denarja, za nadalje-
vanje pa nima volje. Ivan Tom-
šič dodaja, da tudi klet pona-
vadi zalije voda, tako da mo-
rajo imeti vso ozimnico in
kurjavo na posebnih podstav-
kih. Najemnino so doslej red-
no plačevali v višini 4.800 to-
larjev, zadnja dva meseca pa
zaradi nevzdrževanja hiše te-
ga niso štorih. Upravnik Jože
Klun s svojim podjetjem
SPOS (prej je bil zaposlen v
EMO) jim je zagrozil, da lah-
ko ostanejo na cesti, če ne
bodo plačevali najemnine.
Nekateri stanovalci so na-
mreč dolžni še precej več kot
le za dva meseca. Vse lepo in
prav, pravijo, kakšne pa so
sankcije za lastnika, ki ne
vzdržuje stavbe? Po stano-
vanjskem zakonu bi ga lahko
preganjal inšpektor, ki pa je
žal daleč proč v Ljubljani.
Ker stanovalci v Celju niso
mogli ničesar doseči, so zato
prijavo o nevzdržnih razme-
rah naslovili kar na državni
zbor oziroma njegovo komisi-
jo za pritožbe.
S svojo štiričlansko družino
živi v hiši tudi Ruža Kosič, ki
pravi, da nima kam drugam,
ker si z možem nista uspela
urediti državljanstva, boji pa
se, da bi lepega dne del ometa
padel na otroke. Njena soseda
Milanka Djakovič pa pravi,
da plačuje najemnino le še
zato, da ne bi izgubila pravice
do novega stanovanja s social-
ne liste. »Mama je doma na
vasi, pa ima že zdavnaj kopal-
nico in stranišče, moja hčerka
pa bo stara 13 let in se mora
umivati v plastičnem umival-
niku!« je ogorčena Djakoviče-
va. Zraven pa menda prejema-
jo tako visoke račune za vodo,
kot bi imeli kopalnico.
Bodo obljube
streha postale?
Emo kot lastnik hiše se v
zadnjih letih agonije z njo in
drugimi podobnimi stano-
vanjskimi objekti ni kaj pose-
bej ukvarjal, pač pa jih je želel
čimprej prodati. Na upravn
Jožeta Kluna so se stanovj
obračali zaman. Ponudil jij
odkup njihovih stanovanj,
kar pa se glede na razmere
socialni položaj ni odločil u
če. Pred štirinajstimi dnevi
jih je Klun obvestil, da imaji
odslej novega lastnika. Nek
stanovanj je kupil Zdenko ^
dau, ki ima v Vitanju avtokjf
parstvo, nekaj  pa podjeti
Mastnak iz Jurčičeve ulic|
Celju. Novopečeni lastnikip
očitno niso vedeli, kaj kupujf
jo. Stanovanj si namreč nis
ogledah, šele pred dnevi j
Zdenko Fridau prvič videl, k;
je kupil. Stanovalcem je oblji
bil, da bo poskrbel za strehe
da bo najemnina zaenkrat«
tala nespremenjena in da I
merava zamenjati napeljav
ter urediti plin. Sliši se lepo i
obetavno, pravijo stanovali
če le ne bo ostalo zgolj I
obljubah. 1
TATJANA CVn
■■i Foto: GREGOR kM
Erna Selčan pri oknu svoje spalnice, od koder je sredi noči zgrmel na tla omet.
Strop nad skupnim straniščem.
Peli so jih mati moja
Nastopilo petindvajset družin iz Slovenije in zamejstva - Med gosti Štefka Kučan
V Andražu pod Goro Oljko
so se letos že trinajstič zbrale
družine, ki jim je pri srcu
domača pesem. Starejša kot
je, ljubša jim je, in še lepo jo
znajo zapeti.
Letos se je srečanja Družina
poje udeležilo petindvajset
družin s skupaj 161 pevci,
prišH pa so iz različnih krajev
Slovenije in zamejstva. Kljub
grozečim oblakom je prišlo tu-
di več kot dva tisoč poslušal-
cev, ki jih s pevci druži enaka
ljubezen.
Trinajsto prireditev Družina
poje je odprl predsednik sveta
KS Andraž Tone Mešič, ki je
izrekel dobrodošlico vsem, ki
so z obiskom prireditve doka-
zali, da je stara, domača slo-
venska pesem še živa in da
prenekatera prav zaradi te pri-
reditve tudi ne bo potonila v
pozabo. »V tako majhnem kra-
ju, kot je Andraž, je na dan
prireditve zbrano pravo bo-
gastvo. Družina, ki jo povezu-
je petje, je gotovo korenina
našega naroda, zato je družin-
sko petje in ohranjanje tega
narodnega blaga še kako po-
membno,« je poudaril Tone
Mešič.
Krog nastopajočih v Andra-
žu se iz leta v leto širi, prav
tako pa je iz leta v leto več
poslušalcev. Letos je bila med
nastopajočimi najštevilčnejša
družina Završnik z Dobrovelj,
ki je štela deset članov (na
sliki). Nastopajoči so na pri-
reditveni prostor prišli v po-
vorki, prireditev pa se je zače-
la z nastopom vaških godcev
iz Andraža in nastopom fol-
klorne skupine Oljka iz
Šmartna ob Paki. Ko so odpe-
le vse družine, sta zbranim
spregovorila Štefka Kučan in
žalsk župan proL Milan
Dobnik, ki sta se o prireditvi
izrazila zelo pohvalno, orga-
nizatorjem in nastopajočim
pa zaželela še naprej obilo
uspeha pri ohranjanju doma-
če ljudske pesmi,
■■■■■■■■i T. TAVČAR
Počitniški zaslužek
Počitnice za šolarje in štu-
dente se končujejo. Nekateri
so med poletjem pridno dela-
li, saj vsak tolar še kako prav
pride. Zanimalo nas je, kako
poletne mesece ocenjujejo
študentski servisi, ki mladim
posredujejo različna dela.
Na Študentskem servisu
Celje (ŠSC) so v juniju, juliju
in avgustu izdali približno
1000 napotnic za počitniško
delo, ki ga je letos manj, je pa
več krajših in priložnostnih
del, ki si jih iskalci honorarnih
zaposlitev deloma poiščejo tu-
di sami. Med iskalci prilož-
nostnih del je skoraj dvakrat
več dijakov kot študentov,
oboji pa največ delajo v večjih
podjetjih, kjer v glavnem ne
opravljajo dela, za katera je
potrebno strokovno znanje.
Zaslužki preko ŠSC se gibljejo
v zelo širokem razponu od
300 do 1800 tolarjev na uro,
odvisno seveda od težavnosti
in strokovnosti dela, povpreč-
ne enourne postavke pa so od
350-400 tolarjev. Nekatera de-
la (strežba, akviziterstvo) os-
tajajo zaradi nizkega plačila
neoddana, večina pa jih traja
14 dni. Večjih zapletov z ne-
rednimi izplačili nimajo, opo-
zorili pa so na težave s študen-
ti, ki delajo »na črno» in so
večkrat opeharjeni za plačilo.
Sicer pa so se na ŠSC pohvalili,
da imajo dokaj aktiven Klub
študentov celjske regije, ki or-
ganizira različne prireditve in
ki k vpisu vabi mlade in krea-
tivne.
Na Študentskem servisu
Formica so med poletjem od-
dali od 150 do 200 honorarnih
del, veliko pa so jih iskalci
priložnostnih zaposlitev našli
sami. Za eno uro dela so delo-
dajalci v povprečju plačah od
280 do 450 tolarjev, glede na
vrsto dela. Število študentov
in dijakov, ki so delali prek
Formice, je približno izenače
no, vendar pa študentje opra\
Ijajo zahtevnejša dela, dijat
pa predvsem lažje fizične a
poslitve (kot sta strežba in pc
moč v gospodinjstvu). Oddč
no delo je v povprečju trajali
mesec dni. Pritožb iskalce
dela na račun delodajalcev ii
obratno niso zasledili.
A. BOSAl
REKLI SO
Stanko Novak, predsednik
sveta KS Polzela:
»Že več let si v naši krajevni
skupnosti prizadevamo, da bi
uredih črna odlagališča. Najbolj
kritični sta nekdanja gramozni-
ca na Bregu pri PolzeU in Meh-
kova jama pod Vimperkom. Se-
daj smo pred rešitvijo odlagališ-
ča na Bregu. S soglasjem mini-
strstva za okolje in prostoi
uprave republike Slovenije 2
varstvo narave, smo odpadfe
odstranili in jih odpeljali na de
ponijo. Sedaj bomo začeli jam'
zasipavati z odvečnim nasip
nim materialom pri gradnji
toceste. Ker gre tudi za vodo
varstvene razloge, smo se s po^
jetjem za urejanje voda Niv^
Celje dogovorili za začasni
transportno pot po visokovoii
nem nasipu ob Savinji, po k#
rem bodo vozili tovornjaki
sipni material. Tako bodo kr^
jevno cesto uporabljali le pra2i'
tovornjaki. Ko bo jama zasuta
bomo posejali travo in površi"^^
uredili za rekreacijske namen^
S tem bo dokončno sanirano i"
odlagahšče, ki je močno bodlo*
oči vse krajane, še posebej bli^'
nje sosede, saj sta od tam pril^^
jala smrad in golazen. Tudi
likovo jamo že urejamo, tudi^
zasutje te jame pa bi radi pri^'^
bih viške nasipnega material'^
bodoče avtoceste.« j
T. TAVČl
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Celje imam rada, a po duši
sem Bočanka
Anka Resinovič- uradno specialistka medicine dela, za Emovce pa njihova dohtarca, ki se je še vedno radi spominjajo
NAŠI ZDRAVNIKI
Dr. Anka Resinovič je ena redkih zdravnic, ki preživlja svoja
delovna leta v obratnih ambulantah, se v njih dobro počuti in
zna naju skupen jezik z ljudmi
' pogovor z dr. Anko Resino-
^ je pravi užitek. Ne naleti
Ijij^ek vsak dan na tako pre-
rosto, zgovorno in prijetno so-
iM-ornico. Nič čudnega, da so
' (jve desetletji imeli radi de-
v celjski »kširfabriki«. In
jI jih malo, ki jo spoštujejo še
jjnes. Morda tudi zato, ker ni
j^ela v svoji ordinaciji, am-
jjli je vsaj enkrat na teden
jfišla za stroje in poklepetala z
jgdmi. Še danes jih pozna, ko
^srečajo na ulici. Če se že ne
jpomni imena, pa zagotovo ve,
2j|<aterim strojem je kdo stal.
Kolo časa sva v Cetisovi ambu-
jnti, kjer dela zadnjih nekaj let,
avrteli v rana otroška leta. »Do-
na sem iz Bočne, bila sem hči
lomnih staršev, ampak kar
fidna v šoli. Kot otrok sem se
ida potepala naokoli, iskala
ružbo, pozimi smo se drsali na
ireti, pa tudi knjiga je bila moja
festa prijateljica. V šolo sem
ajprej štiri leta hodila v Bočni,
otem še štiri leta v nižjo gimna-
ijo v Gornjem Gradu. Poleti s
ilesom, pozimi peš. Otroška
la so bila res lepa,« se spomi-
a. »Zemlje nismo imeli, da bi
ffila doma veliko dela kot ne-
|\te:imoji vrstniki. Višjo gimna-
isem potem obiskovala v
labljani, leta 1960 sem se vpisa-
li na medicinsko fakulteto. Z
*o spodbudo, zlasti očeta,
ifin študirala in doštudirala me-
icino leta 1967. Malo sem po-
fgnila na sredi, na koncu četrte-
p letnika sem namreč prebolela
' Meningitis in pol leta nisem na-
fdila nobenega izpita. Bila sem
epubliška štipendistka, brez te-
1 a denarja bi težko prišla do
fojega kruheca. Zadnja leta
bila Emova štipendistka in
«tem sem seveda šla vrnit šti-
' indijo v Emovo obratno ambu-
' snto. Tam sem se čisto preglo-
■ oko zakopala,« se nasmeje dr.
Ifsinovičeva. »Računžda sem,
' ^ bo to bolj kratka služba, na-
meravala sem na pediatrijo, am-
potem sem že prvo leto
'*ila priložnost za opravljanje
diplomskega tečaja iz medici-
dela. To je bil začetek mojega
Jfla v medici dela, kjer vztrajam
l^danes, čeprav sem zadnja leta
H zabredla v splošno zdravs-
"^o.« je brez posebnega dreganja
^fipovedovala sogovornica.
Zdravnica na kolesu
^ Emu je dr. Anka Resinovič
Na 20 let. »Mislim, da imam
^ najdaljši staž v obratni am-
'^ti, ki nikoli ni veljala za
"i^tno delo, predvsem zaradi
Jlniškega staleža. Med Emovci
imela dosti pacientov, s ka-
smo lepo sodelovali, ved-
JJ Pa smo bili dva ali trije zdrav-
tako da so si ljudje lahko
jirali. Veliko lepega je bilo, kot
Jsod drugod, pa vedno vse
^ ni bilo rožnato. Kmalu sem
I ^^ala vodja ambulant, nekaj
kasneje tudi vodja vseh obrat-
J ambulant, ki so takrat še bile
^^ju. Najprej v okviru zdravs-
tvenega doma, pa zdravstvenega
centra, najdlje smo bili organizi-
rani kot tozd medicine dela.«
Čeprav se je dr. Anka Resino-
vič odločila za medicino dela in
leta 1977 tudi končala specializa-
cijo, sama zase pravi, da čisto
pravi medicinec dela nikoli ni
želela postati niti ni bila. »Ostala
sem kurativni zdravnik, to mi je
bolj odgovarjalo kot zgolj pre-
ventivno delo z ljudmi. V Emovi
obratni ambulanti si lahko delal
oboje, zato sem najbrž tudi osta-
la toliko časa. Kolegov sem pa v
Emovi obratni ambulanti kar ve-
liko zamenjala. V obratnih am-
bulantah je bila fluktuacija ved-
no velika. Nekaj jih je delalo par
let, nekaj jih je samo nosek po-
molilo vanjo. Sama sem Emo
zapustila po dobrih 20 letih in
potem prišla v drugo obratno
ambulanto. V Cetisovo, kjer de-
lam zadnjih osem let, poleg me-
ne je tu še ena zdravnica in
moram reči, da sem tu zadovolj-
na.«
Še po nečem se je dobro spo-
minjajo Emovi delavci. Po tem,
da se je vedno vozila s kolesom.
»Bo kar držalo,« se veselo na-
smeje. »Kmalu sem sicer imela
šoferski izpit, tudi do enega fič-
ka sva z možem prišla, ampak
vozila sem se s kolesom in še
danes rada grem v mesto z bici-
klom. Ne samo zaradi gibanja,
temveč zato, ker nimaš nobene-
ga problema. Lepo se odpelješ,
ni ti treba iskati parkirnega pro-
stora, edino varno ni preveč.«
Ob koncu tedna pa v
Bočno
Ko je bila še v Emu, si je skoraj
vsako sredo vzela čas in se od-
pravila v tovarno. »Malo smo
posedeli z delavci, malo pokle-
petali. Dobro sem poznala ljudi
in še danes za vsakega vem, kje
je kdo delal. Imen se včasih ne
spomnim, človeka in delovnega
mesta pa zagotovo.« Danes pra-
vi, da takrat niti slučajno ni po-
mislila, da bo firma kdaj propad-
la. »V zadnjih letih mi je bilo po
svoje kar prav, da nisem bila več
med ljudmi v Emu, ker so se mi
v dno duše smilili. To so nera-
zumljive stvari. Da je bilo na
določenih mestih preveč ljudi,
da je bilo preveč kvazi vodij, to
se mi je že včasih zdelo. Videla
sem, kako mojstri vodijo določe-
ne obrate, premalo je bilo zna-
nja, da pa to ne bi preživelo, tega
si pa nisem mislila. Hudo mi je,
ker vem, da so Emovci imeli
poseben odnos do tovarne. Ni-
koli niso bili kaj prida plačani,
ampak se je dogajalo, da so šli
delavci stran in se potem spet
vračali v podjetje z bolje plača-
nih mest. Pa cele družine so bile
tam zaposlene. Vozači so bili iz
Hrvaške, s Rujskega polja, od
vsepovsod so prihajali. Očitali
so, da je v Emu preveč polprole-
tariata. To je bilo res, tudi bolniš-
ki stalež je res bil visok, pa ne
zaradi dela na kmetijah, ampak
dela v tovarni. Ženske so delale
poleti pri pečeh, 40,50 stopinj je
bilo včasih. Me zanima, kako bi
drugi to zdržali,« je razmišljala
dr. Resinovičeva.
O Celju, kjer živi že tri deset-
letja pravi, da ga ima sicer ra-
da, a po duši ostaja Bočanka.
»Rojstno hišico še imam in vi-
kende preživimo v glavnem v
Bočni. Poleg službe sem pred-
vsem žena in mama, oba otro-
ka končujeta fakulteto. Doma
dela zlepa ne zmanjka, z mo-
žem se rada odpraviva na spre-
hode ali rešiva križanko, vča-
sih sem še h kakšni telovadbi
zašla. Rada kaj preberem, tele-
vizijo pogledam, rada imam
prijatelje, s katerimi se včasih
dobimo, to bi bilo pa že tudi
vse. No, še kakšno štrikanje aU
kvačkanje pride kdaj na vrsto,«
med smehom pove. Ura z njo
je minila, kot bi pihnil.
IRENA BAŠA
Lamotovi vztrajajo v
Rakovcu
Rakovec je bil nekoč pono-
sna vas v osrčju pohorskih
gozdov na nadmorski višini
1.050 metrov.
Nekoč je bil znan po svojih
glažutah, kasneje so njegovim
prebivalcem dajali kruh goz-
dovi.
V zadnjih desetletjih pa je
vas začela umirati. Njeni pre-
bivalci so odhajali drug za
drugim iskat boljši kos kruha
v doUno. Vas se je neusmilje-
no praznila vse do danes. Ne-
koč je tamkajšnjo šolo obisko-
valo tudi do sto mladih nado-
budnežev. Danes ta hram uče-
nosti ne sameva samo poleti,
ampak se je pogreznil v celo-
letno spanje.
Še vedno pa tukaj vztraja
družina Lamot. Oče Cveto,
gozdni delavec, in mama Her-
mina sta čez teden edina pre-
bivalca Rakovca, ob vikendih,
praznikih in počitnicah pa se
jima pridružita še devetnajst-
letna hči Polona in pravkar
polnoletni sin Kristjan, ki obi-
skujeta šolo v mestu in stanu-
jeta v internatu.
Vendar pa Lamotovi ne na-
meravajo oditi v dolino. Srečni
so v svojem domu, polnem
cvetja. Mama je povedala, da
se v tej samoti med družinski-
mi člani pletejo trdne vezi, saj
imajo dovolj časa za pogovore,
petje in družabne igre.
Njihova največja želja je, da
bi lahko odkupih hišo, v kateri
stanujejo in ki je last gozdne-
ga gospodarstva. Vendar pa je
ta želja neuresničljiva, saj hiša
ni na prodaj. Lamotovi imajo
namreč še eno hčer in sina, pa
tudi vnuke in vsi se radi vrača-
jo v ta rajski mir v osrčje po-
horskih gozdov. Druga veUka
želja Lamotovih pa je telefon.
Po besedah vitanjskega župa-
na Slavka Krajnca se jim bo ta
želja izpolnila že prihodnje le-
to.
Če bo v Rakovec končno pri-
šel tudi asfaU, bo vas ponovno
oživela. Sem prihaja vedno več
vikendašev, pa tudi vitanjska
občina je zastavila obsežen
projekt revitalizacije zaselka.
Če se bo vse odvijalo po zastav-
ljenem načrtu, potem bodo La-
motovi samevali v Rakovcu sa-
mo še to zimo. Naslednje leto
naj bi se sem že začelo vračati
življenje. J.H.
REKLI SO
Ivan Poteka predsednik uprav-
nega odbora Društev upokojen-
cev občine Žalec: »V zvezo dru-
štev upokojencev občine Žalec je
vključenih dvanajst krajevnih
društev, žalsko društvo ima tudi
pet pododborov. Vsa društva ima-
jo skupaj 5.561 članov, med njimi
je 3.818 starostno upokojenih,
717 invalidsko, 634 je družinskih
upokojencev in 244 kmečkih. La-
ni je bilo na novo sprejetih 346
članov, umrlo ali izstopilo jih je
215. Povprečna članarina na upo-
kojenca znaša 375 tolarjev, 2.271
pa je bilo včlanjenih v vzajemno
pomoč.« T.T.
Vabljeni v Cybersalon
Akvarij
v Likovnem salonu so ta
teden odprli prvo kibernetič-
no kavarno v Celju, imenova-
no CybersaIon Akvarij. To je
skupen projekt Likovnega sa-
lona, računalniškega podjet-
ja Eurocom in Stalin Cafeja,
odprt pa bo do 20. septembra.
Namen projekta, ki sta ga
zasnovali in organizirali Ne-
venka Šivavec in Irena Čerč-
nik, je predvsem predstavitev
sodobne umetnosti, ki je tako
ali drugače povezana z infor-
matiko. Obiskovalcem bo na
voljo tudi šest vstopnih mest
za prosto in javno »surfanje«
po Internetu, pripravljene pa
so tudi številne spremljevalne
kulturne prireditve. Vsako
sredo, četrtek in petek bodo
ob 20. uri predvajali video-
projekcije, zvrstilo pa se bo
tudi več predavanj, predstavi-
tev in delavnic. Da bo kiber-
netična kavarna tudi resnična
kavarna bo poskrbel Stalin
cafe.
Cybersalon Akvarij je tudi
del 2. festivala računalniških
umetnosti, ki poteka večino-
ma v Mariboru, delno pa tudi
v Ljubljani (galerija ŠKUC) s
skupnim naslovom Nova tele-
snost. Več informacij o festiva-
lu lahko najdete na Internetu:
- http://lois.kud-fp.si/quan-
tum.east
http://www2arnes.si/
guest/ljintimal/O.html
- http://www.fractal.si/spil-
ler
Matjaž Jekl in Vitomir Kline,
predstavnika podjetja Eurocom
sta povedala, da bo sodelovanje
med podjetjem in Ukovnim sa-
lonom trajalo celo leto. V zgor-
njih prostorih Likovnega salona
bosta tako tudi po 20. septem-
bru na voljo dve vstopni mesti
za Internet.
Ustvarjalci projekta priča-
kujejo dober obisk, največ pa
naj bi bilo srednješolcev in
osnovnošolcev, ki jih računal-
ništvo in Internet najbolj pri-
vlači. Vsi, ki bi radi spoznali
Internet in sodobno umetnost
informacijske družbe ste torej
vabljeni v Likovni salon, ki bo
odprt od ponedeljka do sobo-
te od 10. do 22. ure.
Sprotne informacije lahko
najdete na Internetu na naslo-
vu http://www.eurocom.si./
cyber.
BOŠTJAN RAKUŠA
Festival Nova telesnost
Od 24. avgusta do 1. septembra letos bo v Mariboru in
Ljubljani 2. mednarodni festival računalniških umetnosti
- Nova telesnost, ki ga organizirajo Mladinski kulturni
center (MKC) Maribor, Umetnostna galerija Maribor in
Študentski kulturno-umetniški center (ŠKUC) Ljubljana.
Festival bo tematsko predstavil avtorje, skupine in teoreti-
ke, ki predstavljajo filozofijo kompleksnih zvez med člove-
kom in postindustrijskimi stroji, se ukvarjajo z novimi
medijskimi oblikami človekove osebnosti, raziskujejo telo
kot predmet obhkovanja in tehničnega dopolnjevanja ter
ustvarjajo nova razmerja med naravo in tehniko. Sodelovalo
bo 15 slovenskih avtorjev in 20 tujih ustvarjalcev iz ZDA,
Avstralije, Japonske in evropskih držav. A. B.
12
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Fletno počasi, pa nič
selciranja
Na obisku pri borcu za severno mejo Alojzu Poličniku v osrčju Logarske doline
»Moje življenje? Kaj prida ga ni bilo, preživelo
se je pa,« je ocenil polnih 97 let Alojz Poličnik iz
Logarske doline, Šumetov oče po domače, ki
smo ga pred dnevi obiskali v skritem kotičku
nad panoramsko cesto, ki vodi iz Logarske
preko Poddševe v Solčavo.
mmmmmammumoKm.       mmmsmmmmm
Spomini Šumetovega očeta so še posebej nave-
zani na pol leta, ki ga je kot 19-letni fant preživel
med Maistrovimi vojaki, borci za severno mejo.
»Na Koroškem sem bil tri mesece, in ta čas je bil
bolj kot ne miren. Generala Maistra sem najbrž
videl mimogrede v Velikovcu, vendar nisem čisto
prepričan. No, potem sem tri mesece preživel še v
ujetništvu, v taborišču blizu Dunaja. Tudi tu ni
bilo nič posebnega, le jesti ni bilo skoraj nič. Jaz ne
smem jamrati, saj sem imel srečo: vsepovsod so
nas preganjali, vendar mene kugla na srečo ni
dosegla,« je v pravi zgornjesavinjščini potegnil
Šumet, ki je kljub naloženim le-
tom še prava korenina.
»Tu notri, pri srcu je vse še
dobro. So pa drugače z menoj
težave, ker ne slišim in ne vidim,
pa vse sproti pozabim,« je pove-
dal Poličnik, ki ga je takoj popra-
vila snaha Zofka, da tisto o' po-
zabljanju že ni res.
Sicer je Šumetov gospodar ma-
ja proslavil 97-letnico življenja.
Njegova pot se je pričela še v
prejšnjem stoletju na kmetiji v
Logarski dolini. »Slabo je bilo
vse skupaj. Pri hiši je bilo 9
otrok, kmetija pa je bila majhna, s
slabimi dohodki, tako da nam ni
šlo preveč dobro. Do prve sve-
tovne vojne smo živeli kot so
pač živeU tudi drugi po teh kra-
jih, nato pa sem mlad moral k
vojakom. Pol leta se mi je štelo
na Koroškem, nato pa sem eno
leto služil še v stari Jugoslaviji.
Najprej sem bil v Zagrebu, nato
pa blizu albanske meje. Po slu-
ženju vojske sem bil ves čas
doma, leta 1932 sem se poročil.
Še najtežje je bilo med drugo
vojno, ko so naju s šestimi otroci
pregnali v taborišče v bližini
Gradca, kjer je umrla 2-letna
hčerka, hišo doma pa so Nemci
požgali,« je obujal spomine Šu-
metov oče.
Danes se Šumetovi preživljajo
na 55 hektarjev velild kmetiji,
ukvarjajo pa se pretežno z živino
in obdelovanjem zemlje. »Sama
gospodinjim za tri moške, ki mo-
rajo kar precej garati,« je poveda-
la gospodinja Zofka in mimogre-
de dodala, da se kmetom pišejo
težki časi. »Zadruga ne odkupuje
govedi, ki je je veliko po vseh
kmetijah. Tudi z lesom je bolj
slaba. Na splošno je življenje hu-
do in trdo. Oče, na primer, dobi-
vajo 14 tisoč tolarjev kmečke po-
kojnine. Prej so kot borec za
severno mejo dobivali po 10 tisoč
tolarjev, ko pa so dobili kmečko,
so jim vzeli prejšnjo pokojnino.«
ZMjenieiiied
donMranii
šumetov oče ni vedel recepta
za dolgo življenje, toda snaha
Zofka je »izdala« najboljše, kar
služi dobremu zdravju. »Oče se
ne sekirajo za ničesar. Edino, kar
jih spravi v slabo voljo, je spre-
memba dnevnega razporeda, ah
če je kosilo prepozno na mizi. To
pa je tudi vse, kar jih razburja. Še
vedno radi hodijo na sprehode
okrog hiše, poslušajo radio, vsak
dan počivajo... Zdi se mi, da jih
ravno ta red, določen točno do
minute, drži pokonci. Vseskozi
so tudi fletno počasi delali in
popolnoma vse naredili.«
Tudi drugače Šumetov oče še
vedno spremlja vse novice, zelo
pogosto pa ga obiskujejo otroci,
vnuki in nečaki. Sam je najraje
doma, rad pa se odpelje na obisk
k hčerki k Sv. Duhu ali pa k maši
v Logarsko dolino. Del Logarske
doline ob panoramski cesti je
precej drugačen od drugih zgor-
njesavinjskih krajev, saj so bili
ljudje nekdaj bolj navezani na
Koroško in Železno Kaplo kot pa
na Solčavo. »V Kaplo smo hodili
k zdravniku, pa po saharin in
kavo,« je povedal Šumetov oče.
Tudi sneg, ki ga v teh krajih še
vedno obilo zapade, jim včasih
povzroča nemalo težav. »Nekaj
zim nazaj je bilo tri metre snega.
Mesec dni ni bilo nikogar k hiši,
doma pa smo bili vsi v hudi
gripi. Takrat je bilo res hudo,
pozdravili pa smo se kar z do-
mačimi čaji,« je povedala gospo-
dinja Zofka.
Šumetov oče še vedno rad
spije kozarec vina. »Kak glaž mi
kar paše, vendar nikoli nisem
pijančeval okrog,« je omenil Šu-
met, snaha pa je dodala, da so
oče itak vedno vedeli, kaj je prav
in kaj narobe in se po tem tudi
ravnali. Verjetno bi najbolj kaza-
lo upoštevati ta recept in preži-
veti še veliko lepih let v osrčju
Logarske doline, kot to želimo
Šumetovemu očetu.
URŠKA SEUŠNIK
šumetov oče, alojz poličnik
Dež zagodel pašnemu
pikniku
v nedeljo je bil na Rogli že tradicionalni pašni piknik, vendar
pa je organizatorjem že drugič pošteno ponagajalo vreme.
Prvo nedeljo v avgustu, ki je že tradicionalno rezervirana za to
prireditev, je lilo kot za stavo. Tokrat je dopoldne še kazalo, da le ne
bo tako hudo, vendar se je že na začetku popoldneva pričela
spuščati megla, kmalu je bila Rogla oblečena v belo kopreno, pa
tudi rositi je pričelo.
Kljub temu je bilo na Rogli vsaj dva tisoč obiskovalcev, piknik pa
so preselili v večnamensko dvorano, ki je bila v nekaj minutah
polna do zadnjega kohčka. Tako je žal odpadla večina zanimivih
iger, ki so nepogrešljiv del pašnega piknika. Sem sodi plezanje na
olupljeno deblo smreke po gnjat, vlečenje vrvi, košnja... Tudi otroci
niso mogli iskati zaklada ali se poveseliti v sladolednem vrtu.
Kljub temu pa so bili obiskovalci s prireditvijo zadovoljni. Mnoge
je navdušil pohorski lonec, ki ga sestavljajo gobe, družbo pa jim
delajo tri vrste masa, telečje, goveje in svinjsko, pa tudi slanina ni
manjkala. V loncu je bila še ješprenjeva kaša in seveda cela paleta
najrazličnejših začimb. Jed se je kuhala v železnem kotlu na
odprtem ognjišču. Kljub slabemu vremenu so se mnogi obiskoval-
ci napotili v gozd, ki je prav v tem času bogato založen z jurčki.
Miro Lamot, kulturni animator na Rogli, je izrazil upanje, da jim
bo vreme bolj naklonjeno vsaj prihodnjo nedeljo, ko bodo pripravi-
li še gobji piknik.
J. H.
V SPOMIN
Kristjana Mejavšek
kristjana mejavšek je bi-
la rojena 9. oktobra 1923 v
liscah v številni družini
dobnik kot hči lesnega tr-
govca. v celju je obiskovala
štiriletno meščansko šolo.
že zelo zgodaj se je začela
družiti s takrat napredno
celjsko mladino. zaradi na-
prednih idej je bila leta
1943 zaprta v starem pi-
skru in leto pozneje odpelja-
na v koncentracijsko tabo-
rišče ravensbriick. ob osvo-
boditvi se je vrnila v celje,
kjer se je v poletnih mesecih
poročila ravno v stavbi, v
kateri je pozneje pustila tu-
di večji del svojega življe-
nja. po poroki je postala
mati dveh otrok, katje in
mirka.
leto 1963 je rojstno leto
muzeja revolucije celje,
katerega zametek pred-
stavlja oddelek nob v
mestnem muzeju, ki sta ga
zasnovala stane terčak in
kristjana mejavšek. krist-
jana je bila muzejska taj-
nica v najširšem pomenu
besede. bila je tudi doku-
mentalistka, kar pomeni
sistematično zbiranje,
urejanje in proučevanje
gradiva za obdobje 1914-
1945. opravljala je teren-
ska raziskovalna dela in
sodelovala pri postavitvah
številnih občasnih ro^.
stav. npr.: vstaja na celj.
skem območju. ukrade^
otroci, savinjska dolina
in kozjansko v nob itd.
muzej revolucije celje j(
od ustanovitve leta 196]
zaposloval dva strokovna
delavca, eden od njiju je
bila kristjana. vseskozi ji
sodelovala s kustosi, bik
je neizčrpen vir podatkov,
tudi po upokojitvi je rada
prihajala v muzej in nam
bila v veliko oporo pred-
vsem pri dokumentiranju
fotografskega gradiva, i
muzejem ni nikoli pretrga-
la stikov. zelo jo je prizi
dela smrt soproga mirk
pred nekaj leti, kar je m
čelo njeno že tako rah
zdravje.
njeno delo je za vedn
zaznamovalo muzej in nai
mlajšim pustilo neizbrise
pečat.
Kolektiv Muzeja noveji
zgodovine Cel;
kako kar najhitreje sestaviti voz?
Kozja tombola in še kaj
v Leskovcu pri Ljubečni so
prejšnjo soboto že petič zapo-
red priredili zabavne kmečke
igre.
Nekaj deževnih kapelj ni
pregnalo ne obiskovalcev in
ne tekmovalcev. Ti so se po-
merili v košnji, žaganju hlo-
da, sestavljanju voza ter vle-
čenju vrvi. Uprizorili so tudi
slalom s samokolnicami med
kupi nakošene trave. Najbolj
so se obiskovalci nasmejali,
ko je bila na vrsti tako imeno-
vana kozja tombola. Kozo so
zaprli v ogrado, razdeljeno na
parcele, ki so jih simbolično
odkupili obiskovalci. Žival je
izbrala prostor, ki je pripadal
desetletni Lavri iz Trnovelj in
tako je koza postala Lavrina
last.
Šaljivim igram primerne p
bile tudi nagrade. Najboljši!«
je dobil 150 opek, najboljši s
mist s samokolnico pa je dol
odpeljal samokobiico in grab
Razstava na sadjarskem sejmu
V sklopu praznovanja 850-letnice Slovenskih Konjic bo v
začetku prihodnjega meseca v prostorih Športne dvorane v
Konjicah prvi mednarodni sadjarski sejem.
V času sejma, med 5. in 8. septembrom, bo že tradicionalna,
četrta razstava konjiškega turističnega društva. Na njej bodo
predstavili kulinariko, krušne in slaščičarske izdelke, domačo
obrt, izdelavo spominkov, razna ročna dela, likovne stvaritve,
vrtnarstvo, cvetHčarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, rejo malih
živali, industrijske izdelke, živilske izdelke in napitke, poljedel-
ske pridelke ter promocijsko - reklamne možnosti. Društva,
družbena ali zasebna podjetja ter obrtniki iz konjiške občine ali
od drugod, ki želijo sodelovati na razstavi, lahko izdelke prinese-
jo v Športno dvorano dan pred odprtjem, 4. septembra.     B.Z.
PraznikKSGriii
Krajani   Griž   praznujf
svoj krajevni praznik 24. ^
gusta, za počastitev pa so flj
letos pripravili številne pi
ditve.
Že v soboto, na dan prazo
so v bivši sušilnici v Grižah o
li trgovino Brglez, na hitropo
nem šahovskem turnirju z tt
narodno udeležbo pa se j
letnem gledališču Limberg
merilo štirinajst ekip. V prih'
njih dneh bodo v okviru pra^"
vanja pripravili še srečanje ^
rejših krajanov, rokometni ^
nir generacij in teniški tumi^
T. TAV^^
ŠPORT
13
Napadi še niso pravi
Košarkarski prvoligaši KS Polzela, Rogaška Donat Mg in Pivovarna Laško tri tedne pred začetkom prvenstva
fjovo košarkarsko prvenstvo se bo začelo
jeptembra, priprave prvoligašev pa pre-
■^jo v sklepno fazo uigravanja in številnih
l^^ni. Polzelani so bili minuli teden na
i^jškem. Rogaška Donat Mg se že nekaj
jioiudi v Franciji, moštvo Pivovarne Laško
jIjo naslednji teden v Jugoslaviji.
Brez Rizmana?
polzelani so odigrali že 11 prijateljskih tekem
§e štiri neuradne, na katerih so trenerji
ifQti odpravljali napake. Boris Zrinski je z
jfavljenim zadovoljen, čeprav ima še vedno
I tujce, saj Vlado Rizman še ni dobil sloven-
ja državljanstva.
■ »Prizadevnost na treningih je bila zgledna in
|ravali smo predvsem kombinacije, ki jih
00 uporabljali v novi sezoni. Na razpolago
pani večje število kvalitetnih igralcev in že
[ni našel peterki za igro proti visokim mos-
tni in za agresivno obrambo. Po začetnih
Ifavah se je v novo okolje dobro vživel novi-
fc Šamanič in zdaj je nekaj zadreg samo
juog dvorane,« pravi trener pokalnega prvaka
«; Polzele.
Rizman je še vedno brez
išega državljanstva, čeprav
bojda že vse urejeno. Do
četka prvenstva in evrop-
ega pokala bodo Polzelani
ak teden odigrali po dve tek-
i. Najprej s hrvaškim prvoli-
sem Benstonom v Zagrebu
verjetno Šoštanju, nato pa
njihov nasprotnik še Za-
;b. V tem času naj bi pre-
sljena in razširjena dvorana
lida dobivati novo nodobo.
Otoigo v Pulju pa so končali
ni. mestu. (T. L.)
Zdesetimi igralci
Po napornih pripravah na
je Rogaška Donat Mg v
stih dneh odigrala kar se-
ra tekem, na katerih sta bili
spetih zmagah in dveh pora-
li opazni dobra telesna pri-
avljenost in precejšnje po-
injkanje neuigranosti.
»Sestavili smo zelo dobro
^po, toda prvič smo se zbra-
šele pred dnevi, ko sta se
'bnčno priključila Kaliča-
lin Šiško. Uigravanje ekipe
■bo enostavno, saj namera-
^ vrteti deset igralcev in
"o moramo imeti priprav-
'"ih več različic igre v
obrambi in napadu. Pod svo-
jim košem smo že blizu žele-
ne ravni, v napadu pa še šepa,
saj se rešujemo večinoma z
individualnimi akcijami,«
ocenjuje trener Ljubiša Mar-
kovič.
