štev. io« V Trstu« nedello diw tO. Ianuvaria 1919. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Ure?p»*tvp: UHca Sv. Franc tik a AiMkega «20, L nadstr. — Vsi ćz- tt rm} sc poflljalo urednKtvu Nefrarkirana pism« se n« sprejemajo in rokooUi »e ne vračajo. Udafate!] Id ođgovoni uredmic Štefan Godina. l a^nfk konsordj listi .EJIrtsti*. — Tisk lakirat .Edinosti", vpisane zadruge S Ctr.tt'':lzi parcirvoc v Trsta, ulka Sv. Frančiška Asiikega §t. 201 Taie^n arcdnifva in uprav« štev. 11-57. NaroCnina anaia: Za caio lato.......K zapotk'^ ................. za m tieiftt. . . • ..................o-— la n«delftho Izdajo d celo leto . ....... 5 f j pol ....................2«> Posameine Številke .Edinost • Se prodajajo po 6 vinarjev zastarele ItevUke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............t«, mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst...... . . . K 5 — vsaka nadaljna vrsta......k...... 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje,'. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. NaroCnlna In reklamacije se pošiljajo upravi lista. RaCuJe sc Izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Upravi In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška ......lfe ------ AslSkega št 20. — Poštnohranllnfčnl račun 5t. 841.652. ^h^iji in neurja na vzhodnem in zapadnem bojišču Nemiko napredovanje v Anionih. - Ruski napad pri Zaklkzymi odbil. - V Bukovini In v Karpatih le praske. Z svstrijsKo-rusliesa bojišča. DUNAJ 9. (Kot.) Uradno se objavila: 9. januarja opoldne. V zapadni Galiciji, kjer si stojita nasprotnika večinoma v najkraćih t azdaljah nasproti, |e bH včeraj odbit po*očni napad sovražnika iz vHin severovzhodno od Za-kliczvna. Severno od Visie se je nadaljeval artiljerijski boj. Cerkev nekega večjega kraja na Ru-sko-Poijskem smo morali sestreliti, ker so postavili Rusi na cerkveni zvonik strojne pubke. V južni Bukovini in v Karpatih je zaznamovati le praske. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fini. _____ De-putacija gališkega plemstva pri cesarju. DUNAJ, 9. (Kor.) Nj. Veličanstvo cesar je v sprejel dopoldne iz desetorice sestoje-*o deputacijo galiskega plemstva v privatni avdijenci. Deputacijo je vodil deželni maršal vitez pL Niezabitowski. Ta je iz-rcx 'a cesarju udanestno izjavo in oddala cef arju spomenico. Z nenSn-nsUii Bojišču, BERLIN 9. (Kot.) • VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. januarja. Vzhodno bojišče. Položaj na vzhoda je vsled trajno sla-bzzz vremena neizpreir.enjsn. N2§ plen z dne 7. lamiaria se le zvijal ii2 2044) mož in 7 strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. Z rniicos^n &S®l BERLIN 9. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. ianuarja. 7z pedn o boršče. nj-o^j včasih vinarno de-, že ie a»or -a bi se odtrgati obiaki, je Vidi včemi. Reka Lys je ctopiiai t 2 P» a vreznih mestih iz bregov. Več «o> raznih »'"padov severno -vzhodno od Soissonsa je bilo odbitih z ob-£»* i um izgubami za Francoze. v aapau pri Verthesu (severno #>d tr»bo Hča pri Cha?onsu) ie bil odbit s, leftkrrai izgubami za sovražnika. V v zbocLiem dela Argonov so izvršile naše če* uspešen baioseini naskok, ujele i280 F aneoi-ov in uplenile nekaj mino v k In en mor*"- Rezijski lovci, en lotarin-ški bataii"1 hesenski deželni brambovci ^ oblikovali pri tem. ~ Vr^i, od nas r~'asedeni strelski jarek jj-i Flirey je b!l r strelien v trenotku, ko o ga Taseali Francozi. Vsa francoska posadka Je bila uničena. Zapadno in jugozapadno od Sennheima nobenih izprememb. Francozi so bili pregnani iz Ober Burnhaupta in tamkajšnjih l3rkov v njihov3 pozicije in so izgubili 190 mož na ujetnikih. Vrhe-no armadno vodstvo. Angleška zgornja zbornica. LONDON, 9. (Kor.) V včerajšnji seji zgrnite zbornica ie izjavil marki of Cre-Ve glede predpriprav proti invaziji, da so dobili lordlajtnanti v posameznih grofijah čt meseca oktobra dotična navodila. Pod njihovim nadzorstvom so se zasnovali lokalni odbori, ki so izgotovili posameznosti. Ni ^e zde!o potrebno, da bi se izdale obča navodila glede sestave odborov. Lord Curzon (opozicijonalec) upa. da „e organizacijsko delo za obrambo države postavi pod primerno vojaško nadzorstvo. ker bi sicer sovražnik vojnih sil lahko ne pripoznal kot kombatantov. L >rd Selborne graja, da admiraliteta nima zastopstva v zgornji zbornici ter pove svoje mnenje, da je bilo napačno, da se je v Antwerpen odposlala ena mornariška brigada. Brodovje pod poveljstvom admirala Jellicoe naj bi se ne uporabljalo samo v patruljne svrhe. Njegova glavna naloga je, da uniči nemško brodovje, ako se to drzne, priti na široko morje. Angleško-amerikanska pogajanja. PARIZ 8. (Kor.) »Temps« piše v uvodnem čltnku z dne 7. t. m. o angleško-ame-rikanskih pogajanjih sledeče: Ugodna rešitev za oba dela bi bila, če bi se nevtralni sosedi Nemčije in Avstrije obvezali, da ne bodo dopuščali skozi njihovo ozemlje za nevtralne oblasti prevoza takega blaga, glede katerega imajo zavezniki interes na tem, da ga ne dobe centralne oblasti in če bi bili v nevtralnih pristaniščih v dvom-Ijvih vprašanjih angleški agenti pooblaščeni, da preiščejo blago. LONDON 8. (Kor.) Korespondent »Mor-ning Postat v Washingtonu poroča: Državni departma je prejel brzojavko ameriškega poslaništva v Londonu, ki vsebuje baje odgovor Anglije na amerikansko noto. Angleški odgovor je baje v prijateljskem tonu, vendar pa naglaša, da Anglija nikakor ne namerava odstopiti od svojega stališča in priznati pravilnost a-merikar>skega naziranja, da Anglija ni upravičena, da prenese točke liste pogojne knntrebande na l;sto nepogojne kontre-bande. Državni tajmk Bryan že prejel odgovor na ameriško noto. W ASHINGTON, 9. (Kor.) Državni tajnik Bryan je sporočil pozjo včeraj zvečer, da je prejel angleški odgovor na ameriško noto. Kakor sta se dogovorila državni departement in angleški zujnanji u- Angleška banka poživlja na podpis francoskega posojila. LONDON, 9. (Kor.) Angleška banka poživlja z odobrenjem angleške vlade na podpis francoskega posojila v znesku deset miljonov funtov. Od vzbruha vojne sem se je potopilo že 32 angleških ribiških parn&ov. LONDON, 9. (Kor.) Uradno se razglaša, da se je od vzbruha vojne sem potopilo že 32 ribiških parnikov. Razsodba v vohunskem procesu Liebig. LIPSICO 9. (Kor.) V vohunskem procesu proti trgovcu Fiorijanu Liebigu ie bil obtoženec radi poskušenega zločina vohunstva obsojen na 5 let zapora, deset let izgube časti. Vrh tega je bil obsojen v postavitev pod policijsko nadzorstvo. — Dognano je bilo, da je obtoženec od oktobra 1912 do novembra 1913 v Monako-vem vohunil za ruske poročevalske urade, vendar pa se mu ni moglo dokazati, da bi izdal kake faktično tajne stvari Rusiji. Nemška letala nad Diinkirchenom. LONDON. 9. (Kor.) »Daily Chronicle« poroča: Zopet so se pokazali nemški aeroplani nad Diinkirchenom in vrgli več bomb. Dva nemška letala sta se pojavila nad Furnessom._ Homatije v Albaniji. RIM 8. (Kor.) »Oiornale d'Italia« poroča iz Barija: Vstaško gibanje se je razširilo na vso srednjo Albanijo od Sv. Ivana Medovan-skega do Bojuse. V Medovi so muslimani kljub premirju pričeli s sovražnostmi in so preprečili vkrcanje za Črnogoro določenega blaga preko Bojane. Da se informira o položaju, je poslala vlada v Me-dovo vojno ladjo »Piemontec. TurOJo proti tnsporaznniL Tiirtfcl sodtfki za Kavkaz. CARIGRAD 9. (Kor.) Kakor že javljeno, bo vlada v najkrajšem času imenovala sodno osobje za osvojeno ozemlje v Kavkazu. Perzijski prostovoljci v turški armadi. CARIGRAD, 9. (Kor.) Derviši Mevlev-ski se priglašajo v vedno večjem številu kot prostovoljci za sveto vojno. Sultan je daroval v Koniji vladajočemu velikemu šejhu tega reda vojno zastavo. Vojno v kolonijah. Boli v Oranju AMSTERDAM 9. (Kor.) »Handelsblad« objavlja sledečo brzojavko Reuterjevega urada iz Pretorije: »Uradno se poroča, da so južno-afrikan-ske čete dne 5. januarja zasedle Šuit Drift. Imele so pet ranjencev. Sovražnik se je umaknil čez reko Oranje. List pristavlja k tej brzojavki, da ni jasna, ker se nahaja Suit Druft sam na severnem bregu. Japonci prodali člngtavske topove Angleški. BASEL, 8. (Kor.) >,BaseIer Nachrichten« poročajo, da je Japonska vse v Cingtavu zaplenjene nemške topove prodala Angleški. Isti list poroča, da je bilo v bojih pri Lodžu in Loviču težko ranjenih osem ruskih generalov, med njimi general grof Keller in general Orlov. Revolucija na otoku Haiti. i^V/l V. V1\U1 - itii'vj« V- ča iz Newyorka: Na otoku Haiti je izbruhnila revolucija proti vladi. Rt Haitien so revolucionarji napadli. Inozemske interese zastopajo Zedinjene države. Hrftonrađfl Evssn eđložll groteKiorat nnd ofrJje!no vojno oskrbo. DUNAJ 9. (Kor.) Povodom svojega ime, nuvanja vrhovnim poveljnikom je nadvojvoda Evgtn odložil protektorat nad oficijelno voj- o oskrbo v Avstriji in je voditelju urada /.a vojno preskrbovanje FMLt. Ivanu Loeblu-kakor tudi voditelju vojne pomočne pisarne ministrst a za notranje stvari, princu Ed v ar d u Liechtensteinu pisal jako topli ročni p ^mi, v katerih izreka tema funkcionarjema popolno pripoznanje in zahvalo na njiju -motrenem, preudarnem in veleuspešnem delovanju. ____ VivianOev sin padel u boJIJtu. PARIZ 9. (Kor.) Ministrski predsednik Viviani je bil uradno obveščen o smrti naj-mlaišega sina, ki je padel dne 22. avgusta kot infanterijski vojak pri nekem napadu na neki nemški strelski jarek. Izmenjava invalidnih vojnih ujetnikov. RIM 9. (Kor.) K vprašanju izmenjave invalidnih vojnih ujetnikov pripominja »Corriere d'Italia«: Merodajne osebnosti so izjavile, da faktična izvedba v principu že sprejetega predloga ne bo naletela na nobene tež-koče. Prevoz invalidnih vojnih ujetnikov na nevtralno ozemlje, kjer bi se izvršila izmenjava, bi bil zelo lahek. Švica bi prišla vsled geografičnega položaja v poštev PODLISTEK Maslac Spis«! GusUvc FUubtrU 11. Homais je pred kratkim čita! slavospev o neki novi metodi, s katero bi se dale operirati kruljave noge. Ker je bil pristaš napredka, se je v njem kmalu vkoreni-nila lokalnopatrijotična misel, da je treba tudi v Vonviliu izvršiti tako operacijo, da ne zaostane ta njegov kraj za splošnim razvojem. Kajti, dejal je Emi, kaj bi bilo treba pravzaprav tvegati? Narobe, stvar bi prinesla sa' isti, kajti prvič je bil uspeh gotov, >i bolnik ozdravel in bi imel zopet ra.nogo in tretjič bi operater zaslovel povsod. Zakaj bi ne na primer njen soprog oprostil ubogega Hipolita, hlapca pri »zlatem levu«, njegove napake? Vsem potnikom bi pravii o svojem ozd/avljenju, in kaj bi zadrževalo njega, gospoda Homais (tu se je ozrl okoli sebe in je govoril s tihim glasom), da bi poslal o tem notico v časopise? In tak Članek bi kazali okoli. bi govorili o njem... stvar bi se razširila povsod in kdo ve, kaj bi utegnilo še nastati iz tega... kdo ve? Gotovo, zakaj naj bi ne imel Bovary uspeha pri tem podjetju? Saj ni imela nobenih dokazov, da ni spreten zdravnik. Kako veliko bi bilo njeno zadoščenje, ko bi ga ona napotila k činu, ki bi povečal njegov sloves in njegovo premoženje. Opirati bi se morala na nekaj, kar je trdnejše od mene ljubezni. Karel se je slednjič dal pregovoriti od njenih in lekarnarjevih prošenj. Naročil si je iz Rouena dotično knjigo doktorja Du-vala in je jel študirati iz nje pozno v noč. Dočim si je belil glavo o bistvu te bolezni, ki povzroča pokvečenost v nogah, je gospod Homais na vse načine pregovarjal Hipolita, hlapca pri »zlatem levu«, da bi si dal operirati svojo šepasto nogo. »To ne boli skoro nič — k večjemu kakor bodljaj z iglo in niti ne toliko, kakor če bi si odrezal kurje oko. Hipolit je zrl vanj zamišljeno in z neumnimi očmi. Sicer,« je menil iznova lekarnar, »meni je vseeno, gre tu za tvoj blagor in za čin iz golega človekoljubnega usmiljenja! Rad bi videl, da bi bH že skoro osvobojen za ujetnike z nemško-francoske linije, Ru-munija za avstrijsko-ruske in Nizozemska za angleško-nemško linijo. General Raymond padel na bojišču. BORDEAUX 9. (Kor.) General kolonijalne pehote, Rajrmond, je padel na bojišču. Sklicanje badensklh deželnih stanov. KARLSRUHE 9. (Kor.) »Staatsanzei-ger« objavlja sklicanje badenskih deželnih stanov k izvanredni skupščini za 4. Dresednika prve zbornice deželne skupščine za dobo obstoječega izrednega zasedanja, princa Maksimilijana badenskega. februarja. Veliki vojvoda je imenoval za Reški list »La voce del Popolo« zopet Izhaja. BUDIMPEŠTA, 9. (Kor.) Minister za notranje zadeve je dovolil, da sme reški »La Voce del Popolo« zopet izhajati. Profesor Avgust Beer. BUDIMPEŠTA, 9. (Kor.) Godbeni kritik in sotrudnik lista »Pester Lloyd«, profesor Avgust Beer je danes tukaj umrl. Portugalski senat izrekel armadi in mornarici zaupanje. LONDON, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Lizbone: Senat je izrekel enoglasno svoje zaupanje armadi in mornarici. Zaupna izjava se je izrekla tudi angleški in zavezniškim armadam. Sultanov odgovor na papežev predlog. RIM 9. (Kor.) Papež je prejel od sultana Mehmeda sledečo brzojavko: Upoštevajoč človekoljubna čustva, ki so bila jovod, da je prišla Vaša Svetost s predugom glede izmenjave za vojsko nespo-obnih vojnih ujetnikov, izjavljam, da •prejmem vaš predlog. Slavnost v Berlinu živečih Egipčanov. BERUN, 8.. (KprJ.Tu živeci. Egipčani so niče" ko "je kedive Abbas II. Hami zašel prestol. Pri slavnosti se je protestiralo proti brezobzirnemu postopanju Angležev v Egiptu, ki je končalo z oficijelno izjavo glede aneksije in proti novemu od Angležev postavljenemu kralju Husejnu Kema-u. Višek slavnosti se je koncentriral v tem, da so se izrekli za privržence sulta-na-kalifa in zakonitega kralja Abbasa. Izvanredno visoke cene ribam na Angleškem. LONDON, 9. (Kor.) Vsled vojne in slabega vremena so cene ribam poskočile izvanredno visoko. V več slučajih so tri do štirikrat tako visoke, kot v normalnih od-nošajih. Promet na lokalni železnici Trident-Malć. INOMOST, 9. (Kor.) Na lokalni želez-znici Trident-Male in sicer na delni progi Trident-Mezzolombardo se je danes z vlakom 1019 osobni in tovorni promet zopet odprl. Nova japonska ministra. TOKIO, 9. (Kor.) Viscount Gura je bil imenovan ministrom za zunanje zadeve, baron Kato pa ministrom poljedelstva in trgovine. Predsednik Wilson o dolžnosti Zedinjenih držav nasproti drugim državam. LONDON, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Indianopolisa: Predsednik Wilson je v nekem tu izrečenem govoru izjavil, da dolžnosti, ki jih ima izpolnjevati država proti ostalim deželam, zavise mnogo od tega, kako izpolnjuje dolžnosti nasproti sami sebi. Ako varujejo Združene države ravnotežje, bodo pozneje v Evropi lahko varovale mir. Američani mislijo vedno na to, kar se jih ne dostaje, namreč na to, kar se dogaja onstran oceana. Svoje misli naj bi raje obračali na svoje lastne naprave. te grde pokveke na nogi, ki te tako ovira, kakor sam praviš, pri izvrševanju tvojega poklica. Nato mu je Homais z živimi besedami slikal, kako veselejšega se bo počutil, koliko lepši bode in da bo imel tudi pri ženskah več sreče, čemur se je hlapec bridko nasmehnil. Lekarnar mu je še pripomnil: »Ali nisi mož, vraga! Kaj pa, če bi mogel k vojakom, če bi se smel lahko bojevati!« In odstranil se je z izjavo, da nikakor ne more umeti, kako more biti mož tako trmast in tako slep, da zaničuje dobrote znanosti. Slednjič se je revež udal, kajti vsi so silili vanj kakor tolpa zarotnikov. Bine t, ki se sicer ni nikoli vmešaval v tuje zadeve, gospa Lefrancois, Artemizija, sosedi, da« celo sam župan, so ga kar obsuvali in grajali radi njegove boječnosti; toda okolnost, da bo operacija brezplačna* je odločila. Bovary Je hotel celo darovati operacijske šine. V Emi se Je porodila ta velikodušna misel in Karel Je ustregel njeni želji, trdno prepričan, da Je njegova soproga angeli. Z lekamarjevo podporo Je Karel dal napraviti pri misarjtt in kleparju neke vrste zaboj, ki Je Imel rtMH sa Uno Jn pri Rožne politične vesti. Lord Kitchener o vojnem položaju. Kakor poroča berolinska »Vossische Zei-tung« iz Amsterdama, je po poročilu Reuterjevega urada poročal lord Kitchener v gornji zbornici angleškega parlamenta o vojnem položaju. Lord Kitchener je izjavil, da so Francozi napredovali na vzhodu od Reimsa in v južni Alzaciji. Pričakovan nja Nemcev glede vojne na Poljskem, da se niso izpolnila in da Nemci že sedaj zelo čutijo težave zimske vojne v Rusiji. Kitchener je podal nato sliko uspelih akcij v okolici Mlave in v Galiciji ter je poudarjal veliki pomen srbske zmage in uspeh Rusov v Kavkazu, kar bo imelo največji vpliv na operacije. Začetni veliki nemški uspehi popuščajo sedaj, dočim pa rastejo viri zaveznikov na moštvu in materijalu, s čimer se jim omogočava, da dovedejo vojno do zmagovitega konca. — Ali se uresničijo Kitchenerjeve besede, bomo pač šele videli! Junaška smrt sina nemškega državnega kancelarja. O smrti najstarejšega sina nemškega i\nega kancelarja, poročnika Bethnuuni-Hollvvega, poroča neki ki-rasir »Frankfurter Nachrichten« sledeče: Dne 7. decembra smo bili, en oficir in 10 mož na patrulji. Oficir je bil sin našega državnega kancelarja. Proti jutru smo jezdili skozi neko majhn^ lesovje. Kar nas napade 25—30 mož 1 a kozaška patrulja. Pozdravila n iajprej s puškami. Poročnik je bil zau^t v glavo in v trebuh. Zamogli smo ga le še držali na konju v najhujšem diru nazaj. Ko nas kozaške kroglje niso mogle več dohitevati, oog ze mr't'ev.* vest" > iTic& v r s'mrti Te povzročila pri eskadronu splošno potrtost, kajti Bethmann je bil zelo dober in pogumen oficir, ki je jahal na patrulji z vso mirnostjo in premišljenostjo in ki je bil vedno zadnji, kadar smo bili zasledovani. Jaz sem moral vedno ž njim jahati, ker sem imel jako čilega konja. Turške zmage v Kavkazu. Petkova večerna »Zeit« priobčuje sledeče poročilo iz Berolina, datirano 8. t. m.: »Kodanjska »Politikcn« priobčuje sledeča tri uradna poročila generalnega štaba ruske kavkaške armade od 5. t. m.: »Po trdovratnem boju so bili Turki v nedeljo pri Ardaghanu popolnoma poraženi. Naše čete so zavzele Ardaghan in preganjajo bežečega sovražnika. — Bitka pri Sarikamišu se razvija nam v prid. V nedeljo so naše čete ob zori napadle Ardaghan in proti večeru so bili Turki po ljutem boju pregnani iz svojih zakopov, ko so pretrpeli velike izgube. — Včeraj zvečer so naše čete priborile pri Sarikamišu popolno zmago nad Turki. Porazili smo dva armadna zbora, od katerih je bil eden popolnoma ujet, z zbornim in tremi divizijskimi poveljniki na čelu. Nekaj majhnih turških oddelkov, ki se jim je posrečilo uiti, smo energično zasledovali.