Leto LXVL, št. 152 LJubljana, petek 7. fullja 1933 Cena Din i,- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO UTC ULJ AN A, Knafl jeva ulica St. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 313« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351. KRIZA LONDONSKE KONFERENCE Londonska konferenca bo nadaljevala razprave le o gospodarskih zadevah, ki niso odvisne od stabilizacije valut London, 7. julija. Odločitev o usodi svetovne gospodarske konference je padla snoči. Predsedništvo konference je po 19. uri sklenilo, da bo konferenca zasedala daloe, da pa se bo bavila samo z gospodarskimi vprašani!. Na seji •predsedništva se je dopoldne razvila dališa debata o tem, ali naj se, kakor zahtevajo to države zlatega bloka, konferenca odgodi za nedoločen čas. ali pa po želji Amerike pošlje za dva ali tri mesece na počitoice. Ker se o tem ni mogel doseči sporazum in kei so se poleg tega zopet pojavili predlogi za nadaljevanje dela konference na gospodarskem polju, se je predsedni-šrvo odločilo, da prouči najprej, o katerih gospodarskih problemih bi se mogla nadaljevati posvetovanja brez rešitve stabilizacijskega vprašanja. Čeprav so države zlatega bloka, predvsem Francija, izjavile, da je le malo problemov, ki so neodvisni od stabilizacijskega vprašanja in da k tem problemom ne spadajo carinske tarife in uvozne ter izvozne prepovedi, ie pred-sedniStvo konference izvolilo redakcijski odbor, ki se je sestal v opoldanskem odmoru, da sestavi program dela, o katerem bi pododbori še dalje razpravljali. be dopoldne so bili vsi diplomati in novinarji prepričani, da je prišel zadnji dan in bila zadnja ura londonske konference, prizadevanja Macdonalda in Moleva ter pritisk, ki ga je izvajal kanadski ministrski predsednik Bennei in njegovi prijatelji, pa so rešili konferenco in tako je predsedmištvo konference zvečer soglasno sprejelo resolucijo Macdonalda, naj se čimprej se-srtanejo posamezni odbori in sestavijo seznam vprašanj, katerih proučitev ima v sedanjih okoliščinah unamje za uspeh. Predsedmištvo se bo zopet se-STaJo prihodnji ponedeljek, da sprejme poročilo odborov in pripravi ukrepe, ki so potrebni za kasnejše delo konference. Angleži za odgoditev London, 7. julija. Včerajšnji skler predsedništva svetovne gospodarske konference, da se naj delo nadaljuje, je izz-val splošno presenečenje, ker so bile že vse delegacije pripravljene za odhod. Sklep se pripisuje predvsem prizadevanju angleškega zakladnega državnega tajnika Chamberlaina, ki je poudarj;potrebo, da se mora do konca rešiti započeti problem kreditne politike. Kakor zatrjujejo, ima Macdonald namen omO'gočiti nadaljevanje konference vsaj do prvega tedna avgusta. Obstoja stremljenje, da bi dosegla konferenca vsaj nekaj navideznih uspehov na gospodarskem področju, nakar nai bi se razšla. London, 7. julija. AA. Današnji »Dailv Mail« prinaša uvodnik, v katerem naglasa mnenje, da bi bilo treba londonsko konferenco odgoditi. Konferenca še ni mrtva, pravi list, in včeraj so si zelo prizadevali, da ji omogočijo nadaljinje delovanje. V ta namen so sklenili omejiti njen delovni program in opustiti vprašanje stabilizacije valut in carinsko vprašanje. Jasno je, piše dalje list, da gredo prizadevanja sedaj v to smer, da se maskira neuspeh konference v valutnem vprašanju, toda namest/u tega slepomišenja bi bilo ibolue. če bi pogledali stvarem odkrito v oči in konferenco za tri mesece odgodili. Konferenca emisijskih bank v Parizu Pariz, 7. julija. AA. Guvernerji emisijskih bank držav, ki so ostale zveste zlatemu standardu, se bodo jutri sestali v prostorih francoske Narodne banke. Glede na ta sestanek piše »Echo de Pariš«: Vodstvom emisijskih bank ne gre za to, da bi ustanovili blok in zavzeli stališče proti državam z razvrednoteno valuto, temveč, da obnove medsebojne stike tehnični strokovnjaki, ki se poznajo še s prejšnjih skupnih sestankov, zlasti iz Basla. Ti strokovnjaki hočejo govoriti o tem, kako bi se dalo doseči brezhibno funkcioniranje monetarnega režima njihovih Narodnih bank. pri tem pa hočejo slej ko prej ostati v najboljših odnošajih z ostalimi emisijskimi zavodi. Francoski komentarji Pariz, 7. julna. A'A. Po poročilih iz Lon-iona se svetovna gospodarska konferenca r Londonu včeraj samo zato ni odgodila, ker ie ameriška delegacija, ki je dobila od Roosevelta navodila, naj se razprave v Londonu nadaljujejo, pridobila za to tezo države, ki so se odrekle zlatemu standardu. Pri zahtevi da naj gospodarska konferenca nadaljuje svoje delo, so ameriško delegacijo zlasti podprli bril iski dominijoni in skandinavske države, k iterih valute so vezane na funt. Francija zastopa slej ko prej stališče, da znana ameriška deklaracija o stabilizaciji dolarja onemogoča nadaljnje delo konference za ureditev valutnega problema. Francoski finančni minister Bonnet je v svojem govoru, ki ga je imel včeraj na seji predsedništva londonske konference, naglasil, da je monetarna doktrina Zedmje-nih držav sama s seboj v popolnem protislovju. Po sodbi Bonneta se je položaj iz-premenil že na samem zasedanju konference, tako da je sedaj konferenca prišla na čisto nov teren. Zato je mnenja, da bi nadaljevanje razgovorov o valutnem problemu bilo samo voda na mlin spekulaciji. V Londonu se lahko razpravlja o gospodarskih problemih, je rekel Bonnet, ne pa o carinskih vprašanjih, ker se ne dajo urediti brez prejšnje stabilizacije denarja. Vsekakor je treba podčrtati, da je rudi včerajšnji dan pokazal, da imajo v pred-sedništvu gospodarske konference večino delegati, ki se zavzemajo za to, da bi konferenca nadaljevala svofa dela. Po Havasovem poročilu iz Londona ni izključeno, da se bodo nekatere delegacije zavzele za nadaljevanje konference samn zato, da se odkriž^jo očitka krivde za polom konference. Današnji pariški jutranjiki pišejo obširno o včerajšnjih dogodkih v Londonu in prihajajo do zaključka, da nosijo za sedanje stanje londonske konference največjo krivdo in odgovornost Zedinjene države. »L'Homme Libre« pravi, da pomeni podaljšanje gospodarske konference nove neprijetnosti za Francijo. Zato mora Francija gledati, da ne bo doživela od umetnega podaljšanja življenja konference novih presenečenj. — Pertinax kritikuje v listu »Echo de Pariš« nastop Macdonalda. ker je v govoru, s katerim je otvoril svetovno gospodarsko konferenco, naglasil, da je treba v prvi vrsti urediti valutno vprašanje, včeraj pa je — pravi Pertinax — izigral francosko politiko. Pertinax misli, da bi se morale države z zlatim standardom do torka umakniti s konference. »Excelsior« očita Ameriki, da je že nekajkrat »torpedirala« konferenco, včeraj pa jo je ista Amerika hotela spet obuditi v življenje. List misli, da so konferenco dejansko ubili že pred nekaj dnevi, toda včerajšnji dan je pokazal, da je treba nekatere mrtvece po dvakrat ubiti. »Figaro« ugotavlja, da je konferenca zašla v nekako somnambulno stanje, v katerem se navadno delajo največje neumnosti. *Matin« napoveduje, da čez štiri dni londonske konference ne bo nikjer več, vsaj ne kot mednarodne skupščine, ker se bo začelo tudi postopno demobiliziranje nododborov, ki bodo imeli nalogo, da konferenco spodobno pokopljejo. Nemško oboroževanje Nemčija je naročila v Angliji 60 vojnih letal — Protest francoskega tiska VT„____"7 • _M___ -r:_____ : - l_____ t(\__»M. - _ I__■___ Newyork, 7. julija. »New Times« je objavil vest svojega dopisnika iz Londona, v kateri pravi med drugim: Sklep nemške vlade, da doseže enakopravnost s svojimi sosedi v oboroževanju, se kaže že v dejanjih. Po vesteh, ki so se razširile v Londonu iz zanesljivega vira, obstoji poslednji poizkus militaristične Nemčije v tem, da bi dobila močno letalstvo. Želja voditeljev narodne socialistične stranke po tej vrsti oborožitve se je pojavila tu takoj nato, ko se je razširila znana zelo smešna bajka o pojavu nekega tujega letala nad Berlinom, ki je metal letake, katerih nihče ni videl. Državni minister Goring je takoj nato zahteval naj se Nemčija preskrbi s policijskimi letali. Obstoji upravičen sum, da so bila ta letala res že nabavljena Na drugi strani, pravi londonski dopisnik »Ne\vyork Timesa«, je po neki še nepotrjeni vesti angleška vlada naročila vojnemu ministrstvu, naj prepreči izvršitev pogodbe, sklenjene med nemško vlado in neko angleško družbo za do- I bavo 60 vojnih letal istega tipa. kakor so bila lani dobavljena Belgiji. Angleški minister za zrakoplovstvo je že posredoval v tej zadevi ter izposloval pri omenjenem podjetju, da se dobava ne izvrši. Pariz, 7. julija. Odločitev nemške vlade, da opremi svoje policijske čete z letali, je izzvala precejšnje vznemirjenje v francoskem tisku, ki smatra, da gre za očiten poizkus ne samo kršitve versailleske pogodbe, temveč tudi dogovora sklenjenega leta 1926., s katerim se Nemčiji izrecno prepoveduje, da bi smela imeti zračno policijo. Listi napadajo predvsem nemškega ministra za zrakoplovstvo Goringa, pri Čemer opozarjajo, da se na pogodbi iz L 1926. nahaja tudi podpis Nemčije, ki ne more in ne sme samolastno kršiti njenih določb, ker so še vedno v veljavi. List »Petit Parisien« zaključuje svoja izvajanja o tej zadevi z besedami: »Ker je nemška vlada ponovno pričela pozabljati svoie mednarodne obveznosti, je prav. aV^ ;~ nanie spomnimo.« Izenačenje v Nemčiji Odločitev o usodi poslancev razpuščenih padla šele v prihodnjih dneh strank bo Berlin, 7. julija. Po raziđu centruma obstoja v državnem zboru samo še ena stranka, namreč narodna socialistična delavska stranka. Vsi ostali poslanci veljajo sedaj, v kolikor še niso sprejeti kot hospitanti v narodno socialistično frakcijo, kot divjaki, ker niso pripadniki nobene frakcije. Narodna socialistična državnozborska frakcija šteje 298 rednih članov in 7 gostov. 71 poslancev nemške nacionalne fronte, bavarske ljudske stranke in evangelskega »Volks-diensta« je zaprosilo, da bi jih sprejeli za hospitante v narodno socialistično frakcijo. Odločitev glede tega sprejema še ni padla. Nadaljnji poslanci brez frakcije so Člani dosedanje centrumove frakcije, poslanci nemške ljudske stranke dr. Dingel- deya, pet poslancev nemške državne stranke in bivši socialni demokrat Biester. O zadnjih šestih mandatih bo bržkone padla odločitev prav tako že v prihodnjih dneh. Kakor zatrjujejo, ni pričakovati posebnih izvršnih določb notranjega ministrstva za izključitev socialnih demokratov iz državnega zbora, ker se smatra to kot zadeva državnozborskega predsednika. Načelno je državni notranji minister, kakor znano, na-ziranja, da se imajo smatrati vsi poslanci, izvoljeni na socialno-demokratskih listah, kot marksisti in da se imajo izključiti iz državnega zbora. Zato pričakujejo, da bo predsednik državnega zbora Goring sam izdal tozadevne ukrepe kakor se je to že zgodilo v pruskem deželnem zboru. Erik Dnnrnnond angleški poslanik v Rimu London, 7. julija. Bivši generalni tajnik Društva narodov sir Erik Drummond bo imenovan za angleškega poslanika v Rimu namesto dosedanjega poslanika Ronalda Granama, ki bo upokojen. Sir Driimmond bo nastopil svoje mesto bržkone meseca oktobra. Prometna konferenca v Osfendu Ostende. 