Za Slatinčane se bo sezona
začela že 10. septembra s
predkrogom Koračevega po-
kala, zato ni več veliko časa za
popravke. »Igralci dobro poje-
malo stvari, imamo dovoli
kvalitetnih posameznikov za
vsa igralna mesta in sem opti-
mist,« pravi Markovič, ki ima v
Franciji popolno ekipo. Donat
igra na turnirju v Parizu v
skupini s šesto ekipo franco-
skega prvenstva Levalloisom
in polfinalistom BundesUge
Bambergom, na koncu pa bo
še gostoval v Charleroiu in ima
zaradi spomladanske zmage v
Grygniju pokrite vse stroške.
(J. T.)
Težave s playem
Dončič, Tovornik, Vujovič
in Lisica so zanesljivi za štart-
no peterko Pivovarne Laško,
na playu pa sta se doslej me-
njavala mlajši Čop in Jeras.
Jedro novega prvoligaša se je
tako že izoblikovalo, čeprav
trener Pipan z različnimi kom-
binacijami še vedno vztrajno
išče idealno zasedbo.
»Play je naša največja teža-
va. Nihče posebej ne izstopa,
vsi bodo dobili možnost in v
prvenstvu bo igral najboljši.
Tudi v obdobju prijateljskih
tekem še vedno treniramo
dvakrat dnevno in tako bo vse
do vrnitve s turneje po Jugo-
slaviji, ko bo obremenitev ne-
koliko manjša,« pravi Pipan,
ki je bil na Ikovem memorialu
zadovoljen predvsem z
obrambo in je za mejo posta-
vil 70 točk.
Jutri in v soboto bo v Laš-
kem tradicionalni turnir, na
katerem bodo igrali še Re-
publika, češki predstavnik v
Koračevem pokalu Ostrava
in jugoslovanski prvoligaš
Beopetrol (bivši IMT). Dnev-
na vstopnica za ogled dveh
tekem je 600 tolarjev.
Met z razdalje je Laščanom
povzročal obilo težav, vendar
doslej še ni bilo pravih trenin-
gov za dvig strelske forme.
Igra vseeno dobiva jasnejše
obrise, niz močnejših tekem
pa se bo začel s turnirjem
Laško pivo in nadaljeval v Ju-
goslaviji, kjer bodo med nas-
protniki tudi prvoligaši. Prava
forma je načrtovana že za pr-
ve tekme, pomanjkanje izku-
šenj pa bo večina (v prvi ligi je
doslej igrala le peterica) po-
skušala nadomestiti z borbe-
nostjo. (Ž. Z.)
Foto: EDI MASNEC
Gregor Jeras - v novi sezoni prvi play
Pivovarne Laško?
KOŠARKA
Pomlajena Elektro
Novo moštvo Elektre je ne-
koliko pomlajeno in trener
Drago Vezjak računa z uvr-
stitvijo pod vrh B lige in z
nekoliko rezerve tudi z mož-
nostjo napredovanja, čeprav
naj bi bila naslednja sezona
predvsem podlaga za vzpon.
»Počasi vpeljujemo profe-
sionalne navade in mlade
igralce želim pripraviti, da bi
šele v sezoni 1997/98 posku-
šali z naskokom v višjo ligo.
Favoriti so Rogla, Hrastnik in
Radenci, mi pa smo v drugi
skupini z Bistrico in Maribo-
rom.Po štirih letih trdega dela
v A-1 ligi sem zelo zadovoljen
s prehodom v manjše okolje,
čeprav je ekipa v zelo zmede-
nem položaju in bo potrebno
obdobje normalizacije raz-
mer,« pravi mariborski trener
Drago Vezjak, ki je bil predla-
ni v finalu končnice za naslov
prvaka.
Znovo v Logarsko
Naslednjo soboto se bodo uro po polnoči s starta pred
Muzejem novejše zgodovine v Celju podali maratonci-
pohodniki na 75 km dolgo pot do Logarske doline.
Organizatorji zbirajo prijave tudi za tri preostala štartna
mesta: v Mozirju (40 km), na Ljubnem (25 km) in v Lučah
(15 km). Za 12. pohod Celje-Logarska dohna se lahko
prijavijo pri ZŠAM Celje, dober teden dni pred prireditvijo pa
je udeležbo napovedalo že blizu 200 pohodnikov, med
katerimi so tudi iz Češke, Ukrajine in Avstrije. Organizatorji
so imeli nazadnje trikrat zapored smolo z vremenom in
dežjem, ob letošnjih ugodnih razmerah pa pričakujejo re-
kordno udeležbo. Doslej se je na start podalo največ mara-
toncev lani - 751. T. L.
Dva brona Pavlinca
Na paraolimpijskih igrah v Atlanti je slovensko zastopstvo
osvojilo pet kolajn, najbolj uspešen pa je bil 29-letni Danijel
Pavlinec iz Celja z bronastima odličjema v plavanju.
Atlanta je bila že tretja Pavlinčeva paraolimpiada. V Seulu
1988 je osvojil srebrno in bronasto kolajno, v Barceloni 1992 je
bil trikrat v finalih in tudi v Atlanti se je v vseh treh disciplinah v
kravlu uvrstil med najboljše. Na 100 in 200 metrski progi je bil
tretji, v šprintu pa je zasedel 7. mesto. Janez Hudej iz Velenja je
bil v peteroboju peti.
Na osnovi sklepa OS občine Šentjur z dne 3.10.1995 objavlja občina Šentjur v sodelovanju s Hmezad banko
RAZPIS ZA DODELITEV KREDITA
1. Za posojilo lahko zaprosijo fizične osebe, ki se ukvarjajo s
kmetijsko proizvodnjo.
Stalno prebivališče vlagatelja mora biti na območju občine
Šentjur.
2. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene:
-izgradnja in obnova hlevov oziroma nakup opreme za prirejo
govejega mesa
-izgradnja in obnova hlevov oziroma nakup hlevske opreme za
rejo goved na območjih z omenjenimi naravnimi dejavniki za
kmetijstvo
-izgradnja in obnova hlevov oziroma nakup hlevske opreme za
vzrejo in pitanje prašičev
-izgradnja in obnova hlevov oziroma nakup hlevske opreme za
rejo drobnice na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki za
kmetijstvo
-izgradnja in obnova hlevov oziroma nakup hlevske opreme za
rejo kuncev
-izgradnja in obnova hlevov oziroma nakup hlevske opreme za
rejo plemenskih kobil razen tistih, ki se uporabljalo v športu in
rekreaciji
-nakup mehanizacije za opravljanje storitev v strojnih krožkih
-nakup specialne mehanizacije
-izgradnja in obnova objektov in naprav za dopolnilne dejavno-
sti na kmetijah, ki temeljijo na predelavi lastnih kmetijskih
pridelkov ali lesa oziroma povečujejo stopnjo izkoriščenosti
osnovnih zmogljivosti kmetije
-izgradnja, obnova, nakup objektov in naprav za skladiščenje
lastnih pridelkov, pripravo in dodelavo lastnih kmetijskih pridel-
kov in izdelkov za trg. predelavo in trženje pri pridelovalcih
oziroma skupinah pridelovalcev razen prostorov in opreme za
dodelavo in skladiščenje svežega konzumnega sadja
-obnova sadovnjakov
-podpora investicijam v semenarstvo - izgradnja in obnova
objektov za dodelavo in skladiščenje semena kmetijskih rast-
lin; izgradnja in obnova skladišč in nakup opreme za dodelavo
semenskega krompirja
-izgradnja in adaptacija rastlinjakov in plastenjakov za rastlin-
sko pridelavo in nakup opreme za rastlinjake in plastenjake ta
rastlinsko pridelavo
-nakup kmetijskega zemljišča, gozda in kmetije
-nakup plemenskih telic mesnih pasem za oblikovanje matič-
nih čred
3. Skupni okvirni znesek razpisanih posojil znaša 20 milijonov
tolarjev.
4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo:
-najdaljša odplačilna doba: 4 leta
-obrestna mera: D+9% ali T+9%
Možno bo uveljavljati regres za realne obresti v višini in na
način, ki bo določen z razpisom pristojnega Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
-moratorij: po potrebi največ 1 leto
-znesek posojila: največ 70% predračunske vrednosti
-rok koriščenja posojila: po prejemu sklepa o odobritvi in
najdlje do dveh mesecev po objavi razpisa
-stroški odobritve posojila do 2.5 milijona tolarjev (če je kredit
zavarovan pri zavarovalnici) od 8.000 do 15.000 tolarjev
-stroški odobritve posojila nad 2.5 milijona tolarjev (pri zavaro-
vanju s hipoteko kreditojemalec plača stroške hipoteke) od
10.000 do 50.000 tolarjev
-anuitete: po dogovoru s kreditojemalcem (mesečne, trime-
sečne, polletne, letne)
-plačilo obresti za čas moratorija: mesečno
5. Sredstva so namenska, koristijo se dokumentamo in se
prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev, izpol-
njujejo naslednje kriterije:
-nosilci kmetijske dejavnosti, ki imajo na kmetiji naslednika
-dejavnosti, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, turizmom
in podobnimi dejavnostmi
-pospeševanje in spodbujanje razvoja kmetijstva
-za ekološko sanacijo obstoječih kmetijskih dejavnosti
6. Vloga za posojilo mora vsebovati:
a) prošnjo, v kateri so podatki: ime in priimek, stalno bivališče
oziroma naslov prosilca, ročnost in višina posojila
b) investicijski program, ki ga pripravi kmetijska svetovalna
služba (program se pripravi v skladu z občinskim in republiš-
kim razpisom)
o) originalna dokumentacija s tekočim datumom kot priloga
prošnji:
-zemljiško-knjižni izpisek (po možnosti bremen prost)
-potrdilo o statusu kmeta
-mnenje svetovalne službe o kmetiji
-mnenje svetovalne službe o primernosti investicije
-potrdilo o plačanih davkih
-potrdilo o dohodkih ostalih družinskih članov
-izjavo o dosedanjih kreditih
-potrdilo o vrednosti prodanih tržnih viškov (potrdilo Kmetijske
zadruge ali druge organizacije o vrednosti tržnih viškov v
preteklem letu ali/in izjavo kmetijsko svetovalne službe o
vrednosti prodanih tržnih viškov)
-v primeru zavarovanja s hipoteko: cenitveni zapisnik sodno
zapriseženega cenilca oziroma mnenje svetovalne službe o
vrednosti kmetije
-gradbeno dovoljenje oziroma predračun investicije
7. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da
je v preteklosti že imel kredite, ki jih ni redno odplačeval, če ni
kreditno sposoben ali če kredit ni ustrezno zavaroval.
8. Prv\ rok za oddajo prošenj je 30. september 1996, drugi pa
30. oktober 1996 na naslov: Občina Šentjur, Mestni trg 10,
Šentjur, »za Odbor za kmetijstvo.«
9. Odbor za kmetijstvo bo najkasneje v 20. dneh po končanem
razpisu sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga posredoval banki
in vsem prosilcem.
10. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo
obravnavali.
ŠPORTNI KOLEDAR
JETRTEK, 29.8.
Košarka
^ntjur: Kemoplast-Beope-
°'(prijateljska tekma, 19).
^ PETEK, 30.8.
Košarica
'^^ko: Republika-Beopetrol
'730), Pivovarna Laško-Os-
^1'^ (polfinale 4. turnirja
l^pivo, 19.30).
>J0B0TA, 31.8.
Nogomet
,^'ovenske Konjice: Dravi-
I :Kovinar, Rače: Brunšvik-
(2. krog 111. lige, obe
jj^O):^Kozje: Odred-M. Clau-
^' Štore: Kovinar-Brežice,
^^^nj: Usnjar-Tim Laško,
Jffje: Šmarje-Krško (1. krog
£Celje.vsel7).
Košarica
Laško: finale 4. turnirja Laš-
ko pivo (17.30 in 19.30).
Letaisfvo
Leveč: 5. državno prvenstvo
v aerorallyu (od 12. ure, do
nedelje).
NEDEUA, 1. 9.
Nogomet
Šmartno ob Paki: Era
Šmartno-Domžale, Ljubljana:
Ljubljana-Šentjur (3. krog II.
lige); Rogaška Slatina: Ste-
klar-Goričanka (2. krog 111. li-
ge, vse 16.30).
SREDA, 4.9.
Nogomet
Celje: Publikum-Gorica,
Prevalje: Korotan-Rudar (5.
krog I. lige, obe 16.30).
N
ŠPORT
S pogledom na Triglav
Celjski nogometaši po tretjem zaporednem porazu od ponedeljka na pripravah v Planici
Maribor ostaja uklet! Vijo-
ličasti so še naprej edina eki-
pa, ki je Publikum v prvens-
tvu ni premagal, čeprav je
pred sobotnim gostovanjem v
Ljudskem vrtu vodstvo kluba
v zvezi s premijami naredilo
logičen preskok: za zmago
700, za remi 300 mark.
Borbenost je bila zagotovlje-
na, toda za uspeh je bilo to
premalo. Ponovno so izstopali
Sešlar, Kamberovič in Blatnik,
po desnem boku je prodiral
Turk. Rumeno-modri so bili
po porazu vidno potrti, ogor-
čeni, žalostni... Nekaterim so
popuščali živci zavoljo kata-
strofalnega sojenja Žuniča, ki
je slišal precej krepkih tudi s
strani domačega trenerja Pra-
šnikarja, drugi so bentili nad
nelogičnimi potezami v last-
nem okolju.
Gregor Blatnik je takoj po
tekmi ogorčeno napadel odlo-
Simon Sešlar je med Verdeni-
kovimi kandidati za nedelj-
sko tekmo z Dansko.
čitve trenerja Tarbuka. »Poko-
pala sta nas slabo sojenje in
nerazumljive poteze našega
trenerja,« je vrelo iz ust razjar-
jenega branilca, ki je bil na
vseh uvodnih tekmah med
najboljšimi. PubUkumovo tak-
tiko so negativno ocenili tudi
možje iz uprave in celo v tabo-
ru vijoličastih, s čimer je pod-
laga za razhajanja na relaciji
igralci-trener še večja.
Milovan Tarbuk je delni, še
zdaleč pa ne edini krivec za tri
zaporedne poraze. V Publiku-
mu trenerji še vedno nimajo
povsem prostih rok, ko gre za
izbiro in vodenje ekipe; svoje
nemalokrat dodajo nogomet-
no slabo izobraženi možje, ki
priskrbijo denar za nemoteno
delo in si s tem lastijo pravico
do vmešavanja v stroko. Kriti-
zirati klubsko politiko bi bilo
nesmiselno, vendar je že
skrajni čas, da uprava končno
prizna kakšno napako. In naj
pot iz krize ne bo povezana
izključno s prenehanjem so-
delovanja s Tarbukom, ki ga
mnogi že odpisujejo.
»Dokler sem v klubu, nas
trenerji ne bodo vlekli za nos!
Z Jarcem smo se dovolj nauči-
li. Kdorkoli bo sedel na Publi-
kumovo klop, jo bo zapustil
takoj, ko ne bo rezultatov,« je
po koncu lanske sezone roh-
nel eden izmed vodilnih mož
celjskega prvohgaša. Najbolj
nerodno je dejstvo, da se je
zagovoril pred novinarji in s
takšnim ravnanjem vsem na-
slednjim trenerjem ni zagoto-
vil prijetne bodočnosti.
Publikum je trikrat zapo-
red izgubil še aprila 94 z
Zavrlom (Mura 0:4, Izola 0:2,
Gorica 2:4) in novembra 95 z
Jarcem (Olimpija 0:3, Rudar
4:6, Gorica 1:2).
Ali bo omenjeni držal oblju-
bo, ni tohko pomembno, če-
prav se je (ne)hote postavil v
položaj, da bo v naslednjih
dneh na preizkušnji njegova
moč v klubu. Za celjskega pr-
voligaša je v desetdnevni pre-
kinitvi zaradi reprezentančne
tekme z Dansko veliko večjega
pomena umiritev trenj in nor-
malizacija razmer na vseh rav-
neh. Po pripravah v Planici
(?!) v peklenskem ritmu pri-
hajajo Gorica, Mura, Olimpija
in v pokalu Šentjur, vsak novi
neuspeh pa že lahko usodno
zamaja Skalno klet.
TOMAŽ LUKAČ
iFoto: GREGOR KATIC
Ravnodušni lider
Rudar v pričakovanju golgeterja iz Gruzije vztraja na vrhu
»Gospodje, oblecite smo-
king, nadenite si cilinder in
lakaste čevlje. Danes se igra
nogomet.« Legendarne bese-
de velikega maga Miljana
Miljaniča bi minuli teden
morale preplaviti Velenje, to-
da nihče ni znal uživati ob
pogledu na vrh prvenstvene
lestvice.
S skoraj polovico manj de-
narja bo Rudar najmanj 17 dni
lider našega nogometnega pr-
venstva, v ozadju pa se je vnel
boj nasprotujočih si mnenj.
Radinoviču se pripravlja vrni-
tev v Beograd in ob jezeru je
že nekaj dni Gruzijec, ki je v
zadnjem prvenstvu za Dina-
mo iz Tbilisija zabil 36 golov.
Zamenjava naj bi se zgodila v
naslednjih dveh tednih, po
dolgih pogovorih s Portugalci
pa je jasno, da bo Sillo še
nekaj časa ostal v Velenju.
»Rudar bo jesenski prvak,«
so padale stave, čeprav je ko-
prski bunker z nenevadno for-
macijo 5-4-1 klonil šele iz
enajstmetrovke. Mnogi so pri-
čakovali visoko zmago, naj-
večji optimist je na stavah iz-
gubil sVjoraj povprečno meseč-
no plačo in po odličnem startu
so pričakovanja večja od real-
nosti. Velenjčani s sedanjo za-
sedbo nimajo ekipe za naslov,
toda nanje bo v prihodnje po-
trebno resno računati.
Velenjska obramba je naj-
boljša v ligi in ne temelji samo
na dobrih posameznikih. Dis-
ciplinirana igra je prva odlika
vodilnega moštva, ki lani v
močnejši zasedbi nikakor ni
ujelo stik z zgornjim delom
lestvice. Jarc potemtakem ni
slab trener, kot ga želijo prika-
zati nekateri kolegi, katerim
po drugi strani ni enostavno
naslediti njegovega moštva.
Jarc zna pokazati svojo moč
tudi upravi in tudi zato je v
nedeljo Radinovič še igral.
wmmmmKmKm žeuko zule
Dabanovič in Sešlar z Danci
Reprezentanca bo v nedeljo za Bežigradom odfl
drugo kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstven
proti Danski (v uvodnem nastopu poraz Slovenije v 9
z 0:2), zato bo naslednji prvenstveni krog šele v sreifl
Po štirih letih je v reprezentanci znova Rudarjev H
Mladen Dabanovič (na premierni tekmi z Estonijo j^|
rezerva), po zimski turneji po Mehiki je v ožjem krog J
Simon Sešlar, med kandidati pa je prvič tudi VelenjčaiM
Karič. V mladi reprezentanci so Balagič, Pavlovi^B
Rudar), Cugmas, Sivko (oba Publikum), Velenjčan wk
ter Sraga (oba Maribor), ki bo jeseni na dvojno regist^
branil za Dravinjo. Tekma z Dansko naj bi bila slovo Drat
Kostanjška od mlade reprezentance, saj je po odstavit
Mendaša postal novi trener Mure in tako prekinil sodelg
nje tudi s Publikumom, kjer je bil svetovalec mlajših sea|
Publikum-Gorica 5-3-4 16:13 (1991/92 - 0:0. 0:2, 19W
3:1, 0:0, 1993/94 - 3:0, 2:4, 1994/95 - 2:0, 1:2, 1995/9^
1:2,1:1,1:0). ■
Korotan-Rudar 1-1-4 3:7 (1994/95 - 0:1, 0:0, 1995/9M
2:3,0:1,1:0). ■
Usnjar, Tim ali Mons   ]
Nogometno prvenstvo se
pojutrišnjem začenja tudi v
najnižji ligi MNZ Celje, v ka-
teri bo nastopalo devet klu-
bov. Prva favorita za naslov
sta lanski prvak Usnjar in
Tim Laško, nevarna pa bosta
tudi Krško in novinec Mons
Claudius.
Usnjar je obdržal lansko za-
sedbo in na dvojno registraci-
jo dobil še nekaj Rudarjevih
kandidatov za prvo moštvo:
Zlodeja, Vedenika, Sulejma-
noviča in druge iz mlajše gar-
de. Tim Laško bo štartal z
zaostankom treh točk (kazen
za izstop iz končnice) in na
obnovljenem igrišču v Rečici
pri Laškem, kjer je včeraj go-
stoval Maribor.
Laščani so močnejši za t
boljšega strelca II. mladim
lige-vzhod Godca (Kovin
ter izkušene Brečka (Zagorj
Lazarja in Glinška (oba Ra
če). Mons Claudius je v Ro
tec potegnil vrsto nekdaii
V mladinski ligi sta ost
samo Šentjur in Unior, z
se bosta v dogovoru zi
vključila v prvenstvo nai
moč ju MNZ Ptuj.
igralcev Steklarja, ki imajo
tudi bogate prvoligaške izk
nje. Zvezda moštva je nek
nji prvi strelec SNL GoranI
volšek, ki bo imel najbo
soigralce v Bukšku, Mikši,
klecu, Števinoviču in Hajde
PANORAMA
NOGOMET
I. liga
4. krog: Rudar-Koper 1:0
(1:0); Ekmečič (45,11-m), Ma-
ribor-Publikum 3:2 (1:0); Kam-
berovič (50, 53); Gorica-Mura
2:0, Beltinci-Korotan2:l, Olim-
pija-Primorje 1:1. Vrstni red:
Rudar 10, Beltinci 9, Maribor 8,
Gorica 6, Primorje, Korotan 5,
Koper 4, Publikum 3, Olimpija,
Mura 2.
II. liga
2.krog: Šentjur-G. opekarne
0:3 (0:3), Drava-Era Šmartno
5:1 (1:1); Grobelšek (13, 11-
m); Vevče-Črnuče 1:0, Zagor-
je-Rudar (T) 5:1, Piran-Želez-
ničar 0:0, Jadran-Ljubljana
2:0, Domžale-Naklo 0:1, Dra-
vograd-Nafta 0:2. Vrstni red:
G. opekarne, Drava, Nafta,
Vevče 6, Zagorje, Naklo, Črnu-
če, Dravograd, Rudar (T), Ja-
dran, Šentjur 3, Železničar, Pi-
ran 1, Domžale, Ljubljana, Era
Šmartno 0.
ROKOMET
Dobova 96
Dobova: Celje Pivovarna
Laško-Dobova 23:25 (7:13);
Jelčič 8, Šerbec 3, Šafarič, Vu-
grinec, Načinovič, Pungartnik
2, Pajovič, Tomšič, Cvijič, Si-
mon 1; Prevent-Zagreb 24:30;
za 3. mesto: Celje Pivovarna
Laško-Prevent 29:27 (17:18);
Stefanovič, Tomšič, Cvijič 5,
Šafarič, Šerbec, Jelčič 3, Nači-
novič, Pungartnik 2, Vugrinec
1; finale: Zagreb-Dobova 35:27.

Ikov memorial
Slovenske Konjice: Pivovar-
na Laško-Krka 83:68 (36:28);
Lisica 26, Tovornik 18, Dončič
12, Durnik 9, Vujovič 6, D. Čop
5, Jeras 3, Jurak, Šoštarič 2;
Comet-Elektra 74:62 (32:36);
Novak 18, Plevnik 15, Mijajlo-
vič,  Žic\cz.ni\vcir   \0,  'Ncid ,
Ravnihar 4, Jesenek, Luš«
Keblič 1 za domače, MrA
Štahl 13, Brinovšek 10, P.(
nik 6, Kovačevič 4, Pečoi
Divjak 3, Glinšek 2 za g(
finale: Comet-Pivovarna L
63:83 (35:43); Novak 19,1
nik 18, Železnikar 11, Jes(
6, Nerat 3, Mijajlovič, Ri
har, Lušenc 2 za domače,
vornik 24, Lisica 18, Jurak
Vujovič 11, Dončič 8, Jera
Šoštarič 3 za goste; za 3. m(
Elektra-Krka   51:70   (31:1
Glinšek 16, Brinovšek 8
Goltnik 6, Mrzel, Plešej 4,
čovnik, Kovačevič, Maličev
Štahl, Divjak 2.
Šentjur 96
Šentjur: Kemoplast-Ro
ka 72:76 (48:39); Zorko, U
nija 19, Madžarac 14, Ga
8, Knez 6, Kočar 3, Cerar,
stečnik 1 za domače. Kali
nin 19, Ivanovič 16, Novak
č, Pale-Kosovec 8, PetroviŽ
rant 7, Jeftovič 6, Vego 4,
ko 2 za goste; Rogaška-Zefl
92:80 (49:38); Ivanovič \
Jeftovič 20, Novakovič 18, i
trovič 11, Kaličanin 8, Viri
Pale-Kosovec 2, Krivec, V
1;   Kemoplast-Zenica  7!
(46:39); Urbanija 16, Z(
15, Gajšek 12, Madžarac
Knez, Cerar, Šoštar 4, M*
Gostečnik, Tkalec 2.
Kart na glavi
Na zadnji dirki državnega
prvenstva v kartingu se je
Alenu Pevcu v Portorožu
zgodila nevsakdanja nezgo-
da, ki bi se lahko končala
tudi s hujšimi posledicami.
»Več kot polovico dirke sem
vodil, potem pa mi je van Lent
nekako zapeljal čez gumo in
bilo je zelo nevarno. Skupaj z
vozilom mi je van Lent padel
na glavo, vendar sem dobil le
udarec v nos in rame, tako da
se je vse srečno izteklo,« je
pripetljaj opisal drugouvršče-
ni v državnem prvenstvu Alen
Pevec.
Naslednja dirka bo 7 sep-
tembra na Ljubečni, kjer bo
voznik iz Štor napadal zmago.
»Kovinotehna leasing mi je ob-
ljubila nemoteno delo in tre-
ninge, a se nismo najbolje uje-
li. Izrazite prednosti domače-
ga kartodroma ne bom imel,
saj nimam možnosti za vožnjo
na Ljubečni,« pravi Pevec.
Njegov mlajši brat Klemen se
prav tako uveljavlja v kartingu
in je v razredu do 100 ccm že
nanizal nekaj vidnih uvrstitev,
med katerimi je tudi zmaga.
T. L.
MALI NOGOMET
Juventusa ni vec
I. liga: državni prvak Juventus iz Šentjurja
se je združil z ekipo Mizarstvo Krošelj iz Loga
pri Sevnica, ki je lani igrala v končnici prvens-
tva MNZ Celje.
II. hga: v 1. krogu bo Orkan doma igral s
Slovenskimi Goricami, moštvo Oplotnice pa z
Jurovskim Dolom. Prvenstvo se bo začelo 13.
septembra, v ligi pa so še Agrotim, ŽeleJ
dveri (oba Ljutomer), Tomaž (Ormož) in**
jolka (Jurovci).
MNZ Celje: v četrtfinalu pokala bodo
septembra igrali Krško ali Galero-Orkan, D''''
vec-Oplotnica, Štraus-Rola in Atom-JešoveC'
Šmarje: v 10. krogu Rogatec-Martin 3:0-
vrh-Dobovec 1:9, Atom-Haler 3:1, Alatnica-
bus 0:6, Janina-Vitasovič 3:5. Vrstni red: D"''
vec 24, Vitasovič 23, Rebus 18, Alatnica, A'"
15, K. vrh 11, Martin, Haler 10, Janini
Rogatec 5. ^
ŠPORT
15
Olimpijski zlatniki
Rokometaši Celja Pivovarne Laško v Franciji v popolni zasedbi z vsemi tremi olimpijskimi prvaki
2iate olimpijske kolajne so
g^ino v Celju. Iztok Puc,
mto Načinovič in Vladimir
Ific so se prejšnji teden
|.jliljučili pripravam roko-
Ijetašev Celja Pivovarne Laš-
,0 ki so po turnirju v Dobovi
' §ele 3. mestu že na dvote-
Igjski turneji po Franciji.
,>Domače prvenstvo in po-
3I nista vprašljiva,« pravi no-
3 okrepitev Vladimir Jelčič,
J se je po dobrem letu dni v
irvaško reprezentanco vrnil
laolimpijskih igrah v Atlanti.
Celje ima dobro ekipo in
psakdo bi si želel v Golovec.
Ijiel sem ponudbe za odhod v
jpanijo in Nemčijo, vendar
lem raje izbral Celje,« je nada-
jeval 28-letno rokometaš iz
i^etkoviča, ki igra na levem
iiilu.
I Jelčič pričakuje, da bo do
ačetka prvenstva v solidni for-
i s katero nima posebnih
ežav. Na velikih tekmah in tur-
1 irjih je bil vedno med najbolj-
imi in blestel tudi v lanski
lezoni v Zadru, čeprav je zara-
ali vojske izpustil celotne pri-
'1 rave. »Vse je lepo, vendar traja
Ido kratko. Zdaj me čaka delo
i Celju,« se je še enkrat na hitro
ijjtaknil Atlante in v svoji prvi
I :toi v rumeno-zelenem dre-
adosegel osem golov.
)i Iztoka Puca in Alvara Na-
iliovica je bila Atlanta druga
' impiada in bronu sta dodala
; ko. »Sprva sem imel težave
] ihrbtom in manjkal na nekaj
' feningih, kar se je poznalo na
^lormi. Kmalu so se težave s
j poškodbo ponovile, vmes je
I prišlo do nesporazuma s tre-
I lerjem Klajičem in na olimpij-
] toii igrah nisem veliko igral,
'ffldar sem vseeno srečen in
,adovoljen,« se je razgovoril
(Uvaro Načinovič.
Po vrnitvi iz Atlante je prvič
) življenju igral beach volley,
; 3 prvi odmor in morje pa ni
'ilo časa. »Vladala je evforija
^ibilo je vehko bolj naporno
^ot na igrah. Nobene utruje-
^ 'osti in zasičenosti z rokome-
' "m ne čutim, med sezono pa
' 'o trener tovrstne težave reše-
' '^1 s treningi in prostimi dne-
Zdaj imamo tri krožne na-
Malce, ne bo potrebno igrati
'sako tekmo in čez kakšen
''^sec dni bi že moral biti
«obro pripravljen,« pravi
ki v Golovcu začenja
^^ojo četrto sezono.
^uc za Slovenijo?
Olimpijski ciklus je končan,
^ ^kvalifikacijami za svetovno
^''venstvo se naslednji mesec
novo štiriletno obdob-
Hrvaška se je neposredno
J^^stila na Japonsko 1997, po
l^''kem uspehu v Atlanti pa je
Jtok Puc dal vedeti, da se
™slavlja od reprezentance.
^'*^Jisem se še odločil, toda
^''jetno bom končal,« napo-
^duje Puc, ki bi morda lahko
J^'Bral za Slovenijo. Na začet-
novega olimpijskega cikla
ij ^ rokometu za igralce z
°)nim državljanstvom na-
^ "^^^ možne zamenjave repre-
j^^^anc. »Vse kombinacije so
'^'iprte. Nihče mi še ni pove-
dal, kakšen je postopek in ko-
liko časa ne smem igrati. Ne-
kateri omenjajo dve leti, a kot
rečeno je odprta tudi kombi-
nacija s Slovenijo.«
Na otvoritvi olimpijskih iger
je zaradi pretesnih čevljev do-
bil žulje, copat ni mogel obuti
in je poskušal trenirati kar
bos. Prišlo je do vnetja vezi na
stopalu in posledice so še
opazne. »Pred finalom nisem
mogel stopiti na nogo, dobil
sem dve injekciji, a ni poma-
galo. Zdaj je bistveno boljše,
čeprav pri določenih gibih še
čutim bolečine,« pravi Puc, ki
zlato oUmpijsko kolajno do-
življa kot vrhunec kariere, to-
da motivi še zdaleč niso pošli.
Mladinsko moštvo je v pri-
jateljski tekmi premagalo av-
strijskega prvoligaša West
Wien z 29:23 (15:11). Strelci:
Pajovič 9, Kopitar, Šantl in
Praznik po 4, Pinter 3, Žvižej
in Lesjak po 2, Pečovnik 1.
»Šport je nekaj posebnega
in potrebno je nenehno doka-
zovanje. Zadnji dve leti Celje
Pivovarna Laško ni imela sre-
če in veliko je odvisno tudi od
dejavnikov okrog igrišča. Zdaj
smo močnejši, imamo lepo
ekipo in moramo biti najmanj
drugi v skupini, s čimer bi se
uvrstili v finale. Med najboljšo
osmerico bo pomemben žreb
in napočil je že čas za vrhun-
ski rezultat,« razmišlja Puc.
Serbec novi
kapetan
Po Jeršičevem odhodu je za
novega kapetana določen
Uroš Šerbec, njegov namest-
nik pa je Roman Pungartnik.
»Pri Krškem sem bil pred
mnogimi leti namestnik kape-
tana, trak pa sem prvič dobil
na evropskem prvenstvu,« je
kronologijo opisal novi igral-
ski šef Uroš Šerbec.
Zanj vloga kapetana ni for-
malnost, marveč zelo pomem-
bna funkcija, ki s sabo nosi
tudi dodatno odgovornost.
»Gre za stike med upravo in
igralci in tudi znotraj samega
moštva je včasih potrebno po-
vezati enotnost, ki se ob teža-
vah lahko skrha.« Najboljši
strelec hge prvakov 1993/94 je
še bolj zadovoljen s priprava-
mi, saj prvič po dolgem času
nima težav s poškodbami, bo-
leznimi in žulji.
»Ne morem se spomniti,
kdaj je bilo nazadnje tako
idealno. Julija sem si vzel le
teden dni popolnega odmora,
potem pa začel s programom
kondicijskega trenerja Mira
Kocuvana. Igral sem tenis, te-
kel in pazil pri prehrani, tako
da sem lažji za sedem kilogra-
mov. Zdaj imam 94 kg in sem
blizu idealne teže, telesno se
počutim super in končno sem
našel tudi prave copate,« je
zadovoljno ugotavljal Šerbec.
Strassbourg in
Marrane
v Francijo ni odpotoval samo
Borut Papež, ki je šele zacelil
poškodbo stegenske mišice.
Celjani najprej nastopajo na
Euro Tournoiu v Strassbourgu,
kjer so sinoči odigrali uvodno
tekmo z nemškim drugoliga-
šem Schuttervvaldom, v njihovi
skupini pa sta še francoska pr-
voligaša Creteil in Selestat.
Ženska ekipa Žalca bo obe
tekmi 1. kroga pokala pokal-
nih zmagovalcev s Hapoe-
lom iz Holona igrala v svoji
dvorani. Tekmi bosta 17. in
19. oktobra.
Naslednji teden se bo v šti-
rih pokrajinah začel 22. turnir
Marrane, v Savojih pa bodo
naši prvaki igrali z reprezen-
tanco Alžirije ter dvema kan-
didatoma za ligo prvakov: PSG
Asnieresom in Brago. Celje Pi-
vovarna Laško je na Marranu
predlani zmagala, lani najte-
sneje izgubila finale z Elgor-
riago, za letos pa Zdravko Zov-
ko načrtuje počasnejši vzpon
forme, vendar bo francoska
turneje že nakazala perspekti-
ve novega moštva.
ŽEUKO ZULE
.^Foto: GREGOR KATlČ
Olimpijski prvaki Celja Pivovarne Laško: Iztok Puc Vladimir Jelčič in Alvaro Načinovič (z leve).
Ivezič novi
selektor
Predsedstvo Rokometne
zveze Slovenije je v pone-
deljek za novega selektor-
ja izbralo 40-letnega Slav-
ka Iveziča iz Celja, ki je bil
zadnji dve leti Požunov
pomočnik.
»Edini pogovor z vodilni-
mi možmi zveze sem opra-
vil šele konec tedna in o
konkretnih zadevah se bo-
mo dogovarjali šele v na-
slednjih dneh. Osnovni cilj
je seveda uvrstitev na sve-
tovno prvenstvo, potrebno
pa bo tudi začrtati strategi-
jo do leta 2000,« je povedal
novi selektor, ki bo imel
proste roke pri izbiri po-
močnika. Miro Požun bo
odslej strokovni koordina-
tor vseh reprezentanc, če-
prav je njegovi novi vlogi
nasprotoval predsednik tre-
nerske organizacije Marko
Šibila. Žensko reprezentan-
co bo v prihodnje vodila
Marta Bon.
Med Jiajboljšimi mladinkami na svetu: Anja Valant in Elizabeta Randželovič. (Foto: GREGOR KATlČ)
Centimeter za kolajno
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki 5. mesti za Anjo Valant in Elizabeto Randželovič
Na 6. mladinskem svetovnem prvens-
tvu v atletiki so najboljše slovenske
uvrstitve 5. mesta Anje Valant v trosko-
ku, Elizabete Randželovič (obe Kladi-
var) v metu kopja in Ranka Leskovarja
(Bistrica) v skoku v daljavo.
Valantova je z rezultatom 13,49 m za
kolajno zaostala le za centimeter. Na 3.
mestu je bila še po četrti seriji, pred
katero so organizatorji poškropili dosko-
čišče.Celjanka je bila izjemno dolga, a s
prestopom, do konca pa ji uspelo izbolj-
šati rezultata in tako ob slovesu od mla-
dinske konkurence ni osvojila kolajne.
Randželovičeva je nadaljevala s tradici-
jo, da na največjih tekmah izboljša oseb-
ne rekorde. V finalu je kopje vrgla do
54,72 m, potem ko je imel v kvalifikacijah
veliko težav. V prvi seriji je prestopila, v
drugi se ji met ni najbolje posrečil, v tretji
pa je z 51,16 m zaostala za normo, a
vseeno še ujela finale.
