Leto IT. V Celju, dne 21. oktobra 1909. Št. 46 NARODNI UST Izhaja vaak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane za celo leto 4 E. za pol leta 2 K, za Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Vse poSiljatrve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je pofciljati Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojna naslov: »Narodni List" v Celju«— Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka bine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „N»rodni poStnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva oesta Štev. 3. stane 10 vin. List" v Celju. Vabilo na zborovanje slov. napredne mladine ki se vrši -v nedeljo, 24. oktobra 1909 ob 1. ari pop. v veliki dvorani pri gosp. Hodnika v Žalca. •uvnl red: f. Pozdrav gostov. 3. Nagovori odposlancev Iz raznlb krajev. 9. O organizaciji napredne mladine. Govorijo Andrej Osel lz St, JnrJa ob J. i. in rasni drugi mladeniči tn mladenke. 4. Pogovor o društvenih praylUb. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Po zborovanja prijateljski sestanek. pri gosp. Hodniku. Sodelujejo tamburail ..81. d. pod. druitva" v Celju, lalskl sekstet In rasni pevci. Na mladinsko zborovanje v Žalcu! Ali naj še obširno pišemo o potrebi in o ciljih napredne mladinske organizacije; ali naj ponavljamo žo sto in stokrat izrečeno trditev, da je le v organizaciji mladine podan predpogoj njenega usposobljenja za veliki življenjski boj; da je organizacija mladine, osobito naše kmečke mladine, nujno potrebna v svrho povzdige stanovske zavednosti in prepričanja o potrebi obrambe rodne zemlje; da je taka organizacija potrebna v svrho gojenja demokratizma, t. j. pravega, odkritega tovarištva in prijateljstva brez razlike med bogataši in siromaki; da je potrebna v svrho probuje naše ženske mladine, osobito kmečke, za narodne in gospodarske vzore, v svrho njene vzgoje k ljubezni do stanu in vzgoje k samozavesti; da je potrebna v svrho gojenja trdne discipline, katero bodo sedajni člani mladinske organizacije uveljavljali pozneje kot možje in žene v političnem življenju; da je potrebna v svrho probuje narodne zavesti, ki na] mogočno prešine zopet ves slovenski narod? 0 vsem tem nam danes ni treba več govoriti, to je v srcih in na ustih vseh, ki se že danes z navdušenjem štejejo za člane snujoče se mladinske zveze in ki bodo to svoje prepričanje nesli v najoddaljenejše vasi kot apostoli združitve, organizacije. Iz vrst naše kmečke mladine je izšla misel po združitvi, in naši kmečki mladeniči in dekleta hočejo to misel izvesti, uresničiti. Naj jim bo sreča mila, in naj bi že čez leto dni mogli s ponosom zreti na svoje uspešno delo. Slovenski napredni mladeniči in vrle napredne mladenke! V nedeljo 24. oktobra, ko se zberete v Žalcu, bo za Vas in za vse spodnještajerske Slovence znamenit dan plemenitega dela. Pozdravljamo Vas iskreno pri tem delu, želeč Vam stoternih sadov Vašega truda za plemenite cilje. Ne bobneče besede in trenutno navdušenje — trajno, nikdar počivajoče delo bodi vaš cilj, bodi cilj nove »Zveze slovenske napredne mladine**! Naj živi, naj raste in pro-evital Ustanovitev deželnega kulturnega sveta na Štajerskem. Predlog dež. posl. g. dr. V. Kukovca v štaj. dež. zboru dne 15. oktobra 1909. Štajerska dežela pogreša nadzorstva, katero bi lahko izvrševalo dež. zastopstvo nad podrejenimi mn zavodi za pospeševanje kmetijstva. C. kr. priv. kmetijsko društvo v Gradcu vzdržuje sicer dežela s svojimi sredstvi, vendar pa je isto zasebni zavod, kateri ni od- govoren ne dež. zboru ne dež. odboru in nima tudi obveznosti polagati tema dvema korporacijama računov. Kmetijstvo pa nujno zahteva tndi v naši kro-novini posebno interesno zastopstvo, katero bi bilo istotako kakorj na Češkem dež. kulturni svet, podrejeno dež. odboru in bi bilo vezano na predloge dež. zbora. Napredni kmetje na Spod. Štajerskem so se večkrat odločno v tem smisln izrazili. Z ozirom na posebne interese posameznih delov dežele in da bi se izognilo nepotrebnim prepirom, bi bilo umestno, da bi se ustanovili posebni oddelki dež. kulturnega sveta za Zgornje, Srednje in Jažno Štajersko. Predlagam torej, visoki deželni zbor skleni: Za varstvo kmetijskih koristi se naj kmaln ustanovi za vojvodino Štajersko deželni knlturni svet z oddelki za zgornji, srednji in jnžni del dežele. Dež. odborn se nalaga, da stavi v sporazumu s c. kr. vlado dež. zboru tozadevne predloge v sklepanje. V Gradcu dne 12. okt 1909. „ ; Dr. V. Kukovec. Jz političnega sVeta. Štajerski deželni zbor. Minoli petek je bila zadnja seja v tem zasedanju, ki je bilo odgodeno. Poslanec dr. Kukovec je utemeljeval svoja predloga za deželne doneske železnicama Polzela - Kamnik in Re-čiškavas-Gornjigrad. Predlogi so se odkazali železniškemu odseku. V tej zadevi se je zaletaval v dr. Kukovca klerikalec dr. Benkovič. Finančnemu odseku se je odkazalo poročilo dež. odbora za ustanovitev treh novih nemških meščanskih šoL Za slovenske meščanske šole nimajo v Gradcu denarja;1 zoper tako postopanje je odločno nastopil dr. Kukovec. — Nekaterim občinam se je dovolilo zvišanje doklad. — Nemški kričaški Wastian je vložil neko vprašanje zaradi vadnice na mariborskem moškem učiteljišča; govori v tej interpelaciji naravnost podlo o učencih in o profesorjih; rabil je tudi izraz „windisch", vsled česar je prišlo do ostrega spopada med slovenskimi in nemškimi poslanci. Dež. glavar je rekel, da beseda „windisch" ni žaljiva. Lepe reči se godijo v Gradcu, kjer bi se nam morala deliti pravica! — Popoldne je vložil dr. Knkovec slovensko interpelacijo zaradi postopanja graške zveze kmetijskih zadrng. (Prinesli smo jo zadnjič!) Poročilo dež. odbora, da se kupi nov dom za obrtno-pospeševalni urad v Gradcu za 161.000 K, se je odkazalo finančnemu odseku. Dr. Knkovec je pri tej priliki ostro grajal, da ta zavod nič ne dela za slovenski del dežele. — Zanimivo je bilo glasovanje o predlogu soc. demokratov, naj se odpravi carina na žito in Živino. Sprejel se je z 2 glasovoma večine samo poziv na vlado, naj čimprej sklene trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Pri glasovanju so se odstranili: Nemca Erber in Ornig, en nemški klerikalec, slovenska klerikalca dr. Korošec in Pišek (o tem še na drugem mestu!!) m dr. Knkovec kot zastopnik trgov Nato se je zasedanje odgodilo. u Na Dunaju so že čisto brez glave. Vidijo, da je Bienerthova vlada nevzdržljiva in vendar se jo še drži. Češka ministra sta odstopila — Bie-nerth pa ne spozna nevarnosti položaja in hoče še dalje kljubovati veliki večini avstrijskega prebivalstva. Priza-djal je za kratkega časa svoje vlade Slovanom, osobito nam Slovencem, nešteto bridkosti, in jasno je, da mu morajo slovanski narodi (izven Polja* kov, ki so žal vedno na strani Nemcev sebi na večno sramoto!) biti odločno nasprotni. Včeraj se je sešel dr LISTEK. Anička. Spisal Tilen Leveč. (Dalje). Iz veže se je prikazala omahujoča postava. „Mati, mati!" je vzkliknila Anička in hitela k nji s solznimi očmi. „No, kaj? Kje pa tičiš?" se je odzval rezek osoren glas. „Mati, kako se obnašate danes?" jo je karala hči. „ Kako ? Vesela sem in ne tako emerna kot ti. Kaj si ti nevesta?" „Ali mati, za vas se to ne spodobi, stari ste. Ko ste plesali z Martinom, izgledalo je tako grdo, da nisem mogla tega prenesti." „No, kaj pa je bilo? Šala je šala." „Ali svatje se vam smejejo in .se norčujejo iz vas." „Ali, kaj še. Kar pojdi noter in molči." „Če ne bodete več uganjali neumnosti." 