Številka 179.
Trst. v soboto 1. julija 1905
Tečaj XXX.
d- IzbaJ* viakl dao. ~mm
! odi ob Dedei-ah in uraznikih od 5. uri. ud ponedeljkih Ob t. un ziutraj.
FftBi^Bf Številke m pr<xiajajo po 3 novi. (0 stotmk) « mnonh tnt>akarnah t Trutu in okolici. rLjubiiani. Gorici, Celji. Kran !u. Maribora. Celovcu. Idriji, Petru, 8ežani, Nabreiini. Novemmestu itd.
Oglase in aarnčbe sprejema uprava lista .Edinost", allea -ilorrio GaJattl St. 18. — l radie are »o od i pop. 4« t. sveder. — Cene ojtlanom 16 m na vrsto peut; poslanice, »mnDire. javne ran vale in domaći oclasi po pogodbi.
—--TELEFON itev. 11»7.
za Primrsk«.
F edinosti Je moč I
Naročnina znaša
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Ni-aaročbe brez do poslane naročnine bo uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa
pisma se me sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li«ta
UREDNIŠTVO: al. Oiorgio Galatti 18. (Narodni donu> ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. »S. PoStno-hranilnični račun št. 652.841.
I
Rusko -japonska vojna
(Brzojavne vesti.) Japonske nove v«j ne ladij«.
LONDON 30. Kakor je zvedel »Dailv Mail«, je Japonska nar^Sila v Acgliji dve a >vi bojni ladiji, eno cd 19 000 tonelat.
Oklopu jača >Pere*vjet« dvignjena.
TOKIO 30. (Keuterjev biro). Rusko jklopnjačo »Peresvjet«, ki je bila v portartur-ski luki pogreznjena, so dvignili.
Protesti ruskih Častnikov preti miru.
PETROGRAD 30. Dopisnik »Noroje Vremja« nadaljuje priobčevanje protestne i r-jave častnikov proti sklepu miru. Sedaj je dopisnik sporočil zdreso voja, najbrž prvega vzročno s birakega voja, v kateri se izjavlja, a ne bi nikaki nevspehi zamogli spremeniti sp.lepa voja, da boj zmagonosno dovrše ali pa umrejo. Poročila o mirovnih pogajanjih so častnike in rnoitvo cžaljttile.
Akcija za mir.
PETKOGRAD 30. Vladni list danes Kategorično dementuje poročilo nekega ko-respcndecčoega biro, češ, da j« pogajanje o miru prekiojeno. L et izjavlja, da se mirovna pogajanja nadaljujejo in da je dosedaj ruska vlada odgovorila na vsako sot-o Zveznih iriav. Prehodoa bolehnost miaisterskega predsednika grofi Lira »do lit ni ist«ga ovirala, ia bi se ne b 1 bav 1 s tekočimi posli ter ni n Kakor vplivala na omenjena pogajanja. <>,la(šaji toeu Z večno: i državami in Petro-gradom niso bili nikdir prekinjeni.
Dogodki v Rusiji, Dogodki v Odesi.
PET ROG RAD 30. Car Nikolaj je p -g.al senatu nastopni ukat: V jamstvo javne varnost: in da »e napravi konec nemirom v Odesi in bližnjih krajib, smo ematr^li za potrebno, da smo nad mestom in okrajem Odeso proglasili vojno stanje. Ob enem smo poveljniku odtškega vojašzega okcaja poverili pravice vojaške oblastnije ter oau izročili po-sebca prava :n dolžnosti v Bvrho oorambe in v varstvo javne varnosti.
PETRGRAD 30. Kakor se govori, je podidmiral Ćuhnin, poveljnik brodovja in pristanišč Črnega morja, odpotoval od tukej v	Glasom semkaj dospel.fa poročil je
1 > i L križar »Saratov«, ruske dobrovoljne fl ite tudi ztž^an v odtškem pristanišču.
SEVASTOPOL 30. S noči cb 8. uri zvečer so pod poveljstvom admirali Kriegerja odišle od tukaj v Odeso c klopnjače »Tri Srjatitelja«, »Dvjenadzat Apostolov«, »Ros ti stane gref C.sa ni pomočnik m nistra za
slav« in »Sinop«, križarka »Kažareki« in nekoliko torpedov k.
ODESA 30. Včeraj popoludne se je vršil pogreb mornarja Olmečuka. Kreto je nosilo 8 mornarjev, tovarišev umrlega, katerim je -ledilo Bve«"'jDK/o ia št9vilaa množica naroda. Ns potu, po katerem ee je pomikal sprevod, ni bilo niti policije niti vojaštva. Mornarja so pokopali na vojaškem pokopališču Z?e5er eo prinesli v bolnišnico več oseb, ki eo b.le ranjene v nemirih zadnjih dn:.
PETROGRAD 30. V petrograjskem pr'~ stanišču, kjer js bil umorjen en policijski komisar, je bilo teh dni aretovanih mnogo delavcev.
BEROLIN 30. le Odese poročajo, da so ustaške ledije tamkaj pcškodovale rsam inozemskih trgovinskih ladij, med njimi eno ladijo avstrijskega Lkyda.
LIBAVA 30. V noči med sredo in četrtkom so se tukaj apuntali mornarji. 1 lomili so v orczaico, p:it*-stili si orožje ter streljali iv stanovanja pomorskih častnikov. Še po neči je topn štvo garnizije dobilo nalog, naj se poda v pristanišče. Danes zjutraj so odšli tjakaj kozaki in en polk pehote.
BEROLIN m. in ruske Poljske poro-čajo : V nekem odprtem pismu, naslovljenem na nemške delavce v ruski Poljsk', poživlja iste Avgust Bebal na solidarnost z ruskimi delavci v boju proti car i z nu.
KRALJE VBC (Pruska) 30. Valed ne mirov ob prasko-ruski meji je vojaška ob-lastnija zavkazala, da se ojačijo vsi obmejni polki. V zadnjih dneh je pruska policija v obmejnih pokrajinah aretovaianadl00rusk.il re volucijonarce v.
PETROG&AD 30. Tukaj se .govori, da je podadmiral Krieger s štirimi oklopojačami odplul v Odeeo. Podadmiral je prejel pove lje, naj pozove posadko »Potemkina-«, da se uda, sieer naj ladijo z ustaško posadko po-grezne ter naj napravi red v Odesi.
PETROGRAD 30. Glasom semkaj dospelega poročila iz Krunstadta, bi bili morali mornarji earske mornarice, ki nie > sedaj ukrcani, na meBto odpuščenih delavcev opravljati de.s, toda branili bo ee delati. Ko je na to došio povelje, da Be jim ima dati plača po urah, kakor drugim delavcem, so izjavil', da eo vojaki in ne delavci. Preživeti se zamorejo tudi z delom, ne da bi tudi pripadali vojni mornarici. Uporablja naj se jih na iadijah, (E ioma naj se jih odpusti iz elužbe.
Viši pomorski častnik, kat remu je biio zaukazano, naj pozove mornarje na dele, je bil vsprejet s kamenjem, tako da ee je zgru dif. Čete v Peterhcfu so 1a več dni sem po-jačeue.
PETROGR4D 30. Govori se, da po-
vnanje stvari namesto knt za Obolensk:-Ne c- i diosiega.
PODLISTEK.
23;
Prokletstvo.
Sfodovintfci roman Avgusta &«no»- — Nadaljeval
:d dovr&il I. E. Tomić.
Frevei
—	Za sedaj ne treba, za kak dan pa na vsaki na&n. Ze pridem jaz k tebi. Adc-j>»k povej mi, kaj veš o Lancelotu, kaj pravijo ljudje o tem kanoniku ? Vredno bi bilo poizvedovati.
—	A kaj hočeš poizvedovati ? ee je zasmejal bolnik, saj to ve vesko dtte. Stari Lancelot je vražji človek, on ne popušča niti za eno samo ped, ne menjuje nikdar svoje naravi. B 1 je deena roka ristemu nesrečnemu 'k i j Pavlu, ki ga je kralj izgaal ; s« sedanj.m ikefom pak ee kolje in grize, ker je Lancelot slej ko prej za v laškega kralja, da ei je že skoro glavo izgubil radi tega.
—	Dobro! Djbro! Dovolj je. Ssdaj potegni še enkrat pošteno, pojdi lepo dosMV a čakaj, dokler te ns poiićes v tvoji jssii modrosti.
S;lnik je potegnil res en* dva trikrat — a hkratu, kakor da mu je iz vina sko Čila neka misel v glavo, je odmaknil vrč od ust in vprašal žansko v grlo vrča :
—	Ali prosim te, Lukrecija, zakaj moram jaz prežati na te menihe in svečenike ? Ipak bi rad vedel, kakovo opravilo je t".