Tina Matul se je v obeh šprinterskih
discipUnah uvrstila v četrtfinale. Na 100
metrov je tekla 11,97 in nato 12,17, kar je
na koncu pomenilo 23. mesto. Na daljši
progi je nastopila rahlo poškodovana in
dosegla rezultata 24,63 ter v drugem na-
stopu 24,68, s čimer je zasedla skupno 22.
mesto. Peter Poles iz Velenja je v teku na
400 metrov z ovirami nastopil le enkrat in
s časom 52,81 le za devet stotink zaostal
za uvrstitviio v drugi krog.
mt^«.>,^^m.-%»Mn..~,a««,, ŽEUKO ZULEL
16
REPORTAŽA
Pozicija na soncu
Med »vipovci« na teniškem turnirju in avtomobilskih dirkah v Velenju
Na uho povedano sem bila silno nesrečna, ker so me
določili za »pokrivanje« IX. Vip Cup 1996 tenis turnirja in
avtomobilskih dirk v Velenju. To nesrečo je seveda potrebno
obrazložiti: po novem se v Velenju abeceda prične z D(rnov-
šek Janez), nadaljuje s Š(kolč Jožef), in, po vseh drugih
črkah, konča z Gfaberšek Marjan). Vsaj tako je zapisano v
seznamu udeležencev. In v čem je finta? Samo v tem, da se
na smrt bojim psov. In že sama misel na to, da se bom, glede
na prvo ime v velenjski abecedi, verjetno iz oči v oči srečala s
strašnim Arturjem, me je, milo rečeno, onesrečevala.
Toda, Arturja z lastnikom ni
bilo v Velenje. Gospod pre-
mier je šel odpirat sejem v
Gornjo Radgono, pride malce
kasneje. Čez nekaj časa je bilo
še kasneje, čez nekaj časa je
bilo ob 17. uri, čez nekaj časa
pa je bilo velenjskega turnirja
že konec - na mojo srečo brez
Arturja in na mojo, pa tudi
nesrečo organizatorjev, brez
Drnovška. Malce sem ga na-
meravala zagnjaviti, saj je toli-
ko odprtih vprašanj na našem
območju: Rimske TopUce, Pa-
vličevo sedlo, cesta Ljubno-
Luče, pa še veliko bi se našlo.
Pričakovati je bilo, da bo, kot
drugi udeleženci, tudi Janez
Drnovšek na velenjskem tur-
nirju bolj neuraden in zato
bolj zgovoren.
No, predsednika se prepro-
sto ni dalo gnjaviti, zato pa se
je dalo gnjaviti vse druge
»very important persons«. Ta-
koj se je videlo, da so se politi-
ki prišli pokazat, dajat interv-
juje in se po možnosti čimveč-
krat fotkat, gospodarstveniki
pa so prišli sklepat posle. Ve
se, da je velenjski turnir ime-
nitna prilika za posle, slišati je
bilo (vse trditve so bolj ali
manj neuradne), da lastniku
manjšega podjetja iz Ljubljane
ni treba potem celo leto prak-
tično delati ničesar drugega,
razen uresničevati v Velenju
sklenjene posle. In kogar ni
bilo v Velenju, ga ni.
Brez vabilo ni
turnirja
In kje je tu tenis? Pa je, še
celo veliko ga je, saj si večina
precej prizadeva za zmago. V
Velenju se je pomerilo 184 tek-
movalcev v parih, ki so se pred
vsakim kolom žrebali. Tako se
je medsebojno srečalo kar veli-
ko tekmovalcev. »Res ne vem.
kaj je sedaj to! Najmanj sto
sem jih že vprašal, pa so doslej
še vsi zmagali. Očitno sem do-
slej edini poražen,» se je prib-
ližno po 2. kolu pridušal eden
izmed udeležencev. Sicer se
očitno splača staviti na ljub-
ljansko borzo in Slovenija-
šport, saj sta bila Draško Ve-
selinovič in Metod Ropret
najboljša med izbranimi.
»Rdeča nit turnirja je druže-
nje tenisačev, v bistvu je tenis
le vzrok. Na tem turnirju so vsi
dokaj blizu na isti valovni dol-
žini. Tu se pač sklene ogromno
prijateljstev in poslov. Sicer je
res, da je bilo prej, ko je bilo
manj udeležencev, srečanje
bolj intimno, isti efekt pa se da
kljub vsemu doseči,« je pojas-
njeval organizator turnirja
Marjan Gaberšek iz velenjske-
ga M cluba.
Še enega zmagovalca so do-
ločih na turnirju, in sicer se je
uradno 78 tekmovalcev in tek-
movalk pomerilo v avtomobil-
skih dirkah s peugeoti 106
rally na krožni progi ob jeze-
ru, v skupni dolžini 900 me-
trov. Pokal Claas sta prejela
Janez Čadež, ki je krog prevo-
zil v nekaj več kot 48 sekun-
dah, tu nekje pa je tudi javno
objavljen čas zmagovalke Mi-
re Pavlin. In splošni vtis o
dirki? Glede na to, da sta bila
oba avtomobila bolj ali manj
poškodovana, bi lahko ugotav-
ljali, da so nekateri precenje-
vali vozniške sposobnosti.
Mene je najbolj »razočaral«
Ivan Bizjak, ki je z uvrstitvijo
med prvih deset pokazal, da
na cesti ni ravno varuh člove-
kovih pravic.
»Prvo leto je bilo na turnirju
50 udeležencev, letos že 400.
Zgornja meja bo verjetno dose-
žena prihodnje leto, ko bomo
povabili 500 udeležencev, ob
tenisu, dirkah in ježi konj pa
pripravili še druge dejavnosti.
Upamo, da bo tu še več igrišč,
za teh 11 je 180 tekmovalcev
zgornja meja, saj drugo leto
pričakujemo vsaj 200 igralcev
tenisa,« je pojasnil Gaberšek.
Največje vprašanje, kotiza-
cija za turnir da ali ne, še
vedno ni razčiščeno. Govorice
o plačilu od 700 do 1.500
mark, da se uvrstiš med vipov-
ce, organizatorji popolnoma
zanikajo. Na tihem se je govo-
rilo tudi o mnogih »pomem-
bnežih«, ki so telefonarili, roti-
li in ponujali čedne kupčke v
markah, samo da bi bili »in«.
Pa jih ni bilo, vsaj tistih ne, o
katerih se je govorilo.
»Izbor za turnir je moja ide-
ja, ki pa je skrivnost. Brez spon-
zorjev seveda ne gre in ti imajo
tudi določene pravice. Status
vipovca lahko nekateri zgubijo:
ali z neprimernim obnašanjem
ali pa tako, da jim ta status ne
pripada več. Th se pač zbirajo
znani Slovenci. Povabili smo,
na primer, vse strankarske pr-
vake, da bi se izognili nekate-
rim očitkom. Če jih ni, ni naša
stvar Je pa dejstvo, da se v
Velenju o politiki ne pogovarja,
ker je preveč drugih zanimivih
tem,« pravi Gaberšek.
Tisto o očitkih pa je mišlje-
no, da se v Velenju zbira pozi-
cija. Tudi letos je bilo tako -
Janeza Janše kljub vabilu ni
bilo. To nima zveze s tenisom,
niti izjava naključnega velenj-
skega SDS-ovca, da njihova
stranka s tem turnirjem že ne
bo imela nič.
Micne deklice in
drugi udeleženci
Druge značilnosti letošnje-
ga turnirja so lepo vreme, sko-
rajda že prehuda vročina, ki je
prvič vzdržala, dopoldanski
pogovori, ki so minili v zna-
menju tarnanja zaradi del in
čakanja pri Prekopi, (»Le ko-
mu je to padlo na pamet,« se je
spraševala večina, ki je tudi
zamerila, da za Drnovška za-
pora ni veljala). Zelo značilno
je bilo, da je kljub skoraj nez-
nosni vročini in precejšnji
gneči ob teniških igriščih re-
stavracija ob Jezeru bolj kot
ne samevala, da so nekateri
precej vneto preskušali vzlete-
li mobitel, in da so bili redarji
dokaj neizprosni. (Mene, na
primer, so kljub prepričeva-
nju, da težje odplačam svoj
avto kot marsikdo drug bolj
nizkega, na parkirišče preu-
smerili čez robnik).
»To je drugi najmočnejši tur-
nir v Sloveniji, takoj za Dom-
žalami. Sicer ni nctgradnih
skladov, številka, s katero je
izražena cena priprave, pa je
precej visoka,« je povedal Ga-
beršek in se za prejšnja leta
strinjal z ugotovitvijo, da je
turnir bolj pomemben v širše
slovenskih vodah kot pa v Vele-
nju in okolici. »Prej je bilo
tako, sedaj pa lahko trdim, da
je tudi Velenje sprejelo turnir«
Smo že povedali, kdo je bil
in koga ni bilo? Vsekakor je
bilo zelo malo boljših polovic,
razen gospe Ribičičeve, ki jo je
silno mikalo namakanje v je-
zeru, gospa Ambrožičeva pa
se je menda jezila, ker ni sme-
la zraven. S Kilimandjara
prišla Školčeva, vendar b
opreme, prav tako še n«
drugih. Na splošno vzete
bilo precej vidnih pozicije«
ministri na čelu, ogron
znanih televizijskih in drii
novinarskih obrazov s šefi
čelu, z izjemo Borisa Strel
estradnika Andreja Šifrerjj
nekdanjih in sedanjih aktiv
športnikov ter estradniko\
bilo opaziti. Veliko več je 1
bolj ali manj mičnih dekl
kratkih hlačah, »ki so zn
na izredno visokih nogah
absolutno preveč pomaraii
ste kože, pa vrst pred šank
za pivo in seveda ogron
pritožb čez partnerje. T
lahko je drugega kriviti za
raz...
Ne boste verjeli, bili s
priča tudi manjšemu prete
vendar brez zelo vidnih mu
žencev, modni reviji, pi^
izdelkov velenjskega M cli
poskušnji prehrambenih
delkov večih podjetij in ...
še? Glede na to, da je st
pokrivalo precej novinarje
Celjskega, smo pogrešali Pi
varno Laško (»Bila je prval
leta, sedaj pa se naj zamisli
je uradno Gaberškovo pojas
lo), celjske gospodarstven
in politike, saj z izjemo Vel(
čanov drugih skoraj ni I
opaziti. Po poti domov pa s
bila zaradi večih informacij
se izvedo samo na podobn
turnirju, vesela, da sem v si
bi pri mojem šefu in ne
katerem drugem. Kljub tei
da je šele sedaj izvedel, k
zelo se bojim psov.
1^^:      URŠKA SELIŠl
■1-^-: Foto: GREGOR KAl
Marjan Gaberšek v uniformi turnirja. Vsak udeleženec je prejel bombažno trenirko, ogre]}^
ni brezrokavnik, majico, teniške kratke hlače, svečano majico, boršo in mini hladilniki
radio aparatom. Vsi izdelki so prispevki sponzorjev. (Foto: TONE TAVČAR)
Ne glejte le mičnih deklic, oči uprite še na desno in si oglejte cenik. Pozabite, če niste »vip«.
Zaščitna čelada, pogled, strmo uprt na stezo, in odštevanje štarterja... Vsi udeleženci so
dirkali na lastno odgovornost, branil jih ni niti varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, proga
pa je zahtevala kar precej spretnosti.
Školčev Jožef se je prišel pokazat in poskusit.... Udeležencem so bili na voljo whisky, pi^°'
ledeni čaji, priznana vina, čaji, kava, sladoledi, priznani mesni izdelki, siri in njoki z
gorgonzolo, domač kruh, lovski golaž in sadje.
KULTURA
17
Pozor, strešniki!
Ostrešje Lašicega dvorca je popolnoma dotrajano - Občina že dve leti neuspešno rešuje prostorsko stisko osrednje knjižnice
Ko se je letos spomladi pri-
odjuga, so s strehe stare-
laškega dvorca, kjer od
1979 domujeta razstaviš-
j in osrednja  knjižnica,
|,ypaj s snegom padali tudi
Ijfešniki. Pokazalo se je, da
J ostrešje zgradbe popolno-
j3 dotrajano in da je le še
vprašanje časa, kdaj se bo
•ifeha sesula.
[{azmere se do danes niso
pjav nič spremenile, oziroma
p se le toliko, da namesto s
jiegom strešniki padajo z vsa-
jnidežjem in vetrom. Občina
^ško namreč nima denarja za
jopravilo strehe in tudi če bi
ja imela, bi bila to le začasna
fšitev, saj so strokovnjaki
igotovih, da je treba narediti
)opolnoma novo ostrešje. Za-
oso kljub temu, da za zdaj še
le vedo, kje bodo dobih po-
[ebna sredstva, naročili načr-
e, ki poleg novega ostrešja
iredvidevajo še nekatere dru-
e spremembe. Podstrešje
aškega dvorca je namreč zelo
rostorno in bi bila velika ško-
i, če bi ga ob prostorski stiski
knjižnici še naprej puščali v
emar. Ker so tla podstrešja
primerna, strop pod njimi
1 je arhitektonsko izredno
fnimiv, poleg tega pa je
s^idba pod zaščito Zavoda
varovanje naravne in kul-
turne dediščine, bodo prob-
lem rešili tako, da bodo nad
strop postavili še betonsko
ploščo in tako pridobili nov
funkcionalni prostor.
Knjižnica Laško ima za os-
novno knjižnično dejavnost
145 kvadratnih metrov pro-
stora. Minimalni normativi
narekujejo vsaj 643 kvadrat-
nih metrov, kar pomeni, da
sedanji prostori ustrezajo le
22 odstotkom normativa.
Novi prostori na podstrešju
pa še zdaleč ne bodo reših
velike prostorske stiske laške
knjižnice. Težave se za zdaj
sicer še ne kažejo toliko nav-
zven, razen v prepolnih poli-
cah, bolj jih občutijo zaposle-
ni, ki za svoje redno delo
sploh nimajo primernega pro-
stora. Knjižnica tudi nima či-
talnice, knjige pa hrani v vlaž-
ni kleti, do katere je zelo težak
pristop. »Te dni prehajamo na
računalniško izposojo knjig,
vendar še ne vemo, kam bomo
postavili opremo,« pravi vodja
Osrednje knjižnice Metka Ko-
vačič. »Radi bi čimprej začeli
tudi s širšo akcijo pridobivanja
novega članstva, vendar si za-
radi neprimernih prostorov te-
ga za sedaj sploh še ne more-
mo privoščiti.«
Tako kot prejšnje tudi seda-
nje občinsko vodstvo obljub-
lja, da bo galerijsko in muzej-
sko dejavnost preselilo v so-
sednjo Kislingerjevo hišo. Laš-
ki dvorec pa v celoti namenilo
za potrebe knjižnice, vendar
se vsi pogovori končajo pri
denarju. Tudi Kislingerjevo hi-
šo je treba adaptirati - po prvih
izračunih bi naložba stala 14
milijonov tolarjev, vendar ob-
čina sama ne more zagotoviti
tolikšna sredstva. Za. pomoč
so že zaprosili ministrstvo za
kuUuro, ki pa na prošnje iz
Laškega še ni odgovorilo, v
knjižnici pa upajo, da jim bo-
do pri reševanju težav poma-
gala tudi nekatera laška pod-
jetja. »Že dve leti poslušamo
resne obljube občinskih funk-
cionarjev, da bodo naredili vse
za izboljšanje pogojev dela v
knjižnici, vendar se doslej še
ni prav nič zgodilo. Razmere
so zares kritične in bojim se, da
knjižnica kmalu ne bo več mo-
gla delati,« pravi Kovačičeva.
J. INTIHAR
Taborski kulturni
dnevi
V Žalcu septembra obilo različnih prireditev
Zavod za kuUuro Žalec bo s
sopokrovitelji Mestno skup-
nostjo Žalec, Zavarovalnico
Triglav Celje, Emteksom Ža-
lec, Banko Celje - ekspozituro
Žalec, Marginalijo in Limitom
Štore, pripravil v mesecu sep-
tembru Taborske kulturne
dneve, v katerih se bo zvrstila
cela vrsta kulturnih prireditev.
Tako bo v nedeljo, 1. septem-
bra V cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu
ob 19. uri koncert ljubljanskih
Madrigalistov, 7 septembra bo
ob 17 uri v dvorani Doma II.
slovenskega tabora svečana pri-
reditev v čast praznika občine
Žalec in Mestne skupnosh, 8.
septembra ob 19. uri bo v Občin-
ski matični knjižnici dr. Paul
Parin predstavil svojo knjigo Ka-
rakul, 9. september pa bo name-
njen filmskih predstavam. Ob
16. uri bodo vrteli film Levji
kralj, ob 18. film Jumanji in ob
20. uri še Amadeus.
10. septembra bodo ob 19.
uri v Občinski matični knjižnici
odprli razstavo Reichertovih ve-
dut s podobami naših krajev in
grajskih stavb v Spodnji Savinj-
ski dolini, s predavanjem dr.
Ivana Stoparja. Že naslednji
dan bo ob 20. uri bo v Dvorani
doma II. slovenskega tabora
koncert skupine Šukar, 12. sep-
tembra ob 19. uri pa bodo, po-
novno v Občinski matični knjiž-
nici, pripravili srečanje z novi-
narjem in pisateljem Radom
Zakonjškom. 13. septembra
ob 19. uri bodo v Savinovem
hkovnem salonu odprli razsta-
vo likovnih del slikarja Željka
Opačka, 16. september bo na-
menjen najmlajšim, saj se bo v
Dvorani doma II. slovenskega
tabora z lutkovno igrico Sne-
guljčica predstavilo lutkovno
gledališče iz Maribora. 17. sep-
tembra ob 19. uri bodo v knjiž-
nici predstavili roman Maja, av-
torja Mareta Cestnika.
V dvorani Doma II. slovenske-
ga tabora se bodo vrstile priredi-
tve v naslednjih dneh, in sicer bo
18. septembra ob 19. uri klavir-
ski recitd Magdalene Navod-
nik, 19. septembra bo ob IZ uri
likovna delavnica Voščilnica in
20. septembra ob 16. uri zaklju-
ček mednarodnega knjižnega
kviza Otroci za boljši svet. 26.
septembra ob 19. uri bo glasbeni
večer z Otom Romom in njego-
vimi gosh ter 30. septembra ob
20. uri predavanje Branka Ko-
bala o vtisih s popotovanja po
Peruju. V občinski knjižnici bo
24. septembra ob 18. uri predsta-
vitev slikanice Mete Rainer Ptič-
ji festival. Program prireditev je
zastavljen zelo široko in pestro,
tako da se bo gotovo našlo za
vsakogar nekaj.
T TAVČAR
O CEUSKIH KNEZIH TAKO IN DRUGAČE
Slikani okni iz Drevenika
Na južnem pobočju Boča, v vasici Drevenik,
a višini 340 m stoji samotna podružnična
jerkev, posvečena sv. Lenartu. S svojo lepoto in
Jnkratnostjo je prevzela že slavnega popotnika,
oglejskega kanclerja Paola Santonina, ki je na
Ktjem vizitacijskem potovanju obiskal tudi
Jžnoštajerske kraje in po ogledu Drevenika
i izpisal: »Ta cerkvena stavba je lepša od drugih,
smo jih videli v Savinji, saj je vsa obokana in
pisano poslikana.«
-1 nenavadnega ni, da je cerkev posvečena
'^ščitniku popotnikov in jezdecev sv. Lenartu,
Nti od tod mimo je vodila prastara pot čez Boč.
^^rkev je bila verjetno zgrajena že v romaniki,^;
^sneje pa na novo pozidana ali samo gotizirana \
*oli leta 1400 kot ustanova Celjskih grofov Cer-'
*vje bila pozidana kot donatorska, kar potrjujejo j
■•di originalna lečasta stekla z grbi Celjanov v.
na vzhodni strani prezbiterija. Leva in desna j
■""lovica bifore sta enaki po dimenzijah (43,5x33,5 j
•'^). v sredinskem delu pa imata dvoje ščitov. Leva ^
■"ilovica okna ima stari žovneški grb (dve rdeči
^f^ni v srebrnem), v desni polovici pa je grb, ki so
^ Celjani podedovali od Vovbržanov (tri zlate
^^zde v modrem).
Tovrstna dediščina je zaradi kraj, vlomov in
''^opadanja zaradi vpliva ozračja vse bolj ogrože-
Prav zaradi maloštevilnih, še ohranjenih got-
slikanih oken v Sloveniji, je bilo na pobudo
jonzervatorja Zavoda za varstvo naravne in kul-
',^^ne dediščine Bogdana Badovinca in v soglasju z
l^Pnijskim upraviteljem iz Zgornje Kostrivnice
"^om Vrataričem dogovorjeno, da se originalni
/^''i preneseta v Pokrajinski muzej Celje. Okni
'll^^ta še posebno kulturnozgodovinsko vrednost,
k', sta izredno redka primerka materialne kulture,
J^^ lahko povežemo z rodbino Celjskih. Vključili
L^boino med ostale eksponate v naši stalni zbirki,
sedaj prikazujejo njihovo dobo in pomen v
^Novini Slovencev. Kopiji, ki jih je izdelala
^^^3vratorka Nuša Kambič Dolenc, bosta vgrajeni
Slikano okno z žovneškim grbom hrani
Pokrajinski muzej Celje.
na mesto originala, potem ko bodo končana pre-
novitvena dela v cerkvi.
Nagradno vprašanje: Kako še imenujemo sli-
kana okna iz raznobarvnih stekel, povezanih s
svinčenimi trakovi?       TATJANA BADOVINAC
Pravilni odgovor na nagradno vprašanje, ki smo
ga zastavili v 30. številki Novega tednika je »lončar-
ji«. Od skupno šestih je bOo pet odgovorov pravil-
nih. Nagrado, kopijo listne čaše, prejme Ivan Str-
mole. Goriška 4, Olje. Čestitamo.
Odgovore na danes zastavljeno vprašanje pošljite
na dopisnicah na naslov: Pokrajinski muzej Celje,
Muzejski trg 1, 3000 Celje, za akcijo Celjski knez|
tako in drugače, do 5. septembra. Izžrebanca |
pravilnim odgovorom čaka v muzeju lepa nagrada;
kopija antičnega svetila - oljenka.  Foto: T. Lauko.
ZAPISOVANJA
Rdeči alarm
Piše: TADEJ ČATER
Skromen državni urad-
nik in literarni kritik ter
eden redkih strokovnjakov
za kriminalni roman na
Slovenskem, Tone Vrhov-
nik bi to povedal precej
boljše.
Pa vendar; kriminalka
na Slovenskem doživlja
svojo pomlad. Sicer bolj
revno in bedno. In to na
takšen način, da se sprva
okliče kot kriminalka, nato
pa skuša to svojo žanrsko
zavezanost preklicati na
karseda žaljiv način. Ža-
ljiv? Ja, dobesedno žaljiv.
Žaljiv do samega žanra kri:
minalke. Slovenski pisatelj
nikakor ne more skriti svo-
jih literarnih ambicij. Niti
takrat, kadar se odloči za
kriminalka. Še takrat nje-
govi junaki, pa najsi bodo
zagovedani kriminalci, ki
oropajo banko v smučarski
opremi in jo precej neinteli-
gentno odmečejo vse do do-
ma, tako, da policistom
nadvse olajšajo delo, prebi-
rajo dela Aristotla, zbirajo
slike renesančnih slikarjev,
bero kritike Marcela Šte-
fančiča, da o Crnkovičevih
komentarjih na straneh De-
love Sobotne priloge niti ne
govorimo.
Pisatelj se torej v takem
primeru celo zlije s tistim
kriminalcem.     Prevzame
njegovo identiteto. Ali pa v
kriminalcu najde samega
sebe. Kar je malček pretira-
na trditev, pa vendarle; slo-
venski pisatelj je torej la-
tentni kriminalec. Kar niti
ni tako bistveno. Bolj bis-
tveno je, da tovrstni in tak-
šni romani ležijo zloženi
na isti knjižni polici, kot
dela kakšnega, če ostane-
mo pri slovenskih avtorjih.
Draga Jančarja. Ali pa An-
dreja Hienga. Še več; celo
skupaj kandidirajo za na-
slov najboljšega romanesk-
nega dela v državi, ki se
imenuje Slovenija.
Žalostno. Res žalostno,
če vemo, da nosi večjo lite-
rarno vrednost kot tovrstne
in takšne kriminalke mar-
sikateri strip. Strip? J a,
strip. Denimo, Rdeči
alarm. Ki ni kriminalka,
pa se vseeno bere kot napet
krimič. Ki ni »visoka« lite-
ratura, pa se kljub temu
bere kot odlično literarno
delo. Ki ni film, pa ga vsee-
no listate kot nostalgični
triler Ki je zgolj strip. Ki se
svojih stripovskih oziroma
šundovskih korenin ne sra-
muje. Ki ne žali samega
sebe. Ki je zvest svoji žanr-
ski domovini. In je ravno
zato odličen. Tako kot
zgodbe o Sherlocku Holme-
su. Ki se že deklarirajo kot
kriminalne zgodbe in take
do konca tudi ostanejo. In
so zato več kot samo krimi-
nalke. Pa se A.C. Doyle-u
zato ni bilo treba prav nič
truditi, da bi tisto »več«
vpletal v samo zgodbo. In ji
s tem škodoval. Tako kot
tega ni bilo treba Romanu
Lavriču, avtorju Rdečega
alarma, da bi nam dopove-
dal, da ne gre zgolj za strip.
Bravo!
Piliaini orkester
Svea Zagorje
Pihalni orkester Svea Za-
gorje je pri založbi kaset in
plošč RTV Slovenija izdal CD.
Na njem je 9 skladb, v večini
zabavne zvrsti. Hit naj bi po-
stala skladba Bohemian
Rhapsody, za katero bodo v
avgustu posneli tudi videos-
pot.
Pihalni orkester Svea Zagorje
izhaja iz Zagorske godbe na
pihala, ki jo je ustanovil pred
135. leti učitelj glasbe s Češke-
ga Julij Pilhak. Pihalni orkester
Svea Zagorje je doživel velike
uspehe na številnih mednarod-
nih tekmovanjih v republikah
nekdanje Jugoslavije, na Češ-
kem, v Nemčiji, na Norveš-
kem, v Italiji in v Avstriji -
izjemen uspeh pa pomeni zla-
ta medalja s svetovnega pr-
venstva v Kerkradeju na Nizo-
zemskem leta 1981.
Prav imeniten uspeh in od-
ziv so doživeli leta 1991 v Kata-
loniji, ko so tam predstavili ne
le sebe, ampak tudi novo drža-
vo, samostojno in neodvisno
Slovenijo.
Pihalni orkester Svea je po-
snel štiri kasete in dve plošči,
sicer pa so naredili vehko po-
snetkov za slovenske radijske
postaje. Glasba, za katero se
odločajo, ni povsem žanrsko
določena in ozko omejena, saj
pripravljajo koncerte z izrazi-
tim umetniškim ali pa čisto
razvedrilnim sporočilom. Izva-
jajo različne vrste skladb; od
uvertur preko narodnozabav-
nih večnozelenih skladb do ti-
stih za velike orkestre.
Orkester deluje popolnoma
amatersko in se pomlajuje z
gojenci Glasbene šole Zagorje.
V zadnjih letih so ga vodili
dirigenti Emil Krečan, Drago
Brvar in Edvard Eberl - v letih
njegovega umetniškega vods-
tva je orkester doživel svoje
največje uspehe. Dirigenta
skladb na novem CD-ju sta bila
Edvard Eberl in Erriil Krečan.
SIMONA BRGLEZ

KULTURA
S pesmijo pomaga
zasvojenim
Pogovor s Clydom Wrightom, članom skupine Golden Gate Ouartet
Lapidarijski del Poletja v
Celju, knežjem mestu za
odrasle se je zaključil s tor-
kovim koncertom New
Svving Quarteta. Gost večera
je bil Clyde Wright, član zna-
ne ameriške črnske skupine
Golden Gate Quartet, za sabo
pa ima tudi uspešno solistič-
no kariero.
cije, kjer ima družino, druga-
če pa je doma iz Severne Karo-
line, ZDA.
Za seboj imate bogato glas-
beno kariero. Kakšni so bili
začetki?
Bilo mi je štiri leta, ko sem
začel prepevati v cerkvenem
zboru, ki ga je vodil moj oče.
V najstniških letih sem začel
snemati radijske oddaje, ki so
mi prinesle velik uspeh. Ka-
sneje sem se priključil Golden
Gate Quartetu. Z njim sem
prepotoval skoraj vse države
sveta. Vmes sem za nekaj časa
prekinil sodelovanje in nada-
ljeval solistično kariero. Leta
1985 sem se zopet vrnil v sku-
pino. Pred dvema letoma smo
praznovali 60. obletnico usta-
novitve skupine.
Veliko ste potovali, snemali
številne plošče in kasete ter
sodelovali z mnogimi znani-
mi glasbenimi imeni. Kaj vam
je posebej ostalo pri srcu?
Na nek način se najraje spo-
minjam nastopa z Mahalio
Jackson, ki je bila ameriška
gospel pevka številka ena, v
Carnegie Hallu v New Yorku.
Mahalia mi je bila kot mama,
nastop v Carnegie Hallu v
New Yorku pa je pomenil veli-
ko priznanje, saj tam nastopa-
jo samo priznani glasbeniki.
Resnično najpomembnejši
trenutek v moji karieri pa je
bil, ko smo prvič prišli v Jugo-
slavijo (takrat je bila še enotna
država). Prišli smo ob zelo
neprijetnem času. V Skopju je
bil močan potres. Približno 80
odstotkov mesta je bilo uniče-
nega. Vse je bilo kot grobišče,
ljudje so hodili kot zasanjani.
Prosili so nas, če bi imeli do-
brodelni koncert. Televizija je
sponzorirala koncert, ki smo
ga imeli v parku. Prišlo je več
tisoč ljudi. Po koncertu je k
meni prišel nek moški - tega
ne bom nikoli pozabil - in
rekel: »Veste, sprehajal sem se
s svojo hčerkico, staro devet
let. Hodila sva po pločniku, ko
se je močno streslo, in naen-
krat je moja hčerkica izginila.
V svoji roki sem obdržal njeno
roko, nje pa ni bilo več.« Zah-
vahl se mi je, ker smo prišli in
mu dali novo upanje. Razjokal
sem se.
Kaj vam pomeni črnska du-
hovna glasba, ki jo prep)evate?
To je moje življenje, živ-
ljenjska energija od otroštva
naprej. Je tudi način, kako se
izražam. Ne pojem za denar. S
pesmijo si zelo želim pomaga-
ti. Ne dolgo nazaj sem napisal
pesem, ki je v bistvu molitev.
Želim jo zapeti v Celju. Posve-
til sem jo ljudem, ki so zasvo-
jeni z mamili, in ljudem, ki
trpijo zaradi AIDSA. Upam, da
jim bo moja molitev pomaga-
la. Lani sem imel v zvezi s to
molitvijo neverjetno doživetje
v Švici. Vsaj deset do dvanajst
mladih ljudi je na koncertu
med odmorom prišlo v mojo
garderobo. Rekli so: «Gospod
Wright, zasvojeni smo z ma-
mili. Ko smo poslušali vašo
pesem, smo se odločiU, da se
bomo nehali drogirati.«
To je zame plačilo, to je
rešitev. Ko molim, pravim:
»Gospod, želim pomagati kak-
šni mladi osebi, ki se drogira,
da bi prenehala in da bi spoz-
nala, da je to nevarno. Želim
pripomoči k prekinitvi vojn.«
To je moje sporočilo mlajši
generaciji.
Veste, jaz imam sedem otrok.
Dva sinova sta bila zasvojena z
drogami. To je razlog, zakaj si
še toliko bolj želim pomagati
zasvojenim. Zato imam tudi so-
listično pevsko kariero, saj na ta
način lahko izrazim Clyda
Wrighta in to, kar čutim. Verja-
mem, da mi je Bog dal dar, da bi
lahko pomagal drugim. To je v
bistvu Clyde Wright.
Kakšne načrte imate za pri-
hodnje?
V Golden Gate Quartetu je
po letu 1994, ko smo praznova-
li 60. obletnico, prišlo do spre-
membe. V tistem letu smo ime-
li približno 260 koncertov po
celem svetu. Starejši člani so
bili utrujeni (Clyde Riddick je
star 82 let), zato smo se odloči-
li, da si bomo vzeli leto dopu-
sta. Jaz pa si ne morem vzeti
toliko časa prosto, saj se ne
počutim utrujenega. Zato sem
sprejel turnejo po Švici; lani
sem nastopal sam in bilo je
zelo uspešno. Letos sem se vr-
nil v Slovenijo kot gost New
Svving Quarteta.
Po letu 1994 se je torej stara
zasedba Golden Gate Quarteta
razšla. Mislim, da sedaj vadijo
mlajše pevce. Zaenkrat ne mo-
rem natančno reči, kaj se bo
zgodilo.
Golden Gate Quartet so bili
veliki vzorniki skupine New
Svving Quartet. Kdaj ste prvič
slišali za to slovensko skupi-
no in kdaj ste se srečali?
O Nev\^ Svving Quartetu sem
sUšal v 70. letih, ko sem bil v
Švici. Z njimi sem se prvič
srečal leta 1993, ko smo bih
povabljeni na njihovo 25. ob-
letnico. Ostali pevci Golden
Gate Quarteta so se z njimi
srečali že prej.
Kako ocenjujete sodelova-
nje z njimi?
Krasno. Resnično dobro.
Mlajši so od mene, zelo odprti,
dobro pojejo. Ko pojemo sku-
paj, se počutim, kakor da bi pel
v Golden Gate Quartetu. Ne
čutim nobene razlike, saj dobro
poznajo glasbo. Prepričan sem,
da jo občutijo. V Ameriki smo
bili črnci sužnji in iz te bolečine
izvirajo začetki črnskih duhov-
nih pesmi. Vi imate tukaj dru-
gačne težave. Ko New Swing
Ouartet ali drugi kvarteti po
svetu pojejo Nobody knovvs the
troubles Tve seen, ne morejo
peti, kot smo peli mi. Lahko pa
izražajo čustva ob svojih teža-
vah. Zato lahko na koncertu
vidite, da se dobro ujemamo.
VANESA ČANJl
Glasbena šola
ali bolel
Glasbena šola Slovenske Ko-
njice bo letos prvič organizira-
la tudi pouk baleta. Učila bo
priznana baletka iz Maribora,
k pouku pa vabijo predvsem
učence, stare od pet do pet-
najst let. Vpis k pouku baleta
ali v glasbeno šolo bo jutri, v
petek, 30. avgusta.
_B^
PRIREDITVE
KONCERTI
V Paviljonu Tempel v Ro-
gaški Slatini bo jutri, v pe-
tek ob 20.30, koncert sere-
nad Mešanega pevskega
zbora Freya iz Šmarja pri
Jelšah. V soboto ob 20.30
pa bo v Kristalni dvorani
koncert Big band radia
Šmarje pri Jelšah, pod
vodstvom Adama Bicskeya.
V cerkvi Sv. Nikolaja v
Žalcu bo v nedeljo ob 19.
uri koncert Ljubljanskih
madrigalistov, pod vods-
tvom Matjaža Ščeka.
RAZSTAVE
V mestni galeriji Riemer
v Slovenskih Konjicah  je
do konca septembra na og-
led skupinska razstava li-
kovnih del članov Društva
šaleških likovnikov iz Vele-
nja.
V Zdravilišču Laško je do
16. septembra na ogled raz-
stava likovnih del Alje Že-
helj iz Laškega.
V knjižnici v Šentjurju
je na ogled pregledna raz-
stava 20-letnega obdobja
delovanja šentjurske knjiž-
nice, ob njihovi 50-letnici.
V 11. nadstropju Osred-
nje knjižnice je do 15. sep-
tembra na ogled razstava
Misli in srcu prosto pot, z
izborom grafik 6. otroškega
grafičnega bienala.
V menjalnici Eco pool v
Celju do 20. septembra raz-
stavlja likovna dela Dušan
Srebotnjak.
V avli hotela Dobrna do
20. septembra razstavlja ol-
ja in akvarele Arpad Šala-
mon, v organizaciji Limita
Štore.
V razstavišču Stara gro-
fija Pokrajinskega muzeja
je na ogled razstava Pasovi
in sklepanci, iz Etnograf-
skega muzeja Ljubljana, v
Lapidariju pa Svetloba v
steklu.
OSTALO
V dvorani Zdravilišč
doma na Dobrni bo jutrj
petek ob 20. uri, nastop (
klorne skupine tamkajši,
ga Kulturno umetniši^^
društva.
Na Ljubečni bo v sob(
ob 17. uri tekmovanje stat
ših godcev ter nastop j
sambla Celjskih 5, v nedelj
1. septembra ob 14. uri,
bo 16. finale Zlate harmoi
ke, ki ga bodo po končan;
tekmovanju popestrili
trio Andreja Blumavra
Vesele Štajerke.
Na Kopitniku bo v sob«
ob 14. uri tradicionalnol
poldne ob citrah.        ^
KINO
Union od 29.8. do 4.9.
17., 19. in 21. uri amer
film Eraser; Mali Union
29.8. do 4.9. ob 20. uri it
janski film Poštar; Metro
od 29.8. do 4.9. ob 16_.3(
18.30 ameriški film Čei
ob 20.30 pa ameriški j
Trenutki odločitve.
Kino Dobrna 31.8. ob
in 1.9. ob 17. uri amer
film Smrtonosni spopad.
Kino Vojnik 1.9. ob 19.
ameriški film Kritična toj!
Kino Žalec   30. ob
31.8. ob 19. in 21. ter 1.9.
18. uri, ameriški film Bi
de Bilko, 1.9. ob 20. uri
ameriški film Golo mesto
KNEŽJH
POLETJH
Sobota, 31. avgust obl
uri - Lapidarij - predstavi
naslovom Princ Argylus
vila llona, v izvedbi gleda
ča Hattyudal iz Budimpeš
Torek, 3. septembra
16. uri - Center Interspar
Ije - avdicija za oddajo Kat
ke.
Forme v lesu
Konec prejšnjega tedna so v
galeriji Kulturnega centra Ivan
Napotnik v Velenju odprli raz-
stavo kiparja Gregorja Pod-
križnika.
Pripadnik mlajše generacije
domačih likovnih ustvarjalcev
živi v Laškem. Pred tremi leti je
zaključil študij kiparstva pri
prof. Luju Vodopivcu na Akade-
miji za likovno umetnost v Ljub-
ljani, kjer je tudi končal podi-
plomski študij restavratorstva in
konservatorstva. Razstava v Ve-
lenju je že njegova peta, pred
tem je razstavljal v Ljubljani,
Celju in Mariboru.