7. julija. A A. Mednarodni odbor za promet je včeraj končal svoje zasedanje. Na seji so sklenili podaljšati pred-sedništvu in ravnatelju švicarskih železnic mandat še za pet let Na oktobrskem zasedanju se bo nadaljevala debata o reviziji mednarodnih prometnih konvencij. Prihodnja letna seja odbora se bo vršila na Poljskem. Tour de France Digne, 7. julija. AA. Na deveti etapi kolesarske dirke okoli Francije je zmagal Francoz Speicher. V celotni klasifikaciji je prevzel vodstvo Belgijec Lemaire, dosedanji prvak Francoz Archambaud je pa pade7 na četrto mesto. Zhna v Rumuniji Bukarešta, 7. julija. AA. Zadnje dni vlada po vsed Rumunjki nenavaden mraz. Po vn šokih predelih je zapadlo mnogo snega. Tako je padlo zlasti mnogo snega v Karpatih in v okolici Sinaje. Veliki gozdni požari na Švedskem Stockholm, 7 julija. AA. Iz severne Švedske poročajo o strahovitih gozdnih požarih. V nevarnosti je več vasi. Tudi Italija in Bolgarija za pakt z Rusijo? Po trditvah romunskega tiska se vrše tudi z Italijo pogajanja za podpis pakta z Rusijo — Odmev v bolgarski javnosti Bukarešta, 7. julija. V zvezi s podpisom konvencije o definiciji napadalca je objavil »Adeverul« iz diplomatskih krojeve*!, da »o se tudi z Italijo pričela pogajanja zaradi pristopa k tej konvenciji. V romunskih diplomatskih krogih pripisujejo posebno važnost temu dejstvu. Obenem javlja »Ade ver ni« iz Sofije, da Je bolgarska vlada naročila svojim poslanikom Male antante, naj se točno Informirajo o vseh podrobnostih konvencije in ji predlože porooiJs. V tukajšnjih krogih so mnenja, da bi bila tudi Bolgarija pripravljena pristopiti k tej konvenciji. Sofija, 7. julija. Bolgarski listi posvečajo veliko pozornost zaključi t vi konvencije med Rusijo, Malo antanto. Poljsko in Turčijo o definiciji napadalca. Iz njihovega pisanja se more sklepati, da je vest o zaključitvi te konvencije iznenadila bolgarske politične krog-e in javno mnenje. Kakor se zdi, niti niso bili i lformirani o pripravah za ta mednarodni dogodek, ki bo bržkone usodnega pomena za nadaljnjo mednarodno orientacijo Bolgarije. »Zora« je objavila uvodnik, v katerem tolmači mnenje, da bi morala Bolgarija sedaj vzpostaviti diplomatske odnošaje z Rusijo. Poleg drugega pravi: »Naši sosedi in druge države so podpisale te dni sporazum z Rusijo o definiciji napadalca, kakor jo je formuliral grški delegat na konferenci za razorožitev Politis. Zakaj bi drugi lahko obnovili diplomatske odnošaje z Rusijo in podpisoval! sporazume z njo, mi pa tega ne bi storili?« >Utro« piše: »Naše zunanje ministrstvo kaže veliko zanimanje za podpis pakta med Rusijo in Malo anianto. rredsedniku vlade je bilo predloženo izčrpno poročilo o tej pogodbi. Naši merodajni krogi so mnenja, da ta pakt ne rešuje vprašanja o vzpostavitvi diplomatskih odnošajev med Rusijo in Malo antanto. Bolgarija bi imela razlog, da se bolj zanima za ta pakt in morda sledi primeru držav Male antante, ako gre za vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Rusijo. Za vsak prfmer je naše zunanje ministrstvo zahtevalo podrobna poročila od svojih poslanikov v prestolnicah Male antante o posledicah podpisa tega pakta.« >Demokratičeški zgovor^. glasilo Ljap-čeva, piše. fla vidijo nekateri v podpisa te konvencije pričetek senzacionalnega preokreta v političnem položaju E "*oi>e in pristavlja, fia predstavlja najma ij iznenađenje z zelo važnimi in neprijetn-mi posledicami za Bolgarijo. List analizira zatem 5. točko čl 2 te konveonije, k! govori o oboroženih toVp«h ln pravi, da ne ve, ali bi mogla Bolgarija podpisati tako definicijo. >Demokratičeski zgovorc, glasilo Can-kova, se vprašuje, ali je vlada vedela za podpis te konvencije in pristanrlja, da Je v ostalem odveč to vprašanje, ker je pre-očitna tudi za najbolj informirane bolgarske državljane popolna neorijentlrfl-nost vlat'e v mednarodni politiki in oči-vidina popolna izoliranost. v katero zašla Bolgarija. Poleg tega objavilflado skoraj vsi bolgarski listi izjaove»daJa vojmo marksizmu in istočasno izrazila želijo, da bi razširila svoje ozemhje na račun Rusije. Na podlasi 5. točike čl. 2- tega pakta, pravi nadalje, se smatrajo za napadalca države v katerih *e nahajajo pribežall&ča oboroženih organizacij. To je bilo ustavljeno na predlog Turčije, ki je zahtevala ;r.-obodne roke proti kurdskim upornikom. Kakor se vidi, je Bolgarija ostaia izolirana. Čeprav so ji bila pusčema odtpr-ta vrata za pristop k temu paktu. Naš pristop, je odvisen od političnih dogodkov in pogojev Karel Radek v Varšavi Varšava, 6. julija. V Varšavo je prispel znani sovjetski politik Karel Radek, ki je po rodu iz Poljske, kjer si je v zadnjem času pridobil veliko popularnost, ker je v »Izvestjih« objavil ostre članke proti revi-zionističnim stremljenjem Nemčije. Misija Lit vinova v Parizu Pariz, 7. julija. AA. V »Petit Parisienuc piše Lucien Bourguess o bivanju Litvinova v Parizu med drugim: Litvinov pravi, da hoče učvrstiti iraneosko-ruske odnošaje in obe državi čim bolj zbližati, zraven pa razširiti to zbližanje tudi na naše zaveznike. O tem se je vsekakor govorilo tudi na sestanku Litvinova, Paula Boncourja in Da-ladierja. Prav tako ni dvoma, da so govorili tudi o zboljšanju dosedanjih gospodarskih odnošajev. Dollfuss o hitierjevski propagandi Dunaj. 7. julija. AA. Na patriotski manifestaciji v Gradcu je povzel besedo tudi zvezni kancelar Dolltuss, ki ie pri tej priliki obsodil hitlerjevsko obrekovateko kampanjo v inozemstvu proti Avstriji. Ta kampanja je dosegla vrhunec v zadnjih govorih po bavarskem radijiu. DoMuss je rekel, da tako ravnanje ni v sk'adu z značajem nemškega naroda, itn ie opozorii avstrijsko mladino, naj nikoli n-e pozab na »no i-zmed največjih vrlin nemškega plemena, resnicoljubnost, ki mora biti teme!'] vsega javnega reda. Zvezni kancelar je nato pos&bno ostro obsodil misteriozne glasove, ki jih spuščajo v javnost o gospodarskih vprašanjih, in naglasil, da avstrijska vlada niti ne misH na to. da bi najela kakšno gospodarsko posojilo ali pa da bi hotela sekrvestirati vloge v bankah. Pogajanja za nemški konkordat Rim, 7. julija. AA. Razgovori med Vatikanom in Nemčijo za sklenitev konkordata., ki so bili prekinjeni, ker še ni prišel odgovor iz Berlina^ so se nadaljevali po prihodu nemškega poslanika Buchman-na, kd je prinesel nova navodila nemške vlade. V dobro poučenih vatikanskih krogih trdijo, da odlaganje sklenitve sporazuma še ne pomeni, da bi bilo prišlo do kakšnih novih težkoč. Poslanik Buchmann, pravijo v teh krogih, ne prinaša nikakih novih stvarnih instrukcij svoje vlade, temveč ima samo nalogo razčistiti nekatere točke sporazuma,, tako da ne pride do nobenih dvoumnosti v stilizaciji. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2312 07—2323.43, Berlin 13-67.03—1374.S3, Bruselj 803.57 do 807.51, Cnrih 1168.35—111585, London 191.49—195.02. Newyork ček 4174.93 đo 4203.19, Pariz 225.43—226.55, Praea 170.79 do 171.65, Trst 2"*.90-307 30 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kil-ringn 8.85 INOZEMSKE BORZE Cnrih. Panz 20.34, London 17.30, New York 379-—, Bruselj 72.50. Milan 27.55, Madrid 43.40, Amsterdam 208.60, Berlin 123.25, Dunaj 58 50, Praga 15.41, Katastrofa francoskega parnika Pariz, 7. julija. Francoski potniški par-nik ;^Nicola Pacquet«. ki je vozil med Mar-seillesom ;n francoskimi severnoafriškimi kolonijami, je v bližini Tangerja zavozil na pečine in se potopil. Posadko ao rešili. Schmelingova poroka Berlin, 7. julija. AA. Včeraj dopoldne se je bivši svetovni boksaški prvak Make Sebmdlklf! poročil s filmsko igralko Anny Ondro. Razočarani iskalci zlata cii-.Mvo pristaniško mesto Cuiic je dožive.o te dni tragikomičen primer iskana a zlata. Neki zlatokop je našel v bližini mesta v aJiuviaLni plasti dozdevno ležišče zlata in z velikimi nadami je prinesel nekaj zlatonosne prsti v urad za preizkušanje zlata. Njegove nade so bile daleč prekoračene, kajti urad je izjavil, da se da pridobiti na dotičaiem zemljašču *z vsake tone zemlje 92 gramov zlata, kar je zelo velik odstotek. Vest o najdbi bogatega ležišča zlata se je naglo razširila itn vsi so ji verjeli tem bolj, ker je Ghile na ležiščih zJata bogata dežela. Prebivalstva se je takoj polotila tipična mrzlica, ljudje so prodajali ali zastavljali svoje premoženje, hiše so obrememiH s hipotekami in z vozili in peš so hitela rja, kjer naj bi bilo novo bogato ležišče zlata, da bi Čez noč obogatela. Dobro so izračunali, da bi lahko pripeljal močan tovorni avto vsak dan 30 ton zlatonosne zemlie v bližnja kraj, kar bi pomejiilo dnevni zaslužek 700.000 pezov. Mrzlica je trajala dva dni, zemljo so prevažali v bližnji Tahal in kdor nd imel vozila, jo je puščal kar na mestu. Tretjega dne je pa nenadna sreča naenkrat ugasnila Urad za preizkušnje zlata je namreč izjavil, da se je zmotil in da je v zemlji le neznaten odstotek zlata. Ljudje ki so hoteli čez noč obogateli, so se morali vrniti domov, kjer si zdai pulijo lase, da so tako lahkomiselno zapravili svoje premoženje. »SIJOVENSKI NAROD«, <*n« T. frflja 1933 Pomirjenje v rudarskih revirjih Spominjajte se ubogih trpinov ob vsaki priliki z od' prtim srcem in bratsko ljubeznijo Trbovlje, 6. julija. Med prebivalstvo rudarskih revirjev se polagoma vrača mir. Ukrepi, ki so in Se bodo v bližnji bodočnosti storjeni za omiljen je bede v rudarskih revirjih, sicer ne morejo povsem zadovoljiti tis očev lačnih in ▼ dolgotrajni krizi popolnoma obubožanih rudarskih družin, vendar pa bo za sedaj odrejena pomoč vsaj za silo odpomogla najhujši bedi. — Prav posebno ugodno pa je vplivalo na pomirjenje dejstvo, da je vsa naša javnost na strani trpečih rudarskih trpinov. Rudarske žene, ki so ves Čas svoje akcije za zboljšanje položaja kazale vzorno disciplino, tako da ni prišlo do najmanjšega incidenta, so želele imeti včeraj v Trbovljah svoj shod, na katerem bi poročale o rezultatu deputacije pri g. banu dr. Marušiču v Laškem. Ker pa je med tem sresko na-čelstvo izdalo izjemne naredbe o prepovedi zborovanja v rudarskih revirjih, je bil tudi rudarskim ženam shod onemogočen. Rudarske žene so včeraj popoldne okrog 15. ure sicer prišle v večjem številu iz vseh rudniških kolonij in tudi iz Zagorja, vendar pa jih je _ zavrnila, pri čemer se je pripetil manjši incident, kakor je ob takih prilikah že skoraj neizogiben. Zahvaljujoč se disciplini rudarskih žen na eni in razsodnosti in prevdarnosti komandanta varnostne službe v Trbovljah je ostalo le pri omenjenem manjšem incidentu, ki ni imel večjih posledic, saj niti žandarmerija ni stopila v akcijo. Vse govorice o številnih žrtvah, ki so sledile temu malenkostnemu incidentu, so se izkazale kot neosnovane in so bile le plod napete atmosfere v revirju. Danes, ko so se duhovi pomirili, se presoja že vse trez-nejše in