« — Kakor poroča >K61nische Zei-tung« milanski »Secolo« ne prisoja turškemu porazu v Kavkazu, ki ga smatra za popolnoma gotovega, velikega pomena, ker gre za postranski del bojišča. Kvečjemu je mogoče govoriti o moralnem uspehu Rusov. Tudi general Costi presoja v »Tribuni« položaj v Kavkazu zelo hladno. Niti Turki niti Rusi ne morejo doseči tamkaj velikih uspehov. Ves geografični položaj katerem niso štedili z lesom, železom, pločevino, usnjem in z vijaki. Da vemo, katere žile je bilo treba prerezati, si moramo najprej predočiti, na kakšni šepavosti je trpel Hipolit. Njegova noga je tvorila s stegnom skoro ravno črto, toda bila je upognjena na znotraj. Hipolit je tekal s to nogo s posušenimi kitami in debelimi prstmi, v katerih so tičali črni nohti kakor žeblji v kopitu, od jutra do večera okol kakor jelen. Neprenehoma so ga videli, kako se je vrtel okoli konjev in vozov in kako je vlačil za seboj svojo šepasto nogo. Ker je bil v službi že od mladosti, si je vzgojil v sebi potrpežljivost in odločnost, in čim težje je bilo delo, ki so mu je naložili, s tem večjo vnemo se ga je lotil. Zdravnik je moral najprej prerezati Ahilovo peto in potem mišico na golenici. Karel si namreč ni upal izvršiti obe operaciji obenem, tresel se je že pred prvo, boječ se, da bi ne poškodoval kakih važnih delov, katerih ti poznal. Niti Ambrož Para, ko Je prvič po petnajstih stoletjih odpri žilo, niti Dupuytreiu ki je prvi preprezal gnil tvor, niti Glusoui, ki se Je prvi lotil operacije na čeljustih, se niso tako tresli in niso bili tako razbur- jeni kakor Bovary, ko se jc, držeč v roki operacijski nož, približal Hipolitu. Ob strani so ležale na mizici vsakovrstne niti in obveze, pavola in drugo, sploh vse, s čimer je razpolagal lekarnar v svoji prodajalni. Homais je že zgodaj zjutraj ukrenil vse potrebne priprave, da jc vzbudil radovednost v množici in da sc je tudi on pokazal kot važna oseba pri tem dogodku. Karel je nato prerezal kožo m se žilo, s čemer je bila operaciji izvršena. Hipolit je bil ves iz sebe od začudenja. Sklonil se je nad Bovaryjevo roko, da bi jo poljubil. »Umiri se,« je dejal lekarnar, »izkažeš lahko pozneje hvaležnost svojemu dobrotniku.« Nato je stopil na cesto; da bi uspeli par radovednežem, ki so se postavili na dvorišču in ki so hoteli videti, kako bo pristopical Hipolit doli z ravno nogo. Karel je položil bolnikovo nogo v šine in se je vrnil domov, kjer ga je Ema v strahu pričakovala pri vratih. Objela ga je okoli vratu, nakar sta oba sela za mizo. Karel je mnogo Jedel in je po večerji celo prosil čašico kave, katero »i je privoščil samo ob nedeljah, kadar je imel goste. (Dabe.) S(r»n ff. »EDINOST- Štev. 10. V Trstu, dne 10. januarja 1910. ki pa skromno šiovilo železnic in cest govori proti velikim uspehom. — Končno je t■ • ' - i '. u:r>ka uredna poročila zadnji čas trdovratno molče o položaja v Kavkazu, iz Cesar se da sklepati na verjetnost ruskega poročila, in to tem-Joij, ker uradna poročila vseh drugiii generalnih štabov odkrito priznavajo tudi morebitne neuspehe, ker hočejo povedati prebivalstvu resnico o pravem stanju, in zavračajo ie eventualna pretiravanja, do-lim pa turški glavni stan ne sledi v tem običaju drugim glavnim stanom, temveč poroča edino le o uspehih turške armade, pa naj .so še tako malenkostni, a trdovratno molči tudi o najmanjšem neuspehu. Taki način poročanja pa gotovo ne vzbuja zaupanja, temveč rajši sum, da ni vse zlato. kar se sveti.____ Siičice iz vojne. Nemški vojni ujetniki v Sibiriji. »Vos-sisehe Zeitung« poroča iz Hamburga: Hamburško deželno društvo ^Rdečega križa« je izdalo natančno poročilo o polo-žaid nemških vojnih ujetnikov v Sibiriji. Glasom tega poročila so civilni ujetniki, ki so se nahajali ob izbruhu vojne v Sibiriji, vsi v gubemiji Irkutsk in sicer Nemci in Avstrijci iz Mandžurije v Verholensku, iz Vladivostoka in drugih vzhoduo-sibir-akih krajev pa v Kirensku. V teh krajih žive Nemci popolnoma svobodno. Naha-fcijo se samo pod policijskim nadzorstvom. Vsi Nemci, ki razpolagajo z lastnimi de-parnimi sredstvi, si urede lahko materi-fijno življenje, kakor si sami hočejo; oni piŠeio. da so popolnoma zadovoljni in da se nahajajo v slabšem položaju le dotični, fci so brez sredstev. Vlada jim ne da ničesar, zaslužka pa tudi ni. Ceneno življenje in dobrodušnost ruskega domačega prebivalstva pa jim kljub temu omogoča obstoj. Denar v rani. V neki bolnišnici v Karls-ruhe leži že dalje časa neki vojak, ki ima Jako težko rano na stegnu. Rana se je neprestano gnojila in se kljub vsem naporom in trudu zdravnikov ni hotela zacelitj. Pri ponovni natančnejši preiskavi so našli zdravniki v razmesarjenem stegnu pet pri-pog Jenih koscev denarja in sicer eno marko tn 4 pfenige, ki so bili vsi "apol pripog-njeni. Vrh tega se je nahaj > v rani še več denarnih drobcev. Vojak je imel denar v žepu, kamor ga je zadela kroglja, ki tzapičlla potem denarne drobce v meso. wicer pa so bili novci za ranjenca izvanredna sreča, ker so namreč oslabili moč kToglJe in povzročili, da kost ni bila še bolj razmesarjena._ SHKar In pesnik na bojišču.... — Gledat grem, prijatelj, bojne poljane, razrite in razorane. strgane in poteptane, hapoteue s krvjo in pokrite z grobovi. Gledat jih grem, da vidim, kje so pokale puške, kje so grmeli topovi in bruhali uničenje in smrt Tz svojih pogubonosnih žrel. Gledat jih grem, da vidim, kje so padali naši možje in sinovi, kje so krvaveli in u-mirali junaki v strašnih borbah proti silnemu sovražniku. S sabo imam ČopiČ, da ovekovečini nekatere teh grobelj, pustinj, opustošenih polj in ravnin, razbitih gozdov In razoranih poljan, pokopališč brez spomenikov marmornatih, tihih in nemih, njiv $mrti, pozorišč Junaških činov, pozorišč izgub in zmag. Ohraniti hočem narodu majhen spomenik žrtev, katere je žrtvoval In daroval domovini v svrho izvršitve velike njene naloge, zavedajoč se svo-le velike dolžnosti. Oživil bi rad te pustinje, oživil bi rad te razbite spomine, neme in mrkle, da bi govorili o delih in junaških činih naših mož in sinov ženam in materam, vsem, Tcojih sorodna kri Jih je oblila in napojila, da bi se razgovariali z junaki, ki so se vrnili med svojce in jim obujali Spomine, da bi se razgovarjali z njimi sorodniki, znanci in prijatelji padlih, ostalih, ya bi govorili potomcem naroda, aa ne po-žabijo onih. ki so posvetili s svojo smrtjo te žalostne groblje in ravnine in te razorane pustinje v najsvetejše narodne svetinje. Pomnil bo narod svojce in časti bo v njih spomine, neizbrisne, nepozabne. Častil bo v njih poleg domačih grobov v rodni grudi svoje obsežne grobove v daljni, mrzli tujini. Padali so junaki naroda vedno Jn v vseh časih in padali bodo. Toda srečni oni izmed njih, ki se jim je izpolnila zadnja žeija: »V zemlji domači, da truplo leži.* T'i pa so ostali v daljni tujini, tuja zemlja jih krije, tujo zemljo so napojili s svojo krvjo in tujo nam zemljo gnoje njihova, naša trupla. Kljub temu pa jih narod ne pozabi in večen jim ostane spomin. Del naroda so, posvetili so narodovo zgodovino | s svojo smrtjo in čim dalje so od nas nji- j hova grobišča, tem bolj bo častil narod v svoji veliki duši njihove spomine. To je moi namen prijatelj in zato grem tja, da vidim grobove naroda, da jim postavim v narodu večen spomenik. Težka je moja naloga, toda srce mi narekuje to dolžnost, sorodna kri in narodna zavest me ženeta na njihova žalostna grobišča . . . — S tabo grem — mi pravi prijatelj. — Blago je tvoje srce in velika in težka je tvoja naloga. Mučni so spomini, ki jih obujaš in ki jih hočeš na tak žalosten način ovekovečiti in ohraniti narodu. Krvave slike mi plešejo pred očmi, oživljajo se pred mano krvave poljane in me kličejo v goste. S tabo grem, prijatelj, pomagal ti bom izvršiti veliko nalogo, oživim spomine in jih podarim narodu. Skupno obiščeva te žalostne kraje in skupno požalujeva na teh njivah žalosti. In zaplačeta na njih dve slovenski duši in zaplače z njima ves narod. Ti oživiš te pokrajine z žalnimi, živimi, govorečimi barvami, nad njimi pa zadoni žalostna pesem, žalna in turobna, posvečena spominu padlih junakov. Odmevala bo v vseh slovenskih srcih in nemo in tiho se pokloni ves narod spominu svojcev, ki počivajo v daljni, tuji grudi . . In odšla sta prijatelja, umetnika, da obiščeta pokrajine, ki so bile lepe, preden so jih napolnili vojaški roji, preden jo je obiskala morilka narodov in ustvariteljica novega življenja. Odšla sta obiskat domače grobove v tujini, narod pa ju spremlja in pričakuje od njiju zlatih spominov, ki naj postavijo in ohranijo narodu slovenskemu v knjigi življenja trajen spomenik, posvečen spominu narodovih žrtev, padlih v tujini v veliki borbi narodov za svoj obstanek v prid potomcem, ki bodo vedno Častili njihove spomine. F, P. Božične slike z zopadnesa bajlSča. Med Angleži in Nemci. Neki londonski list objavlja celo vrsto vojaških pisem, ki pričajo o prijateljskem občevanju med nemškimi in angleškimi strelskimi jarki za časa božičnih praznikov. Tako piše neki oficir regularne armade med drugim: 24. december se do opoldne se ni dosti razlikoval od prejšnjih bojnih dni. Imeli smo v naših infan-terijskih strelskih jarkih običajno delo. Sele okoli dveh popoldne je postajal sovražni ogenj vedno slabeji in tudi mi smo odgovarjali nanj le v daljših presledkih. O- koli tj zveCer je boj končno ponehat kur sam od sebe. Previdno smo zažgali v naših strelskih jarkih ogenj in mislili, kakor običajno vsak dan, kako bi zavžili našo večerjo. Tu je bilo zaslišati nenadoma iz sovražnih strelskih jarkov glasne klice: »Angleži, zakaj se ne prikažete iz svojih lukenj?* — »Pozneje!