Naslov oziroma tematika nje-
gove tokratne postavitve se glasi
Transformacija stvaritve narave
v umetnino s posegom človeka,
ki jo vrača naravi v bivanjskem
okolju. Iz samega avtorjevega
vodila je razvidno, da je njegovo
delo usmerjeno v povezovanje z
elementi, katere je mogoče najti
v naravnem ambientu. Mate-
rial,v katerem ustvarja, je les -
denimo posušena drevesna dd
la najdena v gozdu. Mnoge pfl
ne in strukture teh najdb ostaj
jo kljub njegovim posegom p
vsem nespremenjene in oto
njajo avtentične forme. Hkfl
pa so razvidne poteze, ki 5
nastale z njegovo voljo in ti e''
menti dajejo posameznim 1"
som status likovnega dela. O
skulpture do skulpture se njeg"
angažma razlikuje, tako da
mo primere z minimalno obd'
lavo, kot tudi takšne, kjer je 5'
za očitno oblikovanje s predin^
no zasnovo, na primer pri dve
podobnih polkroglih elementi*
Umetniška usmeritev Greg*"
ja Podkrižnika se uvršča i^^
tiste sodobne tendence, ki P
leg estetskih komponent vseb-
je tudi pristen stik z naravni""
materiali, kot odgovor na i^^
strijsko naravnanost naše d"^
zacije. Poleg tega razvija inti
dualno likovno artikulacijo-
se kaže v zanimivih izvedbah'
katerih je transparentna njeg'
va kreativmost s poetično lil^"*
no govorico.
BORIS G0RU|
Plesna koloni|a v Piranu
v organizaciji Studia za ples Celje in Ple-
snega teatra Igen je te dni, od 22. do 30.
avgusta, v Piranu tradicionalna, 8. plesna^
kolonija. 1
Letošnje plesne kolonije se udeležuje preko i
50 mladih plesalcev iz vse Slovenije, delovne ^
prostore pa so mladi plesalci našU v novihi
prostorih OŠ Cirila Kosmača. Sodobno plesnoi
tehniko v koloniji poučuje Tanja Skok, pri-j
pravo na tehniko s kompozicijo v prostoru i
Alenka Končan, plesno gledaUšče v celoti pa j
vodi koreograf Igor Jelen. j
V okviru 8. Plesne kolonije v Piranu mladi
plesalci oživljajo nekatere koreografije Studia
za ples Celje iz prejšnjih let, na novo pa bodo
na odrske deske postavili plesno slikanico
Vidkova srajčica, ki naj bi jo predpremierno
uprizorili že v okviru 7. Pikinega festivala v
Velenju. Hkrati pa se manjša skupina plesal-
cev s krajšimi koreografijami-improvizacija-
mi pripravlja za nastop na festivalu plesa in
petja v Bolgariji, ki bo med 3. in 10. septem-
brom.
IS
TEMA TEDNA
19
Šola prazni žepe staršev
Šolska vrata bodo kmalu odprta (denarnice staršev pa prazne)
j^to je naokoli, počitnice se
pjo koncu in na naših uli-
jl, je iz dneva v dan več
j^dih nadebudnežev in nji-
^\\ staršev, ki nakupujejo
jlske potrebščine in se ob
jpah učbenikov (znova) dr-
p za glavo. Ob nenehnih
,^vah slovenskega gospo-
'ptva in posledično vse več-
številu brezposelnih je
j^lca knjiga za starše že pre-
jjjen strošek. In če bi ostalo
,pri knjigah, bi še nekako
jp Vendar pa so tu še torba,
<,tzki, peresnica, pisala, rav-
ila, šestila in nenazadnje ob-
ilja in obutev.
Dobra stvar pri vsej tej pred-
5lski vročici so seznami, ki
b osnovnošolci dobijo že ob
pncu predhodnega leta in si
il(0 priskrbijo vse potrebno
Kot vsi ostali, tudi prvošolci
jtenjajo pouk v ponedeljek,
septembra, čeprav bo njiho-
jsrečanje z učitelji bolj infor-
ativnega značaja. Precej šol
pripravilo tudi krajše prosla-
! v popoldanskem času, na
iterih bodo otroke in starše
znanih s potekom pouka in
ogramom ter jih ob koncu
Iturnega programa skrom-
lobdarili.
. inija. Vendar pa je takšnih
I ,iev bolj malo, saj večina
lavi nakupe šele ob koncu
jjusta. Srednješolci (razen pr-
i letnikov) seznamov nimajo,
10 so večinoma prepuščeni
M iznajdljivosti.
Kaj določa
pravilnik?
Po pravilniku o upravljanju
'olskih učbeniških skladov iz-
■osojevalnina za učbenike ne
' ne presegati tretjine malopro-
ijne cene novih učbenikov,
'jko ob predpostavki, da učen-
3 oz. učenec dobi vse učbeni-
f nove, okvirna izposojevalni-
a kompleta učbenikov (v viš-
3i razredih je upoštevan le en
jezik) po posameznih razre-
dih znaša od 416 tolarjev (za
l^ugi razred) do 8.100 tolarjev
i za osmi razred). Na šolah, kjer
'Zadnjih treh letih ponovno
'^postavljajo sklade, so starši
l^nieseca marca dobili obvesti-
°> da lahko naročijo učbenike
^sklada za naslednje šolsko
■\ ostale pa že na utečene
'^(^ine obveščajo starše.
Cene učbenikov
Slovenija je v primerjavi z
'zvitimi evropskimi državami
^P^cifična glede spreminjanja
oblikovanja cen učbenikov. V
J^ini drugih držav zaradi bis-
■^eno večjega učbeniškega trga
1^ velikega števila založb; ki
"^•^^jajo učbenike, nadzor nad
^^■^ami ni potreben. Cene urav-
trg. Pri nas je učbeniški trg
phen, za več kot devet dese-
J predmetov pa obstaja en
^ učbenik. Ministrstvo je le-
prvič razpisalo javni natečaj
'^Subvencioniranje potencial-
J novih avtorjev učbenikov,
J^bi povečali število učbenikov
J^^rgu. Sicer pa vlada z Uredbo
J^^janju soglasij k cenam no-
vih učbenikov in Uredbo o do-
ločitvi najvišjih cen učbenikov 1
nadzoruje zgolj tiste učbenike, ^
za katere ne obstaja alternativ. -
Komplet učil za prvi razred :
stane tako (brez priporočenega ]
gradiva) 8.847 tolarjev, za drugi ;
razred 6.739 tolarjev, tretji raz- i
red 9.517 tolarjev, četrti razred ■
9.861 tolarjev, peti razred 8.354 ,
tolarjev, šesti razred 23.539 to-
larjev, sedmi razred 25.788 to- ]
larjev in osmi razred 28.332 )
tolarjev. Celoten znesek je ob ^
nakupu dodatnega gradiva, ki i
ga šole oziroma posamezni pro-
fesorji zahtevajo ah ne, precej '
višji in lahko preseže celo 35 :
tisočakov, kar je ponekod celo- 4
ten mesečni dohodek.
Založenost knjigarn i
Po besedah vodij poslovnih ^
enot treh največjih loijigarn v *
Celju, Mladinske knjige, DZS ter i
Naše knjige, je založenost letos
res dobra in je knjig, vsaj zaen- ]
krat, še dovolj. Založbe so jim -
namreč zagotovile, da bodo vsi '
učbeniki na voljo najkasneje do ■
konca meseca avgusta, v prvih .
dneh septembra pa še manjkajo- i
či učbenik Touchstone 5 Založ- ;
be Obzorja Maribor in novi Atlas i
sveta za osnovne šole Založbe ]
Mladinska knjiga. •
Letošnjo jesen lahko poleg \
najrazličnejših zvezkov kupi-
te tudi nove Unicelove, Ki"!
predstavljajo prvi izdelek Slo- j
venskega odbora za Unicef. Z
nakupom takšnega zvezka'
boste finančno pomagali pri- j
krajšanim otrokom in njiho- \
vim družinam. Platnice Unice- \
fovih zvezkov so opremljene z ,
različnimi »zahtevami« otrok, |
kot so »Pravico imam zavze-
mati se za svoje pravice!« in i
potrditvami staršev oziroma ;
odraslih ter ilustracijami aka- ]
demskega slikarja Daliboraj
Zupančiča - Borija. Na notra- \
nji strani platnic je natisnje- ]
nih 42 členov iz Konvencije o \
otrokovih pravicah v poeno-
stavljenem jeziku, dostopnem \
razumevanju osnovnošolske-" i
ga otroka. 60-listne zvezke A4 j
za 199 tolarjev in A5 za 119 i
tolarjev lahko kupite v Unice- j
fovi prodajalni na Slomško-
vem trgu in trgovinci Leonar-
do na Gosposki ulici v Celju.
™ j
»V DZS smo se letos dobro'
založili že v začetku julija. Več- j
jih težav z učbeniki ni, so pa;
vsako leto približno enaki prob-;
lemi, če knjig založnik ne pošlje ■
pravočasno,« je povedala Majda i
Tacer. »Redki starši so se naj
novo šolsko leto pripravili že na" i
začetku počitnic, večina je zače- i
la nakupovati šele v avgustu, i
Velika gneča bo zlasti v začetku i
septembra, ko bodo tudi dijakiJ
izvedeli, kaj vse potrebujejo.'!
Vendar pa srednješolci na splo- ;
šno ne kupujejo mnogo, zlasti to'
velja za višje letnike. Cene so:
določene, naši kupci pa lahko!
kupujejo tudi na tri čeke. Ponud-.
ba je velika, naše artikle pa pro-1
dajajo tudi na različnih stojnicah i
in samopostrežnih trgovinah..;
Bitka za kupce je precejšnja, ni]
enostavno, veste,« je še dejala,]
Tacerjeva in dodala: »Brezposeln]
nost je velik udarec za staršel
šoloobveznih otrok. Prav zato
jim gremo kar se da na roko,
čeprav je tveganje na naši strani
precejšnje. Nova bančna zako-
nodaja je pač takšna, da tvega
vedno le prodajalec«
Plačilo s čeki je mogoče tudi v
Naši knjigi, medtem ko lahko
kupci v Mladinski knjigi na čeke
plačujejo le v papirnici, knjige
pa le z gotovino. Po besedah
vodje poslovne enote v Naši knji-
gi Franca Žagarja so na račun
dobre založenosti prejeli že pre-
cej pohval. »Stranke so tudi letos
zelo zadovoljne in če kdaj
zmanjka kakšen delovni zvezek
ali učbenik, ga dobimo najka-
sneje v dveh dneh,« je dejal Ža-
gar, prav tako pa to velja tudi za
Mladinsko knjigo.
Zvezki, pisala,
torbe...
Ker brez zvezkov ne gre,
smo o cenah le-teh povprašali
v celjskih papirnicah in knji-
garnah. Cene so zelo raznoli-
ke, v povprečju pa se gibljejo
med 49 in 140 tolarji (mali
zvezki - A5 format) in 89 ter
200 tolarji (veliki zvezki - A4
format). Najcenejši mali zvez-
ki so v Naši knjigi in papirnici
Špica v Kocenovi ulici, najviš-
je cene pa dosegajo pri Leo-
nardu v Gosposki ulici. Naj-
manj boste za velike zvezke
odšteli v Naši knjigi, največ v
Leonardu, kjer je tudi najbolj
pestra izbira. Za takšne in dru-
gačne svinčnike boste odšteh
od 50 do 100 tolarjev, za bolj
izvirne pa tudi do 500 tolarjev.
Prazne peresnice stanejo od
250 do 1.300 tolarjev, polne pa
od 620 tolarjev dalje. Cene
torb in nahrbtnikov se gibljejo
med 1.400 (Špica) in 13.000
tolarji (Naša knjiga), za bolj
zahtevne kupce pa se najdejo
še nekoliko dražji.
Ceneje do knjig
Le zakaj bi kupovali drage
nove knjige, če lahko dobiš
cenejše rabljene? In če knjiga
še ni preveč zastarela ali poš-
kodovana, lahko zanjo tudi
sam kaj iztržiš. V Celju je
trenutno le ena knjigarna, ki
se že dobro leto ukvarja s
komisijsko prodajo rabljenih
učbenikov in knjig za osnov-
ne, srednje, višje in visoke
šole. To je knjigarna in antik-
variat Antika na Linhartovi S.
Idejni vodja in lastnik Anti-
ke je Božo Mulej, ki se ukvar-
ja s knjigami že več kot deset
let, saj je bil pred odprtjem
lastne knjigarne in antikvaria-
ta zaposlen pri Mladinski knji-
gi. »Menim, da Celje res potre-
buje nekaj takšnega, nekaj no-
vega, zato tudi posel gre. Smo
manjši kolektiv in zato lažje
uresničujemo svoje ideje. Tre-
nutno sva zaposlena dva, v
septembru pa nameravam za-
posliti še enega. Polovica knji-
garne je antikvariat, druga po-
lovica pa je namenjena doma-
či in tuji strokovni literaturi.
Med rabljenimi učbeniki
kupujemo in prodajamo v
glavnem za osnovne in sred-
nje šole, nekaj pa tudi za fa-
kultete. Prodaja je komisijska
- denar dobiš, ko je knjiga
prodana. Le-ta se oceni glede
na ceno nove knjige in glede
na to, kako je ohranjena oziro-
ma če je še uporabna. Nare-
dim torej selekcijo, vendar
vsake knjige res ne moremo
pregledati od začetka do kon-
ca. Včasih se zgodi, da je izre-
zana kakšna sličica ali manjka
kakšna stran - takšne knjige
nemudoma zamenjamo. Cena
rabljenega učbenika je lahko
tudi do 30 odstotkov nižja od
cene novega,« je povedal Božo
in dodal, da je povpraševanje
različno.
Ponudba za osnovne šole je
trenutno večja od povpraševa-
nja, za srednjo šolo pa velja
obratno. »Srednješolci bodo
knjige začeli nositi šele po pr-
vem septembru, ko bodo vide-
li, kaj potrebujejo in kaj ne. Če
rabljenih učbenikov ni, po-
nudbo dopolnimo z novimi,
tako da šolarja oziroma dijaka
popolnoma oskrbimo,« je na-
daljeval Božo. »Dejstvo je, da
se s takim delom ne more
vsakdo ukvarjati. Prodajati
knjige in oblačila ni enako. Za
takšno delo je potrebno tudi
nekaj predznanja in zlasti
ogromno časa. Če dobiš na
polico novo knjigo, je cena že
določena, pri rabljenih knji-
gah pa je potrebno mnogo več
truda in zavzetosti.«
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Zoisove šfipendije
za najboljše
O štipendijah po novem je spregovorila Mojca Ceglar,
vodja oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje na
zavodu za zaposlovanje
Ob vse večjih socialnih sti-
skah slovenskih družin po-
meni ugodno rešena prošnja
za pridobitev štipendije reši-
tev za marsikaterega dijaka
ali študenta. O nekaterih no-
vostih letošnjega razpisa re-
publiških štipendij, pogojih
za pridobitev Zoisove štipen-
dije in rokih za oddajo vlog,
smo se pogovarjali z vodjo
oddelka za poklicno svetova-
nje in štipendiranje na zavo-
du za zaposlovanje v Celju,
Mojco Ceglar.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH'^
Letošnji razpis republiških
štipendij prinaša nekaj no-
vosti. Jih lahko na kratko
naštejete?
Uvodoma bi rada poudarila,
da je bil letošnji razpis za dode-
litev republiških štipendij ob-
javljen z zamudo in sicer šele
24. julija., po Pravilniku o šti-
pendiranju bi moral biti objav-
ljen najkasneje do konca mese-
ca maja. Do zamude je prišlo
zaradi nekaterih sprememb in
dopolnitev Pravilnika o štipen-
diranju.
Novosti se nanašajo na strož-
je kriterije z,a pridobitev repub-
liške Štipendije, tako da je cen-
zus za štipendiste, ki so že
prejemali republiško štipendi-
jo, v primerjavi s preteklim le-
tom nižji. Naslednja novost se
nanaša za Zoisove štipendije.
Zanje ne velja več materialni
cenzus, tako kot v preteklem
letu, medtem ko ostajajo stro-
kovni kriteriji enaki. Omeniti
velja tudi to, da so se zaostrili
pogoji za ohranitev Zoisove šti-
pendije. Po novem bo tistemu,
ki ne bo izpolnjeval zahtevanih
pogojev, štipendija mirovala ali
pa se mu bo celo prenehala
izplačevati. Ta novost bo velja-
la le za tiste štipendiste, ki
bodo v šolskem letu 1996/97
prvi prejeli tovrstno obliko re-
pubhške štipendije.
Kaj bodo te novosti pome-
nile v praksi?
Zaradi prve novosti se bo
zmanjšalo število upravičen-
cev za dodelitev republiške šti-
pendije v primerjavi s prete-
klim letom. Cenzus se zmanj-
šuje zaradi realnega zmanjša-
nja zajamčenih plač. Pri Zoiso-
vih štipendijah pa se kriteriji
zaostrijo do te mere, da mora
dijak doseči oceno prav dobro
(4) in študent prav dobro (8).
Če dijak doseže povprečno
oceno dobro (3) in študent do-
bro (7), mu štipendija miruje,
če pa ne izpolni niti tega pogo-
ja, se pogodba prekine. Zaradi
ukinitve materialnega cenzusa
pri Zoisovih štipendijah se bo-
do v naslednjem šolskem letu
začele le-te izplačevati tudi ti-
stim upravičencem, ki so lan-
sko leto že izpolnjevali ostale
strokovne kriterije, pa zaradi
preseganja cenzusa štipendije
niso prejeU.
Ker je bilo doslej v javnosti
slišati kar nekaj pripomb na
račun nedoslednega sprem-
ljanja šolskih in izvenšolskih
dejavnosti Zoisovih štipendi-
stov, bi nas najprej zanimalo,
kdo sploh lahko poda pobudo
za Zoisovo štipendijo?
Republiški zavod za zaposlo-
vanje lahko dodeli Zoisovo šti-
pendijo dijakom in študentom,
ki izpolnjujejo kriterije izrazite
intelektualne ali umetniške na-
darjenosti. Pobuda za dodeli-
tev Zoisove štipendije se obi-
čajno oblikuje na timskem raz-
govoru o poklicnih odločitvah
učencev 8. razreda osnovne šo-
le. Le izjemoma lahko dajo po-
budo za Zoisovo štipendijo pe-
dagoški in drugi strokovni de-
lavci srednjih šol ali fakuUet, če
se dijak ali študent med izobra-
ževanjem v njihovem zavodu
izkaže z izjemnim dosežkom,
ki kaže na izrazito nadarje-
nost.
Katere kriterije upoštevate
pri dodeljevanju Zoisovih
štipendij?
Kandidati morajo izkazovati
visoke intelektualne sposobno-
sti, kar preverimo s posebnimi
testi. Točkujejo se tudi obšol-
ske dejavnosti, tu imajo poseb-
no težo javna priznanja, na
primer Prešernova nagrada,
kot kriterij upoštevamo tudi so-
cialne razmere iz katerih izha-
ja kandidat.
Imate na zavodu za zapo-
slovanje tudi pregled kadrov-
skih štipendij?
Republiški zavod za zaposlo-
vanje je pripravil skupni razpis
kadrovskih štipendij za šolsko
leto 1996/97, ki je bil tudi ob-
javljen. Objave razpisanih šti-
pendij, ki so jih posredovale
organizacije in delodajalci, so
urejene po območnih enotah
Republiškega zavoda za zapo-
slovanje. Prošnje na razpis ka-
drovskih štipendij prosilci po-
sredujejo kadrovski službi šti-
penditorja.
Koliko je bilo v šolskem
letu 1995/96 upravičencev
do republiških štipendij na
teritoriju območne enote Ce-
lje?
Območna enota Celje, ki za-
jema šest upravnih enot oziro-
ma 15 občin, je imela v šol-
skem letu 1995/96 5.526 šti-
pendistov, od tega 4.984 dija-
kov in 1.542 študentov. Zoiso-
vo štipendijo je prejemalo 618
upravičencev, od tega polovica
dijakov in polovica študentov.
Na kaj bi kandidate za šti-
pendije še posebej opozorili?
Kandidatom za republiške
štipendije priporočamo, da se
čimprej zglasijo na urad za delo
območne enote Zavoda za za-
poslovanje, po možnosti oseb-
no. Dijaki morajo zahtevano
dokumentacijo predložiti do 5.
septembra 1996, študentje pa
do 30. septembra 1996. Še pose-
bej bi želela opozoriti Zoisove
štipendiste, ki lani zaradi prese-
ganja cenzusa niso prejemali
štipendije, da lahko v letošnjem
letu zaradi odprave cenzusa za-
njo ponovno zaprosijo.
aHHHHMOi FRANCI ČEČ
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Okrogla lovska leta
Minulo soboto so v Zrečah
ob visokih jubilejih, 50-letni-
ci lovske družine in 85-letnici
organiziranega lovstva na
Zreškem, pripravili slove-
snost in lovsko veselico.
:mmmm
Praznovanje se je začelo z
zvoki savinjskih rogistov iz
Zveze lovskih društev Celje ter
pesmijo moškega pevskega
zbora iz Zreč. Starešina Lovske
družine Zreče Veko Marzido-
šek je spregovoril o pomenu in
zgodovini lovstva na Zreškem.
Že leta 1910 je skupina osmih
ljubiteljev lova ustanovila prvi
lovski konzorcij, da bi uvedla
organiziran slovenski lov na
območju Zreč, Kunigunde, Pa-
deškega Vrha in Resnika. To
dejanje lovci zaznamujejo kot
začetek organiziranega lovstva
na širšem območju Zreč.
Visok jubilej so poleg prosla-
ve obeležili še z izdajo zborni-
ka, ki so ga naslovili »85 let
organiziranega lovstva na Zreš-
kem in 50 let delovanja Lovske
družine Zreče«. V njem so
zbrali zapise o zgodovini lova
in lovstva na Slovenskem, o
divjadi na Pohorju nekdaj in
danes, objavljena je kronika
lovske družine do leta 1955,
predstavitev družine, lovišč ter
nmogih drugih zanimivosti in
fotografij, ki so nastale v bližnji
in daljni preteklosti. Zreški lov-
ci so proslavo pripravili v svo-
jem lovskem domu. Nanj so
zelo ponosni, saj so ga leta
1988 sami postavili. Kot je po-
vedal starešina, so veseli tudi
nove garderobe, saj so težke
zimske suknjiče zamenjali z
letnimi srajcami, kravatami in
seveda obveznimi klobuki.
Slovesnosti se je udeležila
večina izmed 52-članske zreš-
ke lovske družine, pa tudi šte-
vilni predstavniki sosednjih in
drugih lovskih družin, mari-
borske in celjske lovske zveze,
predstavniki občine Zreče,
zreških podjetij, društev, kra-
jevnih skupnosti ter drugi.
Slavljencem so izrekli čestitke,
nekateri prijatelji zelene bra-
tovščine so bili tudi nagrajeni,
saj so podelili sedemnajst zna-
kov za zasluge Lovske zveze
Slovenije, sedem odlikovanj za
lovske zasluge tretje stopnje
ter tri plakete Lovske zveze
Maribor. Lovska družina Zreče
je prijateljem lovstva podelila
pisna priznanja za uspešno so-
delovanje.
B.Z.
Letos že 913 krvodajalcev
Območna organizacija RK Žalec in krajevna na Vran-
skem sta pripravili letos že osmo krvodajalsko akcijo v
občini Žalec.
Kri je na Vranskem darovalo 91 krvodajalcev, skupaj pa
letos v vseh osmih akcijah že 913 krvodajalcev, s čimer so v
občini zadovoljni. Naslednja akcija bo na Polzeli in sicer 31.
avgusta v prostorih Zdravstvenega doma, med 7. do 13. uro.
Obnova podružnične cerkve v Letušu.
Obnovili bodo cerkev
Braslovška župnija ima poleg farne cerkve Marijinega vnebovzetja, ki je popolno
obnovljena in je tako domačemu župniku Jožetu Zidanšku kot faranom v ponos, še i
podružnični cerkvi. Tudi ti dve so začeli obnavljati.
Na Dobrovljah je cerkev sv. Janeza in Pavla. Tam so lani obnovili zvonik, ki je bil v najslab
stanju. Sedaj obnavljajo cerkev sv. Janeza Krstnika v Letušu, najprej bodo obnovili zvonik,:
pa še fasado. Cerkev izhaja, kot je razvidno iz starih dokumentov, iz prve polovice 16. stol
Zvonik je bil, kot nam kaže delno ohranjena letnica ob uri, do sedanje višine zgrajen v
stoletju. Kot je povedal tamkajšnji župnik, so zaslužni za obnovo cerkva izključno faran
posebej pa je omenil ključarja letuške cerkve Antona Kodreta in Petra Jagra.
T. TAVČ^
Sanacija plazu
v Dobernežu
Prejšnji četrtek so v Dober-
nežu pričeli s sanacijo tam-
kajšnjega plazu. Dela, kate-
rih izvajalec je Gozdno gos-
podarstvo iz Maribora, bodo
trajala približno dva meseca,
odvisno od vremenskih raz-
mer. Celoten projekt, ki ga je
naročila republiška vodno-
gospodarska skupnost, bo
stal 12 milijonov tolarjev.
Plaz, ki je po pripovedi tam-
kajšnjih krajanov pričel drseti
že pred več kot desetletjem, je
najbolj napredoval po moč-
nem deževju pred štirimi leti.
Takrat je v enem dnevu napre-
doval tudi do dvajset metrov.
Danes je plaz dolg okoli 120 m
in širok 40 m. Že nekaj časa
ogroža magistralno cesto Ko-
njice-Tepanje, saj se trga v hri-
bu nad cesto, v preteklem letu
pa je prilezel vse do ceste.
Domačini krivijo za nastaja-
nje plazu podtalnico, ki naj bi
bila v tem hribu še pred deset-
letji zelo izrazita. Tako so bili
pred izgradnjo vodovoda na
hribu nad plazom vodnjaki, ki
v še tako močni suši niso pre-
sahnili. Vendar pa je izvajalec
sanacijskih del na plazu pove-
dal, da do sedaj še niso opazili
podtalnice. Hkrati pa je tudi
poudaril, da še ne vedo, kaj
bodo našli, ko bodo odstranili
okoli tri do štiri tisoč kubičnih
metrov plazeče zemlje.
Sama sanacija bo dokaj zah-
tevna. Zgraditi bodo morali 34
m podpornega zidu v višini
320 m. Gradili bodo tako ime-
novane, »kontra hode«, poskr-
beti pa bodo morali tudi za
odvodnjavanje. j
Zvestoba mora biti
nagrajena!
Zvestoba mora biti nagraje-
na, trdita zakonca Brglez,
lastnika priznane pekarne z
Vranskega, ki sta to soboto
ponovno prijetno presenetila.
Poleg prebivalcem Vranske-
ga, Velenja in Žalca sta se z
odprtjem nove prodajalne
približala še kupcem v Grižah.
Na slovesnosti v soboto je v
prisotnosti krajanov in drugih
gostov odprl prodajalno pred-
sednik KS Griže g. Jurij Blatnik.
Pekarstvo, slaščičarstvo, tr-
govina in gostinstvo so dejav-
nosti Brglezovih, ki svoje kup-
ce tudi v Grižah niso pozabili
nagraditi.
Zvestoba bo pri njih vedno
nagrajena. EP
Levi in desni
Vestni športniki iz Zagrada so ob pomoči gostišča Francelj pripravili 1. teniško srečanje med levim
in desnim bregom Savinje. Med moškimi je zmagal desni, med ženskami pa levi breg. V Zagradu
upajo, da bo srečanje postalo tradicionalno, saj bi radi popestrili športno življenje na obeh straneh.
VL
Trije pohodi
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto in nede
31. avgusta in 1. septembra, na 2126 m visoko Jerebico in2(
m visok Mangart. Odhod bo v soboto ob 5. uri zjutra|
posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji.
Naslednjo soboto, 7. septembra, se bodo ob 5. uri zjutri
posebnim avtobusom odpravili na L653 m visok bViujal*
1773 m visok Krasji Vrh.
V nedeljo, 15. septembra, ob 5. uri zjutraj, pa se bi
odpravili na 2134 m visok Košutnikov turn in preko K(
Dola do Zanove soteske.
M
V ognju ljubezni
Poter Emilien Tardif prihaja v Slovenijo
Da je življenje in z njim
povezano zdravje dar, se za-
vemo žal šele takrat, ko zboli-
mo. Sledijo obiski pri zdrav-
niku, razne preiskave, proš-
nje za pomoč... Ob tem si
nemalokrat zastavljamo
vprašanje: bom ozdravel?
Vedno mislimo le na telesne
težave, malokdaj ali pa sploh
nikoli pa ne pomislimo, da je
lahko vzrok naše »bolezni«
tudi duhovne ali duševne na-
rave. In ko pridemo do tega
spoznanja, je prvi korak že
storjen. Potrebna nam je to-
rej samo vera.
Vera je temelj tistega, v kar
upamo, zagotovilo tistega, če-
sar ne vidimo. Navadno razli-
kujemo vero v naravne do-
godke, ki jih ne poznamo ali
ne razumemo, od vere v stro-
gem pomenu besede, ko mi-
slimo na boga. Vera ozdravlja,
je božji dar in je potrebna za
spreobrnjenje ljudi. V ljudeh je
potrebno le prebuditi vero in
zaupanje v Jezusa Kristusa,
vero v čudovito in čudežno
božjo ljubezen, s katero po
vstalem Jezusu in sv. Duhu
vabi današnjega človeka na
pot prave sreče.
Prenova v Duhu je posebn
duhovna smer v katolišl
Cerkvi, ki skuša dati sv. Duh
v življenju posameznika i
cerkve tisto mesto, ki mu f
pada. Sveti Duh je namreč dt
ša cerkve, počelo vse njen
duhovne dejavnosti. V Slovf
niji je delovanje »prenove« ^
živelo pred 15 leti in dane
deluje v njej že preko 80 obft
ste v, eno tudi v Celju. Ob bfl
nju Svetega pisma udje občes
tva (članov je v vsakem občei
tvu od 5 do 30) molijo, pričuj'
jo o božji navzočnosti v sv«
jem življenju in se pogovarjaj'
o svojem poslanstvu v župrf
in škofiji. Srečanje sklenejo'
sveto mašo. Občestva se zt"
rajo enkrat tedensko, podro^
na enkrat mesečno, vsespl"
šno srečanje pa je enkrat letu'
v obliki seminarja.
Letošnji seminar za eva"^
gelizacijo, ki ga prirejata
nova v Duhu in Župnijski ur*
Ljubljana Bežigrad, bo od \
do 8. septembra na Centf'^
nem stadionu za BežigradoJ
v Ljubljani. Seminar bo vcHJ
znani pater Emilien Tardif-'
je po rodu Kanadčan, deim
pa kot misijonar v Dominik^
ski republiki.
PISMA BRALCEV- INFORMACIJE
21
ODMEVI
Za novo
cerkev v
Velenju I.
y [slT je bil v pismih bralcev
1996 objavljen članek s
iddpisom Socialdemokratski
jjfanski forum regije Celje,
■ ^eli, da bi gradili novo cer-
jy v Velenju.
lo je želje župnika Jožeta
|,fhovarja, kajti cerkev bi pri-
jjjala denar. Obiskovalci
.jfj(ve prinašajo denar in to se
jjhovščini dopade. Forum ne
0e razumeti, česa se nas-
ifotniki gradnje cerkve bojijo,
i^romno bi bilo stroškov in
Ifžava ter obiskovalci cerkve-
,frniki bi morali dajati denar,
j ga nimajo. Sem kristjanka,
;0t vsi moji somišljeniki sem
|a vedno pri verouku, am-
ak cerkvena gospoda se nam
[preveč zamerila, ker vedno
adlegujejo za pomoč. Danes
i ogromno brezposlenih,
udje obupujejo in taki naj
ajejo denar za novo cerkev. V
loveniji je 2500 cerkva (ta
odatek je bil objavljen v časo-
isu Delo) in to je kar preveč
a vzdrževanje. Krščanski fo-
um regije Celje je omenil, da
i bilo življenje lepše, če bi si
led seboj pomagali, torej dr-
iva in državljani bi dajali de-
r, cerkveni gospodje pa lepo
lejemali. Hvala lepa za tako
jjmudbo. Zakaj duhovščina
.\\f0si svojega Boga za po-
moč? Zakaj duhovščina ne de-
la čudežev kot jih je delal Je-
zus? Zakaj duhovščina, ki so
Jezusovi namestniki, ne ubo-
ga Jezusa in ne dela čudeže,
saj jim je naročil: nadaljujte
moje delo in delajte v moj
spomin. Jezus je vodo spre-
menil v vino, kruh in ribo je
blagoslovil, molil in 5000 gla-
va množica se je dobro nahra-
nila in še veliko ostankov kru-
ha in rib je ostalo. Jezus je
mrtvega mladeniča obudil,
mrtvega Lazarja, ki je bil v
grobu, je obudil v življenje.
Delal je čudeže, tako nam je
razlagal katehet pri verouku,
toda duhovščina nikoli ne na-
redi nobenega čudeža. Zato so
izgubili velik ugled. Nekateri
verniki pravijo, da niso božji
pravi namestniki temveč na-
vadni izkoriščevalci državlja-
nov. Pravi božji namestnik de-
la čudeže kot Jezus, nepravi,
lažni pa nikoli. Takšne imamo
v Sloveniji.
Verniki smo za to, da bi
cerkve, ki imajo duhovnika, ki
dela čudeže, zares obstojale.
Vse druge cerkve, ki imajo
duhovnike, ki nikoli ne nare-
dijo nobenega čudeža, pa bi
prenehale delati, šle v stečaj,
duhovnike pa bi zaposlili za
drug poklic. Duhovščina ho-
če, da se uvede »cerkveni da-
vek«, da bodo delavci upoko-
jenci plačevali davek, cerkveni
gospodje pa bi, še bolj kot
zdaj, imenitno živeli. Ubogi
tlačani pa pobirajo iz smetnja-
kov nagnito zelenjavo, sadje,
star kruh, mladi pa redno kra-
dejo.
Prosimo sporočite v NT čim-
prej novico, ki vse zelo zani-
ma: »Torej ali je g. župnik Jože
Vehovar že naredil veliko ču-
dežev kot Jezus? Kakšne ču-
deže je vse naredil in kje?« Če
je komisija ugotovila resnične,
prave čudeže, potem se mu
naj želja ugodi, da bi v novi
cerkvi delal čudeže - verniki bi
gledali. Če pa ni, potem se mu
naj ne ugodi. To je osebna
korist. Kot se danes opazuje
najraje blagoslavljajo, z vodo
poškropijo, molijo in to je vse
tako zelo preprosto, navadna
reč, nič ni privlačno, zato še
naredijo prireditev, cvetje,
pevci in godba na pihala, da
pritegnejo ljudi, ki jim daruje-
jo denar. Jezus je naredil veli-
ko raznih čudežev, ki jih ni
mogoče vse napisati. Ni imel
pevcev, cvetja in godbe, saj so
bili čudeži sami zanimivi za
ljudi. Če bi čudežni župnik
delal čudeže, bi ljudje sami
dirjali gledat, ne bi bilo po-
trebnih dodatnih prireditev.
Novinarji bi o tem veliko napi-
sali in slikah, ker pa ni čude-
žev, smo vsi razočarani ter
nazadovoljni z nepravo du-
hovščino. Zgodovina nas uči:
bolj ko se cerkvena gospoda
krepi, bolj uboga tlačanska ra-
ja trpi. Brezposelnost, samo-
mori, lakota ne pozna sramote
- zato so danes redne tatvine,
ropi, goljufije, nasilje. To nam
je prinesel kapitahzem.
MILENA BRODNIK,
Lisce
Za novo
cerkev v
Velenju 11.
Pod tem naslovom v rubriki
pisma bralcev me je v 34. šte-
vilki NT z dne 22. avgusta
presenetilo »jamranje« Social-
demokratskega krščanskega
foruma celjske regije glede
nasprotovanja gradnji nove
cerkve v Velenju.
Res je prava sramota, da ta-
ko lepo slovensko mesto nima
sakralnega objekta in je v tem
pogledu v evropskem prosto-
ru prava izjema. Koliko pa je v
Evropi mest, ki nimajo svoje
cerkve?
Je pa preveč naivno (in sko-
raj bedasto) pričakovati, da
bodo ljudje, ki so desetletja
načrtno zatirali katoliško mi-
sel, ki so tu in tam podrli
kakšno kapelico, križ in tudi
cerkev, ki so brez sramu zaprli
kakšnega škofa in nekaj duca-
tov duhovnikov, katerega iz-
med njih tudi ubili, naenkrat z
veliko vnemo podprli gradnje
novih cerkva. Sveto pismo
nam veliko nalaga o odpušča-
nju, a je včasih vendarle tež-
ko!
Ob takšnem izhodišču bo
najbrž bolj smiselno iskati
podporo v prvi vrsti pri lju-
deh, ki jim je katoliška misel
življenjsko vodilo. Vendar po-
trpežljivo in previdno! Tudi
tukaj se rado zatakne, zmanj-
ka volje in posluha za takšne
reči.
Kar naj še moje pisanje iz-
zveni kakor »jamranje«. Bom
pa vseeno dan na svetlo nekaj
grenkih izkušenj. Veste, ni se
lahko prebiti, če gre tudi samo
za adaptacijo obstoječih cerk-
va. Noben problem ni dobiti
podporo na pristojnem foru-
mu, kadar gre na primer za
gradnjo prizidka h kakšnemu
gasilskemu domu, v katerem
bo dvakrat na leto veselica.
Tudi jaz temu ne nasprotu-
jem! Kadar pa beseda nanese
na potrebo po adaptaciji cerk-
venega objekta, takrat se pa
pojavijo mnogovrstni pomi-
sleki in zavore. Po izkušnjah,
zame povsem nerazumljivo
seveda, včasih tudi pri ljudeh
katoliške provenience. Zakaj?
Pri tem najbolj moti ugoto-
vitev, da ljudje večinoma, ka-
kor tudi uradne ustanove, kla-
sificirajo cerkev izključno kot
kulturni in zgodovinski spo-
menik (kar nedvomno je, če
gre za pol tisočletja in več
staro zgradbo). Ampak, spo-
menik je vendarle pomnik ne-
čemu preteklemu, v cerkvi se
pa vsak dan nekaj dogaja: od
redne vsakodnevne službe
božje, krstnih, poročnih, pr-
vooobhajilnih in birmskih
obredov do pogrebnih maš in
tako naprej. Zato je cerkev in
samo zato v prvi vrsti sakralni
objekt, kamor hodimo ljudje
molit, in šele potem tudi kul-
turni in zgodovinski spome-
nik.
Bojim se, da bo Velenje še
dolgo brez sakralnega objek-
ta, če prizadevni župnik g.
Jože Vehovar ne bo dobil do-
volj podpore pri tistih, ki jim
krščanstvo pomeni način živ-
ljenja.
Oni drugi bi, če bi to hoteli,
cerkev lahko zgradili že, ko so
načrtovali in gradili to lepo
mesto. Pa je niso.
VIUEM KLOBASA.