preudarnejše. Delavske žene bodo sedaj čakale, da se izpolnijo zagotovila, ki so jih merodajni činitelji dali delavstvu bodisi osebno, ali pa potom razglasov. Največje zadovoljstvo je pa med delavstvom v rudarskih revirjih vzbudilo dejstvo, da je naša največja nacijonalna organizacija SKJ pokrenil veliko akcijo za pomoč rudarskim trpinom. To je najboljši dokaz, kako globoko bratstvo in ljubezen goji ta plemenita in viteška organ i zaci ja napram svojim bednim bratom-rudarskim trpinom v črnih revirjih ... Uverjeni smo, da apel SKJ, katerega starosta je Nj. Vis. prestolonaslednik Peter, zlasti pri imovitejših bratih in sestrah, ne bo naletel na trda srca, saj bo vsak daroval v zavesti, da lajša gorje in glad našim najmlajšim, našim najrevnejšim bratcem in sestricam, ki so od pomanjkanja izsušeni do kosti in žal ,premnoge že gloda neusmiljena jetika. Bratje in sestre! Slovenci, Jugosloveni! Kar le morete, in kolikor pač morete, dajte, kajti sila je velika. Obubožani in lačni bratje in sestre ter v pomanjkanju dorašča-joča mladina v rudarskih revirjih vam bo za vsak dar iz srca hvaležna. Spominjajte se je pri vsaki priliki z odprtim srcem in čuvstvom bratske ljubezni, ki vam jo bo v bodočnosti stotero vrnila. Saj ni res, kar se tako rado poudarja, da naši rudarji ne ljubijo naše nacionalne države. Prav nasprotno, naši rudarji so nacionalno konstruktiven element in bi svojo narodno državo v slučaju nevarnosti znali bolje braniti kot kdorkoli. Toda naši rudarski trpini, žene in nedolžna deca, žele kruha, ker so lačni in ker so tudi ti naši bratje in naše sestre, je dolžnost nas vseh, da jih v tej težki stiski ne zapustimo. — Zato naj tudi tokrat velja stari pregovor: Dvakrat da, kdor hitro da! Beden« bolan človek na cesti ZgttTifte se, poklicani, ne dopuščajte takšnega greha nad človeškim dostoja nstvom Novinarji — častniki 5: t ali 2:5 INad 10.000 gledalcev. - Novinarji z dvema vratarjema. - Občinstvo navdušeno Solo Pante I^jubrjana, 7. julija. Krasen somčni dan je danes popoldne (vsaj za dopoldne lahko jamčimo), po ljubljanskih ulicah se zbirajo gruče ljudi. Vse govori o tem, kakšna bo drevi nočna tekma med novinarji in častniki. Temni se že. Kakor med zletnimi dnevi se vije po Gosposvetskt cesti nepretrgana gosta kača ljudstva. Vmes brne avtomobili, vozovi električne cestne železnice so nabito polni, čeprav je uprava vozni park podvojila. Vsa ta tisočglava množica hiti na igrišče Ilirije. Pred vhodi je velikanska gneča. Blagajna posluje s polno paro, dotok občinstva je tolikšen, da je Že težko dobiti prostorček, policijski komisar zapove zapreti vse dohode, vstopnice so razprodane, igrišče nabito polno, navzlic temu pa pritiskajo na vrata še vedno nove množice, zahtevajoč vstopnic. Zaman, vsem je žal, ki si niso v predprodaji preskrbeli vstopnic. Pričetek tekme je napovedan za 20.45, že pol ure prej pa so bili vsi nasipi in tribuna tako gosto zasedeni, da se ne bomo zmotili, če cenimo, da je bilo navzočih najmanj 10.000 gledalcev. Pritisk na stikalo in na igrišče se razli je svetloba tridesetih ogromnih žarometov, ki ima vsak po 1000 watov. Tribuno so zasedli odličnjaki. V Častni loži sredi tribune so zbrani vsi odlični predstavniki državnih, civilnih in vojaških oblastev. polnostevilno je zbran tudi mestni občinski SfflBt, v dveh velikih ložah pa je zavzelo mesta vodilno uradni št vo TPD. Med drugimi smo opazili v častni lo ži podbana dr. Pirkmajerja v zastopstvu obolelega bana dr. Marušiča, vse banske načelnike in svetnike, komandanta dravske divizijske oblac^ generala Cukavca s komandantom mesT . generalom Popovicem, načelnika mestne občine župana dr Puca s podžupanom prof. jarcem in ma gistratnim ravnateljem Jančigajem. Poleg župana vidimo v živahnem pomenku rektorja univerze univ. prof. dr. Slaviča in predsednika viš. deželnega sodišča Vrančića. Navzoče so seveda narodne dame z dvorno damo go. dr. Tavčarjevo na čelu. V sosedni loži smo opazili generalnega ravnatelja TPD Skubca z vsemi ravnatelji in generalnim tajnikom Pogačnikom. Ostale lože in sedeže so zasedli predstavniki raznih društev in korporacij, ki niso hoteli zamuditi prilike, da po najboljših močeh pomagajo bedni deci trboveljskih rudarjev. Vse polno drugih odličnjakov smo še opazili, zaradi pomanjkanja prostora pa ne moremo našteti vseh odHični-kov po imenih. Ljubljana je zopet dokazala, da čuti za siromašno rudarsko deco, apel naših vrlih novinarjev in častnikov ni ostal neuslišan. Godba dravske divizije, ki je že ves čas neumorno svirala, zaigra poskočno koračnico. Tjra kaže točno 20.45. Burno pozdravljeno se prikaže na igrišču moštvo častnikov. Odobravanje se še ni poleglo, ko priteče moštvo novinarjev prav tako hrupno pozdravljeno. 2e po njih elastičnih gibih je videti, da so to nogometaši, Id sebi nimajo enakih. Izredno toplega sprejema ie deležen sodnik. Uvodnim formalnostim — nasprotnika sta drug drugemu izročila prekrasna darila — sledi običajno fotografiranje. žreb odloči za častnike, igra se prične. Moštvi sta nastopili v že prej javljenih postavah. častniki so takoj pred golom novinarjev. Ostra bomba levega krila se zdi ne-ob ranljiva, toda vratar prunk je z mogočnim skokom v zadnjem hipu odvrnil nevarnost. Odbito žogo dobi na nogo desna zveza, Gaber razčisti kočljivo situacijo s tem, da se mu vrže pod noge. Igra valovi sem in tja. Občinstvo je navdušeno zaradi blesteče igre. Zobec je z nenavadnim trikom predriblal kompletno obrambo, precizen pas Pevaleku na levo krilo, njegov, na milimeter točen visok center pošlje De-bevec z glavo v mrežo. Novinarji vodijo z 1:0. Bilo je to v 4. min. Gandhyji v akciji žoga je Komaj v sredini, zopet pobegne Zobec, ki poda na desno Hočevarju, Gandhv mu odvzame žogo, spričo njegove krasne" kombinacije z ostalima Gandhvje-ma občinstvo od navdušenja vriska. Sledi neverjetna bomba z daljave 70 m. Strel je tako močan, da je vratarja Gabra podrl na tla in celo pretrgal mrežo, častniki so izenačili. Gabra odnesejo z igrišča. Moštvo novinarjev je handicapirano, ker igra s samo enim vratarjem; Gaber je bil namreč drugi vratar, ker si novinarji z enim sa-iira proti vojski niso upali nastopiti. Obramba novinarjev odlična Moštvo novinarjev preživlja težke minute, častniki so se razigrali in stalno oblegajo svetišče novinarjev. Tu pa se izka-žeta branilca. Strah sproti razdira kombinacije, d očim imponira žager z bliskovitim startom. Prunk v golu zadivlja s svojimi akrobatskimi paradami. 10 minut traja napad, viharno pozdravljen se vrne Gaber z obvezano glavo. V pravem trenutku. Panta je poslal v boj Vampirja, ki strelja visoko tik pod prečko. v 13. min. prei^ra Paaui vee, kar se mm postavi nasproti, predložek ča rti i ju, ki posije nizek roler«. Gaber in Prun/k se vržeta istočasno. prei>o«no. častniki so izenačili. 2:2, Trener novinarje?, anani JjubiJ&mski atlet Tone iz Mri Je, daje moštvu potrebna navodila v bohoričici. Nasveti so pomaejall. Kakor en mož se dvigne vrta četa in vsi napori obrambe častnikov ne pomagajo. Najiprej zabije Zobec neobranjivo bombo in poetavi na 3:2. Takoj natto sledi krasna kombinacija me-i Frankom in Skodla r jem in zopet se potrese mreža častnikov. Odobravanje se 6e ni poleglo, že 6ta Hočevar In Debev*>e ponovno pmodrfca. sijajen trik Zobca napravi Debevou prosto pot, vratar častnikov se vrže. Debevec pa hladonkrvno pofl|)e čezenj v gol. Novinarji vodijo 5:2. Posledmji napori častnikov se nazbijejo na odlični kriliaki vrsti novinarjev. V moštvu novinarjev sta se zlasti od-ttitkovala vratarja Prunk in Gaber, ki ju je navdušena množica na ramah odnesla z igrišča. Strah v obrambi je bil nraro strašilo za nasprotnika. Žagarja smo videli že v boljši formi. KriLska vrsta Je 'bila na meatu. V napadu je zlasti brirji-ral notrandi trio Hočevar. Zobec in Debevec, dočim se Skoo'larru ln Pavaleku poana. da st«. začetnika. Pri častnikih so zlasti ugajali vsi triije Gaa/dfoyji Senzacija je bil ivratar Vukea. k! mu je dobro sekundira! desmi baak Gane. V napadu je bil najbolj prodoren Panta, dočim sta Dikan in čatrli nenad-ikrildiva tehničarja. Vampir na levem krilu je izreden tekač. S odmik je v vsakem pogledu zadovoljiv, čuidimo se, da sra naš savez ni Imenoval za meden a rodnem a sodnika na olimpijadi. To napako naj nemudoma popravi. KOLEDAR Danes: Petek, 7. julija: katoličani: Vi-libald, Negoda; pravoslavni: 24, junija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: »Pesem nočic. Nogometni dvoboj med ljubljanskimi novinarji in častniki ob 20.45 na igrišču Ilirije. Ljubljanski šahovski klub: fcr^oturnir ob 19.30 v kavarni »Evropa«. DE2URNE LEKARNE Danes: Ramor, Miklošičeva cesta 20 m Trnkoczv, Mestni trg 4. lnu ie napozhil ta frezhni dan, ko bu Lublana sa an velik do^udtk bol imenitna gratala. U Lublan fe na teh velikih zeftah eni zhudni ludie okul fprehaiaio u shlaht-nih oblazhilih inu plajshih inu fo ufe ta nar bulshi oshtarie sa fvoi kvartir gc r useli. Pravio de fo ti zhudni jogri po-ruzhvauzi sa zaitin&e is teh tuih desncl inu de boio noter pij ali o tem shpilainu ki ga bodo donef svezher ti lublanfki of-ziri inu u zaHinge noter pifauzi Imeti. Ene zhudne shprahe se jlishio is ujt teh ludi, ki ih obedin ne saftopi. Tilti, ki fe na shprahe saftopio pravio, de fo tu Kinezari, Plementesari inu samurzi. Eni fo rmene farbe kuker bi imeli shifra ta dru^i fo pa taki kuker bi 14 dni v raufenki gor vifeli. Perpraulaine teh ofzirov inu zaitingar-jev ie hudu veliku. Ti ofziri fe uzhio s nogami u ena velika kugla ki ie is arouzu noter napouhnena suvat nu jo 15 takih kugel sarat tega uzheina vole zhistu fen tali. Tudi zaitingari fo she mozhnu abrih-tani inu bodo eno strashanjko svir ah sverinot ki ie kofmata inu ferzhi :nu u ponvi zverzhit sa tu pomuzh pvr temu fu vainu tmeli. Tudi bu an padat is eniga velikig-i leda ene shlahtne arznie po kaplizah sa te onemougle igravize talau inu bu sa tu to beine gor uset. An maihin shpilaviz bu pot puisduhu ena pukiza zau zait per febi nosiu, de bu lohku preži vikshi gratau inu pret goiar.i fvoie opravilu brumnu vershiu. Narhuhhi igraviz bu an velik Ghandi, ki ima ana velika trobenta inu ana velika inu zhudna muzh u teh fvoih ozheh. On bu ufe shpilaine rihtau inu u ta trobenta ftrashnu noter trobentau. Pravio, de ou tudi ufak preftopik s velikimi shttaifin-gami optalou. Sa svezhir ie ufe tulikain pershtimanu, de fe ludie she fedei pret tim traumkam sbiraio, da ft bodo noterperftop sagvi-shali. Ljubljana, 7. julija. Srčna omika je nedvomno najpristnej-Ša človeška vrednota, edino pravo bogastvo, da lahko celo trdiš, da postane človeštvo srečno v resnici, ko bo zavladala splošna notranja človeška kultura. A zdaj smo še od tega tako daleč. Človek ima še vedno tako bore malo vrednosti v očeh omikanih — civiliziranih — ljudi. Kdo v praksi — konkretno — ceni Človeka po absolutnem merilu? Kdo ceni slehernega posameznika z vidika, da smo vsi ljudje in da je treba slehernemu človeku priznati človeško dostojanstvo? V praksi je samo plehko človekoljubje, sloneče na plitvem sočutju. Kdor lahko .