—	Zato, dragi kume moj, je odrezala Lukrecija na kratko, ker sem ti dala dva cekina. Sedaj pa pod noge, dragi učitelj !
Šolnik je zamiftal, pogledal žsssko jezno in rekel, postavivši vrč na klop :
—	E pa, pa ! Vprašati js dovoljeno. Ako je to skrivnost za izpoved, ne treba ti, da odgovarjaš.
—	In nočem, js rekla Lukrecija zlovoljno.
—	Ej ! Kje js zdravnik ? Gospodar Cavagaoli ? Trebalo bi, da obiščeva prijatelja lekarnarja.
—	Pueti danes cdrsvn ka, roki sta mu polni bolnikov, da ns utsgne tratiti časa po vašem popivanju. Z Bogom !
Jakob je zopet samita]. Da-si nekoliko topoglav, umel je vendar, da ts Lukrecijin »Z Bogom« pomsnjs v resnici : »Pojdi k vragu !« Zato se js dragi Kuzmič pobral in
Brzojavne vesti.
ftospodska zbornica.
DUNAJ 30. Gospodska zbornica je odobrila predloge glede železnic, ki jih je ravnokar rešila poslanska zbornica in tuii proračunski provizorij.
DUNAJ 30. Gospodska zbornica je v svoji današnji seji sklenila odstopiti vladi v pretresovanje in ugodno uvaženje peticijo občine Merz), za dovoljenje kredita, ki ga ista nujno rabi za podaljšanje pomola v luki Mezz?.
larinski odsek.
DUNAJ 30. CirinBki odsek je danes pričel posvetovanje o nemški trgovinski pogodbi. Početkom seje je pes'.. S:ein predlagal, naj bi se posvetovanje odgodilo glede na razmere na Ogrskem oziroma dokler poda Derschattov oisek kooečne silepe. Ta predlog je bil z vsemi proti trem glasom odklonjen. Na to eta vladna zastopnika baron Beck in Rossler podala obširna poročila. Posvetovanje je bilo oh 3. uri pop. prekinjeno.
DUNAJ 30. Carinski odsek je danes dovršil posvetovanje o prvi in drugi eku-pini nemške trgovinske pogodbe, namreč uvozne in izvozne carine ter pogodbo glede živinske kuge. Agrarski zastopniki so tožili, da ni poljedehtvo dovolj zavarovano, izrazivši nado, da ob sklepu trgovinskih pogo-deb s Rusijo in balkanskimi državami pridejo v veljavo naše maksimalne carine. Zastopniki obrti eo priznali, da se je za industrijo več doseglo nego li za kmetijstvo, Čeravno se ni mzun status <j*jo sedaj veljavne pogodbe niče§ar doseglo. Posl. Marchet je ptedlagal resolucijo, glasom katere naj avstrijska vlada stori ehodne korake za slučaj, ako ne bo ogrska državna zbornica najdalje do 31. decembra 1905. vsprejela nemške trgovinske pogodbe, da se zamore v tem slučaju med Avstrijo in Nemčijo še pred 1. marcem 11*06. skleniti carinska in trgovinska pogodba, katero bi zamogel odobriti državni zbor. Na to resolucijo ter na tozadevna izvajanja posl. Peschke je pripomnil minister za trgovino baron Oall, da se bo politični položaj le polagoma rt zvijal in provizoriji, ki se bodo sklenili meseca septembra, bodo pokacali, kaj da je treba ukreniti v varstvo avstrijskih interesov. Posvetovanje se bo jutri nadaljevalo.
Ministerskt predsednik FejerTary.
BUDIMPEŠTA 30 »Ogrski biro« poroča z Dunaja : Min s'erski predsednik baron Fejervarv, ki je dospel semkaj danes opo-ludne, je b i ob 11JŽ uri od cesarja vsprejet v avdij(BC:.
BUDIMPEŠTA 30. »Ogrski kor. biro« poroča z Dunaja : M nister^ki predsednik baron Fejervarv je cb o. uri popoludne odpotoval v Budimpešto.
Maročansko vprašanje.
PARIZ 30. (Agence Havaa). Dane* se je v palači Ely«e vršil ministerski svet. Mi-nieterski predsednik Rouvier je poročal o stanju pogajanj v maročanBkem vprašanju, ki Be vrše mirno.
PARIZ 20. »Agence Havaa« poroča iz Berolina : Po pogovoru kneza Bii!owa z fran-cozkim poslanikom B:hourdom je nade, da se bodo pogsjanja vršila v najboljem redu. Vzlio temu ni še možno poročati, da je na tem pogovoru došlo do točnih sklepov. Ko pride do sporazumljenja, se to istočasno objavi v Be-rolinu in v Parizu.
PARIZ 30. »Agence Havas« poroča iz \Vashingtona: Glasom poročil, ki so dospela iz Par za tukajšnjim uradnim krogom, bo ministerski predsednik imel čim prej, morda že danes, z nemškim poslanikom knezom Ra-dolinom nov pogovor. Rouvier namerava izročiti poslaniku noto, v kateri bo izjavil, da Francija vsprejme konferenco ter zahteva istočasno, naj Nemčija poda izjave o gotovih točkah, o kater:h se je v dosedanjih pogovorih razpravljalo in glede katerih je prišlo do sporazuma. Govori se, da bo Nemčija brez vsakih pogojev pristala na noto Rouviera. Ameriška eskadra na Francozkem.
CHERBOURG 30. Ameriška eskadra pod poveljstvom admirala Sigsbee-ja je danes dospela semkaj, da vsprejme mrtve ostanke admirala Pavla Jonesa. Bili so izmenjeni pozdravi s streli.
Italijanska zbornica.
RIM 30. V zbornici je poslanec Cirmeni izjavil, da na proiojo miniet3rskega predsednika umakne svojo interpelacijo glede maro-čanskega vprsšanja.
Pogrešajo turiste.
INO MOST 30. Štirje turisti, ki so vče-, raj napravili izlet na vrh Huberbanka v go-f rovju Vomper, se do danes še niso povrnili. Sjai se, da eo ponesrečili. Planinski klub je odposlal v gorovje ekspedicijo.
Kuga v Barceloni.
BARCELONA 30. Tukaj so na nekaterih obolel h Osebah konstatovali kugo. Oblastnije so odredile vse potrebno, da se bolezen ne raEŠiri. Zdravniki zatrjajo, da ostanejo ti slučaji osamljeni.
ATstralski parlament.
MELBOURNE 30 V zveznem parlamentu je bil vsprejet z 42 proti 2o glasom predlog bivšega minieterskega predsednika Deakenea, naj se vladi izroči nezaupnica. Protekcijonirtti in stranka delavcev Boskupao glasovali proti nainisterskemu predpedniku Rti iu in proti stranki, k;. je za svobidno trgovino.
odpihnil iz zdravnikove hiše. Saj je vedel, da najde kje vessUga prijateljskega razgovora na t hem samotnem kraju, kjer ee pije, a ne samo na zdravje, ampak tudi na račun hišnega gospodarja. Kuzmič je obžaloval le, da ga ne spremlja veseli zdravnik Cavagnoli. Veroval je res, da šor Giacomo leti okolo svojih bolnikov. V resnici pa je sedel siromašni >sedicus oppid « pijane povešene glave pod ključem v svoji kamrici, da se pokori za neumnosti prejšnjega dne. Molčal je kakor kamen in pokorno žvečil kruhek, ki mu ga js ^ekozi tkeo vrgla neusmiljena »sestra«.
Komaj je učitelj zapustil hišo, potrkal js na vrata krčmzr Tomaž. NaBmihaje se svito in s opaje po prstih proti Lukreciji, js mignil z obrvimi in rekel :
—	D bro je ! Naj ti le na kratko povem. Tuji menihi bivajo pri križarjih.
—	Vem, js rskla ženske, ksj veš šr, dragi Tomaž ?
—	Eden od njih js star, drugi arel človek, tretji lep m adenič. Kdo so, tega ns v«m se, ali mislim, da to niso menihi, vsaj po tem, kar so mi drugi rekli. Ali bodi
mirna, jaz že iivem še več. Da. Nekaj si me vprašavhla tudi o Ahaciju, je li ?
—	Dj, kaj ves o njem ?
—	Čuj le! V mojo krčmo zahajajo pogosto tudi konjarji gospoda Ahacija. Veš, blizu jim je. Moja koliba stoji pod brdom, pak morejo lepo preko brega skozi zadaja vrata k meni. Imajo sicer vina tudi doma, ali v krčmi ee sladkeje pije. Treba jim djbro paziti, da jih ne zaBači pri meni mladi go-spod Mi k;'<:•.