Kozje
Kaj bo s
Šmartinskim
jezerom? I.
v prejšnji številki Novega
tednika v prispevku pod tem
naslovom med drugim piše:
Sicer pa se na jezeru vedno kaj
dogaja, in dalje, da g. Smodila
pogreša še ladjo, ki je letos še
ni...
Da, res je, da se tudi okrog
jezera v Ločah kaj dogaja in da
tudi mi Ločani pogrešamo 1
km asfalta, ki ga še ni proti
Celju, in da smo nedavno tega
s 40 podpisi v Novem tedniku
protestirali proti vsaki turistič-
ni propagandi na jezeru, do-
kler se ta asfalt ne naredi, da
Ločani ne bomo drugorazred-
ni državljani, katere celjska
občine že desetletje vleče za
nos in nam tako dela krivico.
Nobena vas v Šmartnem ni
bila toliko prizadeta zaradi na-
stanka jezera in to zaradi sra-
motno nizko plačane zemlje,
zaprte bližnjice do Celja in kar
je najhuje, 2,5 kilometrskega
obvoza, na katerega smo ob-
sojeni dokler bo jezero obsta-
jalo - ali drugače: v Celje okrog
riti v žep. Nismo se Ločani
priselili na jezero, ampak so
nam jezero vrinili in to je kri-
vica do Ločanov.
In, ker se mora po krščan-
skem načelu vsaka krivica po-
praviti, bi nam morala celjska
občina ta obvoz, to krivico, že
zdavnaj vsaj asfaltirati.
Ker zadnjima dvema kmeto-
ma ob tem makadamu vaščani
in ribiči pridno serviramo
prah, ki je v sušnem vremenu
neznosen, bomo pač morali iz
solidarnosti do njih enkrat ce-
sto zapreti. Taka je perspekti-
va Loč na lepem polotoku
Šmartinskega jezera v letu
gospodovem 1996.
POLDA ZUPANC,
v imenu vaščanov Loč
nadaljevanje na 22. strani
Zdravilna voda in laško pivo
zdravilišče Laško toči pivo iz domače pivovarne že od leta 1852
v Zdravilišču Laško, ki je
ie desetletja znano po tem,
li si je v njem veliko ljudi
»vrnilo življenjske moči in
izboljšalo zdravstveno po-
!:iitje, že od leta 1852 točijo
'Jško pivo in mu ostajajo
"vesti tudi danes.
. Izviri zdravilne termalne vo-
že stoletja privabljajo v Laš-
ljudi, željnih zdravja in do-
počutja. Zdravilišče je
^^nes znano po tradiciji, ka-
(^vostnih zdraviliških stori-
^3h, dobrih uspehih zdravi j e-
"13 ter po skrbnem in prijaz-
•'^11 odnosu do gostov. Pri
'fin ne gre zanemariti, da v
^^favilišču Laško ves čas osta-
zvesti tudi laškemu pivu
kot je zatrdila Silva Brod,
*°^ja gostinstva v Zdravilišču,
J^ivovarna Laško sledi
^'^ndardom razvitega sveta
"I Usmerja razpoložljivi ka-
l^ital v najnovejše tehnologi-
da bi se s svojo kvaliteto
[!'stavila ob bok naj razvite j-
^ pivovarjem v Nemčiji,
^'giji. Veliki Britaniji, ZDA
"Jflrugod. Tradicija s stari-
?!'• preizkušenimi recepti,
J* So skrbno varovana skriv-
J^st pivovarske hiše, je trdna
^gipri tem.__
'^^'lomače pivo tudi edino, ki
^kočijo. »Da je laško pivo res
kakovostno in v zmernih me-
jah tudi zdravilno, potrjuje
dejstvo, da ob bogati ponudbi
domače pivovarne - v Zdravi-
lišču namreč ponujamo vse
njihove izdelke - gostje zaen-
krat ne povprašujejo po dru-
gem pivu«, pravi Silva Brod.
Sicer pa je točenje piva, kot
zatrjuje, odvisno predvsem od
vremenskih razmer in tudi od
posebnih priložnosti, ki jih v
Zdravilišču Laško ne manjka.
Na dan stočijo od 50 do 150
litrov laškega piva, ob večjih
prireditvah še precej več.
Gostje lahko izbirajo med lah-
kim laškim pivom v steklenici,
Zlatorog klubom, osvežujo-
čim hmeljnim napitkom Gren
in Termalnim desertom, ki jih
strežejo v treh točilnicah. Naj-
več povpraševanja je po svet-
lem pivu, v modi pa je tudi
mešano, svetlo-temno pivo.
Gostišče Grad Tabor uprav-
lja Pivovarna Laško s svojimi
gostinci. V času celjskega
Mednarodnega obrtnega sej-
ma bo gostišče odprto vse
dni in gostje bodo lahko izbi-
rali med jedmi, posebej pri-
pravljenimi za to priložnost,
in vsakdanjo ponudbo.
Z odprtjem zunanjega baze-
na je Zdravilišče Laško letos
povečalo gostinskih zmoglji-
vosti za 200 sedežev, tako da
gostje ob treh točilnicah, no-
tranji Fontani s 50 sedeži, ka-
varni s 350 in terasi s 150
sedeži zares ne morejo ostati
žejni. Za dobro počutje gostov
in hitro postrežbo skrbi 14 na-
takarjev.
Ob vseh zdravstvenih stori-
tvah ponujajo v zdravilišču
svojim gostom tudi kanček za-
bave in sprostitve. Kot je zatr-
dil direktor Roman Matek, na-
menjajo temu delu svoje po-
nudbe vse večjo pozornost. Za
goste hotela vsak teden pripra-
vijo najmanj tri prireditve kul-
turnega značaja in glasbo ob
petkih. Ne gre pozabiti tudi
tradicionalnih Salonskih veče-
rov, ki bodo letos že trinajsti po
vrsti. Ker so bili predvsem za-
radi svoje aktualnosti ves čas
dobro obiskani, se je vodstvo
zdravilišča odločilo, da bodo z
njimi nadaljevali tudi v prihod-
nje. Poleg rednih prireditev pa
v Zdravilišču radi poskrbijo tu-
di za zaključene skupine, za
katere pripravljajo različna
praznovanja - od poročnih go-
stij, banketov in poslovnih ko-
sil, do pustovanja in novoletnih
zabav. Vsaka prireditev je tudi
primerno kulinarično obarva-
na, saj jedilnik prilagajajo raz-
ličnim večerom, seveda ob
stalni ponudbi specialitet z je-
dilnega lista. Izbrane jedi in
pijače postrežejo tudi ob glas-
bi. V poletnem času se mnogi
obiskovalci radi ohladijo v no-
^vem zunanjem bazenu s kozar-
cem »laškega« v roki.
V Zdravilišču Laško pravijo,
da dolgočasje ne koristi zdrav-
ljenju, zato v njihovi zdraviliški
hiši veliko pozornost namenja-
jo zadovoljstvu in sprostitvi
svojih gostov tudi ob pevskih
in glasbenih koncertih, folklor-
nih večerih, razstavah, izletih v
okolico in ogledih mesta. S po-
sebnim veseljem pa svojim go-
stom razkažejo Laško, polno
bogate preteklosti in živahnega
vsakodnevnega utripa, ter vab-
ljivo okoUco, z ogledom pivo-
varne pa jih popeljejo tudi v
svet pivovarstva. Pri vsem tem
seveda upoštevajo predloge in
želje svojih gostov, saj dobro
vedo, da je samo zadovoljen
gost najboljši gost.
»■■■■■■■■■■■■■■i EP
Leta 1825 je medičar Gayer v Laškem uredil svojo medičar-
sko delavnico v pivovarno in tako začel z dejavnostjo, ki
skoraj stoletje in tričetrt pozneje prinaša kraju največ dohod-
ka, ugleda in prihodnosti. Marca letos je bila otvoritev
obnovljenega objekta »Savinja«, v kateri je bila pred več kot
175 leti obrtna pivovarna. Objekt je vzelo v najem družinsko
podjetje Aškerc. V njem so pivnica, restavracija, kavarna-
slaščičarna, v jeseni pa bo odprt še hotelski del z apartmaji.
22
PISMA BRALCEV
nadaljevanje z 21. strani
Invalidi pred
ovirami I.
v 34. številki Novega tednika
z dne 22. avgusta je bil objav-
ljen članek g. Jožeta Grobelni-
ka z naslovom Invalidi pred
ovirami.
G. Grobelnik v njem kritizira
Mestno skupnost, da nima pra-
vega posluha za invalide. No-
voizvoljeni svet Mestne skup-
nosti iz razumljivih razlogov,
saj se je sestal šele drugič, za
nastalo situacijo ni kriv in je
tudi zato kritika nanj povsem
neupravičena.
Prav tako sedanji svet Mest-
ne skupnosti ni kriv, da ste bili,
kot navajate v pismu, prisilno
izseljeni pred enim letom po
vašem mnenju v neprimerne
prostore. Ta problem bi morali
rešiti v dogovoru s prejšnjim
svetom oziroma njegovim
predsednikom.
Problem pločnikov in drugih
prehodov je upoštevan v načr-
tu za obnovo starega mestnega
jedra, tako da bodo ti prehodi
sanirani z obnovo starega je-
dra.
Pri izgradnji novih pločnikov
pa izvajalci že gradijo tako, da
so pločniki primerni tudi za
paraplegike (prim. pločnik Ža-
lec - Gotovlje).
Svet Mestne skupnosti je
mnenja, da pisno dostavite va-
še predloge in mnenja, kako bi
rešili problem vaših prostorov,
saj problematika ni samo v do-
meni mestnih svetnikov, am-
pak jo je treba reševati tudi v
občinskem svetu.
Kot veste, pa imajo občinski
svetniki škarje in platno v ro-
kah pri delitvi sredstev za kra-
jevne skupnosti, in zagotovo
bodo našli sredstva za rešitev
tega problema. Vaš predlog, da
bi se uradi mestne skupnosti
preselili v prvo nadstropje, pa
je zaenkrat zaradi optimalnega
funkcioniranja Mestne skup-
nosti neizvedljiv. Urad Mestne
skupnosti je v času svojih urad-
nih ur namenjen vsem kraja-
nom, med njimi pa je tudi veli-
ko starejših občanov in invali-
dov, ki bi zelo težko prišli v
prvo nadstropje, paraplegi-
kom, pa bi bil sploh onemogo-
čen dostop do urada Mestne
skupnosti.
V pismu nadalje navajate, da
je steza za invalide-paraple^ike
do zdravstvenega doma v Žal-
cu neprimerna posebno pozi-
mi. Zdravstvenemu domu bo
svet Mestne skupnosti dostavil
pisno pripombo in priporočilo,
da stezo sanira, tako da bo
primerna za dostop invalidov.
Z dobrim dialogom bomo re-
šili marsikateri problem in vam
s tem dopisom odgovarjamo
na vaše vprašanje.
PETER GOMINŠEK,
Svet Mestne skupnosti Žalec
PREJELI I
^ SMO  *
Stari grad -
simbol
knežjega
mesta
že večkrat sem se spraševa-
la, zakaj smo Celjani, po eni
strani tako malomarni, ko gre ■
za naš stari grad, po drugi ;
strani pa se tako radi ponaša- j
mo, da živimo v knežjem me- \
stu. \
Naj kar takoj povem zakaj \
sem se odločila, da bom napi- \
sala nekaj besed o »celjskem :
ponosu«. Prejšnji teden sta me j
namreč obiskala moja dopiso- ;
valka in njen prijatelj - oba iz |
Norveške, in ker sta ostala v •
Celju samo en dan, sem ju ^
peljala na grad, tako da sta
lahko dobila prvi vtis o mestu <
ob Savinji. Bila sta navdušena. ,
Tako nad gradom, kot nad me- j
stom. Ves čas sta uporabljala j
besedo »splendid« in naj do- j
dam še to, Celje jima je bilo j
bolj všeč kot Ljubljana. Pa j
vendarle sta se čudila, zakaj ;
smo bili na gradu edini obi- j
skovalci in to je vprašanje, s ^
katerim bi se lahko začela raz- \
pletati dolga zgodba.
Zdi se, kot da bi v Celju
morali narediti čudež, da bi •
nam uspelo privabiti nekaj tu- :
ristov. Pa vendar je vse že na :
dlani, samo malo kreativnosti i
potrebujemo. Naj ostanem pri '
gradu, ker se mi zdi, da se ■
Celjani upravičeno identifici-1
ramo z njim (čeprav sem se \
najbrž zmotila pri obeh bese- \
dah upravičeno in identificira- I
mo - pri vsaki posebej) in ker \
je tudi moja dopisovalka, ko j
se je z vlakom peljala skozi i
Celje, najprej opazila grad. Z
malce sreče, kot smo jo imeli
mi - bil je krasen sončen dan,
res ne potrebuješ dosti, da ti je ■
grad in še posebej razgled, ki ;
ga nudi Friderikov stolp, všeč. \
Pa vendar, če začneš razmiš- i
Ijati kakšno doživetje bi v re- ;
snici lahko bil obisk gradu,
postanejo določene stvari mo- ]
teče. Nikjer ni vodiča, ki bi te
popeljal naokoli in ti povedal^
osnovne stvari o gradu (seve-
da pri tem ne mislim samo na [
faktografske podatke, vodič bi i
lahko povedal tudi kaj, ah pa j
predvsem stvari o vsakdanjem j
življenju Celjskih grofov, o nji- i
hovih ljubezenskih težavah ]
ipd.). Nasprotno pa bi priča-i
kovala nekaj osnovnih podat- i
kov o Celjskih grofih v turistič- \
nem vodniku, kjer je omenjen :
grad, vendar je tam napisano i
samo, čeprav tudi to ni zane- i
marljiv podatek, koliko časa'
potrebuješ, da prideš na grad'
po Pelikanovi pešpoti. Morda;
še najbolj moteča je glasba iz j
restavracije, ki zagotovo ne^
daje nikakršnega občutka;
srednjeveškosti, ampak zgolj;
opominja na velik napredek, \
ki ga lahko začutimo ob poslu-
šanju elektronske glasbe.      j
Kakorkoli že, grad, kot pri--
čujoči kamen veličastne zgo-i
dovine Celjskih grofov bi mo-,
ral zaživeti - ne samo, a ven- \
darle predvsem v poletnih me-;
secih. Prepričana sem, da ide-;
je o novem, drugačnem graj-'
skem utripu živijo med nami i
(na primer gledališke predsta-j
ve na prostem, manjši koncer-i
ti), le prosto pot jim je treba
narediti. In ravno uresničitev|
takih in podobnih idej, bi pri-i
nesla meni in najbrž še komu J
predvsem (in ne nazadnje) za-:
dovoljstvo, da živim v tem me-j
stu. In mogoče še komu dru-
gemu, morda tistemu, ki bi
omogočil reahzacijo idej, tudi
nekaj turističnih tolarjev No,j
in navsezadnje bi potemta-:
kem mogoče lahko naslednjič
s svojima dvema prijateljema'
razpravljala o tem, kako čudo-;
vito je tako kot je, in ne takol
kot sem morala tokrat, kako
čudovito bi bilo, če bi...
MATEJA KRAJNC,
Celje
Odprto pismo
celjskemu
županu
Zimšku
Sem zelo težek bolnik, nek-
je na koncu življenja in na
začetku smrti. Kot takšna bol-
nica sem letošnjo zimo morala
hoditi peš na kontrole in
zdravljenje v celjsko bolnišni-
co po 10-20 cm debelem ledu
in zato sem samo 3 km hodila
3 ure.
Gre za cesto od kmeta Vre-
čarja do Zg. Polul v dolžini cca
1 km, katera je pozimi v ne-
prevoznem stanju. Spomladi
leta 1995 je moj mož prvič bil
pri tebi, Zimšek, da se ta od-
sek ceste uredi. Zgovarjal si
se, da se bo cesta uredila, ko
bo plačana odškodnina lastni-
ku te ceste, do takrat se ne
more nič urediti. V najkrajšem
času ti je moj mož z dokumen-
ti dokazal, da cesta ni v privat-
ni lasti, temveč že od leta 1971
dalje v lasti in upravljanju ob-
čine Celje. Zimšek, to je bila
tvoja prva laž ali namerno za-
vajanje stranke.
Jeseni istega leta je moj mož
zopet prišel k tebi. Obljubil si,
da se bo ta odsek ceste asfalti-
ral takoj spomladi 1996, ker
takrat baje ni bilo na razpola-
go finančnih sredstev. To se ni
zgodilo. Zimšek, to je tvoja
druga laž.
Letos sem dobila dopis, da
se bo ta odsek ceste začel ure-
jati po 15. juliju. Tu je septem-
ber, a o delu ne duha, ne
sluha. Zimšek, to je tvoja tret-
ja laž.
Kako lahko takšnemu župa-
nu verjamem, ki laže, oziroma
politiki nimate radi besedice
»laž«, zato bom napisala, da
»ne govoriš resnice«. Ko se je
lani, po tvojem naročilu, na
tem odseku ceste zasipaval
plaz, si naročil policijo, da ču-
va delavce pred oviranjem del
od mejaša. Tu se vidi, kako
zapravljaš denar davkoplače-
valcev, da čuvajo cesto, ki je
občinska last in v občinskem
upravljanju in ni niti slučajno
privatna last, vsaj do takrat ni
bila. Žalostno je to, da za to
niste vedeli ne ti, ne tvoje služ-
be.
Leta 1941 nas je Hitler, vse
Primorce iz našega hriba izse-
lil, ker je hotel imeti etnično
čisti hrib. Ni uspel. Leta 1996
pa se govori, da hočeš tudi ti
Zimšek imeti etnično čisti
hrib, ker te motita dva Srba na
našem hribu, moj mož in še en
zdravnik. Hočeš, da se izseli-
ta, tako se pač govori, potem
se bo cesta asfaltirala. Zimšek,
kakšna je razlika med tabo in
Hitlerjem? Kaj misliš, da boš ti
uspel?
Letos januarja je umrla moja
soseda. S sankami so jo odpe-
ljali s hriba, da so jo lahko
pokopali in to 3 km od mesta
Celja, na pragu 21. stoletja. Ce-
sta je bila popolnoma nepre-
vozna. Cesta na Svetino, tam,
kjer imaš ti Zimšek vikend, je
preko cele zime orana in solje-
na ter prevozna ob vsakem ča-
su, da se lahko ti gospod Zim-
šek »fijakaš« na svoj vikend,
kadar žehš. Zimšek, ali te res ni
čisto nič sram? Bilo bi zelo v
redu, če bi si za zgled vzel
župana občine Žalec in Laško.
Z manj proračunskimi sreds-
tvi, kot jih imaš ti na razpolago,
imajo občani v obeh občinah
vse ceste asfaltirane.
Lani se je tudi urejal zgornji
del Maistrove uhce, ki je peš-
pot, vsaj tako je bilo rečeno.
Sem zelo vesela, da se ta del
ceste tudi ureja, vendar bi mo-
ral biti prioriteta št. 2, saj se ta
cesta ureja samo za lovsko ko-
čo. Nimam nič proti, da se
cesta oz. pešpot uredi, vendar
Zimšek najprej poskrbi za šo-
loobvezne otroke, občane, ki
gredo v službo, in nazadnje
tudi za ostarele in nemočne,
potem pa urejaj Maistrovo uli-
co za sprehode. Rada bi tudi
vedela, kje v Evropi se na ne-
kem določenem delu cesta
zasfaltirajo samo strmine in to
200-300 m dalje, ravnine pa
ostanejo jamaste in makadam-
ske, kar se je lani naredilo na
zgornjem delu Maistrove uli-
ce. Verjetno si se hotel na hitro
rešiti stranke, ki je prosila za
popravilo zgornjega dela Mai-
strove ulice.
Tudi občani Loč prosijo za
asfaltiranje ceste. Zanima me
Zimšek, ali tudi tam živijo Sr-
bi? Če živijo, asfaltirane ceste
še dolgo ne bodo imeli.
Proti koncu bi ti razložila,
zakaj ti pišem pismo v drugi
osebi ednine. V prejšnjem si-
stemu sva skupaj delala na ob-
čini. Poštene in v redu komuni-
ste sem in bom vedno spošto-
vala. Ti si pa bil zelo »zagrizen«
komunist, tako kot nekateri os-
tali npr. Zalezina itd. Takšnih
ljudi nisem in jih ne bom nikoli
spoštovala, zato boš vedno os-
tal v drugi osebi ednine.
Če boš slučajno, kar pa je le
malo verjetno, odgovarjal na
moje pismo preko časopisa,
potrudi se, da boš pisal resnič-
no. V letu 1995 te je moj mož
tudi seznanil, da del občanov
na našem hribu nima pitne
vode. Obstaja slab izvir, ki
skoraj vsako poletje presahne,
cisterna pa zelo težko pride po
tej cesti in smo prisiljeni uži-
vati tudi deževnico. Jaz sem
za vodo že plačala leta 1984 na
KS Pod Gradom, vendar dolo-
čen krog ljudi je dobil ta vodo-
vod, mi na hribu niti slučajno
ne. S to situacijo si bil sezna-
njen, ukrepal pa nisi. Zimšek,
hvala ti.
ŠTEFKA ANDELKOVIČ,
Polule 81, Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Zahvala za
romanje
Iz župnije Slivnica pri Celju
smo 7. avgusta poromali k Ma-
riji Pomagaj. Tam smo imeli
tudi sveto mašo, ki sta jo daro-
vala tamkajšnji pater in naš
župnik Andrej, po sveti maši
nas je lepo nagovoril pater
Leopold.
Poromali smo še na Rakov-
nik k Mariji pomočnici, kjer je
tudi zelo lepo svetišče. Tam
nam je duhovnik povedal mar-
sikaj zanimivega. Ogledali
smo si tudi kapelico Lurške
Matere Božje.
Poromali smo tudi v Ljub-
ljansko stolnico, kjer smo si
najprej ogledali vhodna vrata
in njih znamenitosti, potem
pa še notranjost cerkve. Tudi
tam nam je župnik povedal
marsikaj zanimivega. Na po-
vratku smo se še ustavili na
Radiu Ognjišče, kjer nas je
lepo pozdravil urednik Tone
Trstenjak, nazadnje pa smo si
ogledali še škofove zavode.
Vsem, ki ste nam omo^
tako lep dan, prav pri^j^
hvala, posebno še gosp^
Andreju, kakor tudi šoferjj
nestu.
CILKA KLAD^j
Gorica pri Sliv,
Na osnovi sklepa OS občine Šentjur z dne 3.10.isg^
objavlja občina Šentjur v sodelovanju s
Hmezad banko
RAZPIS
ZA NAKUP ZEMLJE
ZA KMETIJSKE NAMENE
1. Za posojilo lahko zaprosijo fizične osebe, ki
ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo.
Zemlja, ki jo občan želi kupiti, in stalno prebivališče vlagi
Ija mora biti na območju občine Šentjur.
2. Skupni okvirni znesek razpisanih posojil znaša
milijonov tolarjev. Rok za nakup zemlje je dva mes
po prejemu sklepa o odobritvi kredita.
3. Posojilo se dodeljujejo za naslednje namene:
-nakup zemlje za kmetijske namene
4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo: '
-najdaljša odplačilna doba: 4 leta
-obrestna mera: D+9% ali T+9%
Možno bo uveljaviti regres za realne obresti v višini na
način, ki bo določen z razpisom pristojnega Ministrstva za
kmetijsko, gozdarstvo in prehrano.
-moratorij: po potrebi največ 1 leto
-znesek posojila: največ 70% predračunske vrednosti
-rok koriščenja posojila: po prejemu sklepa o odobritvi in
najdlje do dveh mesecev po objavi razpisa
-stroški odobritve posojila do 2.5 milijona tolarjev (če j«
kredit zavarovan pri zavarovalnici) od 8.000 do 15,0(X
tolarjev
-stroški odobritve posojila nad 2.5 milijona tolarjev (pr
zavarovanju s hipoteko kreditojemalec plača stroške hipo
teke) od 10.000 do 50.000 tolarjev
-anuitete: po dogovoru s kreditojemalcem (mesečne, tri-
mesečne, polletne, letne)
-plačilo obresti za čas moratorija: mesečno. M
5. Sredstva so namenska, koristijo se dokumentarno in^
prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojem
izpolnijo naslednje kriterije:
-nosilci kmetijske dejavnosti, ki imajo na kmetiji naslednika
-dejavnosti, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, turiz-
mom in podobnimi dejavnostmi
-pospeševanje in spodbujanje razvoja kmetijstva
-za ekološko sanacijo obstoječih kmetijskih dejavnosti
6. Vloga za posojilo mora vsebovati:
a) prošnjo, v kateri so podatki: ime in priimek, stalno biva-
lišče oziroma naslov prosilca, ročnost in višina posojila
b) investicijski program, ki ga pripravi kmetijska svetoval-
na služba (program se pripravi v skladu z občinskim in
republiškim razpisom)
c) originalna dokumentacija s tekočim datumom kot
priloga prošnji:
-zemljiško-knjižni izpisek (po možnosti bremen prost)
-overovljena pogodba (pri notarju) med kupcem in proda-
jalcem zemlje z označbo odmere davka na promet z
nepremičninami
-potrdilo o statusu kmeta
-mnenje svetovalne službe o kmetiji
-mnenje svetovalne službe o primernosti nakupa zemlje
-potrdilo o dohodkih ostalih družinskih članov
-izjavo o dosedanjih kreditih j
-potrdilo o vrednosti prodanih tržnih viškov (potrdilo
Kmetijske zadruge ali druge organizacije o vrednosti
tržnih viškov v preteklem letu ali/in izjavo kmetijsko
svetovalne službe o vrednosti prodanih tržnih viškov) ''
-v primeru zavarovanja s hipoteko: cenitveni zapisnil^
sodno zapriseženega cenilca oziroma mnenje svetovalni
službe o vrednosti kmetije
-plačilo o plačanih davkih
7. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi,
da je v preteklosti že imel kredite, ki jih ni redno
odplačeval, če ni kreditno sposoben ali če kredit n
ustrezno zavaroval.
8. Rok za oddajo prošnje je do^ 20. maja na naslov:
Občina Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur, »za Odbor 2^
kmetijstvo.«
9. Odbor za kmetijstvo bo najkasneje v 20. dneh P"
končanem razpisu sprejel sklep o dodelitvi posojil in 9^
posredoval banki in vsem prosilcem.
10. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomO
obmvnavaL..______ _____   „ _      _____
NASI KRAJI IN UUDJE
23
Regulacija Dravinje v
Ločah
Avgusta so pričeli z regula-
jjo Dravinje v KS Loče. Dela,
;ijih financira vodnogospo-
larska skupnost Slovenije,
o se pričela v ravnini na
neji med krajevnima skup-
lostima Zbelovo in Loče v
meri Podoba.
Predsednik KS Loče, Franci
ttek, je povedal, da so se za
ielo v nasprotni smeri rečne-
3 toka odločili zato, da ne bi
ired končanjem del še bolj
grozili samih Loč. Prav tako
o njegovih besedah ne bi re-
ji kraja pred poplavami, če bi
vedli regulacijo samo v Lo-
ih, saj se vode pričnejo ob
ločnejšem deževju razlivati
Knekoliko više od Loč, tam.
kjer se sedanja regulacija Dra-
vinje konča.
Takšnemu načinu dela pa
ostro nasprotujejo krajani
Zbelovega. Zavedajo se, da
bodo tako v prihodnje še bolj
izpostavljeni vodni ujmi, saj
bo pretok vode v reguliranem
delu struge še večji in tako
tudi razlitje vode v Zbelovem
ob dalj časa trajajočem moč-
nem deževju še večje. Vendar
pa s svojim protestom niso
uspeh.
Vsi odgovorni se sicer zave-
dajo, da je za zaščito Dravinj-
ske doline pred poplavami
edina sprejemljiva rešitev re-
gulacija njene struge od Majš-
perka navzgor mimo Makol in
Poljčan proti Ločam. Dela v
tem delu doline že potekajo,
vendar bo za celotno realizaci-
jo projekta potrebnih več let,
saj država trenutno ne more
zagotoviti vseh potrebnih
sredstev.
Peter Koren, predsednik
KS Zbelovo, je povedal, da
bo po sedanjem načrtu regu-
lacija Dravinje v tem krogu
prišla na vrsto šele čez pet
let, če ne še kasneje. Do
takrat pa bo Dravinja v svo-
jem spodnjem toku še po-
plavljala in povzročala več-
desetkrat večjo škodo, kot
pa bi znašali stroški njene
regulacije.
J.H.
Kosci in grabifice
v nedeljo, 25. avgusta po-
poldne je Bife Koprivnik iz
Socke pripravil tradicionakii,
že 22. prikaz starih kmečkih
opravil na travniku. Skupina
koscev je kosila travo, ki so
jo vestne grabljice za njimi
skrbno pograbile, obenem
pa prepevale ljudske pesmi.
Zvečer so se obiskovalci pri-
reditve zabavali na veselici
še dolgo v noč. A. B.
Sončna cesta bo
tudi vinsica pot
Lani jeseni so v krajevnih
skupnostih Loče in Žiče na
prednostno mesto postavili
asfaltiranje ceste do Kloko-
čovnika.
Skupaj so ustanovili gradbeni
odbor, ki je pod vodstvom Jure-
ta Hrumeča pred dnevi uspešno
sklenil svoje delo. Položili so več
kot dva kilometra asfalta na cesti
iz smeri Loče ter kilometer in
dvesto metrov na cesti iz Žič,
sedaj pa se na Klokočovniku
nadejajo tudi hitrejšega razvoja
turizma. Konjiški župan Janez
Jazbec, ki je modernizirana od-
seka slavnostno odprl, je na-
mreč povedal, da naj bi odsek iz
loške smeri še letos prekategori-
zirali v »vinsko cesto«. Zato na-
meravajo vinski okoliš označiti
še s posebnimi kažipoti. Isti od-
sek, ki vodi naprej do Suhadola
in Kraberka, pa so domačini za-
radi svoje lege že zdaj poimeno-
vali kar sončna cesta.       B.Z.
Srečanje
molorislov
Na poligonu na Ljubeč-
ni je bil v soboto, 24. avgu-
sta, tradicionalni medna-
rodni zbor motoristov.
Zbor je že petič organizi-
ral Moto Club Savinja Celje,
še prej pa je takšna srečanja
ljubiteljev in lastnikov je-
klenih konjičkov na dveh
kolesih pripravljala AMD
Šlander - Moto sekcija.
Zbora se je udeležilo veliko
motoristov - večina je bila že
na vseh dosedanjih srečanjih
na Ljubečni - iz Finske, Nem-
čije, Avstrije, Italije, Hrvaške
in drugih držav, predvsem pa
iz Slovenije. Za obiskovalce je
organizator pripravil razne
zabavne igre, sicer pa je dru-
ženje motoristov trajalo poz-
no v noč. A. B.
Priznanja za šmarska vina
Na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji
Radgoni sodeluje s privlačno stojnico društvo vinogradnikov
Trta iz Šmarja pri Jelšah. Šmarski vinogradniki so za svoja
najboljša vina prejeli eno zlato ter deset srebrnih medalj.
Vinogradniki iz Šmarja ter širše okolice se predstavljajo
večinoma s sortnimi vini, z laškim in renskim rizlingom,
kernerjem in sauvignonom, z belo in rdečo zvrstjo ter s pozno
trgatvijo laškega rizlinga in sauvignona. Zlato medaljo (za laški
rizling pozne trgatve) je prejel Ivan Kolar iz Spodnje Ponkvice
pri Šentvidu, ki je dobil oceno 18,9. Kolar je prejel tudi dve
srebrni medalji. Srebrne medalje so prav tako prejeli Benedikt
Drame iz Spodnjega Tinskega, Mateja Golob iz Spodnje
Ponkvice, Ivan Jezovšek iz Spodnjih Selc pri Šentvidu, Jože
Mužerlin iz Brezij pri Svetem Štefanu, Franc Vreze z Bohovega
pri Šmarju, Stanko Stupica iz Šmarja in Ivan Mlaker iz
Bodrišne vasi pri Šentvidu. Marija in Jože Čebular iz Polžanske
Gorce pri Sladki Gori ter Marjana Žogan iz Bodrišne vasi pri
Šentvidu so prejeli srebrno medaljo kar za tri vzorce.
Na razstavnem prostoru, ki ga je v podobi vinske gorce
načrtoval šmarski arhitekt Peter Planinšek, se s turističnimi
prospekti pojavlja tudi občina Šmarje pri Jelšah.
BRANE JERANKO
Kdo pravi, da ni gob?
Splača se poskusiti, pravijo. Torej lahko svetujemo, da tudi vi
poskusite združiti prijeten izlet in iskanje gob na Rogli, kot so to
storili Sekuličevi s Hudinje. Njim je uspelo, saj bo prekrasni,
popolnoma zdrav orjak, ki ga je našel oči, utrgal pa Žiga, gotovo
popestril jedilnik. In ne le to - orjak ni bil edini, skupaj z njim so
v gozdu našli še osem jurčkov. Sekuličevi se tudi sicer večkrat
odpravijo v gobe, vendar na takšnega velikega korenjaka, ki je
verjetno že končal v ponvi, še niso naleteli.
Foto: GREGOR KATlČ
PofiidižnJk veJikan
Vrtičkarji svoj košček zemlje obdelujejo še s posebno ljubeznijo. Vsak dan se mudijo vi
svojem vrtu, ga skrbno negujejo in se veselijo pridelka. \
Posebno navdušeni so, če na njihovem vrtu zraste kak izjemen primerek. Pogosto se namreč |
zgodi, da se narava poigra in tu ali tam se znajdejo plodovi ali sadeži rekorderji, za povrh pa so!
vehkokrat še zelo nenavadnih oblik. Tako je tudi s paradižnikom na sliki, ki je zrasel na vrtu j
Marije Veler z Brega pri Polzeli. Tehta le tri grame manj kot kilogram. T. TAVČAR ■
24
ZA AVTOMOBILISTE
Dobra prodaja YW v Aziji
Ker je bolj ali manj znano, da se skoraj vse
avtomobilske tovarne s posebno pozornostjo
posvečajo azijskim trgom, je pomembna tudi
vest o uspehih skupine Volksvvagen in vseh
tovarn, ki so sestavni del te skupine, na
azijskih prostorih.
V prvi polovici tega leta je tako skupina
Volksvvagen svojo prodajo v Aziji povečala
za kar 28 odstotkov. Prodali so več kot 163
tisoč avtomobilov, do konca leta pa naj bi
jih vsaj 300 tisoč. Na Japonskem, torej na
trgu, ki je tudi za evropske tovarne izjemno
zahteven, se je prodaja volksvvagnov in au-
dijev povečala prav tako za 28 odstotkov
(28.030 vozil), tako da imajo v svojih rokah
18,3 odstotka tega trga. Na Kitajskem se je
prodaja vozil škoda, volksvvagen in audi
prav tako povečala za 28 odstotkov, in sicer
na 115 tisoč vozil. Zelo uspešna pa je skupi-
na VW na Tajskem, kjer se je v letošnjih
šestih mesecih prodaja povečala za 105 od-
stotkov. Na sliki: audi A6.
PSA na Kitajskem
Ker je že precej časa zna-
no, da je kitajski avtomobil-
ski trg eden najobetavnejših,
vendar tudi eden najmanj
razvitih, se skušajo tako re-
koč vse avtomobilske tovar-
ne že sedaj pripraviti na čase
velikega povpraševanja.
Tako tudi grupacija PSA, ki
jo sestavljata Peugeot in Ci-
troen. Doslej je Peugeot na
Kitajskem investiral nekako
šest milijard francoskih fran-
kov, kar se zdi sicer velika
vsota, vendar ne tolikšna, da
bi zagotavljala povsem obe-
tavno prihodnost. Nekaj bolj
domač na kitajskem trgu je
Citroen, ki že nekaj časa sode-
luje s kitajsko tovarno Don-
feng Motor. Tam namreč se-
stavljajo fukung (na sliki),
kar je kitajska oznaka za ci-
troen ZX. Letošnja proizvod-
nja naj bi dosegla kakšnih 15
tisoč vozil, kar je seveda malo.
pa vendarle veliko za sedanje
okoliščine. Po sedanjih načr-
tih naj bi do leta 1999 proi-
zvodnjo citroenov v tej tovarni
povečali na 150 tisoč avtomo-
bilov letno. To je, kot pravijo,
razmeroma drzen načrt, ven-
dar pri Citroenu menijo, da je
uresničljiv.
Najuspešnejši ntegane
čeprav statistika hiti s po-
datki o prodaji avtomobilov,
je povsem res, da so lahko
točne le tiste številke, ki niso
zbrane na hitro.
Tako je tudi v Nemčiji, naj-
pomembnejšem trgu v Evropi,
kjer so povsem točni podatki o
prodaji v niaju znani šele se-
daj, medtem ko so junijske
številke bolj ali manj približ-
ne. Maja se je skupna prodaja
avtomobilov na tem trgu zvi-
šala za 5,3 odstotka, kar je
zelo ugodno. Zanimivo je, da
se je prodaja uvoženih avto-
mobilov v petem letošnjem
mesecu povečala za 10,4 od-
stotka, prav tako je bila večja
prodaja avtomobilov z dizel-
skim motorjem (za 6,9 odstot-
ka), medtem, ko je bil posel s
kabrioleti manjši za 0,8 od-
stotka. Seveda je v ospredju
Volksvvagen, katerega tržni
delež je bil maja 18,2 odstot-
ka. Za njim so se razvrstiU
Opel (17,1 odstotka), pa Ford
(12,8 odstotka) in Mercedes
Benz z 8,2 odstotka trga oziro-
ma kupcev. VW golf je bil
maja še naprej najbolje proda-
jani avtomobil v Nemčiji (31
tisoč), na drugem mestu je
bila Oplova astra (21 tisoč),
na tretjem pa Fordova fiesta
(14 tisoč). Najuspešnejši tuji
avtomobil je bil renault me-
gane, na sliki, (več kot sedem
tisoč vozil), za njim pa fiat
punto in peugeot 306. Tuje
avtomobilske tovarne so maja
v Nemčiji prodale 31 odstot-
kov vseh avtomobilov, japon-
ske pa 11,3 odstotka. Vozil s
pogonom na vsa štiri kolesa je
bilo tri odstotke, kabrioletov
pa 3,9 odstotka.
Minus pri gospodarskih
voziiili
Nemški Mercedes Benz je
vsaj pri osebnih avtomobilih
minulih šest mesecev razgla-
sil za najuspešnejše obdobje
v svoji dosedanji zgodovini,
medtem ko mu pri gospodar-
skih oziroma tovornih avto-
mobilih kljub vsemu ne gre
tako dobro, kot je upal.