« so odgovorili nenadoma naši vojaki. Istočasno mi je neki oficirski kolega iz nekega oddaljenejšega strelskega iarka telefonično naznanil, da so njegovi ljudje že izmenjali z Nemci razne pijače in tobak. Tu sem se dvignil tudi jaz in šel v spremstvu dveh mož preko neke njive k Nemcem, ki so v svojih strelskih jarkih že vžgali luči. Sklenili smo privatno premirje do prihodnje polnoči. Istega večera smo še ostali stranka vsaka zase in smo lahko nemoteno praznovali sveti večer. Nasednjega jutra (prvi božični dan) smo čisto brezskrbno zapustili strelski jarek. Le za telefonske naprave smo postavili straže. Okoli 11 dopoldne je prišlo več nemških oficirjev k nam. Izkazali smo jim dostojno vso vojaško čast, nakar so odgovorili tudi oni z vso korektnostjo. Nato smo si podali roke in si ponudili drug drugemu cigarete. Sedaj je dobilo tudi obojestransko moštvo dovoljenje, da smejo govoriti med seboj. Kljub različnosti jezikov so se razumeli vojaki čisto lahko s pomočjo raznih mi-iničnih izrazov. Pri Nemcih se je nahajal tudi neki sergeant, ki je živel par let v Ameriki in je znal dobro tudi angleški jezik. Ta Nemec Je izborno služil za tolmača. Neki Nemec Je pripovedoval, da so Rusi že popolnoma izmučeni in da bo končana PODLISTEK vojna najpozneje v enem mesecu. Dali smo si medsebojno naslove in neki Nemec je pri tej priliki tudi pripovedoval, da se nahaja ena njegovih sester v Liver-poolu. Prosil nas je. naj ji s pomočjo angleške vojaške pošte pošljemo njegovo fotografijo, čemer smo tudi radevolje takoj ustregli. Po dveurnein razgovoru smo se zopet vrnili v svoje strelske jarke.« — Še posebno zanimiva pa je vsebina dveh nadaljnih pisem, v katerih se poroča, da se jc prvega božičnega dne med nemškimi in angleškimi oddelki na prostem med o-bema strelskima jarkoma vršila nogometna tekma. Eno izmed obeh pisem, ki poročati o isti stvari, je pisal neki major polka iz Leicestra, drugo pa pripadnik londonskega polka. Zadnje pismo pravi med drugim: »Naši božični prazniki niso bili samo prijetni, ampak tudi zanimivi. Na božični večer je popolnoma prenehalo vsako streljanje. Naši vojaki so prepevali domače angleške pesmi, Nemci zopet svoje. Naslednjega dne so naši vojaki posetili Nemce v njihovem taborišču, nakar so oni odgovorili opoldne. Izmenjavali smo si pri tem cigare, cigarete, vino in pecivo in prijatelji kakor sovražniki so bili v najboljšem razpoloženju. \£šila se je celo nogometna tekma z nemškmi vojaki, kar nas je še posebno zabavalo. Neki nemški oficir je napravil več fotograflčnih posnetkov nemških in angleških vojakov, ki so se dali fotografirati skupaj, potem ko so si zamenjali kape in čelade. Naši posetniki so bili jako ljubeznjivi in prijazni ljudje. Spremenil sem popolnoma svoje mnenje glede Nemcev. Po praznikih se je pričelo zopet na obeh straneh hudo streljanje in sedaj smo si zopet sovražniki. Nekam Čudno se mi zdi vsa stvar....« Prijatelji in sovražniki okoli istega božičnega drevesca. »Kolnische Zeitung« poroča z bojišča: Božične slavnosti na bojišču mi ostanejo za vedno v spominu. Sveti večer smo praznovali v štabu. Vsak štabni član je dobil nekaj koristnih stvari. Naši božični zaboji so bili jako bogati. Na večer prvega božičnega dne sem šel ob sedmih v strelski jarek. Široka ravnina je bila nekoliko zamrznjena in svetla luna je sijala na male višine in udrtine. Vse je bilo tiho, niti en strel ni padel od nobene strani. Tu je ob 1 ponoči nenadoma zažarelo 150 metrov od francoskega strelskega jarka nemško Dožično drevo, na katerem je bilo 40 električnih žarnic. Postavili so ga naši pijo-nirji. Pokazal se je neki Francoz in zaklicali »Mi danes ne bomo streljali!« Tu je stopil iz jarka tudi neki Westfalec in je šel kar naravnost proti Francozu. Ob drevescu sta se oba spoštljivo pozdravila. Ni bilo dolgo in že je bilo okoli drevesca nad 50 Francozov in 60 Nemcev. Tudi jaz sem splezal iz žičnih ovir in luknje. Pogovarjal sci u »c z. ncKInT »cigcaiitam. Pi ipo-vedoval mi je, da je rodbinski oče, da ima štiri otroke in da obsoja obojestransko danje. Prosil je za cigarete, cigare in meso, sam pa je ponujal vino. Govoril sem o naših uspehih. Toda on mi ni hotel verjeti ; da se nahaja že nad pol milijona ujetnikov v Nemčiji; toliko da jih sploh ne moremo prehranjevati. Francoski oficirji so bili za božično noč v Reimsu. Francoz mi je rekel, da so dobili že dvakrat povelje za napad, a so streljali samo slepo in se niso upali, stopiti iz jarkov. Hrano da morajo večjidel sami rekvirirati. Neki Francoz je zapel neko arijo iz opere »Bajaz-zo«, cela francoska družba Je zapela dva corala in marzeljezo. Naši vojaki so zapeli »Tiho noč«, »Die Wacht am Rhein« in »Deutschland iiber alles«. Sedaj pride najvažnejše. Ko smo nehali prepevati, smo klicali vsi Hura J in si izmenjali tobak in vino. Tekom ene ure smo bili zopet vsi v strelskih jarkih. Vse je bilo zopet mirno in luna je razlivala svoje žarke na molčečo ravnino kot varovalka na tihem dogovorjenega premirja. Ob eni ponoči sem se vrnil v B... Drugega dne so se sestali vojaki s sovražnikom pri belem dnevu. Neki Oldenburžan Je bil celo v sovražnem strelskem jarku, je bil fotografiran in dobil je par steklenic izvrstnega francoskega vina. Nato so mu rrancofci zopet pomagali iz Jarka in preko njihovih žičnih ovir in so ga pripeljali nazaj k nam. Manj razumevanja za tako fraternlziranje je imela francoska artiljerija, ki je poslala v nedeljo ob treh popoldne v B... težko granato in s tem odpovedala premirje. Treba je bilo vse to doživeti in potem si človek J kaleč le zamrl ton iz Mtinchhausenovega lahko napravi šele pravo sliko; te pičle vrstice ne morejo napraviti pravega vtisa____ Kakor smo že včeraj poročali, je sedaj nemško armadno poveljstvo s posebnim poveljem strogo pi£povedalo slično fra- terniziranje na bojišču in prijateljsko približevanje k sovražnikovim strelskim jar- Koncert ženske CM podružnice Lep dokaz našega slovenskega napredka na polju umetnosti Je bil koncert, ki ga |e priredila na dan Sv. Treh Kraljev naša rnska CM podružnica. Mi napredujemo! slovenskimi umetniki, ki so izvajali Moveasko umetnost. Je bil prirejen ta koncert; in naše občinstvo je dokazalo ob tej criiiki znova svoje razumevanje umetnosti. Toda uživali smo še več; čutiii smo ftotranjl ponos in zadoščenje, ker sta se dam predstavile dve novi, sveži, domači moči, prava umetnika v najvišjem slova amiblu. Njuna mladost pa nam je imponirala tem več, ker sta nam dokazala, da pred njima stoji še sijajna bodočnost. Program Je bil zelo skrbno izbran. Naši najboljši in najmodernejši skladatelji so bili predvsem zastopani; in prav je tako! Kakor so naši pesniki in naši skladatelji lajbotje zadeli ustvarjajoč narodno umetni, tako ji more naš umetnik, izvajajoč dati najvernejše zunanje lice. — K na-najbolfhn in modernim Je seveda tre-pr idej ari najbolje in modeme kla-kar se je z iz bero NVagnerja, Bizeta 'uejinija popolnoma posrečilo. K dobremu razpoloženju in srečno izbranemu programu se Je pridružila — polna dvorana, in dan je bil pogoj za najboljši vspeh. Gospodična Cirila Medvedova je nad vse simpatična umetnica. Pridobi že njen gracijozni nastop; a toliko bolj se omili, ko zadoni njen čisti, jasni, tako okrogli in polni, a pri vsem tem fini glas, katerega ima popolnoma v svoji oblasti. Naravnost očarajoče pa je njeno temperamentno, čustveno prednašanje. Njen oficijelni trema, ki Je bil gotovo posledica potovanja iz Gorice v Trst in ki kaže mladost naše umetnice, ni prav nič motil celokupnega izbornega vtiska, ki ga je naora-vil njen nastop in njeno izvajanje. Sola njena je izvrstna in uverjen sem, da bo gdč. umetnica sijajno završila svojo umetniško izobrazbo, in da v njej dobimo umetnico, o kateri bomo z velikim spoštovanjem govorili. Prav primerne njenemu načinu predna-šanja so ljubke Adamičeve »Pesmi za mladino«, kojih tri: »Molitev«, »Slanica« in »Trpežna pesem« si je izbrala za nastop Ljubke, nežne, nedolžnosti polne pesmice so našle v gdč. Medvedovi res pravo raz-lagalko. Pri »Molitvi«, peti z globokim občutkom, sicer glas gdč. umetnice ni mogel priti do polne veljave, a zgodilo se ie to ori resni in s uovdarkom izvaian »Slanici« in v popolni meri pa pri poredni »Tepežni pesmi«. Občinstvu 90 »pesmi za mladino« zelo ugajale. Sattnerjeva dovršena melodična pesem »Zaostalega ptiča« je našla v naši umetnici dovršeno interpretko. Kakor je izlil Gregorčič v to pesem fvojo du5o, tako lesketa iz Sattnerjeve skladbe ona sladko -otoina milina, ki jo ie s svojim mehkim finim glasom in jasnim izgovorom vlila gdč. Medvedova v njo. — Ziv kontrast tej sladko otožni skladbi Je temperamentu, strasti in sveŽosti polna dr. B. Ipavčeva »Ciganka Marija«. Pa kontrast v značaju skladeb ni spremenil umetnice, ki je tudi v »Ciganki Mariji« zadela, pogodila duh skladbe. Živo odobravanje občinstva ie bilo v dokaz tega. Zato Je gdč. Medvedova v svoji ljubeznivosti pridelala pesem Carmen iz istoimenske opere, izvajano z isto primerno živahnostjo, čeprav pesem sama na sebi nI tako hvaležna, kakor so bile ostale. Vsekakor Je gdC. Cirila Medvedova s tem svo|im nastopam v Trstu dosegla po-polen vspeh In dokazala* da Je velika umetnica. Razveselil nas je s svojim nastopom tudi g. tenorist J. Rijavec. Slišali smo ga že, pa od tedaj se Je dvignil. Njegov obsežni tenorov glas Je sonoren in 6ist v višin L noin io okrogel ter simpatičen v fcom. Dr. Karel Kramar o novem letu. Vodja mladočeške stranke, dr. Karel Kramar, je priobčil v glavnem glasilu stranke, v »Narodnih Listih«, članek, kjer riše perspektive v novo leto 1915. V začetku članka pravi, da je dne 1. januarja prišla vsakomur na pamet misel, kako neki se zvrši to leto? Nikdar še ni stala Evropa pred tako važnimi vprašanji. Tudi tedaj, ko je šlo za veliko moč Napoleonovo, so bile razmere drugačne. Šlo je le za manje znatnih dinastij, ali narodi