—	Kaj ? Ali Miki<? Prodanih tudi sedaj zahaja k tebi ? je vprašala Italijanka živo.
—	Skoro vsaki dan.
—	Ah ! Ali eam ?
—	Največkrat. Malokedaj ima kakega drugega mladega gospoda poleg sebe. Res, dober gost je, ali jaz sam Be mu čudim, kako ss mu zljublja po noči vlačiti se po krčmi, kjer je raznih božjih in vražjih lju-dij. Navada, navade, to je prokleta muka. Navadil se je bil pr hajati k meni s častniki, ko je bila kraljeva vojeka v Zagrebu,, pa se ne more odvaditi.
—	Dubro, dobro, ali kaj si mi hotel pripovedovati poprej ?	(Pride še).
Rusko-japonska vojna.
Trat, dne ."iO. junija 1905.
Rusija
Včeraj
in akcija za sklep miru.
cisti. Z i ta pcraz te proglašajo odgovornim samo sedanji režim, marveč veo rusko zgodovino od Petra Velikega sem. Ako ne bi b 1 Peter povzdignil Rurije do velesile, p-tem ne bi bi i njegovi ntsUdniki sij eni
Ni se torej čuditi, da škofija tržaško [ taniji se huje nego je, Barolin bi se uriv
al
koperaka trpi na pomanjkanju posebno slovenske in hrvatske duhovščine. Mladeniči ee nočejo več posvečati duhovske mu stanu, ker vidijo in vedo," da jim v tem stanu ni
še bolj in germanizacija bi močneja in brezebzirneja.
postala hitreja,
-mo pceneli ve ekarakterisi ičen v tiranje svetovne poli i like is iti v Mandžu- samo eksistenca nezavarovana, ampak da bi
knči vladi, more
ostaja pred-
glas od Japoncem prijazne strani, ki je zvenel kakor resen memento na japonsko adrese,
ker je zuiagovatelje opozarjal na mežatst, da - edajič ostanejo veaiar — premt*
gane .
Danes mor« mi polats istotako karakterističen »pendant« k izvajanjem v »Neue Frtie Presse«. »Politik« je priobčila članek, doše1 j« iz Petrograda. Ta ruski vir p« označa stališče nasproti mirovni akciji, kakor je dej-tva in okolnosti diktirajo Riniji.
Povdarjamo pa, da je tudi to le fofen^teic vodlaih momentov v izvajanj k.
Ti si:
Će tudi večina inozemskih listov do hripavega, da bi dokazali ruski da le hiter sslep miru za vsa&o ceno rešit; Rusijo prtd razsulom, vendar dejstvo, da bi vsasi sklep m ru brez idšega v-peha rusfcfga orožja pomenjal za Rusijo smrt, ki bi cancgce la pottm ljub m prijateljem udobno deljenje dragocenega kožutiu ruskega medveda. Io ker Rus.ja, namreč ruski narod, in pa z narodnim duhom tesao spojeni ruski car dobro umejeta to vz e mahinecijam medna-rodso-ar etokrat&k h konstitucijonalis.ov in deio:na tudi dostojanstvenikov, ni za sedaj možno zn Rus.jo, da bi sklepala mir : Vnanji nov.narjr, državniki in celo glavarji držav morejo pihati, da jim roke krvave, in govoriti do rane na jež ku ; njihova prizadevanja oiieie brez vspeha ob narodnem ruskem duhu.
Ssveda: niti car, niti ruski nared nista krvolo5neža : Ruski narod je imel v mmolem stoletju 11 vojnih let, ne da bi iskal ali našel kakega povečan a na ter.torju. L. l*0.r>. saje bojevala Rusija za AvstiijO, 1.	:n lbUT. pour le roi de Prusse ;
vojne 1*12. do 1S1"». niso donesle Rui,i ničesar, da-s: eo zahtevale največih žrtev. Brez energije Rudije ne bi se b:le centralno evropske dežele nikdar tsvcbodi e it napoleonskega > arma«. N»jodii5neje berolinske dame so se tasorekoČ spuščale prad noge rusKim bašk rskim jezdecem, ki so ob odhodu Francozov leta 1813. vstopali v berolin^ku mesto. A \saki zmagovalcev je kaj odnesel s koegre-a na Duna u, le Rudija je ostala s praznimi lokam . Za prelito rusko kri je jedrno le vs|.o§tavila kraljevat1 o poljske. Leta 182* —1829. 1849, 1876,—1877. ne potrebuje o pojasn la. Od kodi ima,o torej druge države prav c , da Rusiji očitajo pr:-svojevalco pežrešnost ? Ne požrešnost torej, radi tcatere narodno čuteča Rusija zahteva nadaljevanje vojne, ampak v to jo silijo oz ri na narodno čast in varnost nje države. Rusja hoče torit. dalje, ker nima dru-zega izhoda. Že na m.rovni konfereic v Haagu je bilo določeno, da ob ki se zadevljejo narodne čatti vnaoje posredovanje. Zakaj naj bi ravno Rusija napravila izjemo giede tega sklepa ?
rijo. Njihov idejal je Rtuja, ki se potaplja bili celo preganjani od onih, ki so zakonito
in dolini, da vzdržujejo red
v notranjih reformnih eksperimentih in ki bi se ne menila za to, kar delajo druge države. Na, general Komarov jim je odgovoril briljantno, naglasivši, da ne bi noben drugi sapadno evroprski režim mogel razviti v toarodu {toliko neupogljive energije in požrtvovalnosti kolikor jo raevija sedaj Rusija na skrajnem Vztoku. Po bitki v Korejski cesti je priznal avktcrju celo neki liberalec da bi, ako bi vlada ^edaj sklenila mir, nav-stal v javni vesti naroda takov vpor, da omenjenih 1 si nikdo ne more predvidjeti, kaj bi moglo 'navst.ti iz tega. To je |ravno, da po vojni i trpi narod in ne gospodje od inteligence in
iz kozmopo.i Ličnih »inorodcev«. To pa ve car prav dobro in zato noče deitli in narodu storiti te s amote, da bi pred Japonsko pole ž. 1 orožje.
Pa ni le narodna čast, ampak tudi prav umevani državni intereB je ki sili Rusijo, da vztraja boju.
Tu opifeuje avktor, kako se Japonska dviga, ter jribaja do zaključka, da Japonsko treba ali premagati, ali pa se jej prirediti. Dokler ne bo premagana, ne bo miru v nje b i že i in ne bo možno nikako prijateljstvo. Evropske države se morda »e zavedajo tega, Rusija pa. Ta poslednja noče zaiti v položaj, da bi ee morala pezneje z veliko mečnejo Japonsko boriti za svojo eaz:s-:ineo v Aziji.|
Za to je e&njo bolje, da sedaj ievojuje ta boi, četudi ob skrajno težavnih okolnostih. ! I ta", i, a je mogla po porazu pri Adua brez škode skleniti mir z Abesinijo. Ne bi pa mogla tako postopati v slučaju poraza proti . Avstriji ali Franciji, ne da bi »3 tilno kompromitirala in zašla v zavisnosti nEsproti zmagovtlcu.
To so glavne okolnosti, ki se protivijo ! že!ji po miru vnanjih »prijateljev
poklicani in mir.
Ni se torej Čuditi, da nameravajo starejši duhovniki stopiti v pokoj, mlajši pa zapustiti škofijo in si drugje iskati kako mesto.
Zakon eicer brani duhov nka, čuvarji in izvrševalci zakona ga pa preganjajo hujše nego drugod, kjer se o preganjanju toliko govori in piše.
Duhovniki nimajo večkrat, razun inten-cij za sv. maše, nobenega dohodka, v župnijah ni nobena prodajalnice, nobene mesnice, nobene pršte, v več slučajih nobene dostojne poti. Vse potrebščine si morajo dajati dona-šati iz dve in še več ur cddaljen'h mest.
O tem se mora še omeniti, da je ljud-Btvo razburjeno in zavedeno, večinoma radi tega, ker oblast' etvari duhovščine ali krivično rešujejo ali odlešajo z rešitvijo.
Ob zaključku pripominjamo še. da bi bil že skrajni čas, da bi se kongruo v naravi ali kolekturo duhovščine odpravilo popolnoma in povsodi, ker se ne strinja s častjo duhovnika, da mora od hiše do hiša beračiti, če hoče živeti, in naj bi duhovščina svoje i plačilo dobivala le od c. kr. davkarije.