Prav zaradi tega je odstopil
Bernd Gottschalk, dosedanji
vodja gospodarskih vozil pri tej
nemški avtomobilski tovarni.
Vse kaže, da je v vodstvu pod-
jetja prišlo do nesoglasij o pri-
hodnji strategiji pri razvoju in
prodaji tovornjakov. Nedvom-
no je res, da je Mercedes Benz
še vedno vodilno podjetje
izdelavi gospodarskih voz
Evropi, vendar se njegov ti
delež v zadnjem času zman
je. Vse močnejša postajata^
vo in Scania, pri Mercedesi
se menda ne morejo sporj
meti, kako odgovoriti na
izzive: ali naj vztrajajo pri
danjih cenah ali pa naj
znižajo in tako pridobijo n
kupce. Po sedanjih napove
bo morala tudi nemška a'
mobilska hiša pri gospo(
skih vozilih ponuditi števi
popuste, torej se bo začelaj
čevati z okoliščinami, ki
doslej ni poznala. Sicer /i
Mercedes Benz lani pn
320.100 kombijev (pri če
je izjemno uspešen sprint
tovornjakov in avtobusov,
je bilo za 10 odstotkov več
leta 1994. Ali bodo letos
številke za 10 odstotkov v(
kot leta 1994 ali bodo le
dobne, je seveda še vel
vprašanje. Na sliki: merce
benz sprinter. .
Škode tudi iz Bolgarije
češka Škoda zanje letos skoraj izjemno dobre poslovne
rezultate, tako na domačem kot tudi na tujih trgih.
Vse kaže, da bo letošnja proizvodnja rekordna, saj naj bi s
tekočih trakov v Mladi Boleslav pripeljalo več kot 230 tisoč
škod, kar bo absolutni rekord v zgodovini te tovarne. Sedaj
pa se Škoda »seli« tudi v Bolgarijo. Tam so z bolgarskim
podjetjem Balkan, ki izdeluje nekaj sestavnih av^tomobilskih
delov, sklenili pogodbo o sestavljanju škode pick up. Investi-
cija bo vredna vsega dva milijona dolarjev, kar je razmeroma
skromna vsota, 60 odstotkov denarja bo prispevala Škoda, 30
odstotkov Balkan, vse drugo pa nekateri ostali partnerji iz
Bolgarije. Po sedanjih načrtih naj bi proizvodnja stekla
januarja prihodnje leto, že v prvem delu pa naj bi naredili kar
10 tisoč pick upov. Še najbolj zanimivo pa je, da naj bi to
škodo poganjal Hyundaijev motor.
ZA MOTOCIKLISTE
25
KTM 400 SC - zmagovalec
Olimpiada je mimo! Svet se
yrtel pred in po njej. Tudi
Lrtni. Le l^omu iz motošpor-
Jje niar za olimpijslce Icroge?
tlelo inženirjev, trdo delo
Iflunovalcev. Od svetka do pet-
o kakšnih tempiranih for-
ni govora.
poiina, raje napišem vzdrž-
nost, je zvezda stalnica v en-
iiortu. Trpeči motorji in
gji iikmovalci. Vzdržijo samo
wL/i. Zato so oboji kot mara-
Kcl Tudi po konstituciji. Ne
fcveč mišičasti, prej oskublje-
ni kot nabiti z odvečno težo. Z
j^držljivim in čim manj zah-
tevnim srcem, udi (ali vzmete-
TEŠI,
oje) pa naj bodo čim daljši.
Sicer je pa edino pravilo v en-
juro športu: pelji se dokler
noreš. Ko se stvar premika,
lako ne razmišljaš, kako boš
segel do tal.
Mamamija, kako se tale KTM
iremika! Po asfaltu katastrofal-
no. Nekako v slogu JLA goseni-
:arjev. Fantje (malo manj dekle-
a), SC pomeni Super Competi-
ion, trganje zemlje in trave iz-
«d zadnjega kolesa, vse trde
lodlage odpadejo, natančneje:
dpadejo čepi na gumah.
Prava poezija sledi na prvih
makadamskih metrih. 10 kilo-
;«trov makadama je 10 kilo-
\' razrite sledi. V tretji,
,., celo v peti prestavi leti
ifflienje izpod gume. Vaaauu-
a, preletavajo me mravljinci
iitka. Priznam, uživam ob
mči v, saj ni važno katerih,
• iTtljajih. Stalno je je dovolj. 400
'iubikov je neverjetnih. Moči je
'leuradnih 41 in pol konjev (to-
'rarna moči ne navaja). A da ni
'sliko!? Potem, prosim izvolite.
Zročico plina rahlo, fantje! Vrt-
aji gredo gor kot pri kakšnem
Jvotaktniku. Na srečo imam
fobra ušesa, tisti vroooooom in
fruuuuuum je nezmotljivo šti-
•'taktniški. Uživam ob kontroli-
ranem spodnašanju zadka, ko-
likor ga pač obvladam. Uživam
ob požiranju kucljev. Poslušam
srkanje vilic. Sruuuuufff naredi
ob ponovnem dotiku s tlemi.
Tako nekako pijejo sloni iz sla-
mic. Malo manj uživa moja zad-
njica. Civilizacija je enako leno-
ba. Diagnoza: lesen kot deska.
Po napornem (vsaj zame) hri-
bovskem dnevu s KTM-om me
ženske ne zanimajo. Tako kot
žensk ne zanima KTM. Preveč
divje deluje vse skupaj. Celo
kričeče pomarančna barva, po-
dedovana ob »ohceti« s Husa-
bergom, jim ni po godu. Poz-
nam rešitev! Po poletni plohi
dišeč kmečki kolovoz. Blatne
obloge so vštete v ceno! Samo
na njivo ne. Kmetove vile so
ostre! A kaj, ko ti tale KTM
očisti dušo do zadnjega kotička,
mimogrede pozabiš v katerem
stoletju si. Celo tisti mini meri-
lec hitrosti s še manjšim štev-
cem kilometrov in ena samcata
kontrolka za prižgan mini žaro-
met ter nujno potrebna stikala,
je le eno samo zakonsko zadoš-
čenje. Zakon je krut. Prepove-
duje užitke in kriči: enduriste v
rezervate! Kaj pa plešasti goz-
dovi, ki jih povzroča slovenski
nacionalni šport?
Zagovarjam motoriste. Ne, le
200 let staro načelo o enakosti
me muči. Mimogrede: ali veste,
da so naši fantje iz mariborskega
enduro kluba ravno na teh mo-
tociklih dosegli nekaj zavidanja
vrednim rezultatov v evropskem
merilu. Fantje in pol. Morajo
biti, če hočejo krohti take zveri-
ne. Da je pa avstrijski KTM zelo
čislana zverina, vedo povedati
tisti, ki so v terenskem »fahu«
doma. Ostanejo še Husqvarne,
šele nato sledijo poševnookci.
Zrno uspeha leži v tradiciji av-
strijskih rokodelcev. In njihove-
mu geografskemu položaju. Če
si doma v hribih, si speciaHst za
hribovska prevozna sredstva!
Svojo specialnost so v seriji SC
prignali do vrhunca. Vsak koš-
ček, naj si bo vijak ali zavorni
kolut, je izdelan po načelu: čim
lažje in trdneje. Ker ti dve zako-
nitosh nista za oženit, so to dose-
gli le z dragimi materiali. Alumi-
nijeve, magnezijeve in še kakšne
bolj skrivnostne zadeve krasijo
SC-ja od vrha do tal. Naštevanje
sem prepustil tehničnim podat-
kom. Poudarim le letošnje no-
vosti: samodejni dekompresor
za otročje lahko vžiganje, z je-
klenim pletivom ojačane zavor-
ne cevi manjšega preseka (večja
odzivnost že itak dobrih zavor),
nove, lažje napere, vzdržljivejše
lamele sklopke, nov aluminijast
glušnik, nova pipica za gorivo...
in nove bojne barve.
Konec dober vse dobro?
Zaenkrat še. Krotiva drug dru-
gega. Natančneje, SC in moj
angel varuh sta usmiljena. Oba
mi pustita le toliko užitkov, koli-
kor si jih zaslužim. Ko bom
naredil kaj za svojo vzdržlji-
vost, mi bosta dovoHla za šče-
pec užitkov več.
Zvrhana mera uživancije pa
itak ostaja le za zmagovalce.
TEODOR JESIH
Enovaljnik v SC verziji: brez izravnalne gredi, brez drugega oljnega filtra, brez dušilca v
sekundarnem prenosu moči.
Tehnični podoHci
Motor: vodno hlajen enovaljni šhritaktnik; vrtinaxgib: 95x56,2
mm, 398 ccm; napajanje: DeirOrto PHM 38 SD, 4 ventili, z verigo
gnana enojna odmična gred; mazanje: 1,6 1 olja, mokri karter;
vžig: SEM Kil; starten nožni z avtomatskim dekompresorjem.
Prenos moči: večploščna sklopka v oljni kopeli, 5-stopenjski
menjalnik, veriga, končno razmerje 14 : 50.
Okvir in vzmetenje: cevni CrMo, spodaj dvojni in zaprt, z
vijačenim Alu sedežnim delom; spredaj: Marzocchi Magnum ali
WP up side, premer krakov 45 mm, hod 300 mm, nastavljanje
stiska in raztega; zadaj: alu nihajka, enojni blažilno vzmetni
element Ohlins ali WP, hod 330 mm, nastavljanje trdote in
blaženja.
Zavore: spredaj 260 mm kolut in Brembo dvobatne čeljusti,
zadaj 230 mm kolut.
Mere in teža: dxvxš: medosna razdalja: 1510 mm; višina
sedeža: 940 mm; min. razd. od tal: 360 mm; rezervoar 8,7 lit;
suha teža: 124 kg
Kolesa: alu obroči z naperami; gume spredaj: 90/90-21, zadaj:
140/80-18, Mishelin MP U Cross Competition.
Poraba na testu: 4,3 do 7,81/100 km.
Cena: 10.800 DEM, Motor Jet Maribor
^^rzocchi Magnum: kaliber 45 mm, dolžina cevi (hod) 300
mm. Narejen za bojno (tekmovanje) polje.
26
FEUTON-ROMAN
Da je prišel na prestol, je ubil
6 bratov. Sežgal je vseh svojih
500 žena, ker so mu nekatere
izmed njih rekle, da je grd. Po
vojnem pohodu proti državi
Kalinga, v katerem je umrio
100 tisoč ljudi, 150 tisoč pa je
bilo pregnanih, je prišlo do te-
meljite spremembe v vladarje-
vem značaju. Kralj je začasno
odšel v budistični samostan,
nato pa je spodbujal verske
skupnosti. Na svojih stebrih je
pozival ljudstvo k pobožnosti
in ljubezni do bližnjega. Skrbel
je za moralo ljudstva in jo nad-
ziral, hkrati pa je skrbel za
dobro svojih ljudi. Gradil je
bolnišnice, vodnjake, počiva-
lišča ob cestah. Iz poznega ob-
dobja njegove vladavine poz-
namo samo legende. Baje ga je
na stara leta njegov vnuk s
pomočjo ministrov spravil pod
skrbstvo, ker je prekomerno
razsipaval denar, ki ga je name-
njal budističnemu redu.
Ko sta leta 640 v Sarnath
prišla dva neutrudna kitajska
popotnika, meniha Fa-Hian in
Hiuen-Tsang, k izviru svoje
vere, je imelo mesto 1500 bu-
dističnih menihov, približno
100 metrov visoko stupo, mo-
gočen ašokov steber in še
mnogo drugih čudes. Po za-
tonu Budizma v Indiji in po
muslimanski invaziji je od
mesta ostala le še lupina. Na
njegova bleščeča leta pretekle
slave so pokazala šele britan-
ska izkopavanja leta 1836.
S prijateljem sva se pripelja-
la v prestolnico budizma s
kombijem. Ob cesti je bilo str-
njeno naselje, tako da nisem
vedel kdaj smo prestopili me-
jo enega mesta in vstopili v
drugega. Nisva našla cvetoče-
ga mesta iz časov kitajskih
romarjev, ampak arheološki
park, napolnjen s skromnimi
temelji nekdanjih zidov, stu-
po, ki jo je močno načel zob
časa, sodoben tempelj »Maha
body society« in kiparski pri-
kaz Bude z njegovimi učenci v
naravni velikosti v senci dre-
vesa Bo. Drevo je bilo prinese-
no iz Širilanke. Njegova sadi-
ka je potomec drevesa, pod
katerim je Buda doživel raz-
svetljenje. Največje dragoce-
nosti se skrivajo v majhnem
muzeju. To so ene prvih upo-
dobitev Bude in kapitelj ašoki-
nega stebra, čudovita kompo-
zicija štirih levov s hrbtom
proti hrbtu, ki so postali sim-
bol sodobne Indije.
Bog je stopil z
nebes
Rdeča zastava je plapolala
visoko nad stolpom belega
templja, ko sva zapuščala me-
sto Puri. Več kot njegove bele
zunanjosti, ki je skozi stoletja
razveseljevala mornarje, ko so
se vračali z odprtega morja,
nama ni bilo dano videti. Nje-
gove skrivnosti so pred never-
niki varno spravljene za mo-
gočnim obzidjem, notranjost
pa je tako sveta, da vanjo po
poroki z nevernikom ni smela
vstopiti niti Indira Gandhi. Ja-
gaimath tempelj je prostor,
okrog katerega se vrti versko
življenje mesta. Sem prihajajo
številni romarji, tu se začenja-
jo in končujejo mogočni ver-
ski festivali. Mestece pa daje
zatočišče tudi številnim počit-
niškim hišicam mogočnikov iz
državne uprave.
Črna pagoda se je pred nami
pokazala po 34 kilometrih
vožnje z avtobusom. Konarak
je naselje, ki vsebuje le malo
več kot čudovit tempelj, ki so
ga zaradi barve peščenca mor-
narji poimenovali »Črna pago-
da«.
Dva mogočna leva v skoku
sta s svojimi telesi tlačila slona
v zadnjih vzdihljajih. Mogo-
čen simbol zmage hinduizma
nad budizmom. Previdno sem
se splazil mimo krvoločnih
mrcin odprtih gobcev in ne-
sramno spuščenih jezikov po
stopnišču navzgor. Skozi dvo-
rano številnih stebrov, ki so
podpirali svetlomodro nebo,
strop se je že davno tega poru-
šil ali pa ga sploh ni bilo, sva
prišla pred mogočno stavbo. Z
ostanki svoje koničaste strehe
je prebadala nebesni svod. In
prav z nebom ima tempelj glo-
boke vezi. To je pravzaprav
mogočna kamnita kočija, s ka-
tero se je na zemljo pripeljal
sončni bog Surya. Ostanki 24
velikih kamnitih koles, ki pod-
pirajo strani svetišča izpričuje-
jo, da je bil pristanek na zem-
ljo precej trd. Prav kolesa.
vsak zase žlahtna kam
čipka, so največja znan^
tost templja. Žlahtni j^,
podpirajo vhodni portal, ^
bog pa je upodobljen tril^j
kako lovi sonce ob vzho,
opoldne in ob zahodu. St(
in streha templja so prav^j
kot pri templjih v KhajuQ
neprekinjena procesija re?
rij. Na Khajuraho pa ne spo
nja samo podobna arhitekt
svetišča na dvignjeni plošjij
gradbeni material rjavi pe
nec, ampak tudi nekaj 1^
erotičnih skulptur. Svetišfi
bilo narejeno v 13. stoletj
čast vojaške zmage. O p(
stoletjih življenja svetišča
vemo dosti, niti tega ne, 6
bil sploh kdaj dokončan, i
1900 je tempelj dočakal
veličastna razvalina, od ta
pa ga počasi obnavljajo.
ca je urejena kot arheol(
park posejan s kipi bojuje
živali, majhen muzej pa sk
zaklade, ki so jih našli
obnovi svetišča.
Mesto sončnega boga
zapustila v opoldanski vr
ni, ko je bil njegov sim
žareča krogla, navpično nai
bu. Imela sva natrpan urniki
do najinega naslednjega cilj
mesta Bhubanesvvara, naju
ločilo dobrih 60 kilometre
Vsa tri mesta so v indijski d
žavi Orissa, v katere približni
mejah se je nekoč nahaji
antična dežela Kalinga, pra
tista Kalinga, ki jo je neki
premagal kralj Ašoka in se n;
to po krvavi in grenki zrna
obrnil k budizmu.
Glavno mesto Orisse je tei
peljsko mesto. Zaradi velikos
mesta in razmetanosti tem
Ije v sva se v njegova nedi
zapodila s kolesi. 4|g|l
Arheološki park.
Ita se ni prebudila. Kljub neodložljivemu delu je gospod
Vehovar zapregel ter se odpeljal po zdravnika v Rajhenburg. V
najboljšem primeru bi lahko prišel šele okrog petih poldne.
Nekako v tem času je pričela Ita stokati. Njena mati in Francka,
od bolečine prevzeti, sta samo vzkliknili: »Hvala Bogu!«
Obe je tlačil strah, da se otrok iz tako globoke nezavesti sploh
ne bo več prebudil. Vsa prizadevanja so bila brezuspešna.
Pravkar je prišel dr Schmiermaul. Z vdihavanjem dražil je
pomagal deklici k prebujenju. Le s težavo so jo priklicali spet v
življenje. Gospa Rakova je prosila žene, naj se umaknejo iz
sobe, sama pa je pazila na vsak gib prebujajoče se deklice.
Zdravnik je opazoval utrip žile in njegov pomirjajoči namig je
materi pregnal strah.
Ita se je prebudila. Ko je odprla oči, so bile kot ugasle. Trudno
je šla z roko čez čelo in brezbrižno gledala okrog sebe. Molče je
strmela v sklonjene obraze. Nato je zaprla oči in z obupnim
krikom klicala svojo umorjeno srečo, svojo uničeno mladost.
Vse tolažilne besede so bile zaman. »Zakaj ste me zbudili?« jim
je odgovarjala. Itine ustnice so se krčevito stisnile, okrog usten
pa se ji je začrtal trd izraz. Cvetje upanja na njenem drevesu
življenja se je zaradi velike izgube osulo, klice življenja so
izumrle in napravile prostor popolni odpovedi.
S trudom so deklico spet spravili na noge, toda iz globoke
omedlevice seje prebudila druga Ita, skmšena podoba bolesti.
Ita, ki je okusila največjo blaženost na zemlji, je bila
spremenjena. Blaženost, obojestransko, preveliko, idealno lju-
bezen sveto občutje - vse to je nežnočuteča deklica v svoji
globoki nezavesti odnesla v grob. S popolnoma nasprotnimi
občutki se je zbudila v trezno vsakdanjost. Zanjo je bil svet
porušen... Kar je ostalo, je bil le spomin na nezaceljeno rano, ki
naj jo nosi vse življenje.
Nemogoče je izraziti bolečino te deklice z vsakdanjimi bese-
dami.
Vaščani so vedeli, da je mladi graščak pretrgal vse odnose z
materjo. Upravičeno so jo grajali, saj je le njena trdota povzroči-
la tako nesrečo.
Objava smrti umrlega se je glasila: »Padel na polju časti.« In
vendar! Nekaj je bilo v zraku, kar so mnogi slutili, nihče pa ni
hotel izgovoriti.
Čez nekaj dni je Ernestov sluga Marcel prinesel njegove stvari
v Koprivnico. Ker je vedel za vse dogodke zadnjega dopusta v
Schwarzerjevi hiši, je moral gospe obljubiti, da ne bo nikomur
v vasi o tem pripovedoval. Čeprav je skrbno pazila, da ni prišel
z nikomer v stik, se je Francki vendarle posrečilo, da je šla
neopazno mimo njega in mu zašepetala:
»Pridite danes zvečer k meni, govoriti moram z vami.«
Marcel je prikimal. Pozno zvečer se je izmuznil iz hiše in se
napotil k njej. TU ji je povedal vso resnico. Francka ga je prosila,
naj ostane splošno mnenje, da je »padel«, ker je hotela Iti
napraviti njeno bolečino znosnejšo. Marcel je pritrdil in rekel:
»To se tudi lahko imenuje junaška smrt, saj jo je iskal na polju
slave. Če ga ne bi stotnik silil v bolnišnico, ne bi prišlo do tega.
Ni bil zaman predlagan za zlato medaljo in za zaslužni križec.
Toda kaj mu sedaj vse to pomaga? Ernest ni več doživel te
časti.«
Solze so ga zalile in tudi Francka je jokala.
Drugo jutro se je Ernestov sluga odpeljal. Francka ga je
skrivaj spremila do postaje v Rajhenburgu. Med potjo ji je do
potankosti opisal neznosne prizore, ki so se dogajali v Schwar-
zerjevi hiši. Tudi ni zamolčal duševnih bolečin, ki jih je mladi
gospod pretrpel, dokler ni v trenutku obupa, oslabljen na duši
in telesu, v vročičnem deliriju izgubil prisebnosti. Usodno je
bilo to, da je bil v tistem trenutku sam.
Veliko "če« in »toda« je bilo še izgovorjenih, a vse prepozno.
»Ernest nas je za vedno zapustil.«
71i ni bilo govora samo o trpljenju in smrti mladega gospoda,
ampak tudi o veliki bolečini njegove uboge deklice. Za njegovo
mater ni bila izrečena niti beseda sočutja, saj je sama povzroči-
la vso nesrečo. Še več. Ko ji je sin govoril o svoji smrti, je celo
zatrdila, da ga raje vidi mrtvega kot poročenega z Ito.
Vaški kaplan je to jutro jezdil po deželni cesti proti Rajhen-
burgu. Med potjo mu je prišla naproti jokajoča žena. Ustavil je
konja in jo vprašal, zakaj joče. Bila je Francka, ki jo je sluM
pripovedovanje tako pretreslo, da si je v joku skušala olam
srce. Povedala je gospodu vse, s prošnjo, naj tega ne m
drugim, kajti Ita ne sme tega zvedeti. Oba sta bila istih trm
naj deklica meni, da je njen ljubljenec padel v boju, kar jM
deklico vsekakor lažje. i
V nedeljo po tem dogodku je bila pri maši, kot običap^
cerkev nabito polna. Kaplan je imel pridigo s temo: »KarjeU
združil, naj človek ne loči.« Njegove zadnje besede so bik
»Izgubili smo ljubljenega, nenadomestljivega gospoda in t
žalujemo za njim. Zdaj bomo pokleknili in goreče molili zanj.'
Gospa Schwarzerjeva je sedela sama v svoji klopi. Duhovn
kove besede so jo občutno zadele. Morala je misliti na dan, fc
jo je sin zadnjikrat prosil, da se poslovi od svoje deklice. I
prošnjo pa mu je odbila. Mogoče je imel duhovnik s svop
očitki prav tako danes kot takrat. Toda srd zaradi poraza>
njenih načrtih je bil prevelik, da bi to priznala. Hotela je sani
njegovo dobro, in to jo opravičuje. V svoji notranjosti obsof
deklico, ki je po njenem mišljenju kriva smrti njenega edina
Vsi, ki so mladega grajskega gospoda poznali, so mu. bi
prisrčno vdani, in marsikatera solza se je med molitvijo utrd
ob misli na prerano umrlega.
Drugo jutro je opravil župnik tiho mašo za pokojnim. Mnol
vaščanov, ki so v tem času težko pustili delo, je bilo prisotd
Gospa Schwarzer je klečala v globoki žalosti. Marsikak očitap
pogled jo je zadel in izpraševal: Kaj pravi tvoja vest? Imaš
svoje zadoščenje? Odločno je sprejela te poglede. Kaj se je v /il'
godilo, ni mogel nihče vedeti. Sožalja ji ni izrekel nihče.
Ita je klečala nedaleč od nje v klopi. Mati in Francka star
podpirali in skoro nesli tja. Sedela je tako, da je grajska gosp
ni mogla videti. Duševno popolnoma odsotna je pokleknila-}
mislih je videla sveži grob dragega in na njem križ z njegovih
imenom. - Ko sojo peljali iz cerkve, seje komaj zavedela, dal
obred končan. Cerkveni zvonovi so zvonili žalostno pesem ^,
spremljali mater in nevesto umrlega na njuni žalostni
domov.
Tako žalostno je umrl zadnji potomec pl. Schvvarzer, vi^^
Heldenstamm. V istem času pa je bilo tudi plemstvo s svojih
strogimi postavami v zadnjih zdihljajih. Kmalu nato jezgubv'
Avstrija svojo moč, in tisto razdobje se je nagnilo k svojec
koncu.
Prva ljubezen - res pravljični svet!
Na drevesu življenja premili ti cvet!
Sevaš najglobljo nam blaženost vso.
vlivaš v človeka presveto nebo
in s sijem čarobnim obsevaš nas
tja daleč v visoke starosti čas.
(KONEC 1. del^
INFORMACIJE
27
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
jdlle:
16.8.: Jerica UŽMAH iz Loke
i Žusmu - deklico, Bojana
ISTERŠEK iz Laškega - dečka,
inica GAJŠEK iz Grobelnega -
klico. Jana VRENKO iz Škofje
si - dečka, Melita FABJAN iz
Ranic - deklico, Metka ZA-
[iNlK iz Loč - deklico, Simo-
fJEREB iz Zreč - deklico in
Irija KOLMAN iz Teharij -
Aa;
17.8.: Polonca BELINA POL-
:iNŠEK iz Celja - dečka, Minka
DREC iz Dramelj - deklico,
larja URLEP iz Žalca - dečka in
iefka MUŽERLIN iz Grobelne-
j-deklico;
18.8.: Marjeta OCVIRK iz Laš-
ega - dečka;
19.8.: Brigita LUPŠE iz Ko-
rivnice - dečka, Elizabeta BOR-
t iz Rogatca - dečka in Klavdi-
iVERDEV iz Žalca - deklico;
2Q&: Natali KOVAČIČ iz
narja pri Jelšah - deklico. Mi-
na KUKOVIČ iz Loč pri Poljča-
ah - dečka. Mara VAJANC iz
Wzele - deklico, Olga KOPI-
AR iz Dobrne - deklico in Este-
UELENKO iz Slovenskih Ko-
fc - deklico;
21.8.: Monika POGOREVC iz
itanja - dečka, Nataša HOF-
I^UR iz Ljubnega ob Savinji -
'fklico. Cvetka MAZEJ iz Buč -
^klico. Romana ŠPACAPAN iz
Polzele - deklico. Jožica POTRČ
iz Žalca - dečka. Dragica SEV-
ŠEK iz Radeč - dečka, Tatjana
MERNIK iz Loč - deklico, Mile-
na ŠTRAUS iz Slovenskih Ko-
njic - dečka in Romana HREN iz
Slovenskih Konjic - dečka;
22.8.: Sevala JAŠAREVIČ iz
Velenja - deklico, Marica KLE-
PEJ iz Štor - deklico, Sabina
GOMZl iz Prebolda - deklico,
Suzana ŽOLNIR iz Celja - deč-
ka, Irena PUŠNIK iz Šempetra -
deklico, Janja GABERŠEK iz
Šentjurja - dečka. Lučka VER-
DEV iz Celja - dečka, Mija FUR-
JAN iz Rogaške Slatine - dečka,
Nataša MIHURKO iz Sevnice -
dekhco in Martina KOLENC iz
Nazarij - dečka.
POROKE
Celje
Poročilo se je sedem parov in
sicer: Aleš ZUPAN in Sanja JUG
oba iz Celja, Zvonko ŠKET in
Damjana LILEK oba iz Celja,
Mihajlo PRIMOŽIČ in Marjan-
ka KORČE oba iz Celja, Janez
ŠKERBINEK in Klavdija ŽGAJ-
NER oba iz Zreč, Jože KOSEM
in Jerica ZAVRŠNIK oba iz Sev-
nice ter Peter JUG iz Celja in
Tatjana ŠTANTE iz Vojnika.
Laško
Poročilo se je 32 parov, od
teh: Ivan PAVLIN in Zvonimira
ŠPILAK oba iz Žebnika pri Ra-
dečah, Robert KMETIC in Ma-
teja CELESTINA oba iz Svib-
nega pri Radečah, Janko ŠPIL-
JAK iz Lise pri Celju in Karin
RANDEU iz Petrovč, Andrej
SKALAR iz Celja in Renata
VIDOVIČ iz Zadobrove, Benja-
min ŽONTA in Terezija STR-
NIŠA oba iz Svibnega, Amir
LUKOVIČ in Kumrija BAŠIČ
oba iz Hrastnika, Anton PEL-
KO iz Šentruperta in Karmen
VODIŠEK iz Kanjuc pri Svetini,
Sandi STOPAR in Alenka BRIC-
MAN oba iz Laškega, Andrej
OLOVEC iz Dolšc pri Krškem
in Metka KAJIČ iz Radeč, Ra-
domir LAZIČ iz ZR Jugoslavije
in Dragica BOGOVIČ iz Celja,
Stanislav RADIČ iz BiH in
Smiljka PAŠIČ iz Celja, Boštjan
VIDEMŠEK iz Škal pri Velenju
in Mateja ES iz Laz pri Velenju,
Aleš FERLIČ iz Tevč in Zlatka
GRADIČ iz Blatnega Vrha, Jože
TOVORNIK in Silva DEŽELAK
oba iz Curnovca pri Šentruper-
tu, Andrej KLADNIK in Breda
KOVAČIČ oba iz Celja, Aleš
BRUS iz Celja in Aleksandra
KREGAR iz Ljubljane, Bojan
JELENČIČ iz Ljubljane in Ma-
teja POVALEJ iz Štor, Srečko
SOVIČ iz Nunske Grape pri
Murski Soboti in Karmen GOL-
HLEB iz Celja, Martin LOKO-
ŠEK iz Trojnega in Jožica ZOR-
KO iz Rifengozda pri Laškem,
Roman KNEZ in Mihaela VRE-
ČKO oba iz Sela nad Laškim,
Aleksander Simon BASTL in
Darja KLENOVŠEK oba iz Ce-
lja, Miroslav CERAR in Danica
GUČEK oba iz Ljubljane, Mat-
jaž ROŽIČ in Simona POLAJ-
ŽER iz Ločice pri Polzeli ter
Sebastjan KOŠIR iz Celja in
Melita ZORKO iz Marija Grad-
ca.
Diamantno poroko sta
sklenila Ana in Ludvik BREZ-
NIKAR iz Radeč.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Vlado KLAU-
DIK iz Žalca in Vesna ŠMID iz
Lekmarja, Martin KOREZ iz
Donačke Gore in Aleksandra
KITAK iz Tlak ter Robert
PODHRAŠKI iz Brezna na Hr-
vaškem in Sonja ŠMIT iz Ža-
henberca.
Šentjur pri Celju
Poročili so se štirje pari in
sicer: Darko ARTNAK in Dani-
ca POVALEJ oba iz Vrbnega pri
Šentjurju, Dušan OBREZ in Mi-
haela KERŠ oba iz Gorice pri
Slivnici, Gorazd GROSEK in Ro-
mana BELAK oba iz Botričnice
pri Šentjurju ter Igor ŠARLAH
iz Šentjurja in Marija MUHA iz
Vrbnega pri Šentjurju.
Velenje
Poročili so se: Boris RA-
KUŠA in Melita KRAU oba iz
Velenja. Lučko ŠTIMULAK iz
Velenja in Natalija VRABIČ iz
Hrastovca. Robert PEČOVNIK
in Damjana SKORNŠEK oba iz
Velenja ter Vinko BASTEU in
Nataša DERMASTJA oba iz
Velenja.
Žalec
Poročili so se: Ivan POD-
BREGAR in Breda VRHOV-
NIK iz Zahomc. Janko KEB-
LIČ in Irena GOVEDIČ oba iz
Polzele. Jožef TURNŠEK iz
Žalca in Danica KARNOVŠEK
iz Šempetra v Savinjski doli-
ni ter Darko BRŠEK iz Pari-
želj in Sergeja MASTNAK iz
Polzele.
SMRTI
Celje
Umrli so: Franc JOVAN. 68
let iz Hrastnika, Frančiška
HRIBERNIK, 83 let iz Lenarta
pri Gornjem Gradu, Anton
DEČMAN, 80 let iz Senovice,
Marija NOVAK, 68 let iz Sv.
Lovrenca, Jožefa ČERNELČ,
84 let iz Vojnika, Franc MUŠIČ.
74 let iz Slovenskih Konjic. Ivan
BERZELAK. 67 let iz Slatine.
Marija PEKOŠAK. 88 let iz Sp.
Ponkvice, Simona Marija SIMO-
NIČ RAMŠAK, 52 let iz Zvodne-
ga, Alojz JELENC, 82 let iz Ja-
vornika, Justina RABUZA, 94
let iz Laške vasi, Marija PODER-
GAJS, 85 let iz Celja, Martin
ZUPANC, 74 let iz Jagoč, Barba-
ra KRAMARŠIČ, 90 let iz Celja,
Ciril KAVDIK, 71 let iz Kavč,
Jožica ČATER, 80 let iz Celja in
Veronika TURNŠEK, 66 let iz
Zagorja.
Laško
Umrli so: Dušan ZEMUAK,
40 let iz Laškega, Amalija KLE-
NOVŠEK, 87 let iz Paneč pri
Jurkloštru, Ciril CERAR, 68 let
iz Radeč, Franc ROZMAN, 53
let iz Jelovega, Peter CEPUŠ,
56 let iz Ojstrega pri Laškem,
Anton DERNOVŠEK, 62 let iz
Spodnje Rečice pri Laškem,
Jožef ZALOKAR, 55 let iz Brst-
nika pri Laškem, Stanislav
KLEPEJ, 64 let iz Spodnje Reči-
ce in Amalija JANČIČ, 85 let iz
Tevč pri Laškem.
Šentjur
Umrla sta Ivana ŽAFRAN,
81 let iz Voduc in Jože ŽNI-
DARŠIČ, 71 let iz Planine pri
Sevnici.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ana PEČNAK, 72
let iz Prelaska, Zofija KLA-
KOČER, 61 let iz Jašovca pri
Kozjem, Angela MOTOH, 58
let iz Prelaska, Ludvik ŠAR-
LAH, 85 let iz Lastnica in He-
lena DRAME, 77 let iz Škofije.
Velenje
Umrli so: Pavla JELENKO,
87 let iz Velenja, Ladislava
VAUPOTIČ. 71 let iz Gorenja,
Justina ERŽEN. 90 let iz Zavo-
dic. Rudolf VIDENJA, 70 let iz
Velenja, Lovrenc OREHOVEC,
69 let iz Jeronima, Marija
RIHTER, 81 let iz Pariželj, Da-
nica SRDIČ, 44 let iz Velenja,
Albin VENIŠNIKAR. 59 let iz
Rečice ob Paki, Marija OŠTIR.
86 let iz Velenja in Janez
GUZEJ. 62 let iz Dol.
Žalec
Umrli so: Alojzija KORES,
70 let iz Polzele, Karolina
PODBORNIK, 63 let iz Želez-
na, Jožef HROVAT, 66 let iz
Lok in Franc GREGORC, 40 let
iz Brega pri Polzeli.
RADIO CEUE
SP0RB>0D31.8.D06.9.1996
Sobota. 31,8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSIo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica.
7.40 Dnevni tisk. 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje,
9.30 Filmski sprehodi, 12.00 BBC novice. 13.00 Novice, 13.15
Študentski servis. 14.00 Napovednik. 14.15 Jack pot. 15.15 Podalpski
biser. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Čestitke in
pozdravi. 17.00 Kronika. 17.30 Vročih 20. 20.00 Večerni športno-
zabavnl program. 22.00 Rezervirano za vedeževalce, astrologe,
bioenergetike, 24.00 Zaključek programa in priključitev programu
Radia Slovenija.
Nedelja, 1.9.: 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.30 Horoskop,
740 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje. 9.15 Verska oddaja - Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski gost,
12.00 Novice. 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in
pozdravi poslušalcev, 16.30 Šport na Radiu Celje. 21.00 Pod sloven-
sko lipo. 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia
Slovenija.
Ponedeljek. 2.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna.
6.45 Horoskop. 700 Druga jutranja kronika RaSlo. 720 Tečajnica.
7.40 Pregled dnevnega tiska. 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Športno dopold-
ne, 11.00 Novice. 11.10 Nadaljevanje športnega dopoldneva. 12.00
BBC novice. 13.00 Novice. 13.10 Minute za zdravje. 14.00 Napoved-
nik. 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15
Petnajst minut za reportažo, IZOO Kronika, 18.00 Podalpski pop
ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia Slovenija.
Torek, 3.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 720 Tečajnica, Z40
Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 10.00 Dopoldne z..., 11.00
Novice, 12.00 BBC novice, 12.15 Izpolnjujemo vam glasbene želje,
13.00 Novice, 13.15 Pokličite in vprašajte. 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika, 19.15 Radi ste jih poslušali, 21.00 Da
ne bi pozabili peti (Jure Krašovec), 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00
Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.
Sreda, 4.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 720 Tečajnica, Z40
Pregled tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Radio Celje na terenu. 11.00
Novice, 12.00 BBC novice. 13.00 Novice, 13.15 Mali O, 14.00
Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Pop loto, 1700 Kronika, 18.00 FuU
cool. 21.00 Glasbeni express, 22.00 Zaključek programa in priključi-
tev programu Radia Slovenija.
Četrtek, 5.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro. 5.30 Prva jutranja
kronika RASLo. 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RASLO, Z20
Tečajnica, Z40 Pregled tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 9.00 DAN
ODPRTEGA RADIA Napovednik, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.10 Za volanom, 14.00 Napovednik, 14.15 Domače 4,
15.00 Obvestila, IZOO Kronika, 19.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk
blok z Alešom Uranjekom, 21.00 Rodeo - oddaja o country glasbi,
22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.
Petek, 6.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, Z20 Tečajnica, Z40
Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Pet petkovih pik, 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 S knjižnega trga, 14.00
Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo). IZOO Kronika, 19.15 Glasba je življenje, 20.00 Hej, mister
D.J., 21.00 DJ Time, 22.00 Zaključek programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00
ure, ob nedeljah inpraznikihpa pd 7.15 do 22. ure.
IZBOR IZ SPOREDA
Ponedeljek, 2. septembra ob 20.00:
Vrtiljak polk in valčkov
2Z festival domače zabavne glasbe Ptuj 1996, ki bo 6. in Z
septembra, bo predstavil direktor Radia-tednik Ptuj in vodja festiva-
la Franc Lačen. Oddajo bo povezovala Simona Brglez.
Torek, 3. septembra ob 10.00:
Dopoldne z...
Gost dopoldanske oddaje na Radiu Celje in Simone Brglez bo
znani glasbenik Aleš Uranjek, sicer tudi naš stalni sodelavec v
četrtkovih večernih glasbenih oddajah Ročk blok.