9 „No, no, že dobro." Anička si je obrisala oči in odšla z materjo v sobo. Potolažila se je sicer, pozabila na oni prizor, zlasti ker je mati sedela mirno za pečjo in se pogovarjala s svati. Vendar razveseliti se ni mogla več. Plesati se ji ni Ijnbilo in tudi govorila ni znikomnr. Želela si je samo, da bi svatje odšli. Ali tem se ni niti sanjalo o odhodu. Neprestano so pili, jedli in plesali. O polnoči se je odpravila Anička spat. Vse prošnje ženina in svatov so bile zaman; želela si je počitka in miru po tolikih bridkostih. Izgovarjala se je, da jo boli glava in odšla v gorenjo sobico. Vlegla se je v postelj, ali spati ni mogla. Krik in vpitje sta jo motila in tudi je bilo preveč razburjeno njeno srce. Šele proti jutru so odSli svatje vriskajoč in pojoč in mož je prilezel ropotaje v sobo. Anički je utripalo srce, razburjeno je prižgala svetilko ob svoji postelji. „Ali so vendar že odšli," je vprašala moža. Ali mož je zagodrnjal nekaj nerazumljivega, vrgel se na postelj in zaspal. Anička pa je plakala še dolgo, dolgo. n. Z razboleno težko glavo se je zbudil drngo jutro Aničkin mož. Ozrl se je na ženino postelj, Aničke ni bilo več v sobi. Vstal je, oblekel se in stopil k oknu. Krasno jutro je bilo zunaj, ptici so žvrgoleli, dnhtela in cvela je vsa narava. Ali še veselejše je bilo v njegovem srcu. Ozrl se je na polje, ozrl na hlev, premeril z očmi hišo. Čegavo je vse to? Ženino, torej njegovo. Veselje in radost sta mu prešinila srce in zavriskal bi bil zadovoljnosti. On, 9e pred kratkim reven fant, brez denarja, brez hiše, postal je kar čez noč bogat posestnik. Zadovoljno si je prižgal cigaro in puhal goste oblake dima skozi okno. To bo življenje, življenje brez skrbi in truda. Ne bo se mu treba bati pomanjkanja in se truditi od zore do mraka. Anička res ni lepa, lepšo bi bil lahko dobil, ali denarja ima in to je najboljše. Peljal se bo v mesto in tam bo imel za denarce kopico živih sladkih deklet. Veselo in brezskrbno se je nasmehnil in se odpravil doli v kuhinjo. V kuhinji je sedela tašča. Veselo je poskočila ob njegovem prihodu in mu podala roko. „Pozdravljen, Martin, kako si spal?" „Dobro, dobro. In vi?" „Jaz tndi." „Kje je Anička?" žavni zbor in gotovo je, da pod Bie-nerthovo vlado do dela ne pride. Govori se, da bo vlada parlament takoj poslala domov, kakor hitro bi se pokazalo, da je za delo nezmožen. n Kako bodo postopali slovenski poslanci v državnem zboru? Da morajo slovenski poslanci nasproti sedajni vladi ostati v najstrožjem odporu, je jasno. Gre se samo za način tega odpora, to se pravi: ali obštrukcfja ali pa le opozicija pri glasovanjih. Gotovo so slovenski poslanci v zvezi s hrvatskimi in srbskimi imeli že včeraj posvetovanja tozadevno in tudi »Slovanska Jednota" t. j. zveza slovenskih, hrvatskih, srbskih, čeških in nekaterih drugih slovanskih poslancev se je že ali pa se bo v najkrajšem času v stvari posvetovala. Kaj je sklenila, o tem bomo poročali. u Kaj takega je le v Avstriji mogoče! G. dr. Štiker iz. Celja je hotel delati v Gradcu odvetniški izpit v slovenskem jeziku, do česar ima nedvomno pravico. Graško nadsodišče je naročilo graški odvetniški zbornici, naj pošlje k izpitu slovenščine zmožnega komisarja (-odvetnika.) Zbornica je odgovorila, da takega odvetnika nima. Pravosodno ministerstvo, kateremu se je stvar sporočala, je zaukazalo graškemu nadsodišču, da se mora izpit vršiti v slov. jeziku in da mora nadsodišče to omogočiti. Nadsodišče je ta ukaz sporočilo odv. zbornici, ki pa je rekla, da vztraja pri prvem sklepu. Vsled tega je nadsodišče reklo, da se izpit ne vrši v slovenskem jeziku in je tako ravnalo naravnost proti ukazu pravosodnega ministerstva t. j. višje oblasti. Lepe razmere, kaj?? u Srbija. Razni listi poročajo, da vojni minister Živktovič ni odstopil, kakor se je zadnjič pisalo, zaradi bolezni, ampak zaradi nesporazuma z ostalimi ministri. u Na Španskem je izvršila ta-mošnja pod popolnim uplivom duhovščine stoječa vlada s privoljenjem isto-tako popolnoma od višje duhovščine odvisnega kralja minoli teden grd zločin nad človeštvom. Ustreliti je daia svobodomisleca Ferrerja, ki ni nič drugega' storil, kakor da je razširjal ideje napredka in svobode. Obdolžili so ga, da je bil on povzročitelj zadnjih puntarskih nemirov na Španskem. Vkljub temu, da se je izkazalo to kot neresnično, je Ferrer vsled pritiska duhovščine, ki se ga je silno bala, vendar bil ustreljen. Ta sramota našega stoletja je po celem izobraženem svetu vzbudila viharje ogorčenja. u Srbski prestolonaslednik Alek-sarder ostane doma v Srbiji in bo tam nadaljeval študije ter ne pojde v Nemčijo. „Šla je na polje. Imamo delavke tam." „Tako. Pojdem potem za njo. Ali vas kaj glava boli?", je dejal Martin in sedel k ognjišču. „E, jaz sem trdna. Ne požre me kozarec vina." Zasmejala se je in ga pogledala v oči. Tudi Martin se je nasmehnil in uprl vanjo svoje oči. »Čedna ženska", je mislil sam pri sebi in opazoval njeno še dobro ohranjeno telo. Imela je odpet jopič in Martin je videl, kako so se pod belo srajco vzdigovala njena prsa. »Dobro sva plesala včeraj", je menila ona. »Kaj ne, jaz sem vsa drugačna kot Anička. Ona se drži vedno kislo, jaz pa se znam poveseliti." Zasmejala se je prešerno in se zavrtela po kuhinji. Popustil je gumb na srajci in trenutek je videl Martin prsa, kakoršnih ne bi bil pričakoval pri štiridesetletni ženski. Zarudela je in si popravila srajco. Martin se je u Za bodočega predsednika graškega nadsodišča bo baje imenovan sedajni pravosodni minister dr. Hochen-burger. Sedajni predsednik Pitreich pa misli baje dobiti neko višje mesto na Dunaju. Tako vidimo, da tisti, ki najbolj tlačijo Slovence, pridejo vedno na višja mesta. Pa ne bo dolgo več! Slovanski narodi bodo v Avstriji prišli na površje — do tega ne bo več minilo 10 let. — Naravni razvoj to zahteva. Predsednikom