Podpisani si usojajo glede na tu povedano staviti sledeča vprašanja do ekBcelence gospoda ministra ca uk in bogo-' Častje :
»I. »Je-li Vaša ekseelenca naklonjena odrediti : a) da dobi, župnik v Kortah v Istri brez dal.šega zavlačevanja njemu dolžno
Koroški Nemci proti slovenskemu vseučilišču v Ljubljani.
»N. Fr. Presse« poroča iz Celovca, da je odbor nemške ljudske 'zveze za Koroško v svoji Beji, kt se je vršila v četrtek, in kateri je prisostvovalo tudi več poslancev, sklenil reeolucjo, da smatra nemška ljudska zveza ustanovitev slovenske ^pravne fakultete kakor popolnoma nepotrebno. Odbor juvideva v izjavah ntučnega ministra Hartela, podanih ▼ poslanski zbornci, in za katere je odgovorna skupna vlada, kakor sovražno prodiranje proti Nemoam na južni jezikovni meji. Zato odbor pričakuje, da bodo nemški poslanci z vsemi sredstvi, ki si jim na razpolage, delali proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča v LjuSijani.
To resolucijo je odbor odposlal minister-skeir.u predsedniku Gautachu.
Drobne politične vesti.
Škof Buconjid za glagolico. Mo-fetaiski »Onvit« p'še, da je mostarski škof Buconje glede glagolice 6toril v Rimu samostalno primerne korake, ne da bi ee b 1 sporazumel s sarajevskim nadškofom Srad-lerjem in banjeiuškim škofom Markovieam.
Staroslov enaka božja služba v Mostaru. Kakor javljajo iz Mostara, je dne 25. t. m. v tamošnji župni csrkvi služ 1 sv. mašo grško-katoliški župnik ia vikar njegove j križsvačke škc Sje za Bosno in Hercegov ne.
preč. g. Andiej Ssgedi. Službi božji je prisostvovalo mnogo domačega naroda.
Odložen eho d. Za dan 4. julja je bil sklican v Zagreb shod VBih opoz aijo-nalnih poslanrev iz Hrvatske in Slavonije
kongru za minola leta popolnoma olačano in ! ter V8eh narodnih poslancev iz Ualm^ je, da bo v bodoče isto redno prejemal ; b) da	in Slovenije. Ta shod je sedaj odložen
se 1o zgodi tudi glede kapelana v Plavjan in
glede župnikov v Truškab, Marezigah, De
na nedoločen čas.
M a nifestacij a
za drugo češko
kanih in Materadi kakor tudi v druzih jed- \ vseučilišče. V četrtek predpoludne sta bila v
da se bodo stvari, I Prag» manifistacijska ehoda č.škega diještva
Rusije.	Blu5aj>b» in apl°h,
tičoče se kongrue duhovščine, reševale hitreje ij, pravočasno in pravično?« II. »Hoče li Vaša ekseelenea vsprejeti
In na tem ne spremeni ničesar niti dejstvo,
da tfiejelna Rusija ne odklanja poartdo.aloe nego sedaj ^pravočasno in pravično?«
akcije predsednika R osevelta. Aoktor citira .
KT	>	.... inicijativo v svrho, da ee kolektura duhov-
Ntratova v luikem mmisterstvu , J
Menite li, da taka velika šfiine odPravi' oeiromaj da Bf k°ngrUa V Qa
ravi spremeni v dajatvo v denarju«.
I š® isrek g ^a vcanje stvari
država, kakoršna je Rusija spreminja svoje nazore vsaki dan po vetru ? Včeraj Eern vam vendar rekel povsem strategično, d a Rusija ne misli na s&lep miru!«
Interpelacija
poslanca Spinci<5a in tovarišev na ekseelenco	ministra za uk in l>ogoćaatje o zatiranju slovanske	duhovščine v Istri v seji zbornice poslancev dne	14. junija 1905.
Kriza v Monarhija.
Mi smo v svojih reflsksijah o sedanji krizi na Ogrskem ponovno neglašali svrje mnenje, da do takega akutnega stanja ne bi bilo piišlo nikdar, da niso bili na Dunaju tako slepi, da so pomagali nemadjerske narodnosti pahniti v popolno politično obnemo-glost. Ta je drastično izražena v dejstvu, da
Iz stenografičnega, 6 strani obsegajočega eo ti milijoni prebivalstva, malone popolno na zapisn ka naslovljene interpelacije p )scemamo, brez vsacega parlamentarnega zastopstva. A kake sitnosti, nap stavljenja, preziranja mora : ravno oni bi bili mogli tvoriti kaj izdatno duhovnik v Istri prestajat', če vestno brani protittžje proti nameram madjarske svoje in svoj h faranov pravice in se noče skrajnost"'.
vprašanjih, ukloniti ni dopustno vanie.
sistemu poitalijanče
V začetku interpelacije pelant žalostne razmere posebno
To misel razpravlja tudi epljetsko »Je-dinstve«, ki pravi, da je dunajsia kamarila p jasnuje inter- kriva, da narodnosti na Ogrskem nič župniji ne štejejo. Krona je skezi let vedno in
Zakaj naj bi ravno ona sterila, česar ne bi gorlet pQ navedenih dobesadnih odredbah in povsem popuščila Madjarom. storiia nobena druga država zato, ker ni Ug0yorih Be jasno zrcali pristransko in ne- narodnosti na Ogrskem so
N< madjarske zmlačene, a
združljivo z nje naredno častjo? Na rodna pravilno postopanje c. kr. vlida, ki hoče vso
čast nikakor ni zsrolj samoJjubje, ampak ista je državen faktor, nekako me rilo za energijo in moč naroda. Ruski
nsrod, ki :ma veliko jedno^tavnejo lrgjo iifgo drugi zapadnoevropski nahaja v veri v - lo iti velič.no Rusije ne-upcgljivo meč, da no obupuje nikdar. lieja o sili Rusije n kakor ni m sal~ekspancivnoBii, ali pehlepaosti po prisvojevanju, ampak le prepričanje o nepremagljivt s i države. Rus a ma am - a za bahačenje, češ, da s> se Irancoeke rastave že sprehajale po vseh glavn h mest.h kontinent?, ali Rus jednostavno ne ne ore Lmeti, da bi se m.glo Rusijo pogaziti. Udarci usede sa mu zdele kakor jednostavne epizede in že v vsakdanjem ilvljenju mec; Rus: Gda naše ne propalo? (Kje n smo se krvaveii ?)
K^pituUcija pred zmagovalnim sovreŽ nikom bi bila udareo sa ta vir naroine energije, a to je glavni vzrok, zakaj vsi Zid e, Atmencit mednarodni intelektua-
svojo krivdo zvrniti na župnika in ga kaznovati s tem, da mu v zakonu zavarovano p'ačilo zadržuje že več let. Ker je župnik psiho- proti vsem odredbam c. kr. namestništva naredi eiednjiČ sicer ojstro a vendar opravičeno pri-! svoje sadove.
Madjari poje o sedaj o Ikrito p9sm:c3 njim na Dunaju, ki so vedno do sedaj tolaži i Madjare z romunskimi slovaškimi, erbskimi, maloruskimi in hrvatskimi zalcžaji. Nespametna i a nepravična politika je začela davati
govarjal, ne dobi nobenega odgovora več.
»Toda na ta svoj prigovor« — dobesedno po interpelaciji —« ni dobil župnik
Vendar pa L i ee morda še dalo urediti Ustava naj bi se odpravila ter proglasile, splešno volilno pravo in izvolile naj bi Ee
nobenega odgovora in nobene ugodne reši- j nove konetituente. Krona naj bi apelirala na
tve in mora biti cb vsem svojem vestnem službovanju vsled krivde c. kr. oblasti že toliko let brez polne in točne, v zakonu zavarovane kongrue. Ima 13 let elutba, 1 leto v Rojanu pri Trstu in 12 let v Kortah, in v vseh teh službenih lt tih mu je bila zakonita kongrua zadržavana, ovirana in netočno pla-čevana ; in vse to, kakor se vidi is narodno»političnih vzrokov.
Župniku je usojena župnija, ki jo narodni in verski sovražnik še ni mogel premagati in ki se jo je hotelo zavratno razdeliti in del iste brez vednosti pristojnega l:ati v Rusiji žele mir. Da je ruska narodna župnika in dotičnih faranov priklopit novo
ustanovljeni italijanski kapelaniji Sicciole.