še količkaj sočuvstvuje z bednimi, jim deli miloščino kot nekašen neljub davek, odkupnino ali odpravnino, s katero se otre-seš prosilca in zadušiš sočutje. Zdaj, ko je tako moderno beračenje, smo pa že otopeli za vso bedo, ki jo srečujemo. Trpljenje množic se nam zdi nekaj vsakdanjega in neizogibnega, nekaj, zaradi česar si lahko mirno umijemo roke: ne moremo pomagati, tudi mi smo reveži! Socijalni čut je okrnel v ljudeh, zato se več nihče niti ne zamisli nad bedo ter nesrečo množic; nihče ne razmišlja, kaj bi bilo treba storiti, da bi človek dobil svojo ceno, da bi ga vsi priznavali in bi mu družba omogočila konkretno uživati pravico bivanja pod soln-cem. A ne nameravamo načenjati tega poglavja, ki mora biti dandanes »neaktualno«. Človek se samo zdrzne ob prizorih na ulicah, ki molče bijejo v obraz, bole v srce. Tudi ob tem prizoru, ki ga marsikdo niti ne opazi, moraš zdvomiti nad srčno omiko ljudi: v Prešernovi ulici sedi na pragu palače beden, bolan človek. Berač je, seveda. Ljudje opazijo predvsem, da je berač, ki je upravičen nastavljati klobuk za miloščino. Nekateri se ustavijo: v klobuk pade zviška kovanec in dobrotnik gre dalje z nekim ponosom, da je plemenitejši od drugih, ki gredo mimo. Zopet drugi pa kvečjemu pogledajo bežno tresočega se bolnika in gredo mirno dalie. češ, saj mu ne moreš Slovo polkovnika Kilarja Ljubljana, 7. julija. Za slovo polkovnika g. Adolfa Kilarja, k*i je imenovan za komandanta 1. pešpolka v Vranju, je snoči krajevni odbor JS sklical posebno sejo v svojih novih, lepih prostorih v palači Ljubljanske kreditne banke. V prisotnosti vseh odbornikov je predsednik JS s. Josip Pogačnik ogovoril slavljen-ca in obširno slikal vse velike zasluge, ki si jih je pridobih za JS kot podpredsednik krajevnega odbora, odkar ta naglo napredujoči krajevni odbor sploh obstoji. Ze ko je služboval še ob albanski meji v zetski oblasti, je ustanavljal odbore JS in širil ideje v vojski in med črnogorskim civilnim prebivalstvom. Takoj se je oprijel dela tudi v Ljubljani in dosegel s svojim ljudomilim nastopom v propagandi med vojsko velike uspehe, zlasti je bila pa njegova propaganda zaradi njegove korektnosti uspešna v vseh krogih našega meščanstva, ki se je po največjih naporih vsega odbora ogrelo za ideje JS, da to patriotsko izredno važno društvo danes spada med najmočnejše or- anizacije v Ljubljani ter v vsej banovini. ramoval se ni niti najpreprosteišega dela in je navzlic svojemu visokemu položaju kot pomočnik komandanta našega domačega 40. polka »Triglavskega« z največjo ljubeznijo pridobival pristaše JS tudi med najnižjim moštvom, tako da je danes ves polk in vsa ljubi ianska garnizija v taboru čuvarjev Jadranskega morja. Posebno mu je pa JS hvaležna tudi za njegove neštete uspešne intervencije, zlasti pa za njegovo inicijativno in energično delovanje pri notranji upravi, saj kot podpredsednik »i zamudil nobene seje. pomagati z denarjem! Srednjih let je, fizično uničen. Neprestano se mu tresejo roke sunkovito, kot da se trka na prsi. Mučeniškega obraza, s po-vešeno ustno in z očesno belino je na prvi pogled podoben epileptiku. Včasih ga tudi prime silen krč, suho telo se iztegne ter otrpne, bolnik zavija z očmi in okrog krčevito zvitih usten kipe pene. Tedaj obstajajo ljudje začudeni teT opazujejo sočutno trpečega človeka. Včasih se pa tudi ustavijo pred njim paglavci ter se mu posmehu je jo v otroški nespameti in ker jim šola in dom nista oplemenitila srca. In kaj je še straš-nejšega, kot takšen prizor? Bolnik na ce-?;ti, ki mora kupčevati s svojo bedo, in otroci ob njem, ki se mu posmehujejo! Prav je, da ni naša mladina več sentimentalna, toda strašna perspektiva se nam odpira, ako v mladini ni več niti iskrice sočutja, ki je osnova socijalnega čuta in brez katerega ne bo mogla nikdar pojmovati, kaj je človeško dostojanstvo. Takšen prizor kaže, da bo človek izgubil še bolj ceno; zdaj puščamo bolne ljudi, ki bi morali biti v bolniški sobi, na cesti ter jim dajemo miloščino, »ker je pač revež«, a v bodočnosti se bomo nad takšnimi reveži še zabavali. Ali se nihče ne vpraša, ko opazi tega bolnika na cesti, kako je mogoče kaj takšnega sredi kulturnega mesta — »prodajanje« bede, spekulacija z usmiljenjem zato, da se bolnik skromno preživlja — ali da morda živi kdo drugi na njegov račun? Ali res ne morejo spraviti tega človeka v kakšen zdravstveni zavod ali ga kako drugače preskrbeti? Ali mora res neprestano razkazovati svojo bedo na ulicah ter nabirati vse dni tisti drobiž, kot da mu je z njim pomagano? Seveda je vreden usmiljenja, toda s tem usmiljenjem bi ne smeli mučiti človeka tako, da bi nam moral v zahvalo ležati na ulici s penastimi ustni! In ni povsem neupravičen sum, da morda kdo izrablja bolnika, da je napravil iz njegove bede nekakšno obrt! Zganite se, poklicani, ne dopuščajte takšnega greha nad človeškim dostojanstvom! Čestitkam govornika so se pridružili vsi odborniki z najsrčnejšimi voščili za srečno delovanje tam ob bolgarski meji ter z vročo željo, naj bi se predragi prijatelj spet kmalu vrnil s častmi obdan v svojo rodno Ljubljano. Skromen kakor vedno se je polkovnik g. Kilar gin j eno zahvalil za počastitev, zagotavljajoč, da bo tudi v Vranju nadaljeval svoje delo za JS, da lahko leta 1°35. na kongres JS v Ljubljano pripelje čim večjo skupino z vzhodnih in južnih meja naše domovine. Po seji je bil v restavraciji »Slon« intimen častni večer, ki se ga je udeležil rudi oblastni odbor ,TS. Govorili so predsednik krajevnega odbora g. Josip Pogačnik, senator g. dr. Valentin Rožič, honorarni vseuč. pTor. g. dr. Bohm in drugi, da se je večer izpremenil v lepo manifVtTHo prijateljstva in bratstva med čuv* ' • '-nna. Tenis — i rji SK Ilirije. V dneh sokolske-ga zleta bi se imel vršiti v LJubljani medmestni teniški turnir, ki se je pa odpovedal zaradi sokolskih sla vn osti. V avgustu bo v Ljubljani večji turnir za prvenstvo LJubljane, obenem se bo igralo tudi za »Po-gačarjev m em ori al«. Na Iliriji se igrata ta in prihodnji teden kar dva turnirja, prva skupina, ki jo tvorijo naši znani tekmovalci tekmuje med seboj, druga skupina je pa sestavljena iz mladih sil, ki se prav dobro uveljavljajo in je dokaj upanja, da si vzgoji Dirija dober naraščaj. Športni moment se v tenisu posebno v Ljubljani ne sme omalovaževati, ako se hoče doseči napredek. Tehnični referent ima v jesenskem delu sezone na sporedu Še več turnirjev, Id bodo zainteresirali teniške igralce kakor tudi našo športno javnost, ki od turnirja do turnirja v vedno večjem številu poseča športne prireditve na teniških igriščih Ilirije. — Ilirija je letos dovolila še posebno ugodnost sa mladino, med katero je veliko zanimanje za teniški sport, znižalo se je prispevek na 100 Din in tako omogočilo marsikateremu dijaku igranje tenisa. Razumljivo je tudi, da se bo posvečalo tej mladini vso pozornost v tehničnem pogledu, za srednješolsko Tnia^in*. se bo organiziral tudi turnir, in sicer pred zaključkom sezone. — Mladina se zamore vpisati vsak dan, dopoldne in popoldne, na igrišču v garderobi. _ Turnir v Kamniku. V nedeljo, 9. julija obišče skupina Ilirijanov Kamnik, kjer se bo vrftil turnir med Ilirijo in Kamnikom. Kakor znano, Kamnik v teniškem sportu lepo napreduje in je v Kamniku zanimanje tudi s strani javnosti precejšnje. Panika na živilskem trgu Ljubljana. 7. julija. Nič tako strašnega ni bilo, da bi se tresle gore in rodila miš, nego v sredo ie bil tudi na nameni živilskem trgu praznik. Ob nedeljah prodajajo na živilskem trgu samo do 10. Na trg pride le nekaj prodajalk, ki razlože živila na Pogačarjevem trgu. V sredo je bil torej praznik. In sicer samo na pol praznik. Prodajalke so zasedle ves Vodnikov trg in §e Dolničarjevo ulico ob semenišču, trg je bil povsem zaseden, kot bi prav za prav ne smel biti na praznik. Bil je tržni dan. Na trgu je bilo od ure do ure živahnejše, najbolj so pa gospodinje oblegale trg po 10. Vse je bilo v najlepšem redu, gospodinje so flegmatično hodile od prodajalke do prodajalke ter se zgražale nad draginjo, prodajalke so pa potrpežljivo čakale kupcev Nihče ni slutil nesreče. Ob 10.30 so bile polne še skoraj vso košare, na sadnem trgu je bilo še na vagone jagod in čre-šenj in jajčarice so zaman ponujale >sve-ža jajčka«. Vendar se je gospodinj že začel polaščati nemir, ker niso mogle več kupiti mesa ker so mesarji začeli že odhajati. Ustrašile so se, da bi jim ne odšle tudi kmetice in branjevke. Toda branjevkam in kmeticam se ni nikamor mudilo, kot da ni nobena vedela da je praznik. Na mah je nastala na trgu panika, kakršne še najbrž ni bilo. Kmetice so začele v naglici kakor brez uma pobirati zelenjavo z miz v košare, a nekatere so bile tako prestrašene, da so razmetavale košare in jerbase, namestu da bi pospravljale. Zopet druge so se razbežale ter niso več vedele, kje je Krekov trg, kjer so imele spravljene vozičke. Pri jajčaricah so se trkljala .jajca pod noge gospodinj, a najhujša zmeda je bila na sadnem trgu, kjer so bile prodajalke najbolj na tesnem, jagode so se vsipavale po tleh, ženske so padale čez mize in jerbase, cvilile so, stokale in rentačile, gospodinje so pa hlastale po gobah in jagodah; nihče ni več vedel, kdo je kupec in kdo prodajalec. Tržni nadzorniki so vzpodbujali prodajalke z vso svojo avtoriteto, naj hitro pospravijo, kar imajo, delavci so pa začeli puliti tu in tam tržne mize izmed gneče žensk in kupov košar. Nekatere najpogumnejše prodajalke so vzdihovale, češ, kdo je pa vedel, da so tržne ure samo do 11.! Da je bila zmeda še večja, so navalile k tržnim mizam gospodinje, ki so dotlej izbirale med tolikšno ^biro živil. Gospodinjam se je mudilo še boij kot prodajalkam, ker so se ustrašile, da bi morale oditi s praznimi cekarji. Začele so basati v cekar-je vse, kar so dosegle. Prodajalke so merile ter tehtale blago kar mehanično in niso utegnile pogledati, komu ga izročajo, če jim je kdo plačal, so vzele denar, ne da bi ga štele. Kmetica, ki je prodala veliko košaro jajc. nazadnje ni vedela, ali ji je kdo plačal ali ne. Vse je šlo v ameriškem tempu v denar in vse se je v petin minutah pocenilo za več 100 odstotkov. Rdeče jagode so nekatere kmetice prodajale po dinarju liter, merico jurčkov si pa lahko dobil za 75 par, ker so kmetice začele v strahu računati na krone. Toda kupčija ni dolgo cvetela, ker ni nič pomagala še takšna naglica, da bi prodajalke lahko razprodale vse. Kdo bi se upiral, treba je bilo ubogati. — Zapomni si, tri dni ne smeš na s plac«, ker nisi ubogala! se je oglasil avtoritativno tržni ^kapo«. Ne smete si pa vsega tega slikati preveč črno, saj ni bilo nobene nesreče zaradi panike na trgu. razen pobitih jajc. raztresenih jagod in podobnih malenkosti. fS> i _ Sokolska župa Ljubljana. V nedeljo, 9. t. m. razvije sokolsko društvo Ljubljana IV svoj društveni prapor, kateremu kumujeta Nj. Vel. kralj Aleksander I. po svojem zastopniku in županja ga. Olga dr. Pucova. istočasno pa otvori to mlado in marljivo sokolsko društvo svoje lastno te-lovadišče. Da bo ta svečanost čim veli-častnejša pozivamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se te sokolske manifestacije udeleži v čim večjem številu v kroju in z društvenimi prapori Zbirališče članstva v kroju in društvenih praporov je v nedeljo 9. t. m. ob % 14. uro na Krekovem trgu pred Mestnim domom, odkoder odkorakamo ob 14. uri v povorki z godbo na čeiu in sokolsko konjenico skozi mesto na Dolenjsko cesto. Zdravo! 