državnega zbora bo zopet izvoljen nemški kršč. socija-list dr. Pattai. Slovani (izven Poljakov) bodo postavili svojega kandidata. u Na Ogrskem še ni prišlo do poravnave homatij. Razni odlični politiki se še vedno vozijo na Dunaj in zopet z Dunaja, ne da bi se položaj spremenil. u Češki narodni socijalisti so imeli 18. tm. na Žižkovu v Pragi velik shod, na katerem so vsi govorniki izjavljali, da, dokler bodo Nemci preprečevali delo češkega deželnega zbora, ne sme delovati tudi državni zbor. — Znano je, da so poslanci češke nar. s^cijalne stranke že enkrat razbili državni zbor. u V kranjskem deželnem zboru je v zadnjem zasedanju, ki je bilo od-godeno 15. tm., prišlo do hudih na-sprotstev med naprednjaki in klerikalci. Slednji namreč hočejo napredno manjšino spraviti v dež. zboru in v deželi sploh ob vse pravice in stavijo in sprejemajo same take predloge in zakone, ki so klerikalni stranki na korist. Seveda si naprednjaki tega ne pustijo dopasti. Klerikalce bo še gre-valo, da postopajo tako nasilno. Vrhunec svoje slave so dosegli, sedaj bo šlo od početka morda nevidno, a vendar počasi, počasi navzdol. In njihove lumparije se jim znajo še drago, drago plačevati! — Reforma davka na poslopja. — Fin. min. Bilinjski bode takoj v eni prvih sej drž. zbora predložil poslovni načrt za reformo davka na poslopja. — Dalmatinski deželni zbor je sklenil v soboto postavo o pogozdovanju dalmatinskega krasa. V Španiji so na kraljev ukaz zaprli vse neklerikalne ljudske šole. — Govori se, da je nastal med kraljem in vlado hud razpor. Odpor proti vladi narašča in liberalci upajo, da jo bodo kmalu vrgli. v Iz Grškega. Zbornica je sprejela brez debate zakonske predloge o odpravi najvišjega poveljstva v armadi, katero je imel doslej prestolonaslednik, nadalje o odpravi vseh predpravic, katere so imeli doslej princi v armadi in mornarici. S tem se bode častniško gi- nasmehnil in nekam prijeten čut ga je obšel. Premeril je celo od nog do glave. Glej, kako svež obraz, čedna postava, majhne noge, fine forme. — »Vesela ženska" je pomislil' „in še krepka in čila." In spomnil se je, kako sta včeraj plesala, kako sta se tiščala drug druzega in zaželel si je še enkrat biti tako blizu nje. Zamislil se je in pozabil je govoriti. Tašča pa je bila ženska in takoj je uganila, kaj mu je. Spoznala je, da se mu dopade in veselilo jo je. Tudi on se ji je do-padel, saj je bil čvrst, zal mladenič. In taščino srce je bilo še mlado in živo, bogme, saj je imela komaj štirideset let. Zadovoljno je opazovala zamišljenega moža in srce ji je igralo v prsih. Zavihala si je rokave, da so se videle debele bele roke in si popravila nogavico. Martin ni odtrgal svojega pogleda od nje. »Kaj bodeva jedla?" vprašala ga je. banje pomirilo. Vlada še namerava več drugih času primernih reform v armadi. Podržavljenje policije v Zadru je sklenil dalmatinski deželni zbor. Hrvatje hočejo doseči, da bi prenehali neprestani lopovski napadi za-drskih Italjanov, katere je ščitila obč. policija, na Hrvate. Kronanje bolgarskega carja. Pravoslavna cerkev je odločila, da more biti bolgarski car Ferdinand samo v takem slučaju kronan s krono starih bolgarskih carjev, ako prestopi k pravoslavni veri. V tej zadevi se je pogajal na to Ferdinand z Rimom, ki pa ni dovolil niti formalnega prestopa. Zato misli car sam kratkomalo prestopiti k pravoslavju in se potem dati kronati. BeležKe. u Dr. Kukovec in njegovo delo v štaj. deželnem zboru je stalen glavni predmet, s katerim se bavi marib. ,,Sta&a". Kar pol lista napolni vsakokrat z noticami, v kateri nepri-strano prepričujejo Terglavi in Vrečki spodnještaj. svet, da je dr. Kukovec nezmožen in da prav nič ne pomeni v štaj. deželnem zboru. Ta klerikalna vnema dokazuje seveda vse kaj drugega, za to smo »Str." prav hvaležni za njen trud in — reklamo. o »Sudmarka1' pošilja baje zavednim Slovencem in denarnim zavodom srečke za svojo loterijo. To je pač velika, nesramnost. — Vsak, kdor čuti slovensko, bode srečke sigurno vrnil in tudi nezavednim obrazložil, zakaj se gre. v Vojna uprava naznanja, da kupi po trgovskem običaju za Maribor 2800 q slame za steljo, za Celovec 4736 q sena in 996 q slame za steljo, za Beljak 1875 q sena 60 q slame za steljo in 150 q slame za postelje. To zadevne obravnave se vršijo pri dotičnih vojaških oskrbovalnih skladiščih in sicer: v Mariboru 22. oktobra, v Celovcu 26. oktobra in v Beljaku 25. oktobra t. 1. Kolekovane ponudbe morajo biti vsaj do 9. ure predpoldne na imenovanih mestih. Partijo izgubili! Nepričakovano se je k zadnji točki dnevnega reda v štajerskem deželnem zboru v soboto oglasil k izvršitvi novega zakona za delitev in zlaganje kmečkih zemljišč k besedi dr. V. Kukovec in je ob veliki pozornosti cele zbornice govoril o potrebnih lastnostih takozvanih lokalnih komisarjev. Klerikalni kmečki poslanci, od kterih nobeden nima niti pojma o tej važni kmetijstvo zadevajoči postavi, so napravili dolge obraze in niso znali nič pripomniti k ti za Spodnje Štajersko neizmerno važni zadevi. Tudi v čisto kmečkih vprašanjih so torej na- „Saj je ostalo kaj od včeraj", je aflvrnil vzbujen iz svojih mislij. »Seveda. Pojdi z menoj." Odšla sta v sobo. Tu je bilo še vse razvlečeno, dišalo je po tobaku in pijači. Martin je postavil nekaj stolov v red in sedel za mizo. Tašča je postavila predenj kos svinjske pečenke in steklenico vina ter sedla poleg njega. »Kaj bomo delali danes", je vprašal on. „Eh, danes še nič. Popoldne poj-demo pogledat po polju in potem bomo doma." »Gotovo pridejo danes še kaki sorodniki v obiske." »Morebiti. Prijetno bi bilo še malo poveseliti se. Zaplesala bi še enkrat." „Da, da. Jaz bi kaj rad z vami plesal." »Ha, ha, ha," se je zasmejala ona »Kaj ne, jaz znam". sproti zastopniku narodne stranke — partijo izgubili! To je bridko — za bahače! z Priprosto pa »gvisno" sredstvo za saniranje štajerskih dež. financ je že izumila nemška večina deželnega zbora. Zvedeli smo iz poučenih krogov, da namerava v jeseni deželni zbor skleniti zvišanje deželnih doklad. S tem bode naše že itak preobloženo kmetijstvo znova obteženo. Nemški nacijonalci pravijo cinično, da je zvišanje deželnih doklad najprimernejše, ker na ta način — vsi plačujejo. O tem bi se dalo zelo govoriti. No, tako lahko se ne sme nemškim nacijonalcem ta stvar dovoliti! u Vesela zgodba z nemškega »katoliškega shoda." Na čast udeležencem katoliškega shoda v Vratislavi so pripravili tudi vzlet zrakoplova. Veselje »vnebohoda" s sigurnim povrat-kom na to grešno zemljo bi si bila rada privoščila tudi dva duhovna svetnika in Poznanja; pa sreča jim ni bila mila. Najprvo je moral eden obeh duhovnikov zapustiti