Jednako se godi tudi k apelanu v Pla-
država in nje veličina obsovražljena pri njih in da bi si na nje meetu želeli kako kosmo-pcl tično obnemoglo državo, to je rasvidao tudi <s govorov rtdikalmh petrograjskih m«stn:h zastopnikov po bitki v Korejski
vjah, ki je že H 1 e t b r e s plačila. — Slično tadi v župnijah Truftke, Mareeige ia menda tudi v Dekan h in Materadi.
narode, in ti bi ee, ako bi postali svobodni hvaležno zbrali okelo nje. Nenemški in ne-madjarski narodi ne bodo hodili več v cgenj po kostanj za Nemce in Madjare. Tocla — piavi »Jedinstvo« — malo nade je. Berolin ne dopušča. Beroltn ee svojimi načrti smatra nešo monarhijo kakor svojo filijalo. Berolin hoče, da naša monarhija piitska ob sid svoje slovanske narode, a na Balkanu da vodi tisto — poznano politiko.
In vendar bi megla Avstrija skleniti odkrit mir z Rusijo. Ta poelednja bi pritrdila tem raje, ako bi Avstrija s spremembo zi-stsma in politike de bolj omogočila tako zvezo, če bi monarhija odklanjala »Drange« in »Tengerje«, bi se rešila iz vse te krize in poatala bi tip moderne države. Ni vse jadno sa nas, kako ee reši ogrska kriza. Će Madjari doeežejo svoj cilj, postane v Cialaj-
in sicer vseučilišča in tehnike. Na obth ebo in so bili navzoči tudi profesorji obeh visokih šol. Shoda Bta sklenila soglasni resoluciji, r!a ustanovi vlada drugo češko vseučilišče v Brnu na Moravekem. Ako izbere %-lada drugo mesto, bo češko dijaetvo skrbelo, da se bo to novo vseučilišče bojkotiralo. C\šio dijastvo te na ustaši nobenega ered-itva.
Upravne občinske volitve v Rimu. Iz R ma poročajo, da eo se za bodoče upravne občinske volitve združili konservativci in klerikalci, ki da gotavo tudi zmagajo.
Nov angležki kardinal. Iz Londona porečajo, da bo v prihodnjem kon-zistoriju imenovan kardinalom tali vestm:n-tarski nadškof.
Volitve na Nizozemskem. Ifc Haaga porečajo: Zmaga pretikler kaln h strank na ožjih volitvah sili miniaters:vo Kuiper, (fa odatop:. Kraljica Viljelmina poveri teitavo novega kabineta najbrž liberalnemu senator u Pvoakerju. Liberalci izdelajo v Bporazumu e eocijaliBti demokratični rt f jrmni program. Ker eo pa stari Jib.ralci nasprotni spkšni volilni pravici, bo Pvnafcer imel velike tež-koče. — V zedoji zbcrnici je imela vlada 16 glasov večine; razmerje je bilo 58:42. Sedaj je to narobe 42:5*. Miniatsrijalna stranka je s 4 glasovi v manjšini. Ta izid je nadsribl vse pričakovanje liberalesv. Mi-
nisterstvo Kuiper je na lija 1901.
krmilu od 'JI. 'u-
Domače vesti.
Raznoterosti iz tržaške okolice. Ž a mnogo let je bilo v navadi, da so dobiva i učenci okoličanskih ljudskih šol ufna sredstva brezplačno; kupovali so le nekatere malenkosti. Vse učne knjige je nestii magistrat pošiljal brezplačno na razne šole, spadajoče v njega področje, kar je bilo zelo hvalevredno. Sedaj se pa govori, da bode v bodoSe v tem oziru neka sprememba. Stariei bodo morali namreč s pričetkom prihodnjega šolskega leta BVojim otrokom kupovati vsa učna sredstva. Koliko je ca tem resnic«, tega ni mežno vedeti še natančno. Na vsaki način bi pa bilo že se stališča človekoljubja umestne, da učiteljstvo in drugi merodajni faktorji napn6 vse moči, da se ta nakana prepreči ter da isti energično protestirajo proti sličnim nazadnjaškim novotarijam. — Tudi list »Popotnik« piša v svoji zadnji številki pod naslovom »Brezplačna učna

»reistva« na str. 1*6, di »e ponekod prizadevajo, da bi uvedli lepo navado : da bi dajali učencem ljudskih sol učna sredstva brez p.aČno. In v tržaški okolic: naj bi se to odpravile!!?? Oni, k: »o to magistratu predlagali, gotovo nimajo pojma o iazmeieh večine prebivalstva v t žiiki okolici, a nimajo nit: pojma o eoc jalni evolueji, ki tiž! za tem, da se šola popularizira s tem, da ee — poceoi.
Eiino j ravo bi pač bilo v tem pogledu, Ja bi se sililo kupovati učne knjige stsriše tak.h učencev, ki »o darovane knjige in dr.
poškodovali iz zanikarnoeti, ali celo iz hudobije. I*_gaja se res — a slučaji eo zelo re<lki —, da mati (ali kdo drugi) trže list z šolske knjige, da Žnj.m zapali ogenj, češ : saj m j otrok debi v šoli itak drugo knjigo
zastonj.
Zaradi takih izjem pa ne bi emeli biti prizadeti vsi. Vel ka več na je pač takih, ki na darovana učna sredstva tako skrbno pa-z ]o, da se poslužujejo istih tudi mlajši bratci m sestrice ueerca.
Dne 14 t. m. je mnolo ravno eno lete, odkar je bila v li >janu okr. učiteljska kon .erenca za učite j tvo slov. okolioanskih ljud-sk h so), a do danes niso udeležoiki iste še prejeli običajnih dnin in petnin. To se nam zii čudno tembolj, aer resn.ci na ljubo treba k< nstatirat:, dn naš mestni magi trst tržtški, kakor a1mm strativni šoleka oblast, ne ravna z uč teljstvcm po mačehovsko v gmotnem oziru take, kakor je to »lučaj marsikje drugod. In vendar tudi v takih kraj h dobiva ičireljstvo, itar mu gre. ako se udeležuje konterence.
Vzroka tej naši prikazni je torej treba .?zati kje drug e.
Prosim j pojasnita!
Ravnateljstvo av§trij$kesa Llovda
a z ozimna na dogodke v O iesi sklendo do a'jne naredbe ustaviti vsako vožnjo v oma a eno mesto.
Glasom dospel h prr č l iz Carigrtda eo •c'i franc3ike, italijanske in rus*e part-br Ine družbe ustavile vežajo v Odeer.
Šole. UakorMio hi rabili Slovenci. V
»Cč t. Tovar su« čitamo:
O čemer se pri nas še govoriti ne upamo, ker -e nam zdi nedosegljiv ideal, to so Nemci že iiveili v prakso. To je : uttanavijan e ti« n š>I, ki daj*j j otrokom za ž-vijence iovolj izobrazbe in vaje v p_-1 e lel*k.h opravii.h. To si šjle, ki sj na po-s -'Vib( kjer gospodarijo učanc sami. Tomstl e prvi uresn čil dr. L i e t t b svojo vsgoje-vala co v L'?enbuigj r a Harzu. On sam op suje svojo šilo taso-.e : »Mislimo si cd zah *da proti vihodu razprost rajočo se dolino, p) Kateri teč« pet k med krasciani lokam:. Za senežet: navzgor lež* njive, za njivami f a g )t i. Na -rei: d jI;ne je dvor. Na obeh nje-g v:h straneh je 115 arov lek, okolo 7.~>0 arov polja, iiO arov gizda, ^ arov pašaittov, ta katerih je na tisoče sadu h dreves 11 arov vrtov ;d 4 ari ribnikov. Pos? 170 nuno da,e v obti či vsega, česar potrebujemo za življenje. Ima ?redo ee"iem<l«sst h glav gov«rie, J"»0 ovac, .">0 preš.čtv, 11 koaj in 3 žrebate. Tu lahko vsakdo vidi, kako raste, kako ee dobiva i a pr pravlja to, ksr dobivamo na :niso. Tu je ob enem mnogottransza prilika za vrtnarsko, eemljedeUko in goz Itrsko delo. Na posestva eejemo i to, ž n,'emo, meljemo in pečemo. Na posestvu mt lz«mo mleko :n ie amo maslu in s r«.
»Hllmtefeh« pri Gorici. Iz Gorice
nam p *sj*i :
Neumljivo nam je. kako je ta divni košček g >r ške okolice, ki hrani tako krasan ribnjak, pršel d > pangermanskega imena Hilmteich!!! To je vendar škandal za pokrajm>, kjer Nemec n ma d mov.nske pn -vice!!
Po m; »It i je samo, da nam je ravno cb izb ran u men takim zabaviščem postopati skrsjn m narodnim radikalizmom, ker vs'ed obiskovanj telike množice o posebnih prilikah postaja kraj poznan t sečem in tudi tujcem.