so bili promjeni, ker so jim Francozi donesli svobodo i napredek. Danes stoji stvar drugače. Danes gre za bodočnost velikih na* rodov, za vse njih načrte in namere, in za usodo manjih narodov. Bila bi velika, velika pogreška, ako bi se udajali optimističnim nadam, da se bo manjim državam in narodom prizanašalo. Teoretičnih izjav neodgovornih filozofskih idealistov ni smeti jemati za gotov denar. Odgovorni funkcijonarji Nemčije, Francije in Anglije so podali neizprosnih izjav, kakor to odgovarja zvršetku te največje tragedije, kar jih je človeštvo doživelo. Svetovna vojna je kruta in ne pozna usmiljenja. Zato se je treba čimbolj zamisliti v težke nevarnosti, ki groze našemu narodnemu razvoju. Ideja nacionalizma se ie oiačila v vsakem pogledu, a istotako je tudi državna ideja proslavila veliko slavje. Tudi dejstvo, da so se socijalisti, ki so vsikdar in povsod udarjali po »militarizmu«, pri nas, v Nemčiji in na Francoskem — postavili v vrsto z omraženo buržoazijo, je za razvoj bodočih razmer socijalne ideje izredne važnosti, a to tem bolj, ker dozori zmaga revizijontstov med socljalnimi demokrati. Socijalisti se postavijo na stališče evolucije. Ta revizijonizem je napredoval z eruptivno silo, posebno v čisto narodnih državah, kakršni sta Nemčija in Francija — in tej sili se ne bo mogel odtegniti nikdo, ko bo vzpostavljen mir. Kaj pa da pomenja aktivno sodelovanje socijalne demokracije v pogledu napredka in demokracije v državnem razvoju evropskih vlasti — o tem ni treba podrobno razpravljati. Ali tudi v narodnem pogledu, posebno za male narode, mnogo pomenja ta evolucija. Po današnji krizi ne bo in ne bo moglo biti stranke, ki ne bo brezpogojno !n v prvi vrsti narouna. In iir n<- I*- ^uvi- šno, da se zadovolji »patrijote«, ali pa v svrho volilne agitacije, ampak iz globokega čustvovanja in dolžnosti, da se goji narod, iz katerega smo izšli in ki se mu čutimo blizu tudi v najtežjih njegovih časih — pa da zato storimo vse, kar bi moglo ta narod okrepiti. Vsi imajo samo en občutek: v potokih krvi se more potopiti poedinec, ne sme se pa potopiti narod! Ali vse to vstajenje narodne ideje bi ostalo polovično, ali jako malo koristno, ako bi se ostalo samo pri čustvovanju, ako se ne bi to čustvovanje izvedlo tudi v organizaciji. Pri nas je prepričan vsadko, da se naše politično življenje ne da niti več misliti v dosedanjih formah. Ze pred vojno so se oglašali, ki se jim je naše strankarsko Življenje pristudllo in zamislili so si nekaj novega in lepšega. Danes se je temu gibanju pridružila svetovna vojna in tako ni nikogar več med nami, ki bi hotel, da bodi do vojni tako, kakor ie bilo pred njo in kakor da se nI nič zgodilo. Sicer pa je to faktično tudi nemožno. Meni je jasno, da se po vojni naše politične razmere razbistrijo: za nas, ali pa proti nam!! Nu, politična katastrofa za državo, s katero so računale naše radikalne stranke, je izostala, ali pa je šla mimo brez vsega, kar smo tako trdno držah: »ko enkrat pride čas, ko bo potreba za češki narod . . .« Danes ne — nasprotno — ves narod, da potrebuje vsake svoje sile in naj bi bile posledice te katastrofe kakršnekoli! In vsakdo občuti, da je odbila poslednja ura našemu radikalizmu ter da bi bil — ko nastane zopet mir — vsak radi- roga. Odločnost, brez fraze in krika, energija, delo z določenimi cilji, notranja organizacija naroda, vera v njegove pravice; v tem nam je jamstvo bodočnosti. Ker pa se vsa ta jamstva morajo po vojni jasno določiti, se odmičejo vsakemu radikalizmu samo po sebi tla izpod nog. Samo mimogrede omenjani, da v teli težkih časih ni nihče izgubil na svoji ceni kakor radi-kalizem. Težka potreba, politična in gospodarska, je naučila vse, da se prilago-diajo razmeram. Seveda se izkusi to tudi pozneje, ko se bo videlo, da so radikale! vojevali z lesom, ki je bilo okovano z — limom. Zlo bi bilo za narod, ako bi tako velika izkušnja šla mimo njega, ne da bi se bil kaj naučil iz nje. Nihče ne bo tako krivičen, da ne bi priznaval, da ie bilo v vrstah njih, ki so se navduševali na bučnih frazah, in tudi med njimi, ki so jih zamislili, ljudi, ki so verovali v to, za kar so se borili in za kar so često tudi trpeli. Takih bo pa narod tudi nadalje potreboval, Ali potrebno bo, da njihovo oduševljenje in njihova energija ne bosta služila političnim fantazmagorijam, ali na koncu včasih še kaj hujemu. Vse to bo ustvarjalo potrebo, da se narodno delo organizira. Zato tudi ni smeti nikogar Izključiti od narodnega dela! Bo nas mnogo, mnogo manje in vsakdo bo dobrodošel v borbi za narodno bodočnost. In narodu treba služiti, in ničemu drugemu! Ne upamo se ni misliti, da bi bil dr. Kra-maf mislil tudi na nas Slovence in naše dosedanje prežalostne razmere, ko je svoje češke brate opozarjal na dolžnosti, ki jih bo moral vršiti v bodočnosti vsak član naroda. Vsekako pa bi storil veliko, plemenito rodoljubno delo, kdor bi tako svarilo zapisal tudi za Slovence tako prepričevalno, da bi se — prijelo. Zahvala. srednjih legah. V nižjih legah ni sicer še popolnoma v lasti umetnika, ali glasovni materijal, s katerim razpolaga Je tak, da obeta brezdvoma g. Rijavcu nad vse častno umetniško karijero. Šola njegova, ki jo takoj spoznaš po jasnem in Čistem nastavku ter po jasnem izgovoru, je izvrstna. Nastop jako simpatičen; da manjka še nekoliko one potrebne rutine, ni pri tako mladem umetniku nič nenaravnega. G. Rijavec je izvrsten interpret naših modernih skladateljev. To je pokazal takoj pri prvi točki, ki jo je izvajal, pri dr. Ipavčevi »Crez noč, črez noč...«, pred-našani z eleganco in finim taktom. Manj se je to posrečilo pri Ravnikovem »Vasovalcu«, pri čemer pa gotovo ne zadene krivda toliko izvajalca, kolikor skladbo, ki je manj hvaležna. Zato pa je prišel umetnik zopet do veljave pri Krekovi »Tam zunaj Je sneg...« in zlasti pa pri Prochazkovi »Zvezde žarijo.. -«. Posebno pri tej poslednji je dal tako točno izraza oni melanholiji, ki seva iz nje. Pri drugem nastopu je g. Rijavec izvajal štiri skladbe našega najmodernejšega skladatelja A. Laiovica. Pn prvih dveh »O, da deklič« in »Splaen* umetnik ni mogel priti do prave veljave, pri drugi posebno ne, ker zahteva preveč globočine glasu ; toHko bo« sta se posrečili ostali dve »Večer« in »Serenada«. Lajovičeve sklad- Cutimo prijetno dolžnost, zahvaliti se najiskreneje velecenjeni gdč. Cirili Medvedovi, da Je blagovolila tako požrtvovalno in nesebično sodelovati na našem dobrodelnem koncertu ter s svojim krasnim nastopom pripomoči do sijajnega moralnega in materijalnega uspeha. Istotako se moramo zahvaliti njenemu partnerju g. Josipu Rijavcu, čegar srebrnočisti, krepko doneči glas je očaral vse navzoče. Iz srca se zahvaljujemo g. Cirilu Erženu za dovršeno spremljevanle in za njegovo ne malo požrtvovalnost, ki mu jo je povzročilo sodelovanje. Zahvaljujemo se vsem trem tembolj, ker so nam na našo prošnjo takoj In brez obotavljanja priskočili na pomoč tedaj, ko smo že mislile, da iz našega, že parkrat projektiranega koncerta ne bo nič in so se nam kupičile ovire čez ovire. Iskrena, srčna hvala našemu vrlemu domačemu oktetu (gej. Smrkolovl, gci. Stojkovičevi ter gcama. Ulčakarjevima in gg. Rusu, Modrijanu, Prinčlču in Prun-ku), ki je s svojimi ubranimi narodnimi pesmimi privel poslušalce do izbornega razpoloženja ter pripomogel s svojim nastopom k sijaju večera. A onemu, ki je bil duša celi prireditvi, našemu vrlemu g. Karlu Mahkoti, ki je vse vodil z brezprimerno požrtvovalnostjo, bodi tem potom izrečena naša topla, iskrena zalivala. Da je na£a ženska CM podružnica priredila koncert, je bil naravnost sijajen, se imamo zahvatiti v prvi vrsti njemu. Ko smo že obupale, ',-er so se nam stavile ovire na vseh konci, |n krajih, bil je naš dobri g. Karel MahkVa, ki nas je opozoril na umetniško trojico * sosednje Qorice ter odstranil vse zapreke in uredil vse zadeve, da smo lahko nudile našemu občinstvu po daljšem presledku lep, prijeten in v vsakem oziru zadovoljiv večer. Zato še enkrat srčna, iskrena hvala mu. Tebi pa, naše zlato občinstvo, ki si prihitelo tako radovoljno na naš poziv ter s svojo navzočnostjo pripomoglo do tako sijajnega izida, stotera hvala Ti v imenu one naše dece, ki si nam jo pomagalo obuti in obleči. Res velike so zahteve, ki jih vedno in vedno stavljamo Tebi in zato je tem večja Tvoja zasluga, da nam vsakokrat obilo poplačaš naš trud, ko apeliramo na Tvoje srce. Tržaška ženska Ciril-Me-todova podružnica ostane na veke Tvoja dolžnica, a zato Ti kliče iz globine srca: be se odlikujejo po krasnem risanju miliena in razpoloženju, disonance stopnjujejo v nas hrepenenje, ker želimo razrešitev disonanc v harmonične akorde, zato so te skladbe tako privlačne; posebno ker so mojstersko izdelane. Prav hvaležne so za soliste. Toda naše občinstvo — se adi — jih ni popolnoma umelo; zato umetnik za svoje krasno in dovršeno, z globokim razumom izvajano prednašanje ni žel zaslužene pohvale pri teh pesmih. Prišel pa je do popolne veljave pri tretjem nastopu pri izvajanju Wagnerieve Walterjeve hvalne pesmi iz NorimberŠklh mojstrov pevcev, s čimer je dokazal, da je kos tudi takim skladbam, ki zahtevajo največjih umetnikov. Zelo hvaležna Ru-dolfova arija iz Puccinijeve opere »La Bohćme« je osvojila umetniku vsa srca občinstva. Arijo je izvajal zares s čutom in globokim razumom ter z elegantno bravuro. Vspeh je bil popolen. Skoda le, do je ponavljal, ker to — kakor navadno — pokvari prvi — najboljši — vtis. Slednjič sta oba solista, gdč. Medvedova in g. Rijavec, izvajala dvospev iz 0i. zetove opere »Carmen«. Pri tem sta ob* umetnika združila vse svoje vrline in spp sobnosti, tako, da Je tudi tu bil vžitek pO* polen, za kar se jima je občinstvo burnf zahvaljevalo. V Trstu, dne I (k januvarfei 1915. »EDINOST« 11 10. Stran iff. plati T! tisočero, k*r storiš za našo j kakoj- pa slika iz zrele dobe. Na sporedu podružnico, za našo slovensko deco.