Ocena dela Delavčev zaslužek mora bttl odvisen od vrste In teže dela. Iti ga opravlja na svojem delovnem mestu. Naiin, kako bi najbolj pravilno ocenlli delo pcsamez-nika Ln ga nagradil: s pravičnim zaslužkom, najdemo v sodobnih sisteinih »ocene dela«. Prt uporabi tega ststema )e zelo važno, da odstranimo sle-hernd aubjektivni in osebni mo-ment pri ocenjevanju. Izogniti se }e treba cenitvi dela na po-gled Id v naglicl. Oceno dela, fci ga ]e opravll delavec, ]e treba opravitl cnan-stveno po ugotovljenib tn v praksi preverjenih sistemlh, kl so se v mnogih državah te uve-ljavUi ln kl so )ih lanl lačela uvajEti tudl nekatera na3a pod-jetja. Prav tako )e važno. da vsak delavec »idl vnaprej mož-noet svojega napredovanja in lz-boljianja zasJužka, Iri ga bo do-segel Se menja delo. Prav tako tmajo strokovnjaki, kl se ukvar-ja)o i oceno dela, all proučujejo ln Izvajajo pla(n) ststem, dostl možnostl, da primerjajo In koa-trolirajo, all so Ista dela v istera podjetju tn tsti gospodarski vejl enako piafana, ali pa ]e pri tem treba kaj popravitl. Kuj je bistvo ocen« dela Po sodobnih metodah, kf Jib uporabljajo v svetu. ioia vsako delo svojo »težinoc. to se pravi, da ga Lahko ocenimo giede na zahteve. kl Jih postavlja pred človeka. ki to delo opravlja. Zahteve so »sredotočene v na-slednje štiri skupine: 1. Strokovnost all spretnost v dclu. (Pri tej skupini se proufu-)e]o, analizirajo ln ocenjujejo zahteve: šolska in ^trokovna izo-brazba, izkušnje, spretnost In podobno.) 2. Napor pri delu. (V tem prl-meru se ocenjuje telesni in um-ski napor.) 4. Odgovornost na delo. (Tu se ocenjuje odgovornosl za delo za »aupane stroje, orodje, material in izdelke, odgovornost.za ljudi, ¦ katerimi dela.) 4. Pogoji de!a. (Tu )e treba prt ocenjevanju upoštevati: tempe-ratoro, vodo In kislino, pline, paro, ropot in pretrese, delo v slabem vremenu, bliščanje ln teraafnost, kakor tudi nevarnost poškodb pri deln.) Vsaka od teh zahtev (strokov-na izobrazba. telesni napor. od-govornost za stroje, Itd.) se na-dalje razčlcnjuje glede na teži-no v nekaj stopenj. od najlažje do najtežje. pri Setner se vsaki stopnji dodeli manjše al! veije število toLk. Tako lahko za vsa-ko podjetje In za vsako delovno mesto v njem popoinoma objek-Ovno ugotovimo. katero delo je važnejše !n odgovornejše fn ka-tero se odvija v težjih razmerah. To bo vsekakor tisto delo, ki je dobilo najveS točk. Po lstem načelu ugotavliamo tudi, katero delo Je najprepro^tejše In nai-ma-nl odgavomo To je tisto, M }e dobilo najmanj tottc Za Usto čelo, kl ima najve* točk, določamo hidi največjo plačo, tistemu pa, ki ma naimanj točk, najmanjšo plačo. Vsa »staia dela se razvrščajo med ti dv« dell, plate delavcev, ki opravlja-Jo dela, pa se gibljejo med naj-nlžjim: n najvišjimi plaiami po številu točk, ki to dodeljea« vsakemu delu. Zlasti ]e vaino, da lahko razna dela tako med seboj primerjamo, ker so ocenjena po isti metodi. Vsako delo proučujemo in ana-ii-ziramo ;n ocenjujemo po Istih zahtevah. Vsaka zahteva pa jo dobila glede na stopnjo težjn« ustrezajoče Stevilo točk. Z uporabo lega sistema Imamo znatne možaos-+.i za odpravo na» pak prl doloffjii plat, kakor tudl za praviln: rssn »fiitev ljudi prf deln, lako da pride »pravi člo« vek oa pravo mesto«. TurhKčna hranilnica za i&tni dopust Turm^aa iteu Jugoslavi^e jc pn>pravua u> »".jJa v ra24>ravo za-> nuniv prxkog. Gore u ustanovi-tev au-i' čae tuaoiimce za letni dapust. N-ii^fja hrmUnice )L, tia v tolc-iovanm z dru^ira] za..Dic-ressnnuui orga.ni73».i)anu ji usta-novam; daje dcljvtem ic usiui-bencem spodbodc, da bs svoi pro. $tu izs čimix>i)C likor.Mtli za iz-lete jn ruristična potavinja. Ra-zen cega pa nai bi joih nava«jUa, da bi v ta namen da>ali iu stran del svojib zasiužkov. Tu».stičaa hraniln-ica pa iun ie s svoje strani zagotovsla cenen prevoz tn pxe* nočilča. Clam tunstične h,ramln.ce bi bile ustanove, podjetja in orsan-i-zacije. Letno bj plačevaJe doJo-čen znesek kot ilanaki pra-oevek, ki b ga določili po štcvilu de^ lavcev m as!užbenceTr. Zaro b« uživaLi vse prav.ce in prednosci, kr bi jih zagotovila tur.stična hranilnica, v tucelu samo delavci in uslužbenci tistih usranov, pod. jetij n organizaci), kj so nioni rednj članj. Turistiina liranilnica bi prepu-stilla vodstvo tehnižnih poslof kakšni bank^. Baoka bi tiskala hrunilne zn.imJtice in izdaiala hraniJne kn>ižice. Ker bi biia to organizacija socialnega značaja, turisti svoi lemi dopost preživeB v na.ravi, na rorisrlčnih potova» njih m izJerih. Tako se je po podobniii ¦rzkušniah v mozenisTvo rodfla i^^ia o ustamov.tvi tvtr'f stične hraožlnice. J. Padjen