2upna uprava. — Sokolsko društvo Ljubljana III. sporoča vsem bratom in sestram, da bo Sokolsko društvo Ljubljana IV. v nedeljo dne 9. julija 1933 razvilo svoj društveni prapor na letnem telovadišču ob Dolenjski cesti. Obenem bo istega dne slavnostna otvoritev letnega telovadišča z vsakoletno javno telovadbo. Vse brate in sestre pozivamo, da se te slavnosti potoofltevilno udeleži v slavnostnem kroju. Zbiranšče v nedeljo ob 11. uri pop. na našem letnem telovadišču, odkoder odkorakamo na glavno zbirališče pred Mestni dom. Zdravo! Uprava. — Spored sokolskih svečanosti ob razvitju prapora Sokola IV. dne 9. julija. Dopoldne ob 8. skušnje vseh oddelkov. Ob 13.30 zbirališče bratskih društev na Krekovem trgu pred Mestnim domom. Ob 14. odhod povorke z godbo in konjenico po Mestnem trgu. Starem trgu, Florjanski ulici, Karlovški cesti čez most na Dolenjsko cesto do telovadišča. Ob 15. razvitje prapora, nato povorka po Dolenjski cesti čez most na Pri voz. čez Prule po Janeži-Čevi ulici na Karlovško cesto in nazaj čez most po Dolenjski cesti do telovadišča, kjer bo razhod. Ob 16.30 otvoritev letnega telovadišča in javen telovadni nastop. Po telovadbi narodna veselica. Gaber se v prožnem skoku požene kvišku in odbijo žogo s pestjo. Bilo je to kabinetno delo golmanske umetnosti. V 24. min. dosežejo novinarji kot. Prekrasno ga strelja Skodlar, srednji krilec prič prevzame vollev in 2:1 za novinarje. Igra se v peklenskem tempu dalje. Sodnik je zaradi ugovarjanja izključil Gandhvja in takoj nato Culafiča, ker je debatiral s publiko. Vsekakor prestroga kazen, ki izzove pri občinstvu žvižgalni koncert. Odmor. Med odmorom je posetil garderobo savezni kapetan Veljkovič in čestital igračem. Tudi župan dr. Puc si ni mogel kaj, da ne bi svojim vrlim someščanom nogometašem stisnil roke. Komandant divizije je izredno zadovoljen s svojimi oficirji. Med občinstvom se tekma živahno komentira. Vse je navdušeno. IgTa teče dalje. Novinarji krepko pritiskajo, imajo pa težko delo zaradi odlične nasprotnikove krilske vrste. Tudi se zdi vratar častnikov nepremagljiv in brani zaporedoma bombe Hočevarja in Debevca Zlasti je nepremagljiv levi krilec, ki je tako sJoke postave, da bi o njem mislil, da je prišel naravnost izpod cestnega valjarja na igrišče. Ameriški lovci Človeško življenje v Ameriki še daleč nima take vrednosti, kakor drugod po svetu, dasi lahko trdimo, da prave vrednosti nikjer nima. Američani so splošno hladni m preračunljivi, najbolj se pa to kaže v njihovem razmerju do človeškega življenja. Naravnost neverjetna hladnost diha iz poročil ameriških listov, nanašajočih se na to največjo vrednoto na zemlji, ki se je pa morala žal umakniti v prvi vrsti mam onu. Tako čitamo v ameriških listih zanimivo in značilno poročilo o 10 dnevni lovski sezoni, ki se prične v nekaterih ameriSkih državah enkrat na leto in ki bo poročilo o nji zanimalo gotovo tudi naše lovce. Takole čitamo nekem ameriškem listu: »Med lovom v Minnesoti je bilo ustreljenih 9 gonjačev, 35 je bilo pa r*mjenih. Državni komisar za divjad i a i ribolov Steward cena število lovcev na 55.000, število ustreljenih jelenov pa na 30.000. Mno£o lovcev je bilo aretlra-nrk ker so kršili lovski zakon,« Stev 152 >SLOVENSKI NAROD«, doe 7. julija Stran ' Dnevne vesti — Bivši rumunskl minister v SpHtut T Split Je prispel v sredo iz Beograda bivši ruammski m in i eter in podpredsednik mm iraške kmečke narodne stranke Mihalake. Posetil je bana dr. Jablanovlča in po ogledu mesta se je zvečer odpeljal v Za-greb. — Francoske počitniške štipendije. Kakor vsako leto, ie tudi letos francoska vlada odobrila nekaj počitnišrkih štipendij za naše profesorje !«i študente. Za tekoče leto so dobili francoske počitniške štipendije med drusimi profesor ginrnazioe v Murski Soboti Alibin Mali, profesorica gimnaziu'e v Kranju gospa Šfim :m diplomirana slušatelj ica filozofije gdč. H eda Berg^ez. — Ekskiirzija trgovskih sotrudnikov v Tržič, Preteklo nedeljo je napravila večja skupina trgovskih sotrudnikov, članov odseka trg. sotrudnikov Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani, ekskurzijo v Tržič. Ogledali so si tovarno čevljev >Peko« in tkalnico Glanzmann & Gassner. V obeh tovarnah so jim strokovnjaki dobro razložili proizvodnjo in razkazal: obrat. Udeleženci ekskurzije so imeli zaradi tega mnogo koristi od ogleda. Posebno dandanes, ko je borba za obstoj tako trda, je zelo potrebna Čim popolnejša strokovna izobrazba — ne le delavcu, rokodelcu itd., temveč tudi trgovskemu so-trudniku, da povsem spozna bistvo proiz-vonje. Tovarna >Peko« je obrat, ki napravi po svoji tehnični in higijenski vzorni ureditvi močan vtis. Pogonska sila je samo •lektrična, kar še tem bolj omogoča, da so delavnice v tovarni urejene povsem po načelih higijene. Zelo so bili tudi zadovoljni z ogledom tkalnice, ki je zelo velik obrat ter nudi zlasti trgovskemu sotruciniku mnogo zanimivega in poučnega. Udeleženci ekskurzije so se prepričali, da obe tovarni izdelujeta zelo dobre izdelke ter zaposlujeta le naše ljudi, po ogledu tovarn so napravili izletniki v dveh skupinah izlet pod Ljubelj in na Golnik. — Natečaj za sprejem gojencev v vojno obrtno Solo v.»ino tehničnega zaroda v Kra-gnjevca. V 1. razred vojno obrtne 5o!e voj- . . Kr-"HM^vni bo ^ore-jetih letos 50 gojencev. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >Služb?nih Novin« ŠL 150 z dne 6. t m. _ Izletniške skupine na Jadranu. Ravnateljstvo Jadranske ploviT.be dobiva dan za onem prijave izletniških skupin, ki so se namenile na Hrvatsko Primorje in v Dalmacijo. Med drugimi je prijavljenih 30 učenk iekJiSke meščanske šole iz Zagreba, 4o učencev .kmetijske šole v št. Jurju, S"K >Jugoslavijac iz Beograda ter še več izletniških skupin iz naše države rn iz inozemstva. — Balkanski medicinski toden. Po sklepu tretje balkanske konference, ki je bila lani v Bukarešte, bo prirejen 'etos od 11 do 13. septembra v Beogradu balkanski medicinski teden kot manifestacija zbližava ta med/balkanskega sodelovanja na sanitetnem potili. Glavni namen medicinskega tedna bo v tem. da se pokažejo vse •možnosti medicinsOcega sodelovanja med ■ba'ikanstam-, državami, kakor tudi da se zdravnikom in drugim udeležencem iz balkanskih držav pokaže napredek Jugoslavije na polju praktične medicine. — Lastnikom certifikatov, zadeva pogrebni stroški bivše bolniške blagajne, prejšnje južne železnice V vednost! Vsi, ki posedujete imenovane certi.fi k a te, jih z natančnim naslovom in stanovanjem predložite železmiški direkciji: Oblastna uprava humanitarnih fondov v Ljublrani. Gori navedeni naslov 'bo takoj po predložitvi certifikatov, tudi še živeoitm, nakazal določeno vsoto. — Društvo železniških vipoko-jen-oav za dravsko banovino v Ltublijani. Brez kavcije in za malenkostno odškodnino si izposodite gramofonske plošče in gramofon pri: »šlager«, Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorija« palače. _ Zagrebški plan niči na Lisci. Hnvat- siko planinsko društvo > Runolist« priredi v nedetjo za s*\ oje dane skupen izlet i a Lisco. TJdeležemci se odpeljejo zjutraj na postajo Breg:, vrnejo se pa iz Rimskih toplic. _ Film >S»mfonfJa Bosne«, V dmgi (polovici julija začno izdelovati vedik zvočni film >Simfonija Bosne. V Jajce priarve več znanih filmskih igralcev, talco Willy Forst, Rudoif Forster, Szoke Szn-kalL Brigita Hetn Itd. FHmati so mislili prvotno 2e v začetku julija, pa je Mlo vreme neugodno. — Kongres šamarjev. Jug o slo venske šumarsko udruženje bo itmelo svoj letošnji kongres 3. sepuembra v Banjaluki. Po kongresu prirede udeleženci več izletov. — Vreme. Vremensko poročilo pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj |s v dravski in savski banovini deževalo, drugod je bilo pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26, v Sarajevu 25. v Skoplju 22, v Beospradu 20, v Ljubljani 19. v Zagrebu iS. v Mariboru 17 otopini. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 763. temperatura je znašala 14 stopinj. — Sedemletni deček živel med volkovi. V velikem gozdu na Zlatiboru blizu Užice so našli kmetje te dni Tletnega dečka, ki je pravi Tarzan. Že na zunaj se mu je poznalo, da je dolgo živel v gozdu. Odvedli so ga na policijo/kjer je pa vsak odgovor na vprašanje in tudi hrano odločno odklanjal. Jedel je samo listje in travo. Njegove kretnje bolj spominjajo na živali, nego na človeka. Sele čez nekaj dni so ugotovili, da deček ni gluhonem, temveč da zna lepo govoriti Niso pa mogli spraviti iz njega, kako ie prišel v gozd in koliko časa je živel v njem. Policija je končno izsledila njegovo mater in ji vrnila sinčka. Zla-tiborski gozdovi so polni volkov in je pravo čudo. da je ostal deček živ. — Na smrt obsoieni starec četrtič pred sodiščem. V Banjaluki se je v sredo četrtič zagovarjal pred sodiščem 701etni Gjorgje Rogič. ki je bil leta 1925 obsojen na smrt, ker je bil nagovoril svojega sorodnika Petra Kuzmanoviča. da je ubil drugega njegovega sorodnika Ovijo Rogiča. Smrtna kazen mu je bila na pozneje iznremenjena v 201erno ječo. Trikrat ie prišlo do obnovitve procesa in zdaj je bil starec obsojen na 12 let težke ječe. — Vodstvo Ciril Metodove družbe v Ljubljani je nakazalo za revne Šolske otroke brezposelnih rudarjev 5000 Din, Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčic© pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Na ribjem trgu je vladalo danes precejšnje mrtvilo. Ribe poleti ljudem ne diše tako kot pozimi. Morda so pa tudi kakšni drugi razlogi, da zdaj gospodinje kupujejo tako malo ribe. Nekatere najbrž varčujejo za počitnice, zopet druge stalne odjemaike so pa menda najbrž že odšle na letovišča. Danes je primanjkovalo malih morskih rib. Bilo je nekaj kilogramov sar-delic, ki so po 30 Din. in sardonov po 16 Din. Dobro je pa bil trg založen z boljšimi vrstami morskih rib. Precej je bilo lancard. ki so nekoliko podobne skombrom (lokardam) in piavic. Obe vrsti so prodajali po 24 Nin Vedno je dovolj na trgu pslamide. ki so jo danes prodajali po 28 do 30 Din. Bradač je dobra riba. Želo jo kupu-iejo, čeprav je draga. Danes so prodajali večje komade po 40 Din kg, majhne pa po 2S Din. Po 40 Din so bile tudi orade, po 36 jegulje in zobatec, po 32 pa lignje in cevo-li. Drugih vrst morskih rib je bilo komaj za vzorec. Morskih rakov je bilo nekaj kilogramov, prodajali so jih po 28 Din. Cene rečnih rib so nespremenjene. Tudi