« fca odbor tržaške ženske Ciril-Metodove podružnice? Dora Vinškek Antonija Slavik tajnica. predsednica. Milka Mankočeva odbornica. DomaČe vesti. danske prireditve so: »Žive pun-ke«, ljubka igrica in pa »Potovanje po domovini«, kjer se v petju In deklamaciji slika lepota naše domovine. Poziv podružnicam je prineslo v zadnji številki glasilo nemškega »Schulvereina« (*Der getreue Eckart«). Poziv zahteva, naj vse podružnice takoj skličejo odboro-ve seje oziroma občne zbore, da sklenejo: izpopolnitev odborov, pobiranje članarine, razpečavanje društvenega blaga, posebno Dvadesetpet godina u službi naroda, koledarjev, izposlovanje izrednih daril pri pod tem naslovom piše zadnja „Nafta Sloga44: občinah in denarnih zavodih, vplivanje na poe I. fecara god. 1890. 6tupio \t mladi časopisje, da bo zopet agitiralo za društvo ^cveDski novinar g. Makso CotiČ u ured- j. t. d. — Vse to pač smemo priporočati itftvo .Edinosti-, glasila tršćanskih Slove- tudi podružnicam Ciril-Metodove Družbe, paca i istoimenog slovenskog političkog dru- Družba sv. Cirila in Metoda silno ob-fctva. Tadašnji odbor političkog društva £Uti izjemni položaj. Prispevki v letu 1914 .Edinosr izabrao ga je izmedju rainili mo- ^ zaostali za celih 37.750 kron za dohod <*e:> u mjesto urednika, povjerivmu svoje da s njim ra/na i upravlja, kako naj- podružnice Kranj; lade NI taj odbor ni njegovi mnogo- 8ke 4H99 kron, Goriške 4302 kroni, Trža-sasJednlci nisu se zbog toga nikada fke 16.659 kron (niso še znani prispevki & Cotič vrši eto punih 25 godina moŠke podružnice). Tudi drugi družbeni viri so se skrčili, ako ne popolnoma usahnili. Družbeni izdatki pa so vedno enaki, ker vzdržuje vse svoje zavode. Kaj nam vox Del — municipij naj uslHi ta ljudski glas! Splošno pozornost je bila vzbudila razprava, ki se je vršila pred vojaško sodnijo v Gorici proti Josipu Rizzatiju iz Fiumicela v Furlaniji, obtoženemu, da je meseca de- cembra par osebam, podvrženim vojaški dolžnosti, pomagal k dezertacfli. Razprava je trajala dva dni. Rizzatl je koncem raz- ea:. ustrajno i požrtvovno težku službu ilovtnskog novinara, kojemu su putevi za- r»s«i trnjem I giožjt cvtečem. O ;em, a skoro nikada miri- n je ustrajao punih 25 obeta leto 1915? >diaa na veoma izk&enom tnjestu, godina na veoma lziotenom mjesiu, Upo-fcavljcacm oitrim i otrovnim strielicima ne E narodnih dušmana, nego često i vla-prtstaša ili političkih istomišljenika, inski *u narodni krugovi, na čelu lm jdbor političkog društva, na prvi dan ove godine izkazali svoje čestitke, priznanje i zahvalu mužu, koji je ostao uvijek vjeran svojim načt'ima i vazda nesebično nastupao, zagovarao 1 branio prava i koristi svoga faroda. Tim čestitkama i tomu priznanju pridružujemo se U punoga srca i mi, koji imo iz bliza pratili oudno i pazljivo rodo-Kbao 1 požrtvovno djelovanje našeg druga I ftrtfatelia za čitavih 25 godina te mu kli-Ntnc najsrdačnije! Živio Makao Cotlč! Zagrebški , Ob zor" pa piše pod naslovom: 25godi4ojica urednika .Edinosti': Novogodišnji broj trtćanske .Edinosti" izašao je u svečanom ruhu sa slikom svoga glavnog urednika, g. Makse Cotiča, u proslavu ojegove 25godiŠnjiceurednikovanja. Istodobno Donosi .Edinost" na uvodnom mjestu u sve-tonoai okviru čbnak pod naslovom „O 25-fcdiiijicr slovenskog urednika", u kome se pupaim crtama prikazuju zasluge i neumorni Kd jubilarca-urednika oko unapredljivanja slovenstva i hrvatstva 1 u opće slavenstva Otroci Ciril - Metodovih šol v Trstu prirede DANES, dne 10. januvarja 1915 otroško veselico v veliki dvorani »Narodnega doma*4. SPORED: 1. Ž Iva punčka, Igra v 2 dejanjih. 2. Potovanje po domovini, spevoigra z deklamadjami. - Začetek toCno ob 4. pop. dek je v pokritje stroškov božičniot, je priredba podružnica C. M. D. Šolariem v Trstu. Dohodek katero revnim lolarjem k Trstu i cijelom Primorju. Gosp. Makso CotC, preuzeo ie uredničtvo „Edinosti" o ftovom ljetu god 1890., kada je .Edinost" V Gorici etablirani letalski kurz je pričel dne 6. januarja t i. z letalskimi vajami. ki se bodo rastezale na ozemlje po-knežene grofije Ooriške in Gradiščanske in Trsta. Toliko na splošno znanje, da se prebivalstvo eventuelno ne bi vznemirjalo. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti Fran Ji-lek in Anton Plihek od domobranstva, Fran Vidaii od sanitetnega oddelka štev. 9, Josip Cilje od domobranstva, Fran Stanič od sanitetnega oddelka štev. 9, orož- prave tako oslabel, da so ga morali nesti iz dvorane. Občinstvo je radovedno pričakovalo razsodbo, ki pa ni bila razglašena. R.zzatlja so odpeljali v Ljubljano. Časopise iz Italije so širile nekatere o~ sebe po naši deželi, zlasti po Gorici in Furlaniji. Več takih oseb je bilo ie prijetih. — Svarimo prav resno, naj nikdo ne širi takega Časopisja, ker tako dirjanje bo imelo prav bridke posledice za dotičnike. Ponesrečil seje v ladjedelnici v Tržiču delavec Viktor Penkert. Padel Je globoko kakih šest metrov. Na polživega so prenesli v bolnišnico. — Padei je tudi 5e drug delavec A. Fon tanin, ki pa k areči ni močno poškodovan. Pri gradnji ladlf je navadno obilo nesreč. — Veliki kraški vodoyod. Po velikih bojih in po dolgeiu času dobi Kras »voj vodovod. Vlada ie c dobrila načrte, med deželnimi poslanci je dosežen sporazum in v kratkem se najbrže It prične z gradnjo vodovoda, ki bo eden največjih, pa tudi najpomembnejših v monarhiji. Vodovod bo veljal ©koli 9 milijonov kron. država prispeva nad 8 milijonav, dežela aa pa pol milijona kron. Za vodovod potrebni denar dobi dežela potom brezobrestnega posojila pri državi. Z ureditvijo financiranja gradnje vodovoda. Je tudi zasigurana gradnja vodovoda, k čemur Čestitamo vrlim Kraševcem najtopleje. Občinstvo opozarjamo, da se prične v Gonci zopet avijatična lola. Radi tega se naj nihče ne vznemirja, če vidi krožiti 6ez mesto in v njegovi okolci aeroplane. Ranjeni. Na severnem bojilču Je bil ranjen g. Mihael Vrč, učitelj na Otlici. — Na istem bojišču je bU ranjen g. Leopold TVRDKA G. BIAGGIHI - TRST je nakupila večjo množino pečene kave in jo vsled tega prodaja po K 3*60 kg na dom. Zaloga suhega grozdja, orehov, fig, In sveiih sliv. Krčmaru m gostilničarji!!! Kupujte za prodajo grenko vino Augusto deli'Agiioiu oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje. t Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni In nepozabni soprog in oče, gospod nton Foerster dne 9. t. m. ob 3 popoldne po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v pondeljek ob 3 popoldne Iz hiše ialosti, Via Lazzaretto vecchio štv. 17, naravnost na pokopališče. TRST, dne 0. januvarja 1915. Žalujoči ostali. V •■*""* a£~Z h. Marinič Ifc Vitovel}, ki leži v bolnici v Ko- _____i. V Budirap« Janez Drole iz Trfftlka pri Pod- ješti pa leži Šicah na Ogrskem, ranjen brdu. Na severnem bojišču je padel Franc TerČell is Oorice. pri Soškem mostu. U . U I J - J. UJ • W ' 1 " — » — f — - — I " — —---------o- -------_ * aa tjedan. Ntjbolia %\Jedočba za zasluge i nik Jurij Dož, Bernard Videž od domo-vriine g. Makse Cotiča jest njegova današ- branstva, Ivan Gismondi od 5. domobranca .Edinost-, uzorno uredj'van I tehnički j skega pešpolka. Josip Debernardi od 97. dotjeran slovenski list, koji izlazi u jutro pešpolka, Alojzij Batič in Karel Oalopin 1 na večer, tako, da tršćanska „Edinost14 •pada danas medju prve I najbolje slovenske listove. Gosp. Makso Cotič slavi u krepkoj muževnoj dobi, Izdržavši hrabro i postojano tolike bure, oluje narodne borbe od 5. domobranskega pešpolka ter črno-vojnik Viktor Jurko. — Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Črnovojniki Šan-dor Nagy, Josip Speček in Ivan Mattiussi ter Janoš Mikustjak od 86. pešpolka. na Prtmoru, 25godišnjicu svoga uredničkog djelovanja." Pravo veli „Edinost", da nema V Trstu Slovenca, koji ne bi poznao njega 1 n'egov rad. Mnogobrojnim čestitkama iz Svdi slovenskih i hrvatskih krugova, od srca se pridružujemo i mi uz Želju, da dični 6večar i neustrašivi pobornik slo vensko-hrvatskoga bratsva, nastavi svoj domoljubni rad Istim oduševljenjem i nepokolebivomu kao što ga je vršio punih dvadeset i pet godinal U tome neka ga bodre sjajni uspjesi, Sto ih je svojom dičnom .Edinosću- polučio na slovenskoj na-rodnnj n|ivi. — Živio Makso Cotič. Smrtna kosa. Umrl je včeraj v Trstu g Anton Foerster, sin znanega tke^a skladatelja Antona Foerst r]a rodnik odlična narodne rodbine Mar.kočeve. Obema rodbinama naše iskreno ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste 5tev. 14, vhod v Ulici Olorgio Galatti, zraven glavne pošte-Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi* Tužnim sTcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preiftlostno vest, da Je v čttrtek, dne 7. t. m. preminul naš nepozabni brat FRAN MAHNE v Jurist. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil včeraj, v soboto, dne 9. t. m. iz hiše Žalosti v Tatrah pri Materiji. TATRE, dne 10. prosinca 1915. JOSIP In IVAN MAHNI, brata. FRANCA MAHNE, sestra. DelniSkl kapital In rezervni oc On 10 Qt zakladi K 27.000.000.