gondolo, ker je telesna teža obeh pobožnih gospodov presegala normalno težo treh povprečnih ljudi. Balon se je vzpel z zrako-plovcem in eno duhovno posodo kvišku. Po dolgi vožnji je zrakoplov zadel ob drevo in prestrašeni duhovnik je hotel porabiti ta trenotek, da skoči na zemljo. Toda v trenotku se balon zopet vzdigne in le s težavo je zrakoplovec otel duhovnika gotove pogube. Po več-urni blodnji v zračnih višinah se je balon zopet približal zemlji na tri metre. Sedaj je »prečastiti" vdrugič poizkusil svojo srečo in je res — z raztrganimi hlačami in potolčenim obrazom obvisel na grmu. Na avtomobilu, ki je že čakal nanj, se je umaknil prešernemu smehu razposajane množice. Toda balon je, oproščen težkega duhovnega balasta šimil kot strela v višave in se vzpel 400© metrov visoko, da se je zrakoplovcu vlila kri. Šele proti večeru je balon padel ob brzojavno napravo, stresel zrakoplovca z znatnimi poškodbami iz gondole in zopet izginil brez sledu. Kakor je zrakoplovec kasneje pripovedal, se je »prečastiti" ves čas kaj strahopetno obnašal in je ves čas jecljal molitve za srečno rešitev. — Po vsem tem je soditi, da se je zrakoplovstvo duhovnim gospodom močno zamerilo. »Štajerc" in — nemška šola. Kdor misli, da naši Nemci silijo slovenske otroke v nemške šole iz gole ljubezni do nas Slovencev, se jako moti. Nemci silijo slovenske otroke v nemške šole, kakor smo že zadnjič povedali, le zato, da se ottroci navza-mejo tam nemškega duha in postanejo oznejep nemškutarji. »Štajerc" in nje- »Bolj kot mlada dekleta. Škoda da ni muzike, poskusila bi takoj." [ »Jaz bi bila takoj pri volji." »Jaz tudi." Ali Martinu ni bilo toliko za ples, kakor, da bi čutil njeno telo ob svojem. Že se ga je lotevala strast, in tašči ni ostalo to skrito. Zasmejala se je zapeljivo in se leno pretegnila. Jopič je zlelel narazen in zopet je videl Martin polna prsa pod belo tanjko srajco. Stegnil je svojo nogo, da se je dotaknil njene in kri mu je zaplula hitreje. Popravil ji je jopič in se dotaknil kakor nehote njenih prs in prijetna mamljiva zona ga je obšla, ko je čutil toploto njenega telesa. »Eh, škoda, da ni muzike", je za-jecljal. »Škoda." „Pa pojdiva kar tako." »Na sapo?" se je zasmejala ona. Naslonila se je na stol in ga gledala mamljivo. Dalje prihodnjič. govi Nemci pravijo, da slovenski voditelji ne privoščijo revnemu kmetu in delavcu nemškega jezika! To je laž! Že leta in leta zahtevajo slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru slovenske meščanske šole, kjer bi se naši kmečki fantje lahko nekaj bolj izobrazili in se tudi lahko nemški naučili. Toda nemška večina deželnega zbora vse take prošnje kratkomalo odbije. Nek nemški list je svoj čas celo pisal, da slovenskemu kmetu zadostuje, ako zua gnoj kidati in krompir izkapati! Kje so torej tisti gospodje, ki ne privoščijo »slovenskemu kmetu znanja nemškega jezika?! Tisti nemški gospodje sedijo v štajerskem deželnem zboru in deželnem šolskem svetu, tisti gospodje nahajajo se tudi v naših spodnještajerskih mestih, kjer so pričeli celo vojsko proti slovenskim šolam. Tisti Nemci, ki kričijo noč in dan o veliki potrebi in koristi znanja nemškega jezika, tisti Nemci nam ne privoščijo slovenske gimnazije, slovenske meščanske, slovenske obrtne šole itd. pač pa silijo slovenske otroke v nemške šole, dasi bi se naši dijaki na slovenski gimnaziji ali meščanski šoli naučili ravno tako lahko nemški! Toda naši Nemci ne marajo slovenskih šol, ker ne marajo tudi slovenskega jezika, našim Nemcem ni po volji, da se slovenski otrok uči slovenski in nemški, ampak Nemci hočejo, da se slovenski otrok uči samo nemški, ker le iz takih otrok postanejo lahko nemškutarji. z Odbor „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" v Celju je imel minulo soboto dne 16. oktobra sejo, katere so se udeležili celjski in izvenceljski odborniki. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je podučni tečaj »Z. N. D." za učiteljstvo in dijaštvo od 8,—12. septembra krasno uspel. V celem se je vršilo 12 predavanj, 2 zleta, 1 gledališka predstava in velika vzorna narodna veselica, katera je vrgla 657 kron čistega dobička. Enoglasno se sklene, da se izreče gospej dr. Kalanovi, ki je imela mnogo tednov skrb in trud s prireditvami, za njeno požrtvovalnost pismena zahvala. Sklenilo se je nadalje prirediti letošnjo zimo več manjših podučnih tečajev po deželi. Prireditev velikega kmetijskega podučnega tečaja v Celju se je začasno odložila. Obravnavalo se je več manjših društvenih zadev. a Sodni imenovanji. Imenovana sta avskultanta Herman De v v Radovljici za sodnika v Konjicah in dr. J. Hicelberger v Brežicah za sodnika v Metliki. u Milwankee-Wise. Prisrčne pozdrave, g. urednik, iz daljne Amerike! Tri leta sem že v tujini in vedno rad čitam slovenske liste iz domovine, posebno pa še »Narodni list," ki prinese marsikaj zanimivega iz mojega rojstnega kraja. Zanimalo Vas bo pa, da tukajšnji slovenski časnik »Glas Svobode" objavlja v »Narodnem listu" natisnjene članke o kaplanu Berku iz Gornjega grada. Ti članki vzbujajo med tukajšnjimi Slovenci veliko pozornost. Te dni je odšel v domovino nek tovariš, ki je tudi amater-fotograf, Dobil je več naročil, naj kaplana Berka fotografira in potem slike sem pošlje, da bomo vsaj po sliki spoznali tega vzor-duhovnika, ki v morali pre kaša celo naše amerikanske duhovnike. To mora biti lep branitelj krščanskih idej! Na svidenje, g. urednik! Ko dobimo Berkove slike, bom Vam pa kaj več poročal. K. u »Vseslovenska ljudska stranka", tako se imenuje jajce, ki so ga klerikalci izlegli v nedeljo v Ljubljani. Tako se namreč imenuje klerikalna stranka, ki zdaj obsega vse slovenske dežele. Na Štajerskem bo ime »kmečka zveza" ostala še samo zavoljo lepšega, da se bo vlovilo še kaj kalinov. Nazadnje pa ljudje res ne bodo vedeli, ali so pristaši kmečke zveze ali vseslovenske ljudske stranke! V nedeljo, dne 24. oktobra ob I. uri popsludne velik shod slovenske napredne mladine v Žalcu (Hodni-kova dvorana). Mladeniči in dekleta, vsi na shod! Celjski okraj. c Iz Savinske doline. Piše nam odličen kmet hmeljar: Letos smo po dolgih letih imeli zopet blagoslovljeno leto. Hmelj je dobro obrodil in na hvalo svetovni hmeljski žetvi, ki je veliko manjša, kakor se je prvotno mislilo, so cene hmelju silno poskočile, in sicer na višino, kakor smo jo v savinski dolini imeli menda edino enkrat. Letos so prišli zopet miljoni v našo dolino — in blagostanje se bo zopet nekoliko povzdignilo, ž njim pa tudi pogum in ponos našega kmeta. Vendar bi si želel, da bi se ta ponos pri mojih stanovskih tovariših, osobito pa pri naši mladini, ne spremenil zopet v — lahkomiselnost, kakor se je to prav lahko opazovalo pred nekaj leti, ko smo istotako takorekoč »plavali" v denarju, in ko so kmečki fantje pri keglanju na les stavili kar po — 40 kron. Tovariši-kmetje! Bodimo pozorni in mislimo na bodočnost. Letos se nam je morda nasmehljala sreča, — a že drugo leto nas zna usoda tepsti tem hujše — in morda ne izkupimo prihodnje leto sploh ničesar. Mislimo torej na prihodnjost in ravnajmo pametno in trezno z letošnjim dobičkom pri kupčiji s hmeljem, da tudi v morebiti slabih prihodnjih letinah ne bomo stradali kruha in se vdajali obupu in postajali zopet politično nezanesljivi in neznačajni! Streznimo se in pokažimo, da je savinska dolina, ta ponos in kras spodnještajerske zemlje, vkljub vsemu prizadevanju nasprotnikov vendar še napredna, da so tu doma kmetje, ki spoštujejo in branijo vero svojih očetov, a se pri tem ne vklanjajo duhovniški strahovladi in pohlepnosti. Spoštujemo duhovnike, ki spoštujejo in pustijo v miru naše pošteno politično mišljenje, ne maramo pa in se bomo otresli onih, ki vsak trenutek stojijo za našim petami in hočejo vedeti, kako bomo pri raznih volitvah postopali. Nas ne briga, kako volijo oni, njih pa ne briga, kako volimo mi. Da si bomo pa znali nasproti duhovnikom varovati svoj ugled in svojo samostojnost, da jim bomo mogli mirne vesti zabrusiti vsak čas v obraz, naj s^ brigajo za cerkev in ne za to, kako mi volimo, zato pa, dragi »stanovski tovariši, živimo trezno, premišljeno in pošteno! Mislimo na bodočnost svojo in naše dece! o Bralno društvo v Gaberju vabi na vinsko trgatev, ki jo priredi v nedeljo, 24. oktobra t. 1. v Skalni kleti, Začetek ob pol 5. uri pop. Vstopnina 40 vin. Sodeluje tamburaški zbor Slov, del. podp. društva. v Nesreča pri trgatvi. Na Miklav ževem bribu pri Celju se je v nedeljo pri trgatvi ponesrečil eden možak na ta način, da mu je zletel ves naboj obstoječ iz smodnika iz možnarja v obraz in mu uničil pogled. Slepca so prepeljali v bolnišnico. c Potrjujemo, da g. cand. lur Vojteh Hočevar ni pisal in ni v nobeni zvezi z dopisi »Narodnega lista" iz Gomilskega. Uredništvo. c Gornjigrad. Kaplan Berk noče tožiti. Pred birmo je pravil kmetom, da bo po birmi tožil naš list, sedaj pa mu je upadel pogum. Kmetje, vprašajte kaplana Berka, zakaj ne toži! Je pač res, kar smo pisali o njem. Toda to še ni vse, se še vidimo. c Iz Gornjega grada. Farovški kmečki mladenič dvomljivih manir se je zopet razkoračil in začel hudo brcati. Kar mrgoli dopisov v »Slov. Gospodarju iz Križa, iz Gornjegagrada, iz Noveštifte itd., iz vseh dopisov pa se spozna na prvi mah, da je njihov duševni oče tisti kmečki mladenič, kateremu smo očitali že nešteto svinjarij, a si do danes še ni upal poiskati zadoščenja. V zadnjem Gospodarju piše o nekih dokazih. Fante! Mi še danes enkrat rečemo, da vdržujemo vse naše trditve, toži! Ce pride do tožbe, ne bomo tajili, ampak dokazali resnico naših trditev. Toda preumazano perilo bi bilo to, kaj ne? Sicer pa še nismo pri koncu. Pride na vrsto še Minka in takrat te bo pa za ušesa prijel tudi tvoj — prijatelj. Kaj ne, liberalci pač vse zvejo. Kaplan Berk, režiser v farovškem teatru, je imel lansko leso na veliki petek gledališko vajo na hodniku pred kaplanijo. Neki kmet, ki je to izvedel, je rekel v družbi: »Ne vem, ali dandanes duhovniki služijo bogu ali hudiču; Kristus leži v grobu, kaplan pa v farovžu teater špila." In prav je imel ta kmet, c Iz Noveštifte pri Gornjemgradu. Pridem v tukajšnji občinski urad zaradi javljenja črnovojniške dolžnosti. Občinski tajnik, oblastno za mizo sedeč v vsej svoji prevzvišenosti, me nagovori s precej neotesanim glasom: »Kaj hočete?" Ko mu povem, pravi: »Ali ne veste, kedaj bi morali priti ?" »Potem pa reče: »če hočem, Vam naredim." Torej, »liberalec," zdaj si prišel oblastnemu mežnarju, obenem občinskemu tajniku v roke. Gorje ti! — Prosi usmiljenja! — Neki klerikalec pride k njemu, naj mu napravi neko prošnjo; on mu odgovori, da je ne zna. Imamo pač sitnosti s tem človekom, navadnih tajniških stvari ne zna narediti, proti naprednjakom pa se kaže sirovega, Želeti bi bilo, da bi ga olika inuljud-nost srečala. c Porotne obravnave v Celju Prva je bila v pondeljek 18. tm. Ob-i tožen je bil Franc Strelec 26 letni mesarski pomočnik in Konjic, zaradi znanega uboja finančnega nadpaznika Alojz Kokola dne 8. sept. t. 1. Tekom obravnave se je pokazalo, da je Strelec, katerega je pijani Kokol zasledoval s potegneno sabljo, le > silo branu vrgel proti njemu kamen, ki je Kokola zadel v glavo, da je umrl. Vsled tega je bil Strelec oproščen. — Istega dne se je še obravnaval slučaj zločina tatvine, katere je bil obtožen Janez Zupane iz Debra pri Lašem trgu, ker je svoji krušni materi Urši Železnik ukradel dve hranilni knjižici in nekaj denarja, vsega skupaj za 714 K 6 v. — Obsojen je na 15 mescev težke ječe. — v Nenavadno zeljnato glavo je pridelal g. Iv. Volk iz Laškega trga. Glava je popolnoma razvita, nenavadno pa je to, da ima okrog sebe 12 mladičev, 12 manjših glavic, na katerih sedi velika glava. v Odsek žalskega »Sokola" se snuje v Petrovčah pri Celju. Na zdar! a Odbor sveže slov. posojilnic v Celju (tiskarna in trgovina s papirjem) se je v seji 11. t. m. sledeče sestavil: Predsedstvo dr. V. Kukovec, predsednika namestnik dr. Gregor Žerjav, blagajnik dr. Anton Božič, tajnik dr. Dra gotin Koderman, nadzorstvo tiskarne dr. Božič in Robert Diehl, nadzorstvo trgovine dr. Kalan in Rudolf Ster-mecki. Vsa mesta so častna mesta in se opravljajo brezplačno. (Opomba uredništva: Dr. Korošec pa vleče 300 K na mesec kot duševni oče »Slovenskega Gospodarja"). a Nemškutarske nesramnosti na žalski pošti. Na žalski pošti je nastavljena kot uradnica hči celjske babice Perko, katera misli, da bode ger-manizirala žalsko pošto in upeljala tu samonemško uradovanje. Ona in njena ravnotako nemškutarska tovarišica se obnašate napram slovenskim strankam skrajno nesramno; vsak slovenski naslov ju že spravi iz ravnotežja. Gospodični se branite, s strankami slovenski govoriti, ter gresta tako daleč, da na slovenski nagovor ali sploh ne odgovorita ali, pa delata v nemščini nesramne opazke. Ravno tako ste drzni izven urada, kjer fiksirate ljudi, ki se upajo na pošti zahtevati slovensko uradovanje. Prejšnji pondeljek je bila na žalski pošti oddana brzojavka, ki je dospela v Celje tako skvarjena in popačena, da je imela popolnoma nasproten smisel. Namesto razločno pisane besede »Št. Peter" se je brzojavilo »v petek". Naravno je, da si takega obnašanja ne pustimo dopasti in da smo storili primerne korake. Mi opozarjamo na to vedenje poštno ravnateljstvo, od katerega zahtevamo, da nas ne bode