te so šle danes slabo v denar. Med njimi je bil tudi 5 kg težek sulec, ki so ga ujeli v Savi. Sulec je na našem trgu zelo redko. Danes je bil med rečnimi ribami najdražji, po 55 Din. Precej poceni je pa bil lipan. ki so ga včasih prodajali po 50 Din. danes pa po 35 do 40 Din. Posrtvi so bile kot navadno po 50 Din, som po 45, ščuke po 30, belice pa po 10 do 12 Din. Tudi za žabami ni več takšnega povpraševanja kot je bilo včasih, vendar se pa zato žabji kraki niso pocenili. Najbolj tolsti so po 1.25 Din, če si pa zadovoljen z malim, si lahko privoščiš bolj suhe, ki so po 50 par komad. v>Ht, BOLJŠE ČISTI KOVira, STEKLO in ^ ZRCALA /^rjTfA Zahtevajte ga pri Vašen ¥ v trgovcu! —lj Družabni večer priredi članstvo Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani v soboto dne 8. t. m. zvečer v prostorih restavracije Zvezda. Vstop prost. Vabljeni vsi prijatelji društva z družinami. —lj Kavama v nebotičniku je zdaj že tako popularna — saj jo hodijo občudovat iz vse države in vsem tujcem jo vselej pokažemo, če nas obiščejo — da bd niti ne bilo treba posebnega napisa na nebotičniku. Vendar pritrjujejo te dni na poslopju ob mezzaninu velik svetlobni napis, cevi, ki bodo poinjene s plinom, ki ga bo ožar-jal električni tok. Napis bo torej takšen, kakršen je pri upravi >Jutra« in še pri nekaterih modernih lokalih. Nekateri ljudje so se že čudili, zakaj stoji ob nebotičniku oder ter so se vpraševali, če morajo poslopje že popravljati. —lj Krajevna organizacija JKKD za Krakovo in Trnovo v Ljubljani priredi v soboto 8. t. m, v gostilni pri Sokliču, pred konjušnico, članski sestanek, na katerem bosta poročala narodni poslanec dr. Stane Rape in poslevodeči podpredsednik sreske organizacije dr. Josip Cepuder. članstvo vabi na udeležbo krajevni odbor. —lj Na koncertu ljubljanske omladine Narodne odbrane v nedeljo, dne 9. t_ m. nastopi tudi znani Završanov kvartet, ki bo zapel več narodnih in umetnih pesmi. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. —lj Telefonsko številko pri sodišču oddam. Naslov v upravi. 386-n FOTOIZLET V BOHINJ! Odhod vlaka iz Ljubljane gl. kol. ob 6.55 Prihod v Ljubljano „ 22.30 Prijave se sprejemajo še do petka zvečer. Informacije in prijave pri: JANKO POGAČNIK, LJUBLJANA Tvrseva cesta 20, tel. 32-98 8254 Manj truda in cenejše pranje, pomeni uporabljati rHubertus« milo, dovršen domač izdelek. Zahtevajte ga. Pod_ jeten in prijazen, Vaš trgovec. Vas bo z njim hitro postregel. Z Jesenic — Sport SK »Bratstvo« priredi v dneh 5. in 6. avgusta športni dan v zelo velikem obsegu. Pri tej priliki bo tudi slovesno otvorilo svoje novo odnosno razširjeno igrišče. Vsi klubi in vsa društva na Jesenicah in v okolici se naprošajo, da to upoštevajo pri določitvi svojih prireditev. — Pred ustanovitvijo podružnice Jadranske straže. Na predlog lokalnih faktorjev je poveril banovinski odbor JS šolskega upravitelja g. Leona Pibrovca, da čimprej ustanovi podružnico JS na Jesenicah. Zanimanje za JS na Jesenicah je vsestransko in je železniški uradnik g. Rabič Vinko sam nabral med železničarji v par dneh 58 članov. — Ustanovitev novega športnega kluba. V sredo zvečer se je vršil v restavraciji g. Franceta Dežmana ustanovni občni zbor SK »Gorenjec«. Članstvo tega kluba se večinoma rekrutira iz bivšega SK »Borec«, katerega delovanje je bilo pred meseci oblastveno ustavljeno. — Jeseniška deca na letovanja. Kakor zadnja leta, je tudi letos šla večia skupina jeseniške dece na počitnice na planino Us-kovnico nad Boh. Srednjo vasjo. Mladina je v varstvu lotskega upravitelja g. L^ona Pibrovca, ki je uredil vse potrebno 7a dobra prenočišča in prehrano za deco. Nekaj revnih ter slabotnih otrok, ie šlo na počitnice na stroške podružnice RK, a za ostale pa plačajo oskrbne stroške njihovi starši sami. Kongres učiteljev meščanskih šol V torek Je bil zaključen — Resolucije — Razstava izdelkov meščanskih Sol Beograd, 5. jttl*ja. Včeraj je bil kongres učiteljev v meščanskih sol zaključen. Po stvarnem zborovanju so delegati »oglasno »prejeli resolucije, s Katerimi zahtevajo izprani em-be zakona o meščanskih Šotah, ki se je pokazal kot poman jfcljiv, da!a kvalifikacija na-sta-viilkov samih. Pr*v tako aj se uredi vzdrževanje meščansk;h Sol. Kjer je meščanska šola, naj se ne ustanovi višja narodna šola. Zdradbe meščanskih Sol, ki so bile zasežene v druge svrhe, naj se nemudoma vrnejo meščanskim iolam. Upraviteljske posle naj prevzemo !e najsposobnejši učitelji. Upravitelj, ki ima do 20 let službe poučuj tedensko 10 ur, nad 20 let pa šest ar tedensko. Absolventom meščanskih šol naj je dovoljen vipis na vse strokovne šole, torej tudi na učiteljišča. Ekskurzije so obvezne, zato naj spremljajoči nastavnik dobi dmevnice kot za službena potovanja. Na mešane meščanske šole se morejo postavljati tnidi ženske. Te resolucije izroči osebno g. ministru prosvete predsedstvo udruženja, ki je trdno prepričano, da bo »koro v vseh Točkah uspelo, zakaj razstava Je po-k a zal a tak uspeh, kakršnega ni nihče pričakoval. Pred zaključkom kongresa Je pozval predsednik udruženja g. Rukavina vse delegate in člane naj tw /bodoče svoje delo še pogiobe in vsestransko pomagajo udružemju. Z željio veselih in prijetnih počitnic je zaključil kongres. Zvečer so imeli delegati in člani udruženja prijateljski večer na vrtu Ravamjem časopisnih slik, poročil, ki se jih potem nalepi v lične mape in zvezke, da je veselje listati in čitati pripombe dijakov. Nad vse zanimiv pa Je oddelsk deških ročnih del. To je kotiček zase, kjer pri-slRirme vsak učitelj in se čudi zvezi med predmetom in prakso. Lični kartonažm iadelki so ustvarjeni iz življenja za 2*v-tfenje, vezava knjig vajpodlbuja dijake k zibiranju knjižnic, les Jim nudi prilik več kot preveč za prenos idej v resničnost in viporabo. Nad vse pa se začudimo nad zblnko izdelkov iz kovin in ne moremo verjeti, da morejo kaj takega napraviti dijaki. Toda ustlvaritelj teh predmetov g. Humek, nam to tako lepo raaloži, da se bomo z največjim veseljem sami lotili kaj podobnega in to potem tudi dijakom pri. rjubili. Take razstave so za napredek našega šolstva izredno potrebne in koristijo njegovemu razmahu več kot najboljše kmjige, kajti tu je življenje, tam je teorija. Zato je Skoda, da si radi gmotnih prilik, ki tarejo ra»vno nastavnike meščanskih šol, razstave ni mogflo ogledati večje število učiteTc'ev. Kot rečeno, so razstavile vse meščan-Sike šole iz naše države. Razstava je ure jena po banovinah. Izredno pestrost Dokazujejo meščanske Sole iz dunavske banovine, ki so zavzele slavnostno gimnazijsko dvorano. Tu vidimo, da so starši dijakinj gotovo sami premožni ljudje, za-katf ženska ročna dela so naravnost bogata in razkošna, če zmore naša dijakinja prtiček, potem je tu na njenem mestu kar cela rjuha. Delo p* se po avoji kakovosti ne razločuje. Ostali učni predmeti so sicer zelo nazorno prikazani, toda še davno ne tako, kakor bi bilo labiko. Dešjka ročna dela so omejena na rezljanje in rezJbarjeirje, te izdelke potem dijaki barvajo z narodnimi ornamenti, v čemer so pa pravi mojstri. Videti je, da Sole pogrešajo posebnih delavnic za deška ročna dela in da z*to ta panoga ne more uspevati tako kot v dramski banovini, kjer ima že vsaka Sola delavnico za silo, če ne prav odlično opremljene, pa vsaj najpotrebnejše orodje. Namen me-Ščanslrjli šo! jo. posestniku Makšetu, po domače Pungertu v Dečji vasi. Vlomilci so mu odnesli mnogo obleke pa tudi nekaj denarja in jsstvin. Vlomilci so brez sledu izginili. Iz Celfa —c Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani bo imela v nedeljo 9. t. m. svojo redno glavno skupščino v Celju. V soboto 8. t. m. ob 9. dopoldne bo v Celjskem domu v Celju starešinska seja, ob 11. seja tehničnega odseka, ob 15. seja odseka za »Samopomoč«, ob 17. seja zveznega odbora, nato pa seja literarnega odseka. V nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričela v Celjskem domu redna glavna skupščina JGZ. —c Celjski studio pod vodstvom režiserja g. Milana Košića bo uprizoril v soboto 8. in nedeljo 9. t. m. ob 20.30 v mestnem parku Shakespeare ovo bajno komedijo >Sen kresne noči« ob sodelovanju orkestra pod vodstvom g. Karla Sancina, ravnatelja Glasbene Matice v Celju. Prireditev bo novost za Celje in vzbuja splošno zanimanje. Po obeh predstavah bodo vozili posebni avtobusi v Savinjsko dolino in do St. Jurija ob južni železnici, udeleženci iz krajev do Zidenega mosta pa bodo imeli za povratek ugodno zvezo z vlakom. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. —c Umrla je v sredo 5. t. m. v Celju (Kersnikova ulica 21) v starosti 69 let Antonija Kavčeva, žena mestnega delavca. —c Dve izgubi. Dne 3. t. m. med 15. in 16. je bila izgubljena na poti od Vodnikove ulice po Dečkovem trgu do mestnega parka 700 Din vredna zlata ženska o v ratna verižica, na kateri je bil obesek z demantom, dne 4. t. m. pa je bila v mestnem parku izgubljeno 500 Din vredno zlato nalivno pero znamke »Parker«. —c Zadnja seja celjskega občinskega sveta pred počitnicami bo danes, v petek ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. —c SK Jugoslavija : SK Olimp 2:2 (2:1). V Četrtek 6. t. m. je bila na Glaziji odigrana prva nogometna tekma za pokal MO, in Slčflg med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Igra je bila zelo živahna in po večini izenačena. Moštvi nista pokazali posebne kombinatorne igre in sta igrali ostro, zlasti SK Jugoslavija. Sodnik g. Janežič je v 35. minuti prvega in v 30. minuti drugega polčasa izključil dva igralca SK Jugoslavije. Ob koncu tekme je neopravičeno diktiral enajstmetrovko proti SK Jugoslaviji, vsled česar je občinstvo vdrlo na igrišče, a je kmalu uspelo napraviti red. Gola za SK Jugoslavijo sta padla v 8. in 12. minuti prvega, gola za SK Olimp pa v 33. minuti prvega in 45. minuti drugega polčasa. Občinstva je bilo okrog 250. Sodnik g. Janežič je sodil zelo površno in nezadovoljivo. V taki formi ga v Celju ne maramo več videti. Iz Škoti e Leke — Lepo spominsko slavje so imeM preteklo nedeljo na Bukovici v Selški dolini. Praznovali so tridesetletnico od otvoritve domače osnovne šole, ki je bila razširjena pred leti v dvorazrednico. Učiteljstvo z upraviteljem g. Otonom Finkom je pripravilo javnosti za ta dan skrbno pripravljeno razstavo risarskih, pismenih in ročnih izdelkov v lepo okrašeni šolski sobi. Razstava je imela vse dopoldne velik obisk in so si njene podrobnosti ogledovali zlasti kmetski ljudje, ki so prispeli v dolino iz okoliških gorskih naselij. Popoldne se je slavila spominska obletnica s šolarsko akademijo, ki je sodelovala pri njej deca vseh let. Otroci so prav pogumno in naravno peli, deklamirali, nazadnje pa nastopili z ljubkima igricama Bedak Pavlek in Rdeča kapica. Njihov nastop je bil nagrajen z zasluženim priznanjem. Pri akademiji je govoril upravitelj g. Fink, ki je v lepo zaokroženem nagovoru opisal vso zgodovino bukovške šole. Zlasti se je spominjal njenih vseletnih