Povodom slavne.ti slovenskega kolesarskega društva m nolo neieljo je sedela na slavnostnem prost ru tudi neka nemška družba. Ta nemšia družba ee je neusmiljeno r?ga.a nezavednosti Slovencev. Nič ni pomagalo. da je neki blizu sedeči gospod hotel negirat: zmoto Slovencev s tem, da se nahaja pri Gradcu vrlo obljubljeni »H.lmteicbc. Ali niša Ljubljana Rožnik, Zagreb Maksimir, Tuškanae, koliko lepih tak:h prostorov pa ma Praga !
Gostilničarju tega pangermanBkega »Hilm-teicha« g. \V a n d- k u pa bi priporočali, da stvar popravi ter bi ga blagohotno opozorili, kBj je »e!ov£aeka s\e lomitest« ? !
Tetanus. Pišejo nam : S to hudo in nevarno boleznijo ee je bavil Vaš liet že parkrat zaradi tragičnega slučaja v sv. Ivanu. Ker pa se ta bolezen navadno pojavlja le po okolic , kjer često ni možno dobiti hitro pomoči in zdravil, dtč.m se bolezen razvija hitro, naj opozorim tu na neko domače sredstvo. Meni je jako pogosto dana prilika, da opazujem, kako hs razvija in zdravi ta bolezen.
Tetanus je navadno doma v vročih krajih, kjer je mnogo konj. Pojavlja pa ee v vsakem letnem času, najraje pa cb mokrih vremenih. Vsaka najmanjša praska ali oteklina zadostuje, da se prisad . In to navadno še le potem, ko se je rana blieu zacelile. Ni dobro, da Be rana ali opraska ali izpira z mrzlo vodo. Bolje je z mlačno, a ša bolje z dobr m špiritom. Seveda treba to hitre, čim sejedc-tičaik ranil. Ako se čez par dnij pojavljajo hude bolečine, treba dobro ogledati m sto ca roki ali n' g , kjer je rana ; ali opažali bomo, da se vle?e pod kožo od rans nekaka tanka modra nit. To ie znak tetami*. Tu treba hitre pomoči. Najprej tret a trdno tbvezati bolani ud (roko ali nogo) z nitjo in to pred gori omenjeno moiro nitjo, kamer še ni do-seeel tetanup. P. tem treba brez zamude izrezati surovega me*a na t*nko, ga pGgreti, malo potresti žveplom ter položit na mesto, k*mor je že d )spel tetanus. Ta izleze v tu-rovo m« so in človek je ;eš?n. Ako pa se je pustilo, da je prišel po roki do remeas, ali po negi do st'gna, je /e preksena vs-ka pomoč.
N Stm zdravnik in tudi ne zahtevam, da bi se rabil t* moj »rccept«, mtrvoč svetujem najnujneje, da zove vsakdo nema ioma zdravnika, če je le mGŽno. Oposcriti sem hotel le za slučaj skrajne pet ebe. Meni je znano več slučajev, ko so se ljudje rešili na rečeni nečin.	L a j i k.
Slovenci v Zagrebu. Izlet caljskega pevskega društva v Zagreb ee je dobro ob-neeel. Hrvatje so Blovenske brata krasno vsprejeli in jim na konc.-rtu prirejali navdu št ne tvacije.
Bolezen ?oriŠke?a knezonadškofa.
Stanje knezonatiške fa gorlekcgi monsi^nera Andreja Jordana ee je obrnilo nekoliko na
b /je.
Notc cisrarete. Z današnjim dnem pri dejo v promet nove c garete pod imenom »Donau«, komad po 2 siotiuk'. Te cigareto pr.čno predajati najprej na Dunaju, potem polagoma po vsej drživni pclovlci.
Tatinski nevspeli. Predm nulo noč so tat >vi ekušali izkoristiti svojo zaanoat v javnem sklad.šJu št. 17 v svobodnej luki. V onem sklad ~5u se nahaja gar ieroba delavcev kjer imajo ti ovoje dežne plajšče in druge take obleke. Oi teg* proatora razdeljena se z dom iz opeke, se pa nthaia piaerna onega skladier-a. A v t*j pisarni ee nahaja blagajna >\\ erthe m« v kateri s* je preis.nočnjim nahajalo 7000 K.
Delavci, ki so včeraj v jutro prišli prvi v 6klziii(ča, so opiz li, da je bila začeta, a ne končana luknja iz garderobe v pisarno, i i s.cer ravno zadej za blag-tjno.
Tatovi si bili najbrž motjeni po redarjih in eo( na pol izv»Š3no delo popustili.
Samomor. Sinoči ob 10. uri in četrt, j s bil zdravnik se zdravn ške postaje telefo-ničnim p»'om pozvan na pemeč v hišo št. 4(J v ulici della Tesa. Tja prišedši je zdravnik našel letnega krešnjerja Alojzija Ze-leznika, ki je b 1 se samomorilnim namenom :zp 1 nekoliko karbolne kisline. Zlravnik je nesrečnežu podelil iajnujnejo pomoč, a potim ga je dal prenesti v boln šnico. V bol n šnici so ga vsprejeli v 111. oddelek, a nesrečnež je Že čez par ur umrl.
O uzrokih tega samomora, nam ni znano š« ničesar.
teli editi pozneje, bi trpeli preveč vročine.
Ako bi kedo zaostal, naj pride po stari cesti na novo cesto in tam naj počaka. Vožnja po novi cesti je tako dolga, da se vozove lebko dote če (po omenjeni krajšici), ako se gre tudi 20 minut pozneje iz mesta.
Za slaTIlost »Kola«. Ona bratska pevska društva, ki so ss prijavila za sodelovanje na slavnosti dne 9. julija t. 1. bo napro-
šena, da javijo podpisanemu odboru število pevk in pevcev, ki bodo sodelovali na ome-i njeni slavnceti.
Ista društva si lahko preskrbe vstopnice ' v uradu »Delavskega podpornega društva« < (Narodni dom) in to cd penedeljka dne 3. julija naprej.
V predvčerajšnjem izdanju je po neljubi pome ti izostala iz vsporeda slavnosti 10. točka, 1 9. pa je pegrešena. 9. točka mora biti : F. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, možki zbor, poje pevsko društvo »Slava« iz Sv. M. M. spodnje. 10. pa: Sattaer: »Po zimi iz šole«, mešan zbor, poje pevsko društva »Velesila« iz Škednj*.	ODBOR
pevskega društva »Kolo«.
»Tržaški Sokol« vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil danes v Boboto, dne 1. julija 190f>. ob 8. in pol uri zvečer v dru štveni telovadnici se sledečim dnevnim redom :
1. Pozirav atarcBte. 2. Poročdo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo voditelja telovadbe. 5. Sprememba društven h pravil, fj. Volitev novega odbora. 7. Volitev pre-gledovalce7 računov. 8 in interpelacije.
Opomba : V slučaju, da ne bi ob določeni uri piistopilo pravilno določeno število členov, vi š 1 ee bo pol ure poeneje občni zbor v drugem sklicanju ter sklepal ob vsakem številu prisotnih bratov.
Hožka podružnica dražbe sv. Cirila in Metodfja na Greti javlja slavnemu ob činstvu, da ee bo vršila otroška veselica ro-janskega otrrškega vrtca, kakor že objavljeno v nedeljo, dne 2. julija in ne dne 5. julija kake r je bilo priobčeno v »Elinosti« od 29. m. m.
Ker se cd brezvcs'na strani agitira proti tej nedolžni ve?elic:f epozarja odbor imeno-» vane podružnic) vse roditelje, ki imajo j otroke v tem vrtcu, da naj ee ne dajo begati od nobenega, ampak nsj vai prihite jutri ptpoludne s svojimi otroč.či na to veeellcr».
Začetek vesel C3 bo ob 5. uri po^oludne. — Vato pn. na zneša 20 stetink.
Na tej veselici nastopi tudi pevsko društvo »Zarja? v R janu ter oddelek tambu-
Zadnje brzojavne vesti.
Dogodki v Rusiji.
Kongres zastopnikov mest.
MOSKVA 30. Kongres zastopnikov mest je vsprejel nastopno rosoluc:jo : Nujna potreba je narodno zastopstvo na ustavni podlagi. Načrt Bulyginov, v kolikor je znan, ne zadovoljuje elementarnih zahtev ljudskega zastopstva. Sestava tacega načrta brez sodelovanja naroda je nemožca.
Kar dela z vsakim dnevom položaj ts-žavneji, je dejstvo, da se odlaša z uvajanjem reform. To resolucijo odpošijd kongres mini-sterskemu zboru.
Srbsko-bolgarska trgovinska pogodba.