v uradih izzivala že zadnja oficijantinja in da obe uradnici odstrani. Mi pa opozarjamo na to vedenje uradnic tudi poštarja g. Krischana. Akoravno je Nemec, smo ž njim dosedaj dobro izhajali in nismo imeli povoda, se proti njemu pritoževati. Ako želi, da se to razmerje ohrani, naj on gleda na to, da bode na njegovi pošti red in mir in da bodo. neizkušene gospodične upoštevale, da so v slovenskem trgu in v slovenskem okolišu zato tu, da postrežejo občinstvu ne pa da izzivajo in uganjajo nesramnosti. Ako ne znata slovensko, naj gospod poštar sam zato skrbi, da izgineta iz Žalca, ako pa znata, naj se pa vedeta tako, kakor se uradniku v popolnoma slovenskem kraju spodobi. Gospodični sta si lahko v svesti, da sta prene-znatni, da bi mi trpeli od njiju tako vedenje. Naše občinstvo pa opozarjamo, da naj gospodičnama gleda ostro na roke, da mu dajeta samoslovenske tiskovine, da iste samo slovensko izpolnjujeta in da naznani vsak slučaj v katerem izzivata ali nočeta znati slovensko. a Iz Zidanega mosta. 10. t. m. je bilo postajališče Radeče, na progi Zidani most-Sisek, ki ga je osnovala občina sama, svečano otvorjeno. o Celjski policaj Gratsehner se je v svojem poklicu že tako udomačil in predpise tako nadrobno preštudiral, da je nekje* tudi našel, da sme v tuje trgovine hoditi in tam one, ki ne trobijo v rog celjskega magistrata imenovati sodrgo (Gesindel). o Poročila sta se 18. tm.na Vranskem g. Rudolf Vrabl, učitelj in gdč. Zinka Schvventnerjeva. — Iskrene ča-stitke! o Po Gomilskem se vidijo nabiralniki za stavbeni sklad nove cerkve z — nemškim napisom. Potemtakem se ne rabi slovenskega denarja. o V konknrz je prišel na Ponikvi neprotokolirani trgovec Vinko Berlisg. Predstojnik šmarskega sodišča je komisar konkurzne mase in trgovec A. Ošlak na Ponikvi začasni upravitelj. — c Iz Savinske doline. Nedavno sem se razgovarjal z neko žensko o poslancu Terglavu. Djal sem, da mož ni za poslanca, ker nima pravega značaja. In čujte, kaj mi je dejala ta klerikalka-krčmarica: Ko smo mi imeli gostilno, je Terglav dajal za vino in je tudi prav lepo pel. Bo ja dober poslanec, ko pa zna tako lepo peti. Raz ložil sem ženski, da poslancu ni treba znati lepo peti, ampak da se mora potegovati za naše pravice, zastopati pošteno naše slovensko ljudstvo ter biti obenem dober govornik, kakor je naš vrli poslanec Roblek. Bog živi njega in narodno stranko! o Sleparska ženska. 16. tm. dopoldne je prišla neka žena k trgovcu A. Kolencu v Celju in zahtevala neke stvari za nekega posestnika na Ostrož-nem. Mimo trgovine pa se je pripeljal ravnoisti posestnik. Spoznali so jo kot lažnjivko. Opoldne jo je prijel stražnik in odvedel v zapor. z Konzorcij hotela „Stadt Wien" v Celju je imel lani 66.000 K izgube. Jednajst žirantov mora plačati to svoto. Nemštvo v Celju je zares precej draga stvar! Koliko pa še le požre »Nemški dom'4 ? Za Št. Jurskega Sokola se je na predlog g. Dragotina Legvarta nabralo v Kinclnovi restavraciji 2 K, kar je pomotoma izostalo. • V ormoško-ljutomerskih goricah je trgatev v polnem tiru. Gniloba in plesnoba grozdja, povzročena vsled predolgega deževja v začetku tega meseca, je vzrok, da so nekateri brali že pred 14 dnevi. Tisti vinogradniki, ki imajo mnogo goric in še bodo 14 dni brali, plačujejo brače po 1 K na dan. Mošt ima, in sicer silvanec 16, pošip 17 in rizling 18 stopinj slajave. Gotovo pa je, da bodo imeli tisti, ki sedaj v teh toplih dneh berejo, še mnogo slajši mošt. Temu primerna je tudi cena. Oni, ki^so obrali pred dvema ali celo tremi tedni, ponujajo svoj pridelek po 20 vinarjev. Občna cena dobrega mošta (ne podbi-rine) je od 30 do 40 vin. u Sv. Miklavž pri Ormožn. Kaplan Štuhec inserira že dalj časa v graški Tagespošti pod naslovom Wich-tig fur Weinhandler (Važno za vinske kupce) svoj mošt. Pa še naj kdo reče, da slovenski duhovniki niso internaci-jonalni! Sicer pa mu itak noben še tako krofasti vinski kupec ne bo verjel, da bi imel njegov mošt, stisnjen 7. tm«, 22 stopinj sladkorja. Tudi mi, njegovi sosedi, tega ne verjamemo, kakor tudi to ne, da bi bil »grosgrund-pezicar"! u Veličane. Hudo greva posestnika Škrinjarja iz Veličan, ki mu je pretečeni teden vse zgorelo, da je proti podpori snujočega se požarnega društva v Ivanjkovcih v občinskem odboru najbolj rogovilil, sedaj pa je ravno njemu najprej zgorelo. z Izkaz prispevkov *z,a. po toči poškodovane v ormoške okraju. Iznos 2389 38 K. Darovali so nadalje: Fr. Mikuš, veleposestnik, Donačka gora, 10 K; Posojilnica v Gornji Radgoni 50 K; Slavoj Novak, Varaždinske toplice, 15 K; dr. Bela Stnhec, Ptuj, 20 K; dr. J. Sernec, Celje, 10 K; Savinska posojilnica Žalec 50 K; Fr. Hauptmann, direktor v pok., Gradec, 10 K; čisti dobiček ljudske veselice narodnih društev v Ptuju dne 12. 9. t. 1. 150 K. Vkup 2704*38 K. Za milodare zahvaljujemo se prisrčno ter prosimo še v nadalje pomoči ponesrečencem. Za por možni odbor: Dr. I. Omulec. v Izpod Donačke gore pri Rogatcu. Če greš iz Rjgatca po cesti, ki pelje iz Rogatca čez Žetale na Ptuj, prideš po 3/+ orni hoji do vznožja Donačke gore, kjer je mala dolinica, obrobljena z vinorodnimi griči. Pa kakor se začudiš, ko vidiš nad to naravno krasoto, vihrati iz vinske kleti grdo cunjo — frankfurtarico. Čudom povprašaš bližnjega človeka: „čegava je pa ta gorica" in odgovorilo se ti bo: »Jelov-šeka, trgovca v Rogatcu". Ali ni to sramota, in posebno za trgovca, ki bi moral biti vsaj toliko pameten, da bi na tak način ne dražil mirnih Slovencev ? Če misli gospod Zigrosser kot vodja, da bo na tak način popravil svoj trhli »fcšeft", se pač zelo moti in si še bo tistih par ljudi odgnal, ki kupujejo pri njem. Mošt pa bo sicer lavno tako dober, če ga tudi ne senči zlato-rudeče-črna zastava. Uverjeni bodite gospoda pri Jelovšeku, da se bode, če bo to izzivanje še nadalje trpelo, iz slovenske strani nekaj storilo, da se ne bo več razumnim „frajlicam" ljubilo „heil" kričati in nas izzivati. v Nevaren tat. Mariborsko sodišče je zopet sodilo že mnogokrat radi tatvine kaznovanemu, 24 letnemu I. Savcu, rojenemu v Grajeni pri Ptuju. Krivijo ga, da je vnovič pokral raznim sosedom in poznanim ljudem množino porabnih reči v skupni vrednosti K 46181, kar se mu je dokazalo. Vsestranskega in podjetnega tata bodo odškodovali za njegov trud z 18 mesečnim prostim stanovanjem in erarno hrano. d Kmetijsko bralno društvo v Ro-goznici pri Ptuju ima v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni Fr. Bračič 3. redni občni zbor z običajnim vsporedom. Vse ude in prijatelje društva vljudno vabi odbor. z Surova mladina. Po noči 7. julija je obležal kovač Franc Ferlež sladko ginjen pred gostilno Jožefa Huf-nagla na