in iskrenih prijateljev gg. Gregorja in Matevža Dolenca, Martina Benedika ml. in stare napredne korenine Janeza Podobnika, ki se Štejejo med ustanovitelje šole in so sodelovali kot predsedniki krajevnih Šolskih odborov. Bukovška šola, ki je nekaka prirodna vez med prosvetnim gibanjem škofje Loke in Selc, se je vsekdar zavedala svojega odgovornega poslanstva za vzgojo jugosloven-ske mladine. Stala je neomajno v službi kralja in domovine. S trikratnim vzklikom Nj. Vel. kralju in državno himno je bila 30-letna jubilejna proslava zaleljučena. Domačini, ki so napolnili prireditveno dvorano do zadnjega kotička, so se vračali polni zadovoljstva na domove. Trboveljski fotoamater]! razstavljajo Trbovlje, 4. junija. Fotoamaters k i sport se je zadnja leta tudi v našem Zasavju tako močno razmahnil, da prav naša dolina prednjači v tem pogledu. Lani je litijski Fotoklub priredil menda sploh kot prvi podeželski fotoama-terski klub prvo javno razstavo. Ta teden — od 2. do 9. t. m. pa so stopili pred javnost rudi trboveljski pristaši črnobcle umetnosti, ki so organizirani v fotoodseku trboveljske SPD. Ti navdušeni planinarji, ki jim predseduje znani turist učitelj j»osp. Beg Tone, so uporabljali prvotno fotografsko lečo le bolj v propagandne namene. Zdaj imajo planinarji iz črnega Tevirja že 2 leti prekrasen planinski dom na Mrzlici in od takrat služijo s svojimi kamerami fotografski umetnosti. Tri leta obstoječi foto-odsek, ki ga vodi g. Adolf Vizjak, razstavlja te dni v biljardni sobi pri Forteju 140 slik. Vse so povečave, lepo montirane m opremljene v enakih črnih okvirih. Razstavni katalog beleži 18 avtorjev, med njimi le eno damo: gdč. Olso Kre/etovo, ter naslednje gospode: predsednik Adolf Vizjak. d-sekov tajnik KostnnjŠek. ing Matija L:pu-žič, trije učitelii: Tone Beg, Tone Fle^ar, Drago Pahor, akademik Pleskovič. Plevčak Jože, Jesenšek iz Hrastnika, češki rojak Bglin, Sikovec Močivnikar, Ceščut lože, Petrič, Mastnak, Šip ter železniški uradnik Ivan Caf, nedavno premeščen iz Trbovelj na zagorsko postajo. Slednji je vodilna sila trboveljskih fotoamaterjev, ter tehnično najbolj izvežban fotoamater vsega Zasavja. On edini razstavlja tudi dela v plemenitih tehnikah in nekatere tonirane reprodukcije. Motivi nudijo pester prikaz iz najožje trboveljske okolice. Značilni so tudi n. pr. posnetki ing. Lipužiča, ki pričajo o težavnem delu črnih junakov v podzemlju. Po večkrat so bile kamere namerjene tudi na okoliške izletniške točke, na Mrzlico, Sv. Planino, Kal i. dr. Mekateri posnetki pričajo tudi, da Trboveljci radi potujejo s kamero na naše gorenjske velikane, v Prek-mirrje, močne /anrske slike naših jadranskih ribičev pa razstavlja predsednik Vizjak. Razstava nudi tudi nekaj pomembnejše domače kronike, ter so prikazani tudi nekateri domači originali, kakor n. pr. sladek požirek« in podobni, ki imajo prav zanimivo domačo zgodovino Za naše Zasavje je razstava razveseljiv dogodek. Obiskujejo jo tudi rudarji, ki gledajo sebe in svoje žuliave roke, prikazane skozi brušeno steklo. V dokaz zanimanja za lepe posnetke naj povemo, da je bilo že prve dni precej slik razprodanih. Požrtvovalni člani zaslužijo res vso podporo javnosti, originalni posnetki pa so odlično spričevalo okusa v naših hišah. Vsaka razstavljena slika ima svojo tekočo Številko, da kar omogoča obiskovalcem pri glasovanju. Avtorji z največ glasovi kakor tudi izžrebani glasovalci bodo prejeli ob koncu čedna darila. Slavnostne otvoritve v nedeljo ob 10. se je udeležila vsa domača elita, od zunaj pa kot edin5 zastopnik' litijskega Fotokluba. Razstava je prav pomembna revija del vrlih Trboveljcev, dokaz njihove pridnosti in pomembna kot spričevalo podeželju, ki si išče razvedrila tudi v umetniških na-gnenjih. Trboveljci zaslužijo pohvalo vseh pristašev črno bele umetnosti Morda bodo opogumile te vrste tudi Ljubljančane, ki so zadnje čase vneti »knipsarji«, da si ogledajo zanfrmvo revijo tovarišev iz province. Jože Zupančič. Po prvi uri veronauka. — Gospodična, pravi Mihec vzgojiteljici. — trga me po rebrih. najbrž dobim ženo. ~0bi&ite letovPSa na našem morju! »SLOVENSKI NAROD«, do* T. julija 1988 (D 113 tre sirot* Potna« — Kakšna sramota!... Bože mod!... kolika sramota!... Ah, tega nisem zaslužila. — Kaj se je pa zgodilo?... Kdo je zakrivil vaš obup?... Povejte mi hitro, Henrika, kaj se je vam pripetilo. — Zapodrli so me iz te Inše! — je odgovorila. — Zapodili... vas!... vas! Drhteč od jeze, kakor bi slutil, kaj se je prav kar zgodilo, je nadaljeval: — Zapodili so vas?... Zakaj pa? Henrika si je zakrila obraz z rokami. — Da. zapodili so me ... ker ... Za hip je oklevala, potem je pa vzkliknila: — Zato. ker se govori, da sem... vaša ljubica! Vitez je pJan.il k vratom. Picard mu je zastavil pot, rekoč: — Pasja noga ... vse pride od tega, ker so zunanje okolnosti... Toda Roger ga je ogorčeno prebil. — Moja ljubica ... vi. tako pošteno... tako čisto dekle! — je vzkliknil ki padel na kolena pred Henriko... vi, ki sem jo spoštoval vedno kot sestro. Phcard je poslušal in kar verjeti ni mogel, da prihajajo te besede iz vitezovih IkSt. — Ses-tra!... sestra!... A tako!... Kai naj to pomeni? Meni to ne gre v glavo. Mi s M je. da se mu sanja. Gospod se mu je zdel zdaj kot vitez starodavnih pravloic. Mislil si ga je v železnem ok5epu na konju, vihteče ga kopje proti vsem, kdor bi se ne priklonil pred kraljico nr'egovega srca. V splošnem stari sluga nikakor ni bil pripravljen na tako presenečenje, ko se je bil priplazil v hišo, kjer je imel po njegovem trdnem prepričanju vitez svoje ljubavno gnezdo. — Sestra!... sestra!... Kaj je to mogoče?... je mrmral presenečeno. Vitez .ie pa vzikliknH srdito: — Nesrajrmo obrekovanj«!... Toda kdo. .. kdo je mogel razsrr&ti to podlost? — Najbrž stanovalci tega okraja, —je odgovorila Henrika. — DmzneJj so si obdolžiti vas. naj-kreposrneišo. najčistejšo in tudi najtežje preizkušano na svetu!... Toda ne bojte se. Henrika, v bodoče vas zaščitim pred tatom obrekovanjem. — Gospodinsja, ki me je sprejela pod streho in mi preskrbela delo, mi je sporočila ... V sol&ah je zamrl njen glas. Planitečih oči je hodil Roger ves iz sebe po sobi, kakor bi čakal tren/utka, da bi mogel planiti na gospo Dervig-nvjevo in zahtevati od nje odgovornost za njeno ravnanje s Henriko. In videč, kako uboga Henrika tnpi. je stopi! k raji. — In kaj je vam rekla? — je vprašal. — Sporočila mi je... da me ne more več rabiti... in da me sploh noče več imeti pod streho. — Kaj pravite? — je vzkliknil Roger. — Da. grozno je, da sodi o meni kot o ... Ah. verjemite mi- mislila sem. da mi bo poči'lo srce. ko me je gospodinja zapodila iz hiše ... ko mi je pravila, da ima dve hčerki, ki bi ju utegnilo moje vedenje pohuršaii... — Grozno, to je zločin! In oari se je na Picarda, ki je sta! ves zbegan ob strani in mrmral sam pri sebi: — Da, zločin, zločin... Čudaški sluga je bil tudi mehkega srca, kakor vidimo. Tudi on se je zavzel za ubogo Henriko. —Ubogo dekle, — je dejal obrnjen k svojemu gospodu. — saj to je brezpravne. Obrnjen k Henriki je pa pripomnil: — To vendar ne gre, gospodična« kajti... dokfler ste še vedno... to se pravd, dokler še niste ... Zapletal se je vedno bob, zardeval je in lovi sapo. Slednjič se je obrnil in zamnmrai: — Aih, saj ne vem več, kaj govorim. Sioer se pa Henrika ni zmenila zanj; vmez je stopil k nji in na obrazu se mu je poznalo, da je storil trden sklep. Ozrl se je z doigim pogledom na Henriko, ki je bila baš povesila oči. In mimo je delal: — Henrika, nehajte ihteti in dvignile glavo. Prijel jo je za roke in pirtponTniđ: — Da. zajpus#te to hišo, toda odtod ne odidete, da bi še kdaj stanovali v tesni, podstrešni sobici... Pri meni v mojih sobanah boste stanovali ... Da, pri meni!... To pot se pa Picard ni mogel premagati, da bi ne knknfl: — Kaj? ... Ali sem prav slišal? ... V naših... v njegovih sobanah? Naenkrat je pa obmodtoil, držeč usta še odprta, kakor da se mu je zmešalo. Zares, vitez de Vaudrey je nadaljeval: — V moji hiši... to se pravi v vagi. Henrika ... kajti tja vstopite roko v roki s svojim možem. Precej časa je rabil Picard, da si je opomogel od silnega presenečenja. Prirojena nezaupljivost je spregovorila v njem. — O, — je zamrmral sam pri sebi. — malo predaleč gre ... malo predaleč gre... — Jaz, — je vzkliknila Henrika, — jaz vaša žena!... Nikoli, nikoli!... Ne mislite na to! To ni mogoče! Roger je pa stisnil njene roke in zašepetal ves srečen: — Henrika!... Henrika! — Vražja streta, — je pritrdil Picard, — seveda na mogoče, to rad verjamem ... A naši mogočni sorodniki... — Razumem, — je dejala Henrika v globoki hvaležnosti, — razumem vse plemenitost in vzvišenost vaše ponudbe ... Razumem pa tudi razdaljo, ki naju loči. To mi kaže mojo dolžnost in zato ... odklanjam! — Odklanjate! — je vzkliknil vitez presenečeno. Odgovor je bil tako nepričakovan, da je Roger kar ostrmeL Nasprotno je bil pa Picard ves navdušen za dekleta, ki je tako odločno odklonilo ime in bogastvo. Ni se mogel premagati, da bi ne vzkliknil, zroč z občudovanjem na Henriko: — Ah, to je sijajno, to je imenitno! Toda Roger mu je brž pregnal navdušenje. — Odklanjate, Henrika! — je vzkliknil; — odklanjate in mislitte, da žrtvujete samo sebe!... Ne mislite torej name, čeprav ste mi edina nada... vsa sreča ... vse na svetu!... — Lahko bi postala predmet mržnje vaši rodbini za vas pa vzrok sovraštva, morda celo preganjanja, — je odgovorila. ... Ne!___ Ne!___Morava se ločiti!... Ne smeva se več sestajati! ... Na svetu je še s milijonov sužnjev V Abesiaiji imajo poglavarji nekaterih plemen do l5*ooo sužnjev Čeprav se je splošno mislilo, da je suženjstvo povsod že odjavljeno ali vsaj močno zatrto, imamo po podatkih Društva narodov na svetu še 5 mdli-jooov sužnjev prikovanih na verige in orofpanih vseh pravic Angležinja lady Simonova, ki si največ prizadeva za osvobojenje sužnjev, na pravi, da je teh nesrečneže v še več. V suženjstvo prodajajo brezvestni verižniki še zda: može, žene, dekleta in celo dojenčke. Samo v Abesiniji, edini krščanski državi, kjer se sedaj cvete suženjstvo, cenijo Število sužnjev nad 2 milijona. Kralj sam je poskusil izkoreniniti to zk>, pa je naletel na tako hud odbor, da se je moral ukloniti. Angleška listi opisujejo strahotno in neverjetno tragiko abesinskih sužnjev. Možje, žene in otroci, vsi nagi, se vlečejo v sprevodu, za njimi in okrog njih pa zveri in kruti pazniki. Cesto omagajo in popadajo na tla, hrane dobivajo zelo malo, pa tudi prave strehe nimajo nad seboj. Povpraševanje po suž-njih je veliko in nekateri poglavarji Mi imajo do 15.000. Da se v polni meri zadosti povpraševanju, pošiljajo cele roparske tolpe za mejo, v Sudan. •Roparji tnstrele vsakega, ki se jim upre, tako da ostanejo večinoma živi samo otroci in ženske. Angleška vlada •zek> strogo pregania take roparske tolpe in zato je postal Sudan pribežališče abesinskih sužniev. ki prihajajo vsi izčrpani in izmučeni 130 km daleč skozi pustinjo v Gedaref, prvi varen kraj. Tisoči beguncev pa umirajo že med potjo. V Arabiji je zdaj Še okrog 2 milijona sužnjev, Lzvirajočih deloma iz Afrike, deloma pa iz Orijema. V Arabiji imajo še posebne sejme za sužnje. Po Rdečem morju vozijo roparske ladje s sužnji in le redko se pripeti, da parniki tako ladjo uistavitjo in sužnje osvobode. Malokateremu sužnju se pa posreči pobegniti tako, da bi ga zopet ne ujeli. Najgnusnejša trgovina s sužnji se pa razvija med romanjem v Mekko. Trgovci pregovore Mohamedane tz Afrike in Orijenta k romanju v Mekko in tako jih lahko spravijo v deželo. Sele ko so v svetem mestu, se nesrečnežem odpro oči. Pridejo prav za prav v strašno ujetništvo. Svoje grozne usode se ne morejo rešiti, saj jih v ogromni množici romarjev nihče ne posluša. Trg za sužnje v Mekki je v stranski udici, vodeči k veliki mofcni-ci. Tam presede ubogi sužnji po cele dneve in noči na kaimenitih klopeh, mimoidoči jih pa ogledujejo in kupujejo. 