Torek, 3. septembra ob 21.30:
Iz glasbene skrinje
Tone Vrabl je v oddajo Iz glasbene skrinje povabil Olgo Nezman,
ki bo predstavila pevski nonet medicinskih sester iz Celja Cvet.
28
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
29
30
GLASBA
GLASBENI EX-PRESS
Novopečeni avstralski reggae
zvezdnik PETER ANDRE je bil
s svojo prvo veliko uspešnico
»Mysterious Girl« kar 12 tednov
uvrščen med prvih deset na
lestvici najbolje prodajanih sin-
gle plošč v Veliki Britaniji, prejš-
nji teden pa je omenjena pesem
skrivnostno poniknila iz proda-
jaln in lestvic. Njegova založba
Mushroom records je namreč:
po načelu »kuj železo dokler je ■
vroče« ploščo umaknila iz pro-!
daje in tako naredila prostor za'
novo Petrovo potencialno uspe-
šnico »Flava«, ki bo po napove-
dih tistih, ki so jo že slišaH,
presegla naklado 650 tisoč izvo-
dov »Skrivnostne deklice«. Po-
dobnim prijemom založb smo
bili v preteklosti že nekajkrat
priča, najbolj odmeven pa je bil
»nasilen« odhod predlanske us-
pešnice leta »Love Is AH
Around« škotskega kvarteta
WET WET WET
Med snemanjem videospota
za skladbo »Stranger In Mo-
skow«, že šestega singla z lani
objavljenega dublerja »HIS-
tory«, je MICHAELA JACK-
SONA zadel curek vode in mu
odnesel nosno konico. Mic-
hael že nekaj časa nosi umet-
no nosno konico, saj mu je
zaradi številnih plastičnih
operacij začelo odmirati tkivo
na nosu, kar pa njegovih
(pre) številnih fanov sploh ne
moti, zato so menagerji založ-
be Epic omenjen »incident«
uporabili kot dobro reklamno
potezo pri prodaji singla, ki se
te dni že vzpenja proti vrhu
lestvic. Michael Jackson pa je
bil pred dnevi tudi prvič v
svoji glasbeni karieri nomini-
ran kot koreograf - skupaj s
sestro Janet se bo 30. septem-
bra z Bjork, Madonno in Paulo
Abdul boril za prestižno na-
grado Bob Fosse Award.
Prihodnji ponedeljek se bo
na policah glasbenih trgovin
znašel novi studijski izdelek,
kompaktna plošča »New Ad-
ventures In Hi-Fi«, ameriških
ročk herojev R.E.M.. Ker so
Peter Buck, Michael Stipe, Bili
Berry in Mike Mills večino
materiala za ta album posneli
lani med turnejo »Monster
Tour« in nekatere skladbe ta-
krat tudi že predstavili v živo,
svojih novih stvaritev tokrat
ne bodo promovirali v živo.
Removce bo tako mogoče na
koncertnih odrih videti šele
ob koncu tisočletja, do takrat
pa se bodo morali njihovi fani,
zadovoljevati s filmom »Road '
Movie«, ki so ga R.E.M. pod
taktirko znanega režiserja vi-
deospotov Petra Carea posneli
na dveh koncertih v Alabami
ob zaključku že omenjene tur-
neje »Monster Tour«.
Po dveh kolapsih, ki jih je
Dave Gaham, pevec angleških
elektro poperjev DEPECHE
MODE, preživel letos zaradi
prevelikega odmerka mešani-
ce heroina in kokaina, je izid
njihovega devetega studijske-
ga albuma preložen na pri-,
hodnje leto. Martin Gore in
Andy Fletcher sta sicer že pri-
pravila večino pesmi za LP, ki
pa ga bodo Depeche Mode
začeli snemati šele konec tega
leta, ko se bo Gaham vrnil z
zdravljenja, na katero ga je
poslalo sodišče.
MADONNA se je že znebila
svojega ljubimca in očeta še
nerojenega otroka. Carlos
Leon je »začasno funkcijo«
očeta in nesojenega moža vzel
preveč zares in si drznil Ma-
donni večkrat očitati enormne
količine hrane, ki jih je Ma-
donna spravila po grlu po »na-
vodilih« zdravnikov in z dobro
znanim izgovorom nosečnic,
da pač morajo jesti za dva. 35-
letna Madonna si je v zadnjih
dveh mesecih s prekomernim
prehranjevanjem popolnoma
uničila za svoja leta zavidanja ;
vredno postavo, za katero je bil i
precej zaslužen tudi njen ex-l
lover in zasebni trener Carlos. ]
Angleški pocukrani elektro
pop duo PET SHOP BOYS se,
po uspešni avanturi z Davi-
dom Bowiem v skladbi »Hallo
Spaceman« in julijski Top 10
uspešnici »Before«, spet vrača ^
na lestvice s prijetno latino
skladbico »Se A Vide E«, ki sta
jo Neil Tennant in Chris Lowe
posnela skupaj z dvajsetčlan-
sko škotsko žensko bobnarsko
zasedbo Sheboom. Omenjena
pesem se bo že naslednji mesec
znašla tudi na njunem novem
studijskem albumu, prvem po
letu 1993 izdanem LP-ju »Very«.
Oboževalci PAMELE AN-
DERSON si bodo lahko na
videokaseti, ki bo kmalu v
prosti prodaji, ogledali prsato
manekenko in kvazi-igralko.
kako seksa s svojim niožj,
Tommyem Leeom, bobnarj^.
skupine Motley Crue, v J
in na jahti. Njuno dol daja^f
je že lani na skrivaj p^J
neki amaterski snemalec,
dišče pa je zahtevo po uidil
videoposnetkov iz prodaje jj
plačilu odškodnine zavrnilo!
obrazložitvijo, da ne gre ^
poseganje v zasebno življe^j^
saj sta Pamela in Tommy »ij
sto« počela na javnih in tuji^
očem ne dovolj skritih mestii,
STANE ŠPEGii
PO plesni Y»i3ieriyi, "Ki )o )e "Konec osemdesenii povzročila
KAOMA z »Lambado«, se nam obeta še ena podobna manija.
Povzročili so jo LOS DEL RIOS z največjo plesno uspešnico tega
poletja. Gre seveda za že skoraj dve leti staro skladbo »Macare-
na«, ki se na ameriški dance letvici zadržuje že neverjetnih 52
tednov, v zadnjih dveh mesecih pa je okupirala tudi najvišje
pozicije evropskih lestvic. Šefi plesnih studiov sirom sveta si že
manejo roke, saj si milijone rednih obiskovalci diskotek želi
naučiti rahlo opolzkih »macarena« gibov, ki jih sestavlja posre-
čena mešanica nekaterih bolj vročih prvin latino plesov. 1
Sivobradi irski veseljaki
spet v Ijubljani
Jesenski del letošnje koncertne sezone bodo spet odpj
ŠKUCOVA koncertna agen-
cija AFK letošnjo jesensko
koncertno sezono spet odpi-
ra z legendarno irsko folk
zasedbo The Dubliners. Irski
sivolasi poskočneži so že ne-
kajkrat gostovali pri nas, na-
zadnje lani 5. septembra, ko
so tako kot že večkrat poprej
dodobra napolnili Plečniko-1
ve Križanke. ,
Taisto prizorišče so organi-,^
zatorji namenili tudi njihove-
mu tokratnemu nastcpu, v
sredo, 11. septembra, ki pa bo
tokrat popestren še z nasto-
pom znanega nizozemskega
blues kitarista in pevca Hansa
Theessinka.
The Dubliners bodo v Ljub-
ljano prišli v nekoliko spreme-
iijeui zaseUDi, sa) so v svoje
vrste pred nedavnim sprejeli
najbolj priljubljenega pevca ir-
skih balad Paddya Reillya, ki
je zamenjal Ronnia Drewa. Ta
je z Dublinersi nastopal kar 34
let, neskončne turneje in pre-
velika ljubezen do piva pa so
ga primorale, da je zaživel ne-
koliko počasneje, od glasbe pa
se še ni dokončno poslovil. V
javnost je namreč pred krat-
kim pricurljala vest, da Ronnie
že pripravlja skladbe za svoj
prvi samostojni podvig. The
Dubliners bodo v Ljubljani po-
leg »izbranih del« iz svojega
enournega glasbenega reper-
toarja zaigrali tudi večino
skladb s pred kratkim objavlje-
nega albuma »Further Along«,
na katerem se je, poleg singla
»Working Man« in ene ižmed^
najbolj znanih irskih žalostin];
»Dirty Old Tovvn«, znašlo S(
dvanajst novih skladb.
The Dubliners so nastal;
pred več kot tridesetimi leti v
zadnji sobi legendarnega dub-
linskega puba 0'Donogues.Pc
nastopu na znamenitem Edin-
burgh Festivalu leta 1963 so se
kmalu prebili v vrh prebujajo-
čega britanskega folka. Po ne-
prestanih turnejah po irskih it
angleških klubih so se leta
1967, na presenečenje vseh,z
albumom »Seven Drunken
Nights« uvrstih na peto mesto
britanske lestvice najbolje
prodajanih LP-jev. Ta nenadni
uspeh je njihovo glasbo pone-
sel tudi preko britanskih meja,
Na celini so Dubliners debi-
tirah leta 1971 pred navduše-
no 8000-glavo množico v zna-
ni opon v "Beiluiu. rt;
tem nastopu so jim bila odp/ti
vsa vrata na svetovno glak-
no sceno, kjer so vedno nove
privržence novačili z dinamit-
nimi in duhovitimi nastopi
Leta 1987 so The Dubliners
svojo 25. obletnico delovanja
kronali z dvojnim albumoir.
»Celebration«, na kateri so
svoje glasbene talente združili
z nekaterimi največjimi imen:
irske in britanske folk scene,
Pesem »The Irish Rover«, ki so
jo posneli z odličnimi The Po-
gues, pa je Dubhnerje spet vr-
nila v vrhove britanskih lestvic.
Tridesetletnico delovanja so
obeležili z albumom »Thirty
Years A Greying« in svetovno
turnejo, ki se z krajšimi pavza-
mi vleče vse do današnjih dni
GLASB4
31
Stari mačici se ne dajo
Pevke in pevci večno zelenih melodij navdušili Celjane
gtari mački se ne dajo, bi
hko dejali ob nedavnem na-
lopu treh nam vsem dobro
nanih velikanov večno zele-
ih melodij Staneta Mancini-
[ Rafka Irgoliča in Lada Le-
l^ovarja ter nekoliko mlajših
Lvk evergreenov Tatjane
Pfemelj in Damjane N. Golav-
Q\ede na to, da so svoj višek
Josegli v 60. letih in bi jih tako
00 uvrstili pravzaprav med
jjjsike slovenske zabavne
slasbe, se seniorji še vedno ne
iajo. In prav je tako. Po njiho-
^,Jnl živahnem nastopu, ki
Tdrami še tako zaspano ob-
Jjjistvo, bi lahko sklepali, da
v vsakdanjem življenju ne
jiirujejo in da je glasba še ved-
30 nepogrešljiv spremljevalec
ijihovega vsakdana. Čeprav je
jetje za nekatere le še konji-
;ek, še tu in tam kdaj javno
:apojejo za svojo dušo in srce,
iol sami pravijo. In če jih ob-
;instvo tako navdušeno sprej-
Tie kot pred časom Celjani v
Lapidariju, je to le še dodatno
adovoljstvo za nastopajoče. O
.tisili z Večera večno zelenih
jelodij, o tem, kaj trenutno
počnejo, in o njihovih načrtih
la prihodnost smo izvajalce
[ovprašali po končanem kon-
certu.
Stane Mancini: »Večer mi je
|Mi!ddvse všeč, še bolje pa bi
i)ilo, če bi se vse skupaj začelo
ioliko kasneje, da bi bilo
zdušje še boljše. Drugače pa
ebilo kar luštno. Sedaj, ko
m upokojen, se lahko ukvar-
jam izključno z glasbo. Prej
sem bil namreč redno zapo-
slen, da _semJ.aW^o_^reživljal
družino in tako za glasbo ni
ostalo mnogo časa. Trenutno
sem član Ribniškega okteta,
imam pa tudi svoj band. V pri-
hodnje bi rad posnel še kak
nov CD z večno zelenimi melo-
dijami, saj ne bi rad posegal po
kakšnih drugih žanrih. Prepe-
vam tudi slovenske narodne
pesmi, z Janežem Bitencem pa
sva nedavno posnela tri kasete
za najmlajše. Z glasbo se torej
ukvarjam po svojih močeh in
ob njej preživljam vesele urice
svojega upokojenskega življe-
nja.«
Tatjana Dremelj: »Mislim,
da je bilo zelo lepo, škoda le, da
takih prireditev pri nas ni več.
Upam, da se bodo ljudje v bo-
doče nanje odzivali še v večjem
številu. Pri tem mislim na vsa-
ko prireditev, ne le takšne, kot
je bila tu nocoj. Zdi se mi na-
mreč, da Celje to nujno potre-
buje. Kot je nocoj že povedal
Lado, imamo Celjani lepo
mestno jedro, ki pa je slabo
izkoriščeno, zato upam, da bo-
do takšni in podobni večeri
poživili mrtvilo v centru mesta.
Kaj načrtujem v prihodnje? Pri-
pravljam nov CD, ki se imenuje
Zaljubljena in na katerem je 10
popolnoma novih pesmi. CD in
kaseta bosta izšla pri Založbi
Helidon konec avgusta, v za-
četku septembra in vse, kar
trenutno počnem je v smeri
priprav na nastope.«
Rafko Irgolič: »Današnji ve-
čer je bil vsekakor lep, če pa so
tudi poslušalci tako uživali kot
mi, nastopajoči, bomo tega ze-
lo veseU. Občutek sem imel, da
je prišlo res veliko ljudi glede
na to, da je to glasba davnih 60-
ih let. Sicer pa je pri vas res
zelo, zelo lepo. Rad nastopam
pred takšno publiko, ki ve, kaj
je prišla poslušat. Glasba je
brez meja, vsakdo ima svojo
smer, svoj okus in za vse je
dovolj prostora. Sam se v dru-
ge žanre ne vmešavam, raje
ostajam zvest tistemu, ki me
spremlja že vse življenje. Sicer
se z glasbo trenutno ne ukvar-
jam veliko, saj sem honorarno
zaposlen na Stomatološki kli-
niki, kjer nekaj ur tedensko
vodim praktične vaje s študen-
ti. Pripravljam tudi material za
ploščo, ki bo prišla na tržišče
jeseni, na njej pa bo 60 minut
starih dobrih popevk.«
Damjana Golavšek: »Vtisi so
lepi. Zdi se mi, da smo danes
spet naredili nekaj pionirskega,
ker se je v Celju po dolgem
času znova nekaj zganilo v tej
smeri. Upam, da se bo tradicija
nadaljevala in da takšna glasba
ne bo zamrla. Glasba je pač
takšna stvar, ki ti napolni srce
in naredi življenje lepše. Sama
se trenutno pripravljam na svo-
jo šolo, ki jo bom vodila v
Ljubljani. Gre za glasbeni vrtec
Muzikalček, kjer bom pouče-
vala otroke vse o glasbi. Posne-
la sem tudi nov videospot za
pesem Rime, ki je že drugi po
vrsti, v načrtu pa imam še ene-
ga z laserske plošče. Na tržišče
bo kmalu prišla nova plošča s
pesmimi s kasete, dodali pa
bomo tudi nekaj novih. Potem
bomo pa videli, kaj bo.«
Lado Leskovar: »Moji vtisi
so zelo lepi, zlasti ker imam
Celje resnično rad. Je res lepo
mesto, njegova zgodovina se
čuti na vsakem koraku, pa tudi
ljudje so zelo prijazni. Danes
nisem prvič v Celju, saj sem
imel svoj prvi nastop tukaj že
pred več kot tridesetimi leti.
Veseli me ideja o poletnih pri-
reditvah in želel bi, da bi bile le-
te še bolje obiskane. Ker se
Poletje v Celju dogaja letos pr-
vič, se morajo ljudje najprej
nanj privaditi. Kaj trenutno
počnem? Oh, jaz pa počnem
ogromno stvari. Prvič, sem v
redni službi na Radiu Slovenija
kot novinar komentator. Dru-
gič, sem redno zaposlen pri
svojem otroku, ki ga vsak dan
kopam, vozim v vrtec in skr-
bim zanj. In še tretjič, sem v
najboljši službi z mojo sopro-
go, s katero preživljam največ
časa in skupaj uživava sadove
življenja. Glede glasbe pa bi
rekel tole. Vesel sem, da je med
Slovenci nekaj obetavnih novih
skladateljev, s katerimi sem tu-
di sam sodeloval. Posnel sem
dve skladbi Jana Plestenjaka,
eno sva celo zapela skupaj, in
reči moram, da je fant res odli-
čen komponist in instrumenta-
list. Z njim bom prav gotovo še
delal. Veste, zame ni generacij-
skih preprek, starost zame
sploh ni problem. Če je kdo
dober, mu z veseljem prisluh-
nem in mu pomagam, ker ce-
nim ljudi, ki vedo, kaj hočejo in
se zato tudi trudijo. Prvi pro-
jekt, ki je na obzorju, je Festival
večnih melodij Laško '96, ki
letos praznuje že peto obletni-
co.«
BOJANA JANČIČ
Peter Napret vabi na
Kopitnik
v soboto, 31. avgusta, bodo na Kopitniku pri planinskem i
domu že šestič pripravili prireditev Popoldne ob citrah,
katere idejni pobudnik in glavni organizator je Peter Napret
iz Sedraža, profesor violine, ki študira citre na akademiji v j
Avstriji. \
»Na Kopitniku bomo zaključili mesec srečanj citrarjev, saj je i
bil v Velenju tridnevni festival Prešmentane citre, prejšnji^
teden pa je bilo tudi 9. srečanje citrarjev na Reki pri Laškem, j
Letošnje srečanje na Kopitniku bo vsebinsko drugačno od J
prejšnjih,« je povedal Peter, ki ima s pripravo veliko dela.;
»Vsako leto je prišlo veliko citrarjev in nastop se je zavlekel več \
dolgih ur. Letos bodo nastopile samo ljudske pevke iz Kompolj
nad Štorami, odlični citrar Tomaž Plahutnik s pevci in zal
zaključek atraktivni Monika in Alenka Heričko iz Maribora,'
Kako bodo poslušalci, ki se jih vsako leto zbere veliko, to
sprejeli, pa bomo videli. Prireditev Popoldne ob citrah na^
Kopitniku se bo začelo ob 14. uri.« i
TVJ
Ptujski festival
pod šotorom
27. festival domače zabavne
§'asbe Ptuj 96 bo letos 6. in 7.
*ptembra, prvič v dolgoletni
^Sodovini na novi, tretji, loka-
pod velikim šotorom, ki so
zapostavili ob Terme v Ptuju.
V začetku je bil festival na
Prekrasnem prostoru Minorit-
*ega samostana, potem pa za-
'^^^ rednega dežja nekajkrat v
'flovadnici šolskega centra. Ker
organizatorji ne zanesejo več
Vreme, so se letos odločili za
^^Of, ki pa prav gotovo ne bo
Mi\ takega zadovoljstva, kot
Poslansko dvorišče.
Prvi večer, v petek, bodo na-
J^JPili dobitniki srebrnih in zla-
Orfejev z dveh predtekmo-
J^i v Renčah pri Novi Gorici in
J^^neti na Dravskem polju:
Jo Storžič iz Golnika, Bistriški
Jarriev, Robert Praprotnik iz
jj^t^ljane, Vita Jesenice, Kogras
Spodnje Kungote, Jože Šeru-
Ptuja, Ravbarji iz Ljublja-
Zarja iz Tržiča, Frajkinclarji
Maribora, Slovenski kvintet
,'Mengša (edini profesionalni
^^bel med vsemi nastopa-
jočimi!). Rosa iz Slovenj Grad-
ca, Obzorje iz Železnikov, Kvin-
tet Sava s pevko Jelko z Bleda,
Štrk iz Ljutomera in Slovenski
odmev iz Radeč. Izven konku-
rence bosta nastopila ansamb-
la Rudija Pernata iz Švice in
Briški odmev iz Števerjana.V
revialnem delu bo nastopil lan-
ski zmagovalec, ansambel
Ekart s Prepolja.
V soboto, 7. septembra, bo
večer novih melodij, nastopili
pa bodo ansambli, ki so na
dosedanjih festivalih osvojiU
zlatega Orfeja. Z novimi melo-
dijami se bodo predstavili:
Fantje izpod Rogle iz Zreč,
Krim iz Notranjih Goric, Vita z
Jesenic, Laufarji iz Cerknega,
Modri val iz Kopra, Marjan
Herceg in Štajerski baroni iz
Starš, Šaleški fantje iz Velenja,
Mladi prijatelji iz Pesnice, Ob-
zorje iz Železnikov, Ekart s
Prepolja, Kvintet Sava s pevko
Jelko z Bleda, Tržaški narodni
ansambel iz Trsta, Rosa iz Slo-
venj Gradca, Štrk iz Ljutome-
ra, Slovenski kvintet iz Meng-
ša, Brane Klaužar iz Celja in
Slovenski odmev iz Radeč.
Petčlansko komisijo bo le-
tos vodil Ivo Ciani, v njej pa so
Anton Horvat, Vinko Štrucl,
Tomaž Tozon in Kajetan Zu-
pan. Komisija in občinstvo bo-
do pri izboru najboljših imeli
veliko težav, saj bo kot edini
profesionalni ansambel nasto-
pil Slovenski kvintet iz Meng-
ša s Primožem Koscem, ki bo
tudi debitant festivala.
TONE VRABL
Rekordna Zlata
harmonika Ljubecna 96
Na lanski Zlati harmoniki
je nastopilo 373 harmoni-
karjev, letos pa 473 ali sto
več, kar je izjemen dosežek
in dokaz, da se prireditev na
Ljubečni upravičeno uvršča
med največje tovrstne prire-
ditve na svetu.
Letos je organizator, ki je
imel v začetku nemalo težav,
uspešno organiziral dvanajst
predtekmovanj in dve polfi-
nali v Postojni in Zrečah. Naj-
več harmonikarjev je nastopi-
lo v Besnici - 60 in na Dolenj-
skem 59, najmanj pa v Ločah
in Matkah - po petnajst. Naj-
več tekmovalcev je bilo v
najmlajših kategorijah do 14
let (163) in do 25 let (180),
mnogo manj pa v starejših
kategorijah do: 40 let 49, do
60 let 38 in nad 60 let 43. Med
vsemi nastopajočimi je bilo
letos tudi 43 harmonikark.
Finale Zlate harmonike Lju-
becna 96 bo v soboto, 31. av-
gusta, in nedeljo, 1. septem-
bra popoldne na prostoru pri
gasilskem domu. V soboto
bodo nastopili godci nad 60
let, ki bodo tekmovali za na-
grado »Ljudski godec leta«:
Karlo Logar (Sežana), Slav-
ko Črv (Slap ob Idrijci), Darij
Kralj (Sežana), Valentin Doli-
nar (Uršna sela). Tone Hro-
vat, Zdravko Muha (oba No-
vo mesto), Jože Škerlj (Ilirska
Bistrica), Pepca Blejc (Men-
geš), Metod Praprotnik (Pod-
nart), Franc Fabijan (Zgornja
Besnica), Alojz Govekar
(Kranj), Peter Jamer (Ravne
na Koroškem), Jakob Ermenc
(Gornji Grad), Alojz Frančič
(Šentjernej), Jožica Vogrinc
(Krško), Štefan Gor (Murska
Sobota), Franc Brglez, Karel
Brglez (oba Ljubno), Karel Aj-
nik (Luče) in Franc Mohorčič
(Ljubljana). To ni vrstni red,
kajti tega smo izžrebali v po-
nedeljek v glasbeni oddaji Vr-
tiljak polk in valčkov.
V nedeljo, 1. septembra,
bodo za Zlato harmoniko na-
stopih: v kategoriji od 41 do
60 let Ludvik Žiberna in Vik-
tor Kotnik, v kategoriji od 26
do 40 let Brane Jankovič in
Jože Brglez, v kategoriji od 15
do 25 let Tomaž Prime, Dejan
Raj, Tomaž Kastelic, David
Puc, Borut Hočevar, Bojan
Srebot, Robert Goličnik, An-
drej Flis, Primož Kelenc, Ber-
narda Podlesnik, Damjan Pa-
sarič, Darko Goleč, Boštjan
Cmok, Srečko Kotnik in Ro-
man Strlekar ter v najmlajši
kategoriji, do 14 let, Matjaž
Kokalj (najmlajši 8 let), An-
draž Kamnar, Boris Žerjav,
Klemen Leben, Jaka Jane,
Matjaž Koritnik, Mateja Ker-
mavner, Simon Klančnik, Pri-
mož Založnik, Jernej Kolar in
Jernej Kočevar. Nastopila bo-
sta tudi lanska zmagovalca
Tomaž Škerjanec in Robert
Kožar, ki sta se neposredno
uvrstila v finale.
V soboto bo po nastopu har-
monikarjev veteranov nastopil
ansambel Celjskih 5, v nedeljo
pa vesele Štajerke in trio An-
dreja Blumauerja.
TONE^VMEL,
Ročk žur v Vojniku
člani skupine Emerson pripravljajo v Voj-
niku jutri, v petek, 30. avgusta, tretji tradicio-
nalni ročk festival. Koncert se bo v vojniškem
osrednjem parku pričel ob 1Z30 uri.
Bistven poudarek vojniškega tradicionalnega
ročk festivala je nastop mladih, še neuveljavlje-
nih skupin, povabili pa so tudi nekaj bendov, ki
so že izdali kakšen nosilec zvoka. Med drugim
se bodo občinstvu v Vojniku predstavili Sem-
prini, Abadon, Uncle Jack, Baby zdravo, Lo-
kalne pizde, Tantal, Emerson in drugi.
Članom skupine Emerson, ki delujejo v sklo-
pu krajevnega kulturno-umetniškega društva,
so na pomoč pri organizaciji koncerta priskočili
Občina Vojnik in drugi sponzorji. Vbjniški ročki
festival so prvič pripravili pred tremi leti, sedaj
pa si že utira pot kot eden največjih tovrstnih
festivalov na Celjskem. Kljub temu se organiza-
torji srečujejo s precejšnjimi finančnimi zagata-
mi, ki jih poskušajo rešiti z večimi prošnjami na
razUčnih naslovih. Organizacija podobnega žu-
ra zahteva kar precej finančnih sredstev, Bošt-
jan Sevnik iz skupine Emerson pa vseeno upa,
da bodo koncert mladih skupin kljub vsem
težavam uspešno pripraviU.
V Vojniku se bodo predstavile skupine iz cele
Slovenije, nekatere bodo na celjskem področju
nastopile prvič, zato vabijo organizatorji v
osrednji park vse, ki jim je pri srcu ročk glasba
in pravi ročk žur. US
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
• David Š. in Andrej L. sta
se 19. avgusta spreliajaia po
živcih Franca T. s Trnovelj-
ske ceste. Užitkarja sta mu
kar naprej zvonila na vratih
in se vsakič spet skrila. Ko je
bilo Francu tega njunega
špasa dovolj, se je obrnil na
policijo in zvonec je utihnil.
• Olgajeprejšnjičetrtekpo-
noči prijavila, da ji je sosed
Milan poškodoval vrata v sta-
novanje. Da pa si Olga in
Milan nista v dobrih sosed-
skih odnosih, je menda splo-
šno znana stvar. Ko je Milan
zaslutil, da mu soseda kani
po svoje ponagajati in mu
ukrasti predpražnik, je ravnal
sila zvito. Predpražnik je s kot
las tankim laksom povezal z
zvoncem na vhodnih vratih
svojega stanovanja. Ko je Ol-
ga zgrabila prtljažnik in ga
hotela odnesti, se je oglasil
Milanov zvonec in potem je
vsa stvar izgledala podobno
kot v risanki o Tomu in Jerry-
ju. Milan se je zakadil za
Olgo, ki mu je hotela pred
nosom zapreti vrata svojega
stanovanja, a je Milan urno
podstavil nogo. In Olgi ni
preostalo drugega, kot da Mi-
lana zatoži policiji, ker naj bi
ji z nogo poškodoval vrata.
• Na peronu železniške po-
staje so se v petek okrog dveh
ponoči zravsali Milan K., Dar-
ko N. in Zlatko F. PoUcisti so
jih pohopsali in pri enemu
našli avtoradijski sprejemnik,
ki je bil par dni pred tem
ukraden pri vlomu v lovski
dom v Celju. Najprej bodo šli
vsi trije kalilci nočnega miru
k sodniku za prekrške.
• Vpetekzvečersopoklicali
iz bistroja Country, kjer so se
zbali morebitnili posledic
pretepa med tremi gosti. Ob
prihodu patrulje pretepačev
ni bilo več, točajka pa jih tudi
ni poznala. Kot ponavadi.
• Milkica je v nedeljo po-
poldne prijavila, da se v nje-
nem stanovanju tepeta Vinko
in Fraic, njen in hčerkin pri-
jatelj. Bo treba prijatelje poča-
si zamenjati.
Zvezani z bodečo žico,
ustreljeni v glavo
Najdba človeških kosti na Golovcu odpira nova vprašanja o množičnih pobojih v Celju.
Na Travniški ulici v Celju
na območju Golovca naj bi
se po drugi svetovni vojni
vršili množični poboji huj-
ših razsežnosti, kot je znano
do sedaj, O množičnih gro-
biščih govori najnovejša
najdba človeških kosti in
predmetov na Golovcu, sicer
pa bodo zadnjo besedo rekli
strokovnjaki, najprej pato-
morfologi oziroma sodno-
medicinski izvedenci, ka-
sneje pa morda še drugi
strokovnjaki, pravosodni,
zgodovinarji, politiki in še
kateri. Za zdaj je nadaljnje
i zkopava nje ust avl j e n o.
•Začelo se je v torek 20. av-
gusta, ko se je lastnik gostišča
Klukec na Travniški ulici na
Golovcu lotil popravila vodo-
voda in so delavci pri odmeta-
vanju zemlje naleteli na člo-
veške kosti. Takoj so o tem
obvestili policijo. Delavci
UNZ Celje so prišli.na kraj in
ukrepali skladno z zakonom.
Prišla sta preiskovalna sodni-
ca celjskega Okrožnega sodiš-
ča Marjeta Planine in okrož-
ni državni tožilec Darko Kež-
man. Takrat so ugotovili, da
gre za kosti starejše od pet-
najst let, zato so lastniku go-
stišča dovolili nadaljevati de-
lo pri sanaciji vodovoda. Na-
slednji dan pa so delavci nale-
teli na še več kosov okostja in
predmetov. Na osnovi novih
najdb in domneve, da gre za
neznano grobišče širših di-
menzij, je preiskovalna sod-
nica izdala odredbo o prei-
skovalnih opravilih.
Preiskava na kraju najdbe
je potekala v soboto 24. avgu-
sta, ko so se preiskovalni sod-
nici in državnemu tožilcu ter
kriminalistom pridružili še
ostali strokovnjaki: sodnome-
dicinski izvedenec dr. Jože
Balažic z Inštituta za sodno
medicino v Ljubljani, dr. Bo-
ris Kralj s patomorfološkega
oddelka Bolnišnice Celje,
Marjan Pahor, inšpektor Mi-
nistrstva za zdravstvo enote
Celje, dr. Janez Černej, celj-
ski mestni občinski svetnik in
nemara  še  kdo.  Izkop je'
opravljala pogrebna službe
Veking iz Celja.
Gre za območje izkopava-
nja, okoli šest metrov dolg
pas globine od 100 do 180
centimetrov, kjer so v okviru
preiskovalnih opravil našli
ostanke najmanj dvaintride-
setih ljudi, ki so bili ubiti in v
zemljo zakopani v času druge
svetovne vojne, najverjetneje
pa v letih po njej. Nobenega
dvoma ni, da so ti ljudje umrh
nasilne smrti. O tem pričajo
značilne poškodbe (luknje)
na lobanjskih kosteh, na po-
sameznih kosteh rok pa so
našli ostanke žice, kar kaže
na to, da so likvidatorji svoje
žrtve na morišče peljali zve-
zane. Individualna identifika-
cija ubitih je nemogoča, so
ocenili strokovnjaki, sicer pa
bo več o tem mogoče reči po
tem, ko bo sestavljeno za-
ključno poročilo sodnomedi-
cinskih izvedencev, to pa lah-
ko traja mesec dni ali še več.
Takrat se bo brskanje po za-
devi Golovec ustavilo ali pa
bodo nadaljnje korake storili
tožilstvo, kriminalistični prei-
skovalci itd. Brez dvoma bo-
do svoje dodali tudi (ali pa
predvsem) zgodovinarji.
Kraj izkopavanja je bil po
končani preiskavi razkužen
po pravilih zdravstvene služ-
be. Občinski inšpekcijski or-
gan je ustavil vsa nadaljnja
dela na vodovodu oziroma
vsa zemeljska dela. Kraj najd-
be je do nadaljnjega tudi za-
varovan in ustrezno označen.
MARJELA AGREŽ
mmmi poto: GREGOR KATIC
Lastnik gostišča Klukec ni mogel pričakovati posledic, ki jih
je prineslo popravilo na vodovodni napeljavi Tako kot
mnogi drugi, se tudi on sprašuje, kje vse so še neodkrita
grobišča pobitih na območju Golovca.
Delček
plošče v ol
Minulo nedeljo pope
so Mladen L. (47), Davi
(31) Marjan P. (26) in j
O. (47) vstopili v pro
podjetja Popko v pros
velenjskega Veplasa, d
obrusili plastične palice
Vstopili so brez dovoljei
izven delovnega časa ter b
palice na stroju za ročno ol
vanje plastike. Okoli 17 l
zaradi dolgotrajnega delo
brusna plošča počila, delči
je priletel v desno oko Mla
L., ker pri delu ni upor,
zaščitnih očal.
Poškodba nJ
obiranjenl
hmelja |
v soboto, 24. avgi
okrog 23. ure, se je na obi
nem stroju za hmelj v li
ru hudo telesno poškod(
sezonski delavec, 25-1
Fadilj M. iz Makedonije.
Fadilj je v času, ko je ob
ni stroj še deloval, poskus,
zaščitenega prostora po
stega transportnega me
nizma odstraniti pvc vrei
ki se je znašla med hmelj
mi odpadki. Transportni
hanizem pa je vrečko, ski
z obiralčevo desno roko,
okoli osi. Nesrečo je op
mehanik, ki je stroj nemu
ma izključil, kljub temu p
Fadilj M. utrpel hudo tete
poškodbo.
GORELO JE
Požar v Glinovem
Pohištvu
v podjetju Glin Pohištvo
v Nazarjah je 23. avgusta
ob 17.20 uri izbruhnil po-
žar, ki je povzročil za sko-
raj 10 milijonov tolarjev
gmotne škode.
Požar je nastal zaradi tre-
nja traku na valjčkih tračne
tehtnice, pri tem pa se je
vnela žagovina. Ogenj je
uničil nekaj strojev in na-
prav, požar pa so pogasili
delavci sami, sprožila pa se
je tudi samodejna naprava
za gašenje.
Gorelo
gospodarsko
poslopje
Minulo nedeljo ob 3.15 uri
je zagorelo na gospodarskem
poslopju v Šentjurju, ki je
last Maje L. iz Šentjurja.
Iz za zdaj še neznanega
vzroka je v požaru, ki so ga
pogasili gasilci iz Šentjurja in
Lokarij, zgorelo ostrešje, sre-
dinski del srednje etaže, šest
koles, kosilnica, nekaj izola-
cijskega materiala ter razno
kmečko orodje. Gmotno ško-
do so ocenili na približno 2
milijona tolarjev. M.A.
PROMETNE NEZGODE
S 3,26 za volanom
Na magistralni cesti zunaj
naselja Ivenca se je v torek,
20. avgusta dopoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjena,
gmotna škoda pa znaša okoli
400 tisoč tolarjev.
Viktor K. (40) iz Slovenskih
Konjic je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Vojnika proti
Frankolovem. V križišču ma-
gistralne in lokalnih cest za
Jankovo in Ivenco, je z njego-
ve leve strani prečkala pred-
nostno cesto mopedistka, 65-
letna Gabrijela V. iz Ivence.
Vozili sta trčili, pri tem pa je
voznica kolesa z motorjem
padla po cestišču in se hudo
ranila.
Vozniku Viktorju K. je
elektronski alkotest pokazal
3,26 promila alkohola v orga-
nizmu.
Hudo ranjena
sopotnica
Na magistralni cesti zunaj
naselja Vojnik se je v torek,
20. avgusta zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili ra-
njeni dve osebi. Gmotna ško-
da znaša približno 800 tisoč
tolarjev.
Drago M. iz Vojnika je vozil
motorno kolo iz smeri Višnje
vasi proti Škofji vasi. Na Celj-
ski cesti je pred njim prečkala
magistralno cesto voznica
osebnega avtomobila, 34-let-
na Stanka K. iz Vojnika. Moto-
rist je trčil v zadnji levi bok
avtomobila, pri tem pa sta
voznik Drago M. in njegova
sopotnica padla po vozišču.
Voznik je bil lažje ranjen, Mo-
nika Š. (17) iz Vinske Gorice
pa je utrpela hude telesne poš-
kodbe.
Trčil v drog
V sredo, 21. avgusta okoli
enih ponoči, se je na lokal-
ni cesti v naselju Vojnik
pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo tele-
sno poškodovana. Na vozi-
lu je škode za okoli 150
tisoč tolarjev.
Bojan T. (28) iz Zagrada je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Vojnika proti Šmartnem v
Rožni dolini. Med vožnjo je
zapeljal desno z vozišča in
trčil v drog električne napelja-
ve ter se pri tem hudo telesno
poškodoval.
izgubila oblast
nad vozilom
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Virštanj se je v sredo,
21. avgusta popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
bila huje poškodovana mla-
doletnica.
M.Ž. iz Virštanja je vozila
kolo z motorjem iz smeri Vir-
štanja proti Rudnici. Zunaj na-
selja Virštanj je izgubila oblast
nad vozilom in padla po voziš-
ču ter se huje telesno poško-
dovala. Mladoletnica med
vožnjo ni uporabljala varnost-
ne čelade.
S ceste v drevo
Na magistralni cesti Celje-
Slovenske Konjice, zunaj na-
selja Globoče, se je v četrtek
22. avgusta popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poš-
kodovana, tri pa so bile lažje
ranjene.