Ptujski gori. Jožef Pulko je videl, da je 18 letni Ivan Jus, klesarski pomočnik, zavlekel Ferleža po stopnicah navzdol in mu pri tem ukradel 80 kron, uro in knjižico poštne hranilnice, glasečo na 1000 kron. Ferlež je imel radi drgnjenja po stopnicah na hrbtu vse polno ran, da ni bil za delo zmožen. Jus je pred mariborskim sodiščem tajil, da bi bil Ferleža ob-kradel, a slednjič je vendar priznal in dostavil, da je knjižico takoj v Dravo vrgel, ker je bila za nja brez pomena. Onemu, ki bi jo hotel realizirati, je bilo treba vedeti geslo. Sodišče ga ni tožilo radi tatvine knjige, ampak samo radi ure in onih 80 kron. — Jus je dobil 4 mesece težke ječe. Mariborski okraj. Dr. Korošec — Pišek. Čudna slika za nepristranskega opazovalca se je nudila v dež. zboru pri glasovanju o predlogu, naj se odpravi carina na žito in živino. Dr. Korošec in Pišek, dva voditelja kmečke zveze, ki sta na shodih in v »Slov. Gosp." grmela in bobnala proti odprtju mej in za carino na žito in živino, ta dva kmečka reše-vatelja sta danes po usodi »kmečke zveze" poslanca V. kurije ali delavske skupine in njuno prepričanje je prišlo v veliko nasprotje: na eni strani zastopnika delavstva, na drugi strani »voditelja" kmetov! Kako naj glasujeta? Da, da, tudi klerikalni modrijani pridejo včasi do meje svoje modrosti! Ampak če bi jima kdo rekel, da sta izdala kmečke koristi, ko sta se pri glasovanju odstranila, hej, to bi bil ogenj v strehi! o Iz Maribora. Na MeijsKi cesti 74 je padel enoletni otrok žel. uradnika Weissa iz drugega nadstropja na cesto, ne da bi se bil kaj poškodoval. Prestrašeni stariši so mislili, da so bili okno dobro zaprli, kar pa se ni bilo zgodilo. Pazite na otroke! o Iz Maribora. V soboto po noči so tukaj zasačili neko 25 let staro dekle, Ano Sup, ki nima in ni imela nobenega pravega zaslužka. Pozornost je obrnila na se stem, da je vozniku, ki jp je bil pripeljal iz Gradca in ki je s tem zaslužil 50 kron, kupila za dobroto še celo obleko po štajerskem kroju. Policiji se je taka radodarnost zazdela čudna in sodišče jo je zaprlo. Preiskava; je dognala, da je Supova ukradla v Gradcu nekemu mesarju celib 4000 kron in z njimi pobegnila. 3600 je še imela v Mariboru, za drugo si je pa večinoma kupila nakita. d Iz Pragerskega. Preveč se je naužil alkohola posestnik Franc Čelo-figa v Gorici pri Pragerskem. V soboto po noči se je spravil v svojo kolarnico spat do nezavesti pijan. V nedeljo jutro so pa nesrečnega pijanca našli trdega na ložu. Alkohol, alkohol! d Iz Zgornje Polskave.' V nedeljo, dne 24. oktobra bo se vršil ob 4. uri popoldan v Spodnji Polskavi v gostilniških prostorih g. Karola Hrastnik ustanovni shod podružnice sv. Cirila in Metoda za Zgornjo in Spodnjo Polskavo in Pragersko. Vsi narodno čuteči Slovenci omenjenih krajev se k obilni udeležbi tega shoda vljudno vabijo. o Mariborski frančiškani, katerim nosi slovensko ljudstvo ob priliki raznih pvrcijunkol in svečanosti svoj težko pridelan denar, so naročili svoje nove spovednice iz Libercev (Reichen-berg) na Češkem, kjer so najstrast-nejši nemškutarji in Nemci doma. Nepojmljivo je, kaj je častite patre k temu napotilo, saj bi spovednice, če že morajo za stare grešnice in grešnike res biti nove, vendar lahko dobili veliko ceneje kje doma. Če že nočejo na-ročevati blaga kje blizu od Slovencev, pa bi ga od Nemcev lahko, bi bilo vsaj ceneje. Tako pa bode zopet moralo verno ljudstvo nekoliko več kron darovati — za nič. v Otvoritev nemške šole pri St. Lenartu nam je jasno pokazala, kaj si smejo dovoliti nemški uradniki. Navedemo tukaj dejstva, da se onim slovenskim uradnikom, ki si ne upajo prav pokazati barve, ne bode več treba bati disciplinarnih preiskav ali celo suspen-zije, — saj vemo, da mora biti jednaka pravica za vse. Pri sprevodu, ki so ga nemškutarji priredili ob tej priložnosti, so se posamezni »Nemci" med uradniki takole vrstili: Na čelu sprevoda sta bila dva jezdeca, našemljena, kakor so bili nekdaj dvorni norci. Pogodila sta res imenitno svojo ulogo. Za njimi godba, a za temi pa uradniki ckr. davčnega urada in pa oni ckr. sodnije. Prvi je bil ckr. davčni asistent Aleksander Solak, ki je nosil zastavo z vsenemškimi veleizdaj-niškimi trakovi. Imel je tudi črez ramo obešen veleizdajniški trak. Videli smo še sledeče uradnike, ki so vsi imeli take znake: ckr. davkar Grejan ckr. davčni asistent Dernjačckr. sodni kan-celist Dernjač, ckr. sodni nadoficijal Janez Urek, ki je, kadar je zapazil kakega Slovenca, takoj skril svoj vsenem-ški znak pod suknjo, in ckr. sodni pristav Ambrož Petrovič. Seveda se je moral z vsenemškim znakom še bahati Miha Fišer, ckr. sodni sluga. Slovensko nrad-ništvo! Proč zdosedajno nemožatostjo, velimo tistim med tistimi, ki jim gre. Zgoditi se vam nič ne more, ker pravica je temelj držav! v Sankcioniran sklep deželnega zbora. Cesar je saukcijoniral zakonski načrt o temeljnih določbah javne klavnice v Slov. Bistrici. v Iz Maribora. 12. tm. so predali mariborskemu okrožnemu sodišču posest-nikovega sina Simona Bezjaka iz Borovec pri Ptuju, ki je bil 29. septembra posestnikovega sina Preloga ustrelil. Zapiii so ga bili taKoj na Ptuju, a sedaj so ga prepeljali v Maribor. v Iz Maribora. Vitez Mirzeslav Nowakowski, ki je bil obstrelil svojega brata in potem sebe, je v bolnišnici umrl. o Iz Poličan. Namestniško predsedstvo je podelilo portirju na tukajšnjem kolodvoru Al. pl. Sanguilla, ki že nad 40 let opravlja svojo naporno službo, častno kolajno. Postajenačelnik Zimmer je preteklo soboto predal od-likovancu medaljo ob navzočnosti urad-ništva in ostalega železniškega osebja. Jubilarju je vse častitalo. d Iz Slovenske Bistrice. V nedeljo zvečer je šel posestnik Simon Švagan iz mesta domu v Lukanjo vas. Ne ve se prav, kako je prišel pod vlak ozkotirne železnice št. 3213, ki pride proti devetim v mesto, kratko, vlak ga je prijel in usmrtil. Švaean je bil 46 let star in zapušča vdovo z 7 otroci. — Ta proga je tako brez-miselno in naravnost neumno zgrajena, da se je le čuditi, da se ne zgodi več nesreč. Vse gre skupaj: seneni vozovi, kočije, živina na sejem, poštni voz, potniki in vse to ni niti najmanj zavarovano pred vlakom. v Nepoboljšljiva tatica je že 4 krat predkaznovana 23 letna Terezija Ogrin iz Rudečega Ibrega. Pokradla je v Hu-dem-Kotu vse, kar se je dalo odnesti. Njej je mariborsko sodišče onemogočilo nadaljnje delovanje za dobo štirih mesecev. o V svičinski fari se je pojavila davica, radi katere je že zbolelo pet otrok. Upati je, da se ne bo širila. o Iz Maribora. Na Tegetthoffovi cesti je v petek prijel policist 19 letno Marijo Gačnik iz mariborskega okraja, ki jo je graško deželno sodišče zasledovalo