BELIGRAD 30. Razprave, ki eo ee žb več mestciv eem vršile med bolgarskimi in erbakimi pooblaščenci v svr^o sklepa srbske trgovinske pogodbe, so eedtj dovršsne.
Trgovina.
B»«n» poroHIIn <tn? 30. junija Tržaška »or^a
Napoleoni K 19 11— 19.15—, angle«*e K--
do —.—, London zrstet termin K 240 25—.140 70 Francija K 95.511-95 65 Italija E 95 60—95 75 italijanski bankovci K —.— —.—. Sercžrift ti
117.30—117 55, nemški bankov* »> — - ---
avstrijska ednutna rentu k~ 100 2i 100 ti0 ugr^E^ kronska renta K 96 90 :7 20. itaiijansc« —.— —.— kreditne akcije K *54.— — 6h6 — državne železnice K 665 - - — '67 Lom.inr.i
85.— 87. — , .Llojdovp *kcii" 647--658
8 r e č k e : Tlaa K 338 50-342 50 t^dit K 482 5o do 492 50, Bodenkredit	tw HU6.— 313 —
denkredit 1889 K 3u6 75 313 75 lariitp i. 1-do 141.— 8rbske —— a.; —.—
Dunajska borza ob 2. url pod
predvčeraj dane?
... . i Državni de g v papiriu	100 s
Morebitni predlog«, n n „srebru	r.Ob)
Avstrijska r? ta v zlatu	119*40
„ . „ kronah	40/, 10,-Afj
AvBt. investic ^ka renta 3',',°.,	92 80
Ogrska renta v zlatu 40,„	117 15
„ „ kronah 4'/,	97'30
„ „ 3 V,	5-8 20
Akcije nacijonaIi;t- ban»e	1641.—
Kreditne akcije	65T 50
London, 10 I.str.	240 21V,
100 državnih mark	117.42'/,
20 mark	23 43
20 frankov	19. U
100 i tal. lir	^5.60 Cesarski cekini
I- 0 75 1C0.75 119 3=. 10 i. 40 92 8 > 117.15 97 --83.25 1611.— 654 75 , 240.25 I 117.50 23 49 i?.12 95.70
rašgega zbora.
Ob enem se opozarja roditelje, da to dne 5. julija t. j. na d9n praznika sv. Cirila in Metodija cb 9. uri zjutraj sv. maša za
otroški vrtec, na kateri bo pela rojanska
j*. r»	» •	dob»ve. stalno nespremenjeno, do 5 st. znižanja 1'ro-
»Marjina družba«, fo z^rsenej sv. masi »e ? daja: 3000 vr»č.
Hamburg.	p • p.) Kav*	if
average za september 06 - r- dec. 36'/,, za marec 37.Vi za > aj 37— M r 10. —	it j
11.28 11.98
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Fraucozka renta i-8 72, italijanska renta 106.40, španski esterieur 91 07, akcije otomanske banke 60S—. Menjice na London 251.i 0.
Pariz. (Slri«*o.) Avatrijske iržavaa	«
721.— Loaabaidi 80.— anincirata tn- isca r«nt« 85 45 avstrij. zlata reu 1C0 SO, rgraka 4•/» ^ -r»nt* 99 80 L.ftnderbau -479.— tiurSke arafits 132 25 parižka banka 14 02, italii»m*k3 tmridi-jonalne akcije 775 —. akci e K>o Tinto 15.63. Trd > *.
London. fSkler- £on>ondlrn» dot 90. -Lombardi 3 s t srebro S7--, Španska r«nta 90.' 4 lijanaka renta 106.—, tržai diskunv 2VH menjice a • Dunajo 24 25 dohodk'' banke — .— izplafitla ti«s< —.—. Trdna.
Tržna poro6!ia 3r. junija.
BndiaipeAts. PSen^ca z^ > kt. K 15.Ki ^
K 15 8č<; rž za okt. K 12.76 do K 12 78 : ove-- e> okt. od K 11.04 do 111 6. koruza za iulij K 15 >2 do K 15 1 t.
K^emca: «onud'^ dobre povpraševanja zbol >ano. tendenca trd]B. Pri^aia 24.000 met. stot., u 15 do 20 s ot višje. Druga žita vzdržano. Vreme: vroče.
H a v r'.»-»cj^v , ivnv» Mantoa gaj. •« rage za tek. me^ec po r»() k< 43.3/4 frk. kh sppt 44.',;.
New-York. fOtvi- . Kava Klr- •»	<e
bo otroke pogostilo v rojanskem »Konsumnem društv u €.
Odbor možke podružnice dražbe st. Cirila in Metodija t Trstu se je kon9ti- j tuirai za leto 1'.'05. sledeče :
navado oco 36 —38 uavadna r«>elu 3'.'—40 ni»m i» dotu . 41- 42
Hamburg. (Sk"e .) Slidk^r 7a junij 2<4.Mi za julij "J3.— ?a avgust 23.05. za septe nber ii.25 Predsednik: dr. Josip Abram. Tajnik : za oktober 19 70, za november 19-20. Mirno. Vreme:
Miroslav Pretner. Blagajnik: Ivan Vtščaj., oblau^c; ftdk Q r taEeiaJICI
'»dtrifu'"«' 5 uri-—
r.
Namestnik: Josip Ajdišek. Odbornika: I. j K 74.— do 75.—, za ruaj-e.vgu*: K 71.— do 75 — t ■*	t n	Cone*""'" ?» Me' » >r )oij.aj K 7^.75, za juli,
Levičar in I. R?p.	RTgu,t K 75 _ do 76 50
Doneske sprejema podružnični blagajnik : Ivan Viščai. ul ca Kandler St. 5. ali
Mlačno.
London, Sladkor ie repe surov 11
51 .
■ T. . . ,	Pariz. Kf m tekoči nriesej 16— »t
njega namestn k: J.isip Ajd.iak v »Tržaški julij 15 40 2a julij avgust 15 25 za sepu»ber-d»-
poeojilnici in bran lnio:«.
cember
;nirio.i —	asa talto^ m
za julij 23 »Jo za julij - avgj*t za aept-december 21 »>0 trd io> v nedeljo dne 2. julija svoj drugi letošnji | koči meaec 29.95, za iulij 30.25 <
30.10, za s-pt. - december v8 8 > (mlač i n. li^uic
Društvo »Zvezda- na Dunaju priredi! 23.15
izlet na Geeehubl, krasni gorski krajokol.ee dtinejskf. Odbod z Dunaja bo ob dveh po-poludne z jnžnega kolodvora do postaje
Mok» r.h. ju ij-avgu^
za
olje za tekoči maiec 50 t/a za julij 5'). sa julij - avgust 50.*/4 za sepienbe-- decemoer (mirno. Špirit za tecoči ma« c63/4 ia uli) 5* 3 t z iulij-avgust 54.— t a septemaer - december 45.— Brun — Mana Enzersdoif. Od todi je peš i (stalno,. Sladkor surov 88* uao op* 291/,-293/4 (miro^ , j. .	»t • 1 - 1 •	. 1 bel u tekoči	333 „ sa ulij-avteusi 3 .
lioaiti eno uro. iN a ^lesst u »lu je sestanek oktober.jami var 30l/j, za januvar-april 30^, (aulačno
na vrtu restavracije I. Bruckbergerja, GieeB-; rmfiriraa 66'/,—67. vTrena«: vroče, biibl, Hiiupt^traese št. 6.
Slovanski gosje in prijatelji društva dobro dcšli !
Društvene vesti in zabave.
Za islet t Štanjel, ki bo jutri, se je prijavilo malo saaeboih izletnikov. Na razpo« lago ao še trije prostori. Ako bi ee danas tekom doeva prijavilo šj nekoliko udeležencev, bi »Kolo«, zraven že najetih vosov, najelo še eno kočijo. Ćujemo, da se tega izleta udeleži tudi več naš b kolesarjev. Dobro doš i!
Oiboi se bo vršil t o 5 n o ob 5. uri zjutraj iz-pred velike voješaiee. Ako bi ho-
Viktorju Cutii u
Porotno sodišče.
Včtraj j« bili pričela razprava proti d r«di razžaljenja na časti potom t.ska, >u aicer na aatoibo zdravnika dr.a Sinigagba.
V sled zahteve tožencev, da se pozovemo priče, ki naj dokažejo resničnost trditev, ob javljenih v 1 stu >11 8ole« — katerega uredniki eo toienci —, je bda razprava prekinjena in odložena do prihodnjega zasedanja porotnega sodišča.
