MLADI DRUGAČE
Kaznivih dejanjje manj, a so bolj nasilna!
•  5  decembra letos ob sedmih zvečer je ob hiSi strahov v luna par-ku na Gospodarskem razstavišiu izbruhnil sploSm pretep m rvanje dveh skupin mladoletnikov, dijakov dveh beiigrajskih srednjih šol Tri-deset fantov se je v manjžih skupi-nah razbežalo po luna parku in okolici   Šestnajstletni fani iz ene skupine se je želel umakniti prete-pu. To mu zal ni uspelo, ker ga ie eden izmed zasledovalcev pobil na tla Pridružilo se mu je še Sest tova-riiev. Žrtev na tleh so začeli brcati po telesu, dva med njimi pa Se po-sebej v glavo Ko se Sestnajstletnik ni več branil udarcev, so se vsi ra-zbežali. čez nekaj dni je fant umrl zaradi izliva krvi v moigane  Med udeleženci pretepa je le eden star devetnajst let, ostali pa so še mla-doletni Vsi živijo v dijaSkih domo-vih.
•  11   novembra letos okoli sed-mih zvečer so pred Srednjo šolo tehniških strok in osebnih storitev štirje fantje - dva med njimi sta že bila polnoletna. dvašene-pretepli in obrcali  šestnajstletnega fanta. Vzrok? Žrtev je prejšnji dan ostrigla svojo sošolko. seveda na lastno že-Ijo, in ji napravila punkovsko frizu-ro. Dekle z lasmi ni bila zadovoljna. zato je nagovorila svojega prijatetja na maščevanie. Na srefio se je vse končalo le z lahkimi telesnimi po-škodbami. kar pomeni, da jo je Jestnajstletmk odnesel z oteklina-mi in krvavitvami. Toda pri surovem brcanju v glavo lahko takSne sre-čen izid zagotovi zgolj slučaj.
Statiatlčni podatfcl kazajo, da mladolatnitka krlminalttata v Slo-vanljl iz lata v lato počacl In vztraj-no narai6a. Tako *• )• na primar v lanakam latu v prttnaijavi z latom pr«) povačala za 18 odstotkov, udelaiba mladoleinlkov pri atorl-tvi kaznivlh da]an| pa za 20 odatot-kov. V LJubl|anl ao »tevllka alcar obrn|ana. Od l»ta 1980 do lata
1982 ja ttavilo mladoletnlkov, kl stanu)a)o na obmoL)u i|obl|an»klh občin in kl «o ¦torlll kaznivo deja-n)e, padlo » 152 na 9«. Tudl ilavllo mladolatnlkov, kl »o lakrlvlll kaz-nlvo dajanja na območ|u l|ubl|an-•klh obdln, aicer pa nl nujno, da tu tudl ztvljo, )a od lata 1980 do 1982 padlo a 173 na 119. Kl|ub tam, na vldaz -dobrlm- atatlatlčnhn pov-pračlam, pa mad nllrrri raala «evl-fo mladoleinHklh kaznlvlb dajan|
zopcr ilvljanja In t»lo In zop«r za-Mbno pramoi«n|a. Ali po donta-ie: vh v«i |< flzltnega nadlja mad mladlml (poallatav in hudlh all lazjlh talaanlh poikodb) In kra|l Zakal?
Previsoke cilje bi si zastavil tale prispevek, čs bi želel temeljito in znanstveno odgovoriti na vpraša-nje zakaj. Prav pa je, da zapiSemo stvari, ki jih dandanes opazi. in o katerih razmišlja, vsak med nami. V nepreslanem pehanju za "boljšim življenjem, ko se odraslim veliko-krat zdi, da dan sploh nima vefi 24 ur, ostaja mladim kljub nabitim izo-braževalnim programom Sol, več prostega časa, v katerem ne vedo. kaj bi Najtežje je srednjošolsko ob-dobje. Takrat se miadoletnik nena-doma prelevi \z pionirčka, ki mu je v družbi namenjena vsa skrb, v mladinca pred katerim zazija praz-nina, ki je niti mladinska organiza-cija. rtiti razne druzbene organiza-
cije in društva, še najmanj pa starii ter žola niso uspeli zapolniti Ne gre le za obdobje adolescence in iskanj novih vrednoi. za katerima se tako radi skrivajo starejši, ko je že prepozno, m ko so niihovi otroci ze "OŽigosani" na postaji milice ali v centru za socialno delo Gre za to, da mladina v svetu. ki |o obdaja na lepem ne najde več pravega vzora in tiste vzgoie ki bi ji jo starejii, ne le po sluzbem dolžnost' ampak vsi.
ki    čutijo   težave   mladostnikov, morali posvetiti.
In kakSen je svel odraslih, ki naj bi vzgajal mlade? Na vsakem pas-jom vogalu te vabi bife na šilce žga-nega. Koliko pa je mlečnih resta-vracij v naši občini ki se lahko poh-vali s kopico šol, od osnovnih do najvišjih? Nobene! Koliko mladin-skih sob premorejo nove moderne soseske, ki se bahajo z vrtci in pe-skovniki ter raznimi. igrali? Zelo malo. pa še te so bile krvavo izbor-jene! In ne nazadnje. kako ravna-mo. 4e opazimo na ulici pretep? Skrijemo se v najbližjo luknjo. da ne bi še sami odnesli kakšne bu-ške. Za pretep na Gospodarskem razstavišču, na primer, kjer bi mo-ralo vsaj deset varnostnikov skrbeti za red in mir, so miličniki izvedeli Sele, ko je bil zvečer fant odpeljan v bolnišnico' Sa potem sploh lahko zgražamo nad mladino, če nismo sami nič boljii?
VIDA PETROVČIČ