radi tatvine. — VLačugarico, 25 let staro Jos. Bratič iz Varaždin-skih Toplic, je pa v soboto zsasačila in zaprla straža, ker jej vrnitev v Maribor ni bila dovoljena. o Iz Maribora. Večkrat se je že pripetilo, da je bil v Studencih in v Pekrah kdo napaden. Zadnji čas se množijo pritožbe izletnikov, da jim ta-mošnji fantje ne dajo miru. Na lem-baški cesti je pred 14 dnevi nekdo nekemu gospodu, ki se je vračal v večji družbi v mesto, vrgel brez najmanjšega povoda bučo v glavo, da se mu je napravil velik rog. Predprete-čeno nedeljo pa so napadli meko žensko, ki se je vračala na večer v mesto. Naenkrat je začelo leteti kamenje na njo, da se je komaj rešila. Želeti bi bilo, da se oblasti pobrinejo za take potepuhe, ki se v tamošnjih nemških šolah učijo samo izzivati in napadati mirne ljudi. a Pri obč. volitvah v Cirknici (jedna od 5 občin šentiljske fare) so bili zopet izvoljeni nemškutarji. v Občinske volitve v Cirknici pri Št. IIju bi bile lako boljše izpadle. Ni bilo sicer upati, da bi Slovenci prodrli, a vendar bi bili lahko dobili pol odbora, ako bi vsi slovenski volilci, ki se držijo za Slovence, bili storili sveto svojo dolžnost. v Siidmarka na delu, Siidmarka je kupila v Cirknici pri Št. Ilju krasno Bindlechnerjevo posestvo za 44.000 K — radi slovenske brezbrižnosti. z Iz Maribora. Ker šteje tretji razred 2748 volilcev za občinski svet se je posvetoval mestni svet, da se dovoli več volilnih komisij, da bi se volitev mirneje in hitreje vršilla. Vsled tega je župan dr. Schmiderer govoril z deželnim namestnikom, ki je pa na podlagi zakona mogel dovoliti le več ur za volitve. 17. novembra voli tretji razred v telovadnici dekliške meščanske šole, 23. novembra drugi razred v ro-tovški dvorani in 26. novembra prvi razred na rotovžu. StoVcnjcgraJki okraj. Šmartno pri Slovenjemgradcu. Z ozirom na popravek, ki ga je priobčil naš nadžupnik Lenart v št. 44. »Nar. L." in z ozirom na poslano, ki ga je isti priobčil v »Slov. Gosp.", se nam poroča: Informiral sem se — pravi naš poročevalec —v stvari vsestransko; govoril sem z več udeleženci pogreba, ki so mi priznali in ki morejo kot priče potrditi pri sodišču, da je Janez Lenard v resnici imel nagrobni govor v zmislu, kakor se je v »Nar. L." prvotno pisalo. Na Vi vodo vem grobu je namreč Janez L. v svojem nespametnem govoru slavil pokojnega med drugim s tem, da je omenil: „če je blagi rajni Vivod slišal kaj o narodni stranki, je šel kar v stran; tudi je rad zahajal v farovž, ter mi je sam večkrat rekel, da se duhovnike ne sme imenovati farje, ampak le božje namestnike" itd. Nadžupnik L. je predzadnji „Narodni List" čital s prižnice in se sedaj ljudstvo iz njega norčuje, češ, da zdaj v cerkvi namesto evan-gelja bere »Narodni List". — V svojem dopisu v „Slov. Gosp." očita Lenard drugim pijanost, čeravno je on tej slabi lastnosti najbolj podvržen. Nadalje pravi, da se je njemu dozdevni dopisnik priklatil semkaj itd. Mož je pa tako kratkega spomina, da je pozabil, da se je on sam pred nekaj leti priklatil iz Poljčan v Šmartno ter da so v Poljčanah, ko je ta „branitelj vere" odšel, od veselja streljali. Mi Šmarčani bi prav radi dobili recept, ki so ga rabili v Poljčanah, da so se ga znebili — tega nadležneža. — Da Lenard tožari župljane, zamorem vsak čas s sodnim akfom dokazati in je nesramno, da si mož upa to tajiti. — Gospod nadžupnik, da bi vi resnico kar za laž napravili in dopisnika „Nar. Lista" za lažnjivca pred svet postavili — tega si od vaše malenkosti ne pustimo dopasti. Šmarčan. o Klerikalna posojilnica v Vitanju. 17. tm. je ustanovil v Vitanju Pušenjak novo posojilnico, ki hoče biti bolj katoliška kot je stara, pri kateri že dolga leta sodelujejo tudi duhovniki, a ima to napako, da je članica celjske Zveze. Tako se dela v narodno ogroženih krajih gospodarski razkol Slovencev! £jutotnersKi oKraj. o Umrla je na Podgradju pri Ljutomeru gospa Katarina Mohorič, mati g. dr. Franca Mohoriča c. Kr. sodnega tajnika v Ljubljani. Blagi pokojnici večen spomin! Brežifti ofcraj. o Brežiški nemškntarji na delu. Brežiški nemškutarski železniški odboi-dela sedaj z vsemi silami proti novemu slov. železn. odboru, ki se je nedavno tega ustanovil. V prizadete okraje so poslali na stotine lepakov, v katerih blatijo nov odbor. Nek pisar dr. Jane-scha pa se trudi, da bi na Dolenjskem delal zgago novemu odboru. Iz takega postopanja se jasno vidi, da nemšku-tarjem pravzaprav ni toliko za železnico, kajti potem bi iskali sporazum z novim odborom, temveč za to, da bi brežiški nemškutarji spravili svoja zemljišča za novi kolodvor v Brežicah v denar. To se tiče posebno Faleschinija in njegovih sorodnikov. Ker skušajo nemškutarji glede teka proge zasejati v posameznih občinah prepir, svetujemo novemu odboru, naj postopa v tem ozira previdno in se naj ne spnšča preveč v kake neizvedljive načrte. v Iz Kozjega. Po dr. Jankoviču sklicanega shoda za železnico Rogatec c. 1910t Sprejelo se bo: v Mariboru . .........14 v Ljutomeru . .......12 v Gornji Radgoni......16 v Silberbergu pri Lipnici... 24 v Skalicah pri Konjicah ... 12 sinov posestnikov in viničarjev. Ti imajo na imenovanih tečajih prosto stanovanje, vso hrano in dobijo-mesečne odškodnine 8 K. Poduk je v prvi vrsti praktičen in le toliko teoretičen, v kolikor je to neobhodno potrebno za samostojne viničarje. Ob sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svojih zmožnostih. V svrho sprejema v te tečaje morajo vposlati prosilci nekolkovane prošnje na štajerski deželni odbor najkasneje do 10. januarja 1910. V prošnjah se naj navede, v kateri izmed gori imenovanih tečajev želi biti sprejet prosilec. Prošnji se naj priloži: 1. Izkaz o odvršenem 16. letu. 2. Spričevalo o obnašanin, katero potrdi župni urad. 3. Zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni 4. Odpustnica iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo pri tečaju nepretrgoma od 15. februarja do 1. decembra 1910 ter da se v vsem podvržejo kmetijskim strokovuim organom. Gradec, 12. oktobra 1910. Od štajerskega deželnega odbora Edtnund grof Attems I. r. PoStne hran. račun it. 54.366. - Telefon »t. 48. - 99 Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ========= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. i registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberjn pri Celjn LASTNI DOM" Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 o o o Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne, o e o S pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačnje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račoL © © o o o glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © O &