2ene morajo odložiti pajČolane, če kdo to zahteva. Najdražje so mlade žene, zlasti če so lepe in dobre gospodinje. Može kupujejo po telesni moči, otroke pa po zunanjosti. Tudi Kitajska spada med dežele kjer še cvete suženjstvo in število sužnjjev na Kitajskem cenijo na dobra dva milijona. To so večinoma mlada dekleta, ki so jih prodali roditelji čeprav samo začasno v suženjstvo Umoril ga je in pekel v peči Na polju pri slovaški va&i butani blizu Nitre so našh v nedeljo že razpadajoče in obžgano truplo neznanega moškega. Mrtvecev a glava je bila zavita v platneno vrečo, na vratu so zijale globoke rane, obe nogi sta bili do polovice meč odsekani. V razmrcvar-jenem mrliču so takod spoznali 38 letnega kmeta Štefana Bečko, ki je odšel 22. junija na seiietm v Topolčan-e, kjer je hotel prodati kravo. Preiskava je dognala, da je Bečka kravo res prodal, za iztrženih 1600 Kč je pa hotel kupiti drugo kravo odnosno konja. Seznanil se je z mešetarjem Dnrakom dz omenjene vasi, ki se mu je ponudil, da mu bo pomagal ugodno kupiti kravo. Mešetar ga je pa povabil s seboj v vas. Orožniki so aretirali Duraka, ki je kmalu umor priznaj in podrobno opisal. Bečka je prenočeval v vasi in ponoči ga je Durak umoril in oropal. Zjutraj je odnesel njegovo truplo na podstrešje in ga pokril s senom. Ko je pa začelo truplo že razpadati in širiti neznosen smrad, je sklenil sežgati ga v peči in zabrisati tako vse sledove. Dobro ie zakuri! peč, kamor je skušal stilačlti truplo. Ker so pa noge modele iz peči, jih je s sekiro odsekal. Vse to sta videli njegova žena in 18 letna hčerka. Morilcu se pa rti posrečilo trupla sežgati in zato ga je stlačil v vrečo in odnesel ponoči na polje, odsekane noge je pa skril v gozdu. Orožniki so aretirali tudi morilčevo ženo in hčerko. Hitler židovskega pokolenja ? Iz listin, shranjenih v arhivu mesta Poftne na Češkoslovaškem, je razvidno, da je prebivala v tem mestu od 1681 židovska rodbina Hitlerjev. Prvotno so se pisali HHtierji Friescb. Član te rodbine Abraham Friesch je pa prevzel 23. julija 1781 ime FnedemaiHi Hitler. Po židovski matriki je štela rodbina Abrahama Friesch-Hitleria takrat 16 članov. Abraham Hitler je bil v mestu najbogatejši trgovec in s svojim rojakom Salamonom ReissmajNiorr je kupčeva! z volno. V arhivu so shranjene še mnoge kupne pogodbe obeh družabnikov, kakor tudi trgovske taštine. Priimek Hitler se piše v listinah tudi Hituler ali HiMer. Sin .Abrahama Hitlerja Leopoki, rojen 28. marca 1816, se je pa preselil na Dunaj, kjer se je dal krstKi in pri krstu je dobil ime Ignac. Dokaz, da se je Leopold Hitler preselil na Dunaj, je tistina s podpisom župana mesta Polne. S potrdilom o prekrščenju Leopolda Hitlerja sta bili obe listini v prepisih poslani Jewisch Agencv v London. Židovska verska občina mesta Polne je sestavila seznam članov Hitlerjeve rodbine od leta 1800. Mestni zapiski pa pričajo, da je prebivala židovska rodbina v Polni do leta 1844, potem se je pa preselila v Avstrijo. Iz tega bi se dalo torej sklepati, da je Hitler sam židovskega poko-lenja. Postani in ostani Član Vodnikove družbe! Delavsko okrevališče v carski palači Zadnji sedež počitka Roman ovce v v njihovi prestolici Leningradu, Aleksandrova palača v Carskem selu, bc preurejena v delavsko okrevališče za one delavce, ki se pri delu posebno odlikujejo. Palača v Carskem selu je bila v zadnjih 15 letih posebno skrbno ohranjena kot muzej v takem stanju, kakor jo je zapustila carska rodbina. Zdaj je pa sovjetska vlada sklenila ta muzej večinoma odstraniti in prepustiti palačo zaslužnim Članom takozvanih udarnih delavskih brigad. Krasne sobane, kjer so se odigrala zadnja dejanja tragedije med carjem Nikolajem II., carico. Rasputinom in njegovimi privrženci, bodo izjpreme-njene v spalnice in klube, kjer se bodo zbirali tovarniški delavci. Priprave za ureditev palače že teko in prva sku-pLna delavcev se vseli v palačo 7. novembra ob obletnici boljše viške revolucije. V notranjosti bo palača le malo izpremenjena. tako da ostanejo po sobanah celo portreti carske rodbine. Znano je. da je zapustila carska rodbina palačo 30. avgusta 1917 ponoči, ko so jo odpeljali na Ural, kjer je bila pozneje v Jekaterinburgu ustreljena. V palači, ki jo je dal zgraditi caT Aleksander I. še kot prestolonaslednik, je prebivala carska rodbina od leta 1905. Iz Trebnjega — Pomoč trpečim bratom v rudarskih revirjih. Pozivu Saveza SKJ, da naj sokolsko bratstvo z dejanji bratoljubja priskoči gladujočim v rudarskih revirjih na pomoč, se je odzvalo med drugimi tudi tukajšnje Sokolsko društvo in je nakazalo Din 500.—. za najbednejSe rudarje in njih rodbine, kot nujno pomoč za prehrano. Posnemajte! — Mokronog vabi v nedeljo, 9. t m. t»e, ki hočejo preživeti nekaj pidJetnfh ur ▼ tem lepem dolenjskem trgu. Ob 10. bo na Žalostni gori cerkvena slovesnost, nakar bo na prostem zborovanje bivših vojakov. It Ljubljane bo vozfl poaoboo vlak. Odhod ob 5. zjutraj. Cena za vožnjo, zajtrk in kosilo Din 45. Zveza bivših hofevnikov vabi, da se tega spominskega zborovanja udeleži občinstvo v čim večjem Številu in se oddolži spomtaiti žrtev. Vri so padle n« oltar ■uomovme! — Težka nezgoda. Posestnik in mesar Rebemik Emarroel se je včeraj odpravil na semenj v Žužemberk. Med potjo je v Železnem srečal voz; voznik je bil dečko, ki je vozil nepravilno po sredrrr oeste. Nesrečno naključje je hotelo, da je mladi vodnik zavil v isto stran, po kateri je vozil g. Rebemik in nesreča je bila neizogibna. Močan sunek ga je vrgel is voza na oocest-ni kamen, voz sam mu je pa z vso težo pritisnil nogo h kamnu m mu jo tako stisnil, da je nesrečnež omedlel. Mladi voznik je med tem odpeljal in Sele mimoidoči je poSkodovanou dvignil polomljeni m pxe-vrnjeni voz, bolnika naložil in ga odpeljal v Trebnje na dom, kjer je »dravnik ugotovil težke notranje poškodbe. Kdo je nesT©-če kriv. bo ugotovilo sodišče — Stroški nesrečnega srečanja bodo za krivca precej občutni, vendar pa pravični Radi neprevidnosti voznikov se dogodi največ nesreč, zato naj bi oblast nastopala proti tem na i strožje po zakonu, posebno pa naj bi bila zabranjena vožnja otroko*n, — Poziv JS. Prvi odbor JS v Trebnjem je pričel delovati in poziva vsa, da pristopijo in se vpišejo kot redni člani te važne narodne organizacije. Do danes je prijavilo svoj vstop v JS v Trebnjem ie 75 članov, ki so veri poravnali obveznosti, vendar pa je želja odbora, da to število podvoji, če«ar ne bo težko spričo razumevanja, ki ga kaže vedno narodno Trebnje do naših nacijonalnih organizacij. Pristopajte v JS — čuvajmo nase morje! PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE. DIPLOME, REVIJE. VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VE& BARVNI TISK. PISMA. RAZGLEDNICE, SLIKE. OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE. VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA m bi (Ji © X eu KATALOGE N ARODNA IISKARNA |4 J I B I,.I \ \ \ KVAFIJRV 4 < LICA 5 >mA£a1i og1asi< m kzhJn cacfl w ta odgovor znamko l - Na vpraianja Wm mmmmm adGoĐOflatnt* Hajtnanfr* otftas mm KUPIM OKVIRNO FILTR. PRESO (Rahmenrilterpresse), ■ zračni kompresor (mehove), 2000 zrak, separatorje, železne re-servarje in namakalne hladilce (Berieselungskuhler) kupi Jos. Kirbiš, Celje. 2878 PRODAM AVTOMOBIL STEYER štirisedežen, z električno razsvetljavo, dobro ohranjen, nujno naprodaj za 18.000 Din. — Pojasnila daje Trampuš, Črnuče. 2866 VSEM INDUSTRIJAM Iz nase produkcije premoga trboveljske kvalitete bomo nudili premog kosovec za Din 200.— tona pro vagon Zagorje. — Vprašati: Premogovnik šem-nik, Medija-Izlake. 2903 SLDZ9E FRIZERKO sprejme salon »Luiza«, Ptuj. 2902 TRG. VAJENCA z oskrbo sprejme Prijatelj, Tržišče. 2904 GOSPODIČNA aH GOSPA strojne pletilke imajo prednost, zmožne 5 do 10 tisoč Din kavcije, dobe takoj mesto v specialnem podjetju za nogavice, poleg strojnega pletilstva. — Pismene ponudbe pod »Trajna zaposlitev« na upravo tega lista. 2884 DVOSOBNO STANOVANJE lepo, kompletno, z verando itd., oddam 1. avgusta na Vodnikovi cesti 12 pri stari šišenski cerkvi. Vprašati pri »Chri-stof« tam ali Domobranska cesta 15. 2891 UDOBNO LETOVIŠČE >Pri Slaparju« v Lukovici. — Vida Vidic. 2905 Modna konfekcija Najboljši nakup A- PBESKEB, LJUBLJANA, Sv. Petra oeste 14 11/T HOTEL »HOM« v Podnomu, Gorje pri Bledu — oddaja penzije od 32 do 40 Din. — Odda tudi več sob s kuhinjo. 2906 »DRAVA« zavarovalnica Maribor, zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte; Sprejemamo zastopnike! 2894 Vaša lepota je ključ do aspebo-v. Svila ;e priipcvmočetk. da pMta,-nete le lepii. Dobro A. Žlender, Mestni trg 22 Vse }e prizadela kriza Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo le tam, kjer je cenejše in boljše. Pri staroznani manufakturni trgovini R. MIKLAUC Ljubljana poleg škofije. Dobro in poceni je vedno geslo te že čez 60 let stare tvrdke. ZA SKUPNO TABOREN JE išče manjša družba še eno prijetno skupino z 1—2 šotoroma. Krasen prostor na Dolenjskem rezerviran. — Ponudbe do 8. t. m. na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Taborjenje 2907« KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk •Ki Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra ■jesta 40. 9/L Življenjske uspehe Vam pove bistrovidni pslhografolog K A R M A H ▼ hotelu »SO*A«. Odgtjvarja. na korespondenco. Sprejema obiske od 9. do 12. in od 2. do 7. popoldne. - -Ostane samo do 10. t. m. Najnovejši modeli dvokoles otroških m igračnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev In šivalnih u rojev. — Velika Izbira. — Najnižje cene, — Ce^ ' franko. o TRIBUN Aa b. O. L*, tovarna dvokole* m otroških vozičkov, * CBLIANA, Karlov«ka cesta št * nant Je/ S tem cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim z dnem 9« ;«#W/o t. 1. letne GopaKšce ffd {Jesenicah. Za obilen obisk se priporoča ANDREJ ĆUFER, JESENICE. Urejuje; Josip Zupančič, 2* »Narodno ttzknrnoc; Fran J -» Za upravo m inaaracni tal usta: Oton Chrlatoz, — Vsi v Ljubljani.