Danica R. (33) iz Zreč je
vozila osebni avtomobil iz
smeri Frankolovega proti Voj-
niku. Zunaj naselja Globoče je
zapeljala levo z vozišča in trči-
la v drevo. V nesreči so bili
lažje telesno poškodovani
voznica Danica in njena sopot-
nika, 45-letni Milan R. iz Sko-
marja in 40-letni Cvetko R. iz
Zreč. Hudo ranjen je bil tretji
sopotnik, šestletni Rok.
S traktorjem v
jarek
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Sveta Ema se je v sobo-
to, 24. avgusta zvečer, pr
tila nezgoda, v kateri $
ena oseba hudo telesno
kodovala, gmotna škodi
je nastala, pa znaša okol
tisoč tolarjev.
Alojz G. (66) iz Rogi
Gorce je vozil traktor iz s
Sodne vasi proti Sveti
Med vožnjo so se mu na 1'
ni traktorja odprla desna
ta, ki jih je poskušal za{
pri tem pa je izgubil o
nad vozilom in zapeljal k
jarek. Sopotnica Terezija
(65) iz Roginske Gorce,
med vožnjo stala na hidn
ni gredi, je padla po tleh
hudo telesno poškodovali
Pet ranjenih
Na regionalni cesti v n
lju Golobinjek se je v n
Ijo, 25. avgusta zjutraj,
petila nezgoda, v kate
ena oseba utrpela hude
sne poškodbe, štirje ui
ženci pa so bili lažje ran
Gmotna škoda znaša pri
no 200 tisoč tolarjev.
Boris F (19) iz Brezove
Polju je vozil osebni avt(
bil iz smeri Podčetrtka
Prelaskem. V naselju Go
njek je zapeljal desno z
ča in v obcestni jarek ter
trčil v brežino Golobinjs
potoka. V nesreči je bila s(
niča, 16-letna Nuša B. iz
jega, hudo ranjena, lažje
kodbe pa so utrpeli vozn
ostali trije sopotniki, Dav
(18) iz Prelaskega, Dam
(15) iz Kozjega in Janl<
(22) iz Litije.
Deveta generacija pri načelniku UNZ
Stane Veniger, načelnik Uprave za notranje zadeve
Celje, je v ponedeljek, 26. avgusta dopoldne, pripravil
sprejem za deveto generacijo pomožnih policistov, spreje-
ma pa so se udeležili tudi starši teh fantov in starešine
policijskih enot, v katerih so se pomožni policisti uspo-
sabljali.
Načelnik Veniger je ob tej priložnosti usposabljanje ocenil
kot uspešno in pomožnim policistom izročil pisne pohvale.
Boštjanu Plankarju, ki se je usposabljal na PP Šmarje pri
Jelšah, pa je za izjemne uspehe, ki jih je dosegel v času
usposabljanja, izročil knjižno nagrado.
Na sprejemu sta načelnik in šef urada načelnika Drago
Vornšek govorila tudi o pomenu in vsebinah služenja vojaš-
kega roka v organih za notranje zadeve. M.A.
KRONIKA
33
0cisti se zavedajo odgovornosti, ki jih prednje postavlja družba, nikakor pa ne morejo biti
edini, ki so zadolženi za varnost naših otrok v prometu.
Varno v šolo - v
ponedeljek in vse leto
[eljski policisti so no vse nas naslovili poslanico, ki opozarja na prometne nevarnosti
in kliče k previdnosti.
Smo tik pred pričetkom
ovega šolskega leta, ki za
ečino naših otrok oziroma
)larjev ne bo pomenilo nič
ovega. To pa ne drži za
ribližno 30 tisoč slovenskih
rok, ki bodo 2. septembra
rvikrat prestopili pragove
)lskih vrat. Predvsem njim
;lja v teh dneh nameniti
)sebno pozornost. Za neka-
ire bo preizkušnja, celo vse
o\sko leto varno priti do šo-
itin nazaj domov, gotovo
težka.
Kako nevarne so lahko ceste
2 Otroke in mladoletnike,
lam pričajo tragični podatki o
levila v prometnih nesrečah
irtvih in ranjenih otrok,
trok in mladoletnikov, ki na
lovenskih cestah izgubijo živ-
enje, je namreč za en cel
ilski razred. To je kruta real-
ost, ki se je vsi, predvsem pa
arši, premalo zavedajo.
V sedmih mesecih tega leta
bilo na območju celjske re-
je v prometnih nesrečah
lieleženih 236 otrok in mla-
oletnikov (dvanajst manj kot
enakem obdobju lani), od
ga 70 (lani 89) otrok in 166
ani 159) mladoletnikov. Ne-
efa z najhujšimi posledica-
'ipa se je letos zgodila, ko je
prometni nesreči izgubil živ-
•nje en mladoletnik, lani pa
v enakem obdobju umrl en
rok. Telesne poškodbe je
rpelo 140 (lani 141) otrok in
''adoletnikov, nekateri tudi
''^^ne, da bodo vse življenje
^'klenjeni na invalidske vo-
Statistični podatki kažejo,
^ so otroci in mladoletniki v
■°nietnih nesrečah najpogo-
^ie udeleženi kot vozniki ko-
^ z motorjem (ti so tudi naj-
•fkrat povzročitelji nesreč),
kot potniki, pešci in kole-
'r)i. celo v štiriindvajsetih ne-
^'^ah pa kot vozniki osebnih
''omobilov. Otroci in mlado-
'"^'ki so največkrat povzroči-
Prometno nesrečo zaradi
■upoštevanja pravil o pred-
^^^i. nepravilne strani in
'^^''i vožnje,  nepravilnega
^^itevanja in nepravilnosti v
pešca. Vsi ti podatki do-
Zgovorno kažejo na to, da
ni poligon za preizkuša-
nje lastnega poguma in potrp-
ljenja ostalih udeležencev v
prometu. Cesta je nevarna in
pogosto preobremenjena pro-
metna površina, ki zahteva ve-
liko mero znanja, previdnosti
in tolerance.
Mesec september je čas, ko
posamezne organizirane in-
stitucije posvetijo prometni
varnosti nekoliko več pozor-
nosti. Zlasti na začetku mese-
ca se na vseh nevarnih odse-
kih pojavljajo zgoščene poli-
cijske patrulje, ki v sodelova-
nju s sveti za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu,
šolami, združenji šoferjev in
avtomehanikov, avtošolami
ter krajevnimi skupnostmi
poskušajo zagotoviti varnost
otrokom, ki v smehu in igri-
vosti prevečkrat pozabijo na
nevarnosti, ki prežijo nanje.
Takšne aktivnosti se bodo po-
novile tudi letos, policisti pa
tokrat želimo še nekaj več: da
se številne aktivnosti ob pri-
četku novega šolskega leta
nadaljujejo skozi vse leto in
da skrb za varnost naših
otrok postane naša skupna in
stalna naloga. Da bi bili pri
tem uspešni, morajo svoj
vzgojni del prevzeti tudi star-
ši in vzgojno-izobraževalne
institucije z ustreznimi pro-
grami vzgoje v prometu.
Prvi vzorniki otrok so njiho-
vi starši, zato se pogosto spra-
šujemo, kdo je te naše mla-
dostnike naučil drznih in izzi-
valnih voženj po pločnikih,
pešpoteh, parkiriščih ali celo
po otroških igriščih. Številne
vožnje v rdečo luč, vožnje
brez varnostnih čelad in brez
luči pa kažejo, da smo na tem
področju vzgoje nekaj izpusti-
li. Tudi spoštovanje prometnih
pravil je del kulture obnaša-
nja.
Če bo vsak od nas, ki se v
takšnih ali drugačnih vlogah
pojavljamo na naših cestah,
storil le korak k strpnosti in
spoštovanju prometnih pravil,
potem bomo vsi skupaj nare-
dili veliko. Takšno obnašanje
zahtevajmo tudi od naših si-
nov in hčera, občasno prever-
jajmo, kako se obnašajo v pro-
metu, in jih dnevno opozarjaj-
mo na možne pasti, saj otrok
nanje pogosto pozablja. Otrok
naj vidi v nas učitelja za življe-
nje, kajti znanja brez življenja
ni.
Policisti policijskih postaj
UNZ Celje
MINI KRIMIČIi
Dvojna sreča
v noči na 20. avgust je nekdo
vlomil v dve trgovini z imenom
Fortuna, obe na Mariborski cesti
v Celju. V obeh lokalih si je
nabral dva daljnogleda, 5 foto-
grafskih aparatov, audio kasete,
telefonske slušalke, nekaj čekov
in manjšo vsoto tolarjev. Skupna
škoda znaša okoli 350 tisoč tolar-
jev.
Orodje iz garaže
Na začetku tedna je nekdo
vlomil v garažo Avgusta J. v
Bukovju pri Stranicah. Ukradel
je dva zaboja, v katerih je imel
lastnik spravljeno specialno
orodje za popravilo pnevmatik,
nože za rezanje pnevmatik in
orodje za rezanje navojev. Vred-
nost ukradenega znaša okoli pol
milijona tolarjev.
Smuknil dragoceno
vrečko
Neznani storilec je v torek, 20.
avgusta okoli 11. ure, vstopil v
prostore A banke na Krekovem
trgu v Celju in izkoristil nepazlji-
vost Romana R., ki je stal za
pultom, nanj pa položil vrečko.
Neznanec je vrečko urno pobral
in potem veselo štel tolarske
bankovce. Ustavil se je pri števi-
lu 120 tisoč, za kolikor je oško-
dovan lastnik Roman.
Napadeni audi
v noči na 21. avgust je nezna-
ni storilec poskušal ukrasti
osebni avtomobil znamke Audi
100 S4, ki je bil parkiran na
Cankarjevi ulici v Celju in ki je
last Eldina R. Kljub naporom in
vztrajnosti, mu vozila ni uspelo
odpeljati, je pa z vlamljanjem
povzročil za okoli 100 tisoč to-
larjev škode.
Razočarani Madžar
Madžar Laszlo S. ne more
imeti lepega mnenja na račun
poštenosti Slovencev. Ko se je v
sredo zjutraj ustavil na parkiriš-
ču v Tepanju in za kratek čas
zapustil svoje tovorno vozilo, ga
je ob povratku čakalo presene-
čenje. V kabini je manjkal po-
slovni kovček z osebnimi doku-
menti ter denarjem v različnih
valutah v vrednosti okoli 100
tisoč tolarjev.
Okradeni lovski
dom
v času od nedelje do srede je
neznani storilec vlomil v prostore
lovskega doma Hum na Maistro-
vi ulici v Celju. Tat je odnesel
manjšo količino piva in brezalko-
holnih pijač ter prenosni radioka-
setofon. Anton P. je oškodovan za
približno 50 tisoč tolarjev.
Hrvat brez terenca
v noči na 22. avgust je nekdo
ukradel terensko vozilo znamke
Jeep Grande Cherokee, ki je sta-
lo na parkirišču hotela Park v
Rogaški Slatini. Vozilo je bele
barve, avstrijske registracije SD-
35 AV, lastnik, hrvaški državljan
Nikola M., pa je oškodovan za
okoli 6 milijonov tolarjev.
obisk med spanjem
v četrtek med sedmo in dese-
to uro je nekdo vlomil v stanova-
nje Irene R. v stanovanjski sose-
ski Na zelenici v Celju. V času,
ko je oškodovankina hčerka
sladko spala, je v stanovanju
poiskal in odnesel za okoli 50
tisoč tolarjev zlatega nakita.
Denar, živila
v noči na 23. avgust je nezna-
ni storilec vlomil v trgovino Va-
ria na Kidričevi cesti v Velenju.
Ukradel je večjo vsoto denarja
(marke in tolarje), razna živila, 2
steklenici vina in 10 sadnih so-
kov. Lastnik Peter T. je oškodo-
van za okoli 150 tisoč tolarjev.
Je bil rep?
Minulo soboto zjutraj se je na
policijsko postajo v Celju prima-
jal 25-letni Bojan iz Brega pri
Polzeli, ki je prijavil rop. Nekdo
naj bi mu v bližini lokala Bar Fly
v Celju na silo odvzel 25 tisoč
tolarjev.
Ko so se policisti poglobili v
zadevo, so ugotovili, da je Bojan
v minuli noči nekje izgubil spo-
min in orientacijo, pa je namesto
v svojega sedel v tuj osebni avto-
mobil. Ko je pravi lastnik avto-
mobila to opazil, je Bojana naj-
prej nadrl, potem pa mu z nekaj
klofutami dopovedal, da sedi v
napačnem vozilu. Med preriva-
njem pa se je zgodilo, da so
bankovci, ki jih je imel Bojan pri
sebi, pričeli frčati naokoli, tega
pa alkoholno prežeti mladenič
sploh ni opazil. In ker tudi njego-
vega jeklenega konjička ni bilo
nikjer, se je odločil, da tatvino
avtomobila in roparski napad
nanj prijavi na policiji. Policisti
so potem še ugotovili, da je bil
Bojanov avto tam, kjer ga je
parkiral, preden se je podal na
alkoholno turnejo: le nekaj me-
trov stran od avtomobila, ki ga je
zamenjal za svojega.
Osiromašeni
zastavi
v noči na soboto je neznani
storilec vlomil v osebni avtomo-
bil znamke Zastava jugo, ki je
stal pred stanovanjskim blokom
na Šaleški cesti v Velenju. V
notranjosti vozila je odmontiral
ojačevalec znamke Shervvood in
zvočnike znamke Pioneer. Last-
nik Tomaž J. iz Velenja je oško-
dovan za okoli 65 tisoč tolarjev.
V soboto popoldne je bilo
vlomljeno v osebni avtomobil
znamke Zastava 126 P, parkiran
na Cesti Lole Robarja v Šoštanju.
Zmanjkal je manjši nahrbtnik z
dvema denarnicama, osebnimi
dokumenti in nekaj tolarske go-
tovine. Lastnica Zdenka K. iz
Velenja je oškodovana za približ-
no 40 tisoč tolarjev.
Skrivališče V krmi
Minulo nedeljo popoldne so
policisti PP Šmarje pri Jelšah s
pomočjo občanov izsledili 29-
letnega Dušana M., ki je brez
stalnega bivališča in ki se je pred
kratkim vrnil s prestajanja za-
porne kazni. Možakar pa očiUio
ne more iz svoje kože, saj se mu
je spet zahotelo krasti.
V soboto in nedeljo naj bi
Dušan M. vlomil v dva vikenda
na Šmarskem, kjer je kradel
predvsem prehrambene proi-
zvode in pijačo. Lastnika Franca
N. iz Šmarja in Zvonka N. iz
Celja je (skupaj) oškodoval za
okoli 25 tisoč tolarjev Vlomno
tatvino je lastnik enega izmed
vikendov opazil še istega dne in
zadevo prijavil šmarskim polici-
stom, ki so bili Dušanu kar hitro
na sledi. Ubežnik se je najprej
zatekel v bližnji gozd, nato pa v
neko zapuščeno gospodarsko
poslopje, kjer ga je patrulja od-
krila, ko se je skrival med živin-
sko krmo. V ponedeljek se je
Dušan srečal s sodnikom za pre-
krške, verjetno pa ga čaka še pot
na sodišče.
Ukradena jeklena
lepotca
v noči na ponedeljek, 26. av-
gusta, je nekdo ukradel osebno
vozilo znamke Opel omega 2,0 i,
temno rdeče barve, z reg. št. CE
21-52D. Vozilo, ki je last Janka
K., je bilo parkirano na Brodarje-
vi ulici v Celju.
Isto noč je neznano kam izgi-
nil osebni avto znamke Audi 100
2,3, bele barve, z reg. št. CE 57-
39A. Vozilo, ki je bilo parkirano
pred bloki Ob železnici v Celju,
je last Matjaža P.
M.A.
Strele so švigale...
Med četrtkovim močnim
neurjem, ki je v večernem času
divjalo nad večjim delom naše-
ga območja, so strele udarile v
kar nekaj objektov na območju
Žalca, Celja, Šentjurja in Šmar-
ja, kar je povzročilo požare in
precejšnjo gmotno škodo.
^Ob 19.30 uri je strela udarila"v
gospodarsko poslopje Ivana T. v
Zaloški Gorici. Ogenj je zajel in
uničU celotno poslopje, skupaj s
40 tonami sena in 3 tonami koru-
ze. Živino in kmetijske stroje (ra-
zen puhalnika za seno) so doma-
či in sosedje uspeli rešiti. Gasilo je
80 gasilcev iz 15 društev, gmotna
škoda pa znaša okoli 6 milijonov
tolarjev.
Na Njegoševi ulici v Celju je
strela udarila v stanovanjsko hi-
šo Franca K. Ogenj, ki so ga
uspešno pogasili gasilci iz Celja,
Babnega in Ostrožnega, je zajel
manjši del podstrešja in povzro-
čil za okoli 300 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Strela je udarila tudi v kozo-
lec, last Viljema K. iz Zlateč pri
Šentjurju. V požaru, ki ga je
zanetila, je objekt, na katerem je
bilo tudi nekaj sena, popolnoma
pogorel, kmetijske stroje pa so
uspeli rešiti. Ogenj so pogasili
gasilci iz Šentjurja, gmotna ško-
da pa znaša približno 500 tisoč
tolarjev.
Strele so švigale tudi nad Bu-
čami. Ena je udarila v zidanico
Franca V. iz Kozjega, ogenj, ki je
zajel ostrešje in se razširil, pa je
uničil celoten objekt in nekaj
vinogradniškega orodja. Gmot-
no škodo so ocenili na okoli 400
tisoč tolarjev.
Zaradi udara strele je požar
nastal na opuščenem gospodar-
skem poslopju Franca J. v Belem
pri Šmarju. Ogenj je zajel celot-
no ostrešje, vendar so gasilci iz
Šmarja in Mestinja požar uspeli
hitro lokalizirati in ga pogasiti.
Gmotna škoda znaša okoli 200
tisoč tolarjev.
Med neurjem je strela udarila
tudi v starejši lesen kozolec, last
Slavka F. v kraju Lutarje prTPo-
nikvi. S kozolcem vred je zgore-
lo 12 kubičnih metrov lesa, 20
metrov koruznika, stroj zalušče-
nje koruze in cev puhalnika,
večji del strojne mehanizacije pa
so rešili. Požar so ukrotili gasilci
iz Šentjurja in Ponikve, gmotna
škoda, ki je nastala, pa znaša
približno 1 milijon 500 tisoč to-
larjev.
Iverice so ga stisnile
v torek, 20. avgusta dopoldne, je prišlo v podjetju Glin
Pohištvo v Nazarjah do delovne nezgode in hudih telesnih
poškodb delavca pri stroju.
Delavec Janez K. (36) iz Grušovelj je tega dopoldneva
nadzoroval delo avtomatske linije za proizvodnjo ivernih
plošč. Med delom je opazil, da je zvezdasto obračalo zlomilo
iverno ploščo. Da bi preprečil obračanje ostanka iverice, je
stopil med dvižno mizo in valjčni transporter. Pri tem so mu
iverne plošče stisnile in hudo poškodovale gleženj. Dolgo-
trajnejše stiskanje je z izključitvijo linije preprečil Janezov
sodelavec. M.A.
34
NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Naš zadnji poletni modni
vrtinec se bo odvrtel to sobo-
to od 10.30 do 11.30 na Radiu
Celje. Z vami bomo poklepe-
tali, kot običajno izžrebali
nagrade, tudi brez gostij v
studiu ne bo šlo.
Tokrat bosta to mladi in us-
pešni slovenski modni krea-
torki, morda se jima bo pri-
družila še tretja - govorili pa
bomo o tem, kakšne možnosti
ima pri nas mlad strokoven
kader, da se uveljavi na doma-
čem modnem področju in ali
sme sanjati tudi o uspehu v
tujini.
Ker za prvim vogalom že
čaka september, se bomo na-
slednjič lotili razčlenjevanja
najnovejših modnih trendov
za jesen-zimo 96/97.
Danes pa si privoščimo še
malce poletnega sanjarjenja.
Kaj bi storili, če bi vam ne-
nadoma padel z neba kup de-
narja? Hja, različne misli se ob
tem porajajo, nekaj dam pa bi
gotovo kar izstrelilo: »Šla bi v
najbolj ekskluzivne butike in
kupovala, kupovala...« Prav-
zaprav je danes problem le
stanje na bančnem računu.
Nekaj je že domačih butikov,
ki ponujajo vrhunsko modo,
pa tudi moda tujih prestižnih
kreatorskih imen se že lahko
kupi v Sloveniji: Armani, Ver-
sace, Escada, Prada, Dol-
ce&Gabbana, Baldinini, Va-
lentino, Montana, Lacroix,
Max Mara, tudi Ferre.
Pa pobrskajmo danes malce
med njegovo letošnjo modno
ponudbo.
Ferre - arhitekt mode.
Gianfranco Ferre, ki vodi
slavno pariško modno hišo
Christian Dior, je modni krea-
tor, ki mu pravijo arhitekt mo-
de. Nekaj zaradi njegovega os-
novnega poklica, predvsem pa
zaradi intelektualnega pristo-
pa k oblikovanju in do perfek-
cionizma dodelanih detajlov.
Sam oblikuje tudi modne do-
datke in še posebej uspešen je
pri nakitu.
Sam pravi, da ima pri obli-
kovanju oblačil v mislih žen-
sko, ki je praktična, dinamič-
na in malce ekscentrična. Na
očitke, da je njegov slog razko-
šen in izrazito elitističen, pa
odgovarja: »R-azkošno oblače-
nje je le en vidik časa...« Je pa
istočasno med najbolj nadar-
jenimi kreatorji sodobne mo-
de, ki se ne podredi sezon-
skim zapovedim le zaradi
trenda!
V Sloveniji se je izmed nje-
gove butične ponudbe prvič
spomladi pojavila cenovno
dostopnejša kolekcija Studio
0001 By Ferre, ki jo sestavljajo
značilne bogate bluze iz pre-
sojnega organdija. Vendar, le-
tos niso le črne in bele, tudi
oranžne, turkizne in vzorčaste
v kombinaciji s hlačami, ki so
v oprijete v pasu in na bokih,
skrajno prečiščenih hnij.
In kaj je ostalo pri njegovih
kreacijah od slovite Diorjeve
lini^ new-look iz petdesetih
let? Senzualnost krojev s pou-
darjenim pasom vsekakor, če-
prav Ferrejevi materiali in do-
datki nastajajo po novem kon-
ceptu in so rezuhat napredne
tehnologije.
Anketno nagradno vprašanje meseca avgusta:
KATERO JE VAŠE NAJUUBŠE POČITNIŠKO OBLAČILO?
a) kratke hlače in mini krilo in majica;
b) viskozna obleka v cvetličnem vzorcu;
c) udoben kombinezon brez rokavov.
OTROK IN SPOLNOST
Piše: DAVID IPAVEC
Spolnost in
spolna vzgoja
pri dojenčku
1. spolna igra
Za dojenčka je prav tako
značilno sesanje (o tem smo
pisali že pri novorojenčku).
Starši naj to njegovo slo zado-
voljijo kot normalno potrebo.
Otroško samozadovoljeva-
nje se lahko pojavi že v prvem
letu. Najpogostejša razloga pri
dojenčku pa sta:
-Ko raziskuje svoje telo, se
dotika tudi spolnih organov.
Pri tem doživlja svojevrstno
ugodje.
-Iz različnih vzrokov ga zač-
ne peči spolovilo, zato ga še
bolj drgne. Sčasoma ti dražlja-
ji vzbujajo tudi (prijetne)
spolne občutke, ki ga zavajajo
k temu početju.
Dojenček pride do igranja s
spolovilom tudi preko razisko-
vanja samega sebe. Ko spoz-
nava svoje telo, pri tem odkri-
va tudi spolne organe. Zaradi
prijetnega ugodja mu vedno
znova vzbujajo željo za tovrst-
no spolno igro. Ta odkrije po
enaki poti kot igro z rokami,
nogami, ušesi.
Raziskovanje pa je tudi na-
čin za spolno zanimanje pri
dojenčku. S svojim telesom se
ne samo igra - torej tudi s
spolovilom - ampak ima hkrati
željo po spoznanju samega se-
be, svoje zunanjosti. Spozna-
va se predvsem z otipavanjem.
Ob tem pa odkriva občutke
ugodja.
2. vzgojna vloga
staršev
Posebna dolžnost
staršev v tem obdobju je skrb
za dojenčkovo čistočo. Redno
naj ga umivajo in povijajo. Pri
tem naj poskrbijo tudi za spo-
lovilo in zadnjik. »Rdeče
otroške ritke« namreč niso
prav nič potrebne. Tako mu
celo zbujajo še neprimerne
spolne občutke.
Starši naj mislijo na utrjeva-
nje spolovila - zlasti pri dečku.
Dosežejo ga predvsem z red-
nim umivanjem glavice spol-
nega uda. Tako ne bo preob-
čutljiva že na vsak najmanjši
dražljaj, ki bi ga zato zavajal k
nepotrebnemu dotikanju ali
igranju.
Starši naj poimenujejo
spolne organe kot vsak drug
del telesa - in to že od začet-
ka, čeprav dojenček teh be-
sed še ne razume. Tako se
naučijo premagovati tovrstne
zadrege. Otrok v tem obdobju
ne predstavlja problema. No-
benih neprijetnosti ne bo de-
lal, če bodo spolovilo pravil-
no poimenovali. Težave pov-
zročajo, ko zadrego prenaša-
jo nanj.
Seveda lahko starši storijo
določene napake. Prva je že,
ko ne skrbijo dovolj za čistočo
dojenčkovega spolovila. S tem
povzročajo, da ga le-to navaja
k drgnjenju glavice spolnega
uda. Posledice pa so, da se iz
nabrane nečistoče pod kožico
začne  izločati  sirasta  maz
(smegma). Ta lahko povzroča
vnetje in gnojenje. Obenem ga
tudi hudo peče. Prav zato čuti
potrebo, da spolovilo še bolj
drgne. To pa je še dodatna
spodbuda, ki ga nagiba k
otroškemu samozadovoljeva-
nju.
Naslednja nepravilnost je,
ko starši prenašajo negativni
pogled o spolnosti na dojenč-
ka. Mnogim se zdi na primer
zelo ljubko, ko daje v usta
palec noge. Če se pa igra s
spolovilom, je to nezaslišano.
Pri tem pa pravzaprav ne dela-
jo nič drugega, kot da mu
usmerjajo svoje negativno gle-
danje na spolnost. Če vidijo v
vsem - kar diši po spolnosti -
nekaj prepovedanega in uma-
zanega, mislijo: K dotiku spol-
nih organov ga spodbujajo ne-
čisti nagibi.
Če si starši ne upajo poime-
novati spolnih organov, ta
molk sam na sebi sicer ne bo
imel škodljivih posledic pri
dojenčku. Vendar je to zače-
tek zgrešene spolne vzgoje,
katere bo deležen kasneje. Če
si namreč takrat ne upajo poi-
menovati - kako bo, ko bo
zanje vprašal?
RECEPTI TETE
KATARINE
Šampinjoni na
popecenem
kruhku
čisto majhne šampinjone
umijemo, po potrebi očistimo
in narežemo na tanke lističe.
Nato jih zdušimo na maslu do
mehkega, jih rahlo posolimo
in popopramo ter nadevamo
na koščke belega kruha, ki
smo jih z obeh strani rumeno
opekli na maslu. Pokapamo
jih z limoninim sokom, posi-
pamo z drobno nasekljanim
peteršiljem in jih na krožni-
kih, ki smo jih pred tem že
dobro ogreli, položimo na mi-
zo. Zelo dobro je, če z gobami
podušimo nekaj na drobno se-
sekljane šalotke, dodamo ki-
slo smetano (ali sladko), posi-
pamo pripravljene knihke z
i_fearibanim sirom in v pečici
na kratko gratiniramo.
Madžarski (led)
lecso
1/4 kg čebule narežemo na
obročke, po 10 dag mesnate
slanine in grobe česnove klo-
base na kocke, 1/2 kg koštnu-
lovine pa na nekoliko \
kose. Vzamemo kg zelenil
prik, odstranimo jim sem
paprike narežemo na za
dolge in široke trakove in
pimo 1/2 kg paradižnikov
bulo, slanino in klobase p
si pražimo, dodamo mes
ga z vseh strani opečemo,
to dosujemo narezano p
ko in malo pozneje še par;
nike. Jed se mora pri ;
vročini pražiti, dokler se
čisto ne zmehča. Pol ure
den jed ponudimo, vsuj
zraven skodelico riža. Ti
samo zato, da sok rahlo
sti. Če vzamemo riža več
stane lepljiva zmes. Začir
s soljo in rdečo paprik
lecsu ponudimo narezan
kruh.
Hruške s siroti
Potrebujemo zrele, čv
vendar sočne hruške, zr
pa ne preoster, polnoma
sir. Pri mizi si vsak olu|
nareže svojo hruško in
koščke skupaj s sirom v
Sveže sadje po težki je
močnimi začimbami, j
šnaje bila prejšnja, dobro
ne.
VEDEŽEVALEC DENIS
šifra: 22
No, spet eden, ki me sprašu-
je za srečne številke lota, torej
stvari, na katere jaz ne odgo-
varjam, ker je pač loto igra
naključja in sreče. V naprej pa
igrajte, toda za simbolične
vloge. Denar se vam obeta
preko nekega dodatnega dela,
kjer naj bi sodelovala vsa dru-
žina. Glede šolanja vašega si-
na pa vidim, da bi uspeh lahko
bil mnogo boljši, kot je. Malo
ga vzpodbudite, da bo bolj
samozavesten, skratka, da
prebudi spečega leva v sebi.
Hči pa je v šoli bolj vztrajna,
tako da za njo ni potrebno
imeti prevelikih skrbi.
Šifra: Sonce
Naj vam najprej napišem,
da je usoda vsakega vedno
spremenljiva, kar pomeni, da
včasih resnično ni najbolj rož-
nata, to ste sami zelo dobro
občutili. Ker pa niste dali kak-
šnega konkretnega vprašanja,
vas prosim, da mi pišete še
enkrat in mi razložite svoje
težave. Dovolite mi še nasvet -
mislim, da je najbolje o prob-
lemih, ki nas tarejo, dobro
premisliti in tako največkrat
odgovori pridejo sami od se-
be. Srečno in oglasite se čim-
prej.
Šifra: Zabava
čeprav si dala takšno šifro
vidim, da življenja ne jemlješ
kot zabavo, temveč zelo resno.
Prav je tako. No, ljubezen s
tvojim fantom se bo nadalje-
vala, toda, pomisli včasih, če
nisi le malo preveč ljubosum-
na nanj. Je to zato, ker se
bojiš, da bi ga izgubila? Teh
skrbi nikakor ni potrebno ime-
ti. Tudi za ti dve dodatni leti
šole bi se jaz na tvojem mestu
takoj odločil, ker imaš tu zelo
pozitivne karte. Pa srečno, in
piši, kako se bo vse skupaj
odvijalo.
Šifra: Dolgolas
osmošolka
Glede šole ti ne smem p
dati, katera natanko je p
zate, saj moraš ta korak
diti sama. Vedi pa, da so
vsod težave in potrebno j
do delo. Glede zdravja sel
hujšega ne kaže. Pazi pa i
na glavo, želodec ter r
Srečno!
Šifra: Prihodno
Najprej vam moram pov
ti, da vidim ponovno sre^
z bivšim fantom, pa tud
več. Srečno! Na splošne
zdrava oseba. Zobje, dih
poti, želodec in noge p
predeli, na katere morate
bolj paziti. V službi vas čc
precejšnje spremembe, 1
bodo občutile tudi na vč
žepu. Nikar pa ne zaspit
lovorikah, ker je v življ
tako, da je vedno treba na
Šifra: Love
message
Zmeda, o kateri mi piše
je v tvojem Ijubezensken
Ijenju, bo v roku dveh n
cev minila. Karte pa so s
odprle tako, da bi te r
opozoriti, da sama kdaj
misliš o stvareh, ki jih j
njaš. Najprej si sama odi
ri, kaj sploh želiš, potei
išči primernega človeka,
tisti pravi zate. Nikar p
obupaj, saj si še mlada.
INFORMACIJE
35
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
45
46
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MAH OGLASI - INFORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
TRAČ - niče
ilekirika je fu
M vzroka za paniko! Dokler prvi človek šoštanjske termoelek-^
trarne Jaro Vrtačnik (na desni) mirno uživa vse pravice]
»vipovca«, še ne bo zmanjkalo elektrike. Mogoče pa je direktor^
Jaro prišel na prizorišče ob jezeru zato, ker je s te lokacije}
čudovit razgled na njegove dimnike. 1
Po crkf zakona
v šmartnem ob Paki bodo
poslej med pogrebi odgovorni
s sabo nosili »švinglc« - odlok
o pokopališkem redu. Ta je
namreč tako natančno zapi-
san in tako natančno določa,
kako in kdaj, da se bodo vsi
bali, da ne bi slučajno napač-
no prestopili.
Laina idila
o Slivniškem jezeru ter nje-
govi okolici je v zadnjem času
spet veliko govora. Pisali smo
o poletni turistični tihoti ob
tem jezeru ter razburili neka-
tere (ne) upravičeno ponosne
veljake. Ljudstvo pa zaskrb-
ljuje tišina varuhov reda in
zakonitosti, ko gre za najraz-
ličnejše nepravilnosti oh teh
jezerskih vodah...
Peglala bo država
Električno je tudi naslednje
navodilo: vse poslušne sloven-
ske državljane so obvestili, naj
gospodinjska dela opravljajo
ob nedeljah. V ženskem delu
uredništva Tračnic smo se od-
ločile, da bomo še bolj poslu-
šne - gospodinjskih del sploh
ne bomo opravljale.
Žalski kavalir
Slovenski predsednik Milan Kučan je minulo nedeljo preživel
v družbi madžarskega predsednika Arpada Goncza. Kučanova
soproga Štefka je bila medtem'v varnih rokah žalskega župana
prof. Milana Dobnika. Kot pravi mož dunajske šole in kavalir,
je gospo predsednikovo pred dežnimi kapljami zavaroval v
Andražu na prireditvi Družina poje. No, morda pa ni bil
kavalir in mu je Štefkin dežnik še prav prišel, ker ni imel svoje
marele.
V iakanju na...
Menda se na velenjskem »vipu« dogajajo čuda. Mon
direktor Ere Gvido Omladič prepričal župana Srečka Meh
si bo premislil in izdal odlok o podrtju novogradnje ob j
kjer bo domoval Interspar Do takrat pa obema ostaja čai.
na bedrca, kjer je nastal posnetek. Direktor premogov
Franc Žerdin je s svojo porcijo že odšel.
Vsakemu svoje
Jože Zimšek: »Poslušaj Tone, zakaj so tebe posuli s koi
name pa se ni prilepil prav noben listič?
Tone Tarnšek:»???«
Glas iz (celjske) baze: »Zato, ker Turnšek uspešno vodi Pivi
no Laško, Zimšek pa misli, da vodi Mestno občino Celje!«
ZANIMIVOSTI
Boljši kot mercedes
Na Teharski cesti ima Franc Štor nenavaden avtomobil. Pred časom je želel svojega »fitS
prodati za 200 nemških mark, vendar nihče od morebitnih kupcev ni hotel prepisa. Avtomot
nameraval odpeljati na odpad, vendar si je premislil in ga v 14 dneh predelal v posrečenega ca
(brez strehe), ne da bi dodal kakršnokoli drugo opremo iz drugih avtomobilov, razen spredn
odbijača. Fiat cabrio sicer ni registriran, vendar se je po mnenju Franca z njim bolje peljati 1
športnim mercedesom. A. B., Foto: C
STRANKA ŠALJIVCEV
Mali Lojzek je imel »popravca«. »Stari« ni ničkaj
zadovoljen s sinovo zagnanostjo pri učenju.
»Madonca. Jutri imaš izpit - ti pa nič. Zakaj se ne
učiš?«
»Ne morem. Se mi gabi!«
»Kaaaj? Gabi?«
»Ja. V knjigi sem našel dlako...«
Tako mali Lojzek. Veliki Lojz (Oblakov) pa je
dobil minuli teden največ glasov bralcev za svojo
šalo, med kuponi pa smo izžrebali tudi Ano
KISOVEC iz Celja, ki jo kazen čaka 7. septembra
na izletu v neznano. Pridružite se nam tudi vi!
SAIATCDNA
Šef gradbišča gleda skozi okno bloka, ki ga
ravnokar gradijo, ko mu pade na glavo opeka
in mu odseka uho.
Ko brska po tleh in ga išče, se mu pridruži
mali Lojzek in mu pomaga pri iskanju. Fant
ga hitro najde in mu ga pokaže.
»Veš, to pa ni moje uho. Jaz sem imel
vedno svinčnik za ušesom,« mu odurne šef
gradbišča.
Starejši gospod pride k zdravniku:
»Gospod zdravnik, desna noga me strašno
boli, ne morem se opreti nanjo.«
Pa ga zdravnik pregleda in mu reče: »Nič
nisem našel, to bo gotovo zaradi starosti.«
»Ne govorite tako, saj je tudi leva noga prav
toliko stara kot desna, pa me nič ne boli.«
4ngei varuh
Lojza bi zadnjič skoraj kap, ko je šel mimo
sosedov, ki so popravljali dimnik in mu je tik
mimo glave priletela opeka. Zidar se mu nasmeji
in reče:
»Vidiš - sem te pa le obvaroval nesreče.«
»Res. Kdo pa si ti?«
»Kako? Angel varuh,« se hihita zidar z odra.
Lojz pa začudeno reče: »Angel varuh? Kje sipa
takrat bil, ko sem se ženil?«
Spričevalo
Sinek: »Ata, ali morejo slepi ljudje pisati?«
Oče: »Da, vsaj nekateri.«
Sinek: »Ata, ali morete vi pisati z zaprtimi
očmi?«
Oče: »Mislim da. Zakaj pa ne?«
Sinek: »No, pa zaprite oči ter podpišite mojo
šolsko spričeucdo.«
Dnevnik
»Draga hči, skrbi me, kaj je s teboj. Deklice tvcjih
let smo v tvojih časih pisale dnevnik.«
»Tojepvezamudno, mami, jaz imam kartote-
ko.«
Iz usi mu smrdi
Janez se je z gostilne vračal domov. Ker ga
noge niso več nesle, je padel v jarek in obležal.
Ko se je zjutraj zbudil in sezvlekel iz gnojnega
jarka, je sam pri sebi modroval:
»Saj ni čudno, če mi tako smrdi iz ust, ko sem
pa vso noč pil to gnojnico.«
Šale so prispevali: Marija ŠKORJANC iz Laškega,
Maja NAPRET iz Laškega, Zdenka HOFMAN in
Polzele, Ciril VASOVALEC iz Celja in Simona
ŠOLINIČ iz Celja.