— »«- ggl on mu en umu Via Proteross« St. S - Mnftiti i Tnti - Hi Hitra Jt. 15 se peča z vsftmi bančnimi posli, posebno naku-In prodajo tulili valut. Samomor. Včeraj popoldne ie neki redar našel na cesti, ki vodi v Lonjer, one-sveščenega človeka, ki je ležal na tleh. Sicer je redar le mislil, da je oni človek samo onesveščen, a ko je pristopil k njemu. je opazil, da nesrečnežu curlja kri iz glave nad desnim ušesom. Obenem je redar našel poleg nesrečneža revolver na šest hitcev, katerih eden je bil že izstreljen. Redar je nemudoma obvestil o tem svoje predstojnike, ki so poskrbeli, da je šel na lice mesta zdravnik z zdravniške postaje, kateri pa ni mogel drugega napraviti, nego konstatirati, da je nesrečnež . - že mrtev, dočim so policijski funkcijonar-sloven-1 jj ugotovi|i? da je bil pokojnik 4S!etni zidar ln so" Ivan Fonda. Umrli so: Prijavljeni dne 9. t. m. na mestnem fizikatu: De Marchi Jakob, 70 let, Rsvt n tajiti ii bkpirifte naicniti Muje po na takočom rafitmu po dogovoru 1 loloClla obstoi" * »noarhii« ▼adoo na razpolago. Nrta b taft?5i - Ptonu Hbp n na auta fnrfafe praaftM in z ujunjihsl itrrikL Brez vsacega posebnega obvestila. Žalosti potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nepozabni brat JAKOB BUTiNAR (Japič, posestnik in rokodelec iz Podgrada štv. 61), danes ob 2 popol. po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal. — Pogreb bo v pondeljek ob 3 popoldne iz mrtvašnice mestne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. TRST, dne 9. prosinca 1915. KAROL lil IVAN, brata .£" ' .-•<- "-Si X'. I Tužnim «rQera oMnanlamo vpom sorodnikom, pri-žalostno rest, da Je nal lin, »ožaije. I Kovaška uliea (dei Fabbri) štev. 3; Do- Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu jav- lene Fran, 3 mesece, ulica del Broletto Ija, da le nameravana uprizoritev »Pepel- §tev. 28; Meula Josip. 62 let, ulica del Boke , ki se je imela vršiti v nedeljo, dne ( Sco štev. 19; Maršič Ivan, 36 let, Sv. Malo. t. m., odločena radi otroške veselice, rija Magdalena spodnja štev. 526; Kocjan- ki bo danes v ^Narodnem domu«. Staral. Opozarjamo vas, da se bo vršila danes popoidne ob 4 v Narodnem domu prireditev za otroke. Privoščite v teh težkih časih svojim malčkom urico prisrčne ki nedolžne zabave, pa jih pošljite v Narodni dom. Saj jim ni treba dati seboj več nego ^J vinarjev. Pa tudi sami pridite pogledat. Tudi za staro srce je prizor iz otroSkega tivljenja večkrat bolj ginliiv, S ponosom v srcu smr* 30 ločili od Uvch mladili. nadebudnih zares pravih umetnikov slovenskega rodu; a ta naš ponos je bil tem večli, ker sta oba umetnika pričela svoje umetniško izobraževanje pri vašem veiezaslužnem glasbenem zavodu, pri »Olasbeni Matici* slovenski. — 2elimo, da nam bo kmalu zopet dano, občudovati ta dva naša simpatična umetnika. Pri klavirju je bil priznani pijanist, goriški rojak g. Eržen. Ni treba posebej o-menjat^ aa je izvršil svojo nalogo z njemu lastno točnostjo in dovršenostjo. Da izpolni presledke med posameznimi točkami solistov, Je nastopil dvakrat oktet prvič z dvema, drugič s tremi narodnimi pesmicami. Zapel Je ubrano m točno, le •opran |e bil včasih preglasen. Občinstvo čič Šilvij, 25 mesecev, trg Barriera vec-chia štev. 11: Tomšič Ivan. 41 let, ulica L. Papiriano Štev. 7. — V mestni bolnišnici dne 6. t. m. Kocjančič Marija, 17 let; Pertot Margarita. 3 leta; Frate Ivan, 59 let; Sterpin Ivan, 59 let; Agazzi Barbara. 77 let; Bernetič Fran, 67 let. ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJIŠČU. XXIX. Izkaz da rov v denarju. Darovi za vojaški, dan naknadno došli potom podružnice Kreditnega zavoda K 95. Ivan pl. Scaramanga K 2«K), grofica Ema Alberti Poja K 400, Maks Maurer K 50, XIV. zbirka gospe Penelope di Demetrio: dr. Peter Xydias K 50, Galileo G. Jeroniti K 10, g a A. O. C. K 10. Doslej došlih K 54.771 76. Skupaj K 55.587*30. jateljeni in Zaanoam žalostno ©»Troma bht in stric, gospod Ivan MarsK v petek zvečer po dolgi in mučni bolezni v starosti 86 let, mirno v 6 o »pođu zupal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, v nedeljo, ob 2 pop. iz hi Se žalosti Mr. 516 pri S v. Marij j Magdaleni spodnji. TR9T, 10. prosinca 1815. ialufoCa rodbina. Usodna priliko! V kaznilnici zgotovlje-ui fievljL Trpežno usnje. Močni podplat. C« lji e poTezaml (za gospo de ali gospe) vsake velikosti po Kron par, AnioM Weln« Magyar- jj^Si^a po povzetju po t Weifl Pox»ony (Ogrsko). Žrebanje II. razreda r se uril M 19. In Zl. janMa Srečke stanejo 'I. K10,'U K 20,K 4®,'Ml 80 Srečke, kolikor jih ima Še v zalogi prodaja in razpošilja Podružnica ljubljanske Kreditne UanKe v Trstu ulica Caserma štev. 11. Vesti iz Gorltte. Pokojni goriški odvetnik dr. Biasotto, čigar smrt smo naznanili v p'tek, je bil v sodni službi prej, nego se je posvetil odvetništvu. Služboval je kot sodnik tudi v Sežani. Dr. Biasotto je bil eden onih redkih italijanskih sodnikov, ki so se popolnoma priučili našega jezika. Dr. Biasotto je znal pran Je bil včasih preglasen. UfcCmstvo 5,ovenskj p^ekmo in poznal precej dobro pa Je bilo hvaležno, kakor vedno, kadar dj na4o lileraluro č£sten 8^min, čuje narodno pesem. — Ce je dovoljeno, . . . . . . ... „ . \ " r-------- j. ------Lanjsko leto je bilo v Gorici tatvin 250. 1459 porcij „mlneštre" Je razdelil municipij v Gorici brezposelnim v mesecih no- ij povein. da bi se morebiti ob takih prilikah. kakor ie bila ta, ko so nastopili ■metniki po poklicu, bolje ne peli taki ok- —r t - — - ------- — teti. Čeprav pri njih sodelujejo priznane vembru in decembru, največ v decembru, to pevske kapacitete, ker vendar-lc moti e- ]e 927 porcij mineštre in 979 kosov kruha, notni vtis prireditve. V goriški mestni hiralnici se nahaja se- Na vsak način le prireditev vspela v , daj 80 moških in ženskih oseb. vsakem pogledu popolnoma, tako. da sme- Pet vojaških pogrebov smo imeli doslej mo biti zadovoljni z vspehom, ponosni na v Gorici. Vojake pokopujejo kar v vrsto tvoja umetnika in hvaležni naši vrli CM med druge grebove. V občinstvu se izraža ženski podružnici, ki na tako plemenit želja, naj bi goriški municipij oddelfl pose-način »krbi za naSo deco. Dr. L M. C. ! ben proster za vojaške grobove. Vox populi KUPUJE ln PRODAJA: VREDNOSTNE PAPIRJE, DEVIZE, VALUTE, ČEKE In NAKAZNICE na vsa tu- in inozemska mesta. - IZDAJA AKREDITIVE, ZAMENJAVA KUPONE OPRAVLJA BORZNA NAROČILA na vseh tuzemskih In inozemskih borzah.--- ESKOMPT in IN-KASO MENIC itd. Itd. n In obrestuje od dneva do dneva po: • Rentnl davek plata banka sama. — Obrestovani« vlog m lakoti ln llro-ratun po dogovoru. Podružnice: Brno Budjejovlc« Prladek-NIstah llhlava Karlove Vary Klatovy Kolin Kral. Hradac Liberttc Olomuc Mor. Ostrava Molnfk Pardubic« Plsek Prostojov Plzen Tabor Trsi Dunaj Ekspoziture oa Dunaju f v L, SI., III., IV., V., VB,, VII., VIII. IX., X., XII-, XV!. in XXI. okraju. J Ekspoziture trUoir.: Grarfeš (odprta od maja do septembra). Opatija (celo leto). Stran IV. »EDINOST« št 10. V Trstu, dne 10* ianuvarla 191&. Tf« ■ ♦ pSospodarslto nocrtmo ttrsrtvo" u fte&tab [Z Hranilne ▼a«: a* občni zbor;] ki «e bo vnii v flfđeljo, đn« 34. januvarja t 1. o© 3. pop.* v lastnih prostorih« DNEVNI RED: 1. P^rinv predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Slučajnosti K obilni udeležbi vabi ODBOR. " ^ od vsakega tudi fce ni ud z«drage, A in jih obre- 01 ve~jo zneske pc uo- ♦ staje po |2 jO govore.Trgovcem ♦ ^ otvarja čekovne raoane z inevr.lui obresto & A*; i njem. i RmIaI davtk plačuje zadruga ■■■■ a Vlaga se lahko po eno krono. | MteMM !*■ TBiFBI 1t-M. ♦ Slon Stiku žSflnJurnu Via Cavana 5. Bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški elivovec in briski tropin o vec in ram. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijalka na vogaln Verdijevega trn ne ~ sli' Oroloffio. — Se priporoča Ana rji 490 ulice deli' Orologio. — Antonopulo. Dobro naložen denar! V slovenskem trgu na južnem Štajerskem je naprodaj krasna vila z vrtom. Stavba najsolidnejša, 4 sobe, kopalnica, velike svitle kleti, vodovod, elekt razsvetljava. Cena zmezna. Vprašanja pod „Moj d m 2013" na Ins. odd. Ed. Prodajo Razni. ali t n^jem se dajo razna gostilne, *arne. mlekane in dragi obrtni obrati. L še, vile itd. Pojasnila daje KoUršiS, ka- ka varne, mlekarne in drai varna Ooreo od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41 parkete in kovine. — G a s z o 1 i A Comp. Via Carpison 2. Telefon l>-08. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 Čistilo za čevlje 39 23 PRIPOROČLJIVE TVRDRE VtvimjhMjfei« m slavnemu občinstvu hi- PrinOiGlO 12 ~ gijenična BRIVN1CA B. tlARAŠTA, Via Carducd 9 (prej Ant. Šebek). Pranje glave, vsakovrstna lasuljarska dt!a. Najboljši trž. damski salon. Zmerne cene. Fotografi. UmM j stotin k. : Meblocana soba najem gospodu ali gospici v ulic« Commerciale štv 11, III. nadst. 4čukas Toči se prvovrstno iko črno, belo in opolo vino iz Om ša t io » Kleparji. lozer Iusr, Htepsr ^ ^o H^lft lOnžJf najfinejše vrste, po-ebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dob pri C ibri elu * ržen. Zapuže, pošta Begunje pri Lescah Kranjsko. Zh pri>tn« st se jamči. Cene zmerne, 2569 HI fj^ii no a. z vrtom in vodnjakom se proda tiltlf takoj po nizki ceni rad vojaščine. Od daljeua dve minuti od občinskega tramvaja. N* lov pov«» Inseratnl oddelek Edinosti 11 " mtb rane ali pr«znc sobe, za eno ali dve esebi, kakor tudi meblirano a i nrazno stanovanje se odd ijo takoj v naiem v sre-ilin; oi rsti. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 0 nr t'ičje. 100 31 priporoča cenjenemu ob- ---- — bMMH rxstnw kle arskib izdelkov. Izvr- in popravo v delavnici ali iz- J i Ti Llica Sette Fontane žtev. ni 2443 Krojači. u ia'nim! fK IVAN < rORUĆAN, Tret, ulica Pas- "lU^ninitU iUale Ifcvoltella ali Cliiadino in Mocte 27. L nad., se priporoča cenj. občinstva v* *-.akovrstna dela. Sol dna po trežba. velika rleSkih vzorcev. Izdeluje po 7213 .ših dunai-kem kro u. Mizarji. ■ hUh Rmm>i*;m mir^rska delavnica za vsako-AlilUlI OUiUUn vrstno delo. Trst ulica S- I rancesco d* .Issui 2, dvorišče. °0yč> ooještine "vil: .ugar?sz -ob, zbe. kuhinje in terase, oddaljeno tri minute od trga Belvedere Moderni konifcrt- Vse skupaj K o5U letno. Odbije -e en mcsec najemnine. Pojasnila daje Kolarsič, kavama Corso 101 »itrov dobro pasteliziranega mleWa ui Ju imam proti pogodbi tu«coj za odda V(> pove Ivan Vidmar, Crni vrh nad Idrijo. Dr. H0RVATH ■ TRST« COfltSO iT- n SMrt-Sfrap. tanaparUlM itotile Inrt. lnklniM K Ml la 1A Sidro-Liniment. cooipa«. Nadomestilo aa tMro-Pain-CKpftUer. SetoA«M eiajiaNća aaiUt sa yr«hIai«i>K maUina, trganje pe adfb, lid. fitsklenla* K - JO. 1.40, Sidro - žvepleno - mazilo. olM^jo«« pri Uftajm, iola*m Itd. Lon&sk K 9 Dobi •• ikon v vitki apoteki ali p* dirtktto 6r. Iicltr-]«vi apoteki „pri tlitta lm", Praga I, Cllzabatliatraaaa ft Hermangild Trocca TRST, ulica Barrlera vecctlo B ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. Itd. Nalillja kmkurmbia cona. h RqvBja dmljiiji c. n kralj. mstaL Mbrtn SANO Specijalist za slflUttične In kožne bolezni ♦ Ima svoj ambuSatorll J ♦ v Trstu, v ul. S. Laz žaro št. 17,1. T + ■ ■ ■— iPalazzo Liana) t — — t 4 Za cerkvijo Sv. Antona novega. + Sprejema od 12. do It in od § do 7 pop. ženske od 5 do 8 popoldne. ilAfj W išče uradnik prost vojaščine, nahaja-LUU II joč se v velikih denarnih stiskah. Dal hi l1' Pisati Ac<{ueJotto 8. na * rnrev v mesečnih obrokih po 20 K. -d Franc Jenko Kavarna „Progres-.o% 10 K iinosti. mora v mestu Naslov po Ins odd. 12 Papir. Velika zaloso papirja po zmernih cenah na drobno za ovitke, papirna tih vrečic, prodaja debelo tvrtku ĆASTONE DOLLINAII, Via dei Gelsi Ste v. lli ,ti Mirangoni-. T*lefon 5t. 27-81. Pohištvo. TtltO 1 ■ i vzmeti, nove žimnice K 86.— Poli Vb polna apalna soba z iimnin^mi K 290.— V Fonderia 12, L 2318 bivši tr^ j>omočnik^ jes*vin-be s roke riUllJl se i5če. Ponudbe pod št. 3'9 na Ins. odd. Edinosti. 13 jnrfsten klavir se proda v ulici Pctronio št 14 Gtšdn n« soba in kuhinja z lepim vrt^m. Nova AC cesta 38. pritličje 12 Pekarne. JOSIP AžnfiHN pri Karel Sušit Trst. ulica Pasqu^ i Itevoltell __fit. priporoča cenj. občinstvu j i m' j in ^ladčičamo, v kateri se dobi več-Irrat na d;-.n svež kruh <*n sliidčice Vino in likeij' v stekleniciL 22-6 Prodajalne jestvin. Vfft r.|l Mi[1qi Trst, Piazza Ponterosso liUl« Vil* liiiibj Trgovina jestvin in kolonjal ne^a blaga, fa. tdjaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja. i00 TRST. Tiazza Šivilje. SlCTsnsRa šluIUn fl. RiEGER deli. Bor-»a stv. rata 9. — Domska krojač ni ca. Izdeluje vsakov stne obleke po angleškem in fran-c -ktra kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gledišče iti Cene zmerne. DtOfPO rfi*D so danes z^utrajJ v Sokolovi ritSlfcC VlljC dvorani ulica S ad on fitev. 21 d 10—12 15 Dr. PeČNIK Dr. PETSCHNiOO TRST. m S. CATEPJHA STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2 — B in špecnalist za kožne In vodne (soolne) br^t*-" '—I in 7—7Va ICradifni (Stabiliiiiento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. Upravilo In hrani vse vrednote. Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4 70 dohodninski davek plača zavod. MENJALNICA (Uto San AniOillO 5) Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop. VARNOSTNE CELICE „SAFES" v posabni oklepni sobami, posebno priporočljive za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev. Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. nepretrgan nrnfk M 9 pređu, do 5 popol. L kr. državna loterija i volne preskrtovolne namene Ta denarna loterija vsebuje 21.146 dobitkov v skupnem znesku K 625.000. Glavni dobitek znoSa ■ 200.000 kron H Žrebanje se vrši javno na Dunaju 23. prosinca 1915 Sraika stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za dt brodelne loterije na Dunaju, III. Vordere Zollamtstrasse 5, v loterijskih nabiral n i cah, to b.^ karn ah, davčnih, pošt nih, telegrafičnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopočljejo poštnine prosto. C. kr. Glavno ravnateljstvo državnih loterD (Oddelek za dobrodelne loterije) UMETNI ZOBJE PIOMBIRANM ' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE a DT. J. ČERMflR U. TOSCHER IOMUDMV. anff KttiC ZOMH MK | Kj| nHNIK UUCJICAS1RMA, IS ILnad. Fratelll Rauber Trst, ul. Carducd 14 (ex Tor rente) Zaloga ustrojenih kol VelfkA Izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebščin zm ssdlarie. PeB !n petrolejski plin (brez stenja) Popolnoma brez saj in duha Naječja kMrsfna moi Nafveija En liter petrol-ja gori 10 20 ur.) — S?o3jsk@ kuhinje na trdi Špirit (v kecksh) posebne za vojaka neobhodno potrebne. — Električne žepne svetiljke in baterije. Peči na špiritni plin, sve-tiljke, kopalne peči, likalniki itd. — 05° n kristalnf»-Cisti špirit, kakor tudi vse potrebščine za svetiike mKTORIN in fl f f^ill^ l"ll5ca deS,:31 en-tke zisteme. tf« alhjUSi fil&l Caserma 17 lekarnarja A. THIERRY edino pristni balzam olajšuje kaSelj, krč in boločine ter okrepčuje tek in prebavo ter ra31" tvarja stls. — »% aH pa velik3 steklenica Kron S<60. Edine pristni balsam Is sSoSistnlce olajšuje bolečine, hladi, oCi>ti in omehča v*.ko bodisi tudi Rtaro rano. — Dve dozi kron 3*60. Dnevne pošiljatve!---Dnev e poSiijatve! Leksrsisr v- v Fr23T3di pri Rogata in Lekarna Joj. v. Torfik v BuiiP^Sti. -S^OJl K SVOJIM l Sf_______^B □ □ □ al ARTURO M0DRICKY SD □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a trgov. la irotaik predmetov Šivane odejo od kron 6*40 do kron 18, volnene kron 3'— do 3-30, beli in pi-i, bombaževi in volneni tri- koji za moške, ženske in otroke, volnene in svilene fiarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za qnhe, žimnice, srajce, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. VELIKANSKA IZBERA. - Zmerne cene r^rrr^ Ami SOHM I Trst, nlica Molin a nento (Bocol) 25 J priporoča cen], občinstvu svojo M]\ Brez šlua-nja m žtljsu: Izvršuje edino le mm ciMK v finu ulica Cecilia Stv. 12 Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solicino. - €££*£ ZMERNL trsoulno l2m\n:: In R0!onli®iH§§n: Mssd kakor tudi ŽGANJARNO. Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne in solidne ■Cl Jf l V Riunlone Adrloticadl Slcurta \i Trslu ustanovljene leta 1838. Zavarovanja proti dkodi, povzročeni po ognjt etreli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v n^jr&zličnsjfiih komb nac^jah. DelntSka glasnica In rezerve dn« M dec mbra 191i K 175.540.187*9^ stanje zavarovalne glavnice na ilvljeiye (31. 1912) K 534.693.429 80 )dkar obstoja dinžba, je bilo v vseh braniah b plačano na škodah K 758.460 366-88. Eaatapatva v vaeb tfežewiii glavnih ■••tih in važMtiib žita, mobe, riža, otrobov, fižola, ousa ter Koruze, m koruzne moke Po usodni ceni se wdoM Ullra Komo 11 - TRST - Via [eme 13 Se toplo priporočam R. GAMBEL Telefon 24-03. lastnik. Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink */* litra. ISTRSKO vino po 24 st. l/4 L - PRISTNI TERAN po 32 st. lapetarske delavnice. Rudolf Bonnes 17, oiiporoča cenjenemu občinstvu svojo j TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna lina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 posojilnica in hranlg^Sca "•■nv.-^L.j'iaa agsssseBBBg reglatrovana zadruga z omejenim poroSIvom TRST, Plazma della Caserma §5- 2,1. nad. (v lastni palaft) vhod glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE o a vknjitbo 51/**/« na menice po č8^ na zastave in amortizacijo za dalj do dobo po dogovor*. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE od v takega, če tndi v in jtk obrestuj« po 41U ol Vem* atalne vlose In vlojre na tek. račun po dogovora. R.Si • M?cS sa". - se !.hKo ?o eno krom,. - ODDAJA DO-MafiTNABIRALNIKE (HRANILNE PUSlCF.),_ poštn -hranilnični račun 16 004. TELEFON St 952. Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednost-u h listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vlomn in roiaru, nrejeoo po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem ro nizkih cenah. (Jradu* urtfc Stanja vlog nad 10 milijonov kron. £ od 9 do 12 dopoldne In od 3 do 5 popoldne. - Izplačuje te i 12 dopoldne In oa j oo j popvi vsak drlavnlk ob uradnih urah._ nn 'VUijUMlig i« Trgovina s man »fakturam i. Marija mm ^rv^l6 dudufaktur egu blaga in ugotovljenih ženukih oblek. Sprejem dela po meri. 223 Voščarne. Jernej Kopni! - Gorico fc Voščene sveče med. 288 in Žganjarne. fAmilama Lai^u Pogorelz. Tret, nlica Giulia £ junjflrnu 507/ se priporoča za obilen obisk. 1'ijače prve vrste. 1983 9SOI tn JADRANSKA BANEA KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA._ 9 SAFE - DI I-- a .»..»> nm. MENJALNKJI VLOGE NA KNJIŽICE % od dnova doti do dneva vzdiga. Rantnl dtm pla4^e banka ia 0BRE8T0V$$JE VLOO ia 2iro-ra£ana po rovom. FTLIJALKE : DUBROVNIK KOTOB LJTBLJANAl METKOVIĆ OPAT fJA. SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Trst, Via Cassa cM Risparmio štev. 5 (Lastno ijoslople) - ------ ------~ " ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRED1T1 Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 In 2676. : • 4o 127. Živahna zveza a AMERIKO. REMB0UR3NI KREDHL PRODAJA SREČK RAZREDNE loterije. in od J1/, do B ESKOMPT MENIC