- lOiiOiiOiiOiiOH O 11 o 11 O 1 I O 11 O 11 O 1 O -v

8w Tovarna pohištva ~m
yfleksan5er £evi jMinzi
ulica Tesa štv. 52. R (lastna hiSa). (
ZALOGA:
PIAZZA ROSARIO (Šolsko poslopje).
Cene. da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. - ^'^cccccci Iluatrovan oenlk brezplačno in franko

lOiiOiiOiiOiiOliOiiOllOHOiiOiiOi

Nil nrnHoi 'e ?iCl,tVo Mizo Doline, pol nd P1 vUctJ ure ua železniške postaje, obstoječe /. njiv, travnikov in vinogradov, 1 veh h -kupno 71' parcel fundus instruetus. 1'om- ji ugodni. Več pove uprava našega lista.
|||4m| ' m) v »Gostilni Trošt« v S kor kij i JU 11 I na,| Rojanom od 5.—10. ure zvečer javni ljudski ples na jnulovih in v senci. — V>ak plesni komad le 5 nč. (10 stj.
I lpitpliirk5» (^-<lii<*nj»kinja) l»i poduče vala UOIlCIJIlia de«'<> odlične družine v jezi-
ih slovenščino, italijanščino, nemščino) ali
•.•a v vseh predmetih ljudskih in meščanskih
^oL — « « na zmerna. — Ponudbe je pisati
o srede ~>. julija, pod naslovom »Odlična«,
restante. glavna jw>šta Trst.
Naznanilo.
< ><]l>or podpisanega društva naznanja vsem •enjenim u«loiu, gostom in prijateljem dobre ;a|»Iji<*e, -la -e preseli ianes v soboto 1. ju-l:ja t. L društvena gostilna v novo društveno lastno hišo.
V ta namen se bo jutri v nedeljo dne 'J. julija t. 1. ta sprememba svečano praznovala. Tej svečanosti >e udeleži domača godba n pa ftevsko društvo »Slava« in »Ura«. Na obilen obisk se priporoča
Koralo irnštvo pri Sv. Mariji M. spodnji.
MALA OZNANILA ^m
V novi prodajalnici jestvin
m koionijai petra Peternei
v ulici Gulia št. 76
Je vdobiti vsakovrstne jestrine kakor: kavo, rii, W*tenine (napeii«ke>, sladkor, turano in belo moko. naravno maslo, Bveće, milo, jedilno olje prve vrste po 36 novć.
— Blaro vedno sveže.—
MIR0DILN1CA
SHSJfi!*" Skriijar
Trst
Sprejema tlelo na deželi I>e-kf.rarije sob s papirjem. Slikanje M>h in- napisov v ^f»eh alosrih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohiAtva. polov itd. Vse po zmernih eenah, točno in hitro. — Delavnica: uiioa 'Jgo Fosoolo štev. 19.
ali c a Farne to št. 33
podružnica
nI. Settefontane 629
sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah.
MIR0DIL>ICA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (VOgai (rBppa)
Specijaliteta navatlnih in me-dirinalnih drog. harv, ' pokosti, lakov, Sčetk, čopičev, navadnega in parfum nega mila, petroleja, Špirita (žesteI za goreti. — Barvilo za CiSčenje vina. . Nizke cene.
Prodaja na debelo in drobno
I I
I
I I
i «
I I
SVOJI K SVOJIM!
iBiSflv
Prva klet dalmatinskih vin
Biliškov & A ram basi n.
7 TRSTU, ulica Sanila 22.
TRANSITNA ZALOGA ^
Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji.
Na zahtev se pošilja na dom v steklenicah ali sovlčrkih.
S
coooooooooooooo Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
□1. Cavana mhod ulica Ca-vazzem št. 3).
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najbolj 5e in najcenejše
♦ voščene sveče ♦
Cenik orezplaćno m franio.
Podpisani priporoča svojo
m- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0
pri 8v. Jakobu
lsrrsKa niica 12 (zravei si. šole).
Vedno Bvež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban
Proflajalnico jestvin
založeno z vedno svežim Dlagoni I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani
Počkaj Ivan
ul. PETR0M10 2 [vogal ul. S. F.
Pekarna, sladcičarna in tovarna biškotov
VinKo ŠHerH
TRST — ulica Acquedotto št, 15 TRST
Filijalka v ulici Miramare št. 13 Raznovrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema na-roČbe na najflnej.se pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
6nerino JKarcon
aliea Tivarnella št t. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Poiiljanje na dom.
— Telefon štev. 1664. —
nova prod« : w gj- =
Romolo Perini r T.
zlatar in droguijar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje
ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina
wp. Vjbmik ||V|||H*V. " r j t .	. , .(
zlato, srebrno in juvele. ' (prej ul.delle Acque) vogal
Popravlja ure na jamstvo.	aL Coroneo-
Prva trž. Irnsilnica
_ na električno moč Gualtiero Cozzio
Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
Svetko Hanibal SkerI
= trgovec pri Sv. Ivanu -
priporoča svojo dobroznano
prodajalnico
jestvin in pekarno ter lastno zznz izdelane biškote. =
Vedno sveže blago. Cene zmerne.
Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezplačno na dom.
Zenitna ponudba.
Cev kr. državni uslužbenec, samec, srednje starosti z nekaj tisoč kronami gotovine in z pravico do penzije, se želi poročiti s pošteno Slovenko z dežele, od 33 do 40 let staro in z nekaj tisoč kronami premoženja.
Pisma naj se pošiljajo do 15. julija na ,,Morski Val 77" post* restante glavna pošta v Trstu.
ftrgovina z manufakturnim blagom **
ANTON SANZIN pok. Frana - namera»ecchiau.
Velik dohod satena* perkala. batlata. pike j a ln cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, modercl. drobnarije. — Bele ln barvane srajce za molke, ovratniki, zapestnlki; kravate in potrebščina za delavce.
—- Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. -
kolek je TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON vdobiti pri opravi
Dr. I. Farber
= štabni zdravnik v Gorici =
zapisoval je vselej z najboljšim vspe-hom osebam, katere so že dlje bolehale na živcih
ww železnato vino
G. PICCOI-IJA, dvornega založnika Xj. Svetosti in lekarja v Ljubljani.
Polliterska steklenica velja 2 kroni in se vnanja na-=r ročila točno izvršt*.
3van petelin
tovarna testenin TRST
ul. S. Francesco d'assisi 4 7.
.Edinost"
TRST, ULICA CASSA 01 ftlSPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.

i i
S)
1 s>
s
3)
Tržaška posojilnica in hranilnica ==
-i^^zizzi registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. BT Vhod po grlavnih stopnicah.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, će tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/n. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5* ,"/„, na menjice po t>w0, na
zastave po 51/,0',,. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in o«! 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima njijmoderneje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. " —	- Poštno hranilni ž ni račun 816.004. —	:— -
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste zzzzz:
prodaja pod jamstvom po tovarniški eeni.
Zaloga lesa - Miclauz
ulica Fonderia št. 7
ZOBOZDRAVNIK
\ Univ. Med. Dr.
►	v TRSTU	<
\ In	S. Antonlo «t. 9. II. nadstr.	i
<	-	4
Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom	k
5	s/-ebom in zlatom.
* I/deluje	posamezne umetne zobove kakor ^
A	tudi celo zobovje.	j
J ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol.	J
Kavarna-restavracija Sv Ivan
5 minut od Bošketa.
SENČNAT VRT VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK
== koncert ^^
vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 97. Izvrstno pivo, vino, mrzle jedila itd. itd.
Vstopnina prosta.
Na mn<»gobrojno udeležbo vabi
JULIJ PSEMRU

F.FertOturar
TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega, SchafThause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega \
aecra rodoljuba, da
Svoji k svojim !
edina hrvatska zavarovalna zadruga
DROGERIJA
Josip Zigon
0000
ul. Caserma 8
p,Oroatiatf
stoje i a | «.d pokroviteljstvom siob. in kralj, -lavne-a mesto Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarnel ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito. slamo, seno. blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. -- Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se prt domačem zavodu — že da n.? gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila
podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Trst
■—	===== ULICA TORRE BIANCA 20 ----
Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske. Kranjske, Koro.-ke in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
Izbor drog, barv, čoplćev, pokoati, parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode voska za parkete, na mrzlo pripravljenega ■lrapa tamarindo, malinovca itd. itd.
naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzel i na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico
Alla Citta di Trieste
v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču Goldoni).
Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše novosti.

Zaloga stavblnskih potrebščin
kakor:
apna, peska, opeke, korcev, cimentnih plošč itd. itd.
G VSTAV MARCO
Trst